Poštnina plačana v gotovinl Izhaja vsak petek ob 17. Stane mesečno po poštl 5 Dln, V Celjupo raznašalcih dostavlje- na 5"50 Din, sa Inczemstvo 10 Din flačun pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. I^^m ^BL h^K i^^V m^M m I^^B i^^V ^^V ^^B ^^M ^^V J^^b iBKi 'mK i^^m Cena 1.50 Dln ftedakcija in npravai Celje, Strossmayerjeva ulica St 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokoplsi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se «prejemsjo ob petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov ie nvainjejo le po možnosti. Štev. 55» Celje, petek 27. julija 1934. Leto XVI. Revolucija v Avstriji Kancelar dr. Dollfuss umorjen — Vsi uporniki aretirani — Sa- momor dr. Rintelena — Von Papen — novi nemški poslanik na Dunaju Avstrija je doživela v sredo 25. ju- lija usoden dan: izbruhnila je hit- lorjevska revolucija, ki se jc razširi- la skoraj na vso državo, ki jo je pa vlada končno udušila. V srcdo okrog 13. je imela avstrij- ska vlada v kancelarjovi palači na Dunaju sejo. Ob tej uri so se pripe- Ijali v Johannesgasse v vojake pre- oblečeni hitlerjevci. Zasedli iso du- najsko oddajno postajo Ravag in pri- silili napovedovalca, da je oddal vest o ostavki Dollfussove vlade. Kmalu sta prispeli vojska in policija, ki sta obkolili palačo in po daljši borbi pregnali hitlerjovce. Okrog 13. je dobil minister za jav- no varnost major Fey zaupno poro- čilo, da ae v Siebensterngasse zbira- jo ljudje v uniformah vojske in Heimwehra ter da najbrže priprav- ljajo neko akcijo. Ko je Fey o tem obvestil dr. Dollfussa, je bil ministr- ski svet takoj prekinjen ter so se se- stali na posvetovanje dr. Dollfuss, Fey in državni podtajnik za javno varnost Karwinsky. Pozneje so po- zvali tudi državnega podtajnika za vojsko generala Zechnerja. Dollfuss je takoj vsem naročil, naj izdajo po- trebne ukrepe, da se prepreči vsak revolucionarni poizkus. Toda bilo je že prepozno. V trenutku, ko so ta posvetovanja še trajala, se je pripe- ljalo na dvorišče kancelarjeve pala- ce na Ballhausplatzu več tovornih avtomobilov, na katcrih je bilo okrog 150 do zob oboroženih heimwehrov- cev in vojakov. V resnici so bili to hitlerjevci, ki so se preoblekli v vo- jaške in lieimwehrovske uniforme, da bi lažje izvršili svoj namen. Hit- lerjevci so takoj zasedli vso palačo, aretirali vse, ki so jih našli v pi- sarnali ter jih zaprli v skupno sobo. Kancelar dr. Dollfuss je hotel v dru- gi del palace in je stopil s svojini siugo iz svoje sobe na hodnik in v drugo sobo. Tu so ga dohiteli upor- niki. Eden izmed njih je stopil k Dollfussu ter oddal dva strela v nje- gov vrat in raino. Dr. Dollfuss se jc zgrudil na tla in dvakrat s slabim glasom zaječal na pomoč. Pozneje so pozvali ministra za javno varnost Feya, ki je bil skupno z ostalimi are- tiranci v neki drugi sobi, k težko ranjenemu Dollfussu, ki je Feya na- prosil, naj skrbi, če bi dr. Dollfuss umrl, za njegovo* ženo in otroke. Na- to je ostal dr. Dollfuss sam z upor- niki v sobi. Prosil je, naj pošljejo po duhovnika, a tega niso storili. Dr. Dollfuss je okrog 15.45 podlegel po- škodbam. Prostor pred kancelarjevo palačo je kmalu obkolilo vojaštvo, sosednja poslopja pa so zasedli oddelki Heim- wehra. V palači so bili ujeti dr. Doll- fuss, Fey in Karwinsky ter več" urad- nikov. Zato tudi vojska ni mogla streljati na upornike, ki so zagro- zili, da bodo pri prvem strelu na nje ubili Dollfussa in vse ostale jetnike. Uporniki se na vsa prigovarjanja niso hoteli udati in so zahtevali, naj dr. Dollfussi takoj poda ostavko. Te- lefonično so uporniki stopili v stike s predsednikom republike in zahte- vali imenovanje nove vlade po nji- hovi želje. Temu pa se je predsednik republike Miklas uprl in poveril vod- stvo vladnih poslov prosvetnemu mi- nistru Schuschniggu. Ministri, ki niso bili ujeti ali aretirani, so se takoj zbrali na posvet. Da bi rešili ujetni- ke, so ponudili upornikom, da jih brez kazni izpuste in jim dajo varno spremstvo do ncmške meje, če izpuste Dollfussa in ostale. Minister Fey sam je pri gel na balkon in prosil vojsko in policijo, naj niCesar ne podvza- me proti upornikom. Po daljših po- gajanjih, ki se jih je udeležil tudi nomški poslanik na Dunaju Rieth, so se uporniki okrog 18. udali. Ko pa je bilo ugotovljeno, da je dr. Doll- fuss umorjen, so vse upornike are- tirali in pridejo pred naglo sodišče. V četrtek so prispeli na Dunaj predsednik republike dr. Miklas, ki je bil na Koroškem, podkancelar knez Starhemberg, ki je bival v Be- netkah, in vdova dr. Dollfussa, ki je bila z otroki v gostch pri Mussolini- jei soprogi v Riecionu. V sredo se je nenadoma pojavil na Dunaju avstrijski poslanik v Rimu dr. Rintelen, bivši minister in šta- jerski deželni glavar. Ker je takoj padel na njega sum, da ima zveze z uporniki in so se ti tudi sklicevaii nanj, je bil aretiran in pridržan v preventivnem zaporu v poslopju voj- nega ministra. Dr. Rintelen je v za- poru izvršil samomor. Smrtno ne- varno ranjenega so prepeljali v bol- nišnico, kjer je umrl. V sredo popoldne so zasedli hitler- jevci tudi mnogo javnih poslopij v raznih krajih Avstrije. Eksekutiva je povečini že upostavila red, le na Štajerskem divjajo še ponekod kr- vavi boji. Truplo dr. Dollfussa so položili na mrtvaški oder v Dollfussovi delovni sobi v kancelarski palači. Pokopan bo v ponedeljek na državne stroške z velikimi .sveeanostmi. Nemški kancelar Hitler je imeno- val doscdanjega podkancelarja von Papena za nemškega poslanika na Dunaju. Celjski obcinski svet Nov prispevek iz bednostnega fonda — Gradnja nove mestne ubožnice na Sp. Lanovžu — Občina je lani prihranila 300.000 Din — Regnlacija Suš- nice — Otvoritev mestnega otroškega vrtca — Nova tarifa za plin — Ukrepi proti pretiranim ccnam sadja na celjskem trgu Celjski občinski svet je imel v pe- tek 20. t. m. od 18.30 do 20. zadnjo redno sejo pred počitnicami. Župan dr. Goričan jo v začetku seje spo- ročil, da sta se oblastni odbor Ja- dranske straže v Ljubljani in upra- va celjske sokolske župe pismeno za- hvalila tttestni občini in prebivalstvu za sodelovanje naJadranskih sveca nostih in sokolskem župnem ziletu v Gelju. Razsoilba o vodopravnem po- stopanju glede regulacije Savrn-je pri Celju l)o izdelana do konca julija. Mi- nister g. dr. Novak je obljubil občini vso pomoč glede izplačila letnega dr- ^aVnega prispevka v znesku 1 mili- jona dinarjev za regulacijo Savin je. xMestna občina je prejela lani iz bed- nostnega sklada dravske banovine 79.000 Din za javna dela, za letos pa je za enkrat določen prispevek iz bednostnega sklada v znesku 29.500 dinarjev. Pravni odsek (referent obč. odb. dr. Kalan). V domoviusko zvezo so bili sprejeti gg.: tovarnar Alojzij Urabič, trgovec Fran jo Fišer in za- sebni uradnik Andrino Kopinšek; več prošenj za «prejem je bilo od- ¦fclonjonih. Finandni odsek (referent obč. odb. dr. Vrečko). Oböina bo dala rav- natelju meščanske sole g. Ivanu Cer- neju v Celju natui'alno stanovanje v liiši, ki jo bo še določil finančni od- f-ok. C:z to občina kupila od banske uprave bivše Rebekovo posestvo na. Mariborski cesti, bo zvišala najem- nine v tem poslopju. Občina bo na- jela pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani posojilo v znesku 750.000 Din, s katerim bo krila stroškc za nabavo nove retortne peči in obno- vo mestne pliname, v kateri je po- vzročila katastrofalna poplava v Ian- ski jeseni veliko škodo. Finančno ministrstvo je odobrilo mestni prora- čun za 1. 1934., po katerem bo mest- na občina letos pobirala 50% občin- sko doklado na vse drž. neposredne davke, 20% izredno doklado za re- gulacijo Savinje in 3% gasilsko do- klado. Občina namerava zgraditi na Sp. Lanovžu novo, dvonadstropno mestno ubožnico, ki bi stala približ- lio. 1 >i milijona dinarjev. Mestni t.sh- nični oddelek bo po ogledu drugih ylicnih zavodov izdelal skico nove stavbe. Občina bo delno krila grad- bene stroške s prodajo hiše in pri- zidka na oglu Razlagove, Vrvarske in Kocenovo ulice. Preu/reditev se danje mestne ubožnice v delavski azil bi stala 416.000 Din, ker bi bilo treba zgraditi nov prizidek na dvo- rišču, ki bi stal 207.000 Din. Zadeva je odložena do prihodnjega pk'ora- čuna. Občina bo zgradila v lastni re- žiji Se pet čolnov za prevažanje ljudi ob poplavah. Računski zaključek za 1. 1933. je zelo ugoden in izkazuje ¦44.000 Din prebitka, dočim je bil v proračunu predviden primanjkljaj v znesku 250.000 Din. Lanski prora- i^unski prihranki znašajo torej okro- glo 300.000 Din. Lani je bilo v pro- računu predvidenih 6,294.000 Din do- hodkov in 6,250.000 Din izdatkov, v resnici pa je bilo 6,338.000 Din do- hodkov in 5,949.000 Din izdatkov. Od letošnjega prispevka iz bednostnega son da bo občina porabila 12.500 Din za mezde delavcev, ki bodo zapos- leni pri regulaciji Sušnice, za ka- tero je mestna občina letos določila 100.000 Din. Obrtni odsek (referent obč. odb. D o b o v i č n i k). Občinski svet je priznal krajevno potrebo za brezal- koholno okrepčevalnico, ki jo name- rava otvoriti g. Viktor Zany v svoji delikatesni trgovini v Prešernovi | ulici. ! Odsek za prosveto in tujski promet (referent obč. odb. sol. upir. Vog- 1 a r). Valentin Podstevšek z Razbo- ra pri Slovenjgradcu je prosil mest- no občino, da bi mil dovolila biva- nje med razvalinami na Starem gra- du, ker namerava taziskovati raz- valine in napisati zgodovinsko delo. Občina je odstopila proSnjo Muzoj- skemu društvu, da izreče svoje mne- nje. Novi trg pri bivšem Diehlovem posestvu se imenuje odslej Tyrsev trg, zvezno ulico med Mariborsko cq- sto in Konicnskega ulico pa bodo imenovali pozneje. Mestna občina bo otvorila jeseni dva oddelka otroške- ga vrtca v mestu in Gaberju ter bo j plačevala stanarino za dve vrtnarici, krajevni šolski odbor pa naj pre- uredi šolske prostore. Več prošenj za podpöro je bilo odklonjenih. Na- bava 50 novih klopi za mestni park in Masarykovo nabrežje jc bila od- ložena do prihodnjega proraCuna. Zdravstveni odsek (referent obč. nL?M* n a v'd u S u j e kakor lepo*"petje."*-: i ll. Kjerkoli si bodi U povsodi rSB Proizvod »U N I O N«, Zagreb odb. sol. upr. Bizjak). ObCinski svet je vzel na znanje naslednje po- rofilo o delovanju Zdravstvenega doma v Celju. V Zdravstvenem domu je bilo lani zdravniško pregledanih 2.016 uCencev in 1.574 učenk, in si- cer 1000 učencev in 791 učenk narod- nih Sol, 886 učencev in 721 učenk srednjih šol in 70 uCencev in 62 učenk strokovnih Sol. Zdravniki so obiskali učence na domu 25-krat, v šoli 16-krat, zdravstvene sestre pa so obiskale uCence na domu 89-krat in v soli 63-krat. V razna letovišča je bilo lani poslanih 24 dečkov in 22 deklic. BxezplaCno plombirano je bilo zobovje 588 uCencev, röntgen- skill zdravniških preiskav je bilo 17, obsevanih je bilo 48 otrok, v bolniš- nico pa je bilo poslanih 36 deCkov in 39 deklic. V Solski kuhinji kraljice Marije je bilo lani razdeljenih 14.920 brezplaCnih obedov in 20.459 južin. Oboleli otroci so dobili v 314 prime- rih brezplaöno zdravila na dom. V Zdravstvenem domu so lani delovali 1 zdravnik, 1 zdravstvena sestra in 1 sluga. Odsek za podjetja (referent obč. odb. mag. pharm. P o s a v e c). Proš- nja kina Uniona za ponovno zniža- nje cene električnega toka je bila odklonjena. Sokolskemu društvu je bila znižana cena za električni tok na 2 Din za kilovatno uro. Nekate- rim strankam v okoliški občini je bil dovoljen priključek na mestni vodo- vod. Pražarni in kemični tovarni v Gaberju, ki bo začcla po dolgem pre- sledku v kratkem sjopet obratovati, je občinski svet dovolil dnevno po- rabo 10 m3 vode iz mestnega vodo- voda. Občina bo odslej raCunala me- i-oizkusnemu uradu vodarino po ta- rifi. Podaljšanje vodovoda v neka- tere dele okoliške občine je bilo za- časno odložcno. Mestna plinarna v Celju bo pristopila k Jugosl. plinar- niškem in vodovodnem udružcnju v Zagrcbu. Z vprašanjem zaračunava- nja vodarine mestni jilinarni se bo še bavil finančni odsek. Odobrena je bila nova znižana tarifa za plin, ki stopi v veljavo 1. avgusta. Doslej je stal plin pri mesečni porabi do 20 m3 4 Din m3, od 21 do 100 m:t 3.50 Din, nad 100 m8 pa 3 Din Od 1. avgusta dalje stanc plin pri mesečni porabi do 5 ma 5 Din, od 6 do 15 m3 4 Din, od 10 do 30 m3 3.50 Din, nad 30 m3 pa 2.90 Din. Pri s 1 u č a j n o s t i h jo bilo iskle- njeno, naj mestna policija interve- nira glede vzdrževanja red a pri po- grebih na mestnem pokopališču. Ker so nekatero mize za prodajo zi- vil na Glavnem trgu v slabem sta- nju in nesnažne, bo mestni fizik öd- pravil ncdostatke. Cene sadja na celjskem trgu so povpreöno za 75 odstotkov višje nego v drugih me- stih; zato bo občina ukrenila vse po- trebno, da se pretirane cone znižajo. Nova plinska tarifa v Celju Po 1. avgnstu 1 m plin a 2.00 Dinl Dandanes je postal plin že v sko- ro vseh evropskih državah neobhod- no potreben faktor v gospodinjstvu. Brez plinskega kuhalnika ni kuhi- njo in visok odstotek gospodinj upo- rablja izkljuöno plin kot izvor toplo- te; izračunati so znale, da jo to go- rivo najcenejše, posebno, ako izra- zijo v številkah vse njegove pred- nosti: hitrost, snaSnost in zlasti to, Stran »Nova Doba« 27. VII. 1934. Štev. 55. da odpade vsak transport goriva in pepela. Poleg tega si moramo do- bavljati in plačevati ostala goriva v naprej, plin pa plačujemo za nazaj in takorekoe v mesečnih obrokih, kar je v sedanjih časih tudi velike vred- nosti. Pri nas je ovirala gospodinje pred- vsem nepoučcnost o pravi4nem in štedljivem ravnanju s plinom ter de- loma cena plina, ki v zadnjem času ni bila v pravem razmerju s padli- mi cenami ostalih goriv. Zaradi te- ga se je mestna plinarna v Celju od- ločila, da s predavanji, kakor se bo- do ponavljala jeseni v mesečnih pre- sledkih, ter z izdajo mesečne revije, ki izide že v prihodnjem mesecu, dvigne zanimanje za plinsko kuho, istočasno pa zniža ceno plinu na Din 2.90 za kubični meter. Nepravilno bi bilo, da bi bili de- ležni tega znižanja tudi oni konsu- menti, ki uporabljajo plin le kot re- zervo ali kot pripomoček, na nje pa odpade vendar enak del stalne reži- je, kakor na konsumente, ki trošijo več plina. Take, za plinarno pasivne konsumente obremenjujejb inozem- ske plinarne z mesečno osnovno pri- stojbino 30—50 Din, ki jo mora pla- čevati vsak konsumont, naj troši mnögo plina, malo ali celo nič. Na- šim slabšim socialnim prilikam pa mnogo bolj odgovarja drugačna re- site v in sicer skupinska tarifa, ki jo je sprejel celjski občinski svet na svoji seji dne 20. t. m. s sledečimi skupinami: pri mesečni potrošnji si ane vsak m3 do 5 m3. . . . Din 5.— od C do 15 m3 . . . . » 4.— od 1G do 30 m3 ... » 3.50 proko 30 m3 . ...» 2.90 Ta tarifni sistem sicer naVaja go- spodinjo, da opazuje na plinomeru gvojo potrošnjo, toda gospodinja se bo temu takoj privadila, ko bo uvi- dela, kake koristi ji nudi kontroli- ranje potrošnje v zvezi z novo tari- fo. Naslednji primer to zelo nazorno pokaže: Gospodinjo stane 26 m3 Din 91.—. Ker stane 32 m3 Din 92.75, lahko po- fabi še 6 m3, ne da bi mnogo zvišala račun; s to količino plina skuha ta- korekoč zastonj 6 dobrih kosil, če ra- cunamo, kakor nam je pokazalo zad- nje predavanje o plinski kuhi(, da potrebuje 1 kosilo za 8 oseb 0.9 m;> plina. Po novi tarifi stane: veCerja (5—8 oseb) Din 0.70 do 1.50 kosilo (5—8 oseb) Din 1.90 do 2.60 zajutrk (5—8 oseb) Din 0.20 kopel Din 2.75 do 3.25 ura likanja Din 0.60 vkuhavanje 12 kozarcev Din 1.10. V gospodinjstvu 5—8 oseb, kjer se kuhajo vsi obedi na plinu, se porabi po gornji tabeli za Din 90.— do 135.— plina. Z uvedbo nove tarife, po kateri se bo raCunal že ves potrošek v avgu- stu, bo kuhanje, pečenje, likanje, sploh vsa gospodinjska dela, cenej- že s plinom nego z drugimi gorivi. Zatorej od sedaj naprej: Vse samo s plinom hitro, čisto, pocenil Politični pregled p Nevarnost krize francoske vlade odstranjena. V Franciji je pred dne- vi grozila težka vladna kriza, ker je minister Tardieu pred parlamentar- nim odborom za preiskovanje afer Staviskega napadel predstavnika ra- dialne stranke Chautempsa. Ministr- skemu predsedniku Doumergueu je kot preizkušenemu državniku, ki uživa zaupanje vseh strank, v torek uspelo poravnati spore, ki so nastali zadnje dni v francoski vladi, in stem preprečiti vladno krizo, ki bi spra- vila v zastoj ne samo francosko no- tranje politično življenje, marveč vst> mednarodno politiko, ki sloni baš se- daj popolnoma na iniciativi Fran- cije. Po konferencah z vodilnimi predstavniki vseh strank in posvcto- vanju s predsednikom republike je Doumergue na veterni seji vlade sta- ,vil posredovalni predlog, po katerem naj Tardieu izjavi, da pred parla- mentarnim preiskovalnim odborom ni govoril kot clan vlade, marveč kot zasebnik ter da ni imel namena ža- iiti in napadati predstavnikov radi- kalne stranke. Obenem je zahteval od vseh članov vlade, da opuste vse osebne spore in posetijo vse svoje moči državi. Ta predlog je bil spre- jet in s tern preprečena kriza valde. Zato je pričakovati, da bo Barthou že prihodnje dni nadaljeval pogaja- nja o vzhodnem paktu. p XJreditev obmejnih vprašanj med Jugoslavijo in Madžarsko. V soboto je bila v Beogradu podpisana kon- vencija, ki urejuje vsa obmejna vprašanja med Jugoslavijo in Mad- žarsko. Na osnovi tega sporazuma bosta sedaj obe vladi izdali potrebne i ukrepe, da se v bodoče onemogočijo vsi obmejni incidenti. Konvencija bo na jesenskem zasedanju predložena Društvu narodov, s čimer bo tudi madžarska pritožba proti Jugoslavi- ji definitivno stavljena z dnevnega reda in svet Društva narodov o njej «ploh ne bo več razpravljal. p Bolgarija priznala Rusijo. Dne 23 t. in. so bili obnovljeni normal ni diplomatski odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Bolgarijo. Domače vesti d General Rudolf Maister f. V če- trtek 26. t. m. ob 14. je umrl na Un- cu pri Rakeku v 61. letu starosti od srčne kapi zadet divizijski general v p. g. Rudolf Maister, osvoboditelj Maribora in naše severne meje, na- rodni junak in buditelj, vojaški or- ganizator in pomemben slovenski pesnik. Pokojnik jo živel zadnja le- ta deloma v Mariboru, deloma pa na Uncu. Tik pred vojno je prišel v Ce- ]je, kjer se je z veliko vnemo udej- stvoval zlasti med jugoslovensko orientirano srednješolsko omladino, ki ji je bil pravi qCe in vodnik. Nje- gove izredne zasluge, ki si jib je pri- dobil za osvobojenje našega naroda na severu slovenske zemlje, bodo večno blestele v naši zgodovini. Bil je mož dejanja, visoke kulture in vi- teškega duha. Spominu general a Maistra se z globokim spoštovanjem in iskreno hvalcžnostjo kl an ja ves naš narod. d Dvajsct let je poteklo v četrtok, odkar je Avstrija napovedala Srbiji vojno. Ta neutemeljeni korak Av- strije je potegnil skoro pol sveta v strahotni vli *ec svetovne vojn ¦:,. Naš narod je nastopil zadnjo pot na svo- jo Kalvarijo ter končno doživel po stoletnih težkih mukah svoje vsta- jenje in osvobojenje. d Ban g. dr. Drago Marušič je na- stopil 24. t. m. svoj redni lotni do- pust. Za časa njegove odsotnosti ga nadomestuje podban g. dr. Pirkma- jer. d Notar Anton Carli f. V nedeljo je umrl v Ptuju splošno priljubljeni notar g. Anton Carli v 60. letu sta- rosti. V Ptuju je deloval kot notar od 1. 1925. in se je z veliko vnemo udejstvoval v raznih narodnih dru- štvih. Pokojniku bodi ohranjen ča- sten spomi! d Dr. Maček v zagrebški bolnišni- ci. Dr. Vladimira Macka, ki je pre- stajal svojo custodo honesto v zapo- rih okrožnega sodišča v Sremski Mitrovici, so prepeljali iz kaznilnice v Sremski Mitrovici v bolnico usini- ljenih sester v Zagrebu in sicer po sklepu sodišča na podlagi mnenja zdravnikov, da se dr. MaCku orao- goči zdravljcnje zoba in lečenje vnetja čeljusti. d Usodno divjanje strele. V pone- deljek je prihrumela nad okolici Sv. štefana pri Ömarju in Slivnice pri Celju težka ncvihta. Strela je uda- rila v poslopje posestnika Tepcža pod Babno goro pri Sv. Štefanu. Po- slopje je pogorelo do tal. Drugič je treščilo v oreh poleg hiše posestnika Janeza Freceta v Tratni pri Slivnici. Strela je odskočila z oreha na hišo in udarila skozi strop ravno sredi mize, okoli katere je bilo zbranih pri južini 12 oseb, med temi štiri delav- ke. Triletnega fantka je strela ubila, ostalih 11 oseb pa je omamila in hu- do opekla. Hišo so takoj objeli pla- meni. Nekateri so prišli toliko k za- vesti, da so se po vseh Stirih reSili iz gorcCe hišo, ostale pa je rešil so- ßed Turnšek. Hiša je popolnoma ČOKOLADA €l~Š& ***L rlrf zgorela. Škoda znaša okrog 15.000 Din in je le delno krita z zavaroval- nino. d Poletne uradne ure v državnih uradih. S sklepom ministrskega sve- ta so bile 24. t. m. zaradi velike vro- L'ine v vsej di"žavi do preklica uvede- ne v vseh državnih uradih uradne ure od pol 8. do pol 14. 4 Poslanec Ignjat Todič f. V sobo- to popoldne je umrl v Rogaški Sla- tini, kjer se je mudil na oddihu, na- rodni poslanec Ignjat Todic. d Rezijske karte za železnicarje, ki so bile s 1. julijem ukinjene, bo- do zopet uvedene 1. avgusta, pač pa se cena režijskih kart zviša od 10 na 20 odstotkov normalne voznine. Za vrnitev režijskih kart železničarjem so se odlocno in z uspehom zavzeli tudi vsi narodni poslanci in sena- torji iz dravske banovine, zlasti pa generalni tajnik Jugoslovenske na- cionalne stranke minister n. r. gosp. dr. Albert Kramer. d Planinska maša se bo darovala v nodeljo 29. t. m. ob 10. dopoldne pri Mozirski koßi na Mozirski plani- ni. Pri maši bodo zapeli šmihelski pevei. Sodeloval bo tudi orkester. Planinci in izletniki najlepše vab- ljeni! — SPD Celje. d Nova knjiga prof. dr. Mišiča. Znani propagator lepot našc zemlje prof. dr. Fr. Mišič je napisal novo, 200 strani obsegajoße ilustrirano de- lo »V žaru in čaru šumovitega Po- horja«. Knjiga izide te dni in bo sta- la samo 30 Din. d Dnnajska vremenska napoved za soboto 28. julija: Sevcrne Alpe: Po- nekod dež, nekoliko hladneje. Južne Alpe: Izpremenljivo, oblačno, neko- liko toplejc. Celje in okolica c Pogajanja v Westnovi tovarni, ki so bila prekitijena 18. t. in., so so nadaljeval a v sredo 25. t. m. Po dalj- ših pogajanjih so zastopniki podjet- ja in delavstva sklenili naslednji spo- razum, ki je veljaven do 30. novem- bra: Delavci bodo zaposleni teden- sko vsaj 32 ur. Izplačilo dobijo za označeni čas tudi, Ce bi tovarna ne obratovala toliko ur, kakor je biio določeno. Mezde onih dclavcev, ki so doslcj zaslužili 2.10 do 2.80 Din na uro in ki so v podjetju več nego šest mesecev, se povišajo na 3 Din. Pri lein poviäanju pride v poštev okrog 350 delavcev in delavk. Za začetnike do G mesecev službe se določi mini- malna mezda 2.75 Din. NosaCcm po- sode se povišajo place za 10 odstot- kov. Pečarjem se izplaCa enkratna premija v znesku 100 Din. Pri poga- janjih se je delavstvo vedlo discipli- nirano. Zadeva je potekla zadovolji- vo le zato, ker delavstvo prifakuje, da bo pri novih pogajanjih jeseni uredilo svoje delovno razmerje in utrdilo svoje prejemke v definitivni kolektivni pogodbi, ki jc potrebna za red in disciplino v vsaki tovarni. c UprizorHev »Slehernika« v av- gustu in fceptembru. Celjski studio j.od vodstvom režiserja g. Mil ana Košiča bo uprizoril 11., 12., 14. in 15. i. m. Ilofmannsthalovega »Sleherni- ka« pred župno cerkvijo v Celju. Re- žijo tega veličastncga dela je pre- v/.el g. Milan Košič, ki bo nato od- žel kot režiser na svoje novo služ- beno mesto v Narodno gledališče v Mariboru. Isto delo namerava upri- zoriti pied župno cerkvijo v Ceiju tudi ljubljanska drama in sicer pr- ve dni soptembra. V juniju namera- vano gostovanje ljubljanske dramo s »Slehernikom« je bilo zaradi teh- ničnih ovir preložcno. c Velika obrtna razstava v Celju leta 1935. Podružnica Društva jugo- slov. obrtnikov v Celju je uvedla ak- cijo za veliko obrtno razstavo v Ce- lju leta 1935. ter v ta namen sklicuje za torek 31. julija ob osmih zvečer v spodnje prostoro Narodnega doma sestanek zainteresiranib krogov. 2,0- leti je, da se udeležijo sestanka poleg raznih oblastev in ustanov predvsem obrtniki, ki imajo voljo za sodelova- nje. Pričakujemo, da bo akcija za to pomembno prireditev naäla vsestran- :.ki odziv in podporo. c Zveza Maistrovih borcev, odsek Celje sklicuje nujen sestanek vseh tovarišev, ki bo danes, v petek ob 20. v Narodnem domu zaradi udelež- be na pogrebu preminulega genera- la Maistra. Pogrcb bo v soboto 28. t. m. ob 16. izpred mestnega magi- strata v Mariboru. Za udeležbo na pogrebu nam je na razpolago mest- ni avtobus, ki bo odpeljal v soboto ob 13. izpred celjskega kolodvora. Vožnja za tja in nazaj stane 50 Din. Tovariši, ki so nameravajo peljati k pogrebu z avtobusom, naj se takoj prijavijo in plačajo voznino pri taj- niku tov. Pepčku Šribarju, Celje, Aleksandrova 2. c Odkiitje Lečnikove spominske plošče. Savinjska podružnica Turist. kluba »Skale« v Celju ponovno vljud- no vabi vse planince, tovariše Ska- laše pa poziva, da se zanesljivo ude- leže odkritja spominske plošče v nedeljo 5. avgusta v masivu Škrla- tice. Točen spored bo javljen pravo- časno v Casopisju. Iz Celja bo vozil avtobus dne 4. avgusta v Kranjsko goro. V primeru zadostno zasedbe avtobusa bi vozila dva, od katerih bi ostal na željo eden do ponedelj- ka zvečer v Kranjski gori zaradi kasnejšega povratka onih udeležen- cev, ki nameravajo poleg tega izleta napraviti še kako turn. Pojasnila se dobe v pisarni Savinjske podružnice SPD v Celju in pri tvrdki Radioval v Celju, ki sprejemata tudi prijave. c Podaljšanje opoldanskega odmo- ra v trgovskih obratih. Sekcija tr- govcev s špecerijskim in kolonijal- nim blagom pri Združenju trgovcev za mesto Ljubljano je poslala vsem članom apel, naj od 23. julija do 25. avgusta zaradi velike vročine odpi- rajo trgovine namesto ob 14. Sole ob 15., in jih zapirajo ob 19. Okrožuica povdarja tučii, da od 14. do 15. v tr- govinah itak ni dela. Ali bi ne bilo dobro in prav, če bi tudi trgovci v Celju in okolici sledili vzgledu svo- j'ih Ijubljanskih kolegov? c Poroka. V soboto 21. t. m. se je poročil v Celju g. Martin Majhen, že- lezniški uradnik v Mariboru, z gdc\ Marico Grudnovo iz Celja, agil no so- kolsko delavko in bivšo večlettio na- Celnico Sokola v St. Juriju ob juž. žel. Novoporočencema želimo obilo sreče! c Bonbončkov dan bo priredila ženska podružnica CMD v Celju v nedeljo 2. septembra. Ostala društva naj blagovolijo ui)oštevati ta datum, c Predavanja o Radionu. Zaradi velikega zanimanja, ki vlada za za- nimivo in zabavno predavanje o Ra- dionu s predvajanjem sodobnega zvo&nega filma, bosta od petka 27. t. m. do vštetega petka 3. avgusta dnevno dve predavanji in sicer ob 17. in 20. uri v dvorani Mestnega ki- na (Skoberne). Gospodinje, ki preda- vanju še niso prisostvovale, si lah- ko rezervirajo prostore vsak dopol- dan pri blagajni Mestnega kina. Vstopnine ni. Vsaka gospodinja dobi primerno darilo za gospodinjstvo. c Na šahovskem brzoturnirja, ki je bil v soboto 22. t. m. kot otvoritev gahovskega turnirja za prvenstvo Društva jugoslovenskih akademikov v Celju in se ga je udeležilo osem Clanov, so se po dvokrožnem siste- mu plasirali: Ivan Marek z 11, Jože Peterman z 9%, Vladimir Diehl z 8K, Dobrajc Albin z 8, Viljem Povo- den s 7, Evgen Marek s 6, Helmut Gorinšek s 4, Franc Pograjc z 2 tcč- kama. Turnir je vodil tov. Peterman. Glavni turnir se je pričel v sredo zvečer v kavarni Evropi. c Društvo »Soča« priredi v nedeljo 29. t. m. izlet na St. Jungerto. Zbi- rališče in odhod ob 6. zjutraj pre<Ä Narodnim domom. Vse prijatelje na- rave vabimo, da se nam pridružijo — Prireditveni odsek. c Odsek Zveze Maistrovih borcev v Celju obvcšča vse tovariše, da bo v nedeljo 5. avgusta ob 10. dopoldne v Narodnem domu v Mariboru letni Štev. 55. »Nova Doba« 27. VII. 1934. Stran 3. Zopet Vam so nudi izredno lahek b e n c i n po znatno znižani ceni, edin iizvenkartelni, pri črpalkah pred veletrgovino Iv. Ravnikar, Celje, Kralja Petra o in Jos. Delakorda, Gaberje občni zbor Zveze. Celjski odsek opo- zarja tovariše, da so okoristijo 50% popusta na železnici ob posetu Ma- riborskega tedna, in jih poziva, da se v čim večjem številu udeleže občne- ga zbara, ker bo po daljšem času zo- pet clana prilika lepega tovariškega sestanka in pomenka. Vsi, ki se na- meravajo udeležiti občnega zbora, naj to sporočijo tajniku celjskega ¦ odseka tov. Pepčku Šribarju, Celje, Aleksandrova 2. c V Savinji je utonil v petek 20. t. m. okrog 18.30 31-letni zidar Jože Turnšek iz Levca. Pri kopanju pod levškim mostom ga je zgrabila bož- jast. Ko so ga izvlekli iz vode, je bil že mrtev. Zapušča ženo in dvoje otrok. c Žetev snirti. V soboto 21. t. m. je umrl v Zavodni 33 pri Celju v sta- rosti 42 let brzojavni mojster gosp. Blaž Jagodič. V celjski bolnišnici so umrli: v petek 20. t. m 53-letni dela- vec Anton Ramšak iz Celja, v soboto 63-letna kočarjeva žena Helena Vo~ hova iz Dobrtešo vasi pri Št. Petra v Sav. dol., v nedeljo 84-letna občinska reva Antonija Obrulova, 67-letni Ja- kob Koštomaj, občinski revež brez stalnega bivališča in 55-letna pre- vžitkarica Marija Plevnikova iz Ro- ginske gorce pri Pristavi, v ponede- Ijek pa triletna delavčeva hčerka Alojzija Reichova iz Gaberja. N. p. v m.! c Usoden pndec. Te dni je padel 47-1 etni posestnik Ivan slander v Ta- boru pri Grajski vasi s kozolca in si zlomil levo roko. Zdravi se v celjski bolnišnici. e Eazmere na delovnem trgu. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju so je od 11. do 20. t. m. na no-vo pri- javilo 64 brezposelnih (42 moških in 22 žensk), delo je bilo ponujeno za 10 oseb (7 moških in 12 žensk), po- sredovanj je bilo izvršenih 16 (za 6 moških in 10 žensk), odpotovalo je 17 oseb (11 moških in 6 žensk), od- padlo je 40 oseb (7 moških in 33 žensk) Dne 20. t. m. je ostalo v evi- denci 298 brezposelnih (277 moških in 21 žensk) nap ram 307 (259 moškim in 48 ženskam) dne 10. t. m. Delo do- bijo: po 1 natakar, Cevljarski prikro- jevalec, mizarski in čevljarski vaje- nec, po 2 služkinji in kmečki dekli ter po I natakarica in sobarica, c Poravnajte najemninski vinarl Mestno načelstvo celjsko opozarja hišne posestnike, da je 1. julija za- padel tretji obrok najemninskega vinarja (gostaščine). Stranke se po- zivajo, da plačajo zapadle zneske pri mestni blagajni celjski zanesljivo do 30. julija. Po preteku plačilnega ro- ka s,e bodo zaračunale zakonite 6% zamudne obresti. Plačila, ki bodo iz- ostala po preteku 6 tednov od dne- va dospelosti, bodo izterjana izvršil- nim potom. c Foto-albume, razglcdnice, naliv- na peresa, pisalni pribor itd. v veliki izbiri priporoCa K. Goričar vdy., Ce- lje, Kralja Petra c. 7., knjigarna in veletrgoviua s papirjem. c Bijaški kubinji v Celju so daro- vali gg.: dr. Juro Hrašovec 60 Din, geod. kapetan Josip Čeme 100 Din, raaturanti na proslavi 40-letnicc iz 1. 1894., 310 Din. Iskrena hvala! Vi- vant sequqntes! c Nočno lekattiiško službo ima od sobotc 28. t, in. do vštetega petka 3. avgusta lekarna »Pri križu« na Kra- lja Petra cesti c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilno službo ima od nedelje 29. t. m. do vštete sobote 4. avgusta III. vod pod poveljstvom g. B. Schlossor- ja, reševalno I. skupina, inspekcijsko službo pa v juliju namestnik povelj- nika g. A. Kališnik in v avgustu stroj- ni mojster g. B. Gradt. c Kino Union. Petek 27. julija: »Bressart ve vse«. Izvrstna zvočna komedija. V glavnih ulogah znani komik Feliks Bressart, Svetislav Pe- trovič, Gretl Thcimer in Teodor Loos. Predigra: zvočni tednik. — Sobota 28., nedelja 29. in poiiedeljek 30. ju- lija: »Pesem solnca«. Veličasten zvoč- ui film. V glavnih ulogah svetovno znani tenor inilanske Scale Lauri Volpi in Lilliane Dietz. Glasba: Pi- etro Mascagni. Predigra: kulturni film. Sokolstvo Sokolske plavalne tekme v Rimskih toplicah V nedeljo 22. t. m. so bile ob pri- liki javnega telovadnega nastopa So- kolskega društva Rimske toplice— Šmarjeta tudi meddruštvene plaval- ne tekme v bazenu v Rimskih topli- cah. Skoda, da so se prireditelji od- ločili za plavalne tekme Sele zadnji teden pred nastopom; to je bil goto- vo glavni vzrok, da niso poslala üi- di ostala društva svojih plavačev. Pol eg domačega društva so sodelo- vali samo bratje in sestre iz Celja tev 1 brat iz Trbovelj. Rezultati plavalnih tekem so na- slednji: 100 m prosto, člani (8 tek- movalcev): 1. Jeršinovič 1 : 19; 2. Per- tot 1 : 25; 3. Mežnarič 1 : 34; 4. Me-- javšek; 5. Ferlež (vsi iz Celja). 66.66 metrov prsno, moški naraščaj (6 tek- movalcev): 1. Pavel Božič 1 : 14; 2. Stanko Božič 1 : 14.5 (oba iz Celja1); 3. Stopar 1 : 22 (Rimske toplice); 4. M. MarinCek. 33.33 m člani hrbtno (3 tokmovalci): 1. JerSinovič 29; 2. Pavel Božie 32; 3. Pertot. 66.66 m prosto, moški naražčaj: 1. O)žek 1 : 16; 2. J. Kajtna 1 : 20; 3. Stopar 1 : 25 (vsi iz Rimskih toplic). 33.33 m prsno, članice: 1. Majda Jerinova (Celje) 38. 33.33 m prsno, ženski na- raščaj: 1. Sonja Mikuletičeva (Celje) 32; 2. Milena Vedernjakova 38 2 (Rimske toplice). Štafcta (6 X 33.33) člani: 1. Celje I. 1 : 10 (Mežnarič, Per- tot, Jcršinovič); 2. Celje II.; 3. Rim- ske toplice. Skoki v vodo (6 tekmo- valcev): 1. Kuhar (Trbovlje) 67.5 točke; 2. Stanko Božič (Celje) 50.5; 3. Belaj (Celje); 4. Fr. Žohar (Celje) Doseženi časi so glede na pomanjka- nje regularnega kopališča v Celju in slabo vreme, ki ni dopuščalo rednili treningov, zadovoljivi. Upamo pa, da borao mogli na župnili plavalnih tek- mah, ki bodo 15. avgusta v Št. Pav- lu pri Preboldu, ugotoviti lep napre- dek v plavanju, zlasti v primer! 7. lanskim let.om. x Okrožne in župne sokolske tek- me v odbojki bodo v nedeljo 12. av- gusta v Celju. To zdravo in lepo igro gojijo danes že skoro v vseh društvih v sokolskem savezu, v veliki meri se goji tudi v celjski župi, saj bo na okrožnih tekmah, ki se bodo odigra- le 12. avgusta dopoldne, nastopilo kar 25 postav iz vse župe. Popoldne istega dne pa se bodo pomerili okrož- ni prvaki za naslov župnega prva- ka, ki bo zastopal celjsko župo poz- neje na banovinskih tekmah, ki se bodo odigrale tudi v Celju. Torej 12, avgusta bomo videli, na kakšni vi- šini je ta igra v celjski sokolski žu- pi, ta dan bo nekakšna revija od- bojke. x Načelništvo Sokolskega društva v Celju sporoča: Rcdna telovadbä članov jc vsak torek in petek, kakor običajno ob 20. To velja za člane, ki telovadijo v mestu. V Sokolskem do- i mu v Gabcrju pa je telovadba za. ' članski oddelek ob ponedeljkih in i cetrtkih ob istem Casu. Sport SK Celje : ŽSK Hermes I 9 : 1 (3 : 0) | V nedeljo 22. t. m. je odigralo mo- I štvo SK Celja na Glaziji ob prisot- j nosti 300 gledalcev prijateljsko no- gometno tekmo z ŽSK Hermesom iz Ljubljane in nepriCakovano, a zaslu- | ženo zmagalo v razmerju 9 : 1 (3 : 0). Glazija je bila zclo razmočena in v prvem polčasu je deževalo. SK Celje je nastopil s 3, Hermes pa s 5 rezer- vami. Igra ni bila posebno zanimi- va. Moštvo SK Celja je nudilo zado- voljivo kombinacijsko igro in je bilo povečini v premoči. Hermes je igral nenotno in s slabo obrambo ter je po odmoru moCno popustili. Goli za Ce- lje sq pad'i v prvem polčasu v 9. mi- ¦ nuti po Ahtiku, v 40. minuti po Zu- J paii a in v 45. minuti po Mariču, v drugem pol^asfu pa v 10. minuti po ) Gobcu, v 13. po Zupancu, v 15. po Gobcu, v 26. po Ahtiku, v 37. po Gob- cu in^ v 39. minuti (enajstmetrovka) po Mikušu. Hermes je zabil svoj častni gol v 2. minuti drugega polča- sa. Koti 3 : 2 za Celje. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno. Dopoldne je gostovala mladina SK Celja v Žalcu in premagala mladino SK žalca v razmerju 6 : 3 (3 : 1). — p — t Nedeljski nogomet. V nedeljo 29. t. m. bo gostoval ISSK Maribor v Ce- lju in odigral na Glaziji prijateljsko tekmo s SK Olimpom. Tekma se bo pričela ob 17.30. Ob 16. bo predtekma rezerv SK Celja in SK Olimpa. Mo $tvo SK Celja bo v nedeljo gostovalo v Laškem in igralo ob 17.30 prija- teljsko tekmo s SK Laškim. t Službeno iz OZDS v Celju. Za prijateljsko tekmo v nedeljo ob 17.30 na Glaziji ISSK Maribor : SK Olimp se delegira s. s. Janežič, za predtek- mo ob 16. rezerva SK Celja : rezerva SK Olimpa s. s. Seitl, za tekmo ob 17.30 v Laškem SK Celje : SK Laško pa s. s. Oberlintner. t Preložena tekma. Nogometna tekma med oldboyskim moštvom SK Celja in moštvom celjskih članov »Merkurja«, ki je bila v sredo 25. t. m. zaradi deževja preložena, bo od- igrana v sredo 1. avgusta ob 18.30 na Glaziji. Gospodarstvo VIII. poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmeljskih nasadov Danes smo si temeljito ogledali hmeljske nasade našega okoliša ter našli sledeče: Spodbiranje hmelja se, kakor smo že zadnjič poročali, na- daljuje, vendar so hmeljarji prese-' nečeni vsled neznatnega uspeha. 1000 rastlin daje povprečno 30—50, namesto 200—300 kg suhega hmelja v normalnjih letih!. Pozno obrezani nasadi imajo sicer obilo cvetnega nastavka, ki bo ob ugodnem vreme- nu tudi prehajal v kobule in dal še zadovoljivo letino, vendar so ti nasa- di prav redid. Na 10.000 stotov po 50 kilogramov eenjena letina bo komaj prekoračena. Po toči ožkodovani na- sadi štirih občin se niso kaj vidno popravili in bodo ostali skoro brez pridelka. Rastlina je zdrava in brez živalskih in rastlinskih škodljivcev. Vreme je ugodno ob zadostni množi- ni padavin. Obiranje se bo zavleklo skoro do polovice meseca septembra. Kupčija miruje, ker lastniki zadrŽu- jejo oatanke lanske letine in pri- čakujejo zvišane cene. g Milijon dinarjev kredita za naše hmeljarje. Na intervencijo gg. mini- stra n. r. dr. Kramer j a in narodnega poslanca Ivana Prekorška je Privile- girana agrarna banka dovolila po- leg že odobi-enih" 300.000 in naknad- MAURICE LEBLANC: 76 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevcl B. Rihterilč Tarn so mu povedali, da pričakujejo gospoda poslanca z vlakom, ki pride ob šestih zvečer. Ura pa je bila šele dve. Prasville je imel torej dovolj Casa, da se je lahko dobro pripravil. Ob petih je prišel na Severno postajo in razpo- stavil na levi in desni, po Cakalnicah in po pisarnah tri ali ätiri tucate detektivov. Zdaj se je bil pomiril. Ce bo Lupin poskušal Vorenglada nagovoriti, ga bo dal prijeti. Razen tega pa bodo njegovi ljudje zgrabili vsakogar, kdor bi utegnil biti Lupin ali pa njegov odposlanec. Razen tega je Prasville sain pregledal vso po- stajo. Nič sumljivega ni odkril. Toda deset minut pred žesto mu je rekel nadzornik Blanchon, ki ga je spremljal: »Pozor, Daubrecq jo prišel!« Res je bil Daubrecq in pogled na sovražnika jc glavnega tajnika tako razburil, da bi ga bil dal naj- rajši prijeti. Toda pod kakšno pretvezo? S kakšno pravico? S kakšnim pooblafitilom? Razen tega pa je Daubrecquova navzočnost jasno Pnčala, da je zdaj vse odvisno od Stanislava Voren- glada. Vorenglade je imel pisma. Kdo jih bo dobil? Daubrecq, Lupin ali on, Prasville? Lupina ni tu in ne more več priti. Daubrecq ni bil več za boj. Koncc boja je torej sam ob sebi umeven. Prasville bo dobil pisma. VIak je prisopihal. Na Prasvillov ukaz je naCelnik postaje ukazal, da ne sme priti nihče na peron. Prasville je krenil proti vlaku in za njim so šli Še višji nadzornik Blan- chon in nekateri drugi. Vlak je obstal. Prasville je takoj opazil Vorenglada za vrati od- delka prvega razreda. Stari poslanec je izstopil, potem pa je še poma- gal nekemu betežnemu gospodu, ki je moral biti njegov sopotnik. Prasville je skočil k njemu in mu brez sape za- klical: »Govoriti moram s teboj, Vorenglade!« Prav tedaj je prišel tudi Daubrecq, ki se je hitro prerinil med detektivi in rekel: »Gospod Vorenglade, vaše pismo sem prejel. Prosim!« Vorenglade je oba pogledal, spoznal je Prasvilla, spoznal je Daubrecqua, in se nasmehnil: »Aha, zdi se mi, da sta zelo nestrpno Cakala na mojo vrnitev. Kaj pa je? Za neka pisma gre, kaj ne?« »Sevcda! Da!« sta odvrnila oba v en glas in se silila v ospredje. »Prepozno!« je rekel. »Kaj? Kako? Povejto!« »Prodal sem jih že?« »Prodali ste jih? Komu?« »Temule gospodu,« je odgovoril Vorenglade in pokazal na svojega spremljevalca, »temule gospodu, ki se mu je zdelo, da je zadeva vredna truda in se mi je pripeljal do Amiensa naproti.« Stari gospod je bil videti zelo slaboten. Zavit je bil v debel kožuh, sključeno je hodil in opiral se je na palico. Priklonil se je. »To je Lupin, nedvomno je Lupin,« si je mislil Prasville in pogledal za svojimi ljudmi. »Ce bo treba, pokličem na pomoč.« Toda stari gospod je njegove misli uganil. »Da, zdi se mi, da je bila ta vožnja vredna poto- vanja po železnici in izdatkov za dva povratna vozna listka!« »Dva vozna listka?« »Zame in za mojega prijatelja.« »Prijatelja?« »Da. Pred nekaj minutami naju je zapustil. Zelo se mu je mudilo.« Prasville je razumel: Lupin je bil dovolj parae- ten, da je vzel s seboj tovariša. Ta je potem odnesel pisma. Zdaj mu ni ostalo nič drugega, kakor da pri- stane na Lupinove pogoje. »No, prav, dragi gospod,« je rekel. »Videla se bova še. Zbogom, Daubrecq, tudi midva bova še go- vorila.« »In ti, Vorenglade,« je nadaljeval, »si se zapletel v zelo nevamo igro.« »Zakaj?« je začuden vpraäal nekdanji poslanec. Potem je šel in Daubrecq ni rekel niti besedice. Kakor prikovan je ostal na peronu. (Konec prih.) fitran 4. »Nova Doba« 27. VII. 1934. Štev. 55. uih 200.000 Din v torek 24. t. m. Se 500.000 Din, skupno torej nftijon di- nai'jev posojila Savinjski posojilnici in Hmcljarni v Žalcu za kratkoročne kredito hrneljarjem, ki bodo s tern denarjem krili stroške obiranja in sušcnja hnielja. g Produkcija yremoga v dravski banovini jc znašala v maju 82.898 ton nap rain 81.974 ton am v aprilu in 95.734 tonam v marcu t. 1. ter 82.898 tonam v lanskem maju. V ma- ju je bilo oddanih 74.798 ton prerno- ga napram 6(5.448 v letožnjem aprilu in 75.083 v lan-skem maju. V prvih petih mesecih letošnjega leta je zna- šala produkcija premoga v dravski banovini 498.710 ton, to jo za 20.982 ton ali za 4.4% več nego lani v istem razdobju, prodaja premoga pa je znaäala 442.253 ton, to je za 34.248 ton ali za 8.3% vet* nego lani. Po svetu s S sovraštvom do xnoskih je sle- pila Ameriko. Ameriška pisateljica Vivie Teshman je bila znana kot so- vražnica moSkih. Ljudje so s slastjo čitali njena do I a, v katerih je duho- vito in z dobrim humorjem polemi- zirala proti zakonu. Nedavno je Vi- vie Teshmanova umrla in vsi so z napetostjo pričakovali otvoritev opo- loke, v kateri so pričakovali zadnji udarec zlobnemu moškemu spolu. Testament so pred dnevi odprli. Teslimanova je zapustila, znatno pre- moženje, ki si ga je pridobila v bor- bi proti drugemu spolu — svojemu možu, s katerim je živela 15 let v vzorncm Zakonu, o katerem ni nihče ničesar slutil. Slepila je Ameriko, da si je stem pridobila lop vir dohod- kov. Seveda Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso davoio moqo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öetina. - ObavCelJu.