DEMOKRACIJA Leto XI. - Štev. 47 Trst - Gorica, 22. novembra 1957 Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio' 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek Podobnosti: Hitler in Hruščev Ponavlja se taktika zadnjih predvojnih let - Hitler je ponujal sporazum Veliki Britaniji, Hruščev ga ponuja Ameriki - Ekspanzija in uničenje vsega nasprotnega sta namena, ki ju je zasledoval včeraj Fuehrer, danes pa generalni sekretar sovjetske komunis. partije Na tem mestu smo precej izčrpno poročali o naj novejših dogodkih, v katerih se je v zadnjem času oblikoval tako imenovani dvogovor ».največ j ih«. Vodilni o-sebi sta 'sri tem Hruščev in Eisenhower. Prvi ;e izrekel svoje najtehtnejše besede ob proslavi štiridesete obletnice zmage, oktobrske revolucije, drugi pa mu je odgovoril takoj naslednji dan, ko je z dejstvi dokazal, da se zahodnemu svetu ni treba bati sovjetskih groženj. Paziti mora le, da nadaljuje z napori in žrtvami za neprestano izpopolnjevanje svoje obrambe in pri tem ostati složen. Posebno slednje pa očitno Hruščevu ne gre prav. In kakor je to storil že nekajkrat, tako je tudi zdaj poklical k sebi moskovskega dopisnika1 velike ameriške a-gencije »United Press« ter mu je dal nekaj izredno samozavestnih bojevitih izjav. Evropa bo pokopališče Hruščev je zatrdil, da ima Sovjetska zveza absolutno prednost na področju raketnih izstrelkov. Izjavil pa je, da Sovjetska zveza vkljub temu ne bo nikdar sprožila nove vojne. Prepričan je, da tudi ameriški narod ne želi vojne, pa čeprav vojne ne pozna. Vojna, ki bi sedaj izbruhnila, pa bi bila najstrašnejša v zgodovini človeštva. Področje vojnih operacij bo tudi ameriška celina., ki jo sovjetske rakete lahko dosežejo. Evropski narodi pa prav dobro vedo, da v primeru vojne bo vsa Evropa eno samo veliko pokopališče. Takoj nato pa ie Hruščev omenil možnost, de bi nekateri »blazneži« le utegnili sprožiti tretjo svetovno vojno. Kajti vkljub miroljubnim težnjam vseh narodov je bilo v tujini umetno ustvarjeno pravo vojno ozračje, in to predvsem po krivdi ameriškega zunanjega ministra Dullesa. »Toda ti krogi ne bodo imeli u-speha - je dejal Hruščev —, kajti ravnotežje sil je proti njim. Tudi Dulles to ve in se boji svoje lastne politike, ki^ temelji na načelu, da je treba .hoditi po robu vojne’.« Na pripombo dopisnika, je Sovjetska zveza obkrožena z oporišči NATO m SEATO, je Hruščev odgovoril, da ima Sovjetska zveza medcelinske rakete in podmornice. Bombnike obramba lahko zadrži, proti raketam pa odpove. Sovjet ske rakete lahko v najkrajšem času izločijo ameriška oporišča, v Evropi, Afriki in Aziji. Prva sovjetska medcelinska raketa, ki so jo spustili, je točno zadela svoj cilj. Življenjska središča v Ameriki so prav tako ranljiva kot ona v Evropi. Hruščev je prepričan, da Ajneričam sploh nimalo medcelinske rakete, Sovjetska zveza ima V tem orožju absolutno pre moč. »Ce nam Američani ne verjamejo — je nadaljjeval —. bi lahko priredi i miroljubne tekme * streljanju ^ketm-mi izstrelki prav tako, kot se lahko tekmuje v streljanju s puško. Tedaj bodo A-meričani sami videli, kako stojč stvari.« Sporazum v dvoje Hruščev je dejal, da bi dvostranski sporazum med Sovjetsko zvezo m-Združenimi državami predstavljal kardinalno rešitev sedanje mednarodne napetosti. Ce se Američani in Sovjeti sporazumejo za zmanjšanje mednarodne napetosti, potem se ostale države ne bi smele čutiti prizadete. Glede Organizacije združenih narodov ne Hruščev dejal, da se v njej ne de najti rešitev, ker to organizacijo dejansko nadzorujejo Združene države. Večina cla-nic so njihovi dolžniki in zato ne morejo nastopati nepristransko. 'Da bi še podkrepil svoj pritisk na a-meriško javno mnenje je v razgovoru o medcelinskih raketah mimogrede pripomnil, da :e Sovjetska zveza zaradi manjšega osredotočenja svojega gospodarstva in večje raztresenosti mest manj ranljiv^ kot ’so iZdružene države. »Koliko prebivalcev pa imata Chicago in New Yorik?« je vprašal. V drugem delu svojega intervjuja je Hruščev izjavil, da novi Kominform, o ■katerem se je zadnje dni toliko govorilo, ni potreben, ker »sta Kominterna in Kominform že izpolnila svojo zgodovinsko vlogo in svoje funkcije.« Dodal pa je, da bodo y bodoče organizirali periodične sestanke komunističnih voditeljev, ki bodo dvostranski ali večstranski. Skupnost ciljev pa ostane, kajti »vse komunistične države se skupno borijo proti kapitalizmu. To je naša sveta dolžnost.« Glede Zukova je Hruščev razložil, da so ga morali odstraniti, da bi s tem preprečili pojav »novega Stalina«. Hitler - Hruščev Težišče Hruščevega intervjuja dopisniku »United Press« je nedvomno v njegovem zunanjepolitičnem delu. In ta je po evoji taktični zamisli izredno podoben nekdanjim Hitlerjevim potezam. Tudi Hi- tler se je opajal z izjavami o lastni' nad-moči, bil je prepričan, da nemškemu vo: jaškemu stroju nihče ne more -biti kos. Veroval je, ali vsaj prepričeval je, da 'bo /bodoča vojna strašna, usodna pa samo za nasprotnika. Prav tako je tudi on trdil, da bo njen izid odločen v prvih trenutkih s popolnim uničenjem življenjskih središč nasprotnikovih sil. In kaj se je zgodilo? Popolnoma obratno od tega, kar je pričakoval. Začetna' nadmoč in veliki, zares veliki začetni uspehi niso preprečili njegovega končnega .poraza. Zgodovina je šla svojo začrtano pot. Življenjski zakoni so spregovorili in pometli z nadutostjo in oblastnostjo. Svobodni človek je ostal človek, mobiliziral je vse svoje sile, duhovne in tvarne, ter ponorelega stremuha pognal na grmado. Usoda nasilnikov! Enako, kot sedaj Hruščev Ameriki, je tudi Hitler ponujal dvostranski sporazum Veliki Britainiji. Samo avstrijsko vprašanje rešimo, pa bo mir, je dejal, ko je bila •na vrsti Avstrija. Samo ta Češka -nam še moti račune, je dopovedoval, -ko je odbila ura zai Češkoslovaško. In po teh dveh Ur spehih se mu je zdelo nemogoče, da bi Britanci 'Ji v vojno zaradi nesrečne Poljske. Prav tako bi tudi Hruščev zdaj rad videl, da bi Američani prepustili Evropo njeni -usodi, /kakršno pač -narekuje nepo-, sredna soseščina Sovjetske zveze. Isto velja danes za nekatera, jutri pa za vsa- področja Azije. Nato bi prišla na vrsto A-frika in končno sama Amerika, kajti smoter je eden in isti: popolno zavojevan je sveta, njegova podreditev eni sami ideologiji in enemu samemu sistemu. Ali ni Hruščev dejal, da je to »sveta dolžnost« komunističnih držav? In kdo ie v času Chamberlainovega dežnika nudil največji odpor Hitlerjevim in Mussolinijevim načrtom, kdo jih je iz-pregledal in hotel biti načelen? Poleg najbolj prizadetih in ogroženih srednjeevropskih narodov, kii pa- niso imeli velike besede, je to bil Ainthony Eden, takratni mladi zunanji minister Velike Britanije. Zato je Hitler zahteval njegovo glavo prav -tako, kot zahteva danes Hruščev Dullesovo. Pa naj še kdo reče, da se1 zgodovina ne ponavlja, čeprav grozi tokrat sila, nad katere oddelki plapola drugačna zastava. Prepričani pa smo, da je do ponovitve prišlo prehitro in da bodo še žive izkušnje preteklosti sedanji generaciji državnikov zahodnega- sveta omogočile, da- se izognejo nastavljenim zankam in vabam. NAŠI SONARODNJAKI M KOROŠKEM o svojih narodnih in političnih Zas-topniki jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji sc se ta teden mudili na Dunaju, kjer so obiskali podpredsednika avstrijske vlade, dr. Pittermana, kateremu so obrazložili zahteve slovenske manjšine v zvezi z osnutkom zakona o šolstvu in uvedbi slovenskega jezika kot u!adnega -jezika na- sodiščih. Podpredsednik vlade je obljubil, da bo o tem, kar je slišal, obvestil ostale člane vlade. Tudi v Avstriji namreč pripravljajo razne zakone za ureditev perečih manjšinskih vprašanj, tako važnih, -kot je u-poraba jezika in ureditev šolstva, ne da Prijateljem, naročnikom in čitateljem! S težkim srcem vam izdajatelji »Demokracije« sporo* čamo, da bo naš tednik od 1. decembra 1.1. dalje izhajal kot petnajstdnevnik, in sicer vsakega 1. in 15. v mesecu. Finančne težave, s katerimi se mora boriti vsako, še posebno pa manjšinsko glasilo, za katerim ne stoje močne od vlad, raznih režimov ali finančnih skupin podpirane stranke, so nas prisilile, da izvedemo ta dolgo odlagani sklep. Ob tej priliki se zahvaljujemo številnim podpornikom, ki so neimenovani in brez iskanja osebnih koristi, z velikimi žr* tvami omogočili, da je glasilo tržaških in goriških demokratič* nih Slovencev zdržalo prvih deset let, pa čeprav se je ozemlje in s tem število prebivalstva, za katerega je bila »Demokracija« dostopna, v tem času dvakrat zmanjšalo. Ista zahvala gre vsem naročnikom im čitateljem, ki so s kupovanjem našega tednika prispevali svoj delež, in s svojim zanimanjem ter pozornostjo vedno na novo dokazovali, kako je »Demokra* cija« potrebna in zaželena. Prepričani smo, da nam bodo naši prijatelji, čitatelji, naročniki ter seveda sodelavci ostali zvesti tudi v bodoče. Upamo, da se bo njihov krog celo povečal, kajti uredništvo se bo potrudilo, da bo list v novi obliki zanimivejši in pe* strejši. »Demokracija« bo še vedno potrebovala njihovo po* moč. Izdajatelji jim obljubljamo, da se 'bomo, čim bi dotok novih prispevkov to omogočil, zopet vrnili k dosedanji obliki izhajanja. ... jadranska zalozba, družba z o. j. v Trstu PREDSEDNIK HEUSS V RINIU Predsednik nemške Zvezne republike, Heuss, -je x -torek dospel na štiridnevni obisk v Rim. S tem vrača obisk, ki ga je predsednik Gronohi oprarvil -lani decembra v Bonnu. Predsednika, ki je dopotoval v Rim kot najvišji predstavnik prijateljske države, so ob prihodu pozdravili z 21-timi topovskimi streli. Dr. Heus-sa, ki ga spremlja zunanji minister von Brentano, so na kolodvoru pričakovali predsednik Gronchi, zunanji minister Pella in drugi člani vlade. Sprejem, ki ga je bil deležen od strani rimskega prebivalstva, je bil prisrčen. Na poti od jposte-je do Kvirinala so množice toplo pozdravljale predsednika obeh republik, ki sta se vozila v prvem avtomobilu, kakor tudi člane spremstva, ki so sledili v drugih vozovih. Pri Konstantinovem slavoloku je predsednika Heussa pričakoval rimski župan, da mu izreče dobrodošlico v imenu svojih someščanov. Obisk predsednika nemške Zvezne republike znova potrjuje in utrjuje sodelovanje med Italijo in Zahodno Nemčijo, ki skladno sodelujeta v okviru atlantskega zavezništva in pri naporih za uresničenje evropskega zedinjenja. Med svojim bivanjem o. Rimu imata Heuss in von Brentano razgovore z italijanskimi državniki « političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Značilno je, da je Heuss še posebej želel, da se pokloni pred mavzolejem ar-deatinskih mučenikov, kjer so pokopani ostanki 300 žrtev nacističnega nasilja. S tem hoče Heuss izpričati, da vodijo demokratično Nemčijo ideali, ki so popolnoma različni od tistih, kakršne so uveljavljali Hitler in njegovi jpomočniki. Sedanja demokratična Nemčija priznava nacistične napake in zločine ter jih obsoja. Heussovo politično delovanje v preteklosti jamči za iskrenost njegovih čustev. Heuss je bil aktiven in vpliven časnikar ter znanstveni delavec še predno so hi-.tlerjevci prišli na oblast. Urejeval je razne časopise in pisal knjige, pri čemer se je zanimal posebno za politiko, umetnost in druge družboslovne vede. Zato so ga -nacisti takoj začeli preganjati in mu onemogočili vsako javno udejstvovanje. Heuss pa ni klonil. Pisal je dalje, pa čeprav pod psevdonimi. Leta 1945 je sodeloval pri ustanovitvi nemške ljudske demokratične stranke in je postal njen predsednik. V letih 1945-46 je bil m'ni-ster za prosveto v vvuertemberški v!:.di, leta- 1947 pa je postal profesor političnih ved in sodobne zgodovine v stuttgard-skem vseučilišču. Leta 1948 je bil član parlamentarnega sveta, ki je postavil temelje novi ustavi nemške Zvezne republike. 14. avgusta 1949 je bil izvoljen za poslanca- prvega povojrtega nemškega 'zveznega parlamenta in 12. septembra i-stega leta za predsednika republike. -Dr. Heuss, ki ne pripada nobeni od dveh najmočnejših političnih strank, t. j. ne Adenauerjevi krščanski demokraciji, ne socialnim demokratom, je kot liberalec znal vedno omiliti nasprotja med glavnimi političnimi strujami, vlado in sindikati -ter raznimi verskimi izpovedmi, tako si je v polni meri zaslužil naziv »varuha ustave«, kakor se- tudi sam rad imenuje, s čemer ponovno izpričuje, v čem je poslanstvo in naloge državnih poglavarjev v demokratičnih državah. naraščajoča važnost Italijo o atlanshi obrambi Italija ima izredno važno lego, ki v sedanjem političnem položaju še pridobiva na svoji strateški važnosti. Postavlje-n* sredi Sredozemlja, ob jugu Evrope, kjer komunistične, države segajo do toplega morja, blizu izhoda iz Dardanel, na pol jx>ti med Atlantskim oceanom in Bližnjim vzhodom, je -kakor ustvarjena za oporišče letalskih sil in -radijsko vodenih izstrelkov. Kaj vse se da z nje obvladati, se je videlo že v drugi svetovni vojni, k- so an-gloameriške jate z italijanskih letališč gospodarile -nad zračnim prostorom skoro vse Srednje in sploh Vzhodne Evrope. Vsak odgovorni poveljnik ali državnik, ki mu je zaupan? obramba in nedotakljivost mejd, na katerih se danes stikata Vzhod m Zahod, bi bil nespameten, ako ne bi upošteval tega dejstva. Posebno odkar je Jugoslavija s ponovnim približevanjem Sovjetski zvezi in slabljenjem balkanskega zavezništva očitno pokazala, da naj zahodne države ne računajo nanjo, se je Italija znašla tako rekoč na prvi mejni črti. Zato je tudi v njenem interesu, da dobi čim učinkovitejšo obrambo. Te suhe ugotovitve, ki jih lahko pobija samo sovražnik, ki hoče uspavati svojo bodočo žrtev, so privedle odločilne vojaške- kroge do tega, da so izbrali Italijo za eno izmed tistih najvažnejših držav, ki bodo prejele radijsko vodene izstrelke na srednjo dal’'evo in bodo na njihovem ozemlju postavili oporišča za njihovo spuščanje. Odločitev so potrdili v Wa-shingtonu, in zdaj( dojsolnjujejo sporazu- me, po katerih bodo Italiji dobavili tudi primerno število topovskih atomskih raket »Honest John« ter -protiletalskih radijsko vodenih izstrelkov »Nike«, tako da bo lahko še uspešnejše zavarovala svoje ozemlje. Italijansko križarko »Garibaldi« pa -bodo spremenili v pomorsko enoto za radijsko vodene Izstrelke. Steoenson in Ollenhoutr Za demokratične države je značilno, da voditelji demokratične opozicije v težkih in kočljivih vpraašnjih, ki zadevajo usodo vsega naroda, neredko sodelujejo s predstavniki trenutne vladne večine. To je pojav, ki ga v diktaturah nikdar ne srečamo. Bistvo diktature je vendar v tem, da je obstoječi režim najboljši in da njegovi poglavarji vse vedo. Kaj bi torej iskali nasvetov drugje, celo pri svojih nasprotnikih! Demokrati pa so drugačni. Zavedajo se, da absolutne resnice nihče ne pozna, da se vsakdo lahko moti in zato so jim dobrodošli tudi nasveti političnih nasprotnikov, pa čeprav se ti nasprotniki z vsemi silami trudijo, da bi jih vrgli 7. oblasti. l2ni in drugi si namreč medsebojno priznavajo, da se zavzemajo za skupne koristi in ".o zato pripravljeni tudi sodelovati, čim skupna korist to zahteva. V tem je zrelost demokracije. Prav te dni je predsednik Eisenhower pozval Stevensona, s katerim sta na zadnjih volitvah tekmovala za predsedniško mesto. Za ves svet je značilno, da se je Stevenson temu vabilu tudi takoj odzval. Danes že študira akte ter dokumente, ki sta mu jih izročila Dulles in Eisenho-wer. Do zanimivega sestanka med voditeljem glavne opozicijske stranke in predsednikom vlade je prišlo včeraj tudi v Nemčiji. Vodja zahodnonemške socialnodemokratske stranke se je sestal s kanclerjem Adenauerjem -ter z njim proučil najspornejša vprašanja, ki ločijo obe stranki. Pobudo za sestanek je-.dal Adenauer, in to je bil po dveh letih in pol prvi sestanek med obema političnima voditeljema. Adenauer je hotel zvedeti, kakšno je stališče socialnih demokratov glede sodelovanja Nemčije pri Atlantski organizaciji, kajti socialisti' v glavnem zatrjujejo, da se je možnost nemškega zedinjenja prav zaradi tega sodelovanja v zadnjem času zmanjšala, obenem pa poudarjajo, da ne marajo, de bi Nemčija izstopila iz Atlantske zveze brez primernih jamstev. težavah, potrebah in zahtevah bi se oblastv predhodno posvetovala s pripadniki prizadetih narodnostnih skupin. In ker sta zdaj na vrsti prav zakona, ki /bosta uredila omenjena dve problema, so predstavnki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov smatrali, da se mora/jo pač kar sami povabiti na Dunaj, (tako kot so se pred letom d.ii povabili v Rim predstavniki slovenskih šolnikov na Primorskem. V delegaciji so bile zastopane vse struje: dr. Joško Tischler, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. -Franc Zwitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij, in prof. Bela 'Sohreider za gradiščanske Hrvate. Po o-ibisku pri podpredsedniku vlade je delegacija nato priredila še i»sebno tiskovno konferenco, ki je imela velik odmev. Dr. Zvvitter ;e na tiskovni konferenci prebral skupno izjavo, v kateri se ugotavlja, da je do sedaj bila izpolnjena samo ena od obvez, ki jih nakazuje čl. 7. državne pogodbe. Koroški Slovenci so namreč dobili v Celovcu svojo gimnazijo. Vendar tudi pri tem niso ugodili njihovi želji, da bi bila gimnazija dvojezična, temveč so ustanovili zavod s poukom samo v slovenščini. Ob svojem nastanku je bila gimnazije predmet ostre šovinistične gonje. Od nad 100 vpisanih dijakov jih je ostalo 93, medtem ko so drugi morali izstopiti, 'ker niso imeli urejenega državljanstva ali pa so se njihovi starei zbali za posledice. Izjava nadalje ugotavlja, da zastopniki jugoslovanske narodne manjšine niso dobili na vpogled vladnega osnutka zako-i na o ureditvi dvojezičnega šolstva In o uvajanju slovenščine -kot uradnega jezika - na sodiščih na- Koroškem. To se je zgodilo vkljub svoječasnim jasnim obljubam prosvetnega- ministra. Osnutek o u-reditvi šolstva, vsaj kolikor se je o njem zvedelo, ne upošteva predlogov, ki so jih zastopniki manjšine predložili zvezni vladi a posebno spomenico. Oba' osnutka temeljita ne načelu, naj večina odloča, ali in kje naj obvelja dvojezičnost. So pa nasprotuje priznavanju manjšine, ki je pač manjšina-. Pred nekaj -meseci ni bilo tako. Takrat so titovski zastopniki -na Koroškem odrekali sodelovanje z demokratičnimi Slovenci v borbi za slovenske narodne pravice. Tudi v samem središču Slovenije so naleteli ne samo na gluha ušesa, pač pa na nekorektno omalovaževanje. Na srečo se je politično nihalo kesneje pre-okrenilo in tako je končno le prišlo do zopetnega sodelovanja vseh koroških Slovencev pri obravnavi življenjsko važnih vprašanj. To je nauk, ki ponovno potrjuje potrebo po lastnih in ne dirigiranih pobudah .narodne manjšine, pa naj ta ži- vi kjerkoli izven matične države. Zastopniki jugoslovanskih narodnih manjšin v Avstriji zaključujejo svojo zahtevo z upanjem, da 'bo končno le zmagala moč razume in demokracije. Kakor vidimo se težave koroških Slovencev ne razlikujejo bistveno od tistih, kakršne imamo tudi tržaški Slovenci in več ali manj sploh vsaka narodna man-šina. llpanjEzorazorožiteopropodto? Glavna skupščina Združenih narodov je v torek sklenila, da bo ustanovila nov razorožitveni odbor članic Združenih narodov, v katerem bo zastopanih 25 držav. To naj M bila nekakšna -kompromisna rešitev med -sovjetskim predlogom, po katerem bi morale biti v razorožitvenem odboru zastopane vse članice Združenih narodov, in dosedanjim odborom, v katerem so sedeli zastopniki samo petih držav. Vendar pa to kompromisno stališče ni pridobilo pristanka Sovjetske zveze in njenih satelitov. Glavna skupščina je najprej s tremi zaporednimi glasovanji odklonila sovjetski predlog, po katerem bi morali razorožitvena pogajanja razširiti na čim več člSnic. Prvi je bil na glasovanju albanski predlog, po katerem bi moralo biti v razorožitvenem odboru zastopanih 32 držav, in sicer tako, da bi sovjetski in tako imenovani »nevtralni blok« imela sigurnih 16 glasov. Pri drugem glasovanju so zavrnili sovjetski predlog, i» katerem bi moralo -biti v odboru zastopanih vseh 82 članic Združenih narodov. Pri tretjem glasovanju pa je zmagal zahodni predlog, ki predvideva ustanovitev 25-članskege razorožitvenega odbora. Sovjeti so glasovali proti temu predlogu. Ce bodo Sovjeti zdaj vztrajali pri svojem stališču, da se bodo umaknili iz razorožitvenega odbora, če ne bodo v njem zastopane vse članice- Združenih narodov, potem je pričakovati, da novi odbor sploh ne bo začel delati in bo upanje na razorožitev vsaj začasno pokopano. Sicer se pa s tem ne .bo veliko spremenilo. Svet je že doslej, in to vkljub neprestanim razorožitvenim konferencam in stikom na »najvišjih ravneh« doživljal takšno tekmo y oboroževanju, kakršne zgodovina še ne pomni. Ta se bo torej nadaljevala. VESTI z GO R I Š K E G A Notranji položaj Veliko nezadovoljstvo je zbudila v vrstah bivših italijanskih partizannov vest, ■da vlada' ni dovolila, da bi se njihovega zbora v Rimu udeležilo več kot -tri tisoč oseb. Predsednik združenja, AiN'PI, Fer-ruccio Parri, je s protes-t proti .takemu vladnemu .ukrepu zbor partizanov v Rimu odpovedal. Ukrep vlade predstavlja na vsak način, menimo, nenavadno zadržanje spričo ustave, ki daje državljanom pravico zbiranja ,in shajanja. Tembolj' je prepoved čudna, ko vendar prihaja v Rim tudi ca deset in deset .tisočev. pose.tnikov, na primer romarjev, hkrati. V torek 19. t. m. je prispel v Rim na (uradni obisk predsednik Zahodne nemške republike, dr. Heuss, katerega je predsednik Gronchi prijazno in z vsem slovesom sprejel. Na večerji v torek zvečer sta pri zdravici oba predsednika poudarila potrebo po združitvi obeh delov Nemčije in skupnega delovanja za dobrobit Evrope. Precej .hrupa in, nejevolje v italijanskih levičarskih krogih je zbudila vest, da predsednik Heuss obišče Fosse Ardea-tine, kjer so v, zadnji vojni Nemci postrelili veliko število nedolžnih italijanskih ■talcev. Uradni krogi so temu dr. Heusso-vemu namenu baje prvotno nasprotovali, potem pa naj bi se ibili njegovi želji, da ■kraj mučeništva obišče kot zasebnik, vdali. Levičarski listi, kot »Unita« in »Avariti«, pa ogorčeno protestirata proti dr. Heussovemu namenu in vladnemu pristanku. Pretekli teden se je mudil v Rimu angleški laburistični prvak Morgan Philips, ki je imel več sestankov tako z Nenni-jem, kakor s Saragatom in njunimi so-trudniki. Njegov obisk je bil verjetno v zvezi s prihodnjimi volitvami in ni izključeno, da je prišel videti, ali ne bi bi- lo možno doseči skupen nastop teh dveh socialističnih' strank >na volitvah. Vrnil pa se je v Anglijo, ne da bi vodstvi teh strank dali kako izjavo za tako povezavo. Stranke seveda nadaljujejo s pripravami za nastop pri volitvah, ki se bodo vršilk1 v prvih ali zadnjih desetih dneh meseca maja. Prej pa je treba doseči še sporazum za, razpust ali ne tudi senata in izglasovati nov zakon za imenovanje povečanega števila senatorjev. Izgleda, da toi sporazum bil možen tako, da bi prišel po en senator na vsakih 145.000 prebivalcev, toda z najmanj sedmimi .senatorji za vsako deželo. Medtem je neki levičarski list objavil tajno zaupno pismo, ki ga je predsednik vlade, Zoii, posla! svojim ministrom s pozivom, naj štedijo 'bolj ko mogoče. V pismu naj 'i zagrozil .tudi z odstopom. Objava pisma je seveda dvignila precej prahu, ker je dala sumiti, da v vladi sami ni soglasja med' predsednikom in ministri, pa tudi med samim vodstvom de-rookristjanske stranke in vlado. Sum o tem zadnjem nesoglasju daje tudi dejstvo, da je glasilo demokristjanov, »II Popolo«, odgovarjajoč na. napade levičarskih listov zaradi obiska dr. Heussa v kraju Fosse Ardea.tine, izjavilo, da ima vlada v taki svoji odločitvi popolno avtonomijo. Protidemostracije v Bocau Iz časopisov izvemo, da so se v Bocnu vršile v torek 19. t. m. italijanske proti-demontracije. Kakih 1500 dijakov naj bi šlo v sprevodu po mestu s trikoloro in s transparenti vzklikajoč Italiji. Demonstracijo so uprizorili kot odgovor na ne-deljsko zborovanje nemške manjšine v kraju Castel Firmiano, kjer se je zbralo kakih ‘ 25.000 ljudi. Italijanski dijaki so se v Bocnu podali k spomeniku zmage in položili venec na trup Battistija. Nato so dijaki dosegli sedež vladnega predstavnika in potem še sedež redakcije, nemškega dnevnika »Dolomiten«, kjer so živahno protestirali proti zadržanju lista v pogledu sedanjega položaja v kraju. Policije pa je preprečila, da bi se demonstracija 'spremenila v izgrede. Vendar je gotovo, da so italijanski elementi napadli v nedeljo povratnike z nemškega zfooro-, vanja v Castel Firmianu. V zvezi * tem nedeljskim zborovanjem .poročajo, da je -nemški manjšinski poslanec dr. Huggenber.g izjavil, da je stranka Volksparfcei bila prisiljena od svojih pri-i padnlkov sklicati zborovanje in postaviti znane zahteve proti zgradbi novih stanovanjskih hiš v Bocnu ter za odpravo de-žetae avtonomije in uvedbo samo provincialne v večjo zaščito nemškega prebivalstva. V Rimu pa, so vse te zahteve iznenadile odgovorne vladne kroge, vendar poročajo, da 'bodo vse italijanske parlamentarne skupine glasovale proti nemškim zahtevam. V nedeljo ali ponedeljek, 18. oziroma Zbor »Lojze Bratuž« siov. kat. prosvetnega društva iz Gorice priredi na Placuti v dvorani Brezmadežne v soboto 23. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 24. t. m. ob 16.30 pod vodstvom Mirka Fileja Pevski koncert umetniških pesmi, uglasbenih na besedilo pesnika Simona Gregorčiča. — Na spo-iredu je razen pesmi tudi kantata P. H. Sattnerja »Jeftejeim prisegati. Solistične kose pojejo Mira Brajnikova, Vence Gorjan. ter Silva Reja. — Povezavo bo oskrbela Ljubka Sorli-Bratuževa. Pri klavirju Lojzka Bratuževa. 19. t. m., pa naj tol .našli v nekem vlaku iz Brennerja .usnjato .torbo s štirimi cevmi tritola. Takoj so italijanski krogi zagnali krik, da gre za atentat s strani nemških elementov. Potem pa je policija povedala, da gre po vsej verjetnosti za tritol kakega ribiča, ker so v torbi na.-' šli tudi nekatere predmete, ki služiijo prav ribičem za tak način ribarjenja. Italijanski listi poročajo tudi, da se z dogodki v Poadižju bavijo angleški listi, ki pišejo, da je v Bocnu približno dve tretjini Italijanov in ena Nemcev, skoro ravno tako tudi v Meranu in v Briksenu ter da je po vojni več svobode: ko.t prej, da je tisk popolnoma svoboden in da je mnogo nemških šol, ki jih prej ni bilo. Spor med Italijani in Nemci pa da gre v tolmačenju pariškega dogovora med I-talijo in Avstrijo. Mi foi radi videli, da bi se angleški listi foavili tudi s položajem slovenske manjšine v Italiji!... Naj povemo še to, da je dnevnik »Dolomiten«, ki je objavil resolucijo, izglasovano . Castel Firmianu, dodal še sledeče besede, izrečene na zborovanju: »Ce 'bodo pogajanja Oz rimsko vlado - op. ur.) zopet negativna', vabimo Avstrijo, naj se obrne na mednarodne ustanove za dovoljenje samoodločbe, ki jo določa atlantska karta.« Spor se na vsak način zaostruje', in položaj v Poadižju postaja iz dneva v dan resnejši in nevaren, Notranje naseljevanje Ce se v Gorico vrne kak Slovenec, ki se je iz tega ali onega razloga preselil kam drugam, mora prositi za vpis v imenik stalnih prebivalcev (residenza) in čakati na rešitev tudi po več mesecev. Vse .mogoče zahtevajo od njega: ali je res ita^ li'jans:ki državljan, ali ima zadostna sredstva za življenje, kje je bil do danes, zakaj se je vrnil in drugo. V turinski »La inuova Stampa« od 14. .t. m. pa beremo, da se je v tisto mesto naselilo z juga v p tih letih, od 1. 1951 do 1. 1956, nič manj kot 120.000 državljanov, v Milan 55.000 in v Genovo 36.000. Zadevo je obravnaval celo turinski provincialni svet, ki pa se ni stavil na stališče, da je treba tako naseljevanje preprečiti, ampak da je za* devo treba urediti na državni podlagi, ke>r da v resnici zadeva vso državo, ogroža pa severne kraje, ker da so južnjafci nekvalificirani delavci in se zaposlijo za vsako ceno. 'Na ta način izpodrinejo domačo kvalificirano delovno, silo in po-; vzročijo nekvalificiranost produkta. Eden od provincialnih svetovalcev je med razpravo povedal, da nekateri župani južnih občin plačujejo svojim občanom prevoznino po vlaku, da se lahko naselijo v severna mesta. Vprašanje priseljevanja z juga bodo zastopniki severnih občin republike obravnavali na. posebnem sestanku, ki se; bo vršil na pobudo turinskega provincialnega sveta. Ugotovili so namreč, da so zakoni za preprečevanje naseljevanja v mestne občine že preživeli svoj čas in tudi zastareli, zato da je treba zadevo u-rediti na drugi podlagi in tako priseljevanje ugodno ta človečansko omogočiti. Nioe ojbmeineolajšaue Z dogovorom, ki ga je sklenila v Ljubljani mešana italijansko - jugoslovanska komisija, je bivanje s propus.tnico v obmejnem pasu dovoljeno tri dni in dve noči zaporedoma, in to štirikrat na mesec. Veljavnost propustnic pa je raztegnjena na eno leto’, začenši od 1. januarja 1958. Kakor zna.no bivanje s prepustnico v obmejnem pasu dovoljeno sedaj po 48 ur zaporedoma v presledkih štirikrat na mesec » propustnice so se morale vsake štiri mesece obnoviti oziroma žigosati za obnovo nadaljnje veljavnosti. Z novo uredbo, ki stopi v veljavo 1. decembra odnosno 1. januarja, bo zadeva kretanja in prebivanja jt dvostranskem obmejnem pasu za prebivalstvo zelo olajšana. Menimo pa, da bi moralo biti dovoljeno tudi večje trgovanje med dvema pasovoma, da bosta dva obmejna kraja imela pri stvari večje koristi. Mesa tožijo, da prodajajo vedno manj mesa, ker da ga prihaja čez mejo vedno več. V resnici izkazuje občinski proračun i'z leta 1956 v Gorici za 3,700.000 lir manj prejete carine na mesu, .toda prebivalstvo občine je s prejemom mesa iz jugoslovanskega pasu zadovoljno, ker je okusno in ga dobi po zelo ugodni ceni. V tem oziru je moči le potrditi, da imajo korist od obmejnega prostega kretanja s propustnico le širši sloji ljudstva, ki si tako lahko privoščijo tudi nekaj mesa. 'Mesarji pa, ki niso s tem zadovoljni, naj si priskrbijo meso po .ugodnejši ceni. SEIA OBČINSKEGA SVETA V sredo zvečer 13. t. m. se je vršila seja goriškega občinskega sveta, na kateri so razpravljali in odobrili sledeči dnevni red: prispevek 24.000 lir kot članarino za pristop občine k italijanskemu združenju evropskih občin; prevzem vseh pravic tiska dveh spinov C. .L. Bozzija: »Goriški grad« (»II Castello d,i Gorizia«) in »Stari trgi« (»Le tre vecchie piazze«). Občina jih 'bo dala ponatisniti in jih bo darovala šolskim otirokom, pa tudi stavila v proslavo. Plačilo avtorju stane 50.000 lir, stroški za ponatis 2000 izvodov znašajo pa 100.000 lir. Dr. Sfiligoj je pri tej 'točki vprašal in prejel zagotovilo, da bodo vsi ti stroški kriti z izkupičkom od prodaje ponatisov. 'Dvigala na Kalvarijo ne bodo gradili, in občina- izgubi 50.000 lir, ki jih je v 'ta namen prispevala leta 1951. Pripravljalni odbor je namreč sporočil županstvu, da se za stvar več ne more zanimati, in prosil, da se 50.000 lir smatra kot porabljene za stroške, kar je svet potrdil. ■Dr. Sfiligoj je pripomnil, da bi omenjeni odbor moral z ozirom na ta prispevek izročiti občini vsej prepis dosedanjih študijev o tem načrtu, in odbornik dr. Poitenzio je zagotovil, da je načrt last občine, i ga hrani. Hišni gospodinji (maestra di casa) v zavodu I^enassi so povišali plačo od 477 tisoč na 600 tisoč lir letno. Občinski u-službenci so, glasom pravilnika iz leta 1924, dosegli najvišjo plačo po 32. letih službe, po pravilniku od 1. VII. 1951 pa še višjo plačo že ob 20. letu službe. Ta razlika pa občutno zadene upokojence po 1. VII. 1951 v primeru z upokojenci pred tem časom. Zaradi tega je svet potrdil dopolnilno nakazilo sedmim takim upokojencem, m sicer v skupnem letnem znesku 246.527 lir. Nadalje je svet pri zaprtih vratih izvolil dva svetovalca v disciplinski odbor za občinske uslužbence (salariati), odobril predlog na goriško Provinco za ustanovitev obveznega konzorcija proti toči, povišek mesečne takse za sprejem v o- m troški vrtec na 1000 lir in prispevek kemičnemu zavodu v znesku 12.000 lir na leto. Kot zadnjo točko pa je svet vnesel v pravilnik o prepovedi zvočnih znamenj pri avtomobilih dodatek, da je- kazen za prestopke v nočnih urah dvojna. Delavci GRDA stavkajo V sredo 20. ,t. m. so delavci Združenih jadranski ladjedelnic v Tržiču stavkali tri ure, od dveh do petih popoldne. Stavko pa bodo nadaljevali dnevno po nekaj ur, dokler ne dosežejo, koristi, ki jih od vodstva CRDA zahtevajo. Smrtna nesreča z motorjem V nedeljo zvečer 17. t. m. se je ponesrečil z motornim yozilom g. Milan Pao-. letti (Pavletič) pok. Leopolda, .star 51 let in bivajoč v Gabrijah, občina Sovodnje. Z motorjem se je vozil po cesti blizu ru-pe irske ga mostu čez Vipavo, ko je iz neznanega vzroka zletel na levo stran in tako .zadel v avto GO 12342, ki ga je vozil g. Tabbone iz Gorice. Hudo poškodovanega so g. Pavletiča prepeljali v gori-ško bolnišnico, kjer pa je še isto noč izdihnil. let star P. E. Ko je policija tega mladega vodjo zaradi njegove mladosti izpustila na prosto kretanje, je baje izjavil, da dolgo časa on ne 'bo fore.z denarja!... Najstarejši od sedmorice ima 20 let, najmlajši pa 15. P. E. je baje imel svojo poštojanko-šolo v nekem prostoru v ulici Čampi. Okradli pa so znano avtoprevoz-no tvrdko »La Goriziana« za kakih sedem milijonov 'lir, ki jih je policija našla in tvrdki vrnila, im mnogo drugih zasebnikov. Odkritje treh skladišč orožja Goriška .policija je odkrila tri skladišča orožja: prvo n? levem bregu Soče v ul, degli Scogli, drugi dve pa v gozdu nad Pevmo (Forte del Bosco), in sicer kakih 300 granat in bomb italijanske vojske prve svetovne vojne. Policija nadaljuje iz iskanjem še drugega orožja, da ne pridejo v nesrečo zasebni prebivalci, kot se je to dogodilo nedavno od tega prav y gozdu nad Pevmo. Odkrita tolpa mladih tatičev živijo živa bitja. Nihče pa danes še- ne more -z gotovostjo reči, ali bi -bila odprava- na Mars a-li Venero tehnično -tudi1 -uresničljiva. To pa astronavtov ne zadržuje, da -bi svoji fanta-ziji ne ‘privoščili polnega razmaha. -Medtem ko je angleški astronom Sir Spencer Jones po izstrelitvi športnika izjavil, da so -potovanja- na Mars ali Venero popolnoma- nemogoča, razmišljajo ruski učenjaki -tudi o tem, kako 'bi posadko vsemirskega letala, ki bi leta in leta potrebovala za vožnjo na -ta dva planeta, zazibali v umetno zimsko spanje -ter ji na >ta -način prihranili težke napore -takega potovanja. In drugam v vsemirje... -Zamislimo si-, da bi iz -neke točke naše zemlje od-le-tela v vsemirje- raketa v smeri nekega ozvezdja, ki je n. pr. oddaljeno od naše zemlje tisoč svet-lo-bnih -let. Med vožnjo bi posadka -lahko stalno -imela pred očmi, oziroma v navigacijskih -inštrumentih svoj cilj. Zaradi dvojnih e-fektov bi posadka ugotovila, da z naraščajočo hitrostjo prvotna- rumena barva ozvezdja- prehaja v zeleno, modro in vijoličasto ter končno v -u-ltravijoličasto, ki je človeško oko več ne zaznava. -Zato bi lahko -svoj ci-li posadka lahko opa-zova-la samo 5 posebnimi optičnimi- inštrumenti. SKRIVNOSTI PTIC SELIVK Poizkusi s selivkami odkrivajo nove skrivnosti matere narave Z zvezdami boga-to posejano nebo je v -teh in preteklih dneh prenapolnjeno romarskih- -pes-mi proti jug-ti letečih ptičjih jat. Kdor dojema te melodije, fco ustavil svoj nočni -korak in prisluhnil v jesensko noč. V -ušesa mu bodo udarjali trompetni poklici žerjavov, kričave vab--ljivke drozgov, ihteči požvižgi velikih škrjancev. S-tevilne ptice pa romajo neme, med njimi najmanjši izmed naših pevcev, i nas v poletnih dneh razveseljujejo s svojim neutrudnim petjem. Sedaj pa jih jesen poganja k naglici. Tiho se poslavljajo. Kdo vodi te naše prijateljice skozi temno noč? Kdo jim nakazuje smer, da si jeseni poiščejo svoja 'zimovališča in da se spomladi vrnejo v svoja va-lišča? Nihče do danes še ni odgovoril na to vprašanje. Čudovite lastnosti ptic, da -se v temnih nočeh orientirajo po oceanih in tujih deželah spadajo med velike skrivnosti- ptičjih selitev. Vse mog-oče rešitve so postavljali Iju-dj-e: orientacijo po določenih zemeljskih značilnostih, vodstvo mladičev s pomočjo izkušenih staršev, zračna valovanja in vremenske -r zmere, zemeljski magnetizem in krogotok naše zemlje. Le enega se -ornitologi -niso domisli-li, da bi moglo sonce in ozvezdja pomagati pri dnevnih in .nočnih romanjih ptic se-livk ter da bi ta- -nebesna telesa nakazovala smeri preletov. Se pred -nekaj -leti je ameriški ornitolog Griffin dejal: »Sonce- in druga ■nebesna -telesa so morda kažipot letečim ptičjim jatam. Ce bi se pa ptiček želel ravnati- po nebesnih telesih, -bi moral od -ure do -ure spreminjati kot letalske smeri in acimut, to je kot vsakokratnega položaja nebesnega -telesa. Tega pa ptiček ne zmore!« Danes pa vemo, da je ptiček tudi -te-ga -zmožen. ‘Na pot k temu spoznanju so nas dovedle druge živali. Ze -leta 1911 so odkrili, da -uporabljajo mravlje za svojo o-rientacijo, za- kompas sonce. Znani raziskovalec čebel, Frisch, je tudi ugotovil, da se čebele orientirajo po soncu. Prav -tako se tudi ne-kateri hrošči, stonoge, pajki ravnajo po soncu. Majhen, v vodi živeči rak se ne orientira po soncu samo čez dan, pač pa ponoči tudi po luni. Po vseh teh -ugotovitvah je 'bilo povsem -logično, da so pri,rodoslovci pričeli misliti, da so tudi ptice opremljene s podobnimi lastnostmi. V -resnici so pri škorcih ugotovili, da si izračunajo sami, in to po soncu svojo romarsko -smer. Kakor pa vemo, zavzema sonce od -ure do ure- -na nebu drugačen položaj. Kako izračunajo ptice te časov-ne razlike? Učenjaki so tudi na to vprašanje odgovorili: ptice izračunajo sončni potek s pomočjo »notranje -ure«. Posedujejo namreč prirojeno lastnost časovnega ocen-je-vanja. Ta deluje tudi takrat, če potujoče sonce nadomestimo s električno žarnico. Škorec bi nam torej lahko povedal ob vsakem času, koliko je ura-, če -bi -to mogel. -Ko so enkrat ugotovili-, da se ptice selivke orientirajo po soncu, je nastalo vprašanje, ali se nočni -romarji orientirajo po ozve-zdjih. ‘Ugotovili -so, da se je naša penica,, ko so ji ponoči pokazali umetno ozvezdje, takoj orientirala po njem. Nobene ptice selivke ni„ -ki bi romala od svojega evropskega va-lišča naravnost v Afriko. Čeprav selivka, točno izračuna n- besno -smer, kamor je namenjena po soncu in po ozvezdjih, vendar napravlja pogostokrat velike ovinke. Nekaj .primerov: jeseni in spomladi se obalne in- vodne ptice rade -zadržujejo ob obrežjih, ker najdejo tam dovolj hrane. Naš kolibar, lahko bi mu rekli rumeni kos, potuje od1 nas v Vzhodno Afriko, kjer prezimi. Ne leti -pa naravnost, pač pa najprej v Grčijo, nato v Malo Azijo in od tam v Vzhodno Afriko. Zakaj jo ne ureže naravnost? Od nas se poslavlja- že zelo zgodaj, ko odpadejo zadnje češnje. V Grčijo prihaja, ko so zrele prve smokve. Ko je tudi tam opravil svoje požrešno delo, odhaja v. Malo Azijo in od -tam v gozdove Vzhodne ‘Afrike. Tasprotno pa spomladi s svojim povratkom ne zapravlja časa. Ker ostaja pri nas komaj dobrih sto dni, -se mu -spomladi mudi, da po najkrajši poti doseže svoja evropska va-lišča. Majhni in nežni pevci izbirajo -največkrat najdaljšo pot. Lastovice odhajajo v Belgijski Kongo, srakoperji prezimujejo na vzhodnih obalah Južne Afrike, slavci v Osrednji Afriki, penice odhajaj-o v Sirijo, Libanon in (Palestino. V -teh -krajih so za njih- življenjski pogoji najugodnejši. Tudi štorklje letijo prav do Ka-pskega mesta. Čeprav bi jim -tudi severnoafriški prostor z nilsko delto nudil dovolj prehrane. Za nekatere morske ptice je naša dežela njihovo prezimovališče. Nordijske ■race prezimujejo v ogromnih množinah po -lagunah okrog Gradeža od pozne jeseni pa vse do pomladi. Srebrni galebi, ■ki prihajajo z obal Murmanska, in severni galebi i-z Finske prihajajo na alpska jezera, ker smatrajo alpsko zimsko podnebje -kot dovoli milo. Zelo redke kratko-klju-ne divje gosi imajo tudi podobne navade. Valijo na Islandiji, prezimijo pa v j-užn-i Angliji. Kratkokljune gosi, ki poleti domujejo v Spi-tzbergih, prihajajo pozimi na južne obale Norveške. Nasprotno potujejo nekatere vodne ptice v jeseni proti severu namesto proti jugu. Verjetno -zato, ker imajo v nordijskih prezimovališčih več hrane- na razpolago kot drugod. Mnoge romarske poti ptic selivk proti jugu so zaradi vremenskih sprememb v Severni Evropi zapuščene. Mile zime so dobršen del ptic selivk, med njimi so škorci, kosi, pri-tfe-, gozdni kljunači in taščice, preobrazile s. stalne ptice. Tudi človek je pripomogel, da so ptice svoje starodavne selitvene smeri opustile: ameriško atomsko središče- Las Vegas pernati romarji iz Kanadskih jezerskih pokrajin ne obiskujejo več. V prejšnjih časih so vsako jesen in spomlad prihaja-je deset in deset tisočglave jate prav čez to področje. Učenjaki mislijo, da posedujejo te ptice poseben čut za atomsko izžarevanje in so zato obšle okuženo ozemlje ter si izbrale novo, čeprav mnogo dalj- liiimiiiiiiuiiiiiiiuiiiniiiuiuiiiiimiuiiiiuHiuMuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiniiiiiitiiiiiniRiiniiiniiiiium POD ČRTO ■r » -1 --- Zdravje Pred kratkim sen v nekem časniku prebral članek o nevarnostih kajenja. Te nevarnosti so ugotovile ameriške statistike. Takoj sem se odpovedal kajenju ■ Ze fied branjem sem namreč občutil, kako »ne pljučni Beogradu govorice-, da je Tito užaljen zaradi izgona njegovega »starega prijatelja« Zukova in da zato ni odšel v Moskvo. Ta vest pa izgleda nesmiselna, če pomislimo na panični strah, ki- se px> laišča Jugoslovanov ob misli na nedogma-tično vojaško diktaturo v Sovjetiji. Poleg tega so bili vsi govori sovjetskega maršala ob njegovem obisku v Jugoslaviji za gostitelja naravnost mučni. Suslova zvezda nasprotno pa je bil Tito upravičeno zaskrbljen in razkačen nad okoliščinami, v katerih so Zukova dejansko odstavili. Hruščevljev govor pred Vrhovnim sovjetom je odkril, da se je- sovjetski partijski tajnik pri tem postopanju moral naslanjati na staliniste. Ko .sta Kardelj in Rankovič kot Titova, zastopnika prispela v Moskvo, ju je poleg Mikojana pričakal tudi iSuslov, to je človek, ki je leta 1948 s podporo Male.nkova zastopal Sovjetijo na seji Kominforma, na kateri so skleni- li izgon Jugoslavije- vz te ustanove. Prav tako je Tito letošnjo spomlad ostro napadel 'Suslova .zaradi njegovih. izp>adov proti jugoslovanski -zamisli socialistične izgradnje. To izstopanje Suslova in- tudi drugih, kakor tudi dejstvo, da je Hruščevljev govor izzvenel v ,p>ojx>lno -zanikanje duha beograjske izjave, kak -tudi v nasprotovanje sklepov XX. partijskega, kongresa naj bi pomenilo, da uživa Hruščev danes po odstranitvi Zukova manjšo svobodo ukrepanja kot kdajkoli poprej. Tito je najbrž verjel, da bo moral iz »realno političnih razlogov« sprejeti Zukova kot nevarnega partnerja pri pjogajanjih, podobno kot je moral zadnjo jesen sprejeti Geroeja. Ko se je za tem Hruščevu proti vsakemu pričakovanju le posrečilo, da je izvagoniral Zukova, se je pokazalo, da se je to zgodilo s pomočjo sil In v okoliščinah, ki pomenijo pretres načelne Hru-ščevljeve politike in s tem tudi Titove politike. Ce se sprašujemo, ali bi Tito potoval v Ljudski festivali Ko so se v starem Rimu delodajalci domislili, da je cenejše, če delavcem .postrežejo s kruhom In igrami — panem et ■ circenses — namesto 7 mesom in boljšimi .zaslužki, so nastali ljudski festivali. V deželah, kjer je za delovne ljudi najmanj mesa na razjpo-lago in so zaslužki najnižji, so po dvatisočletni praksi ljudski festivali tudi -najhrupnejši. Oblike so se v teh dveh tisočletjih v resnici nekoliko spremenile. Namesto krvavih pokolov proti zverinam in kristjanom je nastopilo množično 'klanje perutnine vseh vrst in prašičkov. Ljudski prazniki so vesele prireditve; .pravi živi studenci' razposajenosti in zabave. Kdor bi o tem še kaj podvomil, naj samo prisluhne navdušenim moskovskim povratnikom. Ljudskih veselic se najbolj veselijo na drugi -strani železne zavese partijski gospodarji in razredni novotar-ji, na tej strani zavese pa trgovci in gostilničarji. Med ljudskimi festivali zavzemata posebno mesto v naši bližini semenj sv. Martina na Proseku In semenj sv„ Andreja v Gorici. Kaj naj bi, -bilo na vseh teh festivalih in ljudskih praznikih posebnega, še nihče ni pogr-untal — ne samo pri nas, kjer se je v zadnjih časih iznajdljivost zataknila, pač pa tudi tam, kjer spu-ščatjo sputnike v vsemirje tako, kot spuščajo pri nas otroci balončke iz milnice. Ko smo že pri balončkih, ki so prav (posebno številni prav na ljudskih festivalih, ne bi smeli pozabiti na Hruščevljeve balončke, ki jih je s pravo hruščevsko vnemo spuščal pred in tudi po festivalu 40-le.tnice zamenjave koritarjev v Rusiji. Z balončki pa je križ. Polkrepka mladež jih že od nekdaj tako rada luknja veselim otrokom s cigaretnimi ogorki. Pravijo, da se je to dogajalo na Proseku in Moskvo, če bi Zukova ne pognali na način, kako so to storili, potem prihajamo, -seveda- iz dr-ugačnih razlogov, prav tako do zanikujočega odgovora-. Očitno je, da Tito ni pričakoval ta-kojšnje reakcije Zahodne Nemčije na njegovo priznanje vzhodnonemške komunistične vladavine. Ce bi Tito za 40. obletnico oktobrske revolucije odprotoval y Moskvo, potem bi nedvomno tudi v Washingtonu prevladalo mnenje, da nadaljevanje z gospodarsko in vojaško pomočjo Jugoslaviji ne prihaja več y p>oštev. Jugoslovanski komunisti so bili prepričani, da bo tudi Bonn njihovo provokacijo mirno spravil v žep, kot je do sedaj Zahod' nešteto takih Titovih izzivanj molče p>ogoltnil. Namesto tega psa se je Bonn Titu postavil po robu in ° tem določeno posegel v notranjo px>litik» komunističnega tabora. Prelom diplomatskih odnosov med Beogradom tn Bonnom je ustvaril nevarnost, ki napoveduje, da bodo nekoč krvavo potrebne gospodarske dobave iz Nemčije -ustavile. Zato ni mogel Tito tvegati, da bi se ustavile še ameriške pomoči. Na -ta način bi se Tito brezpogojno izročil v roke kremeljskih oblastnikov in izgubil vsako možnost, da svoje sodelovanje z -vzhodnim blokom povez-uje z določenimi pogoji. Titova vloga v mednarodnem komunizmu bi se skrčila na raven kakega -bolgarskega Živkova ali romunskega Georgija Deja. Cena jugoslov. prijateljstva Nedvomno je, da bi se Tito pokazal v Moskvi, če ne bi svojega prehoda v vzhodni tabor v zadnjih tednih in mesecih tako očitno ne razka-zovel. Vprašanje Po tržaških trgih -in ulicah smo v zadnjih dneh spret .preživljali prizore iz nedavne preteklosti. Zbira-nje delavstva, povelja agi-tpro-povcev, množice radovednežev. Nato pa policijska vozila, -kričanje, vožnje p>o pločnikih, solza-vec pro ozračju. Pet [polnih mesecev se vlečejo kot mora stavke kovinarjev. Te stavke danes v resnici niso zgolj voiaška vežbanja komunističnih po-hajačev in priganjačev, ki so v preteklosti tako pogosto »poživljala« mestno življenje in katerih edini cilj je bil z neredi in izpodrivanjem gospodarskega življenja ustvarja-ti nezadovoljstvo, množiti komunistične vrste in pripravljati revolucionarno -razpoloženje. Stavke v nedav-ni preteklosti je diktirala partija iz političnih potreb in po ukazih Kremlja. V teh petih mesecih so bile stavke spet klasično orožje delavskih množic za u-veljavljanje delavskih pravic in za izboljšanje njihovega zaslužka. To so stavke svobode in demokracije, to so pravice delovnega ljudstva, ki jih komunistične strahovlade -zatirajo s tanki in bombniki. Ze samo iz takih pobud so delavske akcije protikomunistične, pro-tidiktatorske in zato -svobodnjaške pobude. Tako hi morale -ocenjevati delavska meizdna gibanja -tudi oblasti. -Resnični svobodnjaki in demokrati spremljajo s simpatijami in z vso moralno podp>oro napore delavcev za izboljšanje njihove prav nič drugače tudi ne bo v Gorici, V Moskvi, .Varšavi in Budimpešti vrtajo rdeče balončke viso-košolei, in to spravlja -ba-Jončkarje v jok in- ihto. Pa, ni prav, da se- festivali na ta način kvarijo. Pravijo, da so tudi našim moskovskim romarjem nekaj balončkov v rdečem raju preluknjali. Kakšna škoda! Gospodinski tečaji Ze dolgo 'e bila. srčna želja tukajšnjega pred-stojništva obnoviti gospodinjske tečaje, ki so skozi dolgo vrsto let delovali v Tomaju na Krasu. Letos, dne 1. decembra upamo, da- bo -ta naša srčna želja postala dejstvo. V Trstu v provincialnem domu bo ta dan o-itvorjen prvi gospodinjski tečaj. Poleg 'kuhinj-stva se bodo poučevali vsi predmeti, ki so potrebni vsaki dobri gospodinji in bodoči materi: gospodinjstvo, hrano-,znanstvo, vrtnarstvo, nega dojenčkov, p>a tudi nauk o lepem vedenju, v-zgojeslovje. in praktične vaje. Vljudno in prisrčno vabimo vsa dekleta od 16. leta dalje, ki želč tečaj obiskovati, na^ se vpišejo najkasneje do sobote 30. novembra. Zavod nudi udeleženkam stanovanje, hrano >n pouk. Sprejmejo se tudi zuanje gojenke. Vstopni pogoji pri šol. sestrah pri Sv. Ivanu, ul. -Doccie 36. slovanski -tisk poveličuje Sovjetijo. Vse -to bi imelo smisel le tedaj, če bi obstojali utemeljeni izgledi, da je Kremelj pripravljen plačati tisto ceno, ki je bila že leta 1955 -postavljena -za Titovo sodelovanje v komunističnem taboru. Ta cena pa je osnutek -sodelovanja vseh komunističnih -balkanskih držav pod vodstvom Beograda. S 'tem oblastniškim temeljem -bi Tito lahko tvegal končno odpoved Zahodu- in z vihrajočimi .zastavami odkorakal v taborišče socialistične enotnosti. Morda -bi v priznanju vzhodnonemške komunistične vladavine našli jugoslovanski poizkus, s katerim je- hotel Tito v vzhodnem bloku izbrisati tudi zadnji- dvom o svoji komunistični pravovernosti Titove Jugoslavije. Ti dvomi verjetno- obstojajo v vodilnih krogih rdeče armade. Kljub temu pa izgleda, da, je v Mokvi še vedno nekaj vplivnih ljudi, katerim je cena za Titovo brezpogojno sodelovanje vendarle previsoka. -Drugi pa zopet mislijo, da bi bilo mogoče jugoslovanskega diktatorja- po prelomu diplomatskih odnosov med Bonnom in Beogradom laže postaviti pod kremeljsko stiskalnico. Po vseh -teh porazih je Titov položaj- v sedanjem -trenutku izredno težak. Čeprav v Beogradu tega ne priznavajo. Jugoslovanski komunisti morajo pač čakati, da bo iz Moskve zapihljal drugačen veter. Z gotovostjo lahko pričakujemo, da -bodo čez nekaj- tednov v Titovi Jugoslaviji spet odkrili -svoja prijateljstva in povezanosti z Zahodom Verjetno je -tudi, da bodo pokazali določena platonična zanimanja za gospodarsko skupnost evropskih -dežel. Jugoslovanski komunisti pa niso samo že- pre-daleč odšli s svojim sodelovanjem s Sovjetijo, pač pa so dokazali, kar je za njih mnogo nevarnejše, kako mogočno so izpostavljeni vplivom odločne politike zahodnih sil. l življenjske ravni, saj pomeni geslo: boljši zaslužek za -boljše delo splošni dvig blaginje za vse prebivalstvo. Nastaja vprašanje, ali so res samo delavci s svojim neprestanim mezdnim gibanjem odgovorni, -da naše gospodarstvo hromi, da izgubljajo delovni ljudje na sto in stotisoče delovnih ur? -Po vsem tem, kar doživljamo, je jasno, da nosijo velik del krivde trmoglavi in nepremišljeni delodajalci, ki jim lebdi pred -očmi- zgolj dobiček, medtem ko splošne -koristi povsem prezirajo. Na ta način -sami gnojijo in orjejo tisto njivo, na kateri se koti in usp>eva komunizem. Zakaj varnostni organi z mnogo preveliko vnemo -nastopajo proti- delavcem, ki poskušajo z javnimi manifestacijami opozarjati javnost na svoje težave? Cernu so potrebna vozila in solzave-c proti disciplinirani delavski množici? Ali ti u-krepi v resnici služijo redu i-n miru po mestnih ulicah-? Ali ne -bi zadostovala pojačana' rediteljska služba- javnih organov, kakršno uživajo vse ostale -ljudske manifestacije? Ali ne bi skrbniki javnega miru in reda enkrat -ukrepali tako, kakor to opravljajo, ko prihajajo v mesto razne bojevniške in druge organizacije? Prepričan sem, da bi v takem primeru gotovo ne- -bilo več incidentov, kakor pa j-ih je, ko se razvrščajo po mestnih ulicah visokošolci... Oblast pa bi morala najti tudi sredstva. in pota, da -ublaži trmoglavost delodajalcev in jih v interesu svobode in demokracije spravi na pot uvidevnosti in vsakokratnega treznega presojanja socialnih vprašanj. Le na ta način -bo komunizmu -odvzela veter z -njihovih jadrnic. S pretiranimi ukrepi -pa iz vetra nastaja burja. Tržaški delavec Repentaborske novice Z letošnjim vremenom smo bili v drugem jesenskem obdobju še kar zadovoljni. Otava si je nekoliko opomogla, in paša ni bila sicer obilna, vendar je živini bivanje na prostem koristilo. Z ostalimi pridelki pa letos ni bilo sreče-. Vina bo tudi tam, kjer so ga vsako -leto prodajali po 10 do 20 hi, -komaj za domačo porabo. Drugod pa niti tega ne. Repo so v celoti požrle gosenice in jo -zato -nekateri spravljajo domov z one strani meje. Mraz je pritisnil, nedeljski obiskovalci so skopneli, in naša vas se pozibava v -zims-ko dremavost. Mnogi hitijo s spravljanjem 'zadnjih pridelkov, -z nabiranjem stelje in pripravljanjem drv. 'Politično življenje je pri nas čisto zamrlo. Le po gostilnah odmevajo razpravljanja svetovnih dogodkov. Komunisti so bili nekaj časa precej hrupni z obema sputnikome, pa so kmalu spet utihnili. Ljudje imajo druge skrbi, posebno pa so že siti komunističnih slavospevov, saj jim druga stran meje dnevno odkriva očitno in nedvoumno, s čim ljudstvo o-srečuje »novi razred«. V obme-jn m pasu Promet iz Srednje Evrope, -zlasti iz Avstrije skozi Trs-t in obratno doživlja vedno -težje čase. Ta-ko je v zadnjem tromesečju ta promet padel nasproti prometu v prvem polletju in v isti dobi lanskega -leta. Vzroki tega -za tržaško gospodarstvo neljubega pojava so različni. 2e lani in predlanskim je Avstrija predlagala Italiji, naj bi storila razne ukrepe, ki bi -znižali stroške avstrijskega prevoza sko-izi tržaško pristanišče. Slo je ne samo za ugodnejše železniške tarife, ampak tudi za znižanje obra-tnih stroškov v tržaški prosti luki in za jpospešitev železniškega prevoza, da -se ,ne bo dogajalo, de potrebuje vagon blaga iz Avstrije v Trs.t dosit več -ur kot iz Avstrije v Hamburg, ki je trikrat bolj oddaljen. Trstu dela vedn-d večjo konkurenco tudi Reka, ki a vsemi -mogočimi olajšavami vabi avstrijski promet v -svoje pristanišče. Reška- pristaniška skladišča in spedi1- Predavanje SPM V torek 26. novembra- 1.1. -bo v društvenih prostorih SPM v ulici Machiavelli 22-II ob 20.30 predavanje z naslovom: LEVSTIK PO 70 LETIH. — -Predaval bo prof. Vinko Beličič. Vljudno vas vabimo na udeležbo tega predavanje. Odbor cijska podjetja kreditirajo avstrijskim ekspor-tnim tvrdkam za več mesecev prevozne in pristaniške pristojbine, le da spravijo promet skozi Reko, česar avstrijske tvrdke v Trstu ne dobe. Prav v -zadnjem čas-u je, v nevarnosti množični promet ameriškega premoga skozi Trs-t za Avstrijo, ker -bo ta znižala -uvoz ameriškega premoga, zaradi dobav iz -Sovjetske '-zveze, ki znaša za 1. 1958 500 tisoč ton, za- 1. 1959 700 tisoč ton in za- 1. 1960 900 ne drugi strani pa še nekako gre. ’ -tali Slovenci mejašem kar -zavidajo tistih nekaj mršavih ugodnosti, da si- z nekaj mesa kupijo v Trstu par čevljev. Ce pa imajo »pasjo srečo«, jim financar naklepi je toliko carine-, da -bi si s tem denarjem lahko kupil še po kak manj vreden par. Dinar ’ .j-7 v zadnjih tednih hudo pocenil. Ponujajo ga tudi po 60 -lir za 100 din. Težko je življenje pr-i, nas, še mnogo težje pa raju na oni strani. Italijanske industrijske dobave FLR3 V kratkem -bodo pričela pogajanja za industrijske dobave Italije Jugoslaviji. Tovarna- šivalnih -strojev »Necc-hi« -bo dobavljala sestavne dele tvrdki Vlado Bogat v Zadru, Fiat vozila Crveni zastavi v, Kragujevcu, Radio Marelli in Breda bosta dobavljali televizijske naprave in -instalacije za elektrifikacijo železniških prog; Ma-cchi, Innocenti in Alfa Romeo pa bodo izvažale -skuterje, motocikle in karoserije. Zimska pomoč Občinski podporni sklad obvešča prizadete, da lahko dvignejo tiskovine, ki so potrebne 'kot priloge prošnjam za- enkratno pomoč brezposelnim -poglavarjem družin, 'za občane s stalnim -bivališčem v Trstu v uradih E.C.A., -ulica Conti 1 od 15.30 do 18.30 vsak delavnik, razen sobote. Za -stalno bivajoče v Ba-zovici, Trebčah, Opčinah, na Proseku in v Sv. Križu so tiskovine na razpolago pri občinskih delegatih med normalnimi uradnimi urami. Za stalno -bivajoče y Miljah, Dolini. Repe.ntabru, Zgoniku, Nabrežini in Devinu pri -ustanovi E.C.A. naštetih občin med normalnimi -uradnimi -urami. Pri ustanovi E.C.A. v Trstu so na razpolago tis-kov-ine ,za prošnje -za podpore nezaposlenim poglavarjem družin, kakor tudi za nakazila za- brezplačno prehrano v menzah za nezaposlene samce. Prošnje je treba predložiti zgoraj o-z-načenim uradom. Te- morajo biti opremljene s predpisanimi dokumenti v dneh, ki jih- -bodo naknadno objavili. Izplačila podpor oziroma predaja nakaznic za menze se -bodo vršili s posebnimi pozivi po pošti. , Prošnje sprejemajo d- 28. II. 1958. LISTNICA UPRAVE Nekateri naši cenjeni naročniki v inozemstvu se prtož-ujejo, de- že dalj časa ne prejemajo »Demokracije« v redu. Sjjoročamo jim, da ni kriva- uprava za to malomarnost, peč p*» je treba iskati kri-vdo na, pošti: -Uprave se vsekakor trudi, da take in podobne nevšečnosti čimprej -reši, in zato prosi vse one cenjene naročnike, ki -našega lista ne prejemajo v redu, da nam to pismeno sporoče. « • • Z ozirom na spremembo -našega- tednika v petna-jstdevnik, sporočamo maši-m cenjenim čltateljem novo naročnino, ki velja od 1. novembra 1.1. dalje. Za Trst in Italijo: mesečno 50, polletno 300, letno 600 lir; za inozemstvo: mesečno 90, polletno 500, letno 1000 lir. Posamezna številka 30 -lir. Naročnikom, ki imajo poravnano naročnino do konca t. 1. ali še čez, sporočamo, da imajo za- vsak vnaprej plačani -mesec od 1. novembra f. 1. dalje priznana dva meseca. tisoč ton. Vprašanje je, ali -bo ta- sovjetski premog iz Cr-ne-ga morja šel v Avstrijo s-ko-zi Trs-t ali skozi Reko, vsekakor Trstu preti zopet znižanje tranzitnega prometa. Toda najbolj so prizadele v zadnjem času ta promet zvišane tarife italijanskih železnic. Avstrijski gospodarski krogi in tržaška trgovska zbornica so intervenirali v Rimu in zahtevali revizijo tarif za> Trst, de konkurenca inozemskih pristanišč -ne požre Trstu še oni tranzitni promet, ki mu je doslej ostal. 'Skrajni čas je, da se Rim enkrat zave, da inozemska konkurenca ne škodi samo Trstu, ampak celi Italiji. HoMlGtna darila BCEBBT-a S 1. januarjem 1958 nas bodo osrečili z novimi občinskimi dajatvami. Tako vsaj ■zatrjujejo nekater« vesti, ki prihajajo iz zanesljivih virov. Predvsem bodo — po teh vesteh — [povišali ceno tramvajske vozovnice od 25 na- 30 lir. Ukinili 'bodo jutra-ni zeleni -Listek, ki n-udi brezplačni povratek. Zato pa nameravajo -uvesti nadaljevalno vozovnico, s katero 'bo lastnik listka vožnjo lahko nadaljeval — v času ene ure — po kaki drugi progi. Taka- prestopna vozovnica -bo veljala 50 lir. Tudi vodo bodo podražili kar za 100 odstotkov, za- 2 liri kub. meter plina m za 2 liri Ktv-uro električne energije. Nadalje nameravajo skrčiti število vozil na. -nekaterih progah, zlasti proge št. 2, 3 in 9. -Novoletna voščila- -bodo potemtakem letos povzročila med veliko večino prebivalstva samo nove skrbi in -stiske. ■v + Andrej Sirca Dne 15. novembra je preminul -na svojem domu piri Sv. Ani v Trstu g. Andrej Sirca-, fci je bil vse naokrog 'znan in visoko čislan kot mož, gospodarstvenik in trgovec. To je naj-bolj pokazal njegov pogrebni sprevod, ki je- privabil toliko znancev in znank, da mu izkažejo poslednji pozdrav. -An-drej Sirca je bil rojen pred 83. leti v Dutovljah. Kot toliko naših trgovcev je prišel v mlad-ih letih v Trst, -kjer si je s svojo nadarjenostjo, marljivostjo in požrtvovalnostjo us-tvari-l trdno -gospodarsko podlago, na katero je postavi-l svoje bodočo plodonosno delo. Spadal je med o-no po-kolenje slove-nskih tržaških gospodarstvenikov, ki so si tako rekoč iz nič ustvarili zavidljive gospodarske položaje in dejansko pripomogli k gospodarskemu razvoju in veličini tržaškega gospodarstva pred prvo svetovno vojno. Kdo se ne spominja tržaških veletrgovcev in gospodarjev, kot so bili Kali-stri, 'Mankoči, Mahneti, Zidarji-, Gorupi, Pipani, Stepančiči, Trudni, -Prelogi, Primci -in drugi, ki so kot solidni in- podjetni možje delali čast ne samo -sebi in svojim družinam, ampak tudi narodu, iz katerega so -izšli. I-n v -ta krog mož je spadal tudi g. Andrej Sirca. iSlava njegovemu spominu, njegovi družini pa naše iskreno sožalje. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto 23. t. m. ob 20.30 -na KONTOVELU N1COLA MANZARI NUŠI LJUBI OTROCI V nedeljo 24. t. m. o-b 15. in 18. uri v Prosvetni dvorani v GORICI HANS FITZ SREBRNA LILIJA -mladinska igra V soboto 23. -t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta ,7, v nedeljo 24. t. m. ob 15.30 v -Prosvetni dvorani »A. Sirk« v SV. KRIŽU, v nedeljo 24. t. -m. ob 20. uri, v Prosv. dvorani v TREBČAH, v ponedeljek 25. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU 100 minut zabave SA-LJIVI NASTOPI, IMITACIJE, -PARODIJE, CHANCONI - VMES POPULARNI SOLOSPEVI IN DUETI [Sodelujejo: 'ZLATKO ZEJ, -kot gost Elvira PISCANC, Renato KODERMAC, Danica TROBEC in Modest SiANCTN Pri klavirju NEVA VRABEC V sredo 27. t. m. ob 20.30 v BORŠTU NICOLA MANZARI H9ŠI LJUBI OTROCI PODPIRAJTE SOD DAROVI: V počastitev spomina pok. Andreja Sirce darujejo za- SDD: družina I. Tomažič L 2.000, L Marc L 2.000, Mihael Flaj-ban L 2.000, M. Srebotnjak L 2.000, Ivan Jančar L 1.000 in F. Batista L 500. Vsem prav prisrčna hvala! Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu Mladinski literarni natečaj SLOVENSKA PROSVETNA MATICA razpisuje, kot običajno, nagradni literarni natečaj. Najboljši prispevki bodo objavljeni v božični številki »Demokracije« v prilogi UTRIPI. Prva nagrada 3.000, druga 2.000, tretja 1.000 lii in naslednje v obliki knjižnega daru. Prosimo vse sodelavce, da nam [pošljejo gradivo pred 30. novembrom 1.1. na naslov uprave »Demokracije«, ul. S. Anasfasio 1-c - "Trst. Slov. prosvetna Matica * Trsf TRŽAŠKI PRRPIHI je, zakaj je bila potemtakem -tako nujna potreba, da- Tito priz-na vzhodnonemško komunistično vladavino in da ve-s jugo- IHanj petra komunističnim jadrnicam!