PRIMORSKI DNEVNIK StaSi‘T^,M£'tov“ - Cena 90 Ur Leto XXVII. Št. 250 (8038) TRST, torek, 26. oktobra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ___ »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA POVABILO PREDSEDNIKA NIXONA PISMO IZ RIMA V okviru Borštnikovega srečanja 7977 Tito odpotuje danes v ZDAPrePričlii.y uspyh "a^gfPodjetna 21 i.i dekleta Jugoslovanski predsednik bo obiskal tudi Kanado in Veliko Britanijo Titov intervju dopisniku «Washington Post» o zunanji in notranji politiki (Od našega dopisnika) . _ BEOGRAD, 25. — Predsednik republike Josip Broz Tito odpotu-I® Mri s soprogo Jovanko, na vabilo predsednika Združenih držav Amerike Nixona, na obisk v ZDA. Predsednika Tita bodo na tem Potovanju, ki bo poleg uradnega obiska v ZDA zajelo tudi večdnevni Pradni obisk v Kanadi in v Veliki Britaniji, spremljali člani predsed-ojiitva SFRJ Gligorov, predsednik skupščine Črne gore Vidoje Žarko-zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, članica zvezne-9® izvršnega sveta Mirjana Trstinič in druge osebnosti. Predsednik Tito bo v ZDA, po- , ®9 Čamp Davida in Washingtona, ! jaškima blokoma vplivalo na var- kler bo imel uradne razgovore s Predsednikom Nixonom rn držav-”!m tajnikom Rogersom, obiskal tu-"i nekatere druge kraje ZDA. Po objavljenem programu se lahko **|epa, da bo predsednik Tito v .A deležen izredne pozornosti in tasti. Predsednik Tito je včeraj v Beogradu sprejel stalnega dopisnika *Washington Post» Deana Morga-n*< kateremu je odgovoril na 15 Zunanjepolitičnih in notranjepolitič-nih vprašanj. nost vseh evropskih držav, vštevši Jugoslavijo. Jasno pa je, je poudaril Tito, da se trajen mir in stalnost v Evropi ne moreta graditi na kopičenju vojaških sil in oborožitvi tako konvencionalnega kot jearsnega orožja. Napovedan obisk Nixona v Moskvi in njegovi razgovori s sovjetskimi voditelji bodo, po mišljenju Tita, prispevali ne samo k izboljšanju odnosov med obema državama, temveč k splošnim naporom, da se zagotovi trajen mir in med- Na vp-ašanje v zvezi z obiskom narodno sodelovanje, kar bo ustva- v ZDA je Tito dejal, da je razvoj ----- ^ nanosov in vsestranskega sodelovala z vsemi državami na osnovah Neodvisnosti, enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja, stalna politi-ka Jugoslavije. V okviru take poli-Jugoslavija daje velik pomen °®iosom in sodelovanju z ZDA, ki 80 tradicionalno prijateljski in ki ^ kljub razlikam v sistemih in Pogledih na nekatera mednarodna 'Trašanja ugodno razvijajo v obojestransko korist. Jugoslavija je zainteresirana, da take odnose in sodelovanje še bolj -azvija in oboga-h na vseh področjih. Tito je pouda-.» da zato s posebnim zanima-Mni in z zadovoljstvom pričakuje °o>sk v ZDA in razgovore s pred-sednikom Nixonom, in izrazil prepričanje, da bo njegov obisk, podob-n° kot lanski obisk Nixona v Jugo-riaviji, prispeval k nadaljnjemu ražnju prijateljstva in sodelovanja med nbema državama. Na vprašnje, kakšnega pomena je za male in pednje države sprememba ameriške politike do Ljudske republi-k® Kitajske, je Tito odgovoril, da vPfna evolucija v odnosih med ve-u®inj državami, ki je usmerjena na popuščanje mednarodne napeto-s^- mora tudi spoštovati interese jhalih in srednjih držav. Opustitev R?ntike izolacije Ljudske republike "'[Njske bo nedvomno pozitivno vpliva na razmere na svetu in s tem j® na krepitev suverenosti in neodvisnosti malih držav. Ka vprašanje, če po razgovorih ‘ tndirp Gandi sodi, da bo mogoče Preprečiti, da pride na Indijskem Polotoku do razdelitve interesno. Področij med velikimi silami, Tito dejal, da se z Indiro Gandi e zaostritvi položaja na indiisko-pkistanski meid ni razgovarjal v Pripomnil pa je, da ie istveno, da se prepreči, da regio-®lna vprašanja ne postanejo povod p konfrontacijo velikih sil. da je naiboli važno, da se s po-hčno rešitvijo omogoči vrnitev in uncev v domovino in da velike Z* 1 * * * V bogate države pomagajo Indiji “ri oskrbi beguncev. ^a vprašanje, kakšen bi bil jdNter gibanja neuvrščenih, če bi Prišlo do stvarnega popuščanja »Petoeti v Evropi, je Tito odvrne da bo imela politika neuvr-onosti svoi smisel vse dokler rilo še ugodnejšo ozračje za rešitev evropskih vprašanj. Na vprašanje, ali obstajajo razlike med beograjsko deklaracijo leta 1955, ki jo je podpisal s Hru-šcovom, in sporočilom, ki ga je nedavno podpisal z Brežnjevom v Beogradu, je Tito odgovoril, da je izjava, ki jo je podpisal skupno z Brežnjevom, potrdila beograjsko deklaracijo iz leta 1955, ki uveljavlja načela neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti ter nevmešavanja kot pravno osnovo- odnosov med o-bema državama. V odgovoru na vprašanja, ki se nanašajo na gospodarske odnose Ju- goslavije z drugimi državami, na u-stavne spremembe in na mednacionalne odnose v Jugoslaviji, je Tito dejal, da jugoslovanski sistem daje samoupravnim gospodarskim organizacijam možnost za najširše vsestransko sodelovanje z inozemstvom, da je celotni razvoj Jugoslavije o-mogočil in vsilil potrebo nadaljnjega razvoja in izpolnitve notranjepolitičnega sistema, pri katerem gre predvsem za ustvarjanje pogojev za čim hitrejši razvoj demokratičnih odnosov za polno uveljavljanje nacionalne enakopravnosti. Te spremembe, je dejal Tito, so bile mogoče samo zato, ker so imeli voditelji Jugoslavije v celotnem nacionalnem razvoju najširšo podporo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Zato te spremembe ne pome nijo slabljenja, temveč nasprotno, krepitve enotnosti Jugoslavije na novih osnovah. B. B. pred mariborskim občinstvom Odkritje spominske plošče Stanetu Severju v Ribnici na Pohorju/ kjer je poslednjič nastopil in umrl Predsednik Tito (Od našega dopisnika) MARIBOR, 25. — V Ribnici na Pohorju, sredi od sonca ožarjenih gozdov, tam, kjer je Stane Sever odigral svojo zadnjo "vlogo in pol ure po predstavi umrl, je bila v nedeljo v okviru Borštnikovega srečanja 1971 spominska slovesnost za velikim gledališkim umetnikom. V prisotnosti predstavnikov Skupnosti slovenskih gledališč, predstavnikov Drame SNG in glavnega ter izvršilnega odbora Borštnikovega srečanja ter predstavnikov krajevnih o-blasti in velikega števila domačinov, so na pročelju poslopja, v katerem je skromna dvoranica in kjer je Sever poslednjič nastopil, odkrili spominsko ploščo, na kateri je zapisano: V tej dvorani je 18. decembra 1970 zadnjikrat nastopil veliki slovenski igralec Stane Sever s «Krotkim dekletom* Dostojevskega in tako sklenil svojo umetniško pot.» O Stanetu Severju, o njegovi življenjski in umetniški poti in o sedanjem položaju v slovenskem gledališkem svetu je z besedami, v katerih sta se hvaležnost in priznanje Severjevemu delu prepletala z ogorčenjem nad stvarmi, ki so spremljale Severjev konec, spregovoril član SNG in Severjev učenec Andrej Kurent, spominsko ploščo pa je odkril starosta slovenskih igralcev Vladimir Skrbinšek in jo izročil v varstvo prebivalcem Ribnice na Pohorju z ugotovitvijo, da je odkritje plošče Stanetu Severju prvi primer, da je nekemu slovenskemu igralcu postavila ploščo neka družbena organizacija, ne pa gledališče samo. svoj smisel vse Jj^aja nevarnost, ki izhaja iz po-vmešavanja v notranje za-r®Ve drugih. Toda, je poudaril Ti-j/' Neuvrščenost ni le upor proti jjNNtrontaciji velikih sil in razde-tj,Vl sveta na bloke, temveč poli-z dolgotrajnim programom za j*"N°kratizacijo mednarodnih odno-LT’ uveljavljanje neodvisnosti in tW°Pravnosti vse*1 držav, za re-vseh mednarodnih vprašanj. |J? u8°tovil, da se kljub stila k- me^ velikimi še niso priče-Novn tveno reševati nekatera os-vprašanja današnjega sveta. Ngot • k Jugoslavije je nadalje Nua*!' da igrajo v procesu po-(jNanja napetosti v Evropi, poleg rnJM ki pripadajo blokoma, po-ižVftnj*10 vlogo tudi neuvrščene in hJprolokovske države, med njimi ^ Jugoslavija. j^Pripravah za evropsko konfe-jof j? vamosti aktivno sodelujejo JU® številne evropske države, ra, biti proces popuščanja in (lgJ‘N'®vanja v Evropi trajen in jj®60- mora zajeti vsa področ-fvropske celine, vštevši poti^® Sredozemlja. Tito je pozi-biPodgovoril na vprašanje, ali Popuščanje med glavnima vo- "Huni,llllllllllllllllllllllllllllllllllmf,,llll| 'tedanje hžoslovansko-italijanskega danega odbora (Od našega dopisnika) $£ E°GRAD, 25. — V Beogradu <^anes dejansko končalo 18. skeg njo jugoslovansko - italijan-De” mešanega odbora za etnič-teitiifi^ine, ki se je pričelo preji^ '°rek- Uradno se bo končalo k« .^Poldne s podpisom zapisni-jei Usedanju in kot se pričaku-sp^Mjavo običajnega skupnega B. B. ..................................................... Sprejeli so ga s častmi državnega poglavarja Glavni tajnik KP SZ Brežnjev na uradnem obisku v Franciji Ob prihodu na letališče v Parizu ga je pozdravil predsednik republike Pompidou PARIZ, 25. — Glavni tajnik KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev je prispel danes na uradni obisk v Francijo. Ob prihodu na letališče Orly, kjer ga je pozdravil predsednik francoske republike Pompi- Pompidon In Brežnjev takoj po prihodu sovjetskega gosta na pariško letališče Orly (Telefoto ANSA) iimiiiiiiiiimiiiiiiiHimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitimiimiiiiiiiiiMuiiiiiimmiiiuiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiii DELEGATI 131 DRŽAV SE BODO MORALI IZREČI 0 TREH RESOLUCIJAH OZN pred odločilnimi glasovanji o vprašanju kitajskega zastopstva Njihov izid izredno negotov - Kissinger se danes vrne v Washington NEW YORK. 25. — Razprava o kitajskem zastopstvu v Organizaciji združenih narodov se ie končala, jutri pa bo na vrsti prvo izmed treh odločilnih glasovanj. Na predvečer odločujočega spopada v »bitki za Kitajsko* so predvidevanja skoraj nemogoča. Obe tezi. o katerih se bo moralo izreči 131 delegatov v svetovni organizaciji, imata praktično enake možnosti. Najprej se bo morala generalna skupščina odločiti, če naj da na prvo mesto ameriško resolucijo, tako imenovano resolucijo o »važnem vprašanju*. Menda je skoraj gotovo, da bo tej zahtevi zadoščeno, sai velja ustaljena praksa, da se da prednost procedumim vprašanjem. Kot je znano, bo tudi Italija glasovala v tem smislu. Takoj nato pa bo na vrsti ključno glasovanje o ameriški resoluciji, ki predvideva, da ie za izključitev Formoee iz svetovne organizacije potrebna dvotretjinska večina. 0-krog tega vprašanja se je odvijala najbolj vroča polemika v preteklih dneh ter bo od izida tega glasovanja odvisno, če bo LR Kitajska že letos imela vstop v OZN. Tu so vsa predvidevanja skoraj nemogoča: ameriška diplomaci ja ie skušala na vse načine prepričati zaveznike, naj bi podprli tezo ZDA, vendar jim to ni povsem uspelo. Tako sta na primer Francija in Velika Britanija že napovedali, da bosta glasovali proti, isto pa bo storila tu; di Kanada. Več uspehov so imeli ameriški pritiski v Italiji, kjer se ske desnice odločila, da se 1» njen delegat o tem vprašanju vzdržal. Potem bosta dani na glasovanje še dve resoluciji: najprej albanska, ki predvideva vstop Kitajske in izključitev Formoze, nato pa ameriška, ki predvideva »dvojno zastopstvo* oziroma en sedež za Peking (ki bi dobil svoje mesto tudi v varnostnem svetu) in enega za Tai-wan. Albanska resolucija bo prav gotovo dobila večino glasov, pri tem pa bo odločilnega pomena izid prejšnjega glasovanja o »važnem vprašanju*: če bo skupščina sklenila. da .ie izključitev Formoze »važno vprašanje*, bo za odobritev albanske resolucije potrebna dve-tretjinska večina, s katero pa menda ne razpolaga. V nasprotnem primeru bo odobritev albanske resolucije z navadno večino pomenila tudi avtomatsko izključitev Čang-kajškovega režima iz svetovne organizacije. Končno bo treba glasovati še o ameriški resoluciji, ki no vsej verjetnosti ne bo dobila večine glasov. To pomeni, da obstaja možnost, da bi bili zavrnjeni obe resoluciji, tako albanska kot ameriška. To bi pomenilo, da bd za letos obveljal »status quo» ter da bo moral Peking še eno leto čakati pred vrati steklene palače Nixonov zunanjepolitični svetovalec Henry Kissinger zaključuje medtem pogovore s kitajskimi voditelji za pripravo obiska ameriškega predsednika. Jutri zjutraj bo zapustil kitaisko prestolnico ter se vrnil v Washington. kamor bo prispel v sredo pa bd moral imeti tiskovno konferenco, na kateri bo do vsej verjetnosti javno sporočil datum Nixonovega obiska v Pekingu. Po splošnem mnenju bo obisk še letos in mogoče že proti koncu prihodnjega meseca. dou, so Brežnjeva sprejeli s častmi, jem. Medtem ko sta Brežnjev in izstrelili 101 topovsko salvo. Slovesnost na letališču je bila zelo kratka. Potem ko se je sovjetski gost za kratek čas zadržal v letališkem salonu za visoke goste, sta s Pompidoujem z avtomobilom odpotovala v Pariz. Brežnjeva spremljajo podpredsednik sovjetske vlade Vladimir Irillin, zunanji minister Andrej Gromlko in minister za zunanjo trgovino Nikolaj Patoličev. Prihod glavnega tajnika KP Sovjetske zveze v Pariz so neposredno oddajali po obeh francoskih televizijskih kanalih. Ob prihodu v Elizej so Brežnjeva pozdravili člani francoske vlade. Tukaj sta sovjetski gost in francoski predsednik imela pozdravne govore. Pompidou je dejal, da predstavlja obisk Brežnjeva velik dogodek za Francijo in pri tem omenil »nepozabno potovanje* de Gaulla v Sovjetsko zvezo leta 1966. Poudaril je, da je sporazumevanje med Francijo in Sovjetsko zvezo nujno za evropsko varnost. Pompidou je zaključil, da je prepričan, da med pogovori z Brežnjevom ne bodo razpravljati samo o velikih vprašanjih, ki pretresajo svet, temveč da bo ustvarjena podlaga za sporazum, da se vložijo vsi napori za dosego miru. Brežnjev pa je naglasil, da Francija ni samo velika država, temveč tudi »prijateljska velesila*. Nato je dejal, da sta prijateljsko in vsestransko razumevanje med obema državama sad sodelovanja in bratstva v vojni, ki sta bila obogatena na dosedanjih srečanjih in pogovorih med voditelji obeh držav. Ob zaključku je Brežnjev izrazil prepričanje, da bodo na francosko-sovjetskih pogovorih v teh dneh storili vse za izboljšanje nadaljnjih odnosov med obema državama. Danes sta imela Pompidou in Brežnjev prvi pogovor na štiri oči, ki je trajal poldrugo uro, o vsebini katerega niso ničesar sporočili. Politični opazovalci pa ugotavljajo, da bo osnovni predmet političnih pogovorov med sovjetsko in francosko državno delegacijo I sklicanje konference za mir in ki jih izkazujejo državnim glavar-Pompidou obšla častno stražo, so varnost v Evropi, katero je omenil tudi francoski zunanji minister Schuman v nekem intervjuju pred prihodom Brežnjeva v Pariz, ko je poudaril da upa, da se bodo priprave za evropsko konferenco lahko začele v začetku prihodnjega leta, takoj po popisu pro-■ tokola o sporazumu za Berlin. 1 Poleg tega se bodo seveda pogo- varjali tudi o nadaljnjem poveča- nju gospodarskega sodelovanja med obema državama. Prvi dan Brežnjeva v Parizu se je zaključil s častnim kosilom, ki mu ga je priredil Pompidou. V zdravici je francoski predsednik med drugim dejal, da je prepričan, da ni nobenih ovir, za začetek v Helsinkih prvih pripravljalnih pogovorov za slicanje evropske konference. Brežnjev pa je med drugim naglasil, da gre pot popuščanja napetosti in varnosti v Evropi skozi priznanje nedotakljivosti meja, spoštovanja načel neuporabe sile ali grožnje s silo, enakopravnosti pravic, neodvisnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. •iiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiu Ploščo je v imenu vaške skupnosti prevzel domači učitelj in Severjev sošolec in prijatelj Franc Eržen. Kratek kulturni program sta izpolnila člana mariborskega gledališča Marjan Bačko in Boris Brunč-ko in domači šolski pevski zbor. K lovorjevim vencem je nato marsikatera roka dodala še rdeči nagelj hvaležnosti velikemu umetniku. Slovesnosti se je udeležila tudi Severjeva vdova s sinom in hčerko. Borštnikovo srečanje ie medtem sprejelo v goste (izven konkurence) Gledališče delovnih ljudi iz Gott-waldova na češkoslovaškem, ki so nastopili s Cocteaujevimi monologi in z ljudsko igro bratov Mrstik «Maryša». Občinstvo je goste, katere so mariborski kolegi naslednjega dne (v nedeljo) povabili na družabnost na Pohorju, nagradili s toplim aplavzom. Izreden uspeh pri mariborskem občinstvu pa je v nedeljo zvečer doseglo naše tržaško gledališče s svojimi »Bobni v noči*. Poročevalec v mariborskem »Večeru* je o predstavi zapisal, da je »po dveh prejšnjih teatrsko ne posebno vznemirljivih dogodkih (mislil je na goste iz ČSSR) pomenila resnično osvežitev, pristno gledališko iskalstvo, ki je pošteno pritegnilo številno občinstvo*. Člani našega ansambla so bili tako za posamezne vloge kot za kolektivno igro deležni številnih laskavih priznanj zahtevnega mariborskega občinstva. Danes popoldne se je tudi sestala skupščina Skupnosti slovenskih dramskih gledališč. Poročno o dosedanji dejavnosti Skupnosti je podal predsednik Bojan Štih, njegovo poročilo pa so dopolnili ravnatelj posameznih gledališč. Za novega predsednika Skupnosti je bil soglasno izvoljen Igor Pretnar, ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega. J. k. Predsednik vlade Singapura v Beogradu BEOGRAD, 25. — V Beogradu so se danes pričeli pogovori med predsednikom zveznega izvršnega sveta Džemalom Bijedičem in predsednikom vlade Singapura Ld Ku-am Joum. Preučila sta nekatera mednarodna vprašanja, predvsem položaj v Aziji, v luči napovedanega obiska predsednika Nixona v LR Kitajski, o katerem je podrobno poročal predsednik Singapura, o položaju v Evropi in o zunanjepolitičnem delovanju Jugoslavije, o katerem je svojega gosta podrobnejše seznanil predsednik jugoslovanske vlade. mnimnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiil OSTRI SPOPADI SO SPET TERJALI NEKAJ ŽRTEV Krvav konec tedna v ulstrskih mestih V treh dneh še šest mrtvih in nešteto ranjenih Eksplozija uničila belfaški nočni bar BELFAST, 25. — številni spo-1 je. Z mitraljezi v rokah so sto- i I niti je vlada na zahtevo socialdemokra zvečer. Kissinger bo nemudoma do-tov. republikancev in demokrščan-1 ročal Nixonu o poteku pogovorov, Pogovori med Slovenijo in videmsko pokrajino: član IS SRS Jožko Štrukelj se rokuje s predsednikom videmske pokrajine odv. Vinieiom 1 ur el lom. (Poročilo o srečanju berile na tretji strani). padi ob koncu tedna so v Severni Irski zahtevali spet nekaj človeških žrtev. Včeraj so izgubile življenje še tri osebe, danes pa so bile štiri težko ranjene. Sobotna usmrtitev dveh sester, ki so padle pod streli policije, ko nista na ukaz ustavili vozila, v katerem ste se vozili z dvema sopotnikoma, in včerajšnja smrt treh gverilcev, ki jih je ustrelila policija po poskusu ropa v neki banki v Dewryju, sta tako razburili duhove in razbelili ozračje, da je prišlo v vseh večjih krajih do ostrih in krvavih spopadov. V Dewryju so prebivalci razburjeno stekli na ceste, postavili barikade, zažgali nekaj vozil in izvedli nekaj manjših atentatov. Današnji najhujši spopad je bil v Belfastu. Nekaj ostrostrelcev je napadlo vojake ki so odgovorili s streljanjem. Ranjeni so bili en vojak, en ostrostrelec in ženska, ki je slučajno stopala po bližnjem pločniku. Samo nekaj ur j kasneje so mestni gverilci napadli vojašnico na drugem koncu mesta, policijsko postojanko in še zastražen prehod, kjer so ranili enega vojaka. Danes je tudi umrl neki moški, ki je dobil težje poškodbe med sobotnim streljanjem ored belfaškim Royal Victoria Ho-spital. Žrtev je tako od zečetka spopadov 1969. leta skupno 132. Preteklo noč so uporniki nastavili v najbolj znanem belfaškem nočnem lokalu «Celebrity» bombo, ki je pognala v zrak celo poslop- pili v lokal, nastavili bombo in odšli. Navzočim so ukazali, naj se ne premaknejo za pet minut. Policija je izpraznila lokal in poslopje, medtem ko so izvedenci skušali odkloniti izredno komplicirani peklenski stroj. Bomba je bila podobna tistima, ki so ju gverilci nastavili pretekli teden v hotelu »Evropa*, tokrat pa policijskim izvedencem ni uspelo, da bi jo pravočasno nevtralizirali. Prekinila jih je eksplozija — bomba je bila nastavljena tako, da bi počila ob uri, ko se običajno zapira nočni bar. Nato je izbruhnil še požar. Mogočna manifestacija je potekala tudi v Dublinu pred britanskim poslaništvom, kamor so se ob zaključku letnega občnega zbora podali tudi voditelji odseka Sinn Fein organizacije IRA pod vodstvom Joeja Cahilla, ki je ob tej priliki podal nekaj izjav v zvezi s prejemanjem orožja. Poleg tega je še poudaril, da je IRA prešla iz obrambe v napad. Nekaj laburističnih poslancev je v parlamentu zahtevalo, naj se v zvezi s sobotno usmrtitvijo dveh sester izvede podrobna preiskava. BRUSELJ, 25. — Italijanski o-brambni minister Tanassi ie dospel v Bruselj, kjer se bo jutri udeležil sestanka odbora NATO za jedrsko načrtovanje. Ob tei priložnosti se bo Tanassi sestal tudi z ameriškim obrambnim sekretarjem Lairdom. Pred nekaj dnevi je »Journal de Geneve» napisal: «To kar krščanska demokracija v Italiji hoče, to hoče bog». Z drugimi besedami povedano, je švicarski časnik hotel reči, da Italija, kljub razvoju in novim časom, ostaja konfesionalna. Sicer pa za nas to nd nobeno odkritje. To pa kar ženevski časnik ne ve, je dejstvo, da je v zadnjih časih prišlo med KD in bogom do nesoglasja. Dovolj je, da se spomnimo, da krščanska demokracija ni hotela zakona o razporoki, kljub temu pa je bil odobren. To pa še ni vse: Potem ko je hotela referendum za ukinitev razporoke, se danes skuša izmotati iz tega osjega gnezda. Naenkrat pa se je pojavil nekdo, ki hoče podedovati božje zastopstvo na tej naši srečni zemlji, ki jo je domoljubni pater Stoppani krstil za «11 bel Paeseo. Pojavil se je neki Gabrio Lombardi, vodja križarske vojne zoper razporoko, brat patra Lombardija, poznanega tudi pod imenom «božji mikrofon«, ki je za časa križarske protimarksisbične vojne strahoval volivce: «Bog te vidi tudi v volilni skrinjicin. Gre torej za družinsko izročilo. Nedavno se je Gabrio Lombardi z vso svojo gorečo vnemo zagnal proti vsemu in vsem, ki imajo karkoli opraviti z razparata). Povzel je narod na veliko bitko In zapretil: «Pazite, politični možje! Nihče ne more vedeti, kaj so zmožni storiti razkačeni volivci!)) Niti demokristjan Leone se ni mogel izogniti Lombardi j evi obsodbi, ko je dejal: «Brez njegovih popravkov, zakon o razporoki ne bi bil sprejet«. Bog in narod — to je opozorilo — bosta premagala nevernike in izdajalce, ki bodo podlegli gorečemu meču arhangela Gabrijela, oprostite, Gabri a Lombardija, ki opozarja: «Naše karte držimo v nedrih in jih bomo odkrili v primernem času». Tedaj se bodo «za nas grešnike lomila drevesa in skale». še posebno naj se pazijo «podjetna dekleta, ki se — izkoriščajoč razporoko — specializirajo v lovu na štiridesetletnike in postajajo strah in trepet družin«. To koristno pojasnilo dobimo v knjižnica «Eddzioni Pao-line», ki jo je napisal prvi pomočnik Gabria Lombardija, Franco Ligi, odvetnik «Sacra rota» (tasta, ki danes z veliko lahkoto razveljavlja poroke, ker je razporoka ostudna). V tej knjižici pa le najdemo tudi nekaj krščanske pietete, kjer je nakazana «glavna pot« za rešitev družinske krize: «Da je treba v vsej državi braatiti posvetovalnice za pripravo zaročencev za poroko in za podporo zakoncema«. Posvetovanja, ki naj bi jih — po možnosti — dajali duhovniki in redovnice. In prav pri tem nastaja dvom. Dvom, bi se nanaša na tajnika MSI in namestnika poveljnika armade proti razporoki Giorgia Almiranteja, ki ima — po nedavno objavljeni presenetljivi novici — «dve gospe«: eno civilno poročeno ženo, drugo pa poročeno v cerkvi, po posebnem postopku, ki ne zahteva prepisa na matičnem uradu. O prvi ženi Almi-rante piše: «Uživa moje mesečno denarno nakazilo in ima na posodo, upam začasno, moj priimek«. Gre torej za sledeči dvom: «Ko Izključimo, da je Almirante postal žrtev »podjetnega dekleta«, in Izključimo, da je za razporoko — kako je vse to lahko naredil in kako bo naredil? Edina o-brazložitev je, da mu je tako pošteno rešitev njegovega vprašanja svetoval eden od tistih »svetovalcev«, ki jih zagovarja odvetnik «Sacra rota» Franco Ligi. Mario Dezmann RIM, 25. — Predsednik vlade Co-lombo ie sprejel danes v palači Chigi tajnika krščanske demokracije Forfanija. KAIRO, 25. — Davi se je v Kairu začel proces proti bivšemu egiptovskemu vojnemu ministru gen. Mohamedu Favziju. Javni tožilec je zahteval smrtno kazen. Proces se bo nadaljeval 1. novembra. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK NEZASLIŠAN PRITISK NA ŽUPANE V ZVEZI Z LJUDSKIM ŠTETJEM PREFEKTURA ZAHTEVA KRŠENJE NORM LONDONSKEGA SPORAZUMA? Višji funkcionar s prefekture je obiskal neko slovensko županstvo in zahteval, naj bi občinska uprava v pozivu občanom priporočila izpolnitev «edino uradnih» italijanskih popisnih pol - Odločen odgovor Nedelja je torej že mimo. Tega dne bi namreč večina, če že ne vsi, morala izpolniti popisne pole in odgovoriti na zastavljena vprašanja. V normalnih pogojih bi se s tem dejanjem tudi zaključile vse polemike ob popisu, ki je tudi sicer globoko segel v zasebno življenje vseh državljanov dežele, v kateri živimo. Žal pa ni tako. Niso se polegle polemike glede kršenja osnovnih, pravic slovenskega prebivalstva med tem popisom, kakor ni poleglo o-gorčenje vseh, ki iz enega ali drugega razloga niso prejeli zahtevanih slovenskih obrazcev. Teh je še veliko, marsikje pa so se morali Slovenci v zadnjem trenutku odločiti in iti sami ponje. Pa tudi tem niso povsod ustregli. Zgodilo se je, da so se vrnili praznih rok ali da so jih skušali prepričati, naj ne vztrajajo pri svoji zahtevi. V glavnem so v rajonskih uradih dopovedovali prizadetim občanom, da slovenske popisnice niso za nobeno rabo, predvsem pa sploh niso u-radne. Očitno ni, kljub temu, da jim dnevno prevajajo naš dnevnik in ga pazljivo berejo, nihče povedal popisovalcem in drugim uradnikom, da velja na našem področju 5. člen londonskega sporazuma, oziroma priloženega posebnega statuta o statusu manjšin. Vsaka trditev, da siovenski obrazci niso veljavni je torej groba laž, tudi če bi jo utemeljevali s priložnostnimi navodili, o-krožnicami ali ukrepi. Očitno pa se oblasti zavedajo, kako labilen je njihov položaj, da so segle po sredstvu, ki jih le posredno obvezuje v odgovornosti. Včeraj je namreč obiskal županstvo neke slovenske občine visok funkcionar s prefekture. Od župana je zahteval, naj pozove prebivalce svoje občine in v pozivu prepriča, da so samo italijanske popisnice veljavne, slovenske pa ne. Prizadeti župan mu je mimo, a tudi odločno odgovoril, da te zahteve ne more opravičiti ne z zakoni, ne z okrožnicami, da pa vsekakor ne bo postal »izdajalec* in preklical svojih stališč. Funkcionar je odšel z obljubo, da mu bo poslal pismeno okrožnico z navodili. Obljubil je tudi, da bo obiskal druge župane na Tržaškem. Iz tega, kar smo zapisali, sledi, da italijansko notranje ministrstvo priporoča kršenje 'londonskega sporazuma. Prefektura je namreč peri-ferični organ notranjega ministrstva, torej vlade. Zdi se nam, da je v tem trenutku dosegel škandal ljudskega štetja svoj višek. Težko bi si predstavljali hujših oblik pritiska, ki so pa vsekakor samo odjek na odločno reakcijo Slovencev. Bralcem, ki še niso izpolnili popis nic pa ponavljamo nasvete: 1. Izpolnimo slovensko popisnico, ker nam to pravico jamči 5. člen posebnega statuta londonskega memoranduma. 2. Če je nimamo, lahko izpolnimo italijansko popisnico V SLOVENŠČINI. 3. Vsekakor moramo popisovalcu oddati obe prejeti popisni poli. Obdržati jih nujramo pravice. 4. Popisovalcu, ki mu bomo vrnili pole, lepo obrazložimo in utemeljimo naše dejanje. Odločno pa zavrnimo zahtevo, da bi vpričo njega ponovno izpolnjevali italijansko popisnico ali da bi kakorkoli spreminjali svoje izjave. 5. V stolpec družinskega lista (na drugi strani pole), kjer nas sprašujejo po »jezikovni skupini* iskreno napišemo: SLOVENSKA. Delo deželnih organov Jutri dopoldne se ponovno sestane deželni svet. Na dnevnem redu je začetek razprave o zakonskem načrtu, ki določa nova finančna sredstva za nadaljevanje pouka na posebnih te- čajih za zdravniške pomočnice, otroške vrtnarice, babice in drugo pomožno zdravniško osebje. Zakon bo kolegom orisal svetovalec Ramani (KD). Danes s sestaneta tretja in četrta stalna posvetovalna komisija pri deželni upravi, jutri je na vrsti seja prve komisije, popoldne pa druge komisije. Danes se sestane tudi deželni odbor na redni tedenski seji. Jutri, v sredo, 24-urna vsedržavna stavka pristaniških delavcev Vsedržavna tajništva sindikalnih organizacij pristaniških delavcev so sporočila, da bo predvidena vsedržav-. na stavka kategorije 27. oktobra. Trajala bo 24 ur in se bo začela s prvo jutranjo delovno izmeno. Gre še vedno za protestno stavko zoper zadržanje ministra za trgovinsko mornarico Attaguileja, ki odreka pristaniškim delavcem pravico, da se pogovarjajo o svoji delovni pogodbi na vsedržavni ravni. VČERAJ ZJUTRAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI DIPLOMA HONORIS CAUSA PROFESORJU C. F. CORIJU Prof. Cori je leta 1947 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo - Preživel je 16 let v našem mestu štirje šolski tovariši izpred šestdeset let: Willy Hroby, Ferdinand Cori, Miroslav Rebula in Jože Gruden. Obiskovali so nemško gimnazijo na Trgu Lipsia, sedaj Hortisov trg • župan sporoča, da je občina v Ul. Belpoggio, na križišču z Ul. Franca postavila znamenje »stop*. .............................................................................. NA IZREDNI SEJI DEŽELNEGA ODBORA Na tržaški univerzi so včeraj podelili diplomo honoris causa v medicini in fiziologiji prof. Carlu Ferdinandu Coriju, Nobelovemu nagrajencu iz leta 1947. Slovesnost je bila pomembna v prvi vrsti, ker je to prva diploma honoris causa, ki jo je podelila novoustanovljena tržaška medicinska fakulteta, ki obstaja komaj šest let in so ie nje letos izšli prvi doktor Sprejet proračun za leto 1972 z dohodki v višini 71 milijard 10 od sto več priliva kakor letos - 46 milijard za gospodarske in so-cialne posege - Za poslovanje deželnega ustroja 17 od sto vseh izdatkov Konec preteklega tedna se ie deželni odbor sestal na izredni seti, da bi razpravljal o proračunu za leto 1972. Po daljši razpravi so enoglasno sprejeli zakonski načrt, ki določa dohodke in izdatke za prihodnje leto. Dohodki v prihodnjem letu bodo predvidoma dosegli 71 milijard lir in bodo za okoli 10 od sto višji od letošnjih ter za 19 od sto višji od prvotno predvidenega inkasa. Odbornik za finance Tripani je v zvezi z novim proračunom naglasil, da so njegovi sestavljala močno omejili tekoče izdatke, ter da so namenili razpoložljiva sredstva •MtiimtmmiiiiaiiiiMiimimmiiiiiiiiiiiHmiiiiiniiiinuiilUfiniiiiiimiiiiiijiiimuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN VZAJEMNA BOLNIŠKA BLAGAJNA ZA TRGOVCE Občni zbor soglasno odobril proračun za poslovno leto 1972 Določen višji prispevek za boinišniško in specialistično oskrbo • Od leta 1969 bolnišnice dražje za 90 odstotkov Te dni je bil na trgovinski zbornici občni zbor delegatov vzajemne bolniške blagajne za trgovce iz tržaške pokrajine. Predsednik Puppi je podal daljše poročilo o sedanjem položaju zdravniške oskrbe v državi, predvsem v luči napovedane preosnove zdravstva. V tej zvezi je dejal, da zdaj vlada zbira podatke o stroških za zdravniško in bolniško oskrbo ter išče ustrezna finančna kritja. Predsednik je nadalje dejal, da je treba uresničevati preosnovo zdravstva postopoma, in da kaže v tem smislu najprej rešiti vprašanje že načete bolnišniške reforme. Govornik se je nato dotaknil vprašanja dnevnih tarif za zdravljenje v bolnišnicah, ki so se od leta 1969 do danes dvignile za okoli 90%. Zaradi tega je uprava vzajemne blagajne sklenila povišati prispevke trgovcev za leto 1972, da bi mogla zagotoviti ravnovesje v ustreznem proračunu. Povišek zadeva samo redno režijo, to se pravi boinišniško in specialistično oskrbo, medtem ko ostanejo prispevki za dopolnilno režijo, to je za splošno zdravniško, tbc in lekarniško oskrbo neizpremenjeni ter se nasprotno povračilni delež za nakupljena zdravila dvigne poprečno na 70%. Ravnatelj blagajne Masč je na zboru orisal delegatom proračun blagajne za leto 1972, ki je bil po daljši razpravi sprejet soglasno. Prispevki za leto 1972 so naslednji: Prispevek štev. 529 za specialistično in boinišniško oskrbo: skupina I (davčna osnova za dohodninski davek do 1,000.0000 lir) 22.000 lir na osebo letno (1.833 lir na mesec), skupina II (davčna osnova 1,000.000 — 1,500.000 lir) 44.000 Ur na leto (3.667 lir na mesec), skupina IH (davčna osnova 1.500.000 — 3,000.000 lir) 51.320 Ur na leto (4.277 lir na mesec). OBČNI ZBOR Združenja staršev dijakov državnega znanstvenega Uceja F. Prešeren v Trstu za letošnje šolsko leto bo jutri, 27. oktobra 1971 v šolski telovadnici na Vrdelski cesti št. 13/1 z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 19. uri. Na občnem zboru bo tudi govor o delu v novem šolskem letu, zato pričakujemo, da se bodo starši vabilu vljudno odzvali. Odbor Prispevek štev. 531 za speciaUstič-no in bolniško oskrbo: skupina I 32.500 Ur na tvrdko letno (2.708 Ur na mesec), skupina II in skupina in isto. Prispevek štev. 528 za splošno zdravniško, tbc in lekarniško oskrbo: skupina I 14.000 Ur na tvrdko letno (1.167 Ur na mesec), skupina n 28.000 Ur na leto (2.333 Ur na mesec) in skupina HI 32.650 Ur na le- predvsem gospodarskim in socialnim naložbam. Socialni potrošnji je namenjena postavka, ki predstavlja 18 od sto vseh predvidenih izdatkov. Izdatkom za deželno osebje in upravo je namenjenih 17 od sto izdatkov. preostalih 65 odstotkov — kar znaša pribUžno 46 milijard lir — pa je namenjenih industriji, trgovini. kmetijstvu, obrtništvu, turizmu, higieni, zdravstvu, socialni oskrbi in pomoči, športu, šolstvu, kulturi in ljudskim gradnjam. Raznim posegom na gospodarskem področju je v proračunu namenjenih 28 milijard lir. socialnim posegom 21 miiijard. šolstvu in kulturi 6 miUjard. ljudskim gradnjam pa 4 milijarde lir. V zvezi z napovedano davčno preosnovo ie odbornik Tripani naglasil, da bodo nekateri viri deželnih dohodkov zaradi nje usahnih. vendar pa je Furlani.ii - Julijski krajini zagotovljeno, da bo kljub temu prejemala od izkupička posrednih in neposrednih davkov ne le letne vsote. ki bi jo sicer kasirala. ko bi ne bilo davčne preosnove. ampak znesek, ki bo leto za letom za 10 od sto večji od dohodkov iz prejšnjega leta. To bo trajalo do leta 1975, s proračunskim letom 1976 pa bodo deželi zagotovljeni novi viri dohodkov, ki jih bodo definirali med tem časom. Tripani .je tudi naglasil, da preživlja deželno gospodarstvo precejšnjo krizo, ki se kaže zlasti na nekaterih industrijskih področjih. Deželna uprava bo tudi v bodoče budno sledila razvoju posameznih dejavnosti in se zavzemala za primemo politiko javnih in zasebnih naložb, da bi zagotovila uravnove- šen razvoj civilnih in socialnih komponent deželne skupnosti in zlasti zaposlenosti. Dežela se namreč zaveda. da ie izhod iz sedanjih gospodarskih težav v veliki meri odvisen od primerne politike javnih naložb v Furlaniji - Julijski krajini. Generalni konzul SFRJ B. Trampuž obiskal Sindikat slovenske šole Generalni konzul SFRJ Boris Trampuž se je odzval vabilu odbora Sindikata slovenske šole, katerega je včeraj obiskal. Člani odbora so uglednega gosta seznanili s problematiko slovenskih šolnikov in slovenske šole. Nesreča na delu Včeraj popoldne, okrog 15. ure, je 33-letni Floriano Cemaz iz Ul. Gam-bini 12 vlival v gradbišču na vogalu Ul. S. Giacomo in Monte z Ul. Ca-prin asfaltno smolo iz betonskega mešalca v samokolnico, ko se je s kladivom ranil po levi roki. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti mesec dni. Pri Devinu je gorelo Včeraj okrog 13. ure se je na zemljišču pri Devinu, točneje med obalno in trbiško cesto, razplamtel požar, ki je zajel okrog 4 tisoč kv. metrov zasebnega zemljišča, v glavnem poraščenega s suhljadjo in podrastjo. Gasilci z Opčin, osebje gozdne policije in agenti devinsko-nabrežinskega komisariata so v eni uri pogasili požar. ji medicine. Predlog za podelitev diplome prof. Coriju je sprožil ravnatelj inštituta za biokemijo tržaške univerze prof. Benedetto De Bernard, odobril pa ga je svet medicinske fakultete pod predsedstvom ravnatelja Cesareja Dal Paluja. Carl Ferdinand Cori, rojen v Pragi leta 1896, je prišel v naše mesto kot dveletni otrok in je v Trstu hodil na gimnazijo in kasneje na licej, nakar je kot 18-letni mladenič spet odpotoval v Prago, kjer je šest let pozneje diplomiral na medicinski fakulteti. Svoje raziskave je začel na univerzi na Dunaju, od koder pa se je prav kmalu preselil v Združene države Amerike, kjer je na univerzi v Buf-falu dokončal svoje življenjsko delo, za katero je tudi prejel največje priznanje, ki ga lahko znanstvenik prejme, Nobelovo nagrado. Včerajšnjo slovesnost je odprl rektor univerze Agostino Origone, Ki je v skopih besedah orisal lik slavnega znanstvenika ter prebral motivacijo, s katero so podelili Coriju častni naslov doktorja tržaške univerze. Spregovoril je tudi župan tržaške občine ing. Spaccini. V svojem nagovoru je podčrtal dejstvo, da se je Trst tako vsaj delno oddolžil človeku, ki je moral oditi, ker Trst takrat ni nudil možnosti nadaljnjega študija, saj ni bilo v našem mestu univerze, še manj pa medicinske fakultete. Po podelitvi diplome je spregovoril tudi sam slavljenec, profesor Carl Ferdinand Cori, ki se je zahvalil za priznanje, ki mu ga je izkazala tržaška univerza in dejal, da so leta, ki jih je preživel v Trstu, trajno zapisana v njegovem spominu, _ kar je tudi razumljivo, saj se človek vedno z veseljem spominja na leta svoje mladosti. Slovesnosti so prisostvovali tudi trije nekdanji Corijevi kolegi z nemške gimnazije, ki so glej, po naključju vsi trije Slovenci. Gre za Willyja Hrubyja, Jožeta Grudna ter Miroslava Rebulo. Reči je treba, da je v resnici redkost, da se po skoraj šestdesetih letih najdejo sta ri šolski1 tovariši in pokramljajo o svojih spomdnih izpred toliko let. to (2.721 lir na mesec). uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiHHiiiiiiiHiuiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V NEDELJO POPOLDAN NA v. Frančiška 20, tel. 61792 IZLET Z LETALOM V SARAJEVO Ker je bila razstava »Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes* podaljšana do 5. decembra letos, prireja POTOVALNI URAD »A U R O R A» za nedeljo, 21. novembra 1971 izlet z reaktivnim letalom DC9 v Sarajevo združen z ogledom te nadvse zanimive razstave. Cena na osebo je 19.000 lir, v kar je vključena vožnja z avtobusom od Trsta do Ljubljane - letališča in nazaj, prevoz z letalom v Sarajevo in nazaj, avtobusni transferji v Sarajevu, letališke takse, vstopnina na razstavo in kosilo v Sarajevu. Prijave sprejema POTOVALNI URAD A URO RA v Ul. Ci-cerone 4, tel. 29-243 do oddaje razpoložljivih mest z akontacijo 5.000 Ur. Ogled razstave toplo priporočamo I Sergio Bicci Nazionale 16.00 «Love story», MacGravv, Ryan 0’NeaL Fenice 16.00 «11 piccolo grande n®" mo», Martin Balsam, Jeff Coref-Chief Dan Georgie. Eden 15.30 «11 Decamerone*. Ban®1 fUm. Strogo prepovedan ml®®' ni pod 18. letom. . Grattacielo 16.00 «L’uomo di Sai® Michael*. Barvni film. Alain Delo® NataUe Delon. Isti režiser kot P11 «Borsalino». Ezcelsior 16.00 «Qualcuno dietro " porta*. Charles Bronson, Anthoiu Perkins. Ritz 16.00 »Andromeda*. KinemaskoP v barvah. Fantastični film. Alabarda 16.30 »Terrore al Londo° College*. Barvni film. Suzy KeD’ dali, Frank Finlay. Filodrammatico 16.30 Revija ffl®®* grozote. «11 teschio malede*' to*. Peter Kuskink, Christopher/bee' Barvni flim. Aurora 16.30, 19.00, 22.00 «Sacco ' Vanzetti*. Barvni film. .. Impero 16.30 — zadnji dan »P®® zero*. Barvni film. Cristallo 16.30 «Attacco a Rom®®“? Richard Burton. Barvni film. 2®“ nji dan. , Capitol 16.00 «11 vichingo venuto “ sud*. Barvni film. Lando Buzzanc®- Moderno 16.00 «Principe coron® cercasi per ricca ereditiera*. Fr®" co Franchi in Ciccio Ingras® Barvni film. Vittorio Veneto 16.15 «La notte bra' del soldato Jonathan*. Clint wood. Barvni film. Prepoveda11 mladini Dod 14. letom. Ideale 16.00 «Arabesque». Sofia ^ ren. Gregory Pečk. Barvni ffl®t Astra 16.30 «Un uomo, un caV?!iIJ una pištola*. Tonv Anthony. P Vadiš. Film vvestern v barvah- Abbazia 16.00 «African Safari*. W vni film. PETROLCHIMICA ADRIATICA di f; MALE TRST • DONIJO 145 TELEF. 817-395 CALOR (& CALOR PLUS *\yj/ Tekoče gorivo Vir finsko olje MOTORNA IN INDUSTRIJSKA OLJA PRVOVRSTNA KVALITETA - UGODNE CENE DOSTAVA V KILOLITRSKIH CISTERNAH KINO «|RIS» PROSč* danes ob 19.30 technicolor dramatičen film: BRUCIA AMORE BRUCIA (Amarsi male) Igrata: Susan Scott in Jean Mac-chia. — Prepovedano mladi® pod 18. letom. SPDT priredi 3. tn 4. nove®^ dvodnevni izlet v Belo krajino. * tobus bo peljal izletnike vzdolž r®* Kolpe. Ogled Vinice, Metlike, Croo® Ija. baze 20, itd. • • • PD »S. Škamperle* priredi enodhe^ ni jesenski izlet dne 21. novembra Vipavo, Ajdovščino, Črni vrh, tec in Postojno. Kdor se misli u“e - 17-3» žiti izleta, naj se javi čimprej tel. 70-834 od 9. do 13. in od do 20. ure. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Fr*®, ca Briščka darujejo Ivanka Dol 2.500 Ur, Pepi Grižančič 2.500 in žina Vaclik 2.000 Ur za spo®*®^ padlim partizanom na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Fr*!J ca Briščka darujejo Ivan Kap®1 družina 5.000 lir za ŠD »Polet*-^ Namesto cvetja na grob pok. ca Briščka daruje družina Ce*®L Daneu 5.000 Ur za spomenik P®“® partizanom na Opčinah. ^ Ivančič Ida daruje 1000 lir za >Vp menik padlim v Skednju, Sv. An* Kolonkovca. ^ Tov. Miro daruje 5.000 lir za menik v Skednju, na Kolonkov®0 pri Sv. Ani. SOŽALJE Slovensko prosvetno društvo * c# bor* z Opčin izreka ob smrti Fr*®L Briščeka užaloščenim svojcem 1®** no sožalje. GORIŠKI DNEVNIK ZAGOTOVILA POKRAJINSKEGA PREDSEDNIKA IZ VIDMA ODV. TURELLA V okviru ustavnih določil zaščititi manjšino v deželi Član izvršnega sveta SRS Štrukelj je v pozdravu videmski delegaciji omenil tudi vprašanji meje in beneških Slovencev - Danes ogled tovarne Gorenje v Velenju in zaključni izjavi obeh predsednikov »Zastopniki naše dežele Furlanije - Julijske krajine bodo v okviru upravnih določil zagotovili manjšini čim večjo zaščito. V kolikor bomo upoštevali narodnostne pravice, v toliko bomo tudi utrdili odnose med obema narodoma v naši deželi in odnose med obema sosednima državama.® To so besede videmskega pokrajinskega predsednika odv. Vinicia Turel-3 v odgovor na pozdrav člana izvršnega sveta SR Slovenije odv. Jožka Štruklja, ki je v svojem uvodnem nagovoru zaželel, da bi uresničili dogovore Moro - Tepavac o globalni ureditvi vseh vprašanj ob največji možni zaščiti narodnostnih manjšin. »Znano nam je, da ste naklonjeni ^nsčiti beneških Slovencev® — je dejal Štrukelj. »Ti Slovenci obstajajo, ■majo svoje kulturne organizacije in svoje liste ter imajo hkrati pravico razvijati svoj jezik, kulturo in navade.® Pogovori med 8-članskima delegacijama videmske pokrajine ter slo- venske republike, ki jima načeluje-ta pokrajinski predsednik odv. Tu-rello in član 12 SRS odv. Jožko štrukelj, so se pričeli včeraj dopoldne na izvršnem svetu SRS v Ljubljani. V obeh delegacijah so nazvoči tudi predstavniki gospodarstva, kulture, šolstva, turizma itd. V svojem pozdravu je Jožko štrukelj dejal, da so se prvič sestali pred približno letom dni v Vidmu ter se dogovorili, da v duhu dobrososedskih odnosov, ki označujejo itali-jansko-jugoslovanske stike, uredijo vprašanji meje in manjšin. Obisk maršala Tita pri predsedniku Sara- gatu je samo potrdil visoko stopnjo """ImmtinmiiuiiiiiiHiimiiiMiliiliiliilliiuiiiililtimiHiiiiimiilllMii..."|"|"IIIII IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Z NAJDENIM ČEKOM PORAVNAL DOLGOVE Oproščen obtožbe nezakonite zaposlitve Jugoslovana . Pred pretorjem dr. Losapiom se 1“ včeraj moral zagovarjati 42-let-b} Atilij Kralj iz Ul. Bidischini 2/1, J® Je bil obtožen, da ni v času 24 Ur Prijavil komisariatu javne varnosti 48-letnega jugoslovanskega dr-^hvljana Radomira Momiroviča. Ta f*3! bi po mnenju obtožnice prišel k njemu na deta. Jugoslovana pa 5°. dolžili, da se po preteku treh ta vstopa na italijansko ozemlje 01 Prijavil policiji. Kralja je branil odv. Berdon, ki le tako raztolmačil dogodek. Mo-taovič naj bi 29. maja letos pri-a b Kralju in videl, kako si ta hišo. Ker je bil sam zidar, na?! k- zapn>sil za delo. Kralj aJ bi mu dejal, da ne sprejema k®1, tako tuje dotavne sile, hkrati P? Pripomnil, da ga lahko preizku-’ ce res zna delati. Niti eno uro tem naj bi prišli policisti in po taisanju na sedežu komisariata so uriSrais!u ^1. 145 enotnega besedila Kralja in Momiroviča so- Odv. Berdon je v bistvu zagovarja v*620* PO kateri naj bi med caljem in Jugoslovanom prišlo le ~*c Pomenka o delu, nikoli pa do pravega delovnega razmerja. V tem “taislu je predlagal za svojega kli-2”® oprostitev, ker dejanje ni kaz-uT0 ali pa oprostitev, ker ni za-~™vil kaznivega dejanja. Momiro-3 je branil odv. Masucci, ki je J, la8al najnižjo kazen. Tožilec .v- Matejka pa je predlagal za j®3 najnižjo kazen. Okrožni sodnik - Losapio je v celoti sprejel bravina predloga in tako oprostil a*Ja z utemeljitvijo, da dejanje kaznivo, Momiroviča pa obsodil lupino in brez vpisa v kazenski lst na 5000 lir globe. * * * tržaškim kazenskim sodi-(Preds. Corsi, tož. Brenči, za-, ' t-orrado) se je včeraj moral i> Watt 30-letni Babic Renato dol^i ^tavia 87. Obtožnica ga je iji? a’vda si je nezakonito prisvo .bančni ček, ki ga je lastnik bil v nekem baru v istoimenski n b’ in končno, da je prav tako ^akonito podpisal omenjeni ček ^ 8a žiriral. **** čeka, 45-letni Mario Per-a Ul. Lorenzetti 22, se je cnel izginotja čeka 15. junija le- tos, ko se je s taksijem privozil do doma in hotel plačati šoferju voznino. Pri tem je vzel iz žepa denarnico, a v njej ni bita ne čeka ne 15.000 lir. Naslednji dan je spet šel v omenjeni bar in potožil točajki, kaj se mu je pripetilo. Ta ga je pomirila in mu dejala, da, žal ni našla ničesar, da pa bo še pogledala. Percorato si ni dal miru, dokler mu ni genovska družba «Hugo Trumpv® sporočila, da je Guerrina Vattovani vnovčila zadevni ček, ki ga je žiriral Renato Babic. Percorato ni pomislil dvakrat, kaj mu je storiti in tako prijavil »nepoštenega najditelja® policijskim organom, ti pa sodni oblasti. Na včerajšnji razpravi je Babic dejal, da se res ne spominja, kdo mu je dal ček. Ko pa ga je imel pri sebi, ga je žiriral Vattovanijevi kot poravnavo nekega dolga. Javni tožilec dr. Brenči je predlagal za obtoženca 7 mesecev zapora in,2£).QQ0 lir denarne kazni, branilec pdv. Romano pa oprostitev, ker" moški ni zakrivil kaznivega dejanja. Sodniki so obsodili Babica pogojno na 5 mesecev in 10 dni zapora ter 40.000 lir denarne kazni. medsebojnega prijateljstva. Jožko štrukelj je pripisal pomembno važnost pričetku poučevanja slovenščine na fakulteti za jezike v Vidmu v mesecu novembru letos in takole zaključil: «Odgovorni in dolžni smo pred našimi državljani načenjati odprta vprašanja. Nas razvoj v Evropi že prehiteva in mi ne želimo zaostajati za njim, ter hočemo prispevati svoj delež k dobrososedskim odnosom.® »Odkar smo se pred enim letom prvič srečali v Vidmu®, je dejal predsednik Turello, «se je v odnosih med Jugoslavijo in Italijo zgodilo marsikaj takega, kar ustvarja delovno vzdušje. Titov obisk v Italiji, srečanje Moro-Tepavac in tudi današnji pogovori ustvarjajo dobre pogoje za delo. Pred letom dni smo bili stvarni in smo govorili o vprašanjih vzajemnih koristi, kot so poučevanje slovenščine na univerzi v Vidmu, kulturni stiki, stiki med šolami itd.® S posebnim zadovoljstvom je Turello poudaril, da je Slovenija med prvimi, ki so se priključile mednarodnemu zavodu za mehanske vede v Vidmu. Po besedah splošnega političnega značaja in še zlasti izjavah obeh predsednikov glede vprašanja zaščite Slovencev, je predsednik trgovinske zbornice Slovenije Leopold Krese govoril o gospodarskih vprašanjih, še prav posebej o maloobmejnem prometu, ki je že zdavnaj prerasel prvotne določbe ter je samo prožnosti carinskih organov pripisati, če ni na meji hujših težav in zastojev. Predlagal je, da bi morali sestaviti sezname blaga, ki ga ne smemo več nositi preko meje. Podpredsednik trgovinske zbornice iz Vidma dr. Job je zlasti omenil težave v telefonskih zvezah ter predlagal naložbe italijanskega kapitala v opekarne blizu madžarske meje, da bi mogli izdelke izvažati na Madžarsko, ker bo v Sloveniji po njegovi sodbi povpraševanje po opeki kmalu pojenjalo. član IS SRS inž. Franc Razdevšek je obširno govoril o turističnih objektih ter predlagal, naj bi obe državi vzporedno z dograditvijo sistema kaninskih žičnic uredili tudi vprašanje prehajanja oseb na Kaninskem pogorju. Pokrajinski odbornik Aldo Specco-gna je omenil izgradnjo sistema žičnic na Matajurju ter predlagal skupno načrtovanje v tem turističnem središču. Ko sta si delegaciji izmenjali mnenja o poglavitnih vprašanjih, ju je sprejel predsednik IS SRS Stane Kavčič. Popoldne sta odpotovali na Bled in se tamkaj pogovarjali o turističnih vprašanjih Gorenjske. Danes si bosta ogledali tovarno Gorenje v Velenju, ki tesno sodeluje s podjetjem Zanussi iz Pordenona. Po predvidevanjih naj bi danes popoldne ob 16. uri v vili Podrožnik oba predsedni-_____ka podala zaključni izjavi. iimiiiiiiiiim.. OD PRETEKLE SOBOTE V ZAGREBU «Pordenonski teden» v znaku sodelovanja s SR Hrvatsko UmetniSka razstava, gospodarski pogovori, gastronomija in folklora - Spomladi t.m. je prosvetno obiSV° Slovenec iz Boršta vrnilo C,3 prosvetnemu društvu Ivan v Taboru v Savinjski doli-žjj r^anje, katerega se je udele-riha ■' dolinski župan Dušan Lovri ’ J* bilo zelo prisrčno, sta ta?tanom je izrekel dobrodošlico sledil a hmeljarjev Franc Lesjak, No’13 je komemoracija padlih V r> m -j številke numero oktober 7X1971 glasilo društvo slovenskih hse^emov h beneške slovenijo in njihovih družin bollettino deSasotminne migranti sloveni de! friulj- vetrnic ghtlk e faro hudgiie KAZALO stran Ujpehi :♦» n*ios# natega društva ................ Odprtje novega sedeia v Orbah . , .............. j* Ksnruba o tisetjentovu Peticija vseh furtanakUi te iiotvmkih ettegmlov ie bBa to titaa. prva moo-Mena akcija v dunstUt krajih, s katero w> -migranti pafcmK, da so to da raiitevaja prt javnih oblasteh *k«iha iti d«ia domas. V točki S peticije pa zahtevaj« vsi ouijfranti, Oti HarShtv do Uaritaue ie Siovtntav naj «e v fiettt&ji priteajo tiatodnosme pravto- um iiwčt gavanek! narodnosti, Policijo jr podpfcaio iSOO beaoškto Stovvncev preantvi v OSAM JJHAlCt Vfrtfoe aarJt-Aeajocetfft številk novih cloiiriv naitega dnmv* in indt nmeh&t&n vteteijti števila tevtteo* natega UHtean- je pastato oe-mr**««, hi ga ae nat««} delati iatirtaittn*, s clbfcstftom te v fto&uti mti. Stiteatli tarnj, da ga b«na tb CAKISSIMI ijsnmi eanatamta il semite maggiur namera di trnovi atierron aila nootrn asso-eiazione e te een*ag«ma im eantf tem aurn*Mo detie dvi nastre bnilviilno. naa ti fr pin farti) »artiateoattttvttteA čarne ia ahbtamo fattn ftimra ena trn afeteatite rterabie teter e nettete- {Nattaljttvmj* na 2, tiram) (Contirma m 2* vagipM.) i-S-T ,-Ph- 1 ..VTMv.drjsr-*’- --a. mm I i } 4» t;f "i. vA Iz prve številke prenovljenega glasila beneških izseljencev DESET ZAHTEV EMIGRANTOV IZ BENEŠKE SLOVENIJE Trij« uspeli Beneški Sloveniji ... 18 NelsslHan* iovinUtična provokacija v HiodUu . 12 Prvi le* Hval beneške pesmi ...... Deieini ukrepi v korist ' luetjencev . . . Otroški količek . Prva stran prenovljenega «Emigranta«, glasila Društv^ izseljencev iz Beneške Slovenije Na zasedanju predstavnikov odsekov društva emigrantov iz Beneške Slovenije, članov glavnega odbora in predstavnikov slovenskega javnega in političnega življenja. ki je bi'o 12. septembra letos. ie Elio Vogrig poudaril, da se argumenti stalno ponavljajo in se oprostil navzočim, da bo tudi on ponovil zahteve beneških Slovencev. ki so bile že tolikokrat izražene, vendar ie tudi res. da predstavniki pristojnih državnih, deželnih in tudi občinskih oblasti pozabljajo na zahteve beneških Slovencev in zato jim ie treba pogosteje osvežiti spomin, dokler ne bo dosežen cilj. V svojem nadaljevanju je Vogrig opozoril, da se ocena emigrantov do naših vladajočih krogov ni spremenila: »Italijanska vlada je bila vedno nespretna in diskriminatorska do nas. deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je bil vedno počasen, poln obotavljanja in bojazni pri reševanju naših temeljnih problemov, župani naših občin pa so slamnati možje, ki jih je tja postavila politična stranka, ki ukazuje v Beneški Sloveniji, boli ali manj samo zato, da bi prisilili ljudi k molku ter tudi sami molčali*. Govornik ie omenil vse shode, srečanja in konference, na katerih so predstavniki emigrantov obrazložili svoje zahteve, ugotovil na je. da oblasti še niso ničesar u-krenile. »Nasprotno — ie dejal Vo-grig — nadaljevale so staro in preživelo reakcionarno politiko ter si nadele masko gluhonemih, v u-panju. da bomo mi (ubogi ljudje s hribov) kmalu odnehali ter še enkrat verjeli njihovim lažnim obljubam. njihovim nepotrebnim izjavam na volilnih kampanjah, ko so obljubljali kruh in delo za vse». »Vlekli so nas za nos. ter nas še vlečejo, že sto let. Sedaj pa je dovolj, ker ima tudi potrpljenje svojo mero. Zdaj dovolj: ali se začnejo resno spoprijemati z nekaterimi temeljnimi problemi naše zemlje, a'i pa se bodo prebivalci te zemlje spoprijeli s tistimi, ki teh problemov nočeio rešiti. Mi želimo sedaj radikalno spremembo politike do naše slovenske manjšine v videmski pokrajini*. Elio Vogrig ie nato naštel glavne točke zahtev emigrantov, ki jih je razdelil v deset poglavij. 1. Treba je najti sredstva, da se privežejo naši ljudje na svojo zemljo, ter s primernimi pobudami zmanjša nenehna izguba mož in sil. ki omejuje tudi našo vitalnost kot Slovencev, ki nas preko emigracije potujčujejo po vsej Evropi. V tem smislu bo morala dežela dati pobudo za načrt valorizacije našega področja, s čimer so seveda povezani tudi načrt za turistični razvoj, načrt za pomoč individualnim kmetijskim i podjetjem, organizacijski načrt za ' ustanovitev raznovrstnih zadrug, načrti za pogozd tev in hidrogeo-loško ureditev, in. končno, načrt za investicije IRI - ENI. da bi lahko zaposlili tukajšnjo delovno silo ter emigrantom omogočili vrnitev. 2. Treba je uvesti poučevanje slovenskega jezika naimani pet ur tedensko v vseh osnovnih in srednjih šolah v krajih, kjer živijo Slovenci. Zahtevamo tudi. da bi poleg na obveznih šolah poučevali slovenščino tudi na učiteljišču v Špetru Slovenov, v strokovnih šolah in v vrtcih. 3. Učna mesta v krajih, kjer živijo n»i slovenski liudie. ie treba poveriti krajevnim učiteljem, ki paznaio jezik učencev in so ga sposobni poučevati. V župnijah pa. kier je znano, da živijo Slovenci, mora župnik poznati krajevni jezik. 4. V mejah možnosti .ie treba čimbolj omejiti hudo nadlego vojaških služnosti, ki močno ovirajo nastanek vsakršne pobude za gospodarski in socialni razvoj našega področja. Vojaške služnosti povzročajo revščino, uničenje dobrin ter nevarnost za fizično integriteto državljanov, na posebno težak način pa prizadenejo prav Beneško Slovenijo Treba je predvideti takojšnjo povračilo škode z investicijami kapitalov IRI. ENI, Friulia in Friulia - LIS na tem področ ju. 5. Občinski uslužbenci Beneške Slovenije morajo biti sposobni, da občujejo s slovensko javnostjo 6. Zahtevamo priznanje izvirnih slovenskih imen krajev, kjer prebivajo Slovenci, ter postavitev dvojezičnih tabel ob vhodu v vasi. 7. Treba ie priznati izvirne slovenske priimke ter dati vsem prebivalcem Beneške Slovenije možnost, da brezplačno prevzamejo izvirni priimek. 8. S finančno in moralno vo močjo je treba podpreti ustanovitev slovenske knjižnice, centra za etnografske, toponomastične ti zgodovinske študije v središču pod' roč.ja, kjer živi naše slovensko prebivalstvo oz. slovenska narodnostna manjšina. 9. Zahtevamo preosnovo in okrepitev družbe Friulia, ki mora predvsem upoštevati posebne potrebe naše zemlje. 10. Osrednje oblasti morajo dat* izredne državne prispevke, ki j® predvideva člen 50 posebnega deželnega statuta, ki pa ne pomerijo nadomestila za popolno povračilo škode, ki so .jo vojaške sličnosti prizadejale gospodarstvu *n deželnemu razvoju. Del teh prispevkov je treba investirati na področju, ki je najbolj prizadeto, t. j. v Beneški Sloveniji, kar naj poveča zaposlitev. Na koncu svojega govora je ®" lio Vogrig opozoril, da te zahteve ne vsebujejo nič revolucionarnega, ter izrekel željo, da bi oblasti odslej nekoliko boli poslušale Slss emigracije. »Če. se to ne bo zpr dilo, bomo morali mi sprejeti boli odločne ukrepe, da bi bila načela pravice spoštovana, da bi se fu1' lanska emigracija lahko vrnila v rojstne kraje, kjer nai bi živela in delala, kot živijo in delajo delavci vseh omikanih držav*. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Listajoč po obsežnem in bogatem glasila društva izseljencev iz Beneške Slovenije Poleg poročil o delovanju društva in poleg vesti iz domačih krajev je tudi nekaj strani, namenjenih otrokom - «Emigrant» je namenjen tudi domačinom I M .11 Te dni je prišla iz tiska in se bo razposlala med bralce nova zamejska slovenska publikacija »Emigrant*. Kakor piše v podnaslovu, gre za glasilo Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije in njihovih družin. Čeprav nova publikacija. o kateri ie govor, nosi številko 1. .je »Emigrant* nadaljevalec prejšn jega dklo«Utiranega glasila beneških emigrantov. »Emigrant* ie tokrat obsežen: ima 24 strani in veliko zelo aktualnih člankov. Na prvi strani »Emigranta* se začne kratek uvod z naslovom »Zakaj v Trstu*, kjer beremo, da se bo »Emigrant* tiskal v Trstu, ker društvo emigrantov iz Beneške Sto veniie nima v Švioi tiskam, ki bi imele tudi slovenske črke. Pojasnilu sledi nekakšen poziv, da nai društvo postane vedno močnejše, vedno aktivnejše, kajti tzdružiti moramo v njem vse napredne sile Beneške Slovenije. Vsi. ki so napredni. ki so za družbeni in gospodarski razvoj, za rešitev nacionalnih problemov naše zemlje, vsi ti se morajo vpisati v naše društvo». V «Emigrantu» ie objavljenih več člankov, ki se nanašajo izključno na življenje in delovanje društva ter na probleme Beneške Slovenije. V članku z naslovom tUspehi in nove naloge društva slovenskih izseljencev* imamo obšimeiše poročilo s sestanka predstavnikov vseh sekcij društva in članov glavnega odbora, ki je bil 12. septembra letos. Iz tega poročila zvemo, da so se zasedanja udeležiti orc'. lavni ki 16 odsekov društva beneških emigrantov ter še deželna svetovalca Dušan Lovriha in dr. Drago Štoka ter dr. Viljem Čemo in Stojan Spetič. Iz poročila nadalje zvemo. da društvo šteje danes 1200 članov, da ie v načrtu še nadaljnjih 10 sekcij, ki jih bodo organizirali ne le med izseljenci iz Beneške Slovenije po svetu, pač pa tudi po beneških dolinah, zaradi česar je »Emigrant* postal glasilo tako izseljencev iz Beneške Slove nije kot tudi njihovih družin, ki žive doma. Zanimivo ie v tem oo-ročilu prebirati imena zastopnikov posameznih sekcij, ki so se udele žili tega zasedanja sredi septembra, še bolj zanimivo ie ugotavljati. odkod vse so na zasedanje prišli, kajti odtod zvemo, da ima društvo svoj sedež v Orbah v Švici, na zasedanje oa so prišli liudie tudi iz Winterthura. Yverdona, Neu-chatela. Bienne. Zuericha. St. Galle-na, Zermatta, Ženeve, Luzerna in od drugod koder ie društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenite razpredlo svoje organizacijske mreže. V tem poročilu je govor tudi o nalogah društva in v zvezi s tem razberemo iz resolucije, ki ie bila sprejeta, da bo treba v bodoče podpreti tenotnost slovenske manjšine in vseh demokratičnih sil za reševanje naših perečih problemov*. nadalje, da mora *deleaaciia Slovencev (ki bo sprejeta Dri pred sedniku rimske vlade od. ur.) zahtevati nai se — kot dokaz dobre vo Ije italijanskih oblasti — takoj preneha z vsakršno diskriminacijo ali ustrahovanjem Slovencev v videmski pokrajini*. V prvi številki «Emigranta» je E. V. lepo prikazal, kako so si beneški izseljenci v Orbah nedaleč od Lousanne uredili svoj društveni sedež. Praktično bi mogli reči. da so se dela lotili sami emigranti udarniško, karti »najprej smo popravili zidove. Vsi smo v trenutku postali zidarji in sledili nasvetom tistih, ki so največ vedeli. Med nami je bil na srečo tudi mizar, ki je obljubil, da bo poskrbel za opremo*. Tako iz članka, ki nosi naslov *Končno ima naše društvo svoj sedež* zvemo, da so si prostore o-premiti »po domače* in sicer tako. da so iz Beneške Slovenije prinesli veliko starih predmetov, ki so jih razmestili po prostorih, da iih spominjajo na domači kraj. Marko Petrigh v članku rPoziv oblastem, naj s? končno lotijo vvra šanja Beneške Slovenije* govori najprej o tem. kako je društvo izseljencev iz Beneške Slovenije nastalo in sicer 31. oktobra 1968. nato pa, kaj ie društvo že storilo, da bi od italijanskih oblasti kai doseglo za Beneško Slovenijo. Pri tem pa ugotavlja, kako pristojne itali-želne oblasti so nam že večkrat *kot. da ne bi obstajali*. Svoja izvajanja Petrigh zaključuje takole: zNekateri naši politiki in tudi deželne oblasti, so nam že večkrat ponavljali, da je gospodarski razvoj v goratem predelu samo utopija ali pa demagogija. Mi pa i-mamo pred očmi primer Švice, gorate dežele, kjer so najboljše in najbolj uspešne industrije prav v hribih*. zTežgk gospodarski položaj Beneške Slovenije* ie naslov prispevka, s katerim ie na zasedanju društva 12. septembra nastopil Remigio To-patig, ki je svoja izvajanja utemeljil s podatki iz knjige Luciana di Sopra z naslovom rentina’ Bologna ' "za, Milan - Juventus, Rozam' ^r’ Sampdoria - Catan- Namti °nn° ' Cagliari' Varese -wil’ Verona - Mantova. B NOGOMET TRIESTINA - BASSAN0 3:0 Zopet zmaga na tujem Kot je bilo pričakovati je Triesti-1 igralec kot srednji napadalec, Riz-na tudi v svojem tretjem nastopu zata na sredo napada, na krilo pa na tujem zabeležila visoko zmago Tumdatija ali Rakarja, in potrdila svojo premoč nad nas- IZIDI 5. KOLA CaS .“toscia S13-M(>nza 1:0 1:1 0:0 T«Sa"C«i€na 2:0 i?«- 1:0 3:1 S-K-r 0:0 2:0 1:0 0:0 LESTVICA Berugia in Temana 8 Sto LaZi°' Palerm° “ 6 Rrsiv orumenelo travo, kd ji je segala včasih malone do e .Razprostrla je roke, da so božale bilke in cvetje. Hodila •anjiR Li ^ ugrezala v morje valov, ki spirajo z nje uma-;&joT Oljenja Zastrmela se je v požar neba, kjer je uga-aonce prišlo do konca svojega nebesnega loka. *a sla m "i marala misliti, pa ji ni uspelo... Zaslutila Je, M l* njo dogaja nekaj nenavadnega. Najrajši bi zajokala in od sreče. Ali je to, kar doživlja, utvara ali s” > ^ že precej daleč od taborišče, prvič po dolgem ča-ne da bi se bala ubijalskih rok. Ozrla se je nazaj. - vasi so se pogrezale med drevjem, začmeli dimniki ^Hvo štrleli proti nebu. Je. da se je nekdo vzpel na konja in obdrzel čez - v° Proti njej kot grabežljica ptica. Zdrznila se Je in la Proti taborišču. Konj je skokoma plaval skozi trav- flovflanteve naravnost proti njej. V jezdecu je prepoznala 4 Se i Prlclivjal Je tik do nje in sunkovito ustavil konja, te vzpel na zadnje noge in zahrzal. 5 njegovih oči in poteze okoli ust so Jo spominjale »bfj^utke njegove razdraženosti in neukrotljive pohote. iniel v senci, grozeče Je visel nad konjevim vratom. ICaju brez varuhov?« Jo Je vprašal skoraj hladno. *^1kamor,» je plaho odvrnila. ^ 81 si zaželela prostosti?« te molčala, Ji Je sam dejal: ^ Je tako, greš lahko z menoj. Dvignil te bom na konja.« ^Jlvo se Ji je približal in stegnil roko. *am°r ne grem.« ’ ti žal, če greš z menoj. Oprostil sem ti vse, kar h Jaz te bom vzel v varstvo. Včasih si mi zaupala *>recej dala name.« «Zaman se trudiš, Orlov. Povedala sem tl že.» Užaljeno se je namrdnil «Torej z menoj ne, z drugimi pa lahko hodiš... Le čemu se daš tako prositi, ko ti je samo v škodo?« Napotila se je nazaj proti taborišču, on pa je jahal ob njej vštric in izgubljal upanje, da bi jo prepričal. Ko je videl, da ne bo nič opravil, ji je zabrusil: «Kaj bi se delala tako svetnico! Si mar last policije, da greš iz rok v roke? Vem, kaj počno gestapovci z žc t skami. Tudi tebe najbrž niso gledali.« Zardela je in odvrnila z razklanim glasom: «žališ me, Orlov. Nisem ti dolžna pojasnjevati, kako Je bilo z menoj, če sam ne razumeš.« «Seveda nisi. Menda ja ne misliš, da smo tako neumni, da ne bi videli. Komaj je Primož odšel ,že si se obesila za vrat Vojku. Spiš z njim, ves bataljon se zgraža.« ((Pretiravaš, Orlov. Spala sem tudi s teboj, pa se ni nihče zgražal. Kaj mi lahko očitaš? Do kam si prišel? Ne gre ti v glavo, da je ženska lahko poštena, tudi če je sama med množico moških. Vojko in Primož sta prijatelja. In če mi je kdo pomagal, mi je Vojko.« Orlov se je zaničljivo zarežal: «On da hi ti bil pomagal? Kdo ti je bil bolj naklonjen kot jaz? In kaj sem dobil v zahvalo? Ponižala si me in me izdala takoj, ko sta bila s Primožem sama.« Brez besede je gazila travo, vesela, da Je taborišče čedalje bliže. Orlov Jo je še nekaj časa spremljal s konjem, potem pa je zaklel, ga obrnil in odjahal proti obronkom gozda, kjer Je bila zaseda. Na kupu ruševin je sedel Vojko z daljnogledom v rokah in s puško čez kolena. Opazoval ju je... Sla je k njemu. Zlezla Je po razsutem kamenju ta prisedla. «Kaj ti Je hotel?« Povedala mu je. «Ne beli si glave zavoljo njega. To govedo sodi druge po sebi. Meni ni prav nič mar, kaj misli in kaj govori. Povedal bom Blisku, prijel ga bo, potem se bo potuhnil. Saj veš, debelokožec je in se ravna po načelu: Ce bo, bo, če pa ne, nič ne de.» Ana si je z dlanmi pokrila obraz. Bila je žalostna. Nekaj časa se je obotavljala, potem pa mu je dejala: «Vsak dan večje težave se zgrinjajo name. Ne vem, če jih bom zmogla. Tako nesrečna sem...« «Kakšne težave pa?« jo je pogledal v lepi, zamišljeni obraz, kjer Je v zadnjem času odkril čudno, komaj opazno spremembo, o kateri še ni utegnil razmišljati. «Vojko, zdi se mi, da bom postala mati.« Ko Je videla, da se je njegov deški obraz podaljšal od začudenja in da ne ve kaj reči, je jecljaje dodala: «Sicer ne vem, če bo res. Morda pa ne bom... Mogoče sd to samo želim ta me zato tako bega.« Njen drgetajoči glas se je spajal s petjem čričkov in šumom vetra in z vsem, kar je sredi bednih ruševin oznanjalo življenje. Vojkov pogled je nehote zdrsnil z njenega obraza na njen trebuh, kd sd ga je nagonsko pokrila z obema rokama, kot bi hotela zaščititi novo življenje. «Kaj bo z menoj?« «Kaj bo... če Je res, kar sd rekla, boš rodila. Tako nekako, kot je pred teboj rodilo že na milijone mater,« je odvrnil z glasom, ki jo je vedno pomirjal in ji vlival moči. «Ali misliš, da zavoljo tega v četi ne bo novih težav?« Malo Je pomislil na Orlova in podobne a kljub temu ji je odvrnil: «Upam, da ne bo nobenih. Odšla boš iz brigade rodit, saj ne boš prva. Morda se bosta s Primožem poročila. Zakaj bi se poročali samo poveljniki? Potem boš ostala nekje pri ljudeh ali v bolnici.« «če bi bil vsaj Primož tu... Kako rada bd mu sporočila. Kdo ve, kako mu bo, ko bo to zvedel.« «Ne skrbi. Srečen bo. Saj ti je pisal, da sl želi otroka.« ((Večkrat ml je tudi govoril o tem. Rada sva se imela na Jelovici... preden ga je zadelo.« ((Primož te ima blazno rad. Trpi od strahu, da te bo slej ali prej izgubil. Boji se, da ti bodo zavdali Nemci, ker si se jim izmuznila. Midva s Primožem sva potuhtala, da so ti naši prizanesli samo zato, ker si nekaterim, ki bi jih radi odkrili, za vabo. Doslej niso bili z nikomer prizanesljivi. Biti vaba pa je zelo nevarno in živčno utrudljivo. S Primožem sva se že večkrat menila, kaj bi napravila, da bi te spravila nekam ven iz brigade na varnejše. Morda Je Primož to napravil namenoma. Lahko se zgodi, da te bo to, česar se bojiš, rešilo. Saj vidiš, kako padamo drug za drugim...« Hvaležno se mu je zazrla v oči in pomirjena rekla: «Menda ni na svetu nič večjega od materinstva in prijateljstva. Vedno ti bom hvaležna za vse, kar si storil zame in za Primoža. Naj bo z menoj karkoli, samo tega si želim, da bi se Primož čdmprej vrnil.« Topel vijoličast mrak je padal na ruševine, med katerimi so žareli taborni ognji. Spustila sta se h kuhinji, kjer jima Je Nande postregel s kuhanimi hruškami. Kmalu potem sta legla med visoko travo tik za zidom. Položila mu je glavo na roko in utonila v sen. Na nebo je priplaval velik rdeč mesec in razlil v spečo pokrajino skrivnosten sdj. Orlov ni mogel zaspati. Zajahal Je konja. S počasnim korakom ga je vodil med spečimi. Kot izkušen vojak in poveljnik je bil vsak dan večji in samozavestnejši; če pa se je spomnil na Ano, ga je spekel ogenj zavisti in ljubosum.ija. Na oglu podrtije, kjer sta spala Vojko in Ana, je postal. Videl jo je, kako leži poleg njega, kakor Je včasih ležala s Primožem. ((Prekleta kurba gestapovska,« Je pridušeno siknil. Imelo ga je, da bi snel z ramena šmajser in ubil oba. Ko pa ae je zavedel, da se je ta misel rodila iz zavisti, se Je ustrašil. Nategnil je konju vajeti in ga divje pognal po planjavi. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/TI Rf bt>9 Telefon '793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprei, polletna 6.100 lir. celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. J SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Stran 6 26. oktobra 1971 Tekoč račun pri Narodni banki v Liubljanl 501 «ADIT» DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon " Oglasi Z a vsak mm v višini enega stolpca: trgovski upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. »Mali VI 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročji?/ upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicita j Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ŠPORT ŠPORT ŠPORT MED DVEMA OGNJEMA V OKVIRU 12. SŠI Pri fantih zlato za Konto vel pri dekletih za Kras-Sokol 1. 2. 3. 4. 5. V nedeljo so bile na odbojkarskem igrišču v Padričah tekme v igri med dvema ognjema, v okviru letošnjih slovenskib športnih igre. Čeprav se niso predstavile vse ekipe, pa je turnir na splošno uspel predvsem zaradi kakovosti srečanj. Na sporedu so bile namreč zanimive in tehnično veljavne tekme tako v moški kot v ženski konkurenci. Zaradi lepega in sončnega vremena so bili udeleženci po tekmah dokaj utrujeni, razpoloženje pa .je bilo veselo in navdušenje dokajšnje. MLADINCI Od osmih prijavljenih ekip je med mladinci nastopilo le pet moštev. Prireditelji so zato vključili v turnir še drugo postavo Gaje Kontovel A-Kras Sokol: zmagali so prepričljivo Kontoveld. Prav tako je taborniška ekipa Rodu modrega vala odpravila Gajo. Druga postava Kontovela pa je premagala Gaio B. V finalna tekmovanja so se torej uvrstila ta tri moštva: Kontovel A. RMV ip Kontovel B, ki so se spoprijela po sistemu »vsak proti vsakemu*. Daleč najboljši so bili tekmovalci prve postave Kontovela. ki so brez težav odpravili svoia nasprotnika. Taborniki so premagali Kontovel B. V borbi za 4. in 5. mesto pa ie Gaja premagala ekipo Kras-Sokol. KONČNA LESTVICA Kontovel A Rod modrega vala / Kontovel B „ Gaja Kras-Sokol POSTAVE EKIP KONTOVEL A: A. Kapun, I. Starc. S. Štoka, V. Husu, H. Lisjak. A. Timeus. S. Guštin. ROD MODREGA VALA: S. Volk. R. Furlan. A. Macuka. K. Loren-zetto, R. Race. B. Furlan. KONTOVEL B: I. Starc. K. Starc. D. Peric. N. Regent, M. Ban. GAJA A: M. Rismondo, G. Kalc, K. Grgič. I. Križmančič, D. Grgič. K. Gabriječič, P. Stranščak. KRAS-SOKOL: M. Bitežnik. I. Milič, J. Bitežnik. J. Milič, S. Budin. M. Lavrsnpič. MLADINKE V ženski konkurenci so nastopile igralke le treh ekip. Zaradi maloštevilne udeležbe so prireditelji določili, da igrajo po sistemu »vsak proti vsakemu*. nillllliaillllllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU Smrt v vrstah športnikov V nedeljo zvečer se je v bližini Opčin smrtno ponesrečil znani tržaški košarkar, član ekipe Lloyd A-driatico, Sergio Bicci. Star je bil 21 let in je bil eden najboljših tržaških košarkarskih centrov. Letos so se zanj zanimale tudi nekatere znane italijanske ekipe, saj je bil to dokaj obetajoč igralec. Bil je tudi velik prijatelj Borovih košarkarjev. MLADINSKI NOGOMET Gaja — Giarizzole 3:1 Pieris — Mladost 4:1 Breg — Aurisina 0:2 FortitiKto — Primorje 3:0 Ekipa Kras - Sokol je brez težav odpravila oba nasprotnika in si je s tem zagotovila prvo mesto, ter seveda zlato kolajno. Drugo mesto pa so zasedle tekmovalke Gaje. ki so premagale ekipo Cankarja. KONČNA LESTVICA 1. Kras-Sokol 2. Gaja 3. Cankar POSTAVE EKIP KRAS-SOKOL: D. Blazina, S. Caharija. V. Stubel, A. Žigon. S. Vesnaver, M. Čemjava, N. Rebula. GAJA: V. Grgič, E. Križmančič, B. Kalc. M. Gojča, T. Crissani. CANKAR: N. Danev. E. Mesesnel, S. Kobal, B. Mahne. J. Turk. E. Košuta. b. 1. NA ATLETSKEM TEKMOVANJU V OKVIRU MEMORIALA M. FILEJA Pester spored in zadovoljivi rezultati V soboto in nedeljo je bilo na šolskem stadionu na Rojcah v Gorici atletsko tekmovanje letošnjega 10. memoriala M. Fileja. Rezultati prireditve so bili taki: Člani (1950 in starejši ter mladinci (1951, 1952, 1953) Tek na 100 m MizzeHi C., Arte GO 12” 1 Bigotto S. .Podgora 12 'O Vogrič S.,GO 13”0 Daljina Ciiliesa Ugo, ASU 5,63 m Zotti E., GO 5,42 m Furlan K., GO 5,33 m Nabrežinski Sokol si je v nedeljo priboril dragoceno zmago nad ekipo Duomofolgore .......................................................................................................... KOŠARKA NA NARAŠČAJNIŠKEM TURNIRJU RORA V TRSTU Po zmagi nad ekipo SABA «plavi» osvojili prvo mesto Servolana je bila tretja, pred Poletom - Sergij Sancin (Servolana) prejel nagrado kot najboljši igralec turnirja pot v mestni konkurenci. Finale za 3. in 4. mesto SERVOLANA-POLET 89:52 (45:29) Postavi: SERVOLANA: D'Aiuto (k) 4. Sancin 43. Redolfi 12. Giraldi 10. Ba- Na dvodnevnem košarkarskem rone 10. Bacchia 2, Giaeomini 9, turnirju za naraščajnike je Borova Lorenzom. Capello Sivini. Colonna. ekipa osvojila prvo mesto. V odlo-1 POLET: Marko Sosič _ 9, Loris čilni tekmi je namreč premagala Tavčar (k) 14. Edi Sosič 27, >ka-moštvo SABA s prepričljivim izi- bar. Ivan Sosič, Kalin. Vodopivec, dom. V borbi za tretje mesto pa I Gorup. Malalan 2. Purič, Rudi Tav-je Servolana odpravila požrtvoval- čar. ne poletovce. PROSTI METI: Polet 5 14. Servo- Turnir je tako tehnično kot or- lana 8:14. ganizacijsko še kar uspel. Na spo- SODNIKA: Rudes in Lakovič, redu so bila namreč zanimiva sre- Servolana je bila s svojim odlič- čanja, še posebno lepa ie bila v . nim centrom Sergijem Sancinom soboto tekma med Servolano in neustavljiva za nižje ooletovce, ki SAPA (končni izid 59:56 za SABA), j so se že od vsega začetka požrtvo-Glede slovenskih ekip pa ie turnir j valno borili. Predvsem se je med pokazal, da društvi lahko računata j Openci izkazal Edi Sosič, ki je pre-na dober naraščaj, ki si je že utrl ' senetil zaradi točnega meta iz skoka in dobre tehnike. Žal je poletov-cem v drugem polčasu zmanjkalo sape, kajti sicer bi ne bdli poraženi s tako razliko. Finale za 1. in 2. mesto BOR-SABA 77:51 (25:15) Postavi: BOR: Ražem 16. Peter Žerjal, Kalc, Bertok 4. Obersnel. Vatovec 2. Klobas (k) 35. Košuta 19, Ervin Žerjal 1, Sancin. SABA: Pisetta. Potocco (k) 8. Mechi, Checchi 6. Pieri, Tosolini 11. Barisd 8, Švara. German 18. Spal-letti, Martinuzzi Piccini. PROSTI METI: Bor 7:12. SABA 7:12. SODNIKA: Cadel in Rudes Borovci so s hitro igro (predvsem v drugem polčasu) in z učinkovitimi protinapadi premagali tehnično dobre igralca SABA, ki so le malo mogli proti višjim borovcem. Borovi nasprotniki so sicer poskusili ugnati «plavo» obrambo z meti od daleč, toda tudi ta taktika se ni obnesla. Trije centri »plavih*: Košuta. Ražem in Klobas so bili pri lovljenju odbitih žog previsoki za nizke nasprotnike. Medtem ko so »plavi* v prvem polčasu le s težavo ohranili pobu do v svojih rokah, so se v druge, delu razigrali in so zaključili tek mo kar s 26 točkami prednosti. KONČNA LESTVICA 1. Bor 2. SABA 3. Servolana 4. Polet NAJBOLJŠI STRELCI Sancin (Servolana) 83 točk. Klo bas (Bor) 60, Edi Sosič (Polet) 42. German (SABA) 40. Ražem (Bor) 33. NAJBOLJŠA POSTAVA TURNIR JA: Potocco, Redolfi. Edi Sosič Sancin. Klobas. igralec Pisetta Massimo (SABA) sta tudi dobila zlato kolajno, najbolj požrtvovalen košarkar turnirja Ervin Žerjal (Bor) pa ie dobil celotno zbirko revije «Giganti del basket*. b. 1. Naraščajniki (1954, 1955) Tek na 80 m Mazzelli C., Arte GO 9”8 Donati E., GO 10”6 Meden F., GO 10”8 Tek na 1000 m Marangon G. UGG GO 3’17”0 Donati E., GO 3’17”1 Kuštrin Z., Podgora 3’49’9 Daljina Ciliesa S., ASU 5,63 m Jarc E., Podgora 4,69 m Jakob M., GO 4,61 m Troskok Ciliesa S., ASU 11,62 m Krogla (7,250) Špacapan M. (1953), GO 10,49 m Furlan A., Ronchi 9,18 m Grion D., Azzurra 9,05 m Disk (2 kg) Špacapan M., GO 33,15 m Pavlin I. (1949), štandrež 24.49 m Furlan A., Ronchi 22,22 m Višina Ciliesa S., ASU 180 cm Golob M., GO 145 cm Jarc E., Podgora 135 cm Krogla (6 kg) D'Elia M., GO 10,79 m Giotto L., GO 10,70 m Kuštrin Z., Podgora 9,16 m Disk (1,750 kg) D’Elia M., GO 23,20 m Golob M., GO 22,79 m Zei K., GO 21,50 m Švedska štafeta (400 x 300 x 200 x 100 m) Gorica (Marjan 'in Marko Kramer, Peterlin, Ko- mel) 2’18”8 Najboljši tehnični rezultat: Špa- capan Mirko, met diska 544 točk (samo slovenski tekmovalci). Peteroboj Knanner Marko, GO 2101 Kranner Marjan, GO 2049 Komel Igor, Dom 1927 Peterim Joži, GO 1915 Dečki (1956 in mlajši) 80 m Gianesi F., Podgora 10”5 Devetak Albert, GO 12”9 Devetak Tomaž, GO 12 ’9 Cotič Š., GO 13”3 Kalc A„ GO 13”4 Vogrič K., GO 14”7 Šuligoj M., KO 14”9 Hoja na 2 km Cotič M., GO 13’19”7 Devetak A., GO 13’28”3 Devetak T., GO 14'19”9 Peric L., GO 14'43”0 Kalc A., GO 14'45”0 Vogrič K., GO 14’58”0 Šuligoj M., GO 14’59”0 Višina Devetak K., Dom 140 cm Devetak A., GO 100 cm Vogrič K., GO 96 cm Kalc A., GO 90 cm 3’13”4 3’27”2 3’47”2 4’02”0 4’31”6 4’34”4 1000 m Gianesi F., Podgora Cotič M., GO Devetak A., GO Kalc A., GO Devetak T., GO Šuligoj M., GO Daljina Cotič M., GO Kuštrin M., Podgora (izven t. 4,03) Devetak A., GO Kalc A., GO Vogrič K„ GO Cotič Š., GO Krogla Devetak K., Dom Kuštrin M., Podgora Devetak A., GO Cotič Š., GO Peric L., GO Kalc A., GO Vogrič K., GO Najboljši tehnični rezultat ki: Devetak Karel v metu krogle. Peteroboj Devetak A., GO Kalc A., GO Vogrič K., GO 4,01 m 3,41 m 3,00 m 2,60 m 2,48 m 11,90 m 9,69 m 6,24 m 6,05 m 5,58 m 5,30 m 5,09 m deč- 1143 781 387 KRVAV OBRAČUN NA REŠKI ŽELEZNIŠKI POSTAjl Zabodla je mladeniči ker je dvoril znanki Morilka je s svojini 64-letnim možem potovala v Na italijanskem prvenstvu v ženskem atletskem peteroboju v Neaplju je zmagala Barbara Ridi iz M-renc. ki je zbrala skupno 4.158 točk. Na mednarodnem krosu beograjskega časopisa Politika je zmaeal Jugoslovan Dane Kariča. Skupno sta nastopila 3.802 tekmovalca. Za Korico se ie uvrstil na drugo mesto Poljak Zielinski. Med ženskami je zmagala Vera Nikoličeva, pred svojo rojakinjo Rajherjevo. 31. oktobra bo na Reki mednarodni atletski troboj Reka - Videm -Tržič. Ta prireditev bo v prihodnjih letih postala tradicionalna in bodo srečanje vsako leto priredili trikrat: po enkrat v vsakem mestu. niiMiuiMiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiinniiiiiioicoiiHiiiiiiiiiiiiiiniuHiiiiMtMiiiiiniiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiimiiiimiiiiMiHiHiin Ženske Višina Komjanc Ida, Brda 125 cm Komjanc Agata, Brda 125 cm Daljina Komjanc Agata 3,90 m Komjanc Ida 3,64 m Devetak Karel, Dom, je dosegel najboljši rezultat v metu krogle. Ta rezultat je eden najboljših rezultatov v pokrajini in deželi. AVTOMOBILIZEM Na neki avtomobilski dirki v Čilu je avtu nekega dirkača razneslo gumo in ie zavozil v občinstvo. Šest gledalcev je bilo mrtvih, 12 pa ranjenih. REKA, 25. — Prejšnji petek zvečer okoli 21.45 je prišlo na reški železniški postaji do krvavega obračuna: 34-letna Džurdža Ganič iz vasi Jošava (občina Odžak — Bosna), ki živi s svojim 64-letnim možem Mustafom v Brčku 3 87 m j ie z žepnim nožem zabodla v srce 23-letnega Miograda Vavana iz vasi Despotovac — Zrenjanin, ki je delal v reškem podjetju Rikard Benčič. To je že drugi umor na Reki, ki se je zgodil v zelo kratkem času. Pred nekaj dnevi je, kot smo že pisali, neki moški ubil s strelom iz revolverja mladeniča, ki je skušal preprečiti njegovo vandalsko početje, ko je razbijal avtomobile. Dogodek na reški postaji je tudi nadvse pomemben. Miodrag Vavan je bil znan kot dober delavec, ki ni nikoli zagrešil kakega prekrška. Nekaj ur prej je bil na plesu v društvenem krožku tovarne Rikard Benčič, potem je prišel na postajo, kjer je v čakalnici 2. razreda srečal že omenjeno Džurdžo. njenega moža Mu-stafo in Džurdžino prijateljico Dragico. Ta mu je verjetno ugajala ter je zato izrekel nekaj bolj ali J laskavih pripomb. Pravijo, da f Džurdža zato razjezila, si s®zU ^ velj ter mu ga vrgla v obraz-', denič jo je nato oklofutal, je potegnila iz žepa ali Pa ^ f ce nož ter mu ga zasadila v \ Miodrag Vavan se je obrnil te kel s postaje. Tekel je a102™, kih 100 metrov, nato pa se J® „ dil v mlaki krvi. Ljudje so P® J miličnike, ki so šli po sledi postajo ter prijeli Džurdžo P” ri so našli okrvavljen nož. je kljub temu trdila, da !?*”„> bodla. Seveda so jo takoj P01’ ,, potem zaslišali. Vavan je krnel ^ tem, ko so ga našli na cesti' zaradi notranje krvavitve. - fNfjj* Miličniki so ugotovili, da j® „ dža Ganič potovala s svojim Mustafom v Trst. Oba se z nakupovanjem in prodajanj®1’’., nošenih oblek. Džurdžo so P01^* zahtevo namestnika ter so jo obtožili umora na •'Tjj člena 135, prvi odstavek, kaz®0^ zakona. NAMIZNI TENIS V B LICI: S0K0L-DU0M0F0LG0RE 52 Pričakovali težko, dosegli lahko zmago Ima nabreiinska ekipa zdaj prvo mesto že zagotovljeno? SOKOL: Fabjan (HI./2), Bole odpravila nevarnega nasprotnika (II./3), Košuta (II./0-1). DUOMOFOLGORE: De Lillo (III./3), Trifoglio (II./3). Bettiol (II./6). SODNIK: Puppin (Trst). Približno 70 gledalcev; sodnik je v tretjem setu četrte tekme opomnil Fabjana (Sokol) zaradi ugovarjanja. POSAMEZNI IZIDI: Fabjan-De Lillo 1:2 (16, -14. 15) Bole-Trifoglio Košuta-Bettiol Fabjan-Trifoglio Košuta-De Lillo Bole-Bettiol Košuta-Trifoglio 2:0 (11, 13) 2:0 (12, 7) 1:2 (12, -22 11) 2:0 (14. 5) 2:0 (11. 19) 2:0 (13. 18) V prvem kolu moške namiznoteniške B lige je ekipa nabrežin-skega Sokola s precejšnjo lahkoto Duomofolgore iz Trevisa. Sokol si je tako zagotovil prvi točki na lestvici. ki sta še toliko dragocenejši, ker je bil prav Duomofolgore njegov letošnji najnevarnejši nasprotnik. Ekipa iz Trevisa pa se je tokrat predstavila brez svojega najboljšega igralca L. Bettiola. ki je pred kratkim odpotovali na služenje vojaškega roka in ga ie zamenjala z De Lillom, kateremu pa manjka predvsem izkušenosti. Srečanje je začel prav De Lillo, ki se je spoprijel s Fabjanom. Mladi Nabrežinec je imel precej treme: zanj je bila to prva tekma v B ligi. Obenem pa .ie občutil tudi odgovornost, ki sta mu io naložila trenerja, ko sta ga določila za ta nastop in obenem odvzela možnost nastopa Ukmarju. Zato nikakor ni švicarski dirkač Siffert je v nedeljo z gubil življenje na dirkališču v Brands Hatehu, na ovinku Hawthom Bend. Tekmovalci morajo tu zaviti proti deanl, Sifferta pa Je zaneslo v manjši nasip, pred katerim ni bilo predpisane zaščitne ograje. Njegov avto BRM je kot na odskočni deski vrglo T zrak, nato pa se je še vnel. Le slučaju se lahko organizatorji zahvalijo, da ni prišlo do prave katastrofe, saj je v neposredni bližini stalo na stotine gledalcev, ki bi lahko plačali z življenjem neodpustljivo površnost graditeljev in oskrbnikov proge Po končanih tekmah je v imeni Bora odbornik Kufersin pozdravi igralce, trenerje in navijače. Nat pa je nagradil ekipe. Prvo uvrščt no moštvo Bor ie dobilo poks ZSŠD, igralci pa zlato kolajno Pri morskega dnevnika. Drugo uvrščt no moštvo SABA je dobilo Borovo plaketo, igralci pa srebrne kolaiti-SKGZ. Tretje uvrščeno moštvo Ser volana ie dobilo nagrado Tržaško knjigarne. Četrto uvrščeno moštvo Polet >e dobilo nagrado Slovenske prosvetne zveze. Podelili so tudi osebne nagrade: . najboljši igralec turnirja Sergij | Sancin (Servolana) in najmlajši Bor • Intrepida: tako izgloda udarec Sergija Veljaka iz ptičje perspektive TOREK, 26. OKTOBRA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15. 20.15. 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 11.50 Igra harmonikar Battaini: 12.10 Bednarik : «Pratika»; 12.25 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah: 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert: 18.50 Veliki mojstri jazza; 19.10 Pesniški svet S. Kosovela; 19 20 Otroci pojo; 19.30 Nekoč je bilo...; 19.45 Ameriške nabožne pesmi; 20.00 šport; 20.35 Wagner: »Par-sifal*; 22.35 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 15.50 Album za mlade (Zaključni nastop gojencev tržaškega konservatorija s solistko Eleonoro Jankovič); 16.30 Tržaški orkestri. KOPER 6.30 7.00 10.00, 12.30, 14.30, 17.00. ' 19.15 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Oddaja za otroke; 9.15 Juke box; 10.05 Glasbena medigra; 11.00 Znane melodije; 11.15 Londonski fiiha menični orkester; 11.45 Glasba in pesmi; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14 10 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL: 15.30 Mladim poslušalcem; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Melodije za vsakogar; 17.10 Mesec jugoslovanske radijske drame; 18 00 Operne strani; 18.30 Ritmi za mlade; Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 10.00. 12.00. 13.00, 14.00, 15.00. 20.00. 23.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 8 30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Zabavni spored; 14.00 Veselo popoldne; 16.20 Plošče za mladino; 18.45 Gospodarsko - sindikalni pregled; 19.00 Plošče; 19.30 Televizijska glasba; 20.20 G. Rossini: «Italijanka v Alžiru*; 22.25 Glasbeni spored. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30. 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Zvoki in barve orkestrov; 9.50 Zola: »Raj gospa*; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 Telefonski pogovori ; 12.40 »Alto gradimento*; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Pesmi; 15.00 Ne vse. toda o vsem; 15.40 Popoldanske pesmi; 18.45 Plošče danes; 1902 Zabavni spored; 20.10 »Superso-nic; 21.20 Ping pong; 22.00 Večerna glasba; 22.40 Radijska priredba — «Baraba»; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Italijanska sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operne skladbe; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče v izložhi; 15.30 Simfonični koncert; 17.30 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.30 Lahka 18.45 Znanost in družba; ^ Vsakovečemi koncert; 20.1» ^ turna oddaja; 21.30 Komorni cert; 22.10 Književne nov0^*' FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek. ^ Bachovi koncerti; 10.00 9l ....... ................ j va sonata; 10.20 Mojstri stva; 11.00 Medigra; 12.20 rinove skladbe; 12.30 SWr|: Ul 12.30 Kmetijski nasveti; 12* dri zvoki z domačimi ans^ melodrama; 13.30 Portret a 14.15 Antologija izvajalcev! Lahka glasba - stereo. SLOVENIJA * 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 1*5 14.00. 17.00, 18.00, 19.30, 23.30. 24.00 Poročila; 8.10 na matineja; 9.05 Radijska za srednjo stopnjo; 9.35 &jj: ske narodne v raznih i2j[® 10.20 Pri vas doma; 12-y *ii senska pesem* in druge s*t]nVf iti; — ------ _ —-—ni ansa^ 13.15 Zabavna glasba; 14-10 ^ bena tribuna mladih; 14-30 * ^ samblom Jožeta Kambiča! u Na poti s kitaro; 15.30 Gia ^ intermezzo; 15.40 Odskočna^ ka; 16.40 Z orkestrom Faith; 17.10 Popoldanski s' (i nični koncert; 18.15 V tor®*^, svidenje!; 18.45 Narava tzVnCi! vek; 19.00 Lahko noč. 19.15 S triom Avgusta S18*)! 20.00 Prodajalna melodik |(S Radijska igra; 21.10 Končen., ke glasbe; 22.15 Gabriel znanivec glasbenega ma ; 23.05 Literarni nnkJ^jf 23.15 Revija jugoslovanskih cev zabavne glasbe ITAL. TELEVIZIJA ^ 12.30 Kulturna oddaja; nadaljevanka: »Nebeški i®2 ji® 13.30 Dnevnik; 14.00 Pop*. ;) bivalstva 1971; 17.00 Oddal® , najmlajše: »Plovba*; 17.30 Ejj; nik; 17.45 TV za otroke!^ Kulturna oddaja ; 19.45 “C/ dnevnik in kronika. 20.30 L; nik; 21.00 Nadaljevanka yr ^ Š vega dela; »Zvezde gledajo. |/ ba»; 22.10 Picasso ie star “ 23.00 Dnevnik. II. KANAL našel pravega udarca in ie kljub navodilom, ki jih ie stalno prejemal, zapravil preveč točk ter ie zgubil srečanje z za razred slabšim nasprotnikom. Mnogo bolje pa ie zaigral v drugem srečanju s Tri-fogliom, ko ie v drugem setu zmagal s tesnim izidom 24'22. a je moral kloniti v zadnjem setu. kot je bilo tudi pričakovati, sai ie Trifoglio najboljši igralec v gostujoči ekipi. Vse ostale tekme so ostale brez zgodovine. Bole in Košuta namreč nista imela posebnih težav z nasprotniki. ki so zaigrali precej slabo in se jim močno pozna pomanjkanje treninga. Zmage sta si oba Sokolova igralca gradila od prve točke dalje in sta ohranila vodstvo do zadnjega udarca. Košuta ie igral dobro, vendar ne izredno: proti precej slabšim nasprotnikom se mu je bilo treba preko more truditi. Vse nasprotnike ie odpravil v rekordno kratkem času, sai se ie srečanje zaključilo oo slabih dveh urah igre. medtem ko običajno traja kake tri ure. Dobro ie zaigral tudi Bole, ki se mu skoraj ni poznalo, da že dve leti ne trenira redno. Igra obeh pa ie zadovoljila številno občinstvo, ki se ie zbralo ob robu dvorane. S to tekmo se ie Sokol že uvrstil na vrh lestvice, ki mu pripada, in prepričani smo. da ga ne bo nihče izpodrinil. V soboto bo nabrežin-ska ekipa gostovala v Bocnu. kjer se bo srečala z moštvom TT Bol zano. S. J. . ......................................................................ll!l|i>llll||llll||||||l||||||||||||l|||||||||||||lllM,,,ti OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nobenih novosti na delu, veliko pa v družabnem življenju. Mir v dokaj napetem ozračju. BIK (od 21. 4. do 21. 5.) Izkoristite ideje, pa čeprav niso vaše. Neka nesoglasja, ki so nastala po vaši krivdi, se bodo ublažila. DVOJČKA (od 22. 5. do 22. 6.) Utrdili boste svoj položaj in si s tem tudi finančno pomagali. Pripravljali se boste na pot ali dobili pismo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Opravek boste imeli z ljudmi, ki se ne zadovoljijo z malenkostmi. Svoje nejevolje ne znašajte nad dru gimi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Zade- 21.00 Dnevnik; 21.15 ČWeh okolje; 22.10 TV film: kasneje*. JUG. TELEVIZIJA y 9.35 TV v šoli: TV vrtec, kovni quiz, Reka; 10.40 11.00 Osnove spiošne \z° , Moje knjige; 14.40 Ruščina! j TV vrtec; 15.15 Rokomet W Karpatov — Jugoslavija: S*-j 1 ske); 16.15 Angleščina; U' * Jansson: Čarodejev klobuk del; 18.10 Obzornik; 18.25 ^ krčme; Pri Obrščaku; 1^- ruseh111 infarkt - III. del; 19.30 ^ nega: Lasje; 20.00 TV 20.35 Odporniška gibanja v, \t> ski upodobitvi — Dilga no® l) 1943, italijanski film: 22.^ kovni nokturno: Zmago 22.30 Poročila. , KOPRSKA BARVNA 20.00 Kotiček za otroke1 ‘ * čija»; 20.15 Dnevnik; ^ film »Klet molka*. HOROSKOP 11.) Napetosti v delovnem i va sicer ne obeta veliko, pa se bo vendarle dobro končala. Vnema še ni vse. Potrpeti bo treba . DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Veliko naporov, ki pa ne bodo v celoti zalegli. Več previdnosti v izjavah neki osebi, ki jemlje vse zares. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) S svojo spretnostjo boste prekrili neke pomanjkljivosti, ki ne smejo v javnost. Napad je boljši kot obramba. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. . hdS' Preveč ste občutljivi. nost je odveč. „n STRELEC (od 23. 11. doj^j ’ Več diskretnosti, da tek^j j zvedo za vaše tajnosti-žini ne bo šlo vse gladh0 ^. KOZOROG (od 21. 12. do * F Dan bo vsekakor pozitiven* prav delo ne bo lahko. N0* j ba se zanima za vas.