2&IX. 1932 IZHAJA VSAKO SOBOTO Letna naročnina 40 Din. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica 8, telefon št. 2109 Račun poštne hranilnice št. 16.160. — Rokopisov ne vračamo. — Inseratov ne sprejemamo! Štev. 3. V Ljubljani, dne 24. septembra 1932. Leto I. P. V. B.: Zemlja naša jugoslovanska... (Molitev.) Zemlja naša jugoslovanska, katera si pod Ne: besi, posvečeno bodi Tvoje Ime ... Na vekov veke bodi posvečeno Tvoje Ime, majka naših prednikov, pradedinja naših očetov, stara mati naših sinov, mila naša zemljica jugo: slovanska! Vir naših moči, hram naših sil, obnoviteljica našega življenjskega soka, čuvajka naših duš, ki si nas navdahnila z lepoto, dojilja našega detinjstva, pribežališče naših grehov, odrešenica naših zmot, prijateljica naših ljubezni, tolažnica naših boli, hiša našega trajnega počitka... naj bodo Tvoja Imena v enem samem na vekomaj hvaljena, o ma= terinska zemlja naša jugoslovanska! * Zemlja naša jugoslovanska, katera si pod Ne* besi, pridi k nam Tvoje kraljestvo... Naj se vrne Tvoje kraljestvo, naj pride in naj bo jutri, kot je bilo včeraj ... Naj pride Tvoje kraljestvo za ceno našega življenja, ki je posve: čeno njegovi moči in njegovi veličini, in naj spet najdemo, uklonivši se Tvojim pozabljenim zako: nom, ono pokornost, ki ovekovečuje pleme z ros dovitostjo žita, veseljem vinske trte in krepkostjo železa. Zemlja naša jugoslovanska, katera si pod Nes besi, zgodi se Tvoja volja, na Tebi sami kakor v Nebesih... Zgodi se Tvoja volja z vsem našim združenim hotenjem, ki Ti ga posvečujemo!.. . Zgodi se za naše odrešenje Tvoja življenjska volja, katero nam narekujejo naši gozdovi, naše reke in naša gos rovja, naše ravnine, polne zlatega klasja, naša brs da, obtežena z zrelim sadjem, naši pašniki, naše vinske gorice in prah naših mrtvecev, ki ga dvis gamo pri vsakem svojem koraku! a Zemlja naša jugoslovanska, katera si pod Nes besi, daj nam danes naš vsakdanji kruh ... Daj nam danes naš vsakdanji kruh za naše starce in našo deco, naš kruh, ki nam ga grabijo tuje roke in usta, kruh naših polj, naših skednjev, naših mlinov in omar, kruh našega tisočletnega obs V zadnjem času se čedalje bolj pojavlja potreba po resni vzgoji jugoslovanstva, ki bi moralo prodreti med najširše plasti naroda. Ne bomo rekli, da jugoslovanske nacionalne ideje med narodom ni, pač pa mora vsak objektiven opazovalec našega ljudstva priznati, da je ta ideja precej zamrla, odnosno, da je bila od gotovih strani uspavana. Zakaj? Preletimo dobo glavnih dogodkov od osvobojenja do danes. Visoko je zaplapolal prapor jugoslovanstva ob polomu Avstrije l, 1918. Ideja, ki je skozi dolga leta živela le v srcih najboljših sinov našega naroda, ki je bila preganjana in tlačena po najpodlejših hlapcih avstrijskega režima, je takrat sprostena privrela na dan, polna zanosa, svežine in mladostne moči in v najkrajšem času objela skoraj ves naš narod. Bilo jih je namreč nekaj, ki so ob tem navdu- hajila pri Tvoji sveti mizi — naš dušni in naš telesni kruh ... * Zemlja naša jugoslovanska, katera si pod Nes besi, odpusti nam naše dolge, da tudi mi odpusti: mo vsem Tvojim dolžnikom ... Odpusti nam, da smo Te pozabili, utajili in se Ti odpovedali, da smo Te predali zasmehovanju in sramotenju, da smo Te pustili brez obrambe na: pram roganju ubogih v duhu in v srcu, da Te ni: smo slavili, ko so Te napadali... In odpusti nam, da nismo s trdno pestjo zdrobili ust, ki so govo: rile klevete proti Tvoji slavi in Tvojim krepostim. * Zemlja naša jugoslovanska, katera si pod Ne: besi, ne vpelji nas v skušnjavo ... Ne pusti nas dalje časa podlegati skušnjavi, da smo Ti nezvesti, da pozabljamo Tvojo resno lepoto, da zaničujemo Tvojo skromno ljubkost, da zametujemo Tvoje pametno bogastvo. Reši nas skušnjave, da bi Te ne ljubili z edino in ljubo: sumno ljubeznijo med vsemi onimi zemljami, kate= rim ne pripadamo in ki niso naše, oj naša edina majka! * Zemlja naša jugoslovanska, katera si pod Ne: besi, reši nas zlega . .. * Z nebeško močjo naših skromnih kreposti ozdravi nas brezbrižnosti, ki sega do vira Življe: nja... Reši nas brezbrižnosti, ki nps strmoglavlja v čase, v katerih bi naš okrnjeni rod poginil v zmagoslavnih vzklikih in mrtvaških krikih valov narodov, katerih življenjsko in zavojevalno veselje bi brezmejno narastlo, ako bi vedeli, kako okusen plen bi jim Ti bila oni dan, ko bi njih premoč strla našo tedanjo slabost! * Zemlja naša jugoslovanska, katera si pod Ne: besi, posvečeno bodi Tvoje ime, pridi k nam Tvoje kraljestvo, zgodi se Tvoja volja na Tebi sami kot v Nebesih ... Daj nam danes naš vsak: danji kruh. Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo Tvojim dolžnikom. In ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas vsega zlega. Amen. šenju stali ob strani, iki se niso z nami veselili našega prerojenja in niso pozdravljali svoje nove države z navdušenimi vzkliki. Ti, ki so takrat stali ob strani, ni jih bilo mnogo, so kovali črne naklepe in kaj kmalu so započeli s svojim umazanim rovarenjem proti edinstvu naroda in celo proti državi. Nobeno sredstvo jim ni bilo prcpodlo, nobeden način preuma-zan, samo da so zavajali in razdvajali narod. Od posameznika do posameznika so širili ideje separatizma, kverulantstva in sabotaže vsega pozitivnega, samo da so zaustavljali mogočni val jugoslovanske ideje. Sejali so dvome, prorokovali neuspehe in pripravljali tla separatizmu. Najboljše njihovo orožje so bile stranke, ki so v polni meri izvrševale nakane teh sovražnikov naše skupne domovine. To so bili začetki, ki so obrodili mogočen sad, in že v prvi parlamentarni dobi so se v Današnji številki prilagamo čekovne položnice za nakazilo naročnine. Celo? letna naročnina znaša Din 40’— in je plačljiva tudi v obrokih po Din 20’— in Din 10‘—. Vse čitatelje, ki smo jim po? slali prve številke brezplačno na ogled, vabimo, da se uvrstijo med naše stalne naročnike, razširjajo krog naših prijate? Ijev in s tem krepijo naš pokret! večji ali manjši meri pojavljali sovražniki jugoslovanstva, ki so bili obenem največji po-borniki separatističnih stremljenj. Idealni Jugoslovani so s težkim srcem opazovali to gonjo. Ona radost, oni zanos in prekipevajoča mladost, ki je dičila ideje jugoslovanstva ob propasti črnožoltega cesarstva, ko nam je bila ravno ta ideja glasnica in propovednica naše svobode, je polagoma zatemnela. Valovi separatizma so ji žugali s spodrinjenjem, kajti v resnici se je umikalo jugoslovanstvo od najširših plasti našega naroda, a ostalo je trdno usidrano v srcih onih idealnih nacionalnih borcev, ki so tudi že pred vojno in med vojno bili pripravljeni žrtvovati vse za idejo jugoslovanstva. Kako pa je mogoče, da je oni mogočni val, ki je navdušil stotisoče ob preobratu, pojemal in izgubljal mase? Odgovor je lahek. Vse tiste mase množice, ki so navdušeno vzklikale 1. 1918. »Živela Jugoslavija«, so bile pritegnjene le vsled momentanega navdušenja. Veselile so se konca vojne in kot simbol tega konca je bila nova država: Jugoslavija! V vseh teh množicah ni bilo jugoslovanstvo ukoreninjeno, ni jim bilo privzgojeno, in oni, ki so bili najbolj glasni ob dnevih našega osvobojenja, ne bi par mesecev, ali celo par tednov pred tem dogodkom za to idejo niti s prstom mignili. Jugoslovanstvo ni zrastlo z njimi, niso ga poznali, v bistvu jim je bilo povsem tuje, dasi so ga trenutno pozdravljali. Kako naj se potem taka množica ubrani lažnim mislim in vsiljivim idejam sovražnikov našega edinstva, ki so komaj čakali, da se poleže prvo navdušenje, da začno s svojim podlim razdiralnim delom? Kako naj brani idejo oni, ki v njej ni podkovan? Množica se ni mogla ubraniti neprestanim nastopom separatističnih propagatorjev, ki so imeli vendo pripravljen poln koš lažnjivih argumentov za pobijanje ideje naše skupnosti, našega bratstva in našega edinstva. Separatizem je dobival na terenu in polagoma je zavzemal že mogočne dimenzije... »Deli in vladaj!« je bilo avstrijakantsko načelo teh propagatorjev in lažizagovornikov slovenskega naroda, ki so kot zvesti avstrijski hlapci sploh tajili svoje slovensko porek- lo, a so se v naši svobodni državi proglasili za rešitelje slovenstva, ki v tej državi sploh nikoli ogroženo ni bilo. Znane so vsem posledice te gonje. Spoznali smo kvarnost takega zapeljevanja in za-vanjanja našega naroda. Vsi iskreni ncionali- Na delo! sti vemo, da je obstoj Slovencev osiguran edinole v mogočni edinstveni Jugoslaviji in zato je dolžnost nas vseh, da gremo na delo. Še danes se tajno širi propaganda proti jugoslovanstvu, uporabljajo se najrazličnejši argumenti, govori se o ogroženem slovenstvu in širijo se za pametnega človeka naravnost bedaste govorice, ki vse škodujejo državi in nam samim. In mi! Vedno smo bili pripravljeni žrtvovati vse za jugoslovansko idejo in priznati moramo, da smo mnogo zamudili. Velika krivda zadene nas same, ker smo dopuščali, da se je tako bohotno razširjala škodljiva ideja med našim narodom. Imeli smo sicer po vojni odlične borce za jugoslovansko idejo, ki so naredili vse, da bi zaustavili škodljivi val. Imeli so tudi prav dobre sodelavce, a mnogi so se pridruževali nacionalnemu pokretu iz nečistih namenov. — Ni ideja vse, delo, edino delo bo obrodilo sad. Zato se oprimimo sedaj resnega dela. — Prepojeni z duhom najčistejšega jugoslovanstva stopimo kot apostoli najsvetejše ideje med narod, poučimo ga o zmotah, ki je vanje zašel, poučimo ga o slabih namenih krivih prerokov, ki koketirajo z inozemstvom in z vsemi sovražniki naše države — sejmo seme V dvorani kina Diana v Tirani jc padla sod* ba; ob njeni krutosti se je zdrznil ves svet. Na zatožni klopi je sedelo 49 odličnih albanskih na* cionalistov, starih borcev za svobodo in neodvis* nost tega malega naroda, elita albanskih intelek* tualcev, izošlanih v velikih centrih zapadne kultu* re. Obtoženi so bili veleizdaje in zarote, katere smoter bi bil strmoglaviti sedanji režim in ga za* menjati s takim, ki ne bi bil samo valpet Musso* linijevega Rima. Zamah proti njihovim glavam naj bi strl zadnje sledove one svobode, katere tekom vekov niso mogli odvzeti Skipetarom niti papeži niti doži niti sultani. »Prevratni« pokret, kakor so ga nazivali v Ti* rani, je v resnici samo obupen odpor nacionalne Albanije proti italijanskemu prodiranju. Mussoli* ni je svoj čas naglasil, da so italijanske težnje za ekspanzijo lahko obrnjene edino proti vzhodu, in fašistična Italija hodi v izvajanju tega gesla točno svojo začrtano pot. Dna stremi, da bi postala ab* soluten gospodar Jadranskega morja, njegove za* padne in vzhodne obale, preko katerih bi se potem približala ostvaritvi svojih velikih imperialističnih sanj, osvojitve vsega Balkana. Albanija je ena naj* važnejših etap na tej osvojevalni poti, zato ni štedll Rim ljudi, posebno pa ne denarja, kadar se je šlo za izgraditev te trdnjave italijanizma na Balkanu. Ko je leta 1924. Ahmed Zogu vrgel s ponesrečene revolucije svojega prednika Fan Nolija in vposta* vil svoj autoritaren režim, je bil Rim takoj ob nje* govi strani. .«< • - < *• - * Nova državna forma, ki je sledila, pa je v svoji rimski izdaji naletela na ogorčen odpor ka* toliških plemen, zbranih okoli Fan Nolija. Izgle* dalo jc, da novi režim ne bo mogel sam brzdati upora, zato je zahteval še tesnejše vezi s svojim prekomorskim zaveznikom in jih tudi vpostavil na račun svoje svobode. Tiranski pakt in vojna konvencija sta prikle* nila Albanijo na milost in nemilost Italije, med tem ko so razna posojila, ki jih je italijanska vla* da pod čudnimi pogoji posodila svoji zuveznici, slednji tudi gospodarsko popolnoma zvezala roke. Z oslonom na državno oblast in z obilnimi mate* rialnimi sredstvi si je Italija počasi priborila tako nadrejen položaj v Albaniji, da obstoja albanska samostojnost še samo na papirju in se v resnici njeno razmerje do sosede na zapadni strani Ja* dranskega morja prav nič ne razlikuje od onega med Indijo in Anglijo ter Alžirom in Francijo. Beseda Rima je merodajna v albanski vojski, go* spodarstvu in upravi. V političnem oziru je delovanje Italije v Al* baniji več kot čuječe. Ona budno pazi nad vsem, kar se v Albaniji dela in dogaja. Vse važnejše po* litične odločitve morajo imeti svoj pristanek iz jugoslovanstva v srca naših sonarodnjakov, utrjujmo jih, da bodo postali trdni temelji naše skupne domovine, ki jih ne bodo mogle omajati lažnjive besede krivih prerokov. Od človeka do človeka širimo našo besedo. Vsakega posameznika vzgajajmo, ne z ukazom, ne s pritiskom, marveč s prepričevalno besedo, da bomo vzgojili rod, na katerega bomo lahko ponosni. Trdno naj bodo podkovane množice o ideji edinstva vsega jugoslovanskega naroda, da bodo zmožne braniti to idejo napram vsem njenim sovražnikom in bodo vedno pripravljene stopiti na branik edinstva naše skupne domovine. Ko bomo vzgojili širše plasti našega naroda, ki bodo prepojene z idejo jugoslovanstva in bodo nosile idejo v svojih dušah, ko bomo vzgojili trdne borce in brezkompromisne zagovornike edinstva, idealne in požrtvovalne Jugoslovane, tedaj bomo popravili ono, kar smo zamudili v prvih letih naše svobodne Jugoslavije, a obenem uničili črne naklepe onih, ki so 1. 1918. stali ob strani in niso delili navdušenja z nami. Ko bodo ti ljudje spozna- li, da ni zanje več terena med našim narodom, ko bodo naše narodne množice vzgojene v prave Jugoslovane res iz popolnega prepričanja in iskreno vzklikale »Živela Jugoslavija«, tedaj bo dosežen naš cilj. Rima in navodila za to daje neposredno predstav* nik Rima v Tirani. Gospodarska penetracija je pa še mnogo moč* nejša kot politična. Albanska emisijska banka ima svojega guvernerja postavljenega z dekretom iz Rima in družba za gospodarski razvoj Albanije »Svea« je tudi izključno v italijanskih rokah. Vse dobave se vrše iz Italije, vsa javna dela na račun Italije, trgovina gre preko italijanske narodne ban* ke in 60% celokupnega albanskega prometa je usmerjenega v Italijo. Sicer je »Svea« pričela zad* nja leta izvajati obširen program javnih del, izgra* dila je ceste, mostove in pristanišča. Toda Alba* nija rabi ceste, da svoja raztresena plemena pri* bliža političnemu in gospodarskemu centru Tirani. Italiji pa to ni mnogo mar, ona vidi v teh skalo* vitih krajih samo mostišče za pohod proti Balka* nu, zato gradi strategične ceste proti zapadni meji, pristanišča za izkrcavanje svojih čet in vežba al* bansko armado za svojo predstražo na vzhodni obali Jadrana. Ali je potem čudno, da je nastal tudi v teh albanskih množicah, ki so od nekdaj bile uporni* ške in anarhistične in v katerih skalovita gnezda ni nikdar mogla seči niti turška roka, upor proti tujcu, ki vedno bolj privija svoj jarem. Že lansko leto so streli pred dunajsko opero opozorili svet, da razmere v Albaniji niso take, kakor so jih sku* šali tam naslikati in da je še vedno dovolj ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati svoje življenje, da se že enkrat reši Kalvarija tega bednega naroda. Te* daj se je reklo, da so to emigranti, brezdomovinci, ki nimajo pravice govoriti in delati v imenu al* banskega naroda. Sedaj je pa isti proces zašel med neuko in primitvno albansko ljudstvo, zbudila se je v teh množicah nacionalna zavest in tajna in podzemeljska borba jc začela delati skrbi kralju Zoguju in od njega podpiranemu režimu, posebno ko je opazil, kako na nasprotno stran prehaja po vrsti vsa duševna elita naroda. Tedaj so sklenili ljudje, ki danes vedrijo in oblačijo tam preko skadrskega jezera, obračunati s tem nevarnim pokretom. V to svrho se je režim poslužil agenta provokaterja Irisa Kucija, ki je spadal v ožji krog vladnih konfidentov in ki jc že pri prevratu Ahmeda ^oguja igral uplivno vlogo. Na njegovo ovadbo je vlada pozaprla preko 200 najodličnejših albanskih državljanov, češ da so se zarotili na življenje in smrt proti kralju in njegovi vladavini. Med obtoženci se je nahajal bivši župan mesta Valone, podpredsednik državnega sveta, cela vrsta sodnikov, zdravnikov, advokatov in javnih delavcev, ki so čakali, da pade po terminologiji naših sosedov na njihove glave »neizprosni meč fašistične pravice«. Tudi proces proti njim je bil verna kopija fašističnega izjemnega tribunala v Rimu. Režimski Albanci so sc pokazali v tem ozi* ru za vzorne učence svojih »velikih učiteljev«. Predsednik sodišča je strahoval zagovornike in jim odrekal besedo, obtožence so s torturo silili k iz* javam. ki so jih pozneje pri razpravi preklicevali. Od njih predlagane priče često niso bile zasliša* ne in cela uprizoritev je napravila utis že v naprej urejene zadeve. Zato obsodba na vešala in okove ni mogla presenetiti. Zakaj bi režim izpustil redko priliko, da končno obračuna z borci, ki jim je bilo že dovolj hlapčevske politike? Toda krvava komedija v kinu Diana v Tirani verjetno ne bo zaustavila bobnečega plaza. Obsod* ba je izzvala po vsej Albaniji vihar ogorčenja in miriditska gorska plemena groze z borbo do skraj* nofti. Položaj je temen in konec nejasen in nego* tov. Na eni strani se pač nahaja silna moč s pu* škami, bajoneti in ogromnim aparatom, na drugi strani je pa skoraj ves albanski narod. Zato bo boj še dolg in še marsikatera puška bo počila v alban* skih klancih. — Spectator — Za socialne pravice Socialno vprašanje je danes eno najvažnejših in najbolj perečih vprašanj, ki povzroča velike skrbi in težave ne le posameznikom, pač pa tudi korporacijam, občinam, banovinam in državi. Vsi smo poklicani, da svetujemo, da iščemo način iz* hoda iz gospodarske zagate, v katero je zabredel ves svet. Obžalovanja vredno je, da vidijo nekateri lju* dje sedanjo gospodarsko krizo samo v naši državi in delajo ob vsaki priliki neutemeljene opazke pro* ti upravi in državi. Osobito so to ljudje starejšega kova, ki se ne morejo vživeti v sedanje razmere in še vedno zdihujejo po pokojni Avstriji. Nika* kor ne morejo pozabiti onega blagostanja, lepih časov, onih mastnih zaslužkov, ki jih jim je nudila bivša država. In takih nezadovoljnežev, kratkovid* nežev imamo med Slovenci in Hrvati na žalost prav veliko. Ti ljudje so najmanj prežeti z nacio* nalnim duhom, manjka jim narodne zavednosti, ker ne pomislijo, da je bivša država sistematično zatirala slovanske narode in — dasi je vojna za* htevala mnogo človeških žrtev, vendar se moramo ravno tej zahvaliti, da imamo danes svojo lastno državo, v kateri ni nikake nevarnosti, da bi se naš narod potujčil. Način, kako so postopali Nemci in Italijani z nami, je dovolj znan. Še pred 14 leti je nemški duh prevladoval in segal v center Slovenije. Bili smo zapisani smrti. Kar se pa tiče jadikovanja o slabih gospodarskih razmerah, naj bi taki nezado* voljneži pogledali, kako je v drugih sosednjih in daljnih državah. Pogledali naj bi v Italijo, Nemči* jo, Avstrijo, Bolgarijo, Madžarsko, Ameriko i. dr. »V Jugoslaviji je raj v primeri z razmerami, ki vladajo v Italiji in Nemčiji« — je rekel neki emi* grant. O tem imamo tudi dovolj dokazov, saj je splošno znano, da naši bratje onostran meje, ki so bili pred 10. leti še premožni in veliki posest* niki, nimajo danes druzega kakor golo, a še to ogroženo — življenje! Mnogo se da pri nas z lahkoto zboljšati. Kakor sem že uvodoma rekel, iskati moramo način, da položaj in razmere zboljšamo. Dovolju* jem si navesti primer, ki se ga mora upoštevati, da se vsaj delno ublaži brezposelnost, in ako se bedo vsi taki primeri uvaževali, bomo v kratkem času doživeli zopet one blažene in zlate čase, ki smo jih imeli pred vojno tudi v drugih državah in ne samo v Avstriji! Kolikor se spominjam, so morale pred vojno skoro v vseh državah podati državne uradnice ostavko na državno službo, ako so se omožile! In to je bilo v tistih časih, ko se je človek tako rekoč igral s službami. Bilo je služb, kolikor si jih hotel in izbira, kakršno si hotel. Ako je tedaj morala državna uradnica v takih blaženih časih podati ostavko na državno službo, bi moralo to tem bolj veljati danes, ko jc vendar tako velika brezposcl* nost in pomanjkanje dela. Današnje delo in zaslu* žek nikakor nista pravično odmerjena in velikan* skemu številu brezposelnih se godi huda krivica. Imaš n. pr. nešteto družin, v katerih služijo vsi člani: gospodar, otroci in žena; dočim imaš na drugi strani veččlanske družine, pri katerih ne de* la in ne zasluži niti en član. Izgovor, da mora slu* žiti tudi žena, ker mož premalo zasluži, danes v tej krizi dela — ne drži! Delo naj bo pravično raz* deljeno. Ako dela in zasluži g vamo in katero bomo v svojem življenju dogras jevali, da dovršimo kot idejni nasledniki pravih Jugoslovanov njihovo delo. Ustvarjena je bila država, zgrajena z milijoni najtežjih žrtev svojih ustvariteljev. A tu pride preokret. Ko so namreč razni ljudje in razne frakcije uvidele, da obeta jugoslovanska ideja v kratkem dozoreti, so pristopili k četam borcev in z ramo ob rami z njimi so sc borili za njeno realiziranje. Ne bom tu obtoževal, da so to napravili iz raznih egoističnih ozirov, kajti nemogoče mi je mislt., da je bilo vse oho navdušenje leta 1918. lc nare* jeno. V tistih dneh je prekipevala narodu duši in to je bilo pristno, čeprav v afektu in morda nerazsodno. Da je bila tu precejšnja doza afekta, nam ka* žejo naslednji dnevi, ko je nastopilo iztreznjcnje, posebno pa to poudarjajo današnji časi. Kot običajno pri vseh sličnih pokretih, tako se je zgodilo tudi tu. Stari politiki so potisnili mlade idealiste na stran, zdrobili njihove sile in pričeli vladati po svojih starih načelih in navadah, ne vzemajoč v obzir, da zahtevajo novi časi nove načine in sisteme. Priznati moramo, da v onem času ni bilo med mladimi, s staro politiko še nezastrupljenimi bor* ci, nikogar, ali pa prav malo takih, ki bi lahko sprejeli odgovorna mesta in na njih vztrajali. A s tem še ni rečeno, da so morali stari politiki, k, so vsled tega upravičeno zavzeli svoja mesta, pos kvariti in spraviti na njihove stare poti mlada pekolenja, ki so sledila; zastrupiti jih s svojim starim načinom politične borbe, ampak njihova sveta dolžnost je bila, dati vsemu življenju v dr« žavi nov tempo, odgovarjajoč novemu času in nos v;in razmeram. Stvoriti je bilo treba zavest enot« nosti in enakopravnosti, ne pa baš nasprotno. Nepravilnosti v načinu politične borbe, vzga* janju mladine, ki je bila prepuščena raznim stran? karskim vplivom, zapostavljanje nekaterih delov naroda (vsaj navidezno, del ma tudi v praksi; ako znam n. pr. žene zdravnikov, inženjerjev, geome* trov, sodnikov, odvetnikov, trgovcev, posestnikov i. dr., ki so po večini učiteljice ali uradnice. Ako mora navadni uradnik, ki nima žene učiteljice ali uradnice, vzdrževati ženo in večkrat kopico otrok, tem lažje vzdržujejo svoje družine tudi navedeni gospodje zdravniki, odvetniki, sodniki i. dr. Dos kazano je, da so take uradnice navadno slabe uradnice in slabe matere, ker morajo zanemarjati eno ali drugo dolžnost. Čim bi morale n. pr. poros čene učiteljice, ki so že itak preskrbljene z može* vim zaslužkom, pustiti službo, spravimo že pri uči; teljstvu do kruha vseh 500 abiturientov, ki čakajo, nekateri že tri leta zaman na službo. In med temi so sirote, ki nimajo drugega kakor pot pred seboj, a jim poročene in gmotno dobro podprte odjedajo vsakdanji kruh! Gospe bi sicer bile nekoliko pri* krajšane na modi, izletih in »Taschengeldu«, a bo na drugi strani napravljen v socialnem pogledu velik koiak, ki ga bodo lačni in potrebni iskreno pozdravili! je bila na krmilu srbskosslovenska koalicija, so bUi vedno zapostaljeni Hrvatje, v drugem slučaju zo* pet Slovenci), vse to je vzbudilo v ljudstvu kali razdora in nezaupanja v novo državo. Politiki nis so tega opazili ali morda tudi niso hoteli, s svo* jim vedenjem in delovanjem so ta razdiralni pros ces samo pospeševali. Om'adina ni bila slepa. Ona je vse to videla, a bila je brez meči. V njenih vrstah ni bilo več one enotnosti kot je bila pred Ujedinjenjem, ko je videla, vsa, od prvega do zadnjega svojega čla na, pred seboj samo en smoter: UJEDINJENJE. Sedaj je bila razcepljena, njene sile so bile poraz* deljene, deloma celo nasprotujoče druga drugi. Sas mo peščica omladincev je vodila borbo na nož za svoje stare ideale, ne plašeč se ničesar. Ta borba, najopasnejša od vseh preizkušenj, je pokazala, da imamo tudi mi, čeprav malo, pa vsaj nekaj onih omladincev, poštenih, nepristranskih, ki znajo tus di v najhujših trenutkih in vkljub vsem varljivim obljubam ostati čisti nacionalisti, ne pa postati sužnji raznih osebnosti in strank. Edino tej omlas dini, ki je to b,.rbo uspešno izvojevala in ostala stanovitna na svoji poti, priznavamo, da je s pras vim in čistim srcem prestopila prag novega razs dobja, ki nam ga je otvorilo Nj. Veličanstvo kralj s svojim manifestom. is risba rske mreže na Ljv;bi;at ici pod ir om ost jem —lj Lunin mrk samo za Nemce. — Ljubiš teiji prirode smo imeli v noči od 14. na 15. september imeli priliko opazovati lunin mrk. Dols žnost časopisja je, da ob takih prilikah opozori narod na take redke pojave in mu jih razloži. 16. septembra pa prinese odličen ljubljanski dnevnik, ki se v ostalem čuti kot prvoboriteij za slovenski jezik, predvsem če mu preti nevarnost od juga, sliko in razlago luninega mrka v nemškem jeziku. Gotovo mislijo ljudje okoli dotičnega dnevnika, da je Bog ustvaril tak nebesni pojav samo za ljubljansko nemškutarijo. —lj Gesellschaft mit beschrankter Haftung. Znano je, da mi Ljubljančani že od nekdaj ljubiš mo umetnost. Zato kaj radi postavljamo umetnis ške kipe in spomenike svojim slavnim prednikom. Ne dolgo od tega smo z veliko slavnostjo odkrili enega najlepših spomenikov najvrednejšemu Jugos siovanu. Pred mestno hišo se klanjamo svojemu prvemu kralju Osvoboditelju. Ponosni smo na ta simbol naše svobode. Toda kot nalašč ti ravno nasproti spomenika bije v obraz nemško podjetje z e ektričnimi potrebščinami. Blesteči napis »Eleks tra, G. m. b. H., Bregenz« se pred spomenikom kaj dobro poda. Gospodarska zasužnjenost se roga naši svobodi. —lj Možganski defekti. Ta teden, nekoč okoli polnoči, je bila prilika doživeti v ljubljanski kas varni Union naslednjo dogodivščino: Okoli mize sedi družba Slovencev, izobraženih seveda, vsi ods lični rodoljubi, ki pa se sporazumevajo med sabo v italijanskem jeziku. Za dve ali tri mize naprej pa se zabava družba ravno tako imenitnih Slovcn* cev, ta pa po nemško. Tisti od prve mize se zas ničljivo krohotajo tja čez nemško govoreče, češ: »Glej jih, nemškutarje, mlačneže, izdajalce! 'Če bi jaz odločal, to bi jim pokazal!« In tako naprej, ti v italijanskem, oni v nemškem jeziku. Pri tisti Gospodje poslanci, senatorji in ministri! To so krivice, ki vpijejo do neba. Obračamo se do vas, da to čimprej uredite. Se nekje drugje je vzrok, da imamo toliko brezposelnih. Temu so krivi stari uradniki, ki so dosegii polno službeno dobo, tedaj zreli za pokoj, a se ne umaknejo lačnim in brezposelnim! Tako vidiš n. pr. po državnih in drugih uradih ljudi, ki imajo po 36 do 40 let službe. Gospodje, zahvalite Boga, da vam je dal srečo in zdravje, da ste dos čakali polno službeno dobo za pokojnino in umaks nite se mlajšim močem, ki naj prinesejo nove sile, nove ideje ter jim s tem nudite priliko za zaslužek. Pozdravljen »Pohod«! 2e iz prve številke sem ugotovil, da se boš zavzel za tlačene in zapuščene, da nas fioš ščitil pred krvosesi, zato si nam Ijfib in drag, obljubljamo ti svojo pomoč, ker hočemo in zahtevamo od svojega naroda poleg zvestobe do kralja in domovine tudi pravico in poštenje! S tem programom ti je zagotovljeno dolgo življenje! priliki je mogel človek izmeriti jasnost v orientas ciji i enih i drugih. —lj Ostanki suženjstva. Mnogo imamo še ostankov, ki pričajo, kako so bili naši predniki pas triotični. Ne le, da skrivajo nekateri še danes slis ke Franca Jožefa, Karla, Zite i. dr., pač pa so še javni napisi, ki bi jih bilo treba že zdavnaj odstras niti. — Na Marijinem trgu imamo tromostovje, ki meni — odkrito povedano — prav nič ne ugaja. Posebno pa mi ne ugaja to, da stoji še danes po 14 letih osvobojenja na srednjem — starem mostu še vedno napis v velikih črkah: Archiduci Francis sco Carlo MDCCCXLII. — Civilis. —- Proč s tas kimi spakedrankami, proč, kar spominja na one, ki so naš narod zasužnjevali in uničevali! Proč z raznimi Josephi, Ferdinandi, Francisci, Caroli itd. Tudi na Zaloški cesti sem opazil tako »spomins sko« ploščo, ki dela sramoto slovenskemu narodu! —lj Dvojezični jedilni listi so bili v modi pod črnosžolto zastavo, ne spodobi pa se na ta način kazati svoje hlapčevstvo pred tujcem v svoji lastni državi. Take jedilne liste ima v rabi neka ljubljanska na novo otvorjena okrepčevalnica. — Kadar bodo Slovencu v nemški restavraciji v Ce< lovcu na razpolago jedilni listi v slovenščini, tas krat bomo tudi mi molčali. Maribor PRESELJEVANJE UČITELJSTVA. § 97. zakona o narodnih šolah določa, da se izvršijo premestitve učiteljstva samo koncem gol. leta. § 98. istega zakona določa, da morajo banske uprave predložiti ministrstvu prosvete svoje preds loge o premestitvah učiteljstva do 5. julija vsas kega leta. 8 99. določa, da mora razpored biti gotov do 15. avgusta, a premeščeni učitelji morajo biti v novih krajih najkasneje do 25. avgusta. —m Shod narodnega delavstva v Mariboru se vrši v nedeljo 25. t. m. ob pol 10. uri dopoldne na verandi noteia Union. Pridite vsi! —m Mariborska mreža. Še danes se čuje po mariborskih ulicah več nemščine kot slovenščine tako, da človek ne ve, ali je v Mariboru ali v Gracu. — Najžalostneje pa je to, da otroci, ko gredo iz šole, nemškutarijo. Po gostilnah in trgos vmah pozdravljajo najpreje nemški, potem šele slovenski. Pripetil se je primer, da je šel neki Sios venec prosit za delo k znanemu tukajšnjemu tos varnarju, pa ga ni hotel vzeti v službo samo radi tega, ker ne zna nemški. Čujte, v jugoslovanskem Mariboru ne more dobiti delavec službe, ako ne zna nemški in to radi tega, ker imajo mojstra tujs ca, ki je naš kruh, ne čuti pa potrebe, naučiti se našega jezika. Na drugi strani pa preganjajo ti privandranci naše delavstvo, tako da se človek vprašuje, kako je mogoče, da delavstvo mirno pres naša vse to. Vzrok tem razmeram je pomanjkanje samozavesti. V nas ni tistega narodnega ponosa, ki diči druge narode. Mi gremo okrog teh ljudi z rokavicami, mesto da bi jim povedali, da smo mi gospodarji v tej državi ter da so minuli časi, ko smo jim bili \Vin. Hunde. Treba je brezobzirno nastopiti, ako hočemo, da nas bodd spoštovali. Lahko bi vam navedel še mnogo, mnogo takih pris merov, toda za enkrat naj zadostuje to. m Zavednost inteligence. Avstrijanščina še močno straši v vrstah naše inteligence. Pritožuje* mo se, če Nemci še vedno označujejo naše kraje z nemškimi popačenkami. Ta očitek pa Nemci lahko utemeljeno zavrnejo, če lahko brez posebne* ga truda dokažejo, da naši inteligenti, ki zavze* majo odlična mesta v javnosti, sami rabijo nem* ška imena. — Na Koroškem najdete v neki pla* ninski koči v knjigi za obiskovalce sledeče vpise zavednih Slovencev: ing. X. Y. Laibach — Seeland (Ljubljana — Jezersko) SPD; Erster Staatsanwalt Dr. X. Y. SPD; Landesgerichtsrat X. Y. SPD; X. Y. Maria Rast bei Marburg SPD; X. Y. Lehrer, SPD; Dr. X. Y. SPD, Rechberg); Dr. X. Y. Lais bach, wohin: Vellach (kar pomeni bržkone Bela); X. Y. SPD Pettau. — Naša inteligenca se naj zato navadi in to baš na Koroškem vpisovati svoj pos klic in bivališče po slovensko. Kaj naj porečejo naši rojaki na Koroškem?! Trbovlje »Malenkosti.« V nedeljo, 4. septembra t. I. je bila Ljubljana slavnostno razpoložena. Jaz sem bil slabe volje. Opazil sem več »malenkosti«. — Spre* vod narodnih noš. Na pločnikih ob ulicah mnogo občinstva. Firbec prodaja. Samo to. Topline ni nič. Gredo mimo Korošci in Primorci — led. Gre edina zastopnica naših maloštevilnih a žilavih bratov Lus žiških Srbov — led; gredo glasni in navdušeni Čehi — v občinstvu led. In tako naprej. Sam firbec in hladnost. Potem pa ni čudno, če so se Čehi pritos zevali nad hladnim sprejemom in ga porazno pri* merjali s sprejemi Jugoslcvenov na Češkem. — Po* poldne. Sprevod strelcev. Iz srca mi je planilo spos štljivo navdušenje ob pogledu na naše stasite kos mite z juga; koleno se mi je skoraj upognilo pred svetimi njihovimi zastavami. Krepki Šumadinci so vzklikali »Živeli brača Slovenci!« Odziv, iz špalirja firbcev minimalen. Tako sem občutil hladnost te »narodne« Ljubljane, da bi oklofutal okolu stoječe, ki so me gledali z vso radovednostjo, ker sem na pozdrav bratov Šumadincev glasno odzdravil. — Pred univerzo je bila rapalska plošča okrašena s cvetjem v spomin bazoviškim junakom. Popoldne sem videl fanta, ki je prižigal pri plošči svečo. — Dva dni nato, 6. septembra, ki ga smatramo mi nacionalisti poleg Judenburga in drugih naših Gol* got za najsvetejši datum naše zgodovine, ker je to dan, ko so pred dvema letoma Štirje dokazali s svojo mučeniško, a junaško smrtjo moralno silo naše ideje, je vodilni slovenski dnevnik prezrl po* polnoma to važno obletnico in je ni omenil niti z eno samo besedico. — Malenkosti!? Eno pa je gotovo: slovenski narod ni narodno dovolj globoko zaveden in tudi ne bo, dokler se ne prične izvajati sistematična in široko zanovana nacionalna vzgoja. —tr Gospodarski položaj našega rudarskega kraja je obupen. Če je gospodarska kriza drugod občutna, je tu pri nas še bolj. Že pred nastopom gospodarske depresije, se je pri nas »praznovalo«. Danes se »praznuje« približno pol meseca. Poleg tega imamo številne nezaposlene. Zadnje dni je pričela poslovati kuhinja za brezposelne, kjer pre; jema dnevno hrano 150 ljudi. Sčasoma se bo ta ku« hinja razširila, da bodo tudi zaposleni delavci za majhen denar dobili potrebno hrano. Radi pičlega zaslužka je ta razširitev nujna. Družinski oče s številno družino prinese mesečno okrog 400 Din domov. Nemogoče je razdeliti te borne stotake tako, da bi se mogla lačna družina z njimi preživ ljati ves mesec. Delavstvo gleda s skrbjo na pri; hajaj^čo zimo. Trebnje Pa še Radio=Ljubljana! Zadnjič sem čital v tem listu, kako je naša »Kukavica« na velesejmu izvajala nemško in italijansko glasbo. A, da bo slika še jasnejša, naj dodam še to, da smo čuli v ljubljanskem radiu na dan obletnice požiga Na.: rodnega doma v Trstu — čujte: izključno italU jansko glasbo ... — Mislim, da je to dovolj jasno brez vsakega komentarja in vredno, da se ne po= zabit J. Ribičič; Preprečeni izlet Še preden je zaropotala budilka, sta že prilomastila v sobo oba moja fanta. Vprizo-rila sta indijanski ples in vpila; »Niti oblačka ni n,a nebu! Vstanite!« Res je bilo jutro prekrasno, celo ob.čajna megla je manjkala. Godrnjaje sem vstal, da izpolnim obljubo in peljem družino na nedeljski izlet. Peš seveda, kajti denar za vozne listke so pobrale šolnine. V pol ure smo bili vsi gotovi in kava se je že 'kadila iz skodelic na mizi. Prvotna slaba volja se je tudi že bila razkadila. Sedli smo za mizo in družinski zajtrk je Sel svojo pot. Da bo razpoloženje pri zajtrku še sveča-nejše, zašumi v veži in izpod vežnih vrat smukne običajni časopis. Moj najmanjši skoči v vežo in razdeli nedeljsko izdajo dnevnika. Razdeli ga tako, da dobi vsak čitatclj, kar ga najbolj zanima. Zase in za brata obdrži list, v katerem se nadaljuje junaška zgodba o Tarzanu, sinu opice; sestri da tisti del, ki govori o samomorih iz nesrečne ljubezni in o ločitvi zakona filmskih div; materi izroči male oglase s stanovanji, ki sc oddajajo; meni pa izroči politični del in pa oni, ki našteva premeščenja. Čitamo, se čudimo, zmigujemo z glavami in srkamo kavo. Po pregledu naslovov, ki so skoroda isti kot prošle nedelje, mi obstane Z dolen skega kota Preveliko tovarištvo starih sošolcev. Ko se večkrat ob raznih prilikah snidejo sošolci, se dos govarjajo med seboj o marsičem, kakor n. pr. o gos spodarstvu, politiki, prosveti, šolstvu, premestitvah uradništva i. t. d., izmenjajo si razne misli in goreča želje, ter si tudi obljubljajo pomoč v taki meri, ki čestokrat presega vsako tovarištvo. — Znan mi je primer, da se je za neko razpisano mesto potegoval znani nacionalni borec, ki ni popustil niti za las svoje jugoslovanske miselnosti in delovanja takrat, ko so bile strankarske strasti razbesnele do skrajs nosti. Ljudje njegovega kova, kakor tudi on sam, so bili deležni najhujšega preganjanja in premestiš tev na najslabša mesta, a klonil ni. Človek bi upal, da bi v sedanji dobi dosegel vsaj to, kar dobi vsak drugi. Zgodilo pa se je drugače. Med tovariši, ki se sestajajo, je tudi visoka oseba, ki ima pri pos delitvi imenovanega mesta še vedno prevelik vpliv. Ko je tovariš tega gospoda izrazil iskreno željo, naj bi dobil razpisano mesto raje njegov sorodnik in ne priznani nacionalni delavec, mu je bilo takoj mesto zagotovljeno. — Da se izkazuje tovarištvo je prav? Prav pa ni, da stoje na visokih mestih osebe, ki se le preveč predajajo svojim čuvstvem in tovarištvu, pa pri tem pozabljajo, da gre to tovarištvo predaleč, čas je že, da tudi taki gos spodje prenehajo z darovi, ki jih rodi pregoreče tovarištvo na škodo iskrenih in poštenih nacios nalmh delavcev. Tako delovanje stvari le škos duje — zato nehajte. Nacionalisti ste — vsaj vaše zunanje lice tako kaže —, če pa je treba pravice za nacionalnega idealista pa pozabljate vse — sas mo protekcije za tovariše ne! Rateč® Svečano razvitje naše zastave ob meji. Po zaslugi finančnih stražnikov in orožmištva, ter s suulalovamjeim našega zavednega obmejnega prebi« vaistva se je 18. t. m. svečano razvOla jugoslovan« ska frobojka na meji db cesti, ki vodi iiz Ra;eč v Italijo. —. Žo s prvim turistovs.kim vlakom je pris spelo v Rateče žitevilnio zavedno prebivalstvo z [jeseniško sokolsko godbo na čelu. Kmetska konji* ca, narodne mošei, zastopnik J. S., gasilci in ogrom« no šJtvilo J'j udi je v sprevodu hitelo na jugoslos vanski niiejui.ik. — Na nasprotni strani je bilo zbras niih prec. j ItaHijaniov, finančnih stražnikov, milice, policije in redne vojske. Nasprotna stran je bila za ta Jan znatfcno ojačena. — l’o pozdravnem gos voru •!«. 'dir. Kogeja z Jesenic je domači g. župnik blagoslovil zastavo z rodoljubnim pozdravom. Nas šil fcrtfblojka se jc dvignila, godba je zaigrala drs žavno himno, častni oddelek naših vrlih grairčar. pogled na drobno tiskanem poročilu o dogodkih iz Zadra. Vzamem povečevalno steklo in čitam. Pa izvem, da so v Zadru napadli naš konzulat, zažgali našo zastavo, nabili nekaj naših trgovcev in sploh uganjali stvari, ki vpijejo po maščevanju. »Ljubi moji, danes ne bo nič z izletom!« dem. Vsej moji družini padejo žličke iz rok iu odmero oči strmi vame. »Kaj se je zgodilo za božjo voljo?« se žena prva zave. Povem ter nadaljujem: »To izzivanje kriči po maščevanju. Ni ie moči, 'ki bi mogla preprečiti protidemonstra-cije. Ljubljana je sedaj polna vroče mladine. Z vsoh krajev so se vrnili v mesto mladi fantje s počitnic, polni svežih sil in navdušenja. Komaj čakajo, da dajo duš a svojemu razpoloženju in da preizkusijo mišice. Saj so že itak razpaljeni zaradi šolnin! Pa če bi tudi šolnin ne bilo! Mladina je vročekrvna. Ne priznava diplomatskih trikov in potrpljenja ne pozna. Za eno klofuto — dve nazaj. To je njena vera. Verujte mi, danes bomo imeli protidemons trači je, da nikoli take. Morda že dopoldne!« »Pa kaj ima naš izlet opraviti s tem!« se čudi žena. »Seveda ima!« pojasnim. »Prvič bi bilo grdo. da bi jo pobrisali iz Ljubljane ob prilikah, ko je treba pokazati rodoljubje, in drugič, kaj pa vemo; morda bo ta'ko hudo, da bo zvečer prepovedano hoditi po ulicah v gru- jev je dal zastavi pozdrav. Hitoo fortmiran pevski zboir p>a je .zapel nekaj narodnih pesmi. Zastopnik vojske g. polkovnik Novakovič je imeli pomembni govor, govoril pa je tudi .zastopnik J. S. g. Hafner. V imenu našega ženstva je izpregovorila g. učite« Ij-jca Rif,bičeva, h koncu pa je govoril še g. župan r/. Rateč. — Po proslavi se ije razvida domača za« bava v prostorih g. Keiržarja. — Vsa čast naš^m varlim graničarjem, orožnikom in finančnim straž« mVcoi ki so kljub svoji težavni službi pripomogli, da tudi na tej točki .naše meje vihra ponos naše svobode in nedotakljivosti! Z onm str?;Karavank —k Italijanski jezikovni tečaji za koroške žes lezničarje. Generalna direkcija avstrijskih zveznih železnic zahteva na podlagi mednarodnih pogodb, da nastavljenci, ki vozijo vlake preko meje, znajo uradni jezik dotične države, v katero vlak peije. Za koroške železničarje bi prišla v poštev sioven^ ski in italijanski jezik. Koroška delavska zbornica je priredila v Št. Vidu, Beljaku in Špitalu tečaje za italijanski jezik, ki so bili zelo dobro obiskani in ki so tudi dobro uspeli, kajti velikoštevilni žes lezničarji so izpit iz italijanščine napravili z dobrim uspehom. Nehote se moramo vprašati ali železni« čarjem, ki vozijo vlake na Jesenice ali preko Dras vograda in Maribora in ki izvršujejo stalno službo v slovenskem Korotanu, ni treba poznati slovens ščine? Po postajah v Roču in v Podjuni so nastavs 1 jeni uradniki in postajenačelniki, ki ne razumejo slovenščine, privandranci jz nemškega dela Koros ške ali celo iz rajha. Tendenco, ki jo zasledujejo, pa spoznamo iz opombe nekega sprevodnika, ki se je izrazil napram svojemu znancu o potniku iz Jugoslavije, ki ni obvladal popolnoma nemškega jezika: De,r windische Hund soli lieber nicht nach dsterreich fahren, wenn er nicht deutsch versteht. —k Poneverba občinskega denarja. V obč ni Žjhpolje je dolga leta županoval ter vodil vse obs činske posle, najraje pa blagajno, zagrizen nem; škutar »Goritschnig«. Po zadnjih občinskih volit« vah, pri katerih so zavedni Slovenci dobili v občini pet odbornikov, so slovenski odborniki zahtevali pri deželni vladi takojšnjo revizijo občinske blas gajne. Revizija je dognala,' da" je bilo poneverje* nih 5005 S (okrog 40.000 Din). Celovško okrajno sodišče je vrlega in domovini zvestega župana ob sodilo na šest mesecev zapora, kljub temu, da je poneverjena vsota z vrednostjo njegovega po« sestva zdaleka krita. Zapustiti je moral občinski stolčfek, katerega je maja meseca zasedel in ga prepustiti manj zagrizenemu nasprotniku Slovens cev. Da pa je občutil tudi enkrat domovini zvesti župan in borilec za enotnost Koroške roko pras vice, so krivi seveda — »čuši«. čah. Nas bo petero, lahko nas zapro ob povratku z izleta « »Saj ne bo policija dovolila demonstracij!« ugovarja žena. »Seveda jih ne bo!« prikimam. »Saj, če bi jih dovolila, bi to ne bile demonstracije, temveč manifestacije. Saj v tem tiči pikantnost demonstracij, da je policija proti. Njen odpor takorekoč podžge navdušenje. Boste že videli: Zvečer bodo demonstracije dosegle viš^k. Veselim se že videti kop eo mladih navdušenih obrazov. Saj jih že dolgo nisem!« »Pa mi, bomo mi kar doma?« se prestraši moj drugi sin. »Ne!« odgovorim. »Treba, da si tudi vi ogledate to zadevo. Potrebni ste pravega navdušenja bolj kot vsakdanjega kruha. Žoga in športni skoki in hazena in pink-ponk vas je že itak preveč osvojil.« »Živio!« zavpijejo vsi trije otroci hkratu »Če je tako, nam je ljubše, da ostanemo v Ljubljani« »Pa naj bo v. božjem imenu!« se uda še žena in pospravi jestvine iz nahrbtnikov. Malo pred ostno pokličem otroke v svojo sobo, se postavim v pozo vojskovodje 1n pravim: »Sedaj pojdite k šolsski maši. Pomešajte se med višje letnike in vlecite na ušesa. Izvedeti moramo, kje bo zbirališče demonstrantov in po katerih ulicah bodo hodili. Ko to izvemo, si napravimo načrt, kje bo lepše gledati pohod mladine, ("le bi v cerkvi nič ne izvedeli — morda je prezgodaj in še ni dolo- Koroške novice —k Nemška nestrpnost. Neki slovenski kano« nik iz Celovca in slovenski župnik v Rožu (kano« nik msgr. Podgorc in župnik dr. Lučovnik iz Šent Janža) sta napravila izlet na celovško kočo. Za* pisala sta v spominsko knjigo in pristavila kraj bi* vališča v slovenskem jeziku. Celovško glasilo hit« lerijancev se nad tem činom škandalizira, opozarja vse te gospode, da se nahajajo na nemškem ozem« lju in grozi, da si bo vse te ljudi ob pravem času natančno ogledalo. —k Volitve v kmečko zbornico. Dne 20. no« vembra t. 1. se vršijo na Koroškem volitve v novo ustanovljeno kmečko zbornico. Dosedaj je zasto« pal interese kmečkega prebivalstva dež. kulturni svet, ki je bil popolnoma v rokah Kmečke zveze, stranke nemških in nemčurskih »Herrenbaurov« in gozdarskih veleposestnikov. Kulturni svet je do« bival ogromne subvencije od zvezne in koroške deželne vlade ter s temi podpiral pred vsem svoje agitatorje v slovenskem ozemlju, in z davčnim denarjem sabotiral ter onemogočeval trudapolno delo slovenskih organizacij. Ko je Slovenska pro« svetna .zveza pričela pred tremi leti z gospodinj« skimi tečaji, katere so vodile izvežbane in iz na« roda vzrasle mladenke, je takoj pričel na povelje koroškega Heimatbunda in deželne vlade deželni kulturni svet s konkurenčnimi tečaji, vabil sloven« ska dekleta, nudil ugodnejše pogoje in na nečuven način blatil delo voditeljiv slovenskih tečajev. Od 25 tečajev je priredil 13 samo na slovenskem ozemlju in sicer ravno v tistih krajih in ob istem času, kot so se vršili slovenski tečaji. — V boju za nadoblast v Kmečki zbornici so poslanci Kmeč« ke zveze po sprejemu zakona zahtevali, da ostane v zbornici samo njih zastopnik posojilnic, med« ■tem ko mora odpasti zastopnik kršč. soc. in slo* genskih gospodarskih zadrug. Ta poizkus se jim ■le ponesrečil. Pri pripravah za volitve delajo pri« staši te stranke renegatov, Slovencem velike tež« koče pri sestavi volilnih imenikov in pri organi« naciji volitev. Za koroške Slovence pa bo Kmečka Gornica, kakor tudi okrajni in krajevni odbori, mudili prvič priliko, da bodo sami zastopali inte« Tese kmečkega prebivalstva na slovenskem ozemlju, Medtem ko so bili dosedaj popo'noma odvisni od zastopstva nasprotnih elementov. — šec. Kako razumejo Nemci na Koroškem manjšinsko politiko n. Nič ni čudnega, če torej od celovškega škofa na slovenske fare nameščeni duhovniki izvršujejo brez kompromisa od svojega vrhovnega cerkvenega poglavarja uvedeno politiko pospešne germanizacije, Slovencev v cerkvi. Tudi ti mnogoštevilni privandrani nemški duhovniki' večinoma ne znajo slovenski, ali pa obvladajo slovenski jezik le za silo in ga pačijo v govoru do skrajne smešnosti. S tem pa žalijo verski čut slovenskega prebivalstva, ker je ljudstvo pred 1. 1914. povsod imelo slovenske duhovnike, ki so spoštovali jezik in običaje svojih faranov — v teh priseljenih nemških duhovnikih pa vidi zgolj eksponente novega ponemčevainega sistema. Da so nemški duhovniki res eksponenti nemškega Heimatsdiensta, kaže značilna izjava takega nemškega duhovnika — župnika Lampreta v Mariji na Zili, ki je zasedel popolnoma slovensko faro našega pesnika Meška, češ, kaj pošilja Heimatsdienst njemu toliko okrožnic, tičočih se germanizacije — saj on sam ve boljša sredstva in pota, da učinkovita germanizira svojo faro. Ta duhovnik, ki bi moral biti nositelj sprave in ljubezni, še danes usiljuje slovenskim otrokom nemški katekizem in poučuje slovenske otroke krščanski nauk samo v nemščini. Še veliko slabši je položaj koroških Slovencev na političnem in šolskem polju. Vsa politična uprava na slovenskem Koroškem je angažirana, da Slovence čim hitreje iztrebi. — Po plebiscitu finansira državna oblast sistematično nakupovanje slovenskih posestev in naseljevanje protestantov iz Nemčije. Nikjer ni nastavljen uradnik, ki bi s slovenskim ljudstvom čutil in spoštoval to ljudstvo. Zato koroški Slovenci ne najdejo ne pri politični, ne pri sodni oblasti zaščite in pravice. Posebnost koroške manjšinske politike pa so tako zvane utrakvistične šole, ki so zgolj instrument germanizacije Slovencev. To so v bistvu popolnoma nemške šole — samo v prvih mesecih se v prvem razredu uporab- NACIONALISTU J. KERŠEVANU V SPOMIN 30. septembra poteče peto leto odkar je Josip Kerševan, vipavski kmet iz Gradišča pri Prvačini, v goriški bolnišnici dopolnil svoj križev pot, ki ga je pričel takoj ob okupaciji naših krajev po Itali« janih. Odločen in zaveden nacionalist je že pred vojno ustanovil Sokola v Gradišču in bil njegov starosta. Obenem je zavzemal v goriški sokolski župi častno mesto podstaroste. Domače ljudstvo ga je izvolilo tudi za podžupana. Italijani so ga stalno nadzirali in nadlegovali s hišnimi preiskavami. Dne 5. julija 1920, na dan sv. Cirila in Metoda, je bil ranjen iz vojaške pu« ške, ko so italijanski vojaki razganjali pred prva« ško cerkvijo naše ljudi, ki so se zbrali, da prosla« vijo god slovanskih apostolov. Takrat je rano pre« bolel. Vendar so ga krvniki našega ljudstva še vedno zasledovali. 29. septembra 1927. je bil v Go« rici. Ko se je zvečer vračal domov, so ga v Volčji dragi napadli in do smrti pobili. Nezavestnega so našli drugi dan, prepeljali so ga v bolnišnico v Go« rico, kjer je še isti dan izdihnil, ne da bi se za« vedel. Pobili so ga isti ljudje, ki so umorili Tušar« ja, Štancarja in vse druge naše primorske muče« nike. Ime Josipa Kerševana je poleg vseh ostalih imen, borcev za naše osvobojenje nam, jugoslo« venskim nacionalistom sveta zavezs. ... " *r *.»■*• J. 4 » t® Ija slovenščina v toliko, da se otroci uvedejo v nemški pouk. Da so te šole prave ponem-čevalnice, kaže najbolj dejstvo, da je ta tip šol uveden na vseh od Schulvereina in Siid-marke na sloven. Koroškem sezidanih in od njega vzdrževalnih šolah. Naš edini odgovor na to mora biti, da bomo pri naših merodajnih faktorjih začeli propagando, da se tudi za Nemce v Jugoslaviji upelje tak tip utrakvistične šole, ki bo do pičice posnel koroško utrakvistično šolo. Saj je slednja od Nemcev na Koroškem proglašena kot vzor manjšinske šole — zato bomo gotovo Nemcem v Ju- goslaviji ustregli, da bodo deležni dobrot take šole. V boj torej za uvedbo koroške utrakvistične šole za Nemce v Jugoslaviji. čen čas pohoda — če bi tam nič ne izvedeli, Pa stopite po maši pred univerzo. Tam bodo gotovo stale gruče mladih ljudi. Stopite med nje in lovite besede. Tako! Nazad če-lom! Marš!« In rnoji trije nadebudni so odvihrali po stopnicah, kot da bi jim gorelo za petami. ^/se dopoldne čakam, družinskega naraščaja pa od nikoder. Vrnili so se šele opoldne. Izvedeli pa niso ničesar. V cerkvi so se Sruče fantov pogovarjale o dekletih in o žogi, §ruče ddklet pa o fantih in o filmih, o Zadru Pa nobene besede. Mladina je promenirala v v gručah po Šelenburgovi in Aleksandrovi, ali ^oj najmanjši, ki se je tiščal pet vsake gruče, čul ničesar o demonstracijah. »Saj sem vedela!« se je nasmehnila moja žena. »No, no, le počasi!« ugovarjam. »Sem si-^■'er nekoliko poparjen, ali udam se pa ne. To j® še hujše, če ne govore! Z govorjenjem se ‘e izdajo. Izkušnja jih je izučila, zato molče. k0 meni verujte, nekaj kujejo naskrivaj. Stvar postaja resna. Popoldne ali proti večeru izbruhne!« Nič kaj dobre volju pokosimo in po kosilu ne vemo, kaj bi počeli. Pa mc je spet v°lja igrati vojskovodjo. Razporedim vse tri otfoke k oknom, rekoč: , »Tu ponovite za jutrišnje predmete. kna naj bodo odprta. Kdor prvi začuje kako vpitje od daleč, naj me pokliče!« Nič kaj vesli sedejo otroci vsak k enemu oknu, bulijo v knjige in se delajo, Iko da se uče. Ura za uro mineva. Senca se daljša in moj obraz tudi. Da bi se res uštel? Da bi slovenska mladina postala brezbrižna? Da res ni več ne nacionalnega navdušenja ne vroče, mlade krvi? Da je slovenska zavest izumrla? Sredi tega malodušja pa zavpije moj najmlajši: »2e gredo, že gredo!« Vsi skočimo k jegovemu oknu. Res za-čujemo od daleč bučanje človeških glasov. »Na tisoče jih je, saj buči kakor ob morju!« vzkliknem in sežem po klobuk. V hipu so tudi drugi napravljeni in kot bi trenil smo na ulici. Hitimo proti mestu. Smer določuje bučanje glasov. Spredaj stopata fanta, da ju komaj dohajamo. Nič ne čujeta materinih naukov, ki ju opominja, naj bosta oprezna, zakaj taka demonstracija je nevarna in da naj se le nas držita, ker da je ob takih prilikah navadno žrtev najnedolžnejši. Nič ne čujeta. Pokoncu se držita, oči jima žare in pesti imata pripravljene. Dospemo na križišče in prisluhnemo. Od daleč prinaša veter kričanje tisočere množice. Razločno že čujemo vzklike: »Dol, dol!« Moj najmanjši razločuje celo ploskanje rok. »To so meščani, ki ploskajo z oken!« obrazložim. »Pa pravijo, da je Ljubljana mrzla!« Nov val navdušenja priplava do naših ušes. »Dol, dol!« buči, da se ozračje trese. »Z Miklošičeve prihaja!« ugotovi moja žena. Hitimo proti Miklošičevi ulici. Vedno bliže prihajajo valovi mladostnega navdušenja. Korak nam je vedno hitrejši. Ko dospemo na cilj, smo vsi zasopli in potni. Ali Miklošičeva ulica je skoraj prazna. Spogledamo se in obstanemo. Pa ne da bi se demonstranti že razšli? Prisluhnemo. Nov val kričanja nam pokaže novo smer. Čez strehe prihaja z zahoda in buči: »Dol, dol!« »Na Dunajsko cesto!« zavpijeta fanta in zdirjata. Mi ostali za njima. Na Dunajski ju dohitimo. Pred Figovcem stojita in ne vesta kam. Od nikoder nobenega glasu več, o demonstraciji ne duha ne sluha. Stopim k stražniku. »Oprostite,« vprašam, »kje pa je demonstracija?« Debelo me pogleda: »Kakšna demonstracija?« »Saj sem slišal vpitje! Na tisoče jih mora biti!« »To je najbrže od tombole na Kongresnem trgu,« meni stražnik. »Ne, ne,« ugovarjam jaz. »Z zahoda je bučalo. Saj smo dobro razločili klice: Dol, dol!... No, le prisluhnite! Ali čujete!« Kakor nalašč je udaril nov val po Gosposvetski na naše uho. »Dol, dol!« je vpilo iz tisočerih grl. Stražnik prisluhne in se nasmehne: »To ni ,dol‘, temveč ,gol, gol!‘ Na igrišču Ilirije brcajo žogo!« Proč s staro miselnostjo! Kdorkoli gleda z odprtimi očmi okoli sebe, bo naletel povsod na sledove, ki so ostali v miselnosti naših ljudi iz časov stare Avstrije. Ti sledovi se 'kažejo že v načinu govorjenja in izražanja naših ljudi, v njih zunanjem nastopanju in delovanju; ta stara miselnost se vleče z današnjimi ljudmi kot mora, ki je sicer ne čutijo, pa vendar pritiska na njih duše in srca in jim ne da, da bi zadihali čisti zrak svobodne Jugoslavije, da bi zaživeli in začutili vso divoto one velike svobode, ki nam jo je dal nastanek Jugoslavije. Čitajte uradne spise raznih upravnih oblasti. Jezik vsebuje vse polno nemčizmov, mesto kratkih, jedrnatih stavkov, kot jih zahteva naš jezik, čitate dolgovezne periode. Ko pridete do 'konca te periode, morate študirati, kaj je pravzaprav njena vsebina in njen smisel. Nemška vzgoja in pouk v blaženi nemščini sta tem morda dobrim nacionalnim ljudem utisnila tako globoko ljubezen do nemščine, da tudi v svojem lastnem jeziku pišejo v nemškem slogu. Še danes prevladujejo pri nas nemški listi, dnevniki in revije. Vso svojo politično učenost črpa velika večina naših ljudi le iz teh virov — Neue freie Presse, Tagespost in drugi nam in naši državi gotovo ne preveč naklonjeni listi- so jim vir vse modrosti. Pri tem pa se naši ljudje v veliki večini ne zavedajo, da je pisava teh listov v glavnem strupeno nemška, vsled tega pa protislovan-ska in da je treba vsa njihova poročila glede položaja v naši državi in naših prijateljskih državah obravnavati skrajno previdno. Znan je primer, ko sta dva ljubljanska trgovca — Slovenca govorila med seboj nemški, pa sta na opozorilo zavednejšega svojega tovariša izjavila, da se da trgovski razgovar-jati le v nemščini, ne pa v slovenščini. Ta primer je seveda precej izjemen. Dejstvo pa je, da bo naš trgovec korespondiral redno le nemški s svojimi dobavitelji iz Nemške Avstrije, Nemčije ali Italije — če ne zna italijanski —, da se vrši trgovska korespondenca med trgovci iz Slovenije in njih tovariši iz Zagreba, Vojvodine ali Banata večinoma v blagi nemščini, čeprav obvladajo danes vsi trgovci v Vojvodini in Banatu srbohrvaščino in razumejo torej tudi naš jezik. Je to ostanek suženjskega duha, ki podcenjuje samega sebe in vidi nekaj vzvišenega celo v onem tujcu, od katerega kupuje, kateremu daje zaslužek, ki torej živi od našega trgovca. Zal ni to privatna zadeva posameznih trgovcev. Vprašanje je važno s stališča narodnega in državnega ponosa, še bolj važno pa je s stališča nacionalnega gospodarstva. Če bo Nemec videl, da mora razumeti slovenska pisma svojih slovenskih odjemalcev, če bosta Nemec in Italijan spoznala, da morata stav-ljati svoje ponudbe v enem ali drugem našem državnem jeziku, potem si bodo kmalu preskrbeli moči, ki bodo sposobne korespon-dirati v slovenščini ali srbobrvatskem jeziku. Pravilno je, če ponuja naš trgovec svoje blago tujcu v njegovem jeziku. Kdor ponuja in išče odjemalca, ta mora biti obziren. Kdor pa kupuje in išče prodajalca, kdor torej nudi drugemu lep zaslužek, ta se lahko postavi na stališče svobodnega državljana nacionalne države in zahteva ponudbe v svojem lastnem jeziku. Kdor ruši to načelo, ruši ugled svoje države in svojega naroda, ponižuje brez potrebe samega sebe pred tujcem in odjeda kruh svojim sonarodnjakom. Sem spada tudi vprašanje učenja nemškega jezika, ki ga še danes propagirajo mnogi naši zelo ugledni ljudje. Članki ape- lacijskega svetnika Lajovica v dnevnem časopisju obravnavajo ta problem, mi pa smatramo, da je za nas, Slovence, več kot ponižujoče, če je treba taka vprašanja obravnavati še danes. Ljudje, ki so morda nevede in podzavestno pod dojmom vsemogočnosti nemške kulture in nemškega jezika, hočejo na vsak način prenesti to svojo miselnost tudi na novo, mlado generacijo. Ne zavedajo se posledic tega svojega delovanja, ne čutijo odgovornosti, ki si jo nakladajo s tem na svoja ramena. Če govorimo o prevratu, ki je nasiloma pretrgal vezi med nami in nemško Avstrijo, se ne zavedamo dovolj močno, da je bil ta prevrat le darilo naklonjene usode, da je bil ta prevrat le političen. Slovenci se nismo zavedali takrat dolžnosti, ki jih imamo, če smo in hočemo biti narod, kar tako radi povdarjamo. Za pojem naroda ne zadošča večje ali manjše število ljudi, ki govore isti jezik ali imajo iste šege in običaje, bistven za ta pojem je narodni ponos združen z zavestjo vsakega posameznika, da mora vedno v vsem svojem delovanju zastopati celoto. Tega ponosa, te samozavesti nimamo Slovenci še danes, ko bi se bili že davno lahko streznili od one pijanosti, ki nas je obvladovala v prvi prevratni dobi. Brez ozira na vprašanje važnosti in pomembnosti nem-^ škega jezika in nemške kulture, brez ozira na vse praktične vidike smo morali takoj z vso doslednostjo in ostrostjo prekiniti stare vezi, morali smo zlepa ali zgrda preprečiti našim ljudem izživljanje stare miselnosti, zlasti pa iztrgati vso našo doraščajočo mladino iz pogubnega objema oboževalcev nemške kulture. Državni narod smo danes, kot taki imamo vse drugačne pravice in vse večje dolžnosti. Naš pogled mora biti uprt v bodočnost, pretrgati moramo vse vezi z ono pro-šlostjo, s katero se Slovenci absolutno ne moremo ponašati. Če že moramo oboževati neko tujo kulturo, imamo nam gotovo manj opasno in od nemške nič manj vredno francosko ali angleško kulturo. V vsakem primeru pa moramo opustiti staro navado nesmiselnega posnemanja vsega tujega, ker je več kot gotovo, da prinese tako posnemanje mnogo več slabega kot dobrega. Velike za-padne kulture so nam lahko vzor do gotove meje, treba je pa resno in trezno premisliti, če so vse pridobitve teh kultur združljive z današnjim kulturnim stanjem našega naroda in z njegovim temperamentom. Posnemajmo dobro, od koderkoli pride, ne posnemajmo pa slepo velikih sosedov, ki ustvarjajo sami iz sebe in za sebe. Jugoslovani smo brez dvoma samostojna rasa s svojstvenimi vrlinami in napakami. Med nami samimi obstoja dovolj razlik, kar prija temperamentu Dalmatinca ali Srbijan-ca, to ne prija mrzlemu Slovencu in obratno, še manj pa prija enemu in drugemu to, kar si ustvari Francoz, Anglež, Italijan ali Nemec. Sami iz sebe moramo ustvarjati, tega pa ne bomo mogli vsaj v širšem obsegu storiti tako dolgo, dokler se ne bomo odvadili malikovanja večjih narodov in poniževanja sebe samega. Če smo še danes, štirinajsto leto po osvoboditvi v sponah nemške miselnosti, je to dokaz naše nacionalne podrejenosti. Dvignimo glave, glejmo pogumno preko mej v širni svet in nastopajmo kot polnopraven in enakovreden narod, bodimo uver-jeni, da so dali mali narodi, če so bili samozavestni, človeštvu sorazmerno mnogo več dobrin in pridobitev kot pa veliki. Ne štej-mo torej svojih glav, kot narod imamo pravico do mesta pod božjim soncem, to mesto si moramo čuvati in utrjevati. Tega pa ne bomo dosegli s suženjstvom in hlapčevstvom, to bomo dosegli le kot ponosni, samozavestni državljani svobodne Jugoslavije. Strelske družine —st Okrožna strelska družina v Ljubljani ob* vešča članstvo, da se vrše v nedeljo 25. t. m. dop. na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti strelske vaje. Strelci, izkoristite zadnje lepe jesenske ne* del je in pridite polnoštevilno! —st Bled. Poleg jeseniške strelske družine obe: ta postati novoustanovljena strelska družina na Bledu najmočnejša strelska skupina na Gorenj* skem. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 27. p. m. v hotelu pri »Lovcu«. Zborovanje je vodil pred; sednik ljubljanske okrožne strelske uprave g. brig. general Dragomir Popovič, ki je žel za svoj glo* boki patriotični nagovor burno odobravanje. Dru* žina šteje danes že nad sto članov, razpolaga pa tudi že s primerno gotovino za napravo enega naj« lepših podeželskih strelišč. Vrlim Blejčanom pod vodstvom predsednika brata dr. Janežiča obilo strelskega uspeha! —st Vrhnika. Ob prav lepi udeležbi nacional* nih Vrhničanov se je vršil dne 30. p. m. v prosto* rih državne osnovne šole ustanovni občni zbor strelske družine. Za vstop v družino se je prigla* silo že prvi večer 41 članov, v pretežni večini So* koli, častno pa so zastopani tudi rezervni oficirji, lovci in gasilci. V upravo so bili izvoljeni med drugmi: za predsednika g. župan Ph. M. Hočevar, za podpredsednika g. Joško Jelovšek, za tajnika g. Vuk itd. Dobro uspelemu občnemu zboru so pri« sostvovali tudi člani ljubljanske strelske uprave z g. polkovnikom Ljubo Novakovičem na čelu. —st Gornji Grad. Priprave za ustanovitev strelske družine so v teku. Članstvo sprejemajo naslednji gg.: dr. Rak, dr. Sbrizaj in Pleskovič. Prijave pa se bodo sprejemale tudi v nedeljo 25. t. m. od 15. do 16. v Sokolskem domu. K tej na* cionalni organizaciji se vabijo vsi ljubitelji lepega strelskega športa. —st Trbovlje. Strelska družina je bila usta* novljena pri nas v Trbovljah pretekli mesec. Od: bor se je lotil takoj dela in sedaj gradijo že stre* lišče, ki bo sredi oktobra slovesno otvorjeno. 2e* leti je, da se odbor družine potrudi, da se naš strelski pokret razširi v mase našega delovnega ljudstva in da ne ostane to samo organizacija »boljših« ljudi, temveč vsenarodna nacionalna organizacija. Šibenik in reka Krka Vodič — sestavil H. Marjanovič. Na programu Jadranske straže v Ljubljani je med drugim tudi namera, da izda v tekočem poslovnem letu nekoliko praktičnih in poljubnih knjižic propagandistične vsebine za naš Jadran 'in njegove znamenitosti. Prva knjižica te vrste je »Šibenik in reka Krka«, katero je sestavil g. H. Marjanovič, tajnik drž. učiteljske šole v Ljubljani. Je to deloma vodič, deloma zgodovinski opis, ima 32 tiskanih strani in 8 slik. Vzlic temu mu je cena samo 6 Din, a naroča se pri Jadranski straži v Ljubljani, Gledališka ul. 8. Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana je, da podpira to akcijo Jadranske straže in priporočamo tudi mi vsakomur nabavo te knjižice. Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — Izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z„ Ciril Majcen. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik Francč Štrukelj). Vsi v Ljubljani.