Leto XVII
MAREC 1968
Cena 0,20 N din
0 NAŠEM DELU
V razpravi, ki je sledila poročilu o zaključnem računu za leto 1967, je bilo govora tudi o vprašanju, v kolikšni meri smo bili seznanjeni s finančnim delom našega gospodarjenja. Pri tem so bila mnenja deljena, ker se je izkazalo, da so tisti, ki se bolj zanimajo za naše delo, več vedeli od Ustih, ki jih skupno delo manj zanima. Morda so bili člani samoupravnih organov premalo obveščeni ali nepravilno.
Krivdo za takšno stanje je treba iskati tudi v načinu poročanja potom Konoplana, v katerem smo sicer redno seznanjali člane našega kot-lektiva o vsem, kar sodi v ocenjevanje našega vsakdanjega dela. Če s poročanjem potom Konoplana namena nismo dosegli, je bilo naše delo v uredništvu slabo.
Tako ali drugače, sedaj je najpomembnejše izpolniti planske naloge in s tem zagotoviti finančne sposobnosti podjetja. Od aktivne sposobnosti poslovanja zavisi naš razvoj. Finančne sposobnosti si moramo sami zagotoviti in pri tem vedeti, da nam ne bo nihče drug pomagal če bomo v stiski. Naši strokovnjaki so dolžni Pripraviti delovne načrte; spremembe Pa so dopustne le, če ne vodijo v slepo ulico. S tem zagotovilom moramo zreti polni zaupanja v jutrišnji dan.
Nadalje bomo morali razvijati obratne delavske svete in jim dati še več pooblastil kot doslej. Na osnovi raznih pravilnikov — nekateri so šele v pripravi — bodo samostojno odločali o dohodkovni politiki. Nagrajevali bodo tudi najzaslužnejše za dosežene uspehe in stimulativno kaznovali tiste, ki si pri delu nc prizadevajo zadosti.
Več načrtnosti bo treba uveljaviti v prihodnje tudi pri izpopolnjevanju sprejetih nalog (modernizacija tehnološkega dela proizvodnje), ker polovično izpolnjene naloge nikamor ne vodijo in nikomur ne koristijo.
Vso pozornost pa bomo morali slej kot prej posvetiti prodaji naših izdelkov. Naglasiti velja, da bo morala prodajna služba, in tehnična, razpolagati z dobrimi kalkulacijami, zato
Milan Narat
bo treba takoj spremeniti sistem izdelave kalkulacij oziroma sistem, kako pridemo do kalkulacije.
Več bomo morali vedeti tudi o naših novih izdelkih. Strokovnjaki v podjetju bodo morali izdelati vse potrebne preizkuse s tkaninami, prodno jih ponudimo trgu. To delo bo daljše, rezultat tega pa bo, da sc bomo marsikdaj izognili neprijetnim reklamacijam, ki so dostikrat odveč.
Načrtovalci nalog bodo morali zagotoviti obratom enakomerno delo. To izhaja že iz sprejetih nalog za leto 1968. Prekomerne obremenitve z delom v posameznih obratih bodo odpadle ravno tako, kakor obdobja, ko dela ne bo. V enakomernosti dela je precej rezerv, ki jih moramo izkoristiti, kakor tudi vse druge, ki lahko navedejo na boljše prilike.
Razpravljali so tudi o surovinah, ki jih nabavljamo ter zahtevali, da je treba kupiti enake surovine. O zalogah surovin, o količini polizdelkov
in gotovih polizdelkov je bilo prav tako govora. O pravilniku, ki bo to vprašanje uredil, bo govora na eni prihodnjih sej delavskega sveta. Prepričani pa smo lahko, da bomo tudi vprašanju zalog dolžni posvetiti pozornost, ker nam prekomerne zaloge vežejo sredstva, ki jih rabimo za vsakdanje delo.
člani samoupravnih organov so govorili tudi o boljših osebnih dohodkih. Plan predvideva, da bomo z izpolnitvijo vseh nalog imeli na voljo tudi zadostna sredstva za 2(P/o povišanje osebnih dohodkov. Skratka, videti je, da razpravljanje na sejah delavskega sveta ni zgolj formalna zadeva ampak dogovarjanje o našem skupnem delu. To je naravno, kakor je naravno naše delo, s katerim zagotavljamo sebi in skupnosti lepšo prihodnost.
O. L.
Priloga k bilanci 1967
V razpravi, ki je sledila poročilu o zaključnem računu (bilanci) za leto 1967, so člani delavskega sveta Induplatl sklenili zahtevati izpolnitev naslednjih nalog, ki naj zagotovijo večje možnosti za dobro delo v prihodnje.
Sklenili so:
— Treba je pregledati sistem izdelave kalkulacij;
— Prenehati je treba s stalnim pre-zaiaganjem artiklov v tkalnici. Delavski svet je priporočil, da izdelujemo v prihodnje manj artiklov v večjih količinah;
— Kvaliteti in kontroli izdelkov je treba posvetiti še več pozornosti, ter prodajati samo tiste izdelke, o katerih imamo vse podatke o uporabnosti in kvaliteti;
— Treba je zagotoviti enakomernost dela v vseh obratih;
— Pri nabavah je treba zagotoviti enakost surovin;
— Vse zaloge je treba zmanjšati do normiranih količin in
— Zagotoviti sredstva za 20 •/• povečanje osebnih dohodkov vseh zaposlenih tekom vseh 12 mesecev leta 1968.
S sprejemom teh zaključkov je delavski svet sprejel tudi bilanco za leto 1967. Tokrat je to bilo v soboto 17. februarja 1968 v društveni sobi poleg menze, kjer se delavski svet zbere tudi sicer na seje.
Dober uspeh, slabi rezultati
V	uvodu poročila o bilanci za leto 1967 je povedano, da je bilo v podjetju zaposlenih povprečno 1014 ljudi in 10 vajencev. V obratu družbenega standarda pa 25 ljudi.
Zanimiv je tudi podatek, da smo v lastni režiji izdelali dva oplemenitilna stroja (metalizirni in sušilno razpe-njalni stroj).
Podjetje je v preteklem letu štipendiralo 15 študendistov.
IZPOLNITEV PLANA
Plan za leto 1967 je bil izdelan, glede na obstoječe kapacitete in predvidene možnosti nabave reprodukcijskega materiala. Zaradi objektivnih težav smo izpolnili plan proizvodnje tkanin le 92,4 «/o; za 20,6 %> pa smo presegli proizvodnjo gasilskih cevi. Pri tem velja naglasiti, da je del nedoseganja proizvodnih nalog pripisati tudi proizvodnim spremembam v predilnici, kjer smo že v aprilu popolnoma prenehali z izdelovanjem lanene preje. Proizvodnjo smo nadomestili s predenjem sintetičnih vlaken, toda tudi pri tem nismo dosegli več kakor
74.5	%>. Iz tega izhaja, da je bila proizvodnja predilnice za 51 ton nižja od planirane in kar za 119 ton nižja kot v letu 1966.
Tudi proizvodnja v tkalnici ni bila dosežena v takem obsegu kot smo predvideli, čeprav smo v tem obratu izdelali za 16 %> več tkanin kakor v letu 1966.
VREDNOSTNO JE BIL PLAN
V	PREDILNICI DOSEŽEN 69,6 °/o
PROIZVODNJE
Pri proizvodnji preje zabeležimo
69.6	”/o~ni uspeh, pri tkaninah 99,2 %>, pri gasilskih ceveh 70,2 %> in pri kon-fekcioniranih izdelkih 84,8 «/o. Skupno predstavlja to 90,7 %> uspeh, kar je le delno zadovoljivo, opravičljivo pa samo zaradi težav, ki so nas spremljale predvsem v začetku leta.
DEVIZNA SREDSTVA
Devizna sredstva smo imeli na razpolago na podlagi dodelitve Zveznega sekretarita za zunanjo trgovino Beograd (GDK, LBO in LB). Poleg tega smo porabili tudi tista devizna sredstva, ki smo jih ustvarili z lastnim izvozom.
TRŽIŠČE
V	letu 1967 se je na jugoslovanskem tržišču močno odražal uvoz tekstila za široko potrošnjo. Takšne prilike so neugodno vplivale na prodajo domačih tekstilnih izdelkov.
V	času, ko so bile marže in cene za domače izdelke predpisane, je trgovina uvoženemu blagu le-te nekontrolirano postavljala. Razumljivo je, da so trgovska podjetja poslovala predvsem z uvoženim blagom, kar je
povzročilo nelikvidnost v poslovanju na domačem trgu. To je tudi vzrok da nismo izdobavili 20 %> naročil.
Plan prodaje smo realizirali 87,10 «/».
Zanimiv je tudi podatek v bilanci, da smo večino IPI izdelkov prodali v Sloveniji in, da je prodaja nazadovala v SR Hrvatski medtem, ko drugod ne zaznavamo bistvenejših premikov. V treh republikah, BiH, Črna gora in Makedonija, je udeležba naše proizvodnje v lanskem letu, milo povedano, zanič.
IZVOZ
Večino izdelkov, predvidene za izvoz smo prodali zahodnoevropskim kupcem. Razvidno je, da se je izvoz nanašal pretežno na konfekcijske izdelke. Povpraševanje po naših izdelkih je veliko, vendar je to sezonskega značaja in predstavlja organizatorjem dela v konfekciji težave zaradi občasnih sunkov in zastojev.
POSLOVNA SREDSTVA
Poslovna sredstva so premoženje, katerega gospodarske organizacije uporabljajo za redno poslovanje. V vsakdanji rabi so izrazi: osnovna sredstva in obratna sredstva.
V letu 1967 so se poslovna sredstva preusmerila v osnovna sredstva, delno zaradi revalorizacije in delno zaradi nabave novih strojev. Kljub temu, da je imelo podjetje lani na voljo manj sredstev kakor leta 1966 smo vložili v osnovna sredstva precej več (novi sukalni stroji, avtomatske statve, stroji za oplemenitil-nico).
Podatki v bilanci govorijo o povečanju vrednosti proizvodnje za 0,25 N din na 1 N din osnovnih sredstev. Stopnja tehnične opremljenosti je še vedno zelo nizka (povečanje za 116 N din na zaposlenega) zato bomo morali z modernizacijo strojne opreme intenzivneje nadaljevati.
OBRATNA SREDSTVA
Obratna sredstva nam omogočajo normalno obratovanje; ugotovitev v bilanci pa nam pove, da so bila ta sredstva nepravilno vezana predvsem v velikih zalogah. Stanje zalog ob koncu leta je bilo za 32,2 ®/o nad normativom. S stanjem zalog smo nezadovoljni — zmanjšanje le za 3,7 %> — zato bomo morali temu vprašanju posvetiti letos vso pozornost. Ugotovitve v bilanci nakazujejo, da obratnih sredstev — poslovnega sklada — ne moremo povečati iz dohodka, ker takih možnosti, iz objektivnih razlogov, nimamo.
Obratna sredstva se izražajo tudi v obračanju teh. Koeficient obračanja obratnih sredstev se je za poslovno leto nekoliko izboljšal in znaša 268 (1966 je 236). Težiti moramo za tem, da bi obratna sredstva obrnili v leto dni 3,2-krat.
POSLOVNI USPEH
»Induplati« je dosegla dohodek napram letu 1966 le 99,1 %>. Planirani celotni dohodek po plačani realizaciji pa le 84,7 %>. Ta ugotovitev navaja, da pri delitvi dohodka nismo imeli zadostnih sredstev za kritje izplačanih osebnih dohodkov. Nepokriti izplačani osebni dohodki znašajo 216 425 07; ker pa smo jih morali pokriti, smo to naredili iz sredstev obveznega rezervnega sklada.
Dohodek, kot finančni rezultat poslovanja, je bil v odnosu na plan dosežen 72 «/». Vzroki: izguba pri prodaji na zunanjem trgu (izvoz), samo 84 %> dosežen plan prodaje in glede na to nižje doseženi dohodek, izguba pri znižanju prodajnih cen na domačem tržišču v zameno za dobavo reprodukcijskega materiala brez deviznega pokrivanja in tisti del popustov za naše tkanine, ki presegajo planirane.
Neprijetna je tudi ugotovitev, da smo dosegli od prodaje tkanin na domačem trgu dobiček le 47,8«/» od planiranega in, če tega zmanjšamo še za izgubo, je od planiranega dobička doseženo samo 7,3 «/o. Pri prodaji na zunanjem trgu — (izvoz) je podjetje doseglo komaj 59«/» lastne cene. Povprečno je torej izguba znašala 10,81 N din na 1 $ ali 1 dolar nas je veljal 23,31 N din (uradni kurs je 12,50 N din).
Podjetje je imelo tudi pri prodaji na domačem trgu precejšnjo izgubo, kar znese 1 309 649 N din. Če ta znesek prištejemo k doseženemu dohodku dobimo znesek, ki predstavlja 80 °/» planiranega.
OSEBNI DOHODKI
Doseganje dohodka v letu 1967 ni bilo tolikšno, da bi lahko zvišali nizke osebne dohodke.
Osebni dohodki v »Induplati« Jarše znašajo v povprečju za 1. 1967 645,84 N din, kar je napram poprečju veljavnem za tekstilno industrijo v SR Sloveniji, za 18 %> nižje, kjer znašajo 762,00 N din.
Napotki, ki jih je sprejel delavski svet na svojih sejah, bodo omogočili boljše uspehe pri našem delu, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo bilanca za leto 1968 boljša, kar bodo člani kolektiva občutili tako, da bodo prejeli večje osebne dohodke.
Direktno poročilo računovodkinje Francke Marinšek pravi nadalje, da so v naši enoti družbenega standarda zaključili poslovno leto 1967 s pozitivno bilanco.
Slabši je rezultat v obračunu za Malo planino (naš počitniški dom) toda, večji izdatek je posledica obnovitve strehe na koči, kar je sedaj opravljeno za dalj časa in te postavke — ob normalnih prilikah — nekaj let ne bo v obračunu.
Menza — matični obrat v Jaršah — in počitniški dom v Umagu, pa sta delovala pozitivno in 70 °/o svojih uslug nudila članom kolektiva in njihovim svojcem.
Ureditev inventurnih razlik
Delavski svet in upravni odbor Induplati sta v sredo 31. januarja letos na skupni seji uredila vprašanje inventurnih razlik, kakor je to predlagala centralna inventurna komisija.
Inventurne komisije so ponekod že poldrugi mesec pred iztekom leta 1967 pričele z delom. Drugod šele v zadnjih dneh, odvisno od obsega dela in karakteristike delovnih pogojev. Vse komisije pa so končale z delom v zahtevanem času, to je 30. decembra 1967.
riala, kjer pa je to mogoče zagovarjati z dejstvom, da vodijo oz. hranijo v skladišču preko 6000 različnih artiklov, katere rabimo za vsakdanje delo (pomožni materiali, strojni deli, elektro-material i. pd.).
Ugotovljeno je bilo nadalje, da so za nekatere razlike krive tudi netočne tehtnice zato so predlagali nakup novih, točnih tehtnic.
Spremenjen bo v prihodnje način izdaje materiala manjše vrednosti.
Izdaja orodja pa bo odslej delala tudi na popoldanskih izmenah. Sklenili so, da bodo vsakogar, ki zapusti delo v podjetju, terjali za orodje, s katerim je bil zadolžen. Zahtevali bodo vrnitev tudi ostalih pripomočkov (knjig in drugega) kar je kdo vzel in rabil pri vsakdanjem delu.
Člani delavskega sveta in upravnega odbora so predlagali tehnični službi v podjetju, da porabi »zastarelo« embalažo, kjer je to le mogoče. Dvestopetinpetdeset artiklov pa je za prodajo. O realizaciji tega zahtevka bo do 30. 6. letos poročal tovariš Marjan Slapšak.
Vrednost ugotovljenih viškov znaša 298 255,22 N din, vrednost ugotovljenih manjkov pa 215 792,47 N din ali, skupno je za 82 432,75 N din viškov.
Ugotovitve kažejo, da so komisije delale prizadevno in odgovorno. Razlike pa so rezultat objektivnih in subjektivnih slabosti, ki se primerijo tekom leta.
Oba samoupravna organa sta priporočila, da bi veljalo delati občasne, kontrolo o količini prispelega materiala (surovin). Naročila sta nadalje vodjem obratov, da nadzirajo delo skladiščnikov in administratorjev, ker to je bilo ugotovljeno že prejšnja leta, mnoge napake so povsem knjižne nravi.
Samoupravna organa sta potrdila tudi zahtevo centralne inventurne komisije, ki pravi, da je treba za aluminijeve cevi najti skladiščni prostor, ki ga bo moč zakleniti.
Manjše razlike so bile ugotovljene tudi v skladišču pomožnega mate-
Delavski svet je slišal tudi poročilo o poslovanju Stanovanjske enote Induplati. Promet v višini 101 548 N dinarjev je bil ustvarjen tako:
Stanarine znašajo 67 275 N din
subvencije občine 38 272 N din
najemnine
za garaže ...	2 599 N din
Občina svoje subvencijske obveznosti ni poravnala v celoti. Manjši je tudi dohodek, ker je bilo 8 stanovanj iz stanovanjskega fonda prodanih za 404 000 N din.
Poročevalca bilance, računovodkinja Francka Marinšek in šef organizacijsko analitičnega oddelka inž. Jože Klešnik sta seznanila delavski svet in njegove goste o vsem, kar sodi k takemu poročilu. Mnoge številke so bile podrobno navedene in razčlenjene. Vsakdo si je lahko ustvaril sliko nad našim gospodarjenjem.
V razpravi, ki je sledila so člani delavskega sveta predlagali ukrepe, ki naj zagotovijo boljše finančne uspehe v letu 1968. Zaključno je delavski svet, katerega je vodil inž. Lado Zabukovec, bilanco sprejel takšno, kakršno je predložila finančna služba, skupno z nasveti za delo V prihodnje, ki so bili sprejeti.
^VVVWVWVWNAT/VWWVVWWWV\AAryWVWWW'y<A/WWWWW‘y V\/VW\ ,1
OBVESTILO
SINDIKALNA PODRUŽNICA INDUPLATI PRIREDI V SOBOTO 23. MARCA LETOS
JAVNO TRIBUNO
na kateri bodo gospodarstveniki, tehniki in predstavniki druž-beno-političnih organizacij v podjetju odgovarjali na vprašanja (pismena ali ustmena) članov našega kolektiva.
Pismena vprašanja lahko do 20. marca oddate v skrinjico, ki bo v ta namen nameščena pri vratarnici.
Vabimo vse člane kolektiva, da to obliko razgovora izkoristijo za ustvaritev složnosti in jasnosti pri našem nadaljnjem
delu.
Pogovarjali se bomo torej o vsem, kar nas kot skupnost zanima
I. O. sindikalne podružnice v Induplati
V\AAAZWWVWWWWW\A/NAAA/'/WVWVVWW'/WVWW\A/W\r^/
Jflismo wiula Mojce
Lansko leto nas je pretresla vest o grozotnem zločinu, katerega žrtvi sta postala mati in stari oče nebogljene Mojce Kladnik. Naši sodelavci iz pripravljalnice so prostovoljno zbrali nekaj denarja za Mojco, Izvršni odbor sindikalne podružnice Induplati pa je za Mojco poslal nekaj blaga, da bi pomagal otroku v stiski.
Redniki oziroma sorodniki Mojce so se pismeno zahvalili za pozornost in pomoč. Med drugim so pisali:
Nastopilo je resnično novo leto ter več sreče v tem kot v onem, ki nas je potopilo v grenke solze žalosti. Mala Mojca je ostala sama,
iztrgali smo jo iz naročja njene preljube — mrtve — mamice.
Ostali sta ji stara mama in edini brat pokojne mame ter dobri, srčni ljudje po celem svetu. Priskočili so nam na pomoč. Mala Mojca komaj izgovarja »hala« zato se mi v njenem in našem imenu vsem vam najlepše zahvaljujemo za pomoč.
Vsemu vašemu kolektivu želimo mnogo uspehov v novem letu 1968. Pošiljamo vam tudi prisrčne pozdrave, mala Mojca pa poljubčke.
Vera in Marjan Kladnik
JAVORJE 38 p. Gorica pri Slivnici
Kdo so naši milijonarji
S tem naslovom je objavil VEČER (časnik, ki izhaja v Mariboru) sestavek, ki govori o številu ljudi, ki so v letu 1967 zaslužili več kot 20 000 N din in so morali svoj osebni dohodek prijaviti uradom za dohodke zaradi ustrezne obdavčitve.
V	Beogradu je 5 oseb prijavilo letni dohodek nad 100 000 N din. Od teh sta dva nogometaša, eden tehnik, eden univerzitetni profesor in eden književnik. Sicer je v Beogradu skupno prijavilo dohodke nad 20 000 N din (največ med 20 000 in 50 000 N din) 26 869 oseb.
V	ZAGREBU je takšne dohodke prijavilo blizu 15 000 oseb. Neki filmski snemalec je prijavil dohodek
nad 120 000 N din, neki slikar pa nad 100 000 N din.
V	NOVEM SADU je prijavilo dohodke nad 20 000 N din 3500 oseb. Med prijavljene! je tudi čuvaj v nekem novosadskem podjetju, v katerem so pred nedavnim zamrznili osebni dohodki. Baje še niso ugotovili, ali je v tem podjetju kdo, ki-mu ne bo treba plačati davka.
V	ZENICI, v mestu jekla, osebnih dohodkov ni bilo treba prijaviti niti generalnemu direktorju niti znanstvenikom. To so morali narediti le nogometaši od katerih je eden prijavil 71 560 N din drugi pa 68 000 N din.
V	SARAJEVU so zabeležili 4124 milijonarjev. Rekorder je hipnotizer, ki je prijavil dohodek 88 000 N din. Dohodki profesorjev v Sarajevu so v mejah med 20 000 in 60 000 N din, družbeno-političnih delavcev pa med 20 000 in 40 000 N din.
V	PRIŠTINI je 600 milijonarjev, dvakrat več kot lani. Največje dohodke so imeli zdravniki, profesorji visokih in višjih šol, inženirji, druž-beno-politični delavci in visoko kvalificirani delavci.
V	TITOGRADU je 600 milijonarjev z dohodki do 50 000 N din. To so pretežno družbenopolitični delavci, direktorji delovnih organizacij, zdravniki, inženirji itd.
UO: odobrena nagrada za rekonstrukcijo stroja
Komisija za racionalizacije in tehnične izboljšave je predložila upravnemu odboru strokovno utemeljen predlog za odobritev ustrezne nagrade. Diplomiran inženir Anton Dečko je vodil skupino, ki je iz »kupa železa izdelala sušilno razpenjalni stroj«, kakor smo o tem v našem glasilu že pisali (7/XVI).
SODELUJTE 23.3. V JAVNI TRIBUNI
Stroj smo kupili v tovarni Svilanit za 50 000 N din. Obnovitev stroja in dopolnitve — tehnične izboljšave — so nas veljale dodatno 200 000 N din. Sedaj, ko stroj imamo, lahko ekonomsko utemeljimo višino prihrankov. V utemeljitvi za nagrado je bila vrednost prihrankov prikazana 10 X previsoko, kakor je to pojasnil ing. Klešnik, toda tudi popravljeni znesek je pomemben in zahteva nagraditev tistih, ki so stroj pripravili za vključitev v delo.
Na seji upravnega odbora 15. februarja letos je imel Miro Simič pomisleke glede upravičenosti za nagraditev spričo dejstva, da so delavci, tehniki in inženir opravili dela na stroju le v okviru svoje delovne dolžnosti.
SODELUJTE 23.3. V JAVNI TRIBUNI
Slavka Režek, članica UO je v razpravi menila, da v prilikah, ko nimamo denarja na pretek, ni primemo nagraditi posameznike, če pomislimo, da delajo mnogi delavci v kolektivu za 450 do 500 N din na mesec, nekateri pa za 1500 do 2000 N din. Režkova je rekla, da člani ko-
lektiva pričakujejo od vodilnih z višjimi osebnimi dohodki, da v primerni obliki in z deli prispevajo v dobrobit podjetju.
Inženir Franc Jeraj je pojasnil, da predlagana nagrada ni namenjena le inženirju Dečku, ampak vsej skupini ter, da je znesek 2500 N din le tretjina nagrade, ki pripada predlagatelju. Dve tretjini bomo izplačali v naslednjih dveh letih. Podobno je komentiral zadevo tudi direktor inženir Marinc in pri tem naglasil, da smo dolžni stimulirati vsako izboljšavo, ker ima od izboljšav korist celotni kolektiv.
SODELUJTE 23.3. V JAVNI TRIBUNI
Upravni odbor je odobril nagrado s šestimi glasovi proti enemu. Proti predlogu je glasovala le Slavka Režek.
V	KRUŠEVCU velja kot zanimivost prijava osebnega dohodka nekega delavca v tovarni »14. oktober«, ki je prijavil kar 62 945 N din. Na drugem mestu je upokojenec z 48 830 N din osebnega dohodka v letu 1967.
V	BORU je med milijonarji 228 delavcev v jami borskega rudnika kar pomeni, da je v tem rudniku moral prijaviti dohodek nad 20 000 N din vsak peti rudar.
V	našem kolektivu je moralo tej zahtevi ugoditi in dohodke prijaviti 9 oseb. Sedem med njimi jih je zaslužilo komaj nekaj več kot 20 000 N din. Dva (trgovska predstavnika) pa sta zaslužila več in je eden izmed njiju prijavil 46 294,60 N din osebnega dohodka.
Kdor bo v podatkih zasledil, da ima precej ljudi v manj razvitih regijah naše domovine visoke osebne dohodke, ta se bo zastonj spraševal, zakaj ni dotirana tudi naša pokrajina, kjer živi nemalo ljudi (moravška dolina) z dohodki, ki znašajo letno okoli 2500 N din, kar je komaj desetina od dohodkov, katera smo prej navedli.
Priredil in komentiral Otmar Lipovšek
VESTI
O KAMNIŠKI PROGI so govorili na seji IO sindikata. Sklenili so napisati peticijo z zahtevo v njej, da se kamniška proga ne ukine, kakor je bilo o tem govora.
PODPORA STALIŠČU HIŠNEGA SVETA II. Omogočiti znosnejše stanovanjske prilike sedanjim stanovalcev v bloku v Preserjah 89, je stališče vodstva Hišnega sveta II. Pri tem je v ospredju načelo, da se v blok ne sprejme novih stanovalcev in tako preide na dodeljevanje stanovanj posameznikom. Sedaj sta v eni sobi dva stanovalca. Sindikat se s Hišnim svetom II strinja in ga v njegovi težnji podpira.
V PRIMERU SMRTI velja odslej pravilo, da izplača blagajna IO sindikalne podružnice Induplati svojcem 400 N din kot pomoč, če je bil umrli do smrti aktivni član kolektiva. Sindikat bo pokojnika počastil še z vencem. Venec na grob pokojnika bodo položili tudi upokojenemu članu kolektiva. S tem ni več nejasnosti in, v prihodnje bo pozornost veljala »vsem« v enaki meri. Ta sklep velja, dokler ga ne bo zamenjal drugačen.
NOVIH KUPONOV ZA PRODAJO KILOGRAMSKIH OSTANKOV ne bo toliko časa, dokler lastniki sedanjih kuponov te ne bodo izkoristili.
VESTI
UO — 15. februarja 1968
MARIJA DERMASTJA, delavka v kontrolnem oddelku (adjustima), je prosila za odobritev 1-mesečnega dopusta, katerega želi imeti za potovanje v USA. Po predhodnem razgovoru z njenimi nadrejenimi, ji je upravni odbor daljši dopust odobril s pogojem, da plača predpisane dajatve, za čas izrednega dopusta, sama.
TRI PROŠNJE zunanjih prosilcev je upravni odbor zavrnil z utemeljitvijo »nimamo potrebnih finančnih sredstev«.
Prodaja
V JANUARJU 1968
POZIV NA KRVODAJALSKO AKCIJO. Izvršni odbor je dobil vabilo, da bi se tudi letos člani kolektiva udeležili krvodajalske akcije. Sindikat to humano dejavnost zagovarja in apelira na vse zdrave sodelavce, da darujejo svojo kri za tistega, ki jo nujno rabi.
AKTUALNI POGOVORI. Sindikat bo priredil aktualne pogovore s svojimi člani. Na razgovoru bodo dobili na direktna vprašanja tudi odgovore. Pogovori bodo neko prosto soboto v sejni sobi poleg menze v Zg. Jaršah.
Proizvodnja
V JANUARJU 1968
Zadovoljiva oskrba s surovinami je omogočila prilično dobre rezultate januarske proizvodnje. Posebno velja to za tkalnico, ki je, kljub demontaži nekaterih strojev, svojo plansko nalogo presegla. Po obratih so bili doseženi naslednji rezultati:
Predilnica
Plan jan. 1968
Indeks
na
jan. 1967
V novo leto, v januar, smo star-tali zelo slabo. Trgovci zaradi inventur pač niso kupovali. Pri tem so se uprave trgovin s tekstilom in trgovci pripripravljali za ogled sejma MODA 68, ki je vsako leto sredi januarja v Ljubljani na GR.
Navadili smo se, da prve večje trgovske zaključke naredimo na tem sejmu, in bili, do sorazmerno slabega začetka v prodaji, običajno razpoloženi. Naša predvidevanja so se izpolnila; na sejmu so uspeli in prodaja je »stekla«.
Prodajni plan smo dosegli 86,5%. Ta januarski rezultat bi bil lahko nekaj boljši, če bi imeli za prodajo na voljo tiste izdelke, ki so bili naročeni. Primanjkovalo je šotorskega platna in tkanin za ponjave.
Makulaturnih tkanin smo v januarju izdelali 4800 m2.
Da bi izboljšali obseg prodaje je potrebno ustvariti še tesnejše sodelovanje med tehnično in prodajno službo v podjetju. Neizogibno bomo morali uskladiti tudi potrebe trga z našimi proizvodnimi možnostmi. Paziti bomo morali nadalje, da bomo imeli na zalogi vse tiste surovine in pomožna sredstva, ki jih rabimo za izdelovanje artiklov, ki jih lahko prodamo enakomerno tekom celega leta. Med te surovine spada leacril v rumeni barvi.
PRISPEVEK 0,95% so odtegnili vsem delavcev v podjetju. Takšen nalog je dobila naša finančna služba od Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana. Ta skupnost potrebuje več denarja za kritje primanjkljaja po bilanci za 1967, ki znaša 20 539 630 N din. Prispevek 0,95 % od čistih osebnih dohodkov bomo plačevali od 1. februarja do 31. decembra 1968. Tehnika prikazovanja odtegljajev je zahtevala, da je ta prikazan v rubriki (na ovojnicah, v katerih dobimo osebni dohodek — denar) 61 in s kolektivnim zavarovanjem nima nič skupnega.
Nezgode
pri delu v januarju in februarju 1968
Letošnje leto smo v pogledu nezgod pričeli dokaj slabo. Tako je bilo v januarju 5 nezgod in v februarju 3 nezgode. Od tega so bile 3 nezgode na poti na delo, od katerih sta bili dve težji. Skupno število izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod je zelo veliko, število pa še ni znano, ker so nekateri še vedno na okrevanju. Vzrok za štiri nezgode je bila poledica na cesti. Ponesrečeni so bili iz sledečih obratov:
Prejemarna
1.	Terezija Pavlič (57), delavka v pre-jemarni. Na poti na delo ji je na poledenelem dvorišču spodrsnilo. Padla je in se udarila na desno roko.
Tkalnica
2.	Ida Cerar (46), čistilka. Na strmini za odlaganje smeti ji je spodrsnilo. Padla je, se ujela na levo roko in si jo nalomila.
3.	Stane Hočevar (35), tkalski mojster. Pri zalivanju tkalskih strojev z vročo smolo mu je smola prsknila na levo roko in ga opekla.
Oplemenitilnica
4.	Julka Černivec (25), delavka v ad-justirni. Na poti v službo ji je na poledeneli cesti spodrsnilo. Padla je in si odrgnila kožo na palcu in dlani desne roke.
5.	Slavka Knez (32), delavka v ople-menitilnici. Z železno ročico je hotela premakniti napenjalno palico, pri tem pa ji je ročaj zdrsnil z ročice, z ostrim delom ročice se je urezala v dlan leve roke.
Vzdrževalni obrati
6.	Valentin Jenko (34), strojni ključavničar. Na poti iz službe mu je na ledenem robu ceste spodneslo kolo tako, da je padel. Zavorna ročica kolesa se mu je pri padcu zasadila v stegno leve noge.
Menza
7.	Anton Pavlič (28), šofer. Pri transportu soda se je zlomila lega. Sod mu je stisnil prstanec na desni roki.
Pripravljalnica
8.	Anton Marinšek (38), pomočnik škrobllca. Ko je v skladišču valjev jemal prazen valj, mu je sosedni valj padel na noht sredinca leve roke.
— predenje	96 %	89 %
— sukanje	74 %	467 %
Tkalnica	105,6 %	125,1 %
Plemenitilnica	105,8 %	140 %
Tiskarna — tm		140,5 %
— bm		171 %
Konfekcija	75,8 %	109 %
Kvaliteta izdelkov je bila slabša kot v decembru in je bilo adjustri-ranih I. vrste tkanin 0,38 % manj.
r

POROČILA SE JE:
Anica Stupar, del. v aluminij, oddelku — poročena SRŠEN
V
v
Razširjena seja sindikata
O DVEH VPRAŠANJIH SO RAZPRAVLJALI DVE URI; O OSTALIH PA SE NADALJNJI DVE URI
Predsednik sindikalne podružnice Induplati Marjan Slapšak, je povabil na redno sejo IO še predsednika delavskega sveta inž. Lada Zabukovca in UO inž. Franca Jeraja ter sekretarja OO ZK Staneta Marolta.
Prvo vprašanje je veljalo deljenemu delovnemu času. Člani izvršnega odbora in gostje so kritično obravnavali napoved, da bo tudi za naše delavce, ki delajo le v eni izmeni veljal slej kot prej deljen delovni čas. Vse pripombe na to temo so izražale negativno stališče do celodnevnega dela, čeprav so bile ne-
SODELUJTE 23.3. V JAVNI TRIBUNI
katere izjave posplošene in tako zagovarjale stališče, da ne bomo uspeli z željo, ker nas bo tok dogajanj zajel in posredno vplival na zahtevo po uveljavitvi novega delovnega časa.
Navzoči so sc strinjali na koncu razprave o formulaciji pismenega zahtevka, katerega bodo naslovili na upravo našega podjetja s prošnjo, da jim ta pismeno odgovori na naslednje:
— Kakšne finančne koristi bo imel kolektiv, če bodo v upravi in pri režijskih delih delali v deljenem delovnem času;
7— Za delavce, na katerih delovnih mestih bo veljal novi delovni čas;
SODELUJTE 23.3. V JAVNI TRIBUNI
SODELUJTE 23. 3. V JAVNI TRIBUNI
Stane Marolt. Sekretar OO ZK Induplati.
— Materialni pogoji prizadetih;
— Katere so slabe lastnosti deljenega delovnega časa (ureditev pogojev za delo);
— Mnenje prizadetih.
Iz tiska in drugih virov informacij vemo, da priporočajo uvedbo deljenega delovnega časa v tistih gospodarskih organizacijah in usta-
novah, kjer imajo za to urejene pogoje dela. V domačem podjetju zaenkrat ne moremo trditi, da smo vsa pereča vprašanja že uredili. Preostane nam torej izpolnitev pogojev in šele na to prehod na deljen delovni čas, ki pa zaradi nizkih osebnih dohodkov — če bo tudi to upoštevano — ne bo tako kmalu uveljavljen.
Precej živahna je bila tudi razprava o 3-izmenskem delu v tkalnici in o 4-izmenskem delu v obratu predilnice. Znane prilike o zamenjavi izrabljenih statev z novimi, sodobnejšimi zahteva, da nadoknadimo volumen proizvodnje na manjšem številu strojev z večjim izkoriščanjem strojev. To je torej večizmensko delo. Tudi v oplemenitilnici bodo občasno uvedli 3-izmensko delo, ker je proizvodnja tkalnice večja kot proizvodnja v oplemenitilnici. K vsemu pride v zimskem času še slaba para, ki jo v oplemenitilnici — predvsem v bar-
SODELUJTE 23.3. V JAVNI TRIBUNI
varni in na sušilnih strojih — rabijo pri delu.
Štiriizmensko delo v predilnici pa je pogoj, da bomo izdelali vse tisto, kar rabimo za nadaljnjo predelavo. Štiriizmensko delo velja le za nekaj delavk, zato bodo nadrejeni skušali zaposliti pri tem delu le tiste, ki jim to domače prilike (otroci) najmanj boleče omogočajo.
Vprašanje deljenega delovnega časa in vprašanje tri- oziroma štiri-izmenskega dela sta bila povod za dolgotrajno razpravo. V ostalih vprašanjih so prišli navzoči hitreje do enotnega zaključka.
Ustrezno upravno službo so kritizirali zaradi načina objave pravilnika o stimulaciji za dobro oz. slabo
EKONOMSKA PROPAGANDA
Dandanašnji se precej razlikuje od včerajšnjega
Carcinom in tuberkuloza, ali v obrnjenem vrstnem redu, nista edina zla človeštva. Mnogo znancev zatisne svoje. oči za vedno, ker so in postanejo žrtve me-nagerske bolezni. Naglica v našem življenju nas obremenjuje do takšne mere in meje, da temu ne sledimo več in nehamo živeti. Ne mi, ampak tisti, ki so bili do svoje smrti zdravi ljudje, tisti, ki so postali žrtve sodobnega življenja. Za vse izdelke in za vse prireditve delamo reklamo; celo
za najbolj neumne. Naslednji sestavek, katerega bomo objavili v petih delih (štirih nadaljevanjih) naj vam pove, kaj je reklama. Pove naj vam, kaj in kakšna naj bo reklama v naši socialistični družbi.	Otmar Lipovšek
Spremembe na tržišču in močnejši vplivi raznih faktorjev na potrošnika so zahtevali tudi večje spremembe v pripravi, katere uvaja pridelovalec ali izdelovalec s ciljem, plasirati svoje izdelke. Reklama je eno izmed sredstev, s katerimi proizvajalec, bilo direktno ali posredno, potom trgovcev, vpliva na kupce.
Reklamo so poznali že v starih časih; reklama je stalni spremljevalec izdelka, ker so morale za vsako prodajo izdelkov biti izdelane neke predpriprave, zakar je dobila svoje stalno mesto.
V starem veku je reklama zavzela tako širok obseg, da je bil celo Ciceron primoran podvzeti proti njej določene ukrepe, kar je vse preveč vplivala na vsakdanje življenje. Dandanašnji ekonomska propaganda ni to, kar je bila reklama v davnih časih.
Ekonomska propaganda se danes poslužuje vseh sredstev, ki so po-edinim podjetjem na razpolago, da bi vplivala na čim boljši plasman svojih izdelkov na tržišču. Raznovrstni prijemi reklame so danes tako
Inženir Stupica govoril o tekstilnih strojih
delo. Pravilnik obsega več deset strani, a velja le za 16 ljudi. Takšen način obveščanja zbega ljudi celo, če je obvestilo zanimivo, in prinaša novice, le za manjše število članov kolektiva. Nadalje so menili, da kolektiv o zadevi ni bil predhodno obveščen. Želeli so zato, da bi bile objave na oglasnih deskah krajše in vendar razumljive.
O obveščanju in sodelovanju pri sklepanju so predlagali, da bi prejeli člani samoupravnih organov izčrpno pismeno dokumentacijo vsaj 48 ur pred pričetkom seje in, da ne bi bile seje upravnega odbora in delavskega sveta isti dan.
Člani izvršnega odbora sindikata so negativno ocenili tudi nakup stroja za kuhanje kave. Pripomnili so namreč, da je delavcem, ki delajo v nočnih izmenah prepovedano kuhati kavo ali drugo osvežujočo pijačo.
Govorili so še o nekaterih stvareh, ki pa jih omenjamo pod vestmi. Na kor.lcu naj velja naslednji komentar. Štiriurna seja je bila na zahtevanem nivoju razprave. Kljub mnenju, da je preveč obtoževanja, se s takšno oceno ne strinjam. Bolj pereče je vprašanje, kdo sodeluje v razpravah in s kakšnimi stališči. Najslabše je namreč sodelovati na seji in pri razpravi, a v njej ne so-
SODELUJTE 23.3. V JAVNI TRIBUNI
delovati, kljub takšni možnosti, in se naknadno sklicevati na sklepe, ki so bili sprejeti. Dolžnost vsakogar v izvoljenem organu je, da sodeluje; z lastnim mnenjem in stališčem ter z mnenjem in stališčem delavcev, ki so ga izvolili. Žal moram napisati, da je najmanj aktiven ženski spol pri razpravah, čeprav mu je dana enaka možnost kot moškim.
Po daljšem času, kakor je to omenil dipl. inž. Branko Novak v pozdravnem uvodu, je DITTS iz Jarš priredil v ponedeljek 29. januarja razgovor o novih tekstilnih strojih.
O novih strojih za pripravljalnice in tkalnice tekstilne industrije je govoril diplomiran inženir Maksej STUPICA s tekstilne fakultete v Ljubljani. Svoja izvajanja je demonstriral s prikazovanjem diapozitivov in grafičnih risb. Inženir Stupica je dobro seznanjen z novostmi na področju izdelovanja tekstilnih strojev, zato je lahko vzporejal prednosti posameznih strojev, približno tridesetih podjetij v tujini in ene domače tovarne tekstilnih strojev.
Zanimiva je bila pripomba predavatelja o škrobilcih. Zamotana priprava šlcrobov je prepuščena kvalificiranim delavcem v tkalnicah. Stupica je mnenja, da bi to morali delati kemiki, ki poznajo potek kemičnih sprememb.
Sodobni tkalski stroji ne poznajo več čolnička. Zamisel, in tudi prvi stroji, niso novi. Nove so le prikazane izvedbe in izboljšave.
Na koncu so govorili in ocenjevali izdelke domače tovarne tekstilnih strojev Tekstllstroj iz Zagreba. Ta zagrebška tovarna izdeluje še vedno stroje, klasičnega tipa. Nam Jaršanom so ti stroji in njihove slabe lastnosti znane, zagotavljajo pa, da bodo pripombe upoštevali in nove 'stroje izdelali s popravki in vzmetmi, ki jih bodo uvozili. Sedanje vzmeti se lomijo.
Zanimivo bo slišati, po določenem času, mnenje strokovnjaka, kakšni so novi stroji »starega« tipa, ki jih bo Tekstil troj iz Zagreba dobavil tudi našemu podjetju.
Razgovor z inženir Stupico je bil zanimiv. Skoda le, da se ga je udeležilo
malo poslušalcev. Rekel bi lahko, da so prišli iz Induplati le tisti, ki delajo v deljenem delovnem času in so prišli na predavanje iz službe. Iz Induplati se je predavanja udeležilo 11 članov DITTS-a, iz tovarne Svilanit iz Kamnika je predavanje poslušalo 5 članov in iz tovarne Trak iz Mengša 2.
Da bi lahko govorili o oživitvi dela Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev v Jaršah, bo treba še precej prizadevanj. Več posluh^ za društveno delo pa bodo morali pokazati tudi člani sami.
-r
Spremembe v pravilniku o delitvi dohodka
Naneslo je, da nismo gospodarili tako, kot smo to želeli in zato tudi predvideli v pravilniku določilo, ki ne ustreza več. Delavski svet in upravni odbor sta zato na seji '31. januarja sklenila, da osvojita predloženi osnutek novega besedila tretjega odstavka 4. člena in, da dobi ta pravilnik nov člen, ki se vrine med stara člena 4 in 5.
Popravljeno besedilo 3. odstavka 4. člena se glasi: V kolikor se pogoji gospodarjenja v obračunskem obdobju spremenijo tako, da bistveno vplivajo na doseganje dohodka podjetja, mora DS pred sprejetjem zaključnega računa za to obdobje določiti konkretno delitev za isto obdobje.
V novem členu tega pravilnika pa je govora, v katerih primerih nastopijo taki pogoji, ki jih nakazuje
4.	člen.
različni, da predstavljajo vedno obširnejše študije. Znanstveno raziskovanje tržišča zahteva zatorej tudi znanstvene prijeme v reklami. Le takšna reklama bo lahko pozitivno vplivala na prodajo proizvodov.
Reklama, kot prva faza obveščanja javnosti, in s tem potrošnikov, je že prerasla naslednjo stopnjo, v ekonomsko propagando. Na podlagi izkušenj, katere ima določeno podjetje s potrošniki in na podlagi analiz tržišča, ki postajajo vedno bolj vodič za prodajno politiko podjetja, m o r a ekonomska propaganda polagati k realizaciji prodaje svojih izdelkov na tržišču.
Danes ni več dovolj, če podjetje nekemu Izdelku zniža ceno, izboljša kvaliteto ali da izdelku ličnejšo ob-
liko, temveč postaja proizvajalcem vedno bolj jasno, da mora o vsem tem spregovoriti, objasniti oziroma to reklamirati odnosno propagirati potom ekonomske propagande.
Ekonomska propaganda je v stanju, da vpliva na mnenje poedin-cev, na njihovo dojemanje in reagiranje. Dolžnost ekonomske propagande je, da v celoti upošteva rezultate analize tržišča. Od uspeha analize tržišča oziroma od ekonomske propagande je odvisno, če bodo prišli rezultati in zaključki analize tržišča tudi v polni meri do izraza.
Potrošnik se pri kupovanju določenega izdelka ne oslanja samo na en moment oz. pogoj. Znano je, da kupci postavljajo vedno nove in vedno druge pogoje.
Prodajo ne omogoča samo kvaliteta izdelka; zahteva se še lični izgled in neka mamljiva karakteristika, katere določeni izdelek ločijo od drugih, podobnih.
Vse te zahtevke mora ekonomska propaganda, z uporabo tehnike in s svojo spretnostjo upoštevati, da bi pri potrošniku v določeni meri utrdila prepričanje, da predstavlja izdelek vse te lastnos i, katere on — potrošnik — postavlja. Seveda prepričevanje ne sme predstavljati niza raznih ugotovitev. Ravno nasprotno, vsak posameznik mora priti do zaključka po lastni presoji, da se strinja z ugotovitvijo propagande, katera mu je omogočila narediti določene zaključke.
Nadaljevanje prihodnjič
Hišica v cvetju in trava oholi nje...
Poln navdušenja vidiš v oblakih svoj novi dom. Le pot do njega je dolga in zagrenjena.
Kdor je stopil na to pot, hodi po njej zagrenjen in otožen. Ondan sem pobaral soseda, ki koraka po njej, kako je kal z gradnjo njegove hišice. Dolgo je molčal (kar slabo pomeni), nato pa le počasi izpregovoril: »Veš prav slabo je! Dolgo sva hranila z ženo denar (saj poznaš najine osebne dohodke), da sva zmogla od zasebnika kupiti zazidalno parcelo. Ker ni bil oderuh, mi je pošteno zaračunal za 450 m' 5400 N din. Kupoprodajno pogodbo sva na sodišču overila in — bil sem srečen. Da bi postal pravi lastnik, sem moral še na občino k finan-carjem.
Rojen sem pod srečno zvezdo, pa se je vseeno zataknilo. Tudi ti si lahko bral v Občinskem poročevalcu, di so takse za take primere zvišali od 10 •/• oz. 15 •/» kar na 60 “/« vrednosti kupčije. Možje so povišanje utemeljili s tem, da z večjimi davščinami zaščitijo našega delovnega človeka. To, dragi prijatelj, znese v mojem primeru kar 3240 N din.
Ko bom to opravil, bom lahko nadaljeval uveljavitev lastništva; zaprosil bom lahko za lokacijsko dovoljenje, se potegoval za gradbeno dovoljenje. In, ko bom plačal še komunalni prispevek (4500 N din), bo razen taks, stroškov za oglede in načrtov, vse plačano.
Daleč za obzorjem Je še nekje gradbeni material, iz katerega naj nastane nekoč moj dom.«
Zamislil sem se nad izdatki in v naglici naračunal 16 000 N din, ki Jih bo sosed moral odšteti za svojo hišico, p redno bo prvič zavihtel svoj kramp. Tisto, da mu naj izberem srečko za loterijo, sem slišal in preslišal obenem.
Gledal sem za mladim človekom, ki je s težkimi koraki nadaljeval svojo pot. Gledal sem za njim in ponavljal številke.
Se nekaj dni in še danes mislim na tistih 60 "/o. Morda jih razumem; nerazumljivo mi pa ostane tolmačenje, da tako visok davek ščiti delovnega človeka. Rad
bi tudi vedel, če imajo tudi drugod v rabi take zaščitne mere.
Razvoj industrije in priliv prebivalstva v industrijske kraje poraja stanovanjsko vprašanje.
Naravno je, da delavci težijo k izgradnji svojega doma. V lastni režiji. Ce mu onemogočimo gradnjo — delavcu — bo njegov primer le stopnjeval težav-
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi:
1.	Slavi Gerbec, kemijski tehnik, vstopila 1. 2. 1968.
2.	Sašo Istenič, kemijski tehnik, vstopil 1. 2. 1968.
3.	Marko Korenčan, kemijski tehnik, vstopil 1. 2. 1968.
Izstopi:
1.	Darja Matejevič, previjalka, izstopila 31. 1. 1968.
2.	Vera Nebec, tkalka, izstopila 31. 12. 1967.
3.	Francka Šuštaršič, previjalka, izstopila 31. 12. 1967.
4.	Marko Korenčan, kemijski tehnik, izstopil 6. 2. 1968.
5.	Jožica Ručigaj, šivilja, izstopila 7. 2. 1968.
6.	Pavle Starin, pom. mojstra v tkalnici, izstopil 19. 1. 1968.
nost stvari in postal, ali ostal, problem za celotno družbo.
Vprašujem se, ali so tisti, ki so odločali o višini davščin pomislili tudi na posledice, ali pa so videli samo finančne potrebe organa, katerega vreča ni nikdar polna.
Zamahnil je s krampom sosed Andrej in dejal: »Madona, dajatve!«
Zahvala
Ob izgubi moje drage mame JULKE BIZJAK se zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz pripravljalnice za izraze sožalja in za cvetje, ki ste ga poklonili moji mami na mrtvaški oder.
Žalujoča hčerka Slavka Bizjak Vsem in za vse, hvala. Blagovica, 29. 1. 1968.
Zahvala
Ob tragični nesreči, pri kateri je izgubil življenje moj dobri oče
JANEZ MOČNIK
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz pripravljalnice za lep venec, ki ste ga darovali mojemu pokojnemu očetu v spomin.
Žalujoča hčerka Ivanka Pevec z družino
Lukovica, januarja 1988.
Zahvala
Članom upravnega odbora sindikalne podružnice Induplati in predvsem njenemu predsedniku se iskreno zahvaljujem za finančno pomoč, ki sem jo prejela za ublažitev težkih prilik, v katerih živim z dvema otrokoma.
Marija Habjan Vsem hvala in lep pozdrav.
Zg. Jarše, februarja 1968.
iHmbinut
Uvodnik — O našem delu Uvodnik — Priloga k bilanci 1967 Dober uspeh, slabi rezultati Ureditev inventurnih razlik Obvestilo Pismo male Mojce Kdo so naši milijonarji UO: Odobrena nagrada za rekonstrukcijo stroja Vesti
Ing. L. Zabukovec - Proizvodnja v januarju 1968
J. Mavko — Prodaja v januarju 1968 B. Zupan — Nezgode pri delu v januarju in februarju 1968 Poročila se je Razširjena seja sindikata Ekonomska propaganda Inženir Stupica govoril o tekstilnih strojih Spremembe v pravilniku o delitvi OD M. Slapšak — Hišica v cvetju in trava okoli nje . . .
V. Habjan - Obvestila iz kadrovske službe
Čestitka za 8. marec
Zahvale
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
./W\A/>AAAA^ACyWW‘^yVW\A^AAAA/VWSCyVWVWVW^A(VWWWWW',

Vsem članicam našega kolektiva iskreno čestitamo ob letošnjem 8. MARCU
IO sindikata
OWVNAAAAA/VWVAAA/VWVW«WWVW^»/«WWWWWVA/WsAA/VWWV^Wv