dnevnik
13 m6. ^Mati v Trstu ’MS. njegov KS* PARTIZANSKI ^ Pa 26. novem-nid (C“ v *»» Zakriž na	raamnožen
s*s.a,s-”-
se je ti-

“ 18.
§T|S5
»JS‘pvosvoboje-dnja	1® lz5la za-
8)1 » edini
«K?z^“"ski DNEV-vtasužnjeni Evropi.
primorski
A.	dnevni
O- Ti o
0- =■
O "Ti	Ti
o ►.	m
C3
ro	2:
~. c -	--
G	>
rn
tj
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 173 (11.589)
Trst, torek, 26. julija 1
2!
L-	•*•
n-:	j>
3>
1—!
O
3>
O-
O
—i*.
o
o
ro
Ob 40. obletnici padca fašizm/a
Kaj pomeni danes biti protifasist
-^J*OGO SAMSA
kat j*3* ^ minilo štirideset let, od-fen	fašizem. Padel je na ču-
*Jfote'e^r'^ai^0vai1 na®fn> na osnovi njj, nstanoviteljev fašizma poveza-skega ®()narhijo, ki so se zbali ljud-Kai . ^^ a zaradi izgubljene vojne, nietj aL^a^'zeln danes, kakšen je po-šanja "vnega antifašizma? Ta vpra-pfav *° vedno živa in prisotna, j 8otftvo še kako aktualna v Trstu.
v^eraj0541*ovn<k vprašanje je postavil *aške 114 ^nevni red predsednik tr-Sve*ane°'£rafkne Clarici na nekakem sNoh'm’ kot se za tako obletnico šistjjj’ zasedanju tržaškega antifa-varet| j*a °dbora. Fašizem ni več ne-1, je' . ie bil pred šestdesetimi leni^	svoja izvajanja predsed-
Hož dP^r'2em sicer obstaja, toda 8ep0srf?lo®‘aciie je tako velika, da re<we nevarnosti ni. Clarici je
manj aa *^a obstajajo drugačni in nič Hejj . Van,i Pojavi nezanimanja, pri-lašistjz^if miselnosti, obstoj še vedno ^ mn zakonikov in podobno.
^ed	teb preprostih uvodnih
to jg ,. le razvila debata, med kate-*», da J® “Pozm jeno na marsikaj: na šističjj -V f^stn še kako aktivne fa-vaoe, <i,,!<Vadre, ki niso bile kazno-4a ^ ^"bnogredc je bilo sporočeno, iu in	Prijave za dogodke v Lonjer-
teku	ze arhivirali in da ni v
^keni S?.n s°dni postopek.) V trža-Hu	“^emskem svetu so italijanske-
dali	j^skemu svetovalcu prepove-
sedj	eSovoriti nekaj slovenskih be-
lila zni
sen^ij. a 80 ^ f“di drugačna, pre-stavjj,Va' izvajanja. Na primer pred-
0	,)j. , "ffi locehi je ponovil stališče
šieiida rapozici|i». do katere naj bi Val pa	med volitvami. Nadalje-
i>a	ugotovitvami, da je tre-
Sojiti	sožitje in da je treba
v k|dt sožitja.
*akke<oh? se je vrnil predstavnik tr-Ceco^. ,ne’ katerega je bivši župan
V	i>jeeftB{Uniaknii' kot da bi bilo to stavnji. j1 v Pristojnosti. No in pred-^4ti j, /žaške občine Bari, seveda
V	obči,, k 2)1 '*'rst> J* mnenja, da je b*di em svetu koristno poslušati do. j» , e*> ker tudi oni nekaj pove-•a Ujeea gov°riti slovensko pa je tostj sa “Zivanje, ustvarjanje nape-
h
S^avUfc’ ^ zlasti slovenski pred-v«da °®bora so taka izvajanja se-1)4 ''red/? zavrnili. Sklicevali so se 'miovj , ote odporniškega gibanja, na Jmkratizaterih je zrasla sedanja de-tk' soiit!14 iiabja, branili so ozra-a iu razumevanja.
vi*faš^.^ai': upravičeno se zastavlja a«>tifa^- kaj je fašizem in kaj je b® fujent*11' 'Te fašizem prepoved ra-a*silja^a i^ika, je fašizem uporaba
Vf*iko vtak'b’ za nas Slovence in za jdh ij„j. mo normalnih demokratič-* le nin tako Preprostih resnicah ni,
■ a> ki « FC *)iH’ dvoma, od kod stali-1,1 »He ^minjajo žrtve v napadulcc t*včlte'> m osivarjajo napetost, v bele lističu., ie fašistična in nacio-b* še j|. miselnost še kako prisotna I4 * n]o i prisotna v Trstu, če sc mo-lH j Ukvarjati antifašistični odbor a,i samega sebe, me<l pred-pjg ’ W Ka sestavljajo.
S|>ake	očitno niso samo črne
f®de j. bdreki, ricinusovo olje, pa-:i>t°vo JZklik;mje. Fašizem je prav
1	ftv®ka ' * "‘mdna nestrpnost, nasilje ^ia nePr0ti kovčku, ustvarjanje o
^	aupajjja jn sovraštva.
z^‘‘. feSa je Trst prepoln in "ktivm ,L' danes še kako potreben I*shiČnega'd_ ^utifašiz.em, ustvarjanje
V Tržiču proslava ob obletnici padca fašizma
Pred ladjedelnico v Tržiču, kjer je spomenik več kot 500 delavcem, ki so padli v slovenskih in italijanskih edinicah med NOB, je bila včeraj počastitev ■40-Setnice padca Mussolinijeve fašistične vlade. Proslavo je priredil protifašistični odbor ladjedelnice, prisostvovali so politični zastopniki, tržiška občina in združenje bivših partizanov ter politični preganjanci.
Po uvodnih besedah zastopnika tovarniškega sveta Zazzariel-la, je imel glavni govor Artu ro Calabria. Spomnil se je dolgih in težkih borb tukajšnjega prebivalstva slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti proti fašizmu, obsodb posebnega fašističnega sodišča, doprinosa, ki ga je dalo delavstvo protifašistični borbi.
VEČ NA 8. STRANI
Kljub napovedim, da bo začela draginja tudi pj _r,-
Trst še vedno na prvem mestu po naraščanju cen na drobno
V letu dni so cene narasle za 15,9 odstotka, to je bolj kot v Milanu, v Bologni in v' Turinu
Trst je še vedno najdražje mesto v državi. To poudarjajo tudi statistični podatki za julij, ko so se v našem mestu cene dvignile za OJ odst., kar je sicer nekoliko manj kot v Milanu in Bologni, vendar pa je v primerjavi z julijem lanskega leta Trst ponovno požel svoj rekord. V enem letu so se pri nas cene dvignile za 15,9 odst., medtem, ko so se v Milanu za 15,6, v Bologni 15,2, v Turinu pa 14,6 odst.
Podražitev je najobčutnejša pri javnih storitvah, saj so se v letu dni elektrika, plin, telefon, javni prevozi itd. podražili za znatno več kot ostale dobrine. Tako je na prvem mestu prav podražitev energetskih virov, ki so julija letos za 21,2 odst. dražji kot so bili pred letom dni. Sledijo stanovanja, ki so se v letu dni podražila za 20,9 odst.
Če pogledamo ostale dobrine ugotovimo, da so se prazni stroški» podražili za 18,2 odst., medtem ko je podražitev oblačil in prehrane še nekako v mejah Fanfanijevih 13 odst. Oblačila so se namreč v letu dni podražila za 13,1 odst., prehrana pa 11,6 odstotka.
Ponovno vložen zakonski osnutek Slovenske skupnosti o globalni zaščiti
Po neuradnih vesteh je senator Fontan ari ponovno vložil zakonski osnutek Slovenske skupnosti o globalni zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zakonski osnutek so menda podpisali poleg senatorja Fontanarija tudi senatorji Union Valdotaine, Partito Sardo D’Azio-ne in novo ustvarjene Lige Venete. Zakonski osnutek so torej podpisala štiri avtonomistično -jezikovna gibanja, kar mu daje še večjo težo.
Ogenj od Tržiča do Medje vasi
Sileh požar je včeraj popoldne zajel z bori pokrite površine goriškega Krasa nad Tržičem tja do Medje vasi. Gorelo je na vsem območju od železniške postaje v Tržiču do Moščenic, preko avtoceste in ceste tja do Medje vasi in v smeri Devina. Samo na Tržaškem so gasilci ocenili, da je gorelo na področju 30 hektarjev gmajne in gozda. Gospodarska in ekološka škoda je izredno velika.	...	...	. . _ ...
Že od prvih opoldanskih ur so gasili ognjene zublje gasilci iz Tržiča, Trsta in Gorice uslužbenci gozdne uprave, prostovoljni gasilci, oddelki vojske iz Foljana in Krmina in številni civilisti. Požar, ki ga bodo šele danes dokončno pogasili, so verjetno pritaknile iskre izpod železniškega voza, ki je imel blokirane zavore.
VEČ NA 5. IN 8. STRANI
Predsednik
CK ZKJ Dragoslav Markovič o programu stabilizacije
NA 2. STRANI
Craxijevi
posveti
RIM — Bettino Craxi je včeraj izvršil prvi del svojih posvetovanj z «družbenimi zastopstvi», ko je sprejel predstavnike zadružnih organizacij (kar se je zgodilo prvič pri vladnih krizah), trgovcev, obrtnikov in kmečkih sindikatov. Toda pomembnejša srečanja bodo danes zjutraj, ko se bo poverjeni predsednik vlade sestal s Confindustrio in enotno sindikalno zvezo. Že včeraj je Craxi navezal zaupne stike z ministrom za delo Scot-tijem, potem ko se je srečal s Fanfa-nijem: razdor med sindikati in delodajalci je v bistvu totalen in se, po nedeljskem odklonilnem odgovoru Fe-dermeccanice na Scottijevo posredovan je, postavlja kot prva resna ovira na Craxijevi poti.-
V	krogih PSI vlada zaskrbljenost, ker tolmačijo to potezo, mimo napada na vse sindikalno gibanje, kot poskus torpediranja socialističnega predsedstva vlade. Te skrbi krepi zadržanje republikancev in njihovega tajnika Spadolinija, ki se obnaša, kot da ima tak namen. Tajništvo PRI je sicer včeraj odločno demantiralo glasove o «težkih pogojih*, ki naj bi jih stranka bivšega predsednika vlade postavljala tako glede programa kot glede sestave novega kabineta: toda demanti potrjujejo vsaj to, da vprašanje obstaja.
Posebnega pomena je glas o izrecnem Spadolinijevem pritisku na predsednika Confindustrie Merlonija med petkovo večerjo na Sardiniji, naj mu pomaga otežiti Crarijevo nalogo. Spa-do.F.i naj bi izhajal iz očitka, da je Confindustria, najbolj naravni zaveznik PRI, pomagala mnogo bolj Fan-fanijevi vladi, kateri naj bi «podarila» januarski sporazum o ceni dela, kot pa dvema prejšnjima Spadolinijevi-ma vladama.
V	takih razmerah se bo Craxi trudil izoblikovati neki predlog, ki naj bi ugajal sindikatom in hkrati ne naletel na nasprotovanje. Agnellija: govori se o izrednem načrtu za zaposlovanje mladine in o programu za postopno vključevanje v proizvodnjo delavcev, ki so v dopolnilni blagajni. Toda sindikati bodo danes zahtevali nekaj več: predlagali mu bodo pravi politični pakt. Zveza CGIL - CISL -UIL bo Craxiju predložila spomenico, ki uvodoma pozitivno ocenjuje socia-
NAD ALJ EV ANJE NA 2. STRANI
so*itja. in prijateljstva.
V zhodnonemška itn zahodnonemškia vojna ladja trčili v Baltiku
BONN — V Baltskem morju je prišlo sinoči do trčenja dveh vojnih ladij, zahodmonemške «Oken> in vzhodnonemške «Strassburg». Trčenje ni terjalo žrtev ampak je povzročilo le lažjo materialno škodo. Kapitana obeh ladij sta seveda drug drugemu naprti la odgovornost za ta dogodek. Vzhod nonemška ladja je sodelovala pri ma nevrih skupno s sovjetskim ladjevjem z zahodnonemške ladje pa so te ma nevre opazovali. Prav tu je bil verjet no vzrok trčenja, saj so Vzhodni Nem ci poskušali za vsako ceno prisiliti zahodnonemško enoto, naj se oddalji s področja manevrov.
Na srečo se ni zgodilo nič hujšega, vendar dogodek opozarja na stalno pretečo nevarnost vojaških r.popadov.
Pred srečanjem Reagan - Castro ?
CARACAS — Neposredno srečanje med Ronaldom Reaganom in F »delom Castrom bi moglo odločilno prispe vati k ublažitvi naraščajoče napetosti v Srednji Ameriki. Tako mnenje je izravil venezuelski politik, demo kristjan Rafael Caldera, bivši predsednik te države in ponovno kandidat za državnega poglavarja. Po njegovem bi lahko bil pravšnji posrednik bivši zunanji minister ZDA Henry Kissinger, ki ga je Reagan šele pred nekaj dnevi imenoval za načelnika kongresne komisije za vprašanja srednjeameriške krize, ki mu je bilo že uspelo spraviti skupaj Nixona z voditelji Kitajske.
Sestanek bi bil mogoč, meni Caldera, ker so tako Kuba kot ZDA izrazile ugodno stališče o prizadevanjih «skupine Cantadora», ki jo sestavljajo Venezuela, Kolumbija, Panama in Me hika, za miroljubno reševanje sporov v Srednji Ameriki.
Agnelli prijavljen sodišču
TURIN — Predsednik finančno-industrijskega koncema Fiat »odvetnik* Gianni Agnelli, njegov brat Um.berto, ki je predsednik podrejene družbe za proizvodnjo avtomobilov in njen pooblaščeni upravitelj Vittorio Ghidella, bodo morali pred sodišče pod obtožbo »prodaje industrijskih proizvodov z lažnimi oznakami*. Obtožnico je sestavil in predal sodišču turinski pre-tor Casalbore in zadeva avtomobile, ki jih daje Fiat proizvajati v tujino in jih nato prodaja v Italiji s svojo oznako.
Preiskava se je začela pred poldrugim letom, ko je carinski funkcionar ugotovil v Fiatovih skladiščih, da modeli «127», ki jih je proizvajala španska tovarna SEAT, niso imeli nobene oznake, da so bili izdelani v tujini.
Nove pogodbe za 100.000
delavcev
RIM — Trda in izzivalna linija «jastrebov» pri vodstvu Confindu-strie, ki se najodločneje odraža v zadržanju kovinarskih industrijcev, se krha v raznih strokovnih zvezah, zlasti v tistih, ki združujejo manjša podjetja. Tako so včeraj podpisali osnutek nove delovne pogodbe za 4.000 malih gradbenih podjetij z o-krog 80.000 zaposlenimi, ki predvideva gmotne in normativne izboljšave v skladu s sporazumom o ceni dela iz 22. januarja. Nadalje so delodajalci in sindikati dosegli sporazum o obnovitvi 5 delovnih pogodb, ki zadevajo izdelovalce naočnikov, dežnikov, ščetk, peres in uslužbencev industrijskih pralnic, ki jih je skupaj kakih 20.000.
Domnevni vohun Victor Pronine izpuščen na svobodo
RIM — Sodniki so včeraj izpustili na začasno svobodo Victorja Pronina, funkcionarja sovjetske letalske družbe Aeroflot, ki je bil aretiran 14. februarja letos pod obtožbo poskusa političnega vojaškega vohunstva. Pronine pa ni takoj zapustil zapora, saj ni hotel podpisati zapisnika, ker ni dovolil, da bi ga fotografirali in mu odvzeli prstne odtise, kot je. to predvideno v primeru izpustitve na začasno svobodo.
Šele po posegu sovjetskega konzula je Pronine pristal na zahtevo poli rije in zapustil zapor.
Pronina so aretirali v okviru preiz-kave v zvezi z izginotjem pomembnih tajnih dokumentov, ki zadevajo gradnjo vohunskega letala vrste Tornado. Iz istega razloga so zaprli genovskega industrijca Azelia Negrina, lastnika družbe Mikrolito, ki je nato obtožil sovjetske funkcionarje, da so ga izsiljevali. Negrin je v zaporu vse priznal. Po sklepu o izpustitvi Pronina na svobodo ostaja zaradi te vohunske afere za rešetkami samo Negrino.
• C.raxi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
listično predsedstvo vlade, nato pa navaja vrsto programskih obvez. Nato mu bo postavila dve posebni zahtevi: potrditev Scottija za ministra za delo, kot jamca za izvajanje sporazuma o ceni dela, ki ga je v stvari Confindustria preklicala, in pa ukinitev podpor za socialne dajatve tistim podjetjem, ki nočejo obnoviti delovnih pogodb.
Industrijci se branijo že vnaprej, da onih 8.000 milijard, ki jim jih država prispeva na leto, ne predstavlja «nagrade» podjetjem, a zgolj «del-no povračilo* za pretežka socialna bremena. Voditelj Confindustrie Arini baldi pa v intervjuju zanikuje, da bi mislili metati Craxiju polena pod noge. Gre torej za zelo zamotano igro, pri kateri je včeraj KD še prispevala k protislovnosti razmer. Njeno glasilo kritizira Confindustrio, češ da hoče razveljaviti sporazum o ceni dela in se sprašuje o «političnih* vzrokih take nepopustljivosti. Zdelo bi se, da hoče KD pomagati Craxiju v spopadu z Agnellijem.
R. G.
Poglobljena razprava CK ZKJ o besedilu dolgoročnega stabilizacijskega programa
BEOGRAD — Dolgoročni program gospodarske stabilizacije je izraz naših ocen in idejno političnih dojemanj sedanjega trenutka gospodarskega razvoja in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Pri določanju smeri razvoja in nalog so upoštevani doslej doseženi izredno pomembni rezultati v materialnem, političnem in celotnem družbenem razvoju. Nikakršne posamezne napake, ki so vsekakor bile, ne morejo negirati naših rezultatov, je na začetku svojega govora na seji CK ZKJ poudaril predsednik predsedstva CK ZKJ Dragoslav Markovič.
Ko je ocenjeval delo komisije za izdelavo dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, je ugotovil, da je bilo to delo koristen temelj za vrsto soglasij o nadaljnjih smereh tekoče in razvojne politike. Ponekod je slišati mnenje, da so v dokumentih komisije za stabilizacijo kompromisi in nedorečnosti. Vendar pa je gotovo, da so vsi dani predlogi v skladu z našimi programskimi opredelitvami in da je to tisto, kar na sedanji stopnji družbenega razvoja predstavlja naše skupno spoznanje in naša usklajena stališča in interese.
Z uresničevanjem dolgoročnega programa moramo izvesti takšne korenite preobrazbe v družbeni reprodukciji, ki bodo po svojem razrednem
in revolucionarnem bistvu pomenile uresničevanje samoupravnega, z ustavo določenega položaja združenih delavcev in zagotovile, da le-ti V tem procesu v celoti odločajo o pogojih in rezultatih dela. Samo na teh temeljih je mogoče utreti poti k spremembam odnosov v proizvodnji in delitvi, zagotoviti večjo motiviranost delavcev za povečanje produktivnosti dela in dohodka in učinkovitost v gospodarjenju z družbenimi sredstvi v celoti. Kot je poudaril Dragoslav Markovič, to niso le naloge vodstev, inštitucij, niti ne samo organizacij ZK. To so naloge vseh družbenih sil, delovnih ljudi in občanov.
Komunisti morajo pri uresničevanju te naloge najširšega družbenega pomena prednjačiti s svojim zgledom, delovnim prispevkom in rezultati.
Program izhaja iz politike in usmeritve čimpo-polnejšega naslanjanja na lastne sile. Takšna u-smeritev ne pomeni niti gospodarskega niti političnega zapiranja. Gre za to, da danes popolnejše, jutri pa v celoti izkoristimo bogastva, ki jih imamo, materialna in človeška, in za ta način zagotovimo širše in učinkovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Po kompetentnih ocenah, je dejal Dragoslav Markovič, naša družba premalo in nedopustno neorganizirano izkorišča lastne materialne, kreativne in kadrovske produktivne sile.
Komunisti se morajo odločno angažirati, J® ^ udaril predsednik CK ZKJ, za odpravo jj
katerem izvršni organi na raznih ravneh de,UJ_V °	- - vod’
kot svojevrstni poslovodni organ ali finančna stva gospodarstva svojih družbenopolitičnih s nosti. Ustvarjanja pogojev za krepitev enot\jl jugoslovanskega tržišča in enotnosti 60SP?°^ii ga sistema SFRJ ni mogoče realno pricaK brez objektivizacije produkcije in rezultatov P dukcije na temelju ekonomskih zakonitosti in njih vzpostavljenih odnosov. Seveda je ure® lt vanje teh in vseh drugih nalog, ki izhajaj” dolgoročnega programa gospodarske štabih*®, mogoče izvesti le, če so ustvarjeni celoviti P«b ji, da delavec svojo eksistenco in perspektiv^ di v svoji organizaciji združenega dela in v a vidikih samoupravnega združevanja in P°v ,ero nja, v delitvi po delu in rezultatih dela, za A.
bo delavec boril in kolikor bo odločal o c'
nem dohodku in še posebej razširjeni rep ciji. Združevanje na teh temeljih je pogoj z vo in resnično enakopravnost narodov in na v0 sti, republik in pokrajin, za utrjevanje z določenega federativnega značaja jugoslo ^ skupnosti ter vladajoči položaj delavskega ^ da in vseh delovnih ljudi, je med drugim še Dragoslav Markovič, (dd)
Nov poziv ugrabiteljem Emanuele Orlandi Družina je izključila domači telefon
Zaradi ugrabitve Emanuele Orlandi je policija poostrila nadzorstvo v bližini Vatikana; na sliki policista na straži pri Berninijevem stebrišču na Trgu Sv. Petra
(telefoto AP)
RIM — Včeraj je bila v študiju televizijskega dnevnika «TG3» tiskovna konferenca, na kateri je glasnik (sedaj že neuraden, odkar je družina Orlandi imenovala svojega pravega zastopnika v osebi odv. Egi-dija) družine ugrabljene Emanuele, Mario Meneguzzi, izjavil, da so domnevni ugrabitelji skušali večkrat navezati stike z družino. Dve telefonski obvestili sta vzbudili njihovo pozornost, toda ena od njih je prav gotovo neresnična, druga pa resnična. Meneguzzi je potem naslovil poziv družine ugrabiteljem ter zahteval od njih dokaze o verodostojnosti njihovih izjav ob zahtevi, naj se za vse obrnejo na družinskega odvetnika. Na koncu je Meneguzzi še izjavil, da bo odslej družinska telefonska številka nema za vse pozive.
Poziv, ki ga je družina Orlandi naslovila na ugrabitelje, se glasi: «Mi, družina Orlandi Emanuele naslavljamo ta poziv dvema sogovornikoma, ki trdita, da sta glasnika ljudi, ki zadružujejo Emanuelo Orlandi. V mislih imamo tistega, ki je zahteval direktno linijo; in 2. tistega, ki nam je telefoniral 22. julija približno ob 20.30 z zahtevo po specifičnih dokumentiranih zahtevah. Eden od vaju laže. Tisti, ki ima v resnici v svojih rokah Emanuelo, naj to dokaže našemu pooblaščenemu polnomočnemu zastopniku odv. Egi diju. Družina Orlandi ne bo več odgovarjala na telefon.
Pri obeh telefonskih pozivih gre za vsebini, ki druga drugo izključuje. Meneguzzi ni hotel povedati, kaj sta ti dve vsebini. Poziv bosta razumeli samo osebi, ki sta telefonirali. Vsaka razlaga je v teh razmerah tavanje v temi.
Vendar nekateri menijo, da Orlan-dijevi poznajo ogoljufa* ter čakajo na poziv človeka, ki Ve, kje je Ema-
'ali 1
nuela, da bi se začeli P°Ba} ^ njim. Na tiskovni konferenci 1 ^ neguzzi zanikal, da bi se P°B ,r že začela. Prav tako je verjetno tudi Vatikan nima F0* v teku.	.	#
Nekateri se sprašujejo, c. j/r morda «dokumentirani zahtev* ^ kazila, da družina Orlandi v . razpolaga s finančnimi sredstvi■ ^ Policijski organi upoštevaj° fr sledi od političnega terorizma ^ sto navadnega kriminala t® po odkupnini).
Na razna vprašanja je večkrat odgovoril z «no c.nj potrdil pa je, da družina se gabila nobenega dokaza, da Je nuela še živa.	|j)*i
Na policiji pravijo, da je, JI it Orlandi hotela s tem PoZl zvati ugrabitelje, ker je T?ygV flf ker se od resničnih ugrabitelj . j|, če ni oglasil. Sogovornik P ,
X, to je tisti, ki je zahteval * J: no* linijo, pa naj bi bil res ra ubiteljev.
Doslej je družina Orlandi P'1, V kakih 5000 telefonskih p°0°^w so bili vsi delo «šakalov»- v f spada verjetno tudi ^e‘,°%vo , govor naslovljen na urednm giornale d’Italia». Mlad mos ^ p narečne izgovarjave je ^al’ter f govi v imenu ugrabiteljev .411.” novno zahteval
Agca in Cedarja Celebija. v ^ \j<v nem primeru — je dejal Emanuelo ubili.
□ RIM — Senatorji vice so naslovili predsednik ptt ta Francescu Cossigi pism^v^ade. rem ga porivajo, naj si PTjh «j£ za čimprejšnji umik itabjans ‘ gofl rovnih* čet iz Libanona ih kretne pobude za vzpostavite
SFRJ in ZRN za razvijanje medsebojnega sodelovanja
BONN — Jugoslavija in Zvezna republika Nemčija bosta tudi vnaprej razvijali koristno sodelovanje. To sta po dvodnevnih pogovorih poudarila zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov in zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher.
Pogovori dveh ministrov sodijo v okvir rednih posvetovanj vodij delegacij obeh dežel. Pogovarjala sta se o aktualnih mednarodnih problemih kot tudi o odnosih med deželama, za katere sta menila, da so dobri in stabilni. Obe državi sta zainteresirani za obogatitev gospodarskega in drugih oblik sodelovanja, kar naj bi potrdili tudi med bližnjim obiskom predsednika ZR Nemčije dr. Karla Canstensa v Jugoslaviji.
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov je dopotoval na delovni obisk v Zvezno republiko Nemčijo v nedeljo.
Ugoden odkup pšenice
BEOGRAD — V silose žitno mlinskih organizacij so do zdaj shranili 3,21 milijona ton pšenice. Od tega je 185 tisoč ton semenske pšenice, preostala pa je za prehrano. Tako so od načrtovanih 3 milijonov 521.000 ton odkupili že 91 odstotkov.
V primerjavi z letošnjim ocenjenim pridelkom 5 milijonov 376 tisoč ton so do zdaj odkupili že okoli 60 odstotkov, kar je rekord. Odstotek odkupa je bil v zadnjih desetih letih, razen lani, ko so odkupili okoli 54 odstotkov pridelka, med 35 in 48 odstotki. Celo leta 1974, ko so pridelali 6,2 milijona ton pšenice, so jo odkupili manj kot 3 milijone ton. (dd)
/Vom pogodba m kovinarje
Odslej neposredna pogajanja v okviru posameznih obralo'
RIM — Vlada ne namerava več poseči v pogajanja (če jih v sedanji fazi lahko tako imenujemo) za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe za kovinarje, zaposlene pri zasebnih podjetnikih. Sklep izhaja iz poročila, ki so ga izdali v palači Chigi po včerajšnjem srečanju med predsednikom ministrskega sveta Fanfa-nijem in ministrom za delo Scottijem, ki je Fanfanija seznanil z najnovejšo potezo Federmeccanice. Poročilo poudarja, da hi bil nov poseg vlade neprimeren iz dveli razlogov: da bi se ne vmešavali v neposredne od noše med FLM in Federmeccanico, in da ne bi motili dela poverjenega predsednika Craxija pri sestavljanju nove vlade. Poročilo na koncu izreka Scottiju prizna nje, da je v smislu dogovora z dne 22. konkretno pri-oomogel k sklenitvi 45 delovnih pogodb na zasebnem sektorju, ki zadevajo skupno nekaj nad 7 milijonov delavcev.
Z zadevo kovinarjev se je ukvarjal včeraj tudi vrh enotne sindikalne zveze, ki je ostro obsodil nastop Fe dermeccanice in Fiata, ki jo manevrira iz ozadja, češ da gre za povsem instrumentalno in politično potezo, s katero hoče določen krog delodajalcev vzpostaviti reakcionarno gospodarsko politiko. Glede na njihovo odkrito izigravanje sporazuma iz letošnjega januarja, na
• dus^
glasa jo še sindikati, je vlada dolžna odreči J, ziaJ ceno olajšave, ki iz te pogodbe izhajajo, in	"
ugodnosti tako imenovane flskalizacije soc: jatev.
Dejstvo, da je Confindustria zavrnila
ialni*1
^_________________________pOST^gSS
ministra Scottija, je včeraj obsodilo celo glnsd0 M ske demokracije «D Popolo*. V posebni i'0*' ' po^, ni urednik dnevnika Galloni sprašuje, kakšni poA ni cilji, ki jih Confindustria s tem zasleduje, Jf? ja neskladnost med težkimi milijardami, ki yijrij na osnovi raznih zakonov priznava tudi 'Pfinjitii > kovinske stroke, in trmastim upiranjem s ^ bo svojim delavcem skrčili letni delovni urni* . kuj lir	'J r A
Sindikat kovinarjev FLM, ki je že P°f*^|ade K Crarija zahtevo, naj vnese v program n°v<'‘ prvenstveno točko zadevo nove kovinarske P razposlal tovarniškim svetom po vsej drža',i^zrIih naj se začno na lastno pest, v okviru posah®6^e\otu vinarskih podjetij, pogajati za dosego ločenih pogodb. Sindikat v tej zvezi naglaša, da	stfifljjf
podjetniki, zlasti v Lombardiji in Emiliji, nt’ ce\o ^ z zadržanjem Federmeccanice ter da nekateri mišljajo, da bi izstopili iz organizacije.
Ameriška valuta na novi rekordni višini 1546 lir
Plovilo ~ Napetost okrog višine obrestnih mer na ameriškem tržišču se je gibaniu Zaostl^a in dolar se je znova pognal navzgor po pavzi, ki so jo v šnjega J*meriške valute zabeležili v prejšnjem tednu. Že v začetku včeraj-iti vslert,Znega Poslovanja se je povpraševanje po dolarju povsod povečalo Vanja ,i„tega Je ameriška valuta na italijanskih borzah ob zaključku poslo-
k° jg	novo rekordno kotacijo 1546 lir. V primeri s prejšnjim petkom,
15 lir 113 dolarja znašala 1531,50 lire, je ameriška deviza pridobila skoraj
ščih. v pn° utrditev je dolar včeraj zabeležil tudi na drugih valutnih trži-znašala nrankfurtu na primer, je dolar dosegel 2,6142 marke, medtem ko je valuta legova cena v petek 2,5885 marke. Z novim skokom je ameriška čakovab 6u6g*a rekord zadnjih sedmih let. V nasprotju s tem, kar so si pri-P°stopn0 e'conorpski opazovalci, se Bundesbank ni zganila, da bi zaustavila čaka, ^aščanje vrednosti ameriške valute. Banka po vsej verjetnosti »lorebjtnjk6 Položaj na valutnem tržišču izčisti, preden se odloči za sprejem Podobe prot*ukrepov.
*i. Na ^.napredek je dolar dosegel tudi na francoskem valutnem trži-0 Jo kot an^* borzi so zabeležili rekordno kotacijo 7,8565 franka, medtem
5
kotacij;
gajo no
ia prejšnjega petka znašala 7,7865 franka. Finančni operaterji 'v skok dolarja, kakor rečeno, z narastlo napetostjo okrog obre-
j^-anje D v Združenih ameriških državah. K temu je treba dodati tudi po-kotid v P^Praševanja po dolarjih v samih ZDA, kjer se je gospodarski "dalje VeTJem času začel vidno izboljšati in kjer poslovni krogi načrtujejo prišite v ,novjl1 naložb. V Italiji pa vzbuja nezadržno naraščanje vrednosti dežuje uvQalU*;e. vedao nove skrbi, kajti čvrsta kotači ja dolarja čedalje bolj z najrazličnejših surovin in še zlasti surove nafte.
Vroča nedelja v Bejrutu
:
WKmmm
Neznosna vročina je v nedeljo privabila na plažo v bližini Bejruta številne kopalce, ki so za trenutek pozabili na tragedijo, ki jo mesto doživlja že vrsto tet. Dovolj pa je bilo, da so odvrnili pogled od morja in dramatična stvarnost jim je bila takoj pred očmi
Vdr:
aa
^aviah EGS spDzmanje
Jj^P°8elnost
d v vseh"^. ~ V zadnjih mesecih i^ke st državah Evropske gospode, Irsu •osti z izjemo Nizozem Neu l 'n Italije, zabeležili rahel rda zj 'fP°selnosti. Po podatkih u-J* lanat« ■ tistiko EGS (podatki se “davah J.0 113 Grčijo) so v devetih » anih 3uPn°sti konec junija imeli i' brezna Vradih za delo 11,4 milijo-Sega ®}nih ali 10,2 odtsotka ak-JJo kotila IValstva’ medtem ko je plaži ...Panja 11,6 milijona brez->atki^ u10'4 odstotka.
La*do Un , brezposelnosti kažejo, da ■ ?lužhp atevdo moških, ki so naedtem ko brezposelnost
4«^ narašča.
Sj°aa £ razčlemba kaže, da 4,3 ? *at, j. ezposelnih ima manj kot ljudi Pomeni, da 37,6 odstotka |-atarih rilTez službe je mladih. V S Slede L~zavah skupnosti se polo-Je' stanj^^Posclnosti mladih izbolj-k^skem J9a Je zelo slabo na Nizo-■ l služLKjer Je odstotek mladih j- ■ Poskočil, prav tako pa je narasel v Italiji.
Obračun na čadskem severu
NAIROBI — čadska vojska pod osebnim poveljstvom predsednika Hisena Habreja se pospešeno pripravlja na splošni napad na ključno severno mesto Faya - Largeau, ki so ga uporniške sile bivšega predsednika Gukunija Weddeya zavzele pred dobrim mesecem in v njem ustanovile svoj glavni štab. Ta odločilni obračun, od katerega bo odvisen izhod sedanjega kroga državljanske vojne v Čadu, se utegne začeti vsak hip. Vtem pa je čadski spor izzval živahno diplomatsko aktivnost.
Iz prestolnice N'Djamene nenehno pošiljajo proti severu dežele nove okrepitve v možeh, orožju in opremi, kar priča o tem, da se približuje trenutek bitke za Faya - Largeau, središče pokrajine Borku. Bitka bo nedvomno. težka, saj mesto obkrožajo dobro varovani griči in, kot poročajo, so uporniške sile ustvarile močno obrambo. Vrhu tega je slišati, da so Libijci osredotočili na jugu dežele močne sile, predvsem vojna letala, ki bi v skrajnem primeru lahko posegla v boje.
Predsednik Hišen Habre, ki se je po dolgi bitki za Abeche na vzhodu dežele vrnil v N’Djameno, je spet na fronti pri kraju Um Chaluba in tam osebno nadzoruje priprave svojih sil za dokočni obračun. Ta čas še ni znano, ali bo v bitki za Faya - Largeau uporabil tudi vojaška letala, ki mu jih je poslal zairski predsednik Mobutu, zlasti še tri reaktivne bombnike *mi-rage». Vse doslej ta letala niso posegla v spopade, kot tudi ne kakih 2.000 zairskih vojakov, ki so prišli na pomoč Habreju in ki so bili do zdaj zadolženi le za obrambo N’Djamene.
Vtem je maršal Mobutu začel svoj obisk v ZDA, med katerim bo po vsej prilki največ govor o čadskem
sporu. Obe deželi sta se namreč aktivno vključili v spor na Hebrejevi strani. Predsednik Reagan je odobril Habreju za 10 milijonov dolarjev nujne pomoči v vojaški opremi in hrani, medtem ko je Mobutu poslal vojsko in letala. Kot pričakujejo, bo med Mobutujevim obiskom v Washingtonu govor o nadaljnji skupni pomoči. Možno pa je tudi, da bo Mobutu zaprosil ameriško vlado, naj poravna račun zairskega vojaškega angažiranja na Habrejevi strani.
To naraščajočo internacionalizacijo čadskega spora so ostro obsodili med pravkar končanim obiskom libijskega voditelja Gadafija v Mavretaniji. Libijski voditelj se je z mavteranskim predsednikom Haidalo sicer pogovarjal največ o zahodnosaharskem sporu, zastran Čada pa skupno poročilo o pogovorih nastopa proti slehernemu tujemu vmešavanju in podpira resolucijo devetčlanskega biroja Organizacije afriške enotnosti (OAE). Biro OAE je na nedavnem sestanku v Adis Abebi obsodil tuje vmešavanje v Čadu, tako s strani afriških kot neafriških držav.
Toda čadski spor zaposluje čedalje širšo mednarodno javnost. Zunanji minister Čada Idris Miškin je po končanem obisku v Pekingu izjavil, da so Kitajci podprli «pravični boj čadskega ljudstva za neodvisnost» in obljubil i obnoviti finančno in tehnično pomoč, ki so jo prekinili leta 1969. Podrobnosti o kitajski pomoči Habrejevi vladi niso objavili. Znano pa je, da ima Peking že vrsto let zelo dobre stike z Zairom, ki se je v čadskem sporu najbolj odkrito angažiral.
TIT DOBERŠEK
^ evropsko železarstvo krizno stanje» do 1985?
sii^la s g°spodarske skupnosti
Večina držav članic
shf desrtJJ^ooiogom pristojne komi-
na 1 Ki črvi on 10
is.ir
v e’ naj k* sedanje «krizno Tropskem železarstvu —
g ^
Zattail0 80 Proglasili 1. oktobra ^po^.Pa. bo konec tega me VfJ6 glav* SaB do konca leta 1985.
Jigolovitev' 'd izhaja iz Poteka «vrha» na mim-t>aJlfiso{LV Broslju, kjer sta za Ita Cu^i in PPmstra za industrijo *Tljs Za državne soudeležbe De Cjistri „
K *°hiii«rSJ?erice> katerim nače-v> Davi o za železarstvo E-Cu J.ajo o rJ??0.’ se konkretno dogo-5ydaljšanju kriznega stanja tiK^ne in Pravilnika Evropske pre-kdm? obs/,„, iarske skupnosti oziro-■ v v Pro'zv°dnje železarskih jo J Pl o Posameznih deželah člani-izdP,rma|Pih cenah za proda-hajdPo ne ®v. Ministri se torej vsaj J, ^lija ^ovarjajo o zahtevi EGS,
^val na0' da b° ludi U pr"
režim podaljša kvečjemu za eno leto, nakar naj bi se spet vrnili k prosti konkurenci. Zahodnonemški in holandski minister sta se tudi v glavnem izrekla za čim prejšnjo vrnitev k prosti konkurenci, vendar sta hkrati poudarila, da se njuni državi ne bosta protivili podaljšanju kriznega stanja.
Po zaključku plenarne seje je komisar EGS Davignon začel z vrsto ločenih posvetovanj s člani posameznih delegacij. Po mnenju nekaterih opazovalcev, se Davignon čedalje bolj ogreva za zamisel, da bi podaljšali krizno stanje do konca leta 1985, vendar naj bi se v tem času ministri deseterice večkrat sestajali ter sproti preverjali razvoj dogodkov.
Spopadi med pripadniki palestinskega gibanja
BEJRUT — Že tretji dan zapored so včeraj ponovno izbruhnili spopadi med Palestinci, ki so nameščeni v dolini Bekaa v vzhodnem Libanonu. Včerajšnji spopadi so se odigravali na istem mestu kot predvčerajšnji, ko je bitka razsajala polne 4 ure. Nasproti si stojijo Palestinci, ki so ostali zvesti Arafatu in disidenti.
Vest o ponovnih spopadih je globoko odjeknila v vrstah PLO v Nikoziji, kjer so jih vesti celo nekoliko iznenadile, saj je vladalo celo prepričanje, da bo mogoče spet zgraditi enotnost palestinskega osvobodilnega gibanja.
Palestinci pa sicer trdijo, da prihaja do spopadov, kadar se na libanonskem, oziroma bližnjevzhodnem prizorišču dogaja nekaj novega. Sem je treba šteti potovanje libanonskega predsednika Džemajela v ZDA, bližnji obisk v isti državi izraelskega ministra za obrambo Arensa in ministra za zunanje zadeve Šamira ter izraelske grožnje, da se formalni priključi zahodna obala reke Jordan izraelski državi. V teh trenutkih določene sile skušajo oslabiti vpliv PLO, ker se bolj upira nekaterim političnm potezam, ki so tuje Palestincem.
Sporočajo medtem, da je predsednik PLO Jaser Arafat včeraj dopotoval v Saudovo Arabijo.
Draga oporišča
NEW YORK — ZDA imajo danes v svetu 359 vojaških oporišč, za katere vsako leto trošijo na stotine milijard dolarjev. To izhaja iz poročila ameriškega obrambnega ministrstva kongresu, ki je dodalo, da je Washing-ton lani potrošil za vzdrževanje oporišč 103 milijarde dolarjev, za letos pa samo za evropska oporišča predvidevajo 133 milijard dolarjev izdatkov, medtem ko bo prihodnje leto strošek najbrž presegel 200 milijard dolarjev (300.000 milijard lir).
Izvedenci NATO o ženevskih
pogajanjih
BRUSELJ — Države članice NATO bodo začele jutri krog posvetovanj v zvezi z ženevskimi pogajanji o evro-izstrelkih. V glavnem štabu zahodnega zavezništva se bo namreč jutri sestala skupina izvedencev iz 16 držav, ki stalno sledi ženevskim pogajanjem in ki pripravlja smernice za delo zahodnih pogajalcev. Skupina, ki ji predseduje namestnik ameriškega državnega sekretarja Shultza Richard Burt, bo morala preučiti predvsem možnosti pogajanja v prihodnji jeseni, ko naj bi ZDA začele nameščati v Veliki Britaniji, Zah. Nemčiji in Italiji izstrelke tipa pershing in cruise.
Medtem ko NATO načrtuje svojo nadaljnjo strategijo za ženevska pogajanja, Sovjetska zveza ocenjuje kot «iluzorične» ameriške poskuse, da bi z oboroževalno tekmo spravila v krizo sovjetsko gospodarstvo. Po mnenju moskovske «Pravde* je namreč ta načrt dvorezno orožje, ki je doslej, tako trdi časopis, v največji meri prizadelo same ZDA, «saj ni naključje, da naraščanje stroškov za oborožitev sovpada z najvišjim doslej zabeleženim deficitom v plačilni bilanci ZDA.*
ZDA zavlačujejo zaključek del KEVS?
MADRID — Predvčerajšnjim je bilo vzdušje na konferenci za evropsko varnost in sodelovanje zelo pesimistično. Dela konference so odložili na današnji dan, ker je bil včeraj v Španiji praznik Santiaga de Compostela (sv. Jakob).
Predvčerajšnjim so na konferenci govorili predstavniki Zahoda, vzhodne Evrope, neuvrščenih in nevtralnih držav. Vsi so skušali prepričati Malto, naj umakne svojo zahtevo po sklicanju komisije strokovnjakov, ki naj bi obravnavala vprašanje varnosti v Sredozemlju. Zelo ostre kritike je na račun Malte izrekel sovjetski delegat Anatolij Kovaljov.
Na hodnikih konference se govoriči, da so ZDA tista država, ki zavlačuje konec dela, ker čaka na pomembne mednarodne dogodke.
V Salvadorja 80 mrtvih v enem samem tedron
SAN SALVADOR — Iz salvadorskih virov se je zvedelo, da je bilo prejšnji teden ubitih v San Salvadorju 80 civilistov. 32 od njih so ubile neugotovljene polvojaške skupine.
Salvadorski pomožni nadškof Grego-rio Rosa je v svoji, nedeljski homiliji razkrinkal «krivce teh zločinov, ki čeprav pripadajo vojaškemu zboru, se vseeno radi zatekajo k anonimnosti*.
«Vsi vemo — je dejal — da se mora prebivalstvo paziti tako pred vojsko kot pred gverilci.*
končen izid sedanjih
4'°v za^n0rnenjeno, je večina miki 9<>daljšada Se rež‘m kriznega
n ,za nadaljnji dve leti
mn* n konca lcta 1985- Dru-
jn !!Ja Pa so ministri Italije,
SIS ^ijc-ltalije
naj bi
se ogreva predvidevala
šib®9 le(5' !n sicer do konca leto-1984 p. kvečjemu do 31. ja-fl* ^ »aj i,; L1 leni pa postavlja za-IjJjpv^Ca	dovolila Finsidru,
!Vh izdeiuJ° letno Proizvodnjo va-,Za i-200-000 ton. Tudi Večati v. ia zahtevo, da bi sme % ?a SfK) n$°.lotno proizvodnjo, in Si* 'Pravi- l°n, ter je v tem pri ®85 r^zrip,, ena Pristali na podal j-^r£ija n .stenja do konca leta pa Je za to, da se sedanji
TOTOCALCIO
POČIVA
ENALOTTO
bo nadaljeval z razdeljevanjem milijonskih dobitkov tudi poleti
IŠČI DVANAJSTIM VSEH DVANAJST MESECEV

Svetovalec Parovel se je obrnil na sodišče
Ali sta Rossi in Seri zlorabila svojo oblast?
Odstop občinskega odbora odpira pot novim koalicijam
Tržaški občinski odbor, ki ga kot znano sestavljajo zastopniki Liste za Trst in laičiMusiocialističnih strank (PSI, PSDI, PRI in PLI), je včeraj kot je bilo pričakovati formalno odstopil. Ta razplet dogodkov, ki v bistvu krona enoletno sodelovanje med melonarji in laiko-socialisti tako na pokrajini kot na občini, je treba povezati s sklepom skupščine LpT, da to gibanje preide v opozicijo, ter z odobritvijo finančnega proračuna za leto 1983. Za vsem tem seveda stojijo izidi nedavnih političnih volitev, na katerih so Tržačani med drugim ostro «kaznovali» listo.
Včerajšnji odstop občinskega odbora mora sedaj v petek še ratificirati občinski svet. Šlo bo za formalni sklep, čeprav ni izključeno, da bomo priča tudi razpravi o političnih perspektivah tržaških krajevnih u-prav.
Pogajanja za sestavo novih odborov pa bodo nato kot vedno stekla med tajništvi in vodstvi posameznih strank, za dokončne odločitve pa bo treba skoraj gotovo počakati na september. Tako na občini kot na pokrajini se nam spet obetajo manjšinska odbora, tokrat v sestavi PSI, PSDI, PRI, PLI, KD in morda tudi Slovenske skupnosti.
Sodišče mora v celoti osvetliti in u-gotoviti morebitne odgovornosti župana in njegovega namestnika glede dogodkov na zadnji seji tržaškega občinskega sveta. Tako je včeraj po znanih dogodkih na petkovi seji občinske skupščine formalno zahteval svetovalec «Tržaškega gibanja* (Movimento Trieste) Paolo Parovel, ki mu med zasedanjem ni bilo dovoljeno, da spregovori nekaj stavkov v slovenščini, ki jih je takoj zatem nameraval prevesti tudi v italijanščino. Parovela je najprej prekinilo nacionalistično u-smerjeno občinstvo, besedo pa sta mu nato odvzela predsedujoči odbornik Se ri in zatem tudi sam župan Rossi, ki sta očitno soglašala s sramotnim zadržanjem publike ter svetovalcev MSI in LpT. Še en dokaz torej, da se je kolesje zgodovine za marsikaterega našega someščana ustavilo ob žalostno znanem napisu «Qui si parla sola-mente italiano».
Parovel je naslovil tržaškemu pre-torju pismeno prijavo, ki vsebuje točno poročilo o petkovih dogodkih ter vrsto žgočih vprašanj, ki vsekakor terjajo podrobne odgovore, zlasti pa preiskavo o zakonitosti posegov odbornika Serija in župana Rossija. Uvodoma svetovalec «Tržaškega gibanja* sprašuje pretorja, kako ocenjuje zadržanje župana oziroma njegovega na-
mestnika, ki sta v brk zakonu in tudi členom pravilnika o delovanju občin ske skupščine dovolila, da ga je občin stvo (v glavnem so bili to simpati zerji melonarskega gibanja) večkrat prekinilo in grobo žalilo. Parovel je mnenja, da sta Seri in Rossi že pri tem jasno kršila zakon, tudi zato, ker sta se takoj zatem sama pridružila «protestom» občinstva ter prisilno pre kinUa njegov poseg s tem, da sta celo ukazala izklop njegovega mikrofo na. Ni to morda, pravi Parovel, jasen primer zlorabe oblasti?
V nadaljevanju pa predstavnik «Tr žaškega gibanja* pravi, da mu župan še danes ni obrazložil, zakaj je tako brutalno prekinil njegovo izvajanje in zakaj ni dovolil, da bi svetovalcem prevedel in torej tudi utemeljil svoj kratek poseg v slovenščini.
Argumentov za sodno prijavo, ki jih navaja Parovel, je torej kot vidimo kar precej. Upati je le, da njegovo poročilo ne bo «zaspalo» v kakem zaprašenem predalu tržaškega sodišča
Trgovci in gostinci, ki uporabljajo stare blagajne, so dolžni, da do konca meseca izročijo uradu IVA potrdilo o naročilu posebnega valja (rotolo fiscalizzato). Že drugi dan po prejemu valja pa morajo to sporočiti istemu uradu.
$; # 11
Pisma uredništvu
Nadvoz nad Brojnico neznanka za voznike
Spoštovano uredništvo PD!	pt
Nadvoz nad železnico med Križem in Brojnico je, vsaj tako K ji darle končan. Za uresničitev tega prepotrebnega objekta, o katere ^jjt govorilo že v prvem povojnem času, smo morali torej čakati c® yrljji K let in upam si trditi, da smo ga danes dobili predvsem spričo stev'.ejštij sreč (ena od teh, če se ne molim, je bila tudi smrtna), ki so se v P' jt letih pripetile ob odprtih, včasih celo tudi samo «priprtih» zapornu snično dvomim, da so železniška uprava in pristojne krajevne us*" ^ gradnji tega nadvoza pomislile tudi na turistično ovrednotenje te sit znane ceste, ki glede na načrtno razkosanje naše obale ohranja svo) svojo lepoto.	, u pt)(
Pustimo ob strani te polemike, itak je nadvoz končan. V oisi ^ tako, saj avtomobilistom in pešcem še danes ni dano vedeti, ah ^jjji poslužujejo nadvoza. Tako na obalni cesti kot pred železniško^ P™jv0z,> stara prometna znaka, ki prepovedujeta vsakovrstni promet čez nar set& nekaj dni (mogoče tudi tednov) pa avtomobili mimo vozijo čez mosi< ^ če ni tam mestnih redarjev, ki šoferja ne samo ustavijo, a mu tudi ^ pošteno denarno globo. Kazen pa ne doleti vsakogar, nekatere mJn. naf okregajo, ker niso spoštovali prometnega znaka in jih potem pushi)
Ko ni policije ali mestnih redarjev, pa se promet na nadvozu oa r težav.	_	_j is
Zdrava pamet bi seveda narekovala človeku, da spoštuje prepov doseže Brojnico po obalni cesti ali pa po stari poti med vinogradi, v . ^ ni tako. Vsakdo hoče prihraniti nekaj kilometrov in v brk vsem J
nim prepovedim tudi sam zavozi čez nadvoz, ki izgleda v očeh človeka res dokončan.
Zato pozivam upravo državnih železnic in tudi samo tržaško> o ^ j„. se izrečeta o prevoznosti nadvoza za Brojnico. Če je objekt k?nca?n pa prevozen naj na ustrezen način to sporočita javnosti, če ni j/jotat? ukrepata proti nediscipliniranim avtomobilistom. Kdo bo namreč za morebitne nesreče?	S spoštov? J
M. K
Interpelacija predsedniku vlade
Komunistični parlamentarci Jelka Gerbec, Battello in Boldrini so naslovili predsedniku vlade interpelacijo, v kateri želijo izvedeti za njegovo stališče glede predvolilnega nasilja pripadnikov MSI nad prebivalstvom slovenskih vasi na Tržaškem. Prav tako bi radi vedeli, kaj ministrski predsednik meni o dejstvu, da je slovenska narodnostna skupnost ob pomanjkanju globalnega zaščitnega zakona nasproti takšnim in podobnim napadom še posebno ranljiva. Nazadnje ugotavljajo, da je fašistično rovarjenje bilo uperjeno zoper krajevno sožitje med narodnosti m a in proti dobrososedskim odnosom z Jugoslavijo. Kakšne specifične pobude namerava predsednik vlade sprejeti v okviru italijansko - jugoslovanskih odnosov?
Urejevanje spomenika na Colu
Prostovoljna delovna akcija za ureditev spomenika vsem žrtvam fašizma na Colu v repentabrski občini je v polnem teku. Po idejni zasnovi arhitekta Jagodica bo spomenik v obliki velike naravne skale, na katero so že postavili marmornato ploščo z napisom. Skoraj v celoti so očistili tudi o-kolje z zazidavo Židov, potrebna pa so še nekatera dela za ureditev spominskega parka okoli tega kraškega kamnitega mavzoleja. Slovesnost z otvoritvijo spomenika bo predvidoma v drugi polovici septembra.
Jutri sestanek z razlaščenci na Proseku
.V zvezi z odločitvijo gradbenih podjetij Palmieri in Plače Moulin, da ne izplačata takoj odškodnin za razlaščena zemljišča za potrebe avtoceste in hitre ceste, sta Kmečka zveza in Konzorcij »Naša zemlja* sklicala vrsto sestankov po naših vaseh. Prvi je bil sinoči v Domu »Albert Sirk* v Križu in o njegovem poteku bomo podrobneje poročali jutri. Naslednji sestanek s prizadetimi lastniki pa bo jutri, 27. t.m., ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku.
Pogovor z najboljšo maturantko ina učiteljišču
Najraje delam z otroki

O letošnjih zrelostnih izpitih je naš dnevnik že veliko poročal. Poudarili smo, da so bile letošnje mature na-spložno uspešne in da je bilo le malo kandidatov zavrnjenih. Če pa je bilo slabih dijakov malo, sta se v seznam odličnjakov letos prijavili samo dve dijakinji in sicer Liana Dra-šček, dijakinja znanstvenega liceja, in Eleanora Zupančič, ki je kot priva-tistka polagala zrelostni izpit na učiteljišču. V dnevniku smo v prejšnjih dneh objavili razgovor z Liano Dra-šček, tokrat smo povabili Zupančičevo, da bi o svoji zrelostni izkušnji in vtisih kaj povedala.
Vpr. »Kako to, da si se odločila za maturo na učiteljišču kot privatistka?*
Odg. «Pred štirimi leti sem maturirala na znanstvenem liceju. Takrat nisem še dobro vedela, kaj me v življenju sploh zanima, tako da nisem bila še gotova za svoj nadaljnji študij. Vpisala sem se na tržaško filozofsko fakulteto, kjer sem si izbrala pedagoško smer. Prav v tem univerzitetnem obdobju sem spoznala, da me veseli delo z otroki in da bi na tem področju rada tudi delovala. Kot pa se
večkrat zgodi, je žal veliko možnosti za bodočo zaposlitev samo v teoriji.* Vpr. »Kako je nato tvoja matura potekala?*
Odg. «Ker sem zrelostni izpit že o-pravila, mi ni bilo treba polagati izpitov iz vseh predmetov, temveč samo tistih, ki jih na znanstvenem liceju nismo imeli. Tako sem se pripravila iz pedagogike, didaktike pa še petja in teorije telovadbe.
Najprej sem kot ostali kandidati pisala pismene naloge, nato so bili na vrsti dopolnilni izpiti in končno še ustna preizkušnja.*
Vpr. «Kateri naslov si izbrala za nalogo iz slovenščine?*
Odg. »Najbolj mi je seveda odgovarjal zadnji naslov iz pedagogike, saj se s tem ukvarjam že tri leta na univerzi.*
Vpr. »Kako, da nisi pomislila na literarni spis o zgodovinskih motivih v prozi Alojza Rebule?*
Odg. «Priznati moram, da me je naslov, kot verjetno tudi ostale kandidate, nemalo presenetil. Pričakovala sem si namreč temo iz italijanske književnosti, tako nisem bila na slovenski naslov najbolj priprav-
ljena. Zraven tega me je n gjy sem ga izbrala, še posebj1 t> saj se o temi, vpliv oko J trokov miselni in jezikovo* da resnično veliko povedat1-Vpr. »Kaj ti je kot tej' > ni maturantki zrelostni >ZP teljišču predstavljal?* . šnjo * Odg. »Tudi za to preizk“^ se bala, kot se bom ver.F malo tresla za vsak teP1 nr(j^' je pri tem predstavljalo P^jS dejstvo, da je program °P. pF da nisem nekaterih stvari obdelala. Pri matematiki s mer pisali nalogo, kjer moral prestaviti v petisto takega računanja nisem .
Upr. »Si s svojim nastop”* voljna?*	pi-,
Odg. «Jasno je, da sem- % pa moram, da si tako vi ^ ^ nisem pričakovala; da s® ^ i> odličnjakinja pa sem ?zvearIiu<y sopisov. Ravno te dni se jetf Miljah, kjer sodelujem P" centru. Tako nisem im^a fp-bi si ocene sama P°6* -raje?, otroki imam še vedno naJ.cflja ^ Razgovor za P1
Ob ned&vmi razsodbi ustavinega sodišča
Razlastitve med teorijo in prakso
Zanimivo je, kako italijanska javnost reagira na odloke ustavnega sodišča, predvsem na tiste, ki so zaradi obravnavanega argumenta ožje povezani s politično dejavnostjo parlamenta, vlade in drugih demokratičnih u-stanov. Tako časopisi in druga obveščevalna sredstva, kot izjave, ki prihajajo iz akademskih krogov, nam dokazujejo, da gleda italijanska javnost na razsodbe ustavnega sodišča kot vinogradnik na točo. človeku, ali bolje tujcu, ki ne«pozna dovolj dobro italijanskih razmer, se lahko tako ravnanje upravičeno zdi nelogično in celo sumljivo. Obratno bi si tujec pričakoval, da bi prilagoditev obstoječe zakonodaje določbam italijanske ustave morala večino prebivalstva razveseliti, kajti drugače bi morali upravičeno smatrati, da ljudje ne priznavajo republikanski ustavi tiste vloge, zaradi katere jo je ustavodajna skupščina izglasovala, češ da bo preko njenih določb vsakemu državljanu zagotovljena enakopravnost in pravica, da se na le te ob potrebi sklicuje. Težko si torej razlagamo, zakaj si nihče ne upa postaviti na zatožno klop u-stave namesto ustavnih sodnikov, zakaj ni nikjer jasno rečeno, da so sodniki poneverili duh ustave in da je njihovo ravnanje nezakonito.
Prepričani smo, da smo Slovenci ob priliki številnih razlastitev, o katerih je govor v tem obdobju, sprejeli odlok ustavnega sodišča pozitivno, ker si obetamo, da se zi tega dejanja lahko zgradi pravčnejši odnos javne uprave do razlaščencev, predvsem do tistih, ki od svoje zemlje črpajo dohodek. Ponavlja se torej primer, ko se naša gledanja, ki so seveda pogojena zaradi naše manjšinske pripadnosti, križajo z vidikom italijanske javnosti in predvsem tistih krogov, ki so se vedno smatrali za napredne uresničevalce gospodarske
in prostorske politike. Potrebno je* torej, da boljše premislimo, zakaj je prišlo do takih nasprotujočih gledanj, tudi zaradi tega, da ne bi naše pojmovanje izpadlo zgolj kot zagovarjanje korporativnih principov zasebnega lastništva urbanih tal.
Pišem, ko ni bila še objavljena razsodba u-stavnega sodišča, tako, da niso še znana po u-radni poti stališča, ki jih sodišče zagovarja. Lahko pa se sklicujemo na razsodbo št. 5 leta 1980, v kateri je ustavno sodišče prvič razglasilo, da so obstoječe določbe za razlaščanje v javne namene neustavne, da jih je potrebno torej nadomestiti. Ob priliki so sodniki nakazali parlamentu, v kateri logiki naj se nova zakonodaja sestavi, da se prepreči, da bi se tudi nov normativ preveč oddaljil od vsedržavne zakonodaje. Rečeno je bilo, da naj bi se pri razlastitvi plačevala odškodnina v meri tržne cene razlaščenih objektov, in da bi bilo kakršnokoli drugačno ravnanje, ki bi ne bilo usklajeno s principom izplačevanja tržne cene, ki je edino merilo, ki zagotavlja enakop-pravnost med razlaščenci in drugimi državljani, nesprejemljivo. Sodniki so se pri tem sklicevali na dva temeljna principa republiške u-stave: na princip zaščite osebne lastnine in na princip pravične odškodnine.
Takratna vlada se je skušala zoperstaviti takemu pojmovanju, češ da je vrednost oziroma tržna cena urbanih tal odvisna ne samo od gospodarske dinamike, temveč od javnih investicij in uslug, zaradi katerih se na celotnem urbanem področju zemljišča ovrednotijo. Vrednost urbanih tal naj bi bila torej docela pogojena od kakovosti in bližine javnih storitev, ki na tleh stojijo. V očeh zagovornika starih kriterijev za razlaščanje nuj bi torej bi lo izplačevanje celotne tržne cene urbanih
zemljišč krivično, kajti bi lastniku priznavali to, kar si je pridobil ne po svoji zaslugi in ne zaradi delovanja ekonomskih sil, temveč izključno preko prelivanja vrednosti javnih investicij v posamezne nepremičnine, ki bi na tak način koristile nenaraven povišek cene. Zanimivo je to, da so bila taka stališča, ki jih je ob priliki sprejela vlada, izposojena od nekaterih radikalnih marksističnih teoretikov, kateri so bili v svojih zaključkih naklonjeni «splošni razlastitvi* in torej nepriznavanju vrednosti urbanih tal. Zaradi tega se je ugovarjanje vlade marsikomu zdelo zvijačno in varljivo. Bolje bi bilo, ko bi se zagovornik vlade skliceval na bolj utemeljene principe, kot so bili tisti, ki so mu posredovali teoretiki ze-meljiške rente, kajti dobro vemo, da v teh primerih nad teorijo zmaga beseda, ki je zapisana v pravilniku.
Lahko si tudi tolmačimo, zakaj je prišlo do takega ravnanja vlade. Ob tej priliki izrečena stališča so bila tista, ki so bila po svoji vsebini najbližja političnim krogom, predvsem pa naprednim gledanjem. Na tak način se predstavniki vlade niso hoteli zameriti tistim uglednim in vplivnim krogom, ki so zagovarjali nujnost po razlastitvah in po drugih o-strejših inštrumentih urbanističnega planiranja, češ da se v drugih evropskih državah rešujejo urbanistični problemi na podlagi odločnejšega delovanja javne uprave. Seveda nihče ni pomislil, kako naj se tako ostre oblike javnega posega na teritoriju usklajujejo z ustavnimi določbami, kakor da je to problem političnega tolmačenja, ne pa uresničevanja ustavne zakonodaje.
Upravičeno lahko danes trdimo, da so bila visoko teoretska napredna gledanja nepreverjena na praktični ravni. Bolje bi bilo, ko bi
se pri razlaščanju in pri izplačevahJ fedU nin našle take rešitve, ki bi in*®® $ 9 praktično veljavo, saj ni naključji' od vedno krajevne upravp, in me® napredne občine, v realnosti sku» £ razlastitvam in s tem poudarile, “ stitve pravilne iz teoretskega vi®vedlji'!, da so le te na praktični ravni nelZ ■
lahko rečemo zato, ker smo Pr?Pr’
naprednost v politiki meri preko J pa preko teoretskih ali ideoloških ^ ‘j pogosto so razlastitveni odloki Pa?Lrllt zemljo in premalokrat na druge bi lahko še zagovarjali pravilnost kot instrument napredne prostors* ^
Ne smemo se torej čuditi z.arai*w> ustavnega sodišča, obratno si lan* pfr) da je bil tak odlok potreben, k ravUr!° ponovno prbolem razlaščanja v P .jjjij* Seveda si moramo želeti, da b°ea jCie , demokratične ustanove tak poziv sp y MJj bodo čimprej izglasovale nov zaka"j0vij V ne bi bilo take zmede in Pr0 'f prejšnjem. Zavedati se moramo. 0 mo mimo republiške ustave, niti pjr merih, kjer se ta sklicuje na sta jj SL povzete še iz albertinskega statuta’ katerim zdijo danes nesodobni tivni. Zato si lahko obetamo, da ječem političnem sistemu »razlastitev* in da se bo na nje» cepl kot drugod po svetu, pojavil k00.,,
■da V:
nega nakupa*, kar se pravi, —,. dotični lastnik tako kot danes tud*
t0
vedati svojemu imetju, ampak - ur. odškodnino. V praksi je marsikatcr ^ zbrala to pot. V teoriji si danes D® ^ | čakovati nič boljšega, naprednejS a
za enkrat še v oblakih.
IGO«
Sklep tržaške trgovinske zbornice
Pokroviteljstvo in pomoč kmetijskim dnevom v Dolini
j** zadnji seji je izvršni odbor tr-račun tr®ov*n.s^e zbornice odobril pro-za prihodnje leto, nato je pa p^, rruS*m sprejel tudi nekaj skle-Na'r!«J!??evajo ^ajevno kmetijstvo.
taiS00?rK)v\ Predhodnih dogovorov je Wi°^ka zbornica priznala polk za 1Jstvo *n prispevek 5 milijonov tiiskih .^fkefnbrsko prireditev kme-Pa za;« 6V0V v dolinski občini, ki bo lijon ij rna'a Pokrajinski značaj. Mi-ženh. L Je .nakazala deželnemu zdru-tenip ^ovinskih zbornic za ovredno-škeea m ega Pridelka, tudi s Trža-jenam Mljniih 6 milijonov Ur pa mi vinr?m a natečaju med pokrajinski-V gradriiki za izboljšave v kleteh, jel skiepe je izvršni odbor spre-krnetiici?1'e^^K>c'no izraženem mnenju stava f6 sekcije. Kot je znano, seti (vj fga Posvetovalnega organa ni-kfajevrvf i ne Predstavlja resnične v niMrT kmetijske stvarnosti, saj so škem pi,v yeeini zastopniki na Trža-k°v j„ orai neobstoječih veleposestni-Padznrr,^ fui)kcionarji raznih javnih kotsm ki so tudi Pred kratkim, svojep,, 0 ze poročali, vsiUU sekciji ka. 7o. Predsednika in podpredsednica ni ^ga ie razumljivo, kako je ke 2V a oga dveh zastopnikov Kmeč-eze* da ob občasnem sodelova-
nju dveh predstavnikov delavskih sindikatov, sploh spodbujata večjo delavnost sekcije in jo usmerjata v dejanske koristi domačih kmetov.
Tako je bilo tudi glede omenjenih treh sklepov, kjer je KZ izrazila odločno podporo prispevku doUnski občini za prirejanje kmetijskih dnevov, manj navdušenja ob premalo izdelani deželni manifestaciji za ovrednotenje krajevnih vin, še najmanj pa nad «o-starelo» obliko razprševanja skromnih sredstev na mnogo konkurentov v zvezi z natečajem za kleti. Zabeležiti je torej treba po eni strani določeno zadovoljstvo, da je začela trgovinska zbornica nakazovati naposled nekaj sredstev tudi za kmetijstvo (teden prej je dodehla 1,4 miUjona lir tudi Kraški zadružni mlekarni), po drugi strani pa premajhno usklajenost posegov
Napaka je seveda pri izviru, to je pri pravem zastopstvu domačih kmetov v pristojni sekciji in pravičnejšem predstavništvu slovenskega gospodarstva tudi v najvišjem zborničnem organu. Pričakovati je, da bo pristojna deželna oblast upoštevala to potrebo že prav kmalu, ob imenovanju že novembra zapadUh organov tržaške zbornice za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo.
Nastop TPPZ «Pinko Tomažič» navdušil številno občinstvo
Zaključil se je festival Unita
V nedeljo se je na tržaškem razstavišču zaključil pokrajinski festival komunističnega tiska, ki je bil letos časovno precej obširno zasnovan, saj je trajal devet dni. Odvijal se je, oziroma zaživel je predvsem zvečer, ko se je poletna vročina nekoliko unesla in je številno občinstvo lahko sledilo debatam, kulturnim prireditvam in drugim pobudam, ki so bile tisti večer
na sporedu.
Še posebej veliko ljudi pa je prišlo na zaključni večer festivala. Na zborovanju sta govorila sedanji pokrajinski tajnik tržaške federacije Tonel in Stojan Spetič v slovenščini, član vse-. državnega vodstva KPI Fassino pa zaradi tehničnih težav (okvare na avtomobilu) ni mogel priti pravočasno v Trst.
Ob splošnih vprašanjih sta seveda komunistična predstavnika posebej govorila o položaju v Trstu in v obeh krajevnih upravah. S tem v zvezi je Tonel še enkrat poudaril, da komunisti ne morejo soglašati z izbiro laično - socialističnih strank, ki hočejo, tako na pokrajini kot na tržaški občini, pri sestavi koalicije dejansko samo zamenjati Listo za Trst s Krščansko demokracijo. To je po mnenju komunistov nesprejemljivo, zato je KPI na festivalu svojih glasil ponovno pozvala laično - socialistične sile, da bi poiskali drugačne rešitve, take, ki bi upoštevale volilno težo komunistične partije.
V	kulturnem programu pa je v nedeljo zvečer na festivalu nastopil Tržaški partizanski pevski zbor, ki je tako slavil že 300. nastop. Občinstvo, ki je zapolnilo festivalsko gledališče, je izvajanje zbora sprejela z velikim, rekli bi skoraj, z običajnim navdušenjem, kljub zelo slabim pogojem, ki jih izbrani prostor nudi, predvsem z vidika akustike.
V	nedeljo zvečer pa je za ples igral ansambel «Pomlad».
Na sliki TPPZ «Pinko Tomažič« med nastopom na festivalu komunističnega tiska.
Verjetno /so ga primaknile iskre izpod železniškega voza
Orjaški požar okrog Medje vasi
Soiriš^	ki je nastal včeraj na
•'azšifji . vrasu. se je v nekaj urah °krog :i0U3i na Tržaško, kjer je zajel lwJ??ktariev gnojne in gozda let ^ vasf- Tržaški gasilci že žara, w 116 pomnijo tako velikega po-v Ch •Se bliskovito širil na vseh Varno!? sk°raj obkolil Medjo vas. CpodaiN^ aa f” zaid tudi hišna in izTy?,ka .P°si°Pja v vasi so gasil lr> števil ■ I11 Tržiča, gozdni čuvaji Usklaien~U Prostovoljci z vzorno ZaeZL^cijo preprečila.
at so gasilci mnenja, da je
bilo uničenih, kot rečeno, okrog 30 hektarjev nizkega grmičevja in smrek, dokončen obračun pa bo mogoče narediti šele danes, ko bodo predvidoma zmagali nad ognjem. Iz Trsta so že proti 14. uri, ko so prišla prva o-pozorila o požaru, poslali 3 premične črpalke in 4 manjša gasilska vozila. Te enote pa so s časom še ojačili, tako da je proti 20. uri, ko je gasilcem vsaj za silo uspelo imeti položaj pod kontrolo, bilo na kraju 5 črpalk Gašenje je bilo težavno tudi zaradi nedostopnosti, kajti podrastje je pav
sem zaraščeno. Tako so zapeljali premične črpalke kamor je to bilo mogoče, proti plamenom v notranjosti gozda pa so se gasilci borili s posebnimi hiči iz konoplje in z malimi na-hrbtnimi cisternami.
Ekološka in gospodarska škoda na tako širokem področju je brez dvoma izredno velika. Zvoniti po toči, kot pravi naš pregovor, je prepozno, zato 1» je toliko boli pomembno, da se vsi, še posebno pa mestni turisti, ki pridejo na Kras za osvežitev, dobro zavedamo posledic in naredimo vse
za preprečen je požara. To velja še posebno v teh vročih mesecih, ko se zaradi suše plamen vname in nato razširili z veliko lahkoto. Poudariti je namreč treba, da je edino učinkovit boj proti gozdnim požarom njihovo preprečevanje.
O vzrokih včerajšnjega orjaškega kresa je cela vrsta ddmnev. Glede na dejstva, da je fronta nastala ob železniški progi, pa se gasilci nagibajo k tezi, da so ga pritaknile iskre izpod železniškega voza, ki je verjetno imel blokirane zavore.
Ob zaključku praznika v Mačkoljah
Skrbno pripravljen program
lurwj *ef°&nji štiridnevni praznik kul-86 je iztek, va Primorsko iz Mačkolj t0vetn „	,.V Pravljično urejenem bo
?CePi . <'ku °a strmini, kjer se ^tii, nie«f ■ Prebeneg so si doma-ut«he v tra >n okoliški gostje, iskali Tu n.. .Uaušljivih julijskih večerih. Potili z 80 bliski in grmenje za-a se je vroči veter z Jfkal tud! P°Ie8cl in praznik je po-P°^Utju j* ,n° ob glasbi in dobrem 'zvrstriih čevapčičih in o-^Ivsern °kusnem domačem vinu, Hj izpet i-f*8 °b skrbno pripravljenem uSeie<i?n^rn kulturnem programu, ?alturrvxo C4* slehemi večer. Praznik C eijga društva Primorsko je skle-« fe to , glasbena skupina Myllku, Koifb1’3 sinoči in o njenem naL i0P°Dola b^^bej poročali. V nede-u čelov*1? P4 5,110 bili priča izvrstne-•Cine enemu nastopu folklorne fv7?ezriiškega prosvetnega dru-^jetoČ* Pcešeren iz Celja. Sku % inj ,-ala vrhunsko izvedbo Stebla ebčir, i 0vanskrh plesov in je oča-£ hapokn • ki je do zadnjega kotič-r0*- in 7 a° obsežen prireditveni pro-i ihim r,] ko pozornostjo sledilo iz-hCšlrik^Icem. Takšnih dovršenih C p skupin, bi si še želeli pri >?n Vodi &710 skupino France Prešern lo jr00 Gabršek, nastala pa je h Covtot ’ ^ f®™ dasu se je razvila Br,dobil(1oroetniško telo, ki si je vehko naklonjenosti ne samo
širom po Jugoslaviji, temveč tudi na turnejah po Avstriji, ZR Nemčiji, na Finskem, v Turčiji, v Romuniji, Vzhodni Nemčiji in na češkoslovaškem in nenazadnje tudi pri nas v majhni breški vasici, ki je štajerske plesalce toplo in hvaležno spdejela. Iz svoje ožje domovine so člani skupine prikazali kozjanske, belokranjske, prekmurske in gorenjske plese, nato pa še plese iz Hrvaške, Bosne in Srbije. Nastopu fol klome skupine France Prešeren iz Celja so prisostvovali tudi generalni konzul SFRJ Drago Mirošič, vladni prefekt dr. Marrosu, predsednica združe-
nja aktivistov za tržaško ozemlje Neva Lukeš, član izvršnega odbora SKGZ Jože Koren in dolinski župan Švab.
Dr. Marrosu, ki je bil ob nastopu folklorne skupine očaran, je celo ugotovil nekatere podobnosti med slovenskimi in sardinjskimi plesi, po rodu je namreč iz Sardinije. Člani kulturnega društva Primorsko zaslužijo za organizacijo vse priznanje, pa tudi pasa mezno so se polnoštevilno udeležili pri tekočem delu, tako da jih je bilo kar prijetno opazovati v tekmovalnem za gonu za roštilji in točilnimi mizami,
RIS
POMOČ STARŠEM
Poleti občinska centna odprta tudi dopoldne
Poletje je za šolarje čas počitnic, saj se pouk navadno neha že sredi junija, začenja pa nekje ob začetku septembra. Dopusti zaposlenih staršev pa večinoma trajajo veliko manj, v povprečju tri tedne do mesec dni, kar seveda pomeni, da lahko gredo s šoloobveznimi otroki na dopust le del šolskih počitnic.
Zato je že veliko let težnja in želja staršev, da bi v krajevnem merilu poskrbeli, da bi otroci in mladi koristno in prijetno preživljali počitniške dneve, čeprav doma. Nastali so tako razni poletni centri, tudi v tržaški občini, ki pa se morajo soočati s številnimi problemi. Zato je vsekakor treba pozitivno o-ceniti pobudo tržaške občine, da podaljša umik dveh občinskih mestnih centrov, ki bosta od 11. t.m. do 31. avgusta odprta tudi dopoldne. To je seveda še posebej pomembno za družine, v katerih sta zaposlena oba zakonca.
Zasluga za iniciativo gre tudi animatorjem, ki bodo delali v obeh centrih in sicer v centru «Brunncr» v Ul. Solitro 10 in «Gentilli» v Skednju. V centra, ki bosta odprta od 8. do 13. ure in kot običajno še popoldne od
14.30	do 19.30, lahko gredo otroci in mladi od 6. do 15. leta starosti, ne glede na to, kje stanujejo.
PO SKLEPU OBČINSKEGA SVETA
Ekološke organizacije proti novim gradnjiam na tržaški obali
Tržaški sekciji združenj «Italia no-stra» in «Svetovnega sklada za naravo WWF» in društvo «Libumia» so včeraj naslovih pokrajinskemu nadzornemu odboru poziv, da zavrne nedavni sklep tržaškega občinskega sveta v zvezi z novimi gradnjami pod obalno cesto v bližini Grljana. Ta sklep, ki pomeni nadaljnji korak pri razkosanju naravnih dobrin naše obale, je naletel na neodobravanje ekoloških in podobnih organizacij, zanj pa so glasovale stranke, ki podpirajo občinski odbor.
Ob smrti dragega
CARMELA MARŠI J A se pridružujeta žalovanju svojcev
Duša in Igor Kosmina z družino
,	Sporočamo žalostno vest, da
nas je zapustila naša draga 1 mama
Paula Rojc vd. Frankovič
Pogreb drage pokojnice bo danes, 26. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti v nabrežinsko cerkev.
Žalujoči otroci Nabrežina, 26. julija 1983
Zapustil nas je naš dragi
Leandro Godina
(učitelj)
Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ške-denjsko cerkev.
'Žalostno vest sporočajo brat Stanko, sestra Herta ter drugo sorodstvo
Trst. 26. juh ja 1983 (Občinsko pogrebno podjetje)
Zapustil nas je naš dragi
Zvonko Radovič
Pogreb bo danes, 26. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti v nabrežinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Irma, hčerka Fatina z možem Eliom, nevesta Miranda, vnukinji Daša in Jana, sestra Mari z možem, sestra Mila in brat Poldo z družinama ter drugo sorodstvo
Nabrežina, 26. julija 1983
TFS «Stu ledi» na folklornem srečanju v Železni Kapli
V duhu prijateljstva
V okviru sodelovanja med slovenskimi zamejskimi folklornimi skupinami je tržaški ansambel «Stu ledu v nedeljo gostoval na Koroškem. Udeležil se je namreč že devetega zaporednega folklornega srečanja, ki ga vsako poletje prireja slovensko prosvetno društvo «Zar-ja» iz Železne Kaple.
Kulturna pobuda društva «Zarja» ima pravzaprav veliko pomembnih zaslug: po eni strani nudi možnost domačemu občinstvu, da iz leta v leto sledi delovanju domačih folklornih skupin, ki so se v okviru bogate društvene dejavnosti osnovale že pred trinajstimi leti. Istočasno pa je to tudi vsakoletna priložnost za srečanje z ostalimi folklornimi skupinami, ki delujejo v občini in ki se ne sklicujejo izrecno na slovensko ljudsko izročilo.
Stalni gostje pa so v Železni Kapli tudi člani drugih slovenskih folklornih skupin s Koroške in pa tistih skupin iz Slovenije in Jugoslavije, pri katerih so v zadnjem času plesalci, pevci ali godci društva «Zarja» gostovali. Ob tej zelo široko spredeni mreži stikov je že stalnica sodelovanje s slovenskimi skupinami iz Furlanije - Julijske krajine. Folkloristi iz Železne Kaple so namreč že večkrat nastopili pri nas, s tržaško follor-no skupino <cStu ledi» pa so bili letos pozimi tudi na krajši turneji v Južni Italiji.
Končno so se tudi tržaški plesalci odzvali koroškemu vabilu in sodelovali v bogatem programu devetega folklornega screčanja. Pred plesno revijo so se v zgodnjem nedeljskem popoldnevu vsi udeleženci zbrali v sprevodu, ki je ob zvokih godb na pihala krenil na
prireditveni prostor pred hotel Obir.
Gostujoči godbi na pihala sta s tem dejansko že zaključili svoj nastop, saj so člani Vellachtaler Trachten-kapelle iz Bele in Pihalni orkester Sladogorska iz Slad kega vrha pri Mariboru imeli koncert že dopoldne.
V plesnem delu kulturnega sporeda pa so najprej nastopili najmlajši domači plesalci in sicer člani otroške folklorne skupine «Zarja», ki so veselo odplesali vrsto gorenjskih plesov. Nato so se s spletom zagorskih plesov predstavili člani folklorne skupine Sloboda Vis iz Varaždina, ki so v nedeljo vračali lanski obisk «zarjašev» v Varaždinu.
Z venčkom kmečko-ljudskih plesov so potem nastopili člani skupine Landjugend Vellachtal iz Železne Kaple. Skupina slovenskega prosvetnega društva «Trta» iz Žitare vasi, to je iz sosednje občine, je tokrat prikazala belokranjske plese, plesalce pa je spremljala tam-buraška skupina «Zarja». Z gorenjskimi plesi so nastopili člani FS «Iskra» iz Kranja, s tržaškimi pa člani TFS «Stu ledh.
Domača «starejša» skupina je prikazala venček koroških ljudskih plesov, nastopila pa je v vseh treh slovenskih koroških nošah; doline Žile, Roža in Podjune imajo namreč vsako svojo nošo. Gostje iz Varaždina, ki so program sklenili, pa so predstavili še medjimurske in podravske plese in običaje.
Program je vodil in povezoval predsednik domačega društva Miha Travnik, ki je s kratkimi predstavitvami tudi poskušal seznanjati številne turiste s slovensko in jugoslovansko plesno tradicijo.
Sovjetski plesalci na Gradu
Pu nastopu Rudolfa N ure jeva z Boston Balletom, sovjetske baletne skupine «Moskva ansambel* in folkloristov iz Kolumbije bo plesna umetnost spet protagonist na Gradu sv. Justa, kjer bodo ta teden nastopili «solisti baletne šole Sovjetske zveze*. Baletna večera bosta v četrtek in v petek z začetkom ob 21.15, nastopili pa bodo najboljši gojenci treh najznamenitejših sovjetskih šol: onih, ki so vezane na gledališča Bolšoj v Moskvi, Kirov v Leningradu in Ševčenko v Kijevu. Najbolj znana plesalca, ki ju bomo lahko gledali na Gradu, pa sta Nadježda Pavlova in Vieceslav Gordjejev, na gornji sliki pa vidimo izvrstna solista Smogarčovo in Priadčenka
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 26. julija
ANA
Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.42 — Dolžina dneva 15.01 — Luna vzide ob 21.56 in zatone ob 6.43.
Jutri, SREDA, 27. julija NATALIJA
Vreme včeraj: temperatura zraka 29 stopinj, zračni tlak 1012,7 mb. rahlo narašča, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Rossella Michelut-ti, Susanna Crisciani, Badr Abdullah, Domitilla Medizza, Enrico Bigaglia.
UMRLI SO: 68-letni Ferruccio Go-gliani, 70-letna Alma Sadini vd. B^vi-lacqua, 62-letni Carmelo Marši na Eriča Bochdanovits de Kavna, letni Leandro Godina, 84-letni Luigi Di Mario, 77-letni Gino Caburlotto, 70-letna Valeria Debiasio por. Gangale, 84-letna Albina Tommayer vd. lug, 81-letna Antonia Izanec vd. Drufuca,
81-	letna Maria Cocolo por. Haulik, 64-letna Anna Sagher vd. Cova, 64-letni Ottorino Visintin, 41-letni Silvano Gian-ni, 71 letna Ida Matiasic vd. Damiani,
82-	letna Giulia Gojca vd. Montan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Zorutti 19, Ul. Bonomea 93, Prosek, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1. Trg Giotti (Sv. Frančiška) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Sv. Frančiška) 1, Prosek, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124. Bazovica: tel 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197.
V Bazovici obnovili mesnico
S posebnim zadovoljstvom beleži mo take prijetne dogodke, ko se naši delovni in podjetni ljudje uveljavljajo in pokažejo javnosti, da dosegajo lepe uspehe. Tak uspeh je nedvomno prenovljena mesnica Mevlja - Čufar v Bazovici, ki ni znana samo domačinom, ampak tudi odjemalcem
iz sosednjih vasi in meščanom. Odprtje prenovljene mesnice je bilo v petek popoldne in so se ga udeležili številni domačini in tudi drugi odjemalci, ki so čestitali lastnikom Svetotu in ženi Mariji ter hčeri Silvani in sinu Marjanu, ki mesnico upravljajo.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20.
Potoralnl štreni
«Aurora»
prireja naslednje izlete:
Od 13. do 15. avgusta - z avtobusom v KRANJSKO GORO. Cena 92.000 lir;
14. in 15. avgusta - z avtobusom v ROGAŠKO SLATINO in CE LJE. Cena 53.000 lir;
27. avgusta - L, 6. in 11. septembra - z avtobusom na MALI LOŠINJ. Cena 165.000 Ur.
Vsako soboto z avtobusom v BOVEC. Cena enotedenskega bivanja 170.000 lir.
* * *
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu «Aurora» -Ul. Cicerone 4, tel. 60 261.
Kino
Ariston 21.30 «Victor Victoria». Režija Blake Edvvards.
Eden Zaprto zaradi počitnic.
Nazionale Dvorana št. 1 ob 16.00 «Or-gasmo non stop». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 «Sexy club». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 «11 piacere delle ninfomani». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 «L’infemo». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00 «Agente 007 - la spia che mi amava».
Aurora 17.00 «Trons>.
Cristallo Zaprto zaradi počitnic.
Capitol 17.00 «11 drago del lago di fuoco*.
Fenice Do 5. avgusta zaprto zaradi počitnic.
Radio 15.30 «Pomo super erotic mo vie». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic do 30. t.m.
Lumiere Do 30. avgusta zaprto zaradi počitnic.
Moderno 18.00 «E la madonna*. R. Pozzetto.
Giardino pubblico 21.15 «Virus».
f Čestitke
Prijatelji isk.eno čestitajo ANDREJU ŠKRINJARJU ob uspešno opravljeni maturi.
Danes praznuje tata SERGIJ rojstni dan. Mnogo zdravja in zadovoljstva v nadaljnjem življenju mu želita Irina in Peter skupno z mamo.
Danes goduje ANA HRVATIČ. Vse najboljše in obilo zdravja ji želita brat Nini in Pierina.
VIVIANI BUKAVEC čestitajo za u-spešno opravljeno maturo Flavia, Miro in Maks.
Iskreno čestita in želi še mnogo uspehov
VIVIANI BUKAVEC ob uspešno opravljeni maturi na znanstvenem liceju
KD Primorec
Razna obvestila
Slovenska kulturno-gospodarska zveza obvešča, da v mesecih juhj in avgust posluje za stranke od 8.30 do 12.30.
PD Kolonkovec priredi 30. in 31. juhja ob prazniku zavetnice sv. Marije Magdalene vaški praznik in razstavo starega kovaškega, kleparskega in čevljarskega obrtniškega orodja.
Slovenski raziskovalni inštitut SLO-Ri sporoča, da bodo uradi zaprti od 1. do 15. avgusta.
Šolske vesti
Tečaj 150 ur za dosego diplome srednje šole. V tajništvih srednjih šol I. Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu in Simon Gregorčič v DoUni se vrši vpisovanje za tečaj 150 ur za šolsko leto 1983/84. Na tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16 let in nimajo še diplome nižje srednje šole. Vpisovanje se vrši vsak dan v dopoldanskih urah do vključno 21. septembra 1983.
MENJALNICA
vseh tujih valut
22. 7. 1983
Ameriški dolar	1.532.—
Kanadski dolar	1.235.—
švicarski frank	722.—
Danska krona	162 —
Norveška krona	207.—
Švedska krona	198.—
Holandski florint	526,-
Francoski frank	194.—
Belgijski frank	26.—
Funt šterling	2.330,—
Irski šterling	1.850.—
Nemška marka	590.—
Avstrijski šiling	83,50
Portugalski escudo	11.—
Pezeta	10,—
Jen	5,—
Avstralski dolar	1.272.—
Drahma	17,—
Debeli dinar	15,-
Mali dinar	16,—
	
	
	
	
	
Gledališča
VERDI
V soboto ob 20.30 peta pred®^ Kalmanove operete «čardaška P . cesa». Ponovitetv v nedeljo ob 18-
CANKARJEV DOM
Razstave	, ra.
Do 24. avgusta (sprejemna , na) 15. mednarodni grafični bien
Vstopnice so v prodaji pri blaU* Cankarjevega doma v Emonskem P j hodu od ponedeljka do petka. do 11. in od 16. do 20. ure, tah, od 9. do 11. ure in pred pnfie predstave.
I23SS5S1
Bresciani daruje z družino 100.000 lir za pev
Ravbar vd.
Ob nenadni izgubi drage nejSa*^ Ervine Antončič - Policardi ne mame Fanice daruje teta z družino 25.000 lir za Dijaško ma
V	spomin na Viktorijo Švab ; ^ šuta in Marijo Sedmak - MaganJ'* ruje Milka z družino 10.000 lir ^ ^ A. Sirka in 10.000 lir za KD v«*.
V	spomin Sergija Visintina <* ta bratranec Berto in Milka
10.000	lir za SKD I. Gruden. oj
V	spomin na teto Zofko dan' ^ Jadranka in Samo 50.000 lir ^ menik padlim v NOB s
od Sv. Ane in iz skednja. ,rage
Ob 1. obletnici smrti naše PrjLft žene in mame Marčele Kralj ^ jejo mož Marčelo, hči Nadja ^ Darko 15.000 lir za KD Primere*-
15.000	lir za ŠD Primorec, pilijo
V	spomin na drago mamo “L ^
ski ^
KD Rdeča zvezda, 50.000 lir zaspo-Kras in 100.000 lir za postavi'te.0y menika padlim v NOB iz Bri .ji
V	spomin na nono Emilijo K ^ vd. Bresciani darujeta Anica 1 rino Kralj 20.000 lir za KD n ^ zvezda, 20.000 lir za ŠK Kras m
lir za postavitev spomenika P* v NOB iz Briščikov.	„,0$
Ob 5. obletnici smrti drageg3 -eta in očeta Franca Malalana d^^užino žena Pepka in hči Karla z o
20.000	lir za SKD Tabor.
V	spomin na pok. Nika Sam ^
ruje Antek Terčon 20.000 lir Jadran.	jgni
V	spomin na Nika Samso ^ jeta Pavla Lutman 30.000 lir 1 Lodi 30.000 Ur za ŠZ Jadran- $
V	spomin na Nika Samso
družina Ločičnik 30.000 lir za delno društvo.	Emilij6
Namesto cvetja na grob Ravbar vd. Briščik daruje ^p. Cesar z družino 50.000 lir za nost družina Opčine.	. sgpi'
Avgust in Marija Castellam " ga jeta 50.000 lir za gradnjo n
POTOVALNI URAD «AURORA» vabi na potovanje v
KIJEV, LENINGRAD, MOSKVO hf9
od 8. do 15. septe"10
Cena 890.000 Ur	pjj.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu «Aurora» Cicerone 4, tel. 60-261
sedeža TPK Sirena.	,^ v
Namesto cvetja na grob ^ kretič darujeta Majda in Iren $ botnjak 50.000 Ur za Slovensi* brodelno društvo.
Namesto cvetja na grob .^ja Purger vd. Strain darujeta ^ $ Teme in Nadja Košuta 20.000 Skupnost družina Opčine, ^jstii16 Namesto cvetja na grob jtr Milkovič vd. Križmančič darOJjjflP fanija Gornik 10.000 Ur za podporno društvo v Bazovici- rUje V spomin na Nika Samso Stojan Lisjak 10.000 Ur za tovel.
Mali oglasi
telefon C040) 7946 72
KOZMETIČNA HIŠA išče pre°* tel-ce-ke. Telefonirati po 15. uri 572-724.	. . 145'
ESTETIKA MILENA - Nabrezm* ji tel. št. 200181: masaža telesa, peeUng, mini savna .,aCjja sanje in celulitis, pedikira, . oj z medenimi preparati.
8.30 do 12.30 in od 15.30 <» ob sobotah zaprto.	, t
MOŠKI išče žensko srednjih obveznosti, za prijateljstvo m ^ tualno skupno življenje. l.y U ponudbe na Primorski dnep dei Montecchi 6, pod šifro
vpznrtstih	_ PP'
OSMICO je odprl Milko Cibic na . seku št. 386.
MALA psička se je zgubila v m6' železarne pod Skednjem ah 5 • ^ Ime ji je Peggy, je bele ba M dolgo dlako, vidi le na	:
Najditelj naj telefonira na a ^ MESNICA Mevlja - Čufar v b*, f obvešča, da je ponovno °°V obnovljenih prostorih. ,, Ja.. PRODAM hišo na Kontovelu s dobrem stanju, 80 kv. m- P" rati na št. 220-601 od 13. p OSMICO je odprl Ivan Ušaj brežini št. 8.
n
r otiral jugoslovanskega igranega filma
Pomembna interpretacija Mirande Caharije v «Evi»
putljH ~ Poročali smo že, kako je to jj J^Botivno sprejela Slakovo E Ttufaj?°Be }ega neuspeha je obširno re0ser p° četrti tiskovni konferenci si^ 0 •' ™ njegovem mnenju ima pulj skrinsl°1n-a jugoslovanska publika še ^nreč	0 ženski, ne sprejema
tJ<Wne ejnoncipirane ženske, ki pre-je nffJ1 družini tudi moško vlogo. To nia, jj Bsem Poudarjeno na koncu filmar P irZ<^’ Eva naredi samo-kct '(j0,ublwa sprejme njen samomor da je to nenormalna, «po-njo L a zenskai> in je samomor za-"Wrla*azen- Ko Pa Eva ponovno %	.der, zdi se pač, da je urno
stvo m le-Sa ljubimca, ostane občin-Jeantuiarano in zbegano, kn “ °<dziv publike je popla la siujL *!7n uspehom, ki ga je imeti. p0 aa Eva na tiskovni konferen Pretacii t! bila poudarjena inter %. j}? fj>*ne vloge Mirande Caha-tetisf.: aska igralka je že znana slo-'totnie*meiski Publiki. Z gledališkim slena pq Se ukvarja že 20 let, zapo-daljfc ]t,v Stalnem slovenskem gle-tje Sj -v Prstu. Svoje gledališko zna K J* ™°bHa z dolgoletnim de-°dru, hodila je v baletno, glas-
beno in igralsko šolo, delala je najprej honorarno, nato postala stalna igralka v tržiaškem gledališču. Od Sneguljčice do Veronike Deseniške ... do Eve.
Pred tem filmom je imela Caharija že druge filmske izkušnje. Imela je pomembno vlogo v filmu Jožeta Ba biča «Po isti poti se ne vračaj» in nekaj stranskih vlog v drugih filmih. Caharijina interpretacija Eve je od lična: Eva je žalostna ženska, sama, njeno življenje je težko, nesrečno. To da ne samo zato, ker je sama — samota je večen človeški problem — ima posel, ima otroke, denar, prija telje, nihče pa je ne razume. Prijatelji ji ne dajo tega, kar potrebuje, za pira se v lasten svet in čaka, da ji nekdo pomaga. Ne zna pa sama reagirati na to stvarnost. Čeprav je Ca harija odlično karakterizirala Evo in se popolnoma uigrala v njeno osebo (odličen je prizor, ko Eva telefonira Mladenu), je tržaška igralka priznala, da so ji mnogo bolj priljubljene komične vloge in da se v take vloge lažje vživi. Njeno upanje je, da bo tudi pokazala v bodoče svoje komične sposobnosti na velikem ekrn”'‘
Jarc
•oned razstavnih soban v Palači Peggy Guggenheim v Benetkah
Suggenhl^Lsv<?jega življenja je Peggy ■ eni sta m zbrala v svojem bene - - ovaniu, nedokončani palači i, zgodovino umetnosti Umetnostna zbir-
^1ier0^°Vanju. nedokončani palači Jvajse*~- Leoni, zgodovino umetnosti
Jj*8ih ‘T'ltruva le po številu razstav-
il	predvsem zaradi
5 ernbltrrniSke vreflnosti. Izbrana de-
Nu*,?1?11600 Prikazujejo vsa pota wega knk-®a st°letja — od franco-P'as«ciz^,Zma do holandskega neo-h do •?’od ruskega konstruktiviz peSa Dn- ianskega futurizma, od
absu?^?3 abstraktizma do nove-darfo-lznia med dvema vojna-i°nčn0 aiZem in surrealizem ter °Psko i,_v° Povojno ameriško in ev-Ur»>etnost.
Danes je Guggenheimina palača po stala obča last, kjer stalno urejajo in izpopolnjujejo razstavljene umetnine. Pred nedavnim so končno popravili ogroženo fasado poslopja in razširili nekatere notranje prostore v katerih so uredili klimatske naprave in naprave za večjo varnost umetnin.
Mladi angleški direktor Thomas M. Messer pravi, da so s temi popravili in razstavljenimi umetninami skoraj omogočili, da bi se palača mogla preimenovati v muzej. Vsekakor je palača s svojim vzdušjem in vrtom ena najlepših in najpopolnejših centrov za uživanje modeme umetnosti.
KRISTJANA BALDASSI
I
Listnica uredništva
> ..................................
intervja
j? t>fišln^vi Intervjuja z Lio Legišo /So k, tiskarske napake. Objav ^aV°r°v pravilni red vprašanj in
Poglavje zajema primere v / s]0Vpp, j.eziku, da ugotovimo znatni tiri cn?e v tretjem pa so po-»k**. Mn?er*> samo v italijanskem „'°Pkom ,	. Pa si s statističnim po-
,del f areiuješ gradivo in v ta dru-. M>r.: piskave napišeš zaključke.* je bd® pri sestavljanju Pomagal?,
san, vPrašalnike sem skoraj do ^•ofeSorina Sestavila, to je bila tudi C ie zaJ v,a želja. Nekaj nasvetov tT^ca n ovenske primere dala pro-u.*e reh,ilSsi- Nai tu povem, da je 0 do r,„ Vn° novo področje in ni di0^n> Hnines ninogo napisanega. Pri r\ip U sem si pomagala s štu-di^kovai ® Snamuš in italijanskega Berruta ter s prejšnjimi JikiJ"1! nalogami. Delo s vpra-c°. zanimalo tudi kot vzgoji-k 11 ^Mk,. i sem tako lahko ugotovila k ^ zato iiez'ku' skratka učni uspeh j,® Hsik' kor zajema vprašalnik po-av°feoa tudi vprašanja v zvezi s
da!"'	zdai k ugotovit-
Od^vedal	raziskovalno oglc-
vriVWRezu‘tati so izredno zanimi ii, v>hsWr, Predstavlja namreč težnje r»J?a,*?režinski občini. Področ-na dva dela in sicer a in ’ P® zemljepisnih značilno-P° etničnih karakteristikah,
večja ali manjša prisotnost italijanskega prebivalstva.
UREDNIŠTVO
Na videmski univerzi...
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika
V članek Na videmski univerzi danes precej poudarka poučevanju slovenskega in slovanskih jezikov — z dne 17.7.1983 — se je vrinila hujša napaka; zato Vas vljudno prosim, da tiskarski spodrsljaj popravite. O tem sem se pogovoril tudi s piscem članka, prof. M. Vertovcem, ki je tudi mnenja, da se pravilno dopolni tretji odstavek v drugi koloni. Ta bi se moral pravilno glasiti:
. . . Tako zvem, da je bil najprej imenovan za docenta slovenščine prof. Jože Toporišič, jezikoslovec in slavist evropskega formata, ki pa zaradi pre zaposlenosti ni mogel sprejeti katedre, zato je 8. februarja 1972. leta po slavnostni otvoritvi začel s predavanji prof. Janez Rotar z ljubljanske univerze, ki pa je ostal v Vidmu le leto dni. Nakar je novembra istega leta začel s predavanji prof. Martin Jevnikar, ki je tedaj poučeval slovenščino tudi v Padovi in ki poučuje slovenščino in srbohrvaščino na videmski univerzi še danes.
Kar je krepko tiskano, manjka in zavoljo tega ni članek popoln.
S spoštovanjem
ROBERT PETAROS
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA	RADIO
Prvi kanal
13.00	Želja po glasbi
13.30	TV dnevnik
13.45	Bilo nas je 7 sester - film
15.10	Mister Fantasy - glasbena oddaja
16.05	Happy days
1G.3G Športni zakaj
16.45	Risanke
17.00	- 19.45 Fresco fresco - glasbeni spektakel
17.10	Astroboy - risanke
18.00	Colorado - Dokler bodo tekle vode
18.30	Popotovanje v magični svet
18.40	Z gosti in glasbo v studiu
19.00	D’Artagnan po Dumasovem romanu
19.45	Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere
20.00	TV dnevnik
20.30	Macario - komikova zgodba
21.50	Quark speciale
22.40	TV dnevnik
22.50	Estate disco ’83
23.55	TV dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	TV dnvenik ob 13. uri
13.15	Šola in vzgoja - jadranje, tehni-
Ljubljana
;.8.10 Poročila
18.15	V znamenju dvojčkov
18.30	Sremska svatba - folklorna oddaja
19.00	Knjiga
«Preteklost je most do sedanjosti*, pravijo. Pisatelj Janez Kajzer v knjigi «S tramovi podprto mesto* (Založba Mladinska knjiga) razmišlja in piše nekaj feljtonov o znamenitih dogodkih od prvega pohoda na Triglav do gradnje ljubljanskega nebotičnika, o baronu Codelliju, ki je med drugim izumil aparat za prenos slike, se pravi televizor, bil prvi lastnik avtomobila v Ljubljani... osrednje mesto pa ima seveda zgodba o ljubljanskem potresu. Pri pogovoru o nastajanju knjige in ohranjevanju tako imenovanega zgodovinskega spomina sodelujeta avtor Janez Kajzer in urednik založnice pesnik Niko Grafenauer. V skromni nakladi 500 izvodov je pri SAZU izšel zbornik, ki se ukvarja s problematiko samomorov v Sloveniji.
CANALE 5
8.30	Phyllis - TV film
9.00	Aliče - TV film
9.30	Mary Tyler Moore - TV film
10.00	Lou Grant - TV film
11.00	Giorno per giomo - TV roman
11.30	Rubrike
12.00	La piccola grande Neli - TV film
12.30	Help!
13.00	II pranzo e servito - nagradna igra
13.30	Sentieri - TV roman
14.30	General Hospital - TV roman
15.30	La fortuna si diverte - film
17.00	Search - TV film
18.00	Moj prijatelj Arnold - TV film
18.30	Popcorn
19.00	Tutti a časa - TV film
19.30	Kung-fu - TV film
20.25	Poldark - TV film
21.25	Caro Michele - film
23.25	Šport - box
0.25 I morituri - film
RETE OUATTRO
8.30	Risanke
9.30	I superamici - risanke
10.30	Ruba al prossimo tuo . . . - film
12.00	Operazione sottoveste - TV film
12.30	Otroci doktorja Jamisona - TV film
13.00	Professione medico - TV film
14.00	Agua viva - TV novela
14.45	Un viaggio nel passato - film
16.30	Risanke
18.00	Star Blazers - risanke
18.30	Quella časa nella prateria - TV film
19.30	Quincy - TV film
20.30	Gli insospettabili - film
22.50	La citta degli angeli - TV film
23.50	FBI - TV film
I posscduti - film
ITALIA 1
8.30	Risanke
9.30	Adolescenza inquieta - TV novela 10.(X) SessualitA - film
12.00	Get Smart - TV film
12.30	Vita da strega - TV film
13.00	Bim bum bam
14.00	Adolescenza inquieta
14.30	II mostro misterioso - film
18.00	La grande vallata TV film 19.LO V/onder Woman - TV film
20.00	Soldato Benjamin - TV film
ka in spektakel
13.45	Cinevarieta
14.10	Podobe iz Indije
15.00	Helikopter - dokumentarec
15.15	Nora želja - film
17.00	18.40 Poletni tandem
18.40	Športna poročila
18.50	Giallo, arancione, rosso, quasi azzurro
19.45	TV dnevnik
20.30	La corsa della lepre attraverso i campi - film
22.45	TV dnevnik - večerne vesti
22.55	Sereno variabile
23.40	TV dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
17.00	Evrovizija: Svetovno prvenstvo v sabljanju
18.00	Avantura
18.45	Sto mest Italije
19.00	TV dnevnik
19.20	Deželni dnevnik
19.55	Kamera in spomin
20.05	Šola in vzgoja
20.30	Alfred Brendel izvaja Schuberta
21.10	Sto mest Italije
21.30	TV dnevnik
21.55	F come falso - film
23.20	Speciale orecchiocchio - glasbena oddaja
19.15	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I
19.55	Vremenske razmere
21.15	Skupno
22.00	Miniature: France Kralj
22.20	TV dnevnik II
Koper
14.00	in 17.30 Odprta meja
18.00	Salut, Champion - serijski film
19.00	Obzorja
19.30	TVD stičišče
19.45	Ryan - serijski film
20.45	Noč obračuna - čelov, film
22.10	TVD danes
22.20	Zeit im Bild - Čas v sliki
Zagreb
17.50	Videostrani
18.00	Poročila
18.05	TV koledar
18.15	Mali svet
18.45	Pop rock glasba
19.30	TV dnevnik
20.00	Teme in dileme - notranjepolitična oddaja
20.50	Bolnišnica za preporod
22.20	TV dnevnik
20.30	Anima e corpo - film
22.20	Ko jak - TV film
23.15	Autopsia di un gangster - film 0.50 Cannon - TV film
TELEPADOVA
10.00	Ultimo indizio - TV film
11.00	Winchester 73 - film
13.00	- 20.00 Risanke
20.30	Duffy, il re del doppio gioco -film
22.00	Ispettore Regan - TV film
23.00	Codice 3 - TV film 0.30 II mago Houdini - film
TRIVENETA
8.20	TV film
9.30	Agente speciale - TV film
10.00	Monitor
12.30	Informacije
12.40	TV film
13.30	Horoskop
13.40	Hanna in Barbera - risanke
14.00	Gli eroi di Hogan - TV film
14.30	Film
16.00	Kinospored
16.30	Harry O’ - TV film
18.10	H(.ney West - TV film
19.00	Polvere di stelle - TV film 20:00 Sempre tre sempre infallibili -
TV film
21.00	Film
22.30	Le grandi congiure - TV film
24.00	Horoskop 0.10 Film
1.40	Film
3.10	Agente speciale - TV film
TELEFRIUL1
12.45	TV dnevnik
13.00	The Beverly Hillbillies - TV film
13.30	Che cosa hai fatto quando sia-mo rimasti al buio? - film
18.00	The Beverly Hillbillies - TV film
18.30	Gunsmoke - TV film
19.25	TV dnevnik
20.00	T i bogataši jočejo - TV film
20.40	T' npi brutti per i sergenti - film
22.05	TV dnevnik
22.20	Udinese story
24.00	Abat-jour
TELEOUATTRO
8.30	Povezava v Italio 1
19.00	Dogodki in komentarji
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 -10.00 Radijski mozaik: Pogovori. - Glasbena matineja; (9.15) Roman v nadaljevanjih Branko Hofman: «Noč do jutra*;
10.10	S koncertnega in opernega re-
pertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik:	Glasbeni potpuri; (12.00)
Glasbeni jubilej: ob stoletnici organiziranega glasbenega šolstva na Slovenskem; 13.20 Glasba po željah;
14.10	- 16.00 Mladinsko popoldne: O-troški kotiček - (14.30) Naš jezik -(14.35) Poeti rocka - (15.45) Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.20-
19.00	Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije - (17.30) Rubrika - (18.00) Andrzej Szypulski: «Stena». - 18.35 Priljubljeni motivi.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila;
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere; - E-konomska priporočila - Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek;
7.15	Val 202; 13.00 Otvoritev Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa:
13.20	Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Narodne in ponarodele -Objave, kinospored, ekonomska priporočila - Glasbena produkcija radia Koper; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Za varnejši jutri -zavarovalna skupnost Croatia; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.00	Primorski dnevnik - Objave;
17.30	Počitniški vrtiljak; 18.00 Zaključek; 18.00 - 18.55 Sotočje.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 7.00 Horoskop;
7.50	Time mušic; 8.32 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba po pošti; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.40	Glasba in pesem; 16.15 Casa-dei; 17.00 Narejeno v Jugoslaviji;
18.45	Glasba; 19.40 Glasba; 20.00 Za-
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja;
9.00	Radio tudi mi; 11.10 Spominske pesmi; 11.34 La Certosa di Parma; 11.58 Zeleni val; 12.08 Viva la radio!;
13.15	Master; 15.00 Dalla Bella Otero a Lili Marlene; 16.00 R paginone;
17.25	Tonino Ruscitto predstavlja Glo-betrotter; 18.05 Srečanje z Neilom Daimiondom; 18.25 Koncert; 19.10 Nabožna oddaja; 19.28 Zeleni val - morje; 19.30 Jazz na radiu; 20.00 Gledališče med dvema stoletjema; 21.00 Spia e controspia; 21.45 Pripoved za vse; 22.50 Glasbeni asteriks; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO OPČINE
10.00	Rastline in zdravje; 20.30 Kla-pa rock.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.C0,
12.00,	14.00, 15.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija;
6.35	Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije;
7.00	Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Dobro jutro, otroci; 7.55 Iz naših sporedov;
8.05	Za šolarje; 8.35 Iz glasbenih šol -Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe; 9.06 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ali poznate? Lisztove «Etude za skrajno izvajalsko zmogljivost*; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije;
14.05	V korak z mladimi; 14.35 Čez tri gore, čez tri dole Mladi pojo pod vodstvom Riharda Beuermanna;
15.05	Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 15.56 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Obvestila in zabavna glasba;
16.35	Vrtiljak; 17.00 Studip ob 17.00;
18.00	Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in za bavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - «Govorica noše*; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra - Janez Povše: Odstop; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Mikrofon za slovenske pevce
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Na vsem goriškem Krasu ni bilo v nedeljo vode
Velik požar na Krasu od Tržiča do Medje vas
Še zlasti so pomanjkanje občutili na Vrhu, kjer ni bilo niti elektrike - Prepogoste okvare na napravah CAFO
Na Vrhu niso imeli v noči od sobote na nedeljo in vso nedeljo do večera vode. Iz njihovih pip ni pritekla niti kapljica več kot trideset ur. Vrhovci so zaradi tega zelo jezni na upravo Vzhodno - furlanskega vodovoda CA FO in na vse druge, ki imajo opravka s tem. Razumejo, da se podobne stvari lahko pripetijo zaradi okvar, vendar pa pravijo, da je pri njih to že nekaj običajnega.
Lani so domačini na Vrhu zbrali podpise ter prošnjo nesli na upravo CAFO in na sovodenjsko občinsko u-pravo. Ni bilo nikakega odgovora. Letos so se nevšečnosti pripetile večkrat. Kar naštejmo datume. 22. junija je v spodnjem delu vasi voda manjkala več kot petnajst ur, od 21. ure zvečer do poldneva naslednjega dne. V gornjem delu vasi je voda manjkala štiri ure več. 28. junija je voda spet manjkala od polnoči do 15. ure popoldne. 6. julija je bil Vrh spet petnajst ur brez vode. 21. julija so bili spet brez vode celih šestnajst ur. Od sobote, 23. julija, zvečer pa do nedelje, 24. julija, so bili na Vrhu brez vode polnih trideset ur.
Pri upravi CAFO v Gradišču smo
se pozanimali kako je bilo s temi nevšečnostmi. Povedali so nam, da je bila v soboto zvečer nevihta. Strela je udarila v električni transformator v Petovljah, ki daje energijo črpalki za dvig vode iz nižine na Kras (v Mar-tinščino, na Vrh, v doberdobsko občino). Istočasno je druga strela udarila tudi v električni transformator ENEL na Vrhu, tako da na Vrhu niso v nedeljo imeli niti elektrike. Delavci CAFO so se lotili popravil na svojih napravah že v nedeljo zjutraj, jih popravili, tako da so v Martin-ščini imeli spet vodo že v nedeljo hitro popoldne. Niso pa oni utegnili popraviti električnih naprav ENEL na Vrhu, tako da je v tem kraju voda manjkala dokler niso svojih naprav popravili delavci državnega električnega podjetja.
Kar na lepem je v nedeljo zjutraj zmanjkala voda tudi v Doberdobu ter v drugih vaseh te občine. Vode ni bilo v teh krajih od 10. do 19. ure.
Ni šlo torej za navadno pomanjkanje vode, ki je nekaj običajnega v poletnih mesecih, ko v višjih predelih občutijo pomanjkanje zaradi pretirane porabe v nižini. To občutijo tudi
prebivalci stolpnic v mestu. Gre za ponavljajoče se okvare na električnih napravah konzorcija CAFO. Datumi, ki smo jih zgoraj navedli, in ki so si jih zabeležili Vrhovci so zelo zgovorni. Povejmo še, da v približno dvajsetih hišah gornjega konca Vrha je pomanjkanje vode v poletnih mesecih na žalost nekaj skoro običajnega.
Vrhovci so zaradi tega zelo razjarjeni. Ne uporabljajo vode za namakanje vrtov in za pranje avtomobilov, kot delajo drugi, (pa čeprav bi te zadela kazen do 200.000 lir). Ne u-tegnejo je porabiti niti za svoje vsakdanje potrebe, za kuhanje, umivanje, gospodinjska dela. Prav tako trpijo seveda tudi vaške gostilne. Od CAFO Vrhovci zahtevajo, da enkrat za vselej uredi napravo na postaji v Petovljah. Nočejo, da bi se te nevšečnosti z vodo nadaljevale, pošteno pa so siti pobiranja podpisov v protestne namene.
Pripravljeni pa so na odločnejše akcije če se ne bodo končno zbudili v upravi vodovodnega konzorcija. Saj so vendar pošteni plačniki in za plačilo zahtevajo tudi primerne usluge.
Velik požar je včeraj popoldne zajel z bori pokrite površine goriškega Krasa nad Tržičem tja do Medje vasi. O genj so opazili okrog 14. ure na več krajih ob železniški progi in čeprav stvar ni ugotovljena, domnevajo, da so za požar krive iskre električnih vlakov, ki vozijo po tej progi. Gorelo je na vsem območju od železniške postaje v Tržiču do Moščenic, preko avtoceste in ceste tja do Medje vasi in v smeri Devina.
Že od prvih popoldanskih ur so prehiteli na to široko območje gasilci iz Tržiča, Gorice in Trsta, uslužbenci gozdne uprave iz Gorice in Trsta, prostovoljni gasilci tudi iz raznih kraških krajev ter oddelki vojske iz Fogliana in Krmina. Pri gašenju so sodelovali tudi številni civilisti.
K sreči je gasilcem uspelo zajeziti požar prav tik pred črpalnimi postajami metanovoda pri Tržiču. Strokovnjaki pravijo, da bi bila lahko nastala ogromna škoda če bi bil prišel ogenj do te postaje in če bi dosegel metan. Vsekakor gre za doslej najobsežnejši poletni požar na Goriškem in v nekaj urah je bilo uničeno večletno po-gozdovalno delo stotin delavcev na goriškem Krasu.
Varčevanje tudi pri poštni službi
Urada v Krminu in Gradišču sta popoldne zaprta
Ogledali so si tudi Valvasorjev grad
Delavci ladjedelnice počastili padec fašizma
Zaradi varčevanja bo v prihodnjih mesecih okrnjena tudi poštna služba na Goriškem. Ukrep naj bi bil sicer začasnega značaja, pravijo na pokrajinskem ravnateljstvu poštne službe. Stanje naj bi se normaliziralo v jeseni. Tako ali drugače, sta poštna urada v Krminu in Gradišču, v popoldanskem času zaprta. Uslužbence, ki so bili zaposleni v teh dveh uradih nujno potrebujejo drugje. Poleg tega pa je bil promet (telegrami, pisemske pošiljke itd.) v popoldanskem času v teh dveh uradih zelo skromen. Občani so seveda nekoliko prikrajšani: za nujne pisemske pošiljke v popoldanskem času se bodo morali zapeljati do Gorice ali Tržiča. Nekoliko drugače pa je za telegrame, saj bodo sporočilo lah ko (to je bilo mogoče tudi do zdaj) oddali po telefonu.
O varčevanju pri poštni službi, ob tem je treba dodati še to, da je že nastopilo obdobje dopustov in da je pomanjkanje osebja zato dosti bolj opazno, je te dni razpravljalo področno tajništvo sindikata SILP - CIST ter nedavne ukrepe ministrstva glede omejevanja števila uslužbencev, označilo kot nesmiselne in neprimerne. Prav zaradi nezadostnega osebja je bil letos z zamudo odprt v popoldanskem času poštni urad v Gradežu, kar je spričo potreb velikega števila turistov, skorajda nesprejemljivo, u-ugotavljajo v posebnem tiskovnem poročilu sindikati, ki pozivajo gariske-ga prefekta in predstavnike krajev-
nih uprav da storijo potrebne korake pri ministrstvu, sicer bo kvalitetna storitev močno upadla.
Ustavljeno je namreč zaposlovanje novih uslužbencev, začasno ustavljeni pa so tudi že razpisani natečaji.
Več denarja za nujna dela v rajonih
Več denarja kot lani, 40 milijonov namesto petindvajsetih, bo letos go-riška občina namenila kritju stroškov za mala dela na območju rajonov. Vsakemu rajonu dajo enako vsoto
1.600.000	lir, dodajo pa še denar u-poštevajoč razširjenost rajona ter število prebivalstva in dodatek dobijo še štiri predmestja. Ločnik naj bi po novem (porazdelitev morajo še o-dobriti pristojni občinski organi) dobil 8.317.000 lir (lani 5.198.000), Pevma f.814.000 (lani 3.009 .000), štandrež
4.245.000	(lani 2.653.000), Podgora pa
3.852.000	(lani 2.407.000). Drugi rajoni bi dobili vsote nihajoče med dvema in štirimi milijoni in pol lir.
Odbornik za decentralizacijo Giuf-farin je o tem predlogu porazdelitve obvestil predsednike rajonskih svetov ter občinsko komisijo za splošna vprašanja, da povedo svoje mnenje.
Povišku prispevka seveda botrujejo tudi povečani stroški.
Delavci tržiške ladjedelnice so včeraj opoldne počastili 40-letnico padca fašizma, v spomin na tisti 25. julij 1943, ko so fašistični voditelji odstranili Mussolinija, ki ga je potem savojski kralj odstavil ter na njegovo mesto za predsednika vlade dal maršala Badoglia.
Nekaj sto delavcev se je včeraj med opoldanskim odmorom zbralo pred ladjedelnico, pred spomenikom, ki spominja na italijanske in slovenske delavce te tovarne, ki so padli v letih med 1943 in 1945, to je v času oboroženega upora proti fašistom in nacistom. Na zborovanje so prišli zastopniki partizanskega združenja ter sindikatov in tudi tržiške občine s podžupanom Padovanom.
Zastopnik tovarniškega sveta Zaz-zariello se je najprej spomnil padlih, potem pa dejal, da posvečajo tržiš-ki delavci to proslavo demokratom v Čilu, ki že 10 let trpijo pod Pi> nochetovo vojaško in fašistično diktaturo in ki se danes upirajo prav tako, kot so se že v letu 1943 upirali fašizmu italijanski delavci.
Spominski govor je imel Arturo Ca-labria, ki je obudil spomin na dni v juliju 1943, ko je kralj odstavil Mussolinija. Vendar ni to bila osvoboditev, kajti Badoglio je vojno nadaljeval, antifašisti so ostali v zaporu, potem pa je prišlo do razsula vlade :n kralj ter generali so zbežali na jug.
Slovensko in italijansko prebival
stvo teh krajev pa se ni vdalo in je nadaljevalo boj proti fašizmu z oboroženo vstajo. Ljudje teh krajev niso pozabili, da je v 20-letni fašistični diktaturi policija aretirala tisoče slovenskih, hrvaških in italijanskih ljudi, da so ljudem naše dežele naprtili 31 smrtnih obsodb na posebnem fašističnem sodišču. Govornik se je potem dotaknil tudi zadnjih dogodkov, dejal, da fašizem še vedno živi, da tudi poleg njega obstajajo avtoritarne težnje v italijanski družbi, ki se kažejo tudi v teh dneh z odklo nom industrijcev, da bi podpisali delovno pogodbo za kovinarske delavce. Govornik se je spomnil še nedavnega fašističnega divjanja proti Slovencem na tržaškem Krasu.
Včeraj zvečer so v občinski dvorani v Tržiču zastopniki tamkajšnje partizanske sekcije ANPI podelili županu Blasigu priznanje za njegovo dosedanje delo na občini in zato, ker je na stežaj odprl vrata županstva idealom odporniškega gibanja.
Nesreča v Gorici
Včeraj zjutraj se je na Trgu Mu-nicipio zgodila lažja prometna nesreča. V trčenju med avtomobilom citroen, ki ga je upravljala Floriana Comelli iz Gorice, in mopedom Go-ričanke Marije Grandi, si je mope-distka lažje poškodovala levo nogo. Ozdravela bo v 15 dneh.
Slikarska kolonij11 v Bovcu
ti*'
V turističnem središču B°vec^jf di v tem poletnem času, kosč^ji ki dolini nahaja precejšnje stov, priredili tradicionalnosti j kolonijo. Že desetič za poreč organiziral odbor za slikarsko ^ ni jo «Rudi Kogej». V prost^i” ^ la Kanin prikazujejo svoja oe ^ demski slikarji Jože Centa. ** Golob, Viktor Goričan, Boštjan ^ Stanka Komac, Peter Pečeva^ maž Perko, Marjan Pliberše^ fr’ Tomazin, Jaka Torkar, Zdrf' šelj, Melita Vovk in Tomaž
Pogrebi v Gorici tudi popoldne?
Na zadnji občinski seji v komaj pred kratkim izvoljen^, j demokratski svetovalec zdra?' v ( Bancheri (nasledil je Fantini) •jj; podal ostavko), še enkrat °P°^V# pana in ves občinski svet 1	^
nim stanjem mrtvašnice in . .pogrebov. V Gorici se namreč^
bi vršijo le v dopoldanskem poštevajoč umike delavcev if službe. Popoldne pogrebov njvpl prav bi mnogi sorodniki un?r.ato^ pogreb popoldne, tudi da b' y' ko prišel poleg tudi marsiko dopoldne drugače zaposlen. ‘,.0\ pogrebi se vršijo že in niso bile možne niti v najbolj
l
danski sto let ske izjeme,
primerih.	. _
Bancheri je od župana zahj® se stvar ponovno preuči. Isto* dejal tudi, da bo treba nujn0 _ biti in opremiti mrtvašnico n pališču, ki sploh ne odgovarja ^ bam, še zlasti ko morajo taII‘jj: niki delati obdukcije. Dejal ne zadostujejo kapacitete v m goriške splošne bolnišnice.
Izleti
SPD Gorica obvešča ude. leta v Dolomite, da bo odbi**^ 29. julija, ob 14.30 izpred črpalke v Ul. Aquileia. l>rev ^
nimi sredstvi. Priporoča se —-	.
Enkratno priložnost za ^
metnosti pomeni 9-dnevni ava.frt;v„- , let, od 20. do 28. avgusta P?
Srbiji, Kosovu ter Bosni m 5/ vini, z ogledom znanih sr^ j, stanov in drugih kulturnih kov. Zajamčena strokovno v«*^# udoben prevoz. Na izlet vabim,;i sko planinsko društvo in DJ^Ljjje venskih upokojencev.	“
prijave (z vplačilom) na see štva vsak dan od 10. do 12- ^ F trgovini Bauzon do vključno ja. Izlet bo, kolikor se bo. ^ nem roku prijavilo minima«1 udeležencev.
Ribiči na Soči
Športni ribolov postaja tudi v naših krajih vedno bolj priljubljena oblika rekreacije, ki si utira pot tudi med mlajšimi. Tega smo se lahko nazorno prepričali v nedeljo, ko smo se popeljali na krajši izlet po Petovljah do Zagraja, kjer se je ob bregovih Soče zbralo izredno veliko število ribičev. Domačin je znal povedati, da je tako vsaki konec tedna-in da ribiči niso le domačini ali vaščani okoliških krajev. Celo iz srednje Italije prihajajo na dvodnevno ribiško rekreacijo.
S povečanjem števila ljubiteljev te rekreacije pa so se povečale tudi nepravilnosti pri lovu. Vsaka vrsta sladkovodne ribe ima namreč svojo minimalno dolžino, pod katero je njen lov prepovedan. In prav s tem v zvezi je dežela Furlanija - Julijska krajina izdala pred kratkim odlok, ki vsebuje spremenjeno normativo pri lovu. Kar zadeva soških rib, nov zakon se nanaša na najbolj znane vrste, kot so krapi, linji, tenče, mrene in seveda postrvi, ki morajo preseči 35 cm dolžine, či jih ribič želi uloviti. V seznamu rib pa ni omenjena ščuka. Verjetno zaradi njene požrešnosti je lov nanjo neomejen, saj bi drugače pred stavljala precejšnjo nevarnost za dru ge ribe.
Zastopniki krajevne skupščine v Pevmi in krajevne sekcije bivših partizanov so v nedeljo dopoldne položili venec pred spomenik padlim iz Pevme, Oslavja in štmavra. Svečanost je bila ob priliki 25. julija padca fašizma.
Samo 67 in ne oropanih v
Blagajnik goriške hranilnice se je nekoliko oddahnil, z njim tudi zastopniki zavarovalnice, ki bodo morali hranilnici plačati ukradene vsote ali vsaj tisti del, ki je bil zavarovan.
Po preudarnem štetju v dveh oropanih blagajnah so bančni uradniki ugotovili, da so trije neznanci v petek popoldne iz podružnice hranilnice v Carduccijevi ulici odnesli samo 67 milijonov lir in ne 110 kot se je domnevalo v prvem trenutku. Pisali smo že, da niso bili bančni uradniki gotovi s to vsoto. Zdi se namreč, da so neznanci stlačili v svoje najlonske malhe ne le denarja, marveč tudi spremne papirje za nekatere vsote denarja, ki so prišle iz drugih uradov. V soboto so uradniki te banke prišli na delo, kar seveda ni običaj v našem bančništvu, in do kraja ugotovili koliko denarja so neznanci u-kradli.
Seveda je trojica ali četverica neznancev, kajti skoro gotovo je v prižganem avtomobilu trojico čakal četrti pajdaš, manj zadovoljna, ker je odnesla samo 67 milijonov, (tudi ta številka ni iz uradnih virov) namesto predvidenih 110. Kljub temu pa bodo lahko nemoteno šli na poletne počit niče v še tako petično in drago poletno letovišče.
Policija doslej roparjev ni našla. Ugotovljeno je bilo le, da je bil avto s švicarsko registracijo ukraden nekje
110 milijonov hranilnici
v Lombardiji. Ne velja torej prva misel, da je bil to avto kakega turista, ki letuje v Gradežu ali Lignanu ali kje drugje ob obali.
Petkov rop v goriški podružnici hranilnice dokazuje, da so roparji zelo dobro poznali tako bančno poslovalnico kot naše mesto. Dobro so vedeli, da je ob tisti uri v banki malo prometa, čeprav je v njej kar veliko personala. Bili so precej drzni, kajti če bi jih iz prvega nadstropja opazil kak uradnik, ki dela v tem nadstropju, bi bil ta lahko obvestil policijo, ki bi jih lahko zasačila že pri izhodu. Dobro so se kretali v dvorani, kajti zdi se, da so se izognili notranjim televizijskim kameram, ki registrirajo to kar se dogaja v dvorani. Zdi se, a tudi to niso uradne verzije, da ni na filmih moč ugotoviti obraza roparjev. Dobro so vedeli, da ob tisti uri ne bodo našli prometa v smeri solkanskega mejnega prehoda in skrbno so izbrali tudi stransko pot k cerk vici, kjer običajno ni nikogar, da bi jih opazil. Potem pa so nemoteno od šli, najbrž s kakim drugim avtomo bilom, a ne iz mesta, kajti policija je že nekaj minut po ropu zastražila vse izhode iz Gorice. Kje in pri kom so se torej v Gorici lopovi skrili? Bili so le v treh ali jih je bilo še več? V Gorici ljudje še vedno živahno komentirajo petkov dogodek, saj se pri nas ne zgodi vsak dan kaj takega.
Konec julija zapade rok za obvezno cepljenje psoV
Konec julija poteče rok za obvezno cepljenje psov, vendar je še kar precej lastnikov, ki so na to obveznost pozabili. Iz urada pokrajinskega živinozdravnika so sporočili, da bodo zato v prihodnjih dneh izvedli dodatno cepljenje proti steklini v nekaterih občinah na Tržaškem in v Doberdobu. V teh krajih letos sicer niso lastnikom psov poslali posebnega pismenega vabila, kakor prejšnja leta. Datume za cepljenje so sporočili z lepaki. Poleg že najavljenih datumov, bodo v prihodnjem tednu cepili pse v Ronkah, Štarancanu in Doberdobu.
28. julija, od 17. do 19. ure bo cepljenje v Štarancanu, pri županstvu, 29. julija, od 17. do 19. ure v Ronkah, v občinski klavnici, v soboto, 30. juli ja, od 10. do 12. ure v Jamljah, v ob čini Doberdob.
Po 31. juliju cepljenje ne bo več brezplačno, lastniki psov, ki ne bodo v predpisanem roku poskrbeli za cep ljenje pa bodo kaznovani z denarno kaznijo v višini do 100 tisoč lir.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto — Korzo Italija 242, tel. 835 38.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicold — Ul. 1. Maggio 94. tel. 733 28.
POGREBI
Kino
Gorica	c ^
CORSO 18.00—22.00 «RombO>-
VITTORIA 17.30-22.00 e la sua sexy star»- *** mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS!OR 18.00—22.00 storia del mondo*. , PRINCIPE 18.00-22.00 «V°' per piu».
Nova Gorica in okolica	|/
SOČA 19.00-21.00 »Neskoo^.
zen». Ameriški ljubezensld ^
SVOBODA 21.00 »Imenuje'*' body». Italijanski we9“*\. A" DESKLE 20.30 »Film na žar riška komedija.	j
POGREBI
9.00	Antonio Padovan iz sfjavtie
nišnice v stolnico in na 8 kopališče.	. j
10.30 Rosa Cotič vd.	Na>di^,	f
splošne bolnišnice	na	g*a	j
pališče.	toJitf pl
12.00	Maria Urbančič ir f I nišnice v cerkev sv. Ig*1® glavno pokopališče.
Astrofizik prof. dr. Fran Dominko osemdeset let med zemljo in vesoljem
v t današnji dan pred osemdesetimi leti se je °®Janu pri Puliu rodil Fran Dominko, ueledni
slovmT- Pri Pulju rodil Fran Dominko, ugledni tem It * jugoslovanski astrofizik, kljub viso-svoji ^°m ^ vedn° aktivno prisoten ne le v
znanstveni stroki, pač pa tudi v zanimanju I!ffiSlrSe družbene probleme. Čeprav je že leta gosi ^Pustil Italiio in se za stalno naselil v Ju-živli 'J1, je vedno vzdrževal stike s slovenskim 1« 2ga V mejah predvojne in povojne Italije, kar nassn!?rno dokazoval s pogostim prihajanjem med kovna raZna strokovna ali bo1 je poljudno-stro-duha pret*avar>ja, ko nam je z iskrivostjo svojega Prida Z f^?b°kim poznavanjem snovi in s pravim sggVateljskim darom razkrival vesolje in nas dosejir- z novimi, še do nedavnega neslutenimi ^riake Znanosb na področju astrofizike in astro-
kjef'Jp re^en°, rojen v Vodnjanu 26. julija 1903, je J:, njegov oče služboval kot višji sodni svetnik, ko jp^-.ndadost preživljal na Krasu in v Gorici, riško m- °^e slovenski deželni odbornik za Go-Poreki, Jegova mati- Caterina Bregato, je bila po koranu Z Lošinja. Osnovno šolo je obiskoval v tia si0' prva dva razreda gimnazije je opravil še tare n)!enski> gimnaziji v Gorici, preostale do ma-^iziko' na 'Indijanski gimnaziji, vedno v Gorici, torirji i16 absolviral na univerzi v Bologni in dok-zlato u , . 1929. Za svojo doktorsko tezo je dobil BoloSnKoLa-ino «Augusto Righi*, ki jo je mesto , ^ a Podeljevalo za pospeševanje raziskav na

^r°f- dr. Franu Dominku SO-letnici
^ ,^enost si bil izmlada vnet,
(jv ^di posvečal se že rano; ra_. *J' bil si vdan, zagnano 18 °Val naš preskrivnostni svet.
Ba^s*mander Ti je kazal pot,
&k0Jej s' grebel venomer v neznano; d ^Prejel resnico si dognano, dal nisi več nasilia zmot.
°stal
Ma ■ Vzravnan si, naš, sam sebi zvest, bkal!^61 saP'el'bae, poštenja,
60 n°vih, nesteptanih cest.
kar ?rem'ja Te vedrost v jesen življenja! j °ia Pamet je Slovencem dala, žal, še ni spoznala ...
Ljubljani, 26. 7. 1983
RADO BORDON
bi•®“<VZ akrostihom ZA FRANA DOMINKA), ,‘ki, nn^^?luienemu jubilantu, svojemu prija-cdi	naš tržaški rojak, v Ljubljani ži-
*Snik dr. Rado Bordon
Prof. dr. Fran Dominko
področju eksperimentalnih znanosti. Od leta 1929 do 1931 je bil asistent pri astronomskem inštitutu v Bologni in v tem času je začel tudi objavljati svoje strokovne prvence o astronomiji v reviji Coleum, sicer pa je bil v času univerzitetnih študijev več let tudi predsednik slovenskega dijaškega društva Adria. Ta njegova aktivnost in pa dejstvo, da se ni hotel vpisati v fašistični sindikat, ga je stalo odpust iz službe, zaostritev razmer pod fašizmom pa ga je nazadnje, po poroki leta 1931 z Vero Primožič, hčerko sodnega svetnika Mateja, prisilila, da se je leta 1932 umaknil iz Italije in se preselil v Jugoslavijo, v Beograd in se honorarno zaposlil kot kalkulator pri državnem astronomskem observatoriju. Leta 1934 je postal astronomski observator, leta 1935 pa asistent, kar je ostal do leta 1938. Tu je vodil službo astronomskega časa in sodeloval v službi astronomskih računov in se tudi plodno strokovno publicistično udejstvoval v letni strokovni publikaciji observatorija Godišnjak našeg neba. Bil je ustanovitelj Jugoslovanskega astronomskega društva ter soustanovitelj in sourednik poljdnoznanstvene revije Saturn, ki je izhajala v letih 1935-40, od leta 1938 do začetka vojne je predaval tudi na realni gimnaziji v Beogradu.
Nemški okupatorji so ga oktobra 1941 aretirali in zaprli v taborišče na Batajnici. Muke taborišč v nenehni nevarnosti za življenje, je prestajal do aprila naslednjega leta, ko so mu po večmesečni brezposelnosti končno dovolili poučevati matematiko in fiziko na eni od beograjskih gimnazij. Ob osvoboditvi prestolnice leta 1944 se je skupno z
večjo skupino štajerskih in gorenjskih izgnancev kot predsednik odbora za ustanovitev posebne bojne enote slovenskih prostovoljcev in kot pristaš Osvobodilne fronte, pridružil narodnoosvobodilnemu boju. Tako je novembra 1944 vstopil med borce V. udarne Krajiške divizije in nato v brigado «Italia» Prve proletarske divizije, s katero je ostal do konca vojne.
Potem ko je nekaj časa poučeval kemijo na vojaškem vseučilišču, je bil leta 1946 imenovan za astronomskega observatorja, leta 1947 pa znanstvenega sodelavca pri astronomskem observatoriju v Beogradu. Ko pa je bila leta 1948 ustanovljena na univerzi v Ljubljani stolica za astronomijo pri naravoslovni fakulteti, je bil izvoljen za njenega izrednega profesorja in obenem prevzel tudi vodstvo katedre in predaval tri astronomske predmete; splošno astronomijo, sferno astronomijo in uvod v astrofiziko. Ob pomoči projektanta arhitekta inž. Franca Vrhovnika, je postavil astronomsko-geofi-zikalni observatorij na Golovcu in vodil raziskovalno ekipo, ki je po večletnih opazovanjih in meritvah določila vrednosti astronomskih parametrov observatorija ter svoje izsledke objavila v publikacijah observatorija. Od začetka je bil urednik Astronomskih efemerid najprej kot letne priloge poljudnoznanstvene revije Proteus in še potem, ko je dobila ustaljeno obliko, sicer pa je mnogo objavljal v raznih revijah in časnikih, predaval na radiu in televiziji in po prosvetnih društvih. Njegova zasluga je, da je astronomija vključena v srednješolski pouk, vodil je tudi sekcijo ljubiteljev astronomije pri Prirodoslovnem društvu Slovenije in izdal poljudno knjigo Pogled v vesolje (1957). Bil je več let podpredsednik Zveze društev matematikov, fizikov in astronomov Jugoslavije, je častni član Prirodoslovnega društva Slovenije, član Mednarodne astronomske unije, član astronomskega društva Italije, član gibanja Pugwash itd.
Prof. dr. Fran Dominko je, kot že rečeno, večkrat prihajal tudi med nas, največ v goste Slovenskemu klubu, kjer so njegova izredno zanimiva in poljudna predavanja vedno privabila veliko število poslušalcev in izzvala razpravo, pa naj je predaval o «sodobnih pogledih na zgradbo vesolja* (1967), o «uspehih v astronavtiki in perspektivah za bodočnost* (1969), o »zadnjih pomembnih odkritjih na nebu* (1970) ali drugih temah. Dr. Dominko je predaval tudi v društvu «Tabor* na Opčinah, v društvu S. Gregorčič v Gorici, z mladimi amaterji je obiskal tržaški astronomski sedež pri Bazovici, vzdrževal je in še vzdržuje stike s tržaškim astronomskim observatorijem in njegovo ravnateljico prof. Margherito Hack, z velikim zanimanjem je spremljal rast mladih slovenskih zamejskih astrofizikov in dajal razne pobude, ki pa žal niso vedno padle na dovolj dovzetna tla.
Uglednemu rojaku, znanstveniku mednarodnega ugleda, utemeljitelju astronomije na Slovenskem in velikemu prijatelju zamejskih Slovencev v Italiji in na Koroškem, naše tople čestitke ob visokem življenjskem jubileju z željami, da bi se še dolgo let dobro držal in da bi ga še lahko imeli gosta med nami.
U. Koren
Po virih Slovenskega primorskega biografskega vestnika, PD in gospodarstva, arhiva Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice in lastnih.
Nova monografija o bolnici «Franji»
Največ prispevkov je izpod peresa dr. Franje Bojc-dr. Viktorja Volčjaka, ki je knjigo uredil - Skoraj
Bidovec 30 avtorjev
h°knjih k?53 bolnišnica »Franja* v 0Vakih pri Cerknem, ali M v znameniti tesni v Pa-astei a°')ro ohranjen in negovan jjtega eikSp?tnenik našega osvobo-i. ^°vawan^a’ Pritegne okrog 50.000 ii!i sI°ven^V let^°- Prav na dan vstaja 1983 ega nar°da, v petek, 22.
4 kniifl 'e '^la 416 strani obsega-Z. pf>rn0S 0 nastanku in življenju hrdV Sir*. Pariizanske bolnišnice, sl>ce (<?vr!i?ke vojaške partizanske }I hajSPB)..branje*. To je doto*" san,!l5ne'iše delo, kjer so na ttk^Jalo.,*1 .mestu zbrani prispevki pa avstvr,n, bolnice, zlasti njenega fe®sebja;3ga- tehničnega in zaščitne-ie^tenskJ r\°katerih poznavalcev te tu ,e Zarnri- Nravstvene ustanove, ki
Ca »krite Sl ft.d,?vite r“lič-
c|ja teka; ge v bbžim naseljenega vitega juJ. P°sehnega, skoraj legen-Wn Vsestu zaradi popolne ohranitvi4*0 račimransk° strokovne zaščite mV tezna a' ** lx> Prej ali slej pri-■ nl* • m Pomembnih spomenikov
iiUi?Veda^?!? UNESCO, še posebno ''""isti*«3611 nFn pomen v čisto Cen. °m sm'slu.
S2eVebil° o in>
" k.f;. na >n kar razkošno ilustri -a »Franj
«E’ranji» že veliko že nekaj let tudi v C knjiži"3 “L kar razkošno ilustri-

pi » n
CV ti *‘u
Pasicah* ali
avtorjih) obdelala natega danes sporne
)	.	hu uui ivo opuiuv
vna£h}a za »popularizacijo* Grapi*,
Bolnica »Franja*
kot so jo med vojno imenovali člani osebja, je pred nekako osmimi leti začela intenzivno zbirati gradivo in obnavljati svoj dnevnik, kar vse naj bi bilo podlaga za tako imenovano monografijo. Dobila in napisala je nekaj člankov in dragocenih spominskih zapisov, kar pa je bilo vseeno premalo za celovito in seveda znanstveno obdelavo snovi. In prav bojazen, da bo najbrž težko sestaviti monografijo, ki bi zadovoljevala po eni strani vsa znanstvena in strokovno zgodovinska merila, po drugi pa dovolj široko upo-n
števala nemajhno število spominskih zapisc\/, pisanih včasih s pristno prisrčnostjo neposrednih udeležencev, članov nekdanjega «osebja», ki so še živeči (žal vsi ne več) pričevalci tistih velikih časov in dogodkov. Idejo o knjigi o »Franji* je neomahljivo gojil dr. Viktor Volčjak, avtor več preglednih spisov o «Franji», ki je tudi prišel na čelo uredniškega odbora. Domicilni odbor bolnice «Franje», ki pri občinski konferenci SZDL Idrija uspešno deluje že nekaj let in prireja razna srečanja nekdanjih fra-njevcev, se je v sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija, ki ga vodi Jurij Bavdaž in zlasti še z oddelkom NOB, ki ga je najprej vodila Anica Štucin, nato pa Samo Bevk, pred slabimi tremi leti lotil podviga za izdajo knjige o »Franji*. Čas namreč hitro beži, spomini bledijo, izgubljajo se podatki in celo sled za njimi, zato bi še na-prejšnje čakanje samo še zmanjševalo možnosti za nastanek knjige.
Sklenili so torej zbrati vse prispevke, jih povezati v celoto in kolikor se le da, po spominu in listinah sestaviti in obnoviti zgodovino «Franje». Sestavljavci, pisci in zlasti urednik knjige so se znašli pred težkimi odločitvami. Zavreči niso hoteli niti enega količkaj tehtnega in izvirnega prispevka, četudi bi se v celotni zgodbi »Franje* morda ta ali ona stvar nekoliko ponavljala. Veliko truda je bilo treba vložiti tudi v iskanje podatkov za prikaz organizacijske razvejanosti «FYa-nje», ki je imela svoje zdravstvene postojanke v številnih, danes pozabljenih skritih krajih Davče in daleč gor na Gorenjskem. Zlasti Danilo šu-* ligoj iz Bovca je ob pomoči svojih
sodelavcev imel veliko dela z izpopolnjevanjem seznama in iskanjem fotografij. V knjigi najdemo številne strokovne zapise zdravnikov, ki so delovali v «Franji», spominske zapise drugih članov osebja, ranjencev, ljudi, ki so od blizu spremljali partizanstvo na Cerkljanskem. Mnogo je raznih seznamov, fotografij in zemljevidov. Knjiga ima tudi obširno bibliografijo, pisana pa ni kot suhoparno strokovno zgodovinsko delo in nedvomno bo ta dobra osnova in izbor gradiva za kako poznejšo znanstveno obdelavo. Gotovo se bodo ob njej o-glasili zgodovinski strokovnjaki, a že taka kot je, je knjiga dragocen pri kaz žitja in bitja «Franje», enega od najzgovornejših in privlačnih spomenikov moderne dobe slovenskega naroda. Njena živa vsebina, ki so jo napisali še živeči franjevci (dr. Franci Derganc je že med pokojnimi), ne bo zanimala le ljudi, ki so bili s »Franjo* tako ali drugače povezani, pač pa bo izredno zanimiva tudi za šolsko mladino in drugo beroče občinstvo. Bil je najbrž že zadnji čas, da se še rešijo pred pozabo nekateri manjši dogodki in podrobnosti iz delovanja bolnice »Franje*, zlasti še seznami in podatki o osebah.
Knjiga je izšla v letu, ko poteka 40 let od ustanovitve »Franje*. Njen izid je bil slovesno razglašen in prodani ter razdeljeni so bili prvi izvodi prav na začetku veličastnega 2. kolesarskega maratona Franja na letošnji dan vstaje slovenskega naroda. Javna in hkrati slovesna predstavitev knjige pa je bila v nedeljo. 24. julija, ob 11. uri na prostoru pred bolnico «Franjo».
TOMAŽ PAVŠIČ
Življenje za šolo
Ob smrti Henrika Zdešarja, pokrajinskega šolskega nadzornika za Primorsko in Trst med NOB
«List za listom pada . . .»
Pred dnevi je odšel v kraj od koder ni vrnitve, tovariš Henrik Zdešar. Kdor je poznal tega skromnega, srčno dobrega tovariša, nepopustljivega v svojih načelih, izredno predanega naši borbi, mu je bilo gotovo tesno pri srcu ob žalostni novici, da je končno podlegel težki bolezni, s katero se je dolgo boril.
Tovariš Zdešar je bil rojen v Ljubljani leta 1906. Tam je dovršil tudi učiteljišče ter poučeval v raznih krajih po Sloveniji. Ob nacističnem napadu na Jugoslavijo leta 1941 je bil kot rezervni oficir ujet in poslan v Nemčijo, pozneje še v Italijo. Posrečilo se mu je kmalu vrniti se v Slovenijo. Takoj se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Toda že v avgustu leta 1942 je bil aretiran in po zaporu v Ljubljani poslan v interna cijo na Rab kjer je doživljal vse grozote rabskega taborišča. Zdešar je bil tudi tu aktiven. Bil je vključen v partijsko organizacijo in kot tak komandant ilegalne čete.
Ob kapitulaciji Italije je odšel z Raba kot komandant I. bataljona Rabske brigade. Iz te brigade je odšel na Primorsko, kjer je postal komisar brigade J. Premrla-Vojka, pozneje je bil tudi v propagandi IX. korpusa.
Ker pa se je po kapitulaciji Italije slovensko šolstvo na Primorskem tako silno razmahnilo, je bil imenovan za pokrajinskega šolskega nadzornika za Primorsko in Trst in bil na tem mestu do julija 1945.
Henrik Zdešar v partizanih
Tovariš Zdešar je bil znan po svoji skromnosti. Za vsakega je imel toplo besedo, zato se ga spominjajo ne samo partizanski učitelji, ampak vsi s katerimi je prihajal v stik v neprestanih pohodih in kroženju po Primorski med NOB. Znal je navdušiti mladino in jo mobilizirati, da se je uspešno vključevala v delo. Dal je pobudo za prvi pedagoški tisk na Primorskem in sam sodeloval s strokovnimi članki, organiziral je pedagoške tečaje. Skrbel je za izpopolnjevanje učnega načrta ter dajal metodična navodila na učiteljskih konferencah, saj je bilo poklicnih učiteljev le malo. O njegovem delu je ohranjeno obširno gradivo, ki dokazuje kako sistematično je vodil pokrajinsko šolsko nadzomištvo ter skrbel za izpopolnjevanje učiteljskega kadra.
Na Primorskem je ustvaril tako šolsko mrežo, da jo je bilo mogoče organsko nadaljevati še po osvoboditvi. Kdorkoli bo pisal zgodovino slovenskega šolstva na Primorskem, se bo moral pomuditi pri njem in mu priznati delež, ki ga je doprinesel k obnovi našega šolstva že med NOB.
Dragi Henrik! Hvala za vse kar si prispeval v dobrobit našega primorskega ljudstva, posebna zahvala v imenu vseh partizanskih učiteljev. Ostal nam boš svetel lik borca in dobrega tovariša.
Tuga
• V Dolenjih Novakih pri Cerknem so v nedeljo počastili 40-letnico ustanovitve 31. divizije NOV in POJ »Triglavske* in 40-letnico ustanovitve znane partizanske bolnice «Franje», pa še 30-letnico delovanja domačega prostovoljnega gasilskega društva. Svečanosti sta se udeležila prvi ustanovitelj bolnice dr. Viktor Volčjak in dr. Franja Bojc - Bidovec, po kateri nosi bolnica ime. Oba so ob tej priložnosti počastili tudi za njuno 70-letnico. Več jutri.
Na kadetskem prvenstvu
Jugoslovanski košarkarji osvojili evropski naslov
Jugoslavija — Španija 89:86 (78:78, 70:70, 35:30)
LUDWISBURG — Boj za prvo me-sto na evropskem kadetskem košarkarskem prvenstvu med Jugoslavijo in Španijo je bil izredno dramatičen in se je odločil šele po dveh podaljških. Resnici na ljubo so si jugoslovanski košarkarji zmago priborili že ob izteku regularnega ča-' sa, vendar je delegat na tekmi menil drugače.
Jugoslovanska vrsta je dobro začela in prvi polčas končala s petimi točkami razlike. V nadaljevanju je njena prednost narasla celo na petnajst točk. Ta prednost je sicer počasi začela kopneti, toda je 33 sekund pred krajem še vedno vodila z dve-
ma točkama (70:68), na razpolago pa je še imela zadnji napad, ki ga je Livjanovič uspešno zaključil, čas se je tedaj iztekel. Nepričakovano je tedaj posegel delegat tekme,' ki je menil, da je bil Livjanovičev koš neregularen, češ da ga je dosegel, ko se je 30 sekund že izteklo. Zato ga je razveljavil in žogo dosodil Špancem, ki so res izenačili, vendar je njihov napad trajal dosti več kot 3 sekunde. Potrebni so bili torej podaljški. Tako v prvem kot v drugem so si Španci priborili prednost, vendar so jih «plavi» obakrat dohiteli
KONČNI VRSTNI RED: 1. Jugoslavija, 2. Španija, 3. Zahodna Nemčija, 4. Grčija, 5. Italija, 6. Sovjetska zveza.	(N. B.)
NA ŽENSKEM SP
Brez presenečenj
RIO DE JANEIRO — V prvem dnevu svetovnega ženskega košarkarskega prvenstva v Riu de Janeiru, Brasilii in Portu Alegreju, ni prišlo do nobenega presenečenja. Jugoslavija, ki igra v B skupini v Riu De Janeiru, je brez težav premagala Japonsko, ki ne more računati na visc^ ko postavo. Z druge strani je Sovjetska zveza, glavni favorit za končno zmago, dobesedno zasula s koši Zaire.
REZULTATI
A SKUPINA (Brasdlia):
Južna Koreja - Kuba	77:67	(38:38)
Bolgarija - Peru	90:44	(44:22)
B SKUPINA (Rio De Janeiro): Jugoslavija - Japonska 90:58 (48:24) Poljska - Avstralija	73:66	(35:25)
C SKUPINA (Porto Alegre): Kitajska - Kanada	72:66	(33:38)
Sovjetska zveza - Zaire 117:40 (59:24)
C NOGOMET — V okviru afriške cone kvalifikacijskega nogometnega turnirja za nastop na olimpijskih igrah v Los Angelesu se je Camerun z zmago proti Angoli s 3:2 (p»rva tekma 1:1) uvrstil v naslednje kolo.
Včerajšnji dan na svetovnem prvenstvu v sabljanju je bil za Italijan® »j uspešen. Na Dunaju so se pomerili floretisti in »azzurri« so ekipno ^ šele peto mesto. Kar zadeva posameznike pa sta bila favorita C®®*00 Numa šele četrti oziroma osmi	(Telefon
Na prvenstvu Jugoslavije v plavam ju
Borut Petrič najuspešnejši
Pri Boru Radenska
V promocijsko ligo z okrepljeno ekipo
REKA — V reškem bazenu Kantri-da se je končalo 39. plavalno prvenstvo Jugoslavije, v katerem so po pričakovanju glavno vlogo odigrali slovenski plavalci, med njimi pa sta se seveda predvsem izkazala svetovno znana brata Borut in Darjan Petrič. V medsebojnih obračunih med tema tekmovalcema je bil starejši Borut uspešnejši, saj je brata premagal kar petkrat in sicer na 200 m delfin, 200.m prosto, 200 m mešano, 400 m prosto in 400 m mešano. Edini poraz je Borut utrpel na 100 m prosto, vendar v tej konkurenci brata ni bilo. Darjan se je do zlatega odličja dokopal le na 1500 m prosto,
Ob koncu tridnevnega prvenstva sta bila za najboljša plavalca proglašena Borut Petrič pri moških in Vesna Še-parovič pri ženskah.
Po tekmovanju je zvezni kapetan jugoslovanske plavalne reprezentance Mitja Prešern izbral kandidate za nastop na balkanskem prvenstvu, ki bo od petka do nedelje na Reki, za e-
vropsko mladinsko prvenstvo, ki bo v Mulhousu (Francija) od 5. do 8. avgusta in še za evropsko prvenstvo, ki bo v Rimu od 20. do 27. avgusta. V i-talijansko prestolnico potuje štafeta 4:100 m prosto v postavi Borut in Darjan Petrič, Bučar in Sitič. Na EP bo Borut plaval tudi 200 in 400 m prosto, Darjan pa 400 in 1500 m, morda pa tudi 200 m prosto,
S MOTONA VTIKA — Italijan Rena to Molinari je po prvih treh preizkušnjah v Minneapolisu na čelu začasne lestvice svetovnega prvenstva
C NOGOMET — Brazilski as Carlos Toninho Cerezo, čigar prihod v Italijo je v soboto odobril izvršni odbor CONI, bo danes prispel v Rim.
C TENIS — Na mednarodnem teniškem turnirju v Kitzbuehlu je Argentinec Guillermo Vilas v finalu s 7:6, 4:6, 6:4 premagal Francoza Henrija Leconteja.
Včeraj pop>oldne so se v Borovem športnem centru na stadionu 1. maj zbrali na 1. sestanku košarkarji članskega moštva Bora Radenske in vodstvo košarkarskega odseka pri športnem združenju Bor. Skupaj so se pogovorili o programih za novo sezono in skušali tudi podrobneje izdelati načrt za priprave na promocijsko prvenstvo, ki se bo predvidoma pričelo novembra meseca. Letos je precej novosti v vrstah Bora Radenske. Dosedanji trener Rajko Ožbold se je pio lanski sezoni poslovil in se vrnil v matično domovino, njegovo mesto p>a je prevzel bivši Jadranov in Poletov košarkar Adri-jan Sosič, ki ga zamejski košarkarski ljubitelji vsi dobro poznajo in ki bo pri Boru izpolnjeval dvojno vlogo igralca in trenerja. Poleg Adrija-na Sosiča bo za Borovo moštvo le-
tos nastopal tudi poletovec Andrej Pisani, saj je to sad dogovorov in sodelovanja med Borom in Poletom. Pri tem bi še pristavili, da bodo nekateri Borovi košarkarji prestopili k Poletu.
Borovi košarkarji bodo začeli s pripravami 29. avgusta, prvi teden bodo posvetili izključno telesni pripravi, nato bodo postopoma uvajali še elemente tehnike in taktike in še nadaljevali s fizičnim delom tako, da bodo do začetka prvenstva v dobri formi.
Poleg Sosiča in Pisanija, ki sta nova prišleca v vrstah Borovega moštva bodo letošnjo ekipo sestavljali še: Loris Zobec, Branko Jankovič, Robert Klobas, Rado Race, David Čok, Henrik Maver, Pavel Volk, Bruno Knaip, Peter Furlan.
GANCIA
Po prepričljivi zmagi na letošnjem «Touru»
Fignon nova zvezda francoskega kolesarstva?
PARIZ — čeprav se dirke niso udeležili najboljši italijanski kolesarji, odsoten pa je bil tudi štirikratna zmagovalec Bernard Hinault, je končno prvo mesto Francoza Laurenta Fi-gnona na letošnjem «Touru» podvig, ki ga ne gre podcenjevati. Marsikateri poznavalec in sam Hinault (ki je Fignonov kapetan) napovedujejo, da se temu 22-letnemu kolesarju obeta briljantna kariera, tako da marsikdo že govori o tem, da bi moral imeti Fignon sedaj lastno ekipo, v kateri bi uveljavil svoj nedvomni talent.
Vrhu tega ne gre prezreti dejstva, da je bil letošnji «Tour» zaradi velike vrožine zelo naporen. Že tako zahtevne etape so za marsikoga postale prava križeva pot, zato pa so se odstopi in poškodbe vrstili kot na tekočem traku. Tudi dramatičnih trenutkov je bilo na pretek, eden izmed teh pa je v ospredje postavil Francoza Simona, ki je bil dalj časa pravi
heroj dirke, saj je, kljub zlomljeni lopatici (posledica padca), vztrajal na čelu skupne lestvice od 10. do 17. etape, ko ga je s prvega mesta spodrinil prav rojak Fignon, ki je bil tedaj na drugem mestu.
Med tiste, ki so razočarali, velja prav gotovo omeniti Irca Kellyja in Avstralca Andersona. Oba sta veljala za favorita, a se nista pravzaprav nikoli prebila v ospredje. Med najbolj živahnimi je bil tako še vedno belgijski veteran Van Impe, ki je pristal na končno četrto mesto in mu ni bilo dano, da bi ponovil uspeh iz leta 1976, ko se mu je posrečilo osvojiti dirko.
Letošnje izvedbe kolesarske dirke po Franciji se je udeležilo samo ena italijanska ekipa (Metauromobili - Pi-narello), ki je na splošno zadovoljila, saj je osvojila tri etape, njen član Pirard pa se je uvrstil na drugo mesto posebne lestvice sprintov in lete-
čih ciljev. Italijan Alfio Vandi se je uvrstil na končno 39. mesto s poldrugo uro zaostanka za zmagovalcem. S svojo dokaj skromno uvrstitvijo pa je bil pravzaprav zadovoljen, saj je izjavil, da mu je bilo predvsem do tega, da konča dirko.
VRSTNI RED ZADNJE ETAPE 1. Gilbert (Švi.), ki je 195 km prevozil v 5.30’56” s poprečno hitrostjo 35 km na uro, 2. Kelly (Irska); 3. Ur-bany (Luks.) po 1”; 4. Fignon (Fr.); 5. Gallopin (Fr.); 6. Anderson (Av-stral.); 7. Biondi (It.) vsi v času Ur-banyja.
KONČNA LESTVICA 1. Fignon (Fr.) 105.07’52”; 2. Arro-yo (Šp.) po 4’04”; 3. Winnen (Niz.) po 4’09”; 4. Van Impe (Bel.) po 4’16”; 5. Alban (Fr.) po 7’53”; 6. Bemau-deau (Fr.) po 8’59”; 7. Kelly (Irska) po 12’09”; 8. Mediot (Fr.) po 14 55”; 9. Anderson (Avstral.) po 16’56”; 10. Lubberding (Švi.) po 18’55”.
vi	|l
1 Kratke vesti O Kratke vesti \
I	j
C TENIS — Češkoslovaške teniške igralke so že drugič osvojile «Federation cup»,to je ekipno svetovno prvenstvo. V finalu so z 2:0 premagale Zahodno Nemčijo. V polfinalu je Češkoslovaška odpravila ZDA, Zahodna Nemčija pa Švico. Jugoslavija je izpadla v četrtfinalu, kjer je z 2:1 izgubila proti ZDA. v JADRANJE — V okviru proslav ob 120-letnici ustanovitvi tržaškega jadralnega kluba Saturrua je bila v soboto in nedeljo v Tržaškem zalivu vsedržavna regata, katere se je udeležilo kar 160 atletov iz 31 italijanskih društev. C NOGOMET — S 1. januarjem 1984 bodo madžarska nogometna društva ki nastopajo v A in B ligi, dobila finančno avtonomijo in ne bodo mogla imeti več kot 20 igralcev in 8 voditeljev (A liga) ter pet voditeljev (B liga) profesionalno zaposlenih. Poprečna mesečna plača nogometaša bo 5.250 florintov (okrog 200 tisoč lir). Reforma predvideva tudi, da bodo morala društva sama poskrbeti za vse stroške, bodisi z vstopnicami kot z reklamo ali dohodki od televizijskih prenosov in drugo. Doslej so bili namreč igralci in vodilno osebje v bistvu nameščenci vsedržavne nogometne zveze, od katere so prejemali plače kot tudi razne nagrad, društva pa niso imela pravice niti do odstotkov do prodanih vstopnic.
S ATLETIKA — Britanec Steve Ovett si je precej poslabšal možnost, da na bližnjem svetovnem atletskem prvenstvu v Helsinkih nastopi na 800 m: na mitin gu v Crystal Palaceu je zaradi krčev na levi nogi moral odstopiti. Zaradi krčev je to že njegov drugi odstop v zadnjih petih tednih.
S TENIS — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Nizozemske je Čehoslovak Tomas Šmid v finalu s 6:4, 6:4 premagal Madžara Balasza Taroczya.
Pomembna okrepitev
Avstrijec Walter Schachner je za Torino zelo pomembna okrepitev. Na sliki se rokuje s svojim novim trenerjem Bersellinijem	(telefoto AP)
»POKAL AMERIKA«
Azzuirm uspešna
včeraj
NEWPORT
regati tretjega kroga «pokala
v	A**
- -	-	,	. AfzUT^
rike» je italijanska jadrnica^
prepričljivo premagala	Jest
ce 3, kateri je zadala vec ^
minut zaostanka. Tudi glede ^ zultate ostalih jadrnic, se F ^ ld
ji zagotavlja nastop v
ifi^
ra spet prebila na četrto
l
mela nobenih težav, saj je v'
V dvoboju s Francozi ni Azzi®^
prevzela že po startu.
V sredo miting v Viareggiu
VIAREGGIO — V sredo bo v* reggiu tradicionalni atletski ^ kateremu se bodo odzvali dlični atleti svetovnega kova-se bo na 200 m spoprijel z bnta> olimpijskim prvakom Wellsem
meričanom Lattanyjem.
predvajala tudi italijanska v oddaji «Športna sreda«.
Z TENIS — V finalnem sis-
temskega «pokala De Galea» F
vciuoncga tvjAžKaia uu uaiv-1*- »	.l.
cija kar s 5:0 premagala Šp3*0^
Balinarski turnir
Sokol boljši od Ferroviarifl
V okviru praznika krvodajaj®? v soboto v Nabrežini tamkaj® Jorga-
v Mfuuui v ntauvezuu tamkaj®3*^,, lezničarski krožek Ferrovian0 niziral mednarodni balinarski $ za «7. kraško trofejo«, na k stfa' je sodelovalo 11 četverk z obe ^
je sodelovalo 11 četverk z 'r ;e v. ni meje. Po ogorčenem bojuL p služeno slavil nabrežinski
ežinski
je v velikem finalu premaga* viario s 13:10. Tretja je bil3,, n# Bistrica, četrti Kras in šesti
OBVESTILA
atletska »jjgj.
ŠZ Bor
obvešča, da bo seja odbora »*' sir jutri), 27. julija, ob 19.30 n3 dionu «1. maj«.
FC Primorje	,,pVi k*
sklicuje jutri, 27. t.m., v SoW* m ši s pričetkom ob 20.30 v PrVC
canju in ob 21. uri v drug®1®^'
vanju 18. redni občni zbor.
h #1 •	1	arsvT/vlalnvT aaaa,aalnatiltllkiL 8	J*
red: 1. izvolitev predsednika,..^ ■ zbora; 2. predsedniško Pol^«o Pf
tajniško poročilo; 4. blagajn1^ pad' ročilo; 5. poročilo predsednik zornega odbora; 6. razprava; '• Vabljeni.	pol®
Šahovska sekcija ŠD ,ef obvešča vse ljubitelje šaha, n® pek* letni igralni čas vsak torek * p0|et9’ ob 20. uri na sedežu v krožku Ul. Ricreatorio. Toplo vablj®" ’
1. -
2. —
3. —
4. —
1.	Barbarom GiUpP0
2.	Bonaduce
1.	Giunturna
2.	Quinzi Bi
1.	Fanaka
2.	Atuma
1.	Altura Om
2.	AloLsio Or
1.	Abs di Iesolo
2.	Aga Ayat
1.	Top of thc Charts
2.	DolIy Light KVOTE
12 — 4.500.000 lir 11 —	195.000 Kr
10 —	20.000 Ur
5. —
6. —
Ob slabih uspehih nase košarke (z izjemo Jadrana)
Treba več zavzetosti igralcev, staršev kr novih prijemov trenerskega kadra
Velik<> pozornost treba zlasti posvetiti najmlajšim - Delo pa m°ra potekati po dolgoročnem načrtu in v urejenih strukturah
Slov
k°^arka je letos zelo ra-
“^araia e rva J« letos zeio ra-
s'

^»SKih nrv	iruaainsKin in
Jjfekor nilens,tvih se naši košarkarji I1' se bo-ji lzkazali. Ni je ekipe, ki w ^ bila enak Wh lestvice; ni ekipe, ‘ftnskim riJ7.ovredna najboljšim ita-.“jenioTa 5 tv°m. In ko mi, ki de-
* žaC6^10^ in °Pa
■ l0 to	1 Ponrocju in opa-
nkr>jemo 7^tno resnico, jo najraje “t sta„;_ n ne storimo ničesar, da

^V’ ki iih r, _ezeini finale? Odgovo-
Poštn..- Jin Pozna in »aAI_________________*. fL ..
■ -v* iirj n	IUUA1C. vvuguvu
^»atrio P,oznaJ° vsi, večkrat ne u-j tera ' erjetno iz malomarnosti. Ekart i- V*zl*a med sedanjimi ko-!l ’ kot na ^ra c*' ki so se že uvelja-
h ’ K(>t na	** so se ze uveija-
J* razlika ^ru?ler Jadranovi? Bistve-k Vsi ostali k’-1'	50 Ban, Sosič, Starc
Prestani!1 VSflk dan na igrišču in ^HsiT^ ^ali ure in ure. In ' ' iai» i^pntnvelu kot na stadio-
sjst s, F«-™”?
iirnni rav i° manjka našim gralcem. Fantje, zlasti mla-
di, ostajajo namreč rajši doma in gledajo raznorazne televizijske sporede. Starši pa puščajo otroke presedeti ure in ure, rekoč: «Saj je priden v šoli . . .». Tako otroci zgubljajo stik z vrstniki, ne pridobivajo si novih izkušenj in, kar je še slabše, se zapirajo sami vase.
Vendar pa je to le ena plat naše problematike. To je posledica samega časa, v katerem živimo. Namreč tudi mi, trenerji, odborniki in organizatorji, moramo priznati, da smo zgrešili. Kaj storimo, da otroke privabimo na trening? Kaj naredimo, da bi bil trening lepši, zabavnejši, zlasti za mlade košarkarje? Ali izpolnjujemo dovolj naše košarkarsko, telesno vzgojno in psihološko znanje?
Ko bi vsi trenerji odgovorili pozitivno na gornji vprašanji, bi naše ekipe imele nedvomno uspehe. Toda še v enem elementu smo popolnoma pomanjkljivi: to je delo z minibasketom. Delo z najmanjšimi košarkarji je namreč bistvene važnosti. Sedaj, ko so se tudi psihologi pozitivno izrekli glede gojenja minibasketa tudi v Ju-
ted	Brumen rade volje odzval vabilu ZSŠDI in vodil eno-
^enski tečaj mladih košarkarjev na stadionu «1. maj».
goslaviji, lahko sami opazimo, da bi brez takega pojava košarki manjkal en del. Minibasket je prisoten v Italiji, Španiji, Franciji in drugih evrop-' skih deželah. Toda gojiti minibasket ne pomeni fantom slediti le v telovadnici, marveč tudi hoditi po šolah in se pozanimati za vsakega posameznika, ki bi rad pristopil k tej igri; pomeni slediti vsem igralcem in perspektivnejšim še posebej. Čeprav smo manjšina (italijanska društva imajo po sto in več otrok vpisanih pri mini-basketu), bi s takim delom vsa slovenska društva (Sokol, Polet, Bor, Kontovel) lahko štela na najmanj trideset minikošarkarjev različnih letnikov, kar pomeni okrog 120 otrok različnih starosti. Ali menite, da bi od 120 otrok iz vsega Trsta in zlasti iz okolice ne dobili pet ali šest košarkarjev, ki bi nasledili v bodoče Marka Bana, Petra Žerjala in Borisa Viteza?
Iz teh ugotovitev izhajajo še druga vprašanja: ali imamo tako pripravljene trenerje, da bi poleg košarkarskih strokovnjakov bili še tudi učitelji ali starejši bratje? Ali starši razumejo, da je bistvene važnosti, da ne sedi sin po opravljeni nalogi vsak dan pred televizijo (to velja zlasti za meščane) in ne hodi po barih, temveč sledi trikrat, štirikrat tedensko kateremukoli športu, naj bo to košarka ali hokej? Ali imamo strukture, ki bi omogočile tak plan dela?
Rezultatov ne bomo dosegli torej samo z dobro voljo naših trenerjev, temveč s trdim delom, organiziranim pla nom in urejenimi strukturami. Poleg tega bi morali naši trenerji obiskovati tečaje: med slovenskimi trenerji jih je veliko, ki nimajo trenerske izkaznice. Tudi sodelovanje s športno šolo — to velja predvsem za Bor — bi moralo biti tesnejše. Športna šola je namreč velika pridobitev za našo skupnost, a zakaj bi ne otrok poleg tega obiskoval še minibasketa? Šest ur telesne vzgoje vsekakor ni preveč, saj šola zaenkrat ne nudi ničesar. Nalogo pa naj otrok dokonča med urami, ki bi jih drugače presedel pred televizijo.
Če bodo starši sodelovali, trenerji pa se podvizali, bomo torej imeli u-spehe ne le na športnem, temveč tudi na vzgojnem področju. (M.R.)
La Rocca brez težav
Nino La Rocca nadaljuje svojo zmagovito pot proti srečanju za svetovni naslov v vvelter kategoriji. V nedeljo zvečer je brez težav v 10 krogih po točkah odpravil 31-letnega Američana Petea Ranzam ja, ki so ga predstavili kot solidnega nasprotnika z veliko izkušenostjo, saj se je že pomeril s Cuevasom, Leonardom, Benitezom, McCroyem. La Rocca pa mu je dal pravo lekcijo hitrosti, raznolikosti udarcev, fantazije, da se poraja vprašanje, ali je La Rocca resnično tako močan ali so bili njegovi dosedanji nasprotniki res slabi
Na dveh tekmovanjih
Rolkarji SK Devin so se lepo izkazali
V nedeljo so v Luserni pri Tri-dentu priredili «1. skirolado», na kateri se je pomerilo tudi šest tekmovalcev SK Devin. Na tri in pol kilometrov dolgi progi je v kategoriji cicibanov Mitja Pernarčič zasedel prvo mesto, Andrej Antonič je bil tretji, Ervin lori pa šesti. Razveseljivo je tudi deveto mesto Rajka Ze-čeviča, ki je tokrat prvič nastopil, medtem ko se je Miloš Šušteršič u-vrstil na 10. mesto. Elio lori se je pomeril tudi na 5 km dolgi progi, kjer se je med mladimi uvrstil na 2. mesto.
Skupno je bilo vpisanih 14 društev, na končni lestvici pa je SK Devin osvojil 7. mesto.
Devinčani so se nedavno udeležili tudi promocijskega tekmovanja v Bel-lunu, kjer so se prav tako lepo u-drezali. Med skupno 13 društvi so se na skupni lestvici uvrstili na 4. mesto, rezultati posameznikov po so naslednji: v kategoriji mladincev je drugo mesto osvojil Elio lori,, med cicibani pa je bil prav tako drugi Mitja Pernarčič, tretje mesto je o-svojil Andrej Antonič, šesti je bil Ervin lori, osmi pa Miloš Šušteršič.
“ni,» Lokar	4.
^jokarie blazine
k ■ ^ O
3 skočjF ie tudi njegove marnje uganila in je C- žari ^ V p‘ost'°- In ker je Prav z nogo na ce-eIa. da je zazvenela, jo je tudi hitro od-nato glasno smejala. In ko se je tako jlFh. Sre-ala’ da je v hosti odmevalo, je bil on 5n 'Sre te£en bil, ker ie videl, da mu ljubezen-iii ih 7i° kar naprej, in to ga je mikalo in ma-bikolj 6 si ie- b* jim ne bilo konca nikjer
iE‘lar°k-našla in se ni lSra vlekla, vlekla in oblil pQ^er Prav tega si je želel.
na le, j
6 draj?k°raki delavcev, ki se bodo bližali iz Smre-Takr 6’ ° Kozje stene, od Paradane, od povsod.
•4 *** Poto "	‘,cea’ 01 ,c Z,C1C1-
m Zrla na h sta s®dela na kraju hoste že v senci
Sla °v)ea • revesnic°. na vse to radoživo, potoglavo CS°vi in /n 0Prez°vala, kdaj se oglasijo v daljavi
^6 rl. KOraki Holq\Tr'a\T bi co Knrin hlipali irr Qmro.
t&l »v*
kitrmU ie pa indi bilo žal, da je škropilnico vl)aia.r" ” pc
oj u1 akrat	-----' ~~	’ ~~ *
Pi °o$ta n Se bosta nalahko zmuznila v hosto zadaj CePipi ^ Varnem, ko bodo korakali mimo s kram-V|. Fj ln žagami proti domu. ve% kor i5a *e pa ugledala iz daljave, ko je preliti vod ■ a^ °d gozdne uprave, kjer so imeli naj-4^eben)ak na Gori, proti drevesnici. Na glavi je V«V r°ki r k} stoPal kar moč previdno, da ne polije, ®hija veliko škropilnico, ki se je tako rada pre-0, SteLn io je prekladal z desne na levo pa nazaj.
Raa ■ Za njim in ga na pol poti dohitela. C^le )e kropilnice in pohitela. Hotela je biti
y pred njim, ta je lepa. A on se je koj nato t Senco in počakal. Dal ji je, da ga je mo-
žclai
■J^na čakati in — uganila je — prav tega
v šoK-e! ie Pomislila in ustnice so se ji privi-^Sth •C0’ igre mu gredo po glavi, igral bi se. j( se j6a ,e čla po čeber do njega in z vodo zalila. Hj je Počasi priz.ioal in se skril v hosti. Opazila vVsako drugo pahljačo nagnil do tal in da bila kakor prej. Sklonila se je in začela
□
’v*l J® bil ta merjasec,* je menil, «ki je nafta °r°? Ponoči hodi naokoli.*
ViS
.................
aan,* mu je odgovarjala med smehom, «in
8a- čez dan hodi naokoli ta ščetinar.*
Ko so suhe vejice spet stale v vrsti in so bile tako majhne in pahljačam podobne, se mu je približala in sedla poleg njega. Glavo ji je položil v naročje in zaprl oči. Ona pa je zaslišala v daljavi pod • Strgarinskim hribom šum in glasove in vedela — to so delavci, ki se vračajo pred nočjo.
Toda proti koncu poletja je Barbara opazila, da je ves gornji kot na zahodni strani drevesnice zahiran, in zaskrbelo jo je, kaj bo z mladovjem, ki je kakor obstrmelo. Zelena barva je zamedlela in rašča se je, kakor pridržana, ustavila.
Urbanče je navrtal prst tu pa tam in iskal, če bi mogel najti kakšno sled za krivcem. Ali so črvi, ali bramorji, glivice, nevidne škodljivke? Pogovarjala sta se vsak na svojo roko s starimi logarji na gozdni upravi.
In odpravila sta se v čavensko polico, visoko na severni strani. Dolgo sta iskala, da bi prišla do prave puhlice, rahle, črne, drobne prsti kakor moka. Že sta se vračala, ko sta obstala v mali kotanji. Tam se je spuščal, niže spodaj, dolg, precej raven žleb.
Urban je zajel rahlo črno prst v roko, v dlan, kakor da je čakala prav nanj. Premetaval jo je nekaj časa iz leve v desno in nazaj in rekel:
«Prava je, prav to sva iskala!*
Grebla sta, da sta prišla do apnenčeve trde podlage. Razumela sta, da je voda dolga desetletja nanašala trohneči les, listje in že prst in to nalagala v lepe plasti.
Ko sta bili vreči polni in sta jih zadela, ko sta se spustila po žlebu, jima je bilo prijetno. Samo ju je vleklo navzdol.
V drevesnici sta podkopala do pod korenik, do gramoza in usipala mlado črno prst iz vreč. A vreča ni držala dosti in morala sta se vračati v čavensko polico še in še. Pa Urbanče, kako se je vendar rad igral, je vrečo objel, se ulegel nad dolgim žlebom počez in se spustil, da ga je obračalo in obračalo, ko ga je vse hitreje nosilo navzdol proti drevesnici.
Čisto nazadnje, ko je šla velika preobnova prsti h kraju, sta našla škorpijonovo gnezdo. Kar skočila sta, ko sta ugledala toliko sovražnega zaroda. Vendar nista bila do nohta gotova, ali je to pravi in edini krivec.
Urban je napravil majhen ogenj, in ko se je ulegla lepa žerjavica, je stresel gnezdo nanjo, da je glasno zacvrčalo.
Dokler ni legel prvi sneg v novembru, sta hodila gledat, ali se mladovje v gornjem kotu na zahodni strani popravlja, ali si bo opomoglo.
Barbara je jokala. Bila je že tretji teden daleč v
gozdovih in zdaj jo je premagalo. Pa ni bila samo duša, morda izdana, poteptana duša, ne, bilo je telo, ki se je vzdignilo nadnjo, jo poteptalo in jo zdaj imelo popolnoma pod sabo.
Bilo je na kraju poletja tik pred začetkom jeseni in bilo je oblačno vreme. Bilo je soparno, južno vreme, oblaki so se valili od morja, kakor strašne, -bežeče plahte so se včasih premikali nad vrhovi hoj in tis in nekaj dni so se valili kar neprenehoma in nazadnje so legli na telo z vso težo.
Barbara je poznala južno vreme na kraju poletja, v zgodnji jeseni, čisto mlada je še bila. ko ji je že prvič leglo na živce, in ni tega pozabila nikoli. Ni bila samo pijanost, znemoglost, trudnost, ni bila samo težka glava ali pravi glavobol, ki jo je držal po več dni. Bilo je še vse huje, ker je bolelo pravzaprav vse telo in ker se je hotelo to razbolelo telo nekam seliti, pa kam?
In pra;1 takrat, ko je vsakokrat ob jugovini spoznala, da si pomagati ne more in da je treba trpeti do kraja, se ji je telo odprlo v jok in v joku je našla olajšanje, včasih prav veliko olajšanje, tako da si je solz želela. Zdelo se ji je, da so se živci popoti razrahljali in popustili. Prosila je solze, da bi prišle in lile, kakor lije iz nizkih oblakov ob južnem vremenu noč in dan in se ne ustavi.
Toda sredi gozdov je bilo jugovo vreme drugačno kakor zunaj na čisti planoti, doma. Na planoti, doma si le nekaj razločil: pred tabo je majhen, siv prostor. V gozdovih tega ni bilo. V gozdovih je bil mrak, polmrak zjutraj, opoldne in zvečer. Bilo je, kakor da je noč le malo popustila, pa spet legla brezkončna na drevje, na holme, ki so se pa tudi razprostirali v nedogled.
In zato je Barbara jokala, vdala se popolnoma izlivu v solzah in čakala, da ji odleže. In ko je popoldne, zvečer spet navalilo, si je zaželela solz. Toda mrak se ni umikal in noč je komaj malo odprla težke veke.
In potem je bila tu še druga bolečina, ona dušna, ki je pa prišla prav tako nevabljena, neprošena, nepričakovana in — da, da, to, to! — ki je nikakor ni mogla razumeti. In to, da te bolečine ni mogla razumeti, je bilo še huje kakor bolečina sama. Ker — ali je bila to kazen za greh? Pa za kakšen greh? Za čigav greh? Ne, tega ni mogla dojeti, ni mogla uganiti in to je bilo tisto najhujše. Brez pomena, brez namena. Nič ne boš dosegel, odkupil ali poplačal s svojim trpljenjem, zgolj trpel boš in tvoje trpljenje, tvoja daritev je brez cene, brez vrednosti. Saj nima pomena.
Naročnina: Mesečna 9.000 lir'- celoletna 108 000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
enni^
'"Si1
Suša v Evropi in v ZDA poplave v vzhodni Aziji
VICENZA — Več kot tri milijarde lir je povzročil zračni vrtinec, ki je včeraj razsajal nad središčem Enego na visoki planoti Asiaga (kraji so znani bivšim bojevnikom iz prve svetovne vojne). To pot si je vrtinec izbral središče Enega. Kot je znano, tornadi te vrste pustošijo na razmeroma ozkem prostoru, toda uničojoča sila vetra je ogromna. Gasilci so najprej nudili prvo pomoč, včeraj zjutraj pa so začeli ocenjevati škodo, da bi tako poslali ustrezno poročilo prefekturi v Vicenzi, ki bo morala skrbeti za pomoč prizadetemu prebivalstvu. V središču Enega je vsaj
100 stavb, vštevši šolo in cerkev, poškodovanih, saj jim vsaj deloma ali popolnoma odneslo streho. Desetine avtomobilov je silni veter vrgel drugega ob drugega. Škoda na naravnem bogastvu je zelo velika, saj je občinski park skoraj popolnoma uničen.
Prefekt iz Vicenze je že predvčerajšnjim obiskal opustošeno področje, včeraj zjutraj pa se je sestal s kvestorjem in poveljnikom karabinjerjev. V najkrajšem času bodo morali poskrbeti za namestitev v kolonijah, oziroma hotelih kakih sto ljudi, ki so izgubili streho. V bolnišnici Bassano
del Grappa se zdravita dva kramarja: Romilda Dianin in Paolo Ma schera, ki sta bila poškodovana za radi neurja.
V Santostefano di Cadore (Belluno) pa je silovita nevihta odnesla šest streh. Neurje je divjalo tudi pri Co-melicu superiore in San Stefanu.
Huda suša in požari gostov pa pestijo Sardinijo. Policija trdi, da je večina požarov namerna. Boj proti zubljem je zelo težak, ker morajo prevažati tekočino, ki zavira požare z letali «candair» iz Pize. Bili so tudi primeri človeških žrtev. Nekaj podobnega so dogaja tudi na Korziki.
Huda vročina vlada tudi nad nekaterimi severnoameriškimi državami. Temperature, ki se gibljejo okoli 45 stopinj, so povzročile smrt 136 ljudi (uradno). To se dogaja v srednjih in zapadnih državah: največ v Illinoisu. V dveh državah so proglasili izredno stanje. Najbolj ogrožena področja so pri St. Louisu in na področju reke Misisipi. Žrtve vročine so bile v državah: Georgija, Severna Karolina, Minesota, Arkansas in Tennessu.
Medtem ko vročina pesti Evropo in Ameriko, pa je Kitajska deljena: v Pekingu je zelo vroče in tudi vode že primanjkuje. V južnih pokrajinah pa se pripravljajo na poplave. Kot je znano, utegnejo narasle reke po vzročiti huda razdejanja.
Japonska pa je pod vodo. Prejšnjo soboto so hudi nalivi prizadeli osred njo Japonsko. Po zadnjih podatkih je najmanj 117 mrtvih ali pogrešanih, 549 hiš popolnoma ali delno uničenih, 61 porušenih mostov, 814 zemeljskih usadov, 1450 prekinitev cestnega o-mrežja, 152 porušenih rečnih nasipov.
Neurje ni prizaneslo tudi južni Koreji, kjer dežuje že pet dni. Pet ljudi je izgubilo življenje. Siloviti tajfuni pustošijo tudi Filipine (hitrost vetra 220 km na uro).
S kolesom po vodi
Prikupno dekle se nasmiha gledalcem, medtem ko «kolesari» po jezeru Con-stanca. Sicer pa ta »šport* zahteva manj truda kot kaže na prvi pogled: kolo je pritrjeno na desko, vleče pa ga motorni čoln
Cardin in ženskaI
Znani modni kreator Pierre Cardin je pred nekaj dnevi predstav"
svojih oblačil za jesen. Med najbolj uspešnimi je model, ki ga oblekla manekenka Claire

Milijardni rop brez hmpa
RIM — Kako naropati eno milijardo lir brez hrupa, brez prave nevarnosti in do neke mere celo na eleganten način? Tati-naks tolpa iz Rima je preteklo noč dokazala, da s primerno organizacijo in z dobro naštudiranim načrtom je to mogoče.
Trije zakrinkani zlikovci so v kraju Cesanu dočakali pozno ponoči delegiranega upravitelja finančne družbe «Euro Sefim* Da ria Leonija pred njegovo vilo. Ko je parkiral avtomobil, so ga zajeli ter pod grožnjo pištol prisilili, da je odprl vrata in jih «sprejel» v vilo. Tu so ga zvezali na stol ter zahtevali ključ od pisarne na trgu Cavour ter kombinacije za odpiranje treh jekla-nih blagajn, v katerih je družba hranila denar in druge vrednotnice. Dva sta nato ostala pri talcu, eden pa se je odpeljal v mesto, naropal v blagajnah denar in čeke v skupni vrednosti 1 mi lijarde lir ter se vrnil po pajdaša.
Slavna pot Istrskega odreda
KOPER — S prihodom mladinske pohodne čete iz Kopra čez Slavnik na Kozino in z borbeno pesmijo tr žaškega partizanskega pevskega zbora «Pinko Tomažič» se je v soboto začela osrednja primorska proslava ob 40 letnici ustanovitve Istrskega odreda, ki je deloval za Južno Primorsko v trikotniku Reka - Brkini Trst.
Na Kozini so se zbrali preživeli borci legendarnega Istrskega odreda ter drugi borci iz notranjosti Slove ni je, potem krajani in mladina. Tu je bila predaja ra porta poveljnika mladinske pohodne čete, katero so poimenovali po Istrskem odredu ter ji izročili prapor. Slav nostni govornik na tej sl vesnosti pa je bil član sveta socialistične republike Slovenije ter prvi povojni sekretar okrožnega komiteja komunistične partije Slovenije za Južno Primorsko Franc Perovšek. ki je najprej orisal legendarno pot Istrskega odreda. Odred je, ne glede na težave, ki jih je preživljal v svojih razvojnih obdobjih, uspešno opravil na svojem operativnem območju zgodo vinsko pomembne naloge. Borci Istrskega odreda pa so tudi rušili proge, mostove, še posebno 20. aprila 1944. leta povsem onesposobili orogo Kozina - Trst. Istrski odred je v boju proti s m nacifašizma prispeval, da je na tem območju pom mbnem za sovražnika zadržal od 5.000 do 21.000 sovra 'ih vojakov.
Slavnostni govornik je dotaknil tudi sedanjega tako političnega kot gospodarskega trenutka v Jugosla viji in poudaril, da se ji treba kot na vsej poti doslej opreti na lastne sile pi' premagovanju težav. Franc Perovšek je govoril tudi o nedavnih dogodkih v Italiji, še zlasti fašističnih izgre h ter boju za zakonska zaščito Slovencev onstran meje.
Na sobotni slovesnosti na Kozini so podelili tudi spominske znake ter priznanje partizanskemu pisatelju To netu Svetini za knjigo «Med nebom in peklom», v kateri je opisan protifašistični boj brkinskega človeka med drugo svetovno vojno. V kulturnem programu pa so sodelovali tržaški partizanski pevski zbor «Pinko Tomažič», recitator Stane Raztresen ter otroški pevski zbor Kurir-čete.
VOJKO KRPAN
Alpinist ob življenje na Mangrki
TRBIŽ — Mlad videmski alpinist, 26-letni Paolo Natalini, je umrl predvčerajšnjim zvečer na jugoslovanskem pobočju Mangi rta: zadela ga je strela.
Mladenič je skupaj z nekaterimi prijatelji šel po nekem kuloarju (strmem ozkem prehodu med stenami) v višini 2400 m, ko se je nad tistim področjem razbesnela nevihta. Strela je zadela v nogo tudi 24 letno alpinistko Cinzio Inversi. Dekle si je pri nesreči zlomila nogo v kolku ter so jo prepeljali v videmsko bolnišnico s prognozo zdravljenja dveh mesecev.
Iskanje trupla pok. Natalina je trajalo vso noč, toda morali so ga prekiniti zaradi ponovnega viharja.
Včeraj zjutraj so nadaljevali iskanje. Ko ga bodo našli, bodo morali počakati na dovoljenje jugoslovanskih oblasti, da ga prepeljejo v Italijo.
Na rimskem
letališč"
35 kg mamila
med keramiko
RIM - Na rimskem let^F j micino so agenti finančne jJjIJ raj zaplenili 35 km mariju ^ š>' lo je bilo skrito v zaboj"1, vj pripeljali iz Afrike in k1 S®boji s" bovali keramične izdelke. * ± M naslovljeni na skupino ganS pos"L ljanov. Agenti, preoblečem '	&
ke, so dostavili pošiljko v " ^li* , vanje v elegantni četrti *
aretirali tri naslovljence, v zaplenili tudi večji znesen
valutah'	serovi
Tri mlade razpečevalce	■
agenti včeraj zasačili in a prj L v mestni četrti «Testaccim\ ^ treh so našli več zavoje* pripravljenega za «nadrovn Finančni stražniki gen0'^,^ Pa so v zadnjem mesecu are1 ^ |j ma prijavili sodifču o‘tr0Bt)ek9i, ?' pri katerih so našli skup"".
1,3 kg raznih mamil. NaJ njr" imeli pri 19 letnem Ali cinalliju, doma iz mesta Y 0jšča skušal pretihotapiti iz Pf*®* g hašiša.
N.v.antfnHi Trimu ftiilihn	Tm