ttlede niih opravijo potrebne ovedbe, da bi bile oproščene ali morda prevedene v drutfo. 11 iitu boli prikladno službo. Čl. 4. Visoki Komisar določi s splošnim pravilnikom poeroie uporabe in dela in liospedarskeua ravnanja 7. raznimi skupinami v obvezni civilni službi. Čl. 5. Orcani. ki jih postavi Visoki Komisar na telo obvezni civilni službi, so ob vsakem časti upravičeni odrediti posebne vpoklice radi nadzorstva. rekel poslušnost po strokovnem ali upravnem starešinstvu višjemu. <.se kaznuje 7. iečo do 8 mesecev. Kdor • ' v- Ponovni uspehi italijanskega letalstva Angleške izgube v Marmariki tila vili Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja svoje 733. vojno poročilo: Uspeh Osnih čet na bojišču pri Got e' Ualebu je zavzel še večji obseg: "'•‘tl ujetniki, katerih število je nara-s*<) že nad 3000, je tudi angleški cre-Oecal. poveljnik I. ausrleske oklepne brigade. Tudi šlevilo zajetih topov se M pomnožilo na 128. število oklepnih vozil na 100 ter število avtomobilov »a okrog 200. V naše roke je padlo, veliko avtomatskega orožja in opreme. Pretekle dni so se v bojih posebno odlikovale nemške oklepue divizije in motorizirana divizija »Trieste«. Sovražni protinapadi so bili takoi Odbiti. t.etalstvo je nadaljevalo z napadi na sovražnikovo zaledje, kier je bilo več požarov in eksplozij. V bojih z italijanskimi in nemškimi lovskimi letali le angleško letalstvo izgubilo 10 letal. Eno naše letalo se ni vrnilo, druga Pa so bila poškodovana. Bombniki in lovci so napadli letališče v Mikabbi in v letalskih bojih »eslivlili-štiri »Spitfire<. - ,^wša letala so severno od Nilovega j*1'v« zadela srednjevelik sovražni ••8rnik in ga bndo poškodovala. Angleška letala so izvedla napad »a okolico S. Antioca in Cagliarija. V zadnjem kraju sta bili dve osebi ubiti. 15 pa ranjenih. {•lavni Slan Italijanskih Oboroženih . ie objavil 4. junija naslednje 734. vojno poročilo: V Marmariki so se včerajšnje borbe *a nas ugodno izšle. Zadeli ali uničili smo 22 tankov 111 7 topov ter zajeli precej ujetnikov. Letalske Sile Osi so včeraj bombardirale železniške naprave in skladišča v pasu Capuzza ter so obstreljevale s Napad je nato polagoma dosegel obalo province Littoria. kjer so letala spuščala svetle rakete. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. junija naslednje 737. vojno poročila: . Siloviti protinapad Osnili motoriziranih Sil je dosegel nove velike uspehe. Nasprotnik, ki ie bil prisiljen k umiku. je. izgubil nadaljnih 30 oklepnih voz. številne topove in avtomobile ter je pustil v naših rokah okrog 4000 ujetnikov. V marniariški bitki so Sile Osi zajele ali uničile več ko 550 oklepnih in oboroženih voz. nad 200 topov in več sto avtomobilov. Ujetniki, med njimi številni visoki častniki, so narasli na 10.000. Tudi včeraj so bili italijanski iu nemški letalci v ofenzivi. Z uspehom bombardirana oporišča in skladišča v zaledju, napadene koncentracije avtomobilov, sežgana vozila v velikem številu, naši lovci pa so v borbi sestrelili 3 »Curtisse :. Dnevne in ponočne‘akcije, ki so jih izvršila bombna letala in strmoglave! na voine obiekte Malte, lci so bili ponovno zadeti, so dale priliko za številne m ostre spopade, med katerimi ie bilo uničenih 7 nasprotnikovih aparatov, mnogi drugi pa so bili zadeti, ret naših letal se ni vrnilo na oporišča. med njimi vodno pomožno letalo. ki so ga napadli in zadeli navzlic temu. da je bilo vidno označeno z znaki Rdečega križa. V vzhodnem Sredozemlju, ne daleč od Haile so naša torpedna letala potopila petrolejski parnik srednje to-naze. Britanska letala, ki so si sledila v več valovih nad mestom, so ponovno bombardirala Messino. Poškodovanih je bilo mnogo civilnih zgradb, kakšen požar, ki so ga takoj obvladali, se je Preklic londonske vlade Kini, 7. junija. Londonski radio ie objavil naslednje sporočilo britanskega^ vojnega ministrstva: Povelja, kakršno so našli s podpisom poveljnika .4. brigade v Marmariki, ni izdalo britansko vojno ministrstvo. Ministrstvo sam?y P.® izjavlja, da ga vzlic temu. s takojšnjim učinkom, smatra za neveljavno. Z vojnimi ujetniki ravnajo kakor v preteklosti v skladu z ženevsko konvencijo. — Po tej izjavi s strani britanskega vojnega ministrstva ie italijansko vrhovno poveliništvo v sporazumu z nemškim vrhovnim poveljstvom z včerajšnjim dnem razveljavilo represalijske ukrepe proti britauskim ujetnikom v Libiji. Proslava praznika ustave v Ljubljani Vojnika posadka ]• priredila veličastno parado V nedeljo ie italijanska vojaška posadka v Ljubljani slovesno proslavila dan obletnice italijanske ustave. Oddelki posadke, ki jim je poveljeval grenadirski divizijski geueral Orlando. so se razvrstili po Kongresnem trgu. Posebno pozornost so zbujali tanki in mnogoštevilna letala, ki so dajala svečanosti še posebno veličasten izraz. Okrog 10. je prispel pred palačo Poveljstva armadnega zbora Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Eksc. CJrazioli. Sprejeli so ga Poveljnik armadnega zbora Eksc. Itobotti. Federalni tajnik. ljubljanski župan in predstavniki drugih visokih oblasti. Točno ob 10. je Eksc. Roboti i slopil na trg in otvoril parado veličastnega zbora Oboroženih Sil. Medtem ko so po trgu korakali oddelki italijanske vojske, so na nebu krožila letala in obsipavala množico z letaki, vo nih zgradb, načrt o izvršljivosti sodb in drugih ukrepov na anektiranem ozemlju bivše Jugoslavije. Dalje so določili posebno stroge kazni za ponarejevalce in prekupčevalce z živilskimi in drugimi nakaznicami, utajevalce blaga in zločine proti organizaciji za razdelitev živil. Na predlog Ministra za javna dela ie Ministrski svet odobril tudi nov urbanistični zakon, ki se nanaša na regulacijske načrte mest. Po odobritvi mnogoštevilnih zakonskih načrtov in sklepov je Ministrski svet zaključil svoio.sejo in sklenil, da se sestane spet 1. avgusta. Slavnostno zborovanje Kr. italijanske akademije Rim. 8. junija. Vel. Kralj in Cesar se je udeležil slavnostnega zborovanja italijanske akademije in ie podelil n jenim članom nagrade. Poleg Vladarja so se slovesnosti udeležili minister za narodno vzgojo Bottai. zas lopnile! senata in zbornice, podtajnik Straukai Barberini, rimski guverner in drugil zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Zborovalci so pa bili akademiki, sanatorji, nacionalni svetniki in oseb* nosti iz rimskega kulturnega življenja. Po pozdravu Kralju in Cesarju i>» predsednik Kr. italijanske akademija Eksc. Kederzoni prebral poročilo o tavanju najvišjega kulturnega v preteklem letu. omenil vse prireditve akademi boljša dela članov a Po poročilu predsednika Federzoni-ia so porazdelili med člane akademij« nagrade. Nagrado za pravne in politične vede je prejel profesor Biondo. nagrado za mineralogijo in geologii« pa prof. Piazzo. Po razdelitvi nagrad ie italijanski akademik predaval o la-tinstvu na Balkanskem polotoku. Vladar se je prisrčno razgovarjal z vsemC navzočnimi, ko je pa odšel iz dvorane, so 11111 zborovalci z vzkliki izkazali svojo vdanost. Uvedba obvezne clvl/ne službe nVi ,n,} , Lampeduso. je zadela proti- .Jalska obramba, da je padel v morje: t"'* podoficirja, člana njegove posad-, smo ujeli. ttPad. ki so ga to noč angleška le-lf.a V^krat izvedla na Napoli in oko- l.p TK>vzročil lažjo škodo. Nekateri ki so izbruhnili, so bili takoj Maska himni. godba je pa svitala obe državni h Ko je bila slavnostna parada končana. so odšli vsi predstavniki oblasti z Visokim Komisarjem na čelu na Bleiweisovo cesto, kjer so prisostvovali velifftsthemu mimohodu čel, vračajočih se v vojašnice. le »—,,,ed civilnim prebivalstvom L|i mrtev iu en ranjeu. bila poškodovana. 12 ljudi je bilo ubitih. 15 pa ranjenih. Zadržanje prebivalstva je bilo mirno in disciplinirano. Važna seja ministrskega sveta Pod UHcejevim pred>ed*tvom jr Ministrski svet odobril 1111102« perečih zakonskih načrtov V soboto 0. junija se ie v Rimu sestal pod Ducejevim predsedstvom Ministrski svet in sprejel celo vrsto važnih sklepov. Odobril je izpreinembo l državnega proračuna za leto 1941/42. in sklenil, da morajo Ministrstva na novo proučiti tiste proračune svojih stroškov za poslovno dobo 1942/43.. ki se nanašajo na civilne Službe. Poleg tega ie ukinilo v skuptiem znesku 320 milijonov lir prispevke- železniškemu gospodarstvu, določene za elektrifikacijo prog in povečane izdatke za pokojnine železniškim uslužbencem. Ministrski svet je po Ducejevi odredili znižal vsolo 4 milijarde lir. do: jočeno za javna dela. na 2 in pol mili-larde lir. Pri reduciranju civilnih izdatkov je Ministrski svet dosegel prihranek 4S3.4 milijona lir. Poleg. ostalih mnogoštevilnih sklepov Ministrskega sveta ie važen še načrt za varstvo zgodovinsko pomemb- Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja I941-XIX št. 291. glede na člen 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX št. 454 v zvezi s členom fi. kr. ukaza z dne IS. maja 194I-XIX št. 452 in s členom ti. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX. glede na Ducejeva razglasa z dne 3. oktobra 1941-XIX in 24. oktobra I941-XIX in smatrajoč za umestno, da se za trajanja vojnega stanja ustanovi v določnih primerili in okoluostih obveznost civilne službe, odreja: Cl. 1. V Ljubljanski pokrajini se uvaja obvezna civilna služba. Obvezna civilna služba ie v tem. da opravljajo za to sposobne osebe v času vojne pri javnih oblastvih ali v javni službi ter pri podjetjih in ustanovah, kakor koli potrebnih z a življenje, obrambo in gospodarstvo državnega občestva, svoje umsko ali ročno delo. da bi se zagotovila red in večji donos v vsem področju njih delavnosti. fi. 2. Pri javnih oblastvih. v javul službi in pri podjetjih ali ustanovah iz prednjega člena ie obveznost civilne službe za vsakogar omejena po njegovi starosti, njegovih telesnih lastnostih ali rodbinskih razmerah in njegovih strokovnih ali poklicnih sposobnostih; t. pri moških od devetnajstega do šestdesetega leta starosti. 2. pri ženskah od devetnajstega do petdesetega leta starosti. V teh mejah se štejejo, da so v obvezni civilni službi tiste osebe, ki jih pozove Visoki Komisar z ukazom na umsko ali ročno delo pri ustanovah iz člena I. ali pri katerih je nastopil ali nastopi pogoj iz člena 8. Čl. 3. Tiste osebe v obvezni civilni službi po členih 2. in 9„ ki mislijo, da iz rodbinskih ali zdravstvenih ozirov niso sposobne za službo, za katero so določene, smejo zaprositi, da se me- se poza vod, službo. ('1. (i. Vpoklic oseb iz člena 2. v obvezno civilno službo se lahko opravi z razglasom ali z osebno pozivnim. pl. 7. Visoki Komisar izreče z odločijo. da spada>o pod obveznost civilne službe kakor koli ustrojene ustanove in zavodi ki so spoznani potrebni življenju. obrambi iu gospodarstvu državnega občestva med vojno. Čl. 8. Vsaka oseba v jah iz člena 2.. ki pri zneje določi v ustanovo odrejen za obvgzno civilno pridobi že s tem lo svojstvo in se n ne more odtegniti brez posebne pismene privolitve. Čl. 9. Odločba, da se postavlja ustanova v obvezno civilno službo, se priobči tam zaposlenemu osebju tako. da se nabije ta ukaz o službi v poslovnih ali delovnih prostorih ali pa z neposrednim pismenim priobči lom. Čl. 10. Da ie za ustanovo iz čl. S. prenehala obveznost civilne službe, se odredi z odločbo Visokega Komisarja. S tem da preneha obveznost civilne službe za ustanovo, preneha ta obveznost tudi za njeno osebje. Čl. 11. Osebte. potrebno ustanovam, odrejenim v obvezno civilno službo, da bi se zadovoljile nove potrebe, se vzame: 1. Izmed prostovoljcev obojega spola, ki imajo potrebne pogoje za to. 2. če bi ne bilo dovolj prostovoljcev, izmed oseb iz člena 2. Čl. 12. Uporabljanje civilnih mobilizirancev nadzorujejo organi iz člena 5. Čl. 13. Kdor se izmika dolžnostim iz člena 2. ali kdor pripada ose-biu ustanove ali zavoda iz člena 7. in sy oddalji iz uslanove ali zavoda brez pismene dovolitve za več ko pel dni ali če je pravilno odsoten pa se brez. opravičenega vzroka v petih dneh po določenem mu dnevu ue vrne v službo, se kaznuje z zaporom do (J mesecev. čl. 14. Kdor pripada osebju ustanove ali zavoda iz člena 7.. pa bi od- Soldati iUliani che špara no con il mortaio sui cnmpi di battaglm afrkaui. afriškem bojišču z uiožuarjera. Italijanski vojaki streljajo na zagrozi s protipravno škodo ali žali čast ali ugled višjega vpričo njega, se kaznuje od 6 mesecev do 3 let. Kazen se zmanjša za polovico do dveh tretjin v vseh primerih, ko je krivec, tako nastopil v jezi. izzvani po protipravnem ravnanju višjega. Čl. 15. Kdor prinada osebju usla- nove ali zavoda iz člena 7. in uporabi silo proti višjemu iz strokovnega ali upravnega starešinstva, se kaznuje z ječo od 2 do 5 let. Kazen se zmanjša za polovico do dveh tretjin, če ie krivec tako nastopil v jezi. izzvani po protipravnem ravnanju višjega. Čl. 16. Kdor pripada osebju uslanove ali zavoda iz člena 7. iu uporabi silo proti- nižjemu iz strokovnega ali upravnega starešinstva ali mu zagrozi s protipravno škodo, se kaznuje z ieč<* od 6 mesecev do 2 let. Kazen se zmanjša za polovico do dveh tretjin, če je krivec tako nastopil v jezi. izzvani po protipravnem, ravnanju nižjega. Čl. 17. Kdor pripada osebju usta- nove ali zavoda iz člena 7. in namerno ovira potek dela ali opravlia delo nedostatno ali kvari njemu zaupani deiovni material, se kaznuje z ječo no manj ko 8 let. fi. 18. Z ječo od 3 mesecev do 5 let se kaznuje vodja ali predstojnik ustanove ali zavoda, odrejenega v obvezno civilno službo, če: a) odlaša ali opusti sporočiti pristojnim organom zahtevana obvestila in podatke o delovanj« ustanove ali zavoda, ali če jih sporoči netočno ali nepopolno, b) zahteva, naj se mu dodelijo surovine ali industrijski proizvodi v večji množini nego ia potrebno in zadostno, c) odsvoji surovine ali industrijske proizvode, ki mu iili dodeli pristojno oblastvo, ali če jih okoristi za drugo proizvodnjo ali druge namene nego so bilj dovoljeni, d) opusti ali zanemari vzdrževanja naprav zavoda in povzroči s tem upa-dek proizvajalne, zmogljivosti, e) brea dovolitve Visokega Komisarja spre' meni način ali vrsto dela ali preloži Spedizione in abboiiamento poslal« _ _ Mostnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO CcfiS 1 Jir^ DRUŽINSKI TEDNIK : ........................................ : Leto XIV. V Ljubljani, 11. junija 1942-XX. štev. 20 (656) j DonCS' Čista vest je več vredna , , , . : »DRUŽINSKI TEDNIK« • NAROČNINA kakor najveeje bogastvo. | ^ .,iIeU 101lr l/ileU2flIlr, S u p r » t » t Ljubljani, MikloSičeva Ulili. | ,* ’ ,/* „ f*, ’ Slovenski rek • PSitm predal St. s*i. Telefon «t. 33-3«. I V3a ‘e«<> 4« 1'r- v tujini S — RaC-un poitne hranilnice » Ljubljani I 64 lir na leto. — Naročnino S »t 15.SOS. - R0i0pl»0T ne vračamo, j. trel>. pla;lU TnipreJ. ■ nefrankirantb dopisov ne sprejemamo. Z* I j odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah. I CENE OGLASOV Prigode porednega Mihca V tekstnem delu: enostolpčoa petitna trsta Z ali njao prostor (višina 8 mm In ŠirJna * 65 mm) 7 hr; v oglasnem delu 4.50 Ure. ■ Naša HOVft pr&VfjlCC V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — ■ Notice: vrstica 7 Ur. Mali ogla* ■ (Gl. sir. 4) st: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod ■ ie pobebej. Pri večkratnem naročilu popust. J savode ali zavoda ali popol- noma ali dehto odsvoji zavode ali »trojne naprave, nameščene v njih. <’l. 10. Za kršitve predpisov določb splošnega ali posebnega značaja, ki jih izda. more izreči Visoki Komisar liasleilnie disciplinske kazni: a) ukor. b) odstranitev iz urada alt službe za določen čas. c) zamenjavo v uradu ali službi z odstranitvijo iz ustanove, pod-jetia ali zavoda. Čl. ‘20. Za hujša kazniva dejanja, ki niso navedena v lei naredbi in iilt obsegajo členi 8., 10.. It.. 12. in 13. Ducejevoga razglasa x dne oktobra 1041-XIX objavljenega v uradnem listu >Gazzetta Uf-ficiale del Recrno« z dne 7. oktobra 1941-X1X št. 237 (Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 11. oktobra 1041-X1X št. 82) in člen 8. Duee-jevega razglasa z dne 24. oktobra !041-X!X. objavljenega v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale del Regno« z dne 28. oktobra 1941-XIX št. 255 (Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 8. novembra 1941-XX šl. 00). veliaia predpisi v navedenih členih razglasov. tl. 21. Kazniva dejanja iz te nared-be sodijo krajevno pristojna vojaška vojna sodišča. 01. 22. Ta naredba slopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Lit hlj&usko pokrajino. Visoki Komisar EMILIO GRAZ10LI — General Rupnik — liublianski župan Dne 2. junija ie Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino imenoval generala Leva Rupnika za ljubljanskega župana, za podžupana ie pa italijansko notranje ministrstvo postavilo podprefekta dr. Salvatora Franehido. Kksc. (irazioli ie izrekel iskreno zahvalo dr. Adlešiču in vsem članom ljubljanske občinske uprave za nii-bovo delo in sodelovanje v prid našega mesta. General Rupnik ie izdal ob prevzemu županske funkcije Ljubljančanom talp proglas: I L.I I BU A N0A NI! Da pomagam naši mali Sloveniji, sem smatral za svojo dolžnost, da po 47 letih vojaške službe stopim — namesto v pokoj — na to mesto ter Vas, rojaki in rojakinje, v tem usodnem času prosim, rotim in Van) kličem: Zbudite se. pustile sanjarjenje, otresite se iluzij, pustite narodni skupnosti škodljive strasti, tiodite vsaj enkrat res samo Slovenci, glejte dejstvom v oči in zatipaile v Boga! Naše dobro, bogato nadarjeno, de--Javno in pobožno ljudstvo, ki se je vedno ponašalo s svojo evropsko kulturo. je hilo vrženo v ta svetovni boj. ne. da bi se tega zavedalo iti proti svoji volji. Ko je zaradi te blazne vojne pustolovščine lani nastopil bliskoviti polom .Jugoslavije in katastrofa za nas Slovence, se je zdelo, da ie naša zemlja za vedno izgubljena. Prav tedaj, ko se je zdelo, da je vso izgubljeno, pa nam ie veliki mož. ki je pred 20 leti začel boj za boljši red na svetu, veliki Duce podaril ustavo z jezikovno in kulturno avtonomijo ter lako pred vsem svetom priznal našo narodnost. S tem nam ie ohranil naše tradicije ter odprl izglede za novo življenje in boljšo bodočnost. Poleg lega je Duce poskrbel za našo prehrano ter nam podelil bogata sredstva za delo in napredek. Za vse to ni Italija od nas zahtevala drugega ko naše lojalno in mirno zadržanje ter naše sodelovanje. Ni nas torej poklicala, da bi se bojevali in žrtvovali zanjo ali za novo Evropo, temveč je zahtevala samo. naj tnirno in pridno delamo za nas same ter naj ji ne otežujemo prizadevanj za našo prehrano in naše življenje. Slovenci so to velikodušno ponudbo fašistične Italije v začetku hvaležno »prejeli. Toda mirno in lojalno zadržanje Slovencev ni bilo po volji tistim, ki so leta in leta delali na to. da bi tudi mi postali kot krma za topove žrtev internacionalnih mogotcev, ki so na oltar namesto Boga postavili zlato ter svojemu pohlepu, ker se sami nikoli ne vojuiejo. žrtvujejo milijone in milijone drugih ljudi. Ta družba še vedno slepari del našega Itaroda z obeti zlatih gradov, zaslep-Jeni del naše mladine pa hujska v taezakonito vojno, ki zahteva od na-»ega naroda strašne in popolnoma nekoristne žrtve, da nam zalo grozi popoln propad. Toda Slovenci naj se zavedajo, da tak boi ne bo mnogo škodoval ni tj Jtah"i niti drugi Evropi, pač pa bo nepopravljivo škodil Slovencem, ker lim bo vzel zadnjo možnost, da bi si »hranili svoj obstoj in bodočnost. Da se ta nesreča ne bi zgodila, polivam vse Ljubljančane jn Ljubljančanke. naj z marljivim delom, z lojalnim. discipliniranim vedenjem, z iskrenim sodelovanjem, posebno pa s svojim zaupanjem v pravičnost in velikodušnost fašistične Italije dajejo zgled Slovencem po pokrajini. Samo tako bomo vsi storili svojo dolžnost; le na la način si bomo Slovenci ohranili lacionalni obstanek ter si ustvarili pogoje za boljšo bodočnost. Le če bomo delali tako. nam bo tudi Bog »omagal. •laz sam pa si bom z vsemi močmi prizadeval, da bom opravljal svoje dolžnosti in s tem pomagal tako celoti kol poedinim svoiim rojakom med »blastmi iti prebivalstvom, kakršno ie f teh težkih časih neobhodno potrebni za naše življenje. Ljubljana dne 6. junija 1942-XX. Župan: General Leon Rupnik Gornji, proglas, izdan dvojezično, v Italijanščini jn slovenščini. je nalep-Jjf* tMr ljubljanskih ulicah, objavili so M P0 iUtli vsi ljubljanski duovniki. Sj. Vel. Kralj in Cesar je pretekli teden obiskal razstavo akvarelov Aehi-la Pinellija. ki jo je priredil etnografski muzej v Akademiji sv. Luke v Rimu. Visokega gosta so sprejeli predsednika akademije in muzeja in zastopniki oblasti. Nj. Vis. princesa Piemontska je nedavno obiskala Dom bolničark Rdečega križa v Napoliju. Sprejeli so jo Anconska vojvodinja princesa Bour-bonska in razni zastopniki oblasti. Zanimala se je za delovanje bolničark in razdelila mednje posebne diplome v priznanje za njihov trud. Obiskala je tudi vseučiliščno očesno kliniko, kjer se je razgovarjala z bolniki, še posebno pa z vojnimi ranjenci. Zanimala se je za njihova vojaška dejanja in za razmere v njihovih družinah. .. ' isoki Komisar Ljubljanske pokrajine je v soboto v spremstvu podprefekta dr. Davida obiskal magistrat. Sprejela sta ga novi župan general Rupnik in podžupan dr. Tranchida. Obema je ponovno izrazil željo za dobro delo in se pogovoril z njima o raznih problemih, ki se tičejo občinske uprave. Visoki Komsiar Emilio Grazioli je bil v soboto v spremstvu podprefekta dr. Davida v pokrajinski poštni direkciji, kjer so ga sprejeli poštni in brzojavni inšpektor dr. Mauri. telefonski inšpektor dr. Rimassa in poveljnik poštno-telegrafske milice Apicella. Visoki Komisar si le ogledal cenzurne in telefonske urade ter nekaj modernih naprav, ki jih je pridobila direkcija. Pravico do brezplačne vožnje po železnicah imajo vojni invalidi in osebe, ki jih ščiti uredba o vojnih invalidih in žrtvah, ob odhodu in povratku, kadar potujejo na poziv ali po napotilu pristojnih oblastev. t. j. največkrat takrat. kadar pokliče invalida protezua delavnica ali ga Visoki komisariat pošlje v zdravilišče. V vseh drugih primerih pa imajo vsi pravico do polovične voznine na podlaai železniške legitimacije. Za zdravljenje v tujini morajo dobiti posebno dovoljenje nemški bolniki po odredbi nemškega notranjega ministrstva. Zdraviti se smejo v tujini ie jetični in revmatični bolniki. Prvi morajo prositi za dovoljenje pri državnem odseku za jetiko v Berlinu, revmatični pa pri državnem zavodu za nemška kopališča v Breslavi. Vsi bolniki morajo dokazati, da ji m nemško zdravljenje in zdravilišča niso pomagala. S posebno natančnostjo pa pregledajo, ali je bolnik res toliko oslabel, da potrebuje spremljevalca, da se ne bi tako po nepotrebnem zapravljale devize. SOduevne dopuste za poljsko delo bodo na prošnjo dovoljevala svojim nameščencem italijanska industrijska podjetja, in sicer od 1. junija do 30. septembra. Cepljenje proti davici je z naredbo Visokega Komisarja odrejeno za vse otroke, stare od 18 mesecev do 10 let. K letošnjemu cepljenju morajo prinesti predvsem otroke, ki so bili rojeni leta 1040. Cepljenje proti davici se je pričelo 8. t. m. in bo trajalo do 13. iunija. drugič bodo pa otroke cepili od 22. junija do 27. iunija. Ol>oie cepljenje ie »bvezno in dobe starši potrdilo o opravljenem cepljenju. Tudi ta potrdila. kakor potrdilo o cepljenju koz, bodo morali predložiti pri vpisi» v šolo. Najvišje cene povrtnini je določil Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine. 1 kila glavnate solate sme stati 5 lir. 1 kila domače čebule 4 lire, šopek zelenjave za juho 0.50 lire, t kila kolerabie 3.50 lire. domači beluši 9 lir. 1 kila češenj 6 lir. Zdravstvena avtokolona. ki jo vodi cav. dr. Duce, ie v enem letu pregledala na desettisoče bolnikov obojega spola. Avtokolona ima interni, očesni, zobni, ušesni, renlgenološki oddelek in oddelek za otroške bolezni. Vršila ie svoje delo po deželi in se ustavljala v krajih, kjer ie šola ali kakšen zdravstven zavod. Zadnje mesece pa posluje v Ljubljani v raznih mestnih predelih. Po vseh krajih, kjer se je zdravstvena avtokolona ustavila, je prišlo veliko ljudi, ki so bili vsi zadovoljni z ravnanjem zdravnikov in zaščitnih sester, ki se trudijo za ljudsko zdravje. Nov načrt mesta Ljubljane ie izšel na veliko zadovoljstvo Ljubljančanov pa tudi podeželanov. Načrt je kar se da vestno izdelal diplomirani tehnik V. Kremžar. Uprava, ki ie načrt izdala. ima lahko zavest, da ie zadostila gospodarskim in kulturnim potrebam, hkrati pa tudi izvršila socialno delo. Na ljubljanskem stadionu ie bil v petek dopoldne telovadni nastop ljubljanskih ljudskih, nižjih srednjih in meščanskih šol. Nastopu so prisostvovali Zvezni poveljnik. Zvezni podtajnik. Zaupnica ženskih fašijev. ki so jih sprejeli Zvezni podpoveljnik. Kr. šolski Komisar. Zvezna nadzornica in Vrhovni poveljnik. Oddelke je gostom predstavil centurion prof. Maraspin. načelnik urada za telesno vzgojo in vodja nastopa. Skupno je nastopilo približno 1400 učencev in učenk. Za vsako posamezno vajo je funkcioniral pristojni sodniški zbor. ki so ga sestavljali po trije člani. Ljubljanske lipe je mestna vrtnarija letos zaznamovala s številkami. Vsi. ki nameravajo za lastno uporabo natrgati lipovega cvetja, se morajo zglasiti v mestni vrtnariji vsak delavnik med 8. in 11. uro. Za obiranje bodo plačali primeren znesek in se s podpisom zavezali, da lip ne bodo poškodovali. Hkrati jim bodo pa določili številko lipe katero bodo smeli obrati. Vsako poškodovanje bo kaznovano. Za obiranje lip v Dravljah se ie treba zglasiti pri poljskem čuvaju Antonu Ovnu v Dravljah št. 70. Po radijske aparate naj pridejo tisti, ki so dobili dovoljenje od Kr. Kvesture v Ljubljani, ob torkih, četrtkih in sobotah med 12.30 in 13.30 uro v 11. nadstropje stare cukrarne na Poljanskem nasipu 40. Druge dni la urad ne posluje. Po mi »iških guKlovih in «1» V>fni »ori dtiaio la to v j lu-iaieišnio šWodc;.ker sekajo hoelo in mtado m slaro drevije. Na nekaterih krajih eo nastale že precejšnje iaee. zato eo dobile poedne sl raže ukaz. da mora jo * vso »togost jo pregnati dolgopnetneže iz zasebnih in mestnih nasadov. Cene novemn krompirju ie določilo kmetijsko ministrstvo za stare pokrajine. V prodaji na debelo je določena cena za rumeni krompir po 150. krompir vseh drugih vrst pa po 135 lir za stot. Cene bodo pa veljale gamo do 15. junija. 324 vagonov papirja na leto bo prihranila Nemčija z uvedbo zmanjšanega formata živilskih nakaznic. Doslej je tehtala 1 živilska nakazniea 14 gramov, od prihodnjega meseca naprej bo pa sanio 9.5 grama. Nadomestek inodre galice so te dni dobili vinogradniki v Trebnjem. Razdelitev ie prevzela občina in je nadomestek razdelila med vinogradnike tako. da količina ustreza dejanski potrebi za prvo škropljenje. Novo cestno zvezo Zagreba i morjem je sklenilo ministrstvo za javna dela čim p rej zgraditi. Cesta bo vezala Zagreb preko Karlovca z morjem. Nov način mletja pšenice ie določil s posebno uredbo upravnik srbske ži-tarske centrale. Po novi uredbi smejo mlini zmleti iz 100 kil pšenice 90 kil enotne moke in 8 kil otrobov. Dnevni obrok kruha na Hrvatskem je s posebno odredbo določil minister za obrt, veleobrt in industrijo dr. Toth. Od 5. juni ja dal je dobi vsakdo 150 g kruha ali pa 110 gramov moke na dan. Dnevni obrok je v vseh krajih enak. Težki delavci imajo na nekoliko večje obroke. V kratkem bodo pričeli pobirati po vsej Hrvatski stare kovinske predmete. porabljen papir in že ponošene tekstilne predmete. Sestanke s starši dijakov morajo imeti profesorji srbskih srednjih šol vsakih 10 dni. Na sestankih obravnavajo važna vprašanja, ki so v zvezi s šolo in domom. Profesorji so prevzeli tudi skrb za prehrano sirotnašnejših dijakov. Skoraj v vsakem mestu so ustanovljene dijaške kuhinje: iz nabranih prispevkov so pa ponekod dobili najsiromašnejši tudi denarne podpore. Za varstvo hrvatske valute je izšel poseben zakon, po katerem je finančni minister pooblaščen izdajati naredbe in izpreininjati obstoječe zakonske predpise. Nov most čez Donavo so pred kratkim začeli graditi pri Novem Sadu. Že lani so začeli Madžari odstranjevati ruševine, ki so zelo ovirale plovbo ladij po Donavi. Denarne globe in zapor za kopičenje živil ie določil šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem. V posebno hudih primerih more biti tisli. ki kopiči živila, kaznovan s smrtjo. V to poglavje pa spada tudi kopičenje denarja brez utemeljenega razloga. Tisti, ki hoče denar prihraniti, ga mora naložiti v denarne zavode. Nove kovance je uvedla srbska narodna banka, in sicer kovance po 2 din iz cinka. Od 1. junija naprej morajo vse državne in občinske blagajne sprejemati nove kovance v neomejenem številu, vse ostale osebe pa do zneska 400 din. Stari kovanci po 2, 1. 0.25 din pa ostanejo še do nadaljnjega zakonito plačilno sredstvo tra ozemlju pod poveljstvom nemškega vojaškega poveljnika. Razdeljevauje mleka in mlečnih izdelkov je na Spodnjem štajerskem zdaj že urejeno. Dobavitelji mleka smejo mleko in presno maslo oddati samo pristojni zbiralci mleka. Pridržati si smejo le toliko, kolikor naj-nujneje potrebujejo za dom. Pripravljanje kislega mleka, iogurta in podobnih izdelkov in oddajanje mleka sladoledarjem je prepovedano. Hrastovo in smrekovo lubje ter šiške bodo marali po naredbi madžarske vlade zbirati in oddajati vsi lastniki gozdov in lesa. da si usnjarska industrija zagotovi tanin in strojila. Usnjeni izdelki se daio dobro prebarvati le s specijelno barvo za usnje. Zaloga barv in acetona: Efaks. Napoleonov trg. Rabljeni papir, odpadke papirja in lepenke in stare spise morajo zbirati brvalski uradi na ukaz Hrvatekega fpo-verjeničrtva. Upaio. da bo tako hrvat-aka papiirna linduetniia poleg dosedanjih 200 vagonov starega paipirja do-t»Ja še nadaljnjih 200 vagonov. Osehne vesti POROČILI SO SE: V Ljubljani: Drago Merliar in gdč. Margareta Kosovinceva; dr. Gvido Čadež, zdravnik, ia gdč. Branka Peterlinova iz Ribnice. Bilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: Marjana Nagodetova; Ignacij Kajzer; Ivan Lindič, Čevljarski mojster in posestnik v Mokronogu; Albina Koserjeva, trgovka; Josip Mesojedec, poštni zvaničnik v pok.; Pavel Samotorčan, zvaničnik drž. žel. v pok. V Ptuju: Anton Zor jan, oskrbnik; Ana Drevenškom; Jožet Drevenšek. V Mariboru: Andrej Drozg, zidar; 79letni Franc Završnik, uglaševalee klavirjev in posestnik; Jakob Kokot, kovaški mojster; 391etni Rudolf Kranjc, mizarski pomočnik; 771etni Karel Bravnik, mizar drž. žel. v pok. V Klancu pri Dobrni: 811etni Ivan Pre-bičnik. V Celju: Josipina Alvtikova; Janez Gunčar; Angela Kranjčeva; Matilda Gorjančeva. V Pristovi pri Dobrni: 74letna Rozalija Ži-hačeva. V Teharjih pri Celju: Jerica Jesenkova. V Rajhenburgu ob Savi: 221etni Anton šo-fitar, premikač železnic. V Dolskem: Julijana Puharjeva. V Kropi: Marija Ažmanova, posestnica. V žužemberku: 761etna Ivanka Pebanijeva. V Laškem: Frančiška Stožiekyjeva. Naše sožalje! ŠPORTNI TEDNIK Predzadnje kolo italijanskega nogometnega prvenstva je dalo presenetljivo veliko število zmag na tujih igriščih. Štiri moštva se morejo pohvaliti, da so prinesla točke domov, samo tri so zmagala na domačih tleh, ena tekma je ostala neodločena. Rezultati te nedelje so bili: Bologna.Fiorentina 2-3, Napoli-Juven. tus 4-1, Modena-Genova 2.3, Livomo-Rorna 0-2, Ambrosiana-Milano 2-2, La-zio-Atalanta 2-1, Liguria-Venezia 0-2, Torino-Triestina 2-0. Roma je vzela Livornu na njegovih tleh obe točki in si nekako zagotovila prvo mesto. Res ima Torino še teoretsko možnost, da se še v poslednjem trenutku povzpne na vrh. toda ostalo bo nemara pri teoriji. Roma ima prihodnjo — poslednjo — nedeljo Modeno v gosteh, moštvo tedaj, ki bo zaigralo še poslovilno tekmo v prvem razredu. Torino pa mora v goste k Fiorentini. Iz tega sledi, da bo Roma mnogo laže doma odščipnila Modeni še poslednjo potrebno ji točko, kakor bi Torino prinesel obe točki domov, ki mu pa tudi ne bosta koristili, če ne bo obenem Roma izgubila doma, prva proti poslednji. Livorno je po nedeljskem porazu stopil na predposlednje mesto. Ima že v rokah vstopnico za drugi razred — če se tik pred koncem ne zgodi čudež. Napoli je pred 17.000 gledalci (okoli 85.000 lir utržka) slavil 4-1 z Juventu-som. V pravem času mu je prišel ta uspeh! Z njim se je preril čez nevarnost padca v drugi razred in potrebuje samo še ene točke za mirno spanje. Vse do poslednje nedelje bo torej letos trajala napetost. Ne toliko v vrhu, kjer je stvar- glede prvega mesta toliko ko razčiščena; za drugo mesto se bosta ogledala Torino in Venezia in je možno, skoraj verjetno, da bo Venezia uspešnejša. Tembolj je zadeva zapletena okoli toliko nevarnega predposled-njega mesta, ki se ga bodo hoteli ubraniti Atalanta, Napoli, Livorno v srečanjih Genova-Napoli, Atalanta-Ambro-siana in Milano-Livorno. Obisk je bil to nedeljo bolj slaboten. Skupaj okoli 74.000 gledalcev na osmih tekmah! Največ jih je bilo na tekmi Napoli-Juventus; tudi milanski derby je bil še dovolj privlačen (16.000ljudi). V Livornu so bili radovedni za nastop svežega prvaka in je prišlo na tekmo 12.000 gledalcev. Značilno, da je v Bologni bilo na tekmi samo 3.000 ljudi; prvak, ki mu pravkar poteka doba, je zadnje nedelje knjižil neuspeh za neuspehom. Švicarji so to nedeljo dosegli te rezultate; Chaux de Fonds-Servette 4-0. Grasshoppers - Ziirich 8-0, Grenchen. Nordstern 4-0, Lausanne-Biel 3-1, Lu-gano-St. Gallen 5-2, Young Boys-Can-tonal 3-1. Young Fellows-Luzern 2-0. O. C. Filatelija Nove znamke Belgija: Frankovni provizoriji: 10 « na 30 c. rjava in 10 c na 40 c vijoli? časta. Provizoriji na službenih železniških znamkah, in sicer 10c/35c zelena. 50c/70e sepija in 50c/75c olivno-zelena. V kratkem izidejo bloki serije ~0r-val«. to pot s prigodnim pretiskoni ob priliki 8001etnice orvalske opatije. Nadalje bo izšla serija dobrodelnih znamk v korist protituberkulozne lige. Znamke bodo kazale slike znamenitih belgijskih učenjakov 10. stoletja. — Po zgledu Francije bodo tudi v Belgiji izšle poluradne znamke v korist borcem na vzhodu. Vrednote: 20. 30. 50 in 100 fr, naklada 7500 četvorcev v blokih! Francija: Nova ie dobrodelna znamka v korist letalcem. Je lepe vijoličaste barve in ima nominalo 1.50 ter pribitek 3.50 fr. — V kratkem izide znamka za 50 fr. s sliko letalca Guy-nemerja, vendar brez črk »R. F.c Islandija: Tudi tu je izšla spominska serija za 7001etnico smrti pesnika Sturlassona. Vrednote: 25 a kannin. 50 a ultramarin in 1 Kr temnoolivna. Italija: 25. maja so izšle štiri znamke v spomin na Galilea Galileia. V kratkem izide še frankovna znamka za 1 liro za pisemsko pošto, namenjeno v Nemčijo. Nizozemska: Tu pripravljajo novo frankovno serijo. Znamke bodo kazale slavne pomorščake. Serija bo nai-brže »kilometrska:, saj bo segala od 5 centov do 5 goldinarjev. — Tudi letos bo izšla dobrodelna »poletna« serija. — Za nizozemske prostovoljce na vzhodu izide spominska seriia z nouti-nalo 1 goldinarja. Nemčija: Za letošnji rojstni dan Fuhrerja je izšla dobrodelna znamka vrednosti 12+38Rpf v škrlatnovijoliča-sli barvi. Poljska: General-Gouvernement: Dodatne frankovne znamke s sliko Fiih-rerja. Vrednote: 50 gr. 00 gr. 80 gr. 1.—. 1.50 in 1.60 Zl. — Za Fiihrerjev rojstni dan ie izšla seriia treli vrednot: 30 gr + 1 Zl. 50 gr + t Z.\ in 1.20 + 1 Zl: jeklorez. globokotisk na rumenkastem japonskem papirju. Protektorat Četliv a Morava: Serija štirih, vrednot za rojstni dan Fiihrerja. Globokoiisk na običajnem papirju. Vrednote: 30 + 20 h. 00 + 40 h. 1.20 + 0.80 K. 2.50 + 1.50 K. San Marino: Ob priliki vrnitve italijanske zastave Rabu (doslej it* bila spravljena v San. Marinu) so izšle spominske znamke, in sicer frankovne aa 10. 15. 20. 25. 50. 75e. 1.25. 1.75. 2.75 in 5_lir ter znamke za letalsko pošto: 25. 50. 75c. 1.— in 5 lir. — lleliogra-VLira italijanske markarne v Rimu. Dvobarvni tisk. Švedska: 4. maja je izšla znamka za 20 kron (leteči galebi), namenjena za letalsko pošto. Za toOIetnico švedskega narodneui muzeja izideta dve znamki, in sicer. 20 ore (kralj Gustav 111.) in 40 Sre (Karel Gustav Tessin). Švica: Propagandna znamka za 10c,‘ brez pribitka, s prigodnim tekstom, ki poziva k zbiranju odpadkov surovin. V poli. ki obsega 25 kosov, je 12 znamk z nemškim, 8 s francoskim in, 5 z italijanskim tekstom. — Izšle so tudi nove službene znamke s preii-skom »Officielc 3. 5. 10. 15. 20. 25, 30. 35 c (običajna frankovna seriia — pokrajine); 50. 60. 70. 80. 00c. 1—. 1.20. 1.50 in 2.— fr (prikazi iz zgodo vine). — Za letošnjo proslavo Švicar, ske zveze izideta dve znamki: 20c ir 40 c nominale. Vatikan: V kratkem izideta dve seriji: prva za 251etnico kanonizacije sedanjega sv. očeta in druga, dobro delna, za vojne ujetnike. 1). Gruden. >Za vas vse sem bil samo nbogi nihče. Pinkv Dodge, ki se nikdo ni zmenil zanj. Stroj, ki vam je oskrboval telefonske razgovore. Lahko sem šel čez vso vežo. ne da bi me bil kdo samo pogledal.« Prav je imel. Pinkv Dodge je sna-dal kratko in malo k Richelieuievemii pohištvu, prav tako kakor obešalnik pri vratih. 3-ln... Ciril?« sem zajecljala. Pinkv ie zategnil usta. »Najprej je poskušala pri Fancherju. Bil ie prestrašen zaradi njenih predlogov. a imela ga ie čisto v oblasti. Bil ie najin pajdaš.« »Ili vi... Vi ste storili vse. kar ie hotela!« sem vzkliknila očitajoče. »Kako sle le mogli?« »Poved.%1 sen) vam že. Moral sem jo imeti. In te bi me bilo lo pamet stalo. Hotel r«m živeti... enkrat samkrat žiti... ; Vestno, z mrliškobie-dim obrazom ie pristavil: iPotlej ie prišel .lames Pt id in ie vse odkril. Zagrozil nama ie. da naju bo ovadil, če mu ne dava polovico vsega izkupička. A Hilda ni hotela deliti, iaz se pa nisem smel pustiti ujeti. Nliss Adelaida. zaradi svoje matere. Moral sem Reidu zamašiti usta... To morale razumeti.« Vse lo ie povedal v vročični naglici, kakor vestni uslužbenec, ki se mu mudi, vrniti se nazaj na delo. In vendar ie moral govoriti dalje... zmerom dalje, moral ie enkrat samkrat stresti s svoje duše strahotno breme. »Hilda ga ie izvabila v past. iai sem ga oa ubil. Prerezal sem mo vrat. potlej sem ga pa obesil na lestenec. Moral sem. razumete! Nisem smel tvegati, da bi ostal živ...< /grozila sem se. Zato ie vse svoj« žrtve dvakrat umoril. Bilo ga ie strah, neznansko strah. Za temi umori ni tičal orezvit rafiniran razum. Sam* ADELAIDA VZTRAJA DO KONCA »Nikar mi zdaj ne omedlevajte, Adelaida.« je komaj slišno zašepetal. >Mladi mož,« sem prav tako tiho odgovorila, »nimam navade omedlevati.« »Ah. res ne?« je zamrmral hripav glas. Šele takrat sem spoznala, da je velika senca, nekoliko niže od Stephena. policist Sweeney. Za nekaj sekund sem kar pozabila na Pinkvia Dodgea, zdaj je pa Stephen pokazal na vrata. »Spustite ga noter.« je zašepetal in srdito pristavil: »Zdaj ie vse od vas odvisno... Ne pozabite, da sem tu.« Kolena so se mi zašihila. ko sem odprla vrata. Pinkv ie stal pred menoj. me |K>gledal na svoj nedoločni način in držal list papirja v roki. Potlej js stopil v sobo. »Ali ie to priročnik z Morsovo abecedo. Pinkv?« sem vprašala in iztegnila roko. Pinkv me ie še zmerom mofffe gledal. In iznenada sem opazila izpre-membo v njegovih očeh. Spomnila sem se, da Pinkv sicer nikomur ne pogleda v oči. Navadno so mu veke Haspol zakrivale oči, zdaj so bile pa široko razprte in zrenice so bile nenaravno velike. »Sami sebi si pripišite.« je zamrmral. »Rajši bi vam bil prizanesel.« Zdajci sem v svoje neznansko presenečenje opazila, da drži v rokah nož. navaden kuhinjski nož. »Vi sle edina oseba v tei hiši. ki ie ravnala z menoj baker s človekom.« Neznosno je bilo poslušati Piti k v je v votli glas. Ko sem se nehote za korak umaknila. mi je zagrozil z nožem. »Ne ganite se,« je rekel Pinkv še zmerom z zamolklim glasom. »Vsega sem zmožen... skrajno sem razdražen... že teden dni.« Terjajoč razumevanja, je strmel vame. »Življenje me ie za vse osleoarilo.« je nadaljeval. »Nikoli nisem imel tistega. kar imajo drugi moški... veselja. .. prijateljstva... žensk.« Njegove črte so se krčevito spačile. >Dokler nisem srečal Hilde... Hilde Anthonv-jeve.« Torej Pinkv je bil tisti, ki se ga ie Anthonvjeva posluževala za svoie orodje! Zdelo se mi ie neverjetno, dokler se nisem spomnila, da ie Pinkv potreboval sleherni belič, ki ga ie zaslužil. za svojo mater. Nikoli ga ni pogledala nobena ženska. Hilda An-thonvjeva je bila pa lepa. In tudi prebrisana, dovoli prebrisana, da ie razumela. da ima nočni uslužbenec v takšnem družinskem hotelu mnogo priložnosti za izsiljevanje in druge mračne kupčije. »Ni ii bilo zame.« je zašepetal Pinkv. kakor da bi uganil moje misli, »zanjo sem bil samo orodje. Jaz sem jo pa poželel, kakor nisem poželel še ničesar na zemlji.« Moj glas ie trepetal, »Ali sle bili vi ti »M ki...« Prikimal i* Listek ..Družinskega tednika*1 Kako debel je molekul, koiikSen atom? Velikost atomov je že od nekdaj ?'vo zanimala prirodoslovce. Že dolgo le, kar so pričeli poskuse, da bi izmerili velikost atomov ali določili vsai tisto mejo, do katere moremo Kmotno telesce razdeliti z mehanskim '•Gpomočkom. Nekateri izmed teh poskusov so zaradi svoje neposredne nazornosti še danes poučni, saj nam '"ukazujejo nenavadno majcenost atomov. V prastari obrti zlatokleparstva so bfaktično izrabljali lastnost zlata, ki se da steniti v silno tanke plasti. Debelina zlatega lističa, ki ga sklepljejo nied dvema nežnima kožicama, znaša, kakor so dognali s tehtanjem, "o*« “° ViootK) mm. Iz dejstva, da je zlato v lističih videti kot trdna snov in da se tudi sicer prav nič ne razlikuje P? klenega zlata, so sklepali, da mora biti premer enega zlatega atoma vse-kako manjši kakor debelina zlatega ustiča, torej manjši kakor ‘/ 1O00O Milimetra. Ta cenitev, ki jo je že leta 1857. Postavil Mihael Faraday, nam pri natančnejšem opazovanju preseneti ii; Y|> mnogo pove. Da, celo več, kakor bi jdovek od nje pričakoval, zakaj z mm so že prekoračili razloče-valno možnost najboljšega optičnega mikroskopa. . Faraday je šel še korak dalje: z mzenjem zlatega lističa s ciankalijem f.d/bo prvotno debeline je dobil prav-Mjeno tenko zlato peno, ki ni bila debelejša od ’/j mm in je v svetlobi zelenkasto presevala. Tudi v novejšem času so delali podobne poskuse. Izparevali so zlato in srebro v brezzračnem prostoru na Jnadko izbrušene kristale kamene soli. *e kovinske plasti so z vodo previd-Po odločili. Toda tudi s tem postopkom niso prekosili Faradayevlh listi-?v. Očitno se z L ,*«,«, mm že približujemo meji, ob kateri moremo trdna stič»a 3p' še pretvoriti v proste li- tanjša opna moremo dobiti le ’ tekoči obliki ali pa na trdni ali te-cpči Podlagi kot pretanke kovinske *'i tekoče filme. Najpreprostejši primer tekočih mrenic je milni mehurček. Optične meritve po interferenčnem načinu, ki okorišča medsebojno vplivanje dveh Nadevajočih se svetlobnih valov, so bokazale, da se giblie tenkost takih 'urinih mehurčkov (kakršna ie pač ajihova velikost) med 6 in 40 milijo, mukami milimetra. To vrednost doseže vk pred razpočenjem, ko se začno po-lavljati na površini temne pege. Iz tega so sklepali, da mora imeti molekul milne raztopine, ki je po ve-rm voda. manjši premer kakor šest miijonink milimetra. Jasno je namreč, da more tak mehurček le tedaj 'postajati, če so njegove stene vsaj za 'bo molekulo debele. Do še finejših izmeritev nas pri-v?dejo opazovanja naravnih ali umetnih površinskih plasti. Znano je, kako važne so oljnate prevlake pri mazanju strojnih delov, saj tudi v najtanjših slojih občutno zmanjšujejo jl?nje med drsečimi se kovinskimi deli. Z vestnim tehtanjem drobnih oli-P>h kapljic, ki so jih potem natrli na kovinske površine znane velikosti, so Ugotovili, da že milijoninko milimetra tenka oljna površina zadostuje, ®a se torni koeficient med dvema tekočima se kovinskima površinama tako zmanjša v primeri s suhim stanem, da nadaljnja odebelitev te pla-nič več kaj pomembno ne koristi. ra plast je torej brez luknjic. Mole-$u olja mora biti potemtakem man.j-■?' kakor kroglica s premerom 1 milijoninke milimetra. Nekaj podobnega so opažali pri razširjanju olja po vodi ali po živem srebru. Olje se tedaj razleze kakor strnjena plast po površini tekočine in čara znane mavričasto se spreminjajoče lise. Lord Rayleigh je dokazal, da nič več vidna, komaj 1,6 milijoninke milimetra tanka oljna plast še občutno zadržuje živahno gibanje kafre na vodi. Oberbeck je pa prikazal s še občutljivejšim postopkom — iz zadržanja vodne gladine proti^ najrahlejšim zračnim tokovom, da že samo pol milijoninke »debela« nepretrgana oljna kožica močno ovira valovanje. Ta pretanki nadih je hkrati najdrobnejša snovna plast, ki jo je kdaj zrlo človeško oko. Poznejša raziska-vanja z duhovitimi metodami atomske fizike so razodela, da gre pri tem že za monomolekularno plast, to je tako plast, katere debelina se sklada s samim premerom oljnega molekula. Njegov premer smemo torej ceniti na približno 0,5 milijoninke milimetra, ali — kakor se fizika izraža — na 5X10—8 cm. Ta vrednost se kar močno približuje najtočnejšim fizikalnim meritvam. Da si to predrobno število nekoliko ponazorimo, primerjajmo molekul olja z običajnejšimi veličinami. Če mole-kulov premer povečamo 800 milijon-krat, nam naraste v srednje veliko jabolko. Pravo jabolko bi pa pri tej povečavi navzelo razsežnosti zemeljske krogle. Vemo pa, da je oljni molekul spet sestavljen iz mnogoštevilnih vodikovih in ogljikovih atomov, ki morajo biti zato še mnogo drobnejši. Ker geometrične oblike atomov še ne poznamo, pri njem ne govorimo več o premeru, temveč o prerezu učinka. Najdrobnejša merjenja v atomski fiziki so določila tak prerez učinka vodikovega atoma na 2.2X10—8 cm, ogljikovega pa na 2.6X10—8cm. Atom sam je zgrajen iz jedra, ki je nabito s pozitivno elektriko, a okrog njega krožijo kakor planeti okrog sonca negativni elektroni. Kolikor protonov ima jedro, toliko elektronov veže. Različna števila protonov in elektronov opredeljujejo posamezne kemične prvine ali elemente, ki jih poznamo razen enega že vseh 92. Kako drobcene so šele te osnovne električne enote, resnična, po svojem bistvu še neznana prasnov! Po berlinski Anslesi POSLOVILNI P0LIUB 0IDSKI NAPISALA ANITA HEADANOVA Najprej ie jokala, pollej je divjala, nazadnje ie pa končala kakor vselei: ni mu mogla zameriti. In resnici na ljubo naj povem, da sploh vzroka ni imela za to. »Nikar se ne zaljubljaj varne.« io je takoj v začetku posvariL »Nimam srca. Očitno sploh ne moreni ljubiti.« Kajpak se je pa Brigita na vrat na nos zaljubila vanj. In ie bila kljub pomanjkanju srca skoraj srečna. Pripovedoval ii je o svojih načrtih in delih in ji je bral svoje rokopise. Cenil ie njeno sodbo. Cenil je tudi sestanke z njo. Tri večere na teden sta bila skupaj, in ostale tri večere ii ie telefoniral. O poli enajstih je navadno pozvonil telefon. Včasih je še brala, včasih ie pa že ležala v postelji. Takrat ie stal telefon na tleh zraven postelje, v dosegu roke. Zgodilo se je da ii ie — kadar ie delal do pozne ure — telefoniral tudi ob eni ponoči. Takrat ie utegnil takšen telefonski razgovor traiati tudi po celo uro. Vračala sta drug drugemu besede kakor dobra teniška igralca žoge. Pred dvema letoma se ie bilo začelo in trajalo dobrega tri četrt leta. Potlej je pa čisto iznenada našel svoje srce. To se ie zgodilo na počitniškem popotovanju po Švedski. Svetle noči bržčas niso bile čislo brez vpliva na to. da ie ravno v Ulli videl izpolnitev svojega hrepenenja. Zakaj zares si je želel zakona. Sicer je takoj po vrnitvi telefoniral Brigiti, a naslednji večer ie telefon ostal nem ob njeni postelji. In tudi naslednji večer in še naslednji. Ko sta bila spet skupaj, ii ie rekel, da se je zaročil z Ullo. (Ime ie izvedela šele dosti pozneje.) A vendar bi ostala dobra prijatelja, kai ne? To sta tudi ostala. Kako bi mogla Brigita drugače storiti? Telefon zdaj ni več stal poleg postelje — to ni bilo več potrebno — stal ie na svojem običajnem mestu na pisalni mizi. A kljub temu se ie zgodilo, da je pozvonil o poli enajstih in dvakrat na teden sla se sestala. Spomladi naj bi bila poroka. Bolelo io je ob misli na to. a na drugi strani ie UH* samo kot d jih živela v Stockholmu. Sicer je pa bilo tako. kakor je bil rekel Gunuar Var- Izpolnjevanka Počrnite vsa s piko označena polja in zagledali boste zanimivo sliko E Pinkv Dodge. kii ga ie gnal paničen , ra“. Pinkv Dodge. ki ie venomer udarjal... kamor koli že... dokler ni 0|ta žrtev mrtva. , »A s tem nevarnost še ni bila pri kraju. Reid je pustil zapiske. Hilda ie 3,.‘šala. ko ie to povedal mali Adairo-:*• A listov nisem mogel najti. Vsepovsod sem iih iskal... zaman. Samo d°uie Mosbvjeva ie vedela, kje ima Peid^ svoje zapiske. Iskala iih ie, ko lj .Všla policiji. Hotela iih ie dati poli*1-1' in *° ki me bilo utegnilo spra-v,u na vislice. Zato ie morala umreti.« ^medeno me ie pogledal. .Un tedai se ie Hilda celo proti meni ““Tnila. Mislila ie. da me lahko izda Padzorniku. ne da bi opazil. Toda ker nn.1 ie jel počasi pešati sluh in ker •'sem smel izgubiti službe, sem se jSUcil, brati besede z ustnic. Tako lijju iz telefonske celice razumel sle-vm? besedo, ki vam io ie Hilda po-ie k ? ^av* v ve^~ Čudno, da se me Du i ' ko sem '° vendar tako ljubil, uin bi me bila. Zato sem io moral tnal«1 ti--- drugega izhoda ni bilo. A Adairovo bodo za to obesili.« izd^i-j hudič v človeški podobiI« sem t'!irn,0ram se re8itit Morami Ne malim" ne maram na vislicel Že teden PonJ?-6 vidim drugega... podnevi in kriv / vidim samo to... kako mi podajo oči s črno krinko.« ja _*i®T?etal ie po vsem telesu: pot mu ^>bhval čelo. Adi] I?! sem vam prizanesti. Miss ste i » ?-• ^ Preveč ste že vedeli... in 8ttieu redalie več vedeti. Nocoi ne Vih - sovoriti z Lansingom o Morso-* *nakih...« hO*^’ln1‘e— natakarica.« sem mu hlast-*^°rai?« V besedo, »ali je kje... tu »Nad nama... pod streho!« V Richelieuju ie čisto nizko, ozko podstrešje, a tega se nisem spomnila, ker ga niso nikoli uporabljali. Edini vhod so bila loputna vrata v majhni podstrešni sobici Pinkvia Dodgea v petem nadstropju. Vrata so bila zaklenjena, a za Pinkvia. ki je imel na razpolago vse hotelske ključe, to seveda ni bilo nikakršna ovira. >V tem ozkem, nizkem prostoruI« sem osupla vzkliknila. »Nocoi io bomo v tovornem avtomobilu poslali v New-Orleans.< ie rekel. »Skupaj s Cirilovim truplom.« »...truplom!« Kolena so se mi za-šibila. Prikimal ie. »Ciril je dane3 popoldne pobesnel in planil name. Mislil ie. da nameravam tudi Zofijo spraviti s poti... Sledovi njegove krvi so bili tisto, kar sem skušal odstraniti popoldne spodaj v kleti, ko ste prišli po stopnicah dol.« Uboga Zofijaf A prav ie imela... Ciril Fancher jo je ljubil... tako ljubil, da je žrtvoval svoie življenje zanio. »Kam... ste ga spravili?« »Zgoraj nad dvigalom je privezan... med reklamnimi napisi. Po isti poti sem tudi jaz prišel iz kleti.« Torej je bil res krvav... madež na moii obleki, ki sem ga imela za rjo... »Beštiiat Zverina!« sem mu zavpila v obraz. Pogledal me je in pod tem morilskim pogledom sem se umaknila, a sledil mi je. z mlahavo visečimi rokami. Komaj sem mogla dihati, tako mi je razbijalo srce. Korak za korakom me ie silil nazai. Potlej sem iznenada začutila okenski okvir za seboj. »Vrgli se boste skozi okno.« Njegov glas je zdaj zvenel čisto hladno in mirno. »Mislili bodo. da niste mogli preživeti Kathleenine krivde. Mislili bodo. da ste šli sami v smrt. Zdaj. ko so Kathleeno Adairovo prijeli kot morilko. ne sme biti nobenega umora več.« Moči so me zapustile... Padla sem vznak na okensko polico. Tisti trenutek ie Stephen zariul: »Spustite se. Adelaida! Za božjo voljo, vrzite se dol! Sweeney vas bo prestregel!« Do danes ne vem. ali sem ga ubogala. ali me ie Pinkv Dodge pahnil skozi okno; nobenega dvoma pa ni o tem. kaj je Pinkv sam storil tisti trenutek. Ni hotel, da bi ga obesili. Bal se ie črne krinke. Tako se ie vrgel — medtem ko sva s Sweeneyem nemilo pristala na stopnišču v četrtem nadstropju — z vreščečim krikom v globino. Slišali smo. kako je njegovo telo treščilo ob dvoriščni tlak. globoko, globoko spodai... 21. poglavje Nikoli nisem tajila, da sem obilne postave, in nedvomno sem bila takrat pri svojem padanju nemalo podobna cepelinu sredi poleta. Cista laž ie pa, če Ella Trotterjeva trdi. da sem se vrgla Sweeneyu za vrat in da sem na njegovih ramah jezdila po zraku. Tudi da sem se s svojimi krepkimi podplati dali časa izpreliajala po njegovem obrazu, odločno zanikam. Res ie zgoli to. da se je Sweeney drugi dan prikazal z modrikastim očesom in ceio vrsto prask in odrgnin. »Dejstvo ie tudi. da mi ie Mr. Swee-ney do danes odločno nenaklonjen in da se mi — če ie le mogoče — izogne v spoštljivi razdalji. Konec prihodnjič. borg: v njegovih čustvih do Brigite se ni nič izpremenilo. Na žalost. Zakaj do nje nikoli ni gojil takšnih posebnih čustev. * Spomladi se ie nekai zgodilo. Predvsem Ulla ni prišla v Kjobenhavn, temveč ie odpotovala v San Francisco. S tem ie bila poroka preložena na zelo nedoločen čas. Razen tega je izšla nova knjiga Gunnarja Varborga in zato so ga in-tervjuvali. Brigita ie poznala žurna-listko. ki ga ie interviuvala: Ania Hellvveg se ie pisala. Bila ie temnolasa. vitka, rjavooka, prikupna in zelo nadarjena. Cesar Brigita ni vedela o njej. je izpopolnilo Varborgovo navdušeno pripovedovanje. »Menda se ne boš resno zaljubil v Anjo Hellwegovo?« ie vprašala Brigita nekega večera. »Ne vem,« ie rekel Gunnar. »Ali se boš nazadnje še poroči! z njo?« ie vprašala Brigita nekoliko osupla. »Ne vem.« ie rekel Gunnar. Brigita ni vedela natanko, ali ie zardela ali prebledela. »Ali si io že prosil za roko?« ie vprašala zelo tiho. »Da...« * Udarec ie bil zdaj večji kakor pri Ulli. Morda zato. ker ie bila Anja Hellvvegova oprijemljivejša. Za tri tedne ie Varborg izginil brez sledu. Potlej je Brigita našla nekega večera doma listek; gospod Varborg JiitiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiliiinj: I O k V IR J I Z ra 25 E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. Š I KLEIN f E LjUBLjANA, Woltova 4 = niiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii? prosi, da mu telefonira. Povabil jo ie v kavarno. De jure. a ne de faclo prekinjene diplomatske stike sta obnovila nekoliko v zadregi, a vendar prijazno. Težko ie odreči prijateljstvo, ki si ga nekdo želi odreči samo zato. ker se ne moreš otresti ljubezni, Cez nekai časa sta se prvič dotaknila imena Anje Hellwegove. Brigita ga ie kar naravnost vprašala: »Ali si sploh zaročen z Anio Hell-lwegovo. Gunnar?« Gunar io ie pogledal * zmedenimi, priprtimi očmi. ki iih ie tako dobro poznala, in odkimal. Morda ona najprej ni hotela. In morda njega zdaj nič več ne mika. »A očitno si io ljubil, ali ne?« »Da bi io ljubil? Saj veš. da ne znam ljubiti.« »Da. to se pravi, doslej sem imela vtis, da samo mene ne moreš ljubiti. In kljub temu si mi — kako bi rekla — zvest?« Nasmehnila se mu ie. Bila je spet skorai srečna. »Eno ti pa svetujem: če se prihodnjič spet zaljubiš, se nikar takoi ne zaroči! Sicer boš enkrat zares obvisel. To bi se ti sicer čislo prav zgodilo. a na drugi strani te imam — oprosti — preveč rada. da bi — no. da...« Ponudil ii ie desnico. »Ljubo bitie si,< je rekel iu io božajoče pogledal. Tretjič se je nekoliko na skrival zaljubil. V dekle, ki ji je narekoval svoje rokopise. Karen ii ie bilo ime. Bila ie zelo mlada — imela je komaj dvajset let — plavolasa, majhna, in zelo ustrežljiva. Ne bi ii mogel ravno očitati, da ie neumna, ker res ni bila. In Gunnarja Varborga ie neznansko občudovala. — Varbog to pot ni govoril o poroki. A izjavljal ie. da potrebuje žensko bližino. Da osamljenosti ne prenese. Da mora Brigita to vendar razumeti. »Res me ljubi;« je rekel. »To bi ji tudi iaz pripisala.« ie rekla Brigita. »In mislim, da bi io lahko osrečil.« je rekel. »Gunnar Varborg se čuti poklicanega osrečiti mlado dekle,« ie rekla Brigita, zakaj zdai ie iok že premagala in ie bila samo še razjarjena. In zalo mu ie povedala v obraz vse. kar ie mislila. »Vzemi io in bodi srečen z nio.«i ie rekla nazadnje. »A pusti me. prosim, v bodoče v miru! Ni^ne moreš za to, da me ne moreš rad imeti — a potlej me tudi ne potrebuješ. Končno hočem imeti mir!« In vendar mu ie obljubila svoie prijateljstvo. ko je Četrt ure pozneje odhajala. »Potrebujem tvoie prijateljstvo.« ie prosil. »Saj ga tudi imaš.« ie obljubila. »A daj. da bova zdai res samo dobra prijatelja. prosim. »Ko ie to rekla, ie celo v resnici tako mislila. Morda pa ni bilo čisto dosledno, da ga je — ko ie že odprla vrata — hitro poljubila na usta. »Tako neumno se mi zdi. da te na lepem ne bi smela za slovo poljubiti, ti hudobni fant,« ie rekla. »Za slovo se vendar lahko poljubiva — sai dekle tudi bratranca poljubi, ali ne?« * Toda to pot ie dosti boli bolelo, knkor ie bila mislila. Zadeva je bila tako brezupno bedasta. Gunnar ii ie telefoniral, zelo prijazen, zelo hvaležen (za prijateljstvo) in — po glasu sodeč — očitno srečen s svoio Karen. A nobeden izmed niiiu ni omenil sestanka. Potlei ie tudi telefon onemel. To ie bilo bridko, posebno, ker ie bil božič pred vrati. Zadnia dva sveta večera sta bila skupaj preživela. To pot ie hotela Brigita sama praznovati Sveti večer doma. In poskusiti, čim mani misliti na Gunnarja. In prav nič tuliti. 24. decembra ob Šestih zvečer ie pozvonil teiiUiii v Brigitiui sobi. Bri- ZRCAL0 naših dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 3 lix< Dobra vzgoja Večkrat se na tem mestu kdo pritožuje, kako je mladina brezobzirna in brez srca. Naj pa povem v dokaz, da so v Ljubljani še dobri otroci, ki imajo srce za uboge, tale dogodek: Od Prešernovega spomenika do dramskega gledališča sem imela slučajno isto pot z dvema fantkoma, ki sta šla nekaj korakov pred menoj in si glasno pripovedovala: »Veš, mene ima tisti berač tako rad, da se mi vselej nasmehne, kadar grem mimo njega. Večkrat mu dam kaj vbo-gajme. Danes mu bom spet dal, boš videl, kako bo vesel.« Ko sem prišla do drame, sem zagledala ubogega moža s hromimi nogami, kako prosi mimoidoče. Fantek je stekel k njemu in mu stresel nekaj drobiža v kapo. Berač se je hvaležno nasmehnil, fantka sta pa zadovoljno nadaljevala svojo pot. Z. M. gita se ie zdrznila, srce ii ie začelo burno utripati. Iztegnila ie roko no slušalki, a poprej ie hitro pomolila: »Ljubi, ljubi Bog. prosim; dai. da bi bil Gunnar!« In res ie bil Gunnar. »Halo. ali si ti. Brigita?« »Da,« je rekla nekoliko hripavo. Ze njegov glas io ie vznemiril. »Rad bi te vprašal, ali si nocoi prosta?« »Prosta... da... zakai?« »Sam sem... Ali ne bi hotela priti k meni?« Ali ie Karen nocoi ostala pri starših? ie imela že na jeziku. A ni ga vprašala. Da. čez eno uro bo lahko pri njem. Ko sta klečala pred pečjo in skuoai nalaga jelkove veie na žerjavico, d* bi bolj dišalo po božiču, ie zdaici vprašal: »Rovei. kdai boš nocoi odšla?« »Zakai? Ali se me hočeš že spet iznebiti?« »Oh — samo na tisto sem mislil, kar si mi zadnjič rekla.« »Takrat sem marsikaj rekla. Kaj torei?« »Da se lahko tudi samo kot dobra prijatelja pri slovesu poljubiva. Kakor bratranci in sestrične. Prav za prav na to čakam.« »Na slovo?« »Norica. Na poliub.« Spogledala sta se. Nitma obraza sta bila zelo blizu drug drugega, lu zdaici ni bilo nič več med njima. »Ali 9i še huda?« ie vprašal če* nekai trenutkov. »Saj ne morem biti.« ie rekla. »Moja ljubezen ie očitno kakor mačka — devet življeni ima.« Z glavo mu i» slonela na prsih. Iznenada se ie vzravnala: »Ali veš. da slišim biti tvoie srce?« »Ti — to le bržčas pomota. Sai veš, da ga nimam. Vendar.« — njegov glas je postal tišji — »te imam prav za prav zelo rad — tudi brez srca.« »Imenitno, ti...« »Tiho!« • Zaprla ie oči. »Ne bodi hud. da te vprašam — in Karen?« ie rekla nato. »Prosim, ne — nocoi ie sveti večer,« ie odgovoril. FR. P. ZAJC C KPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Slrllarteva ul. O pr* trančllkanakem mostu Vsakovrstni otila, ■•»*■**<. HiMRtlr. Miroattn, M. UMU irtin n. naimaa i* mirni«. Jima iMliutni «lika CmIIi brinliL« iT or* A DARMOL najboljše odvajalno sredstvo FILATELISTI POZOR! Najugodnejšo kupite in vAovčite znamke vseh kon. tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 6. 4 SOBNO STANOVANJE s kabinetom, kopalnico in kosom vrta ZAMENJAM takoj ali pozneje za 2 sobno stana, vanje s pritiklinami. Ponudi »e n* upravo lista pod »Zamenjava«. '''Plačajte*”*"”" NAROČNINO! Popolna udobnost OBLEKA BOD Križanka 1 23456789 10 1t Večerne obleke bodo iz prozornega tenčičnega blaga, tkanega iz mleka in neke vrste katrana. Kroi bo posebno podčrtaval prsi in boke. Lase bo žen-stvo nosilo razkošno razpletene, povezane z nevidno tenČico. Čevlji bodo narejeni iz peresno lahke. prožne, steklenaste snovi, ki se bo lahko prilagodila obliki vsakih nog. In pohištvo? Za pisarne in poslovne lokale si umetnik predstavlja stekleno pohištvo iz brezbarvnega ali enobarvnega stekla, za stanovanja pa pohištvo. sestavljeno iz stekla različnih barv in razkošno izdelano. Da bodo imele ženske vsaka svoj avto z aerodinamično linijo, se razume samo po sebi. Popoldne bodo sedle vanj. oblečene v popoldausko obleko. Na prsi bodo pripele cvetlico, ki ne bo cvetlica, temveč radijski telefon z mikrofonom. Za klobukom bo pripeto visoko pero — antena. Zapestna ura bo v resnici vrtljiva ploščica telefona, pod rokavom bo pa speljana tanka nitka — telefonska žiea — do »cvetlice«, na prsih. Plašč bo iz takšne tkanine, da bo imelo telo stalno enakomerno temperaturo, ne glede na to. ali je zunaj vroče ali mraz. Da bo avto opremljen z vsem mogočim udobjem. se razume samo po sebi. Med drugim bo imel tudi televizijsko napravo. Prelestna slika bodočnosti ali utopija nerealnega umetnika? Švicarski umetnik Rene Hubert, o katerem pravijo njegovi rojaki, da ie bolj ameriški od samih Američanov, ie pred kratkim izdelal načrt za obleko bodočnosti. Zamislil si ie žensko obleko za leto 1950. Poslušajte, kaj bomo nosile! Rene Hubert se opira pri tem na okoliščino, da bodo imela naša stanovanja spričo smotrne izrabe sončne toplote neko dokaj stalno temperaturo. Razen tega misli, da si bo povojna tehnika prizadevala, kolikor mogoče olajšati ženskam življenje. Tako si Jrredstavlja obleke, ki bodo imele vde-ane takšne naprave, da bodo preprečevale utrujenost. Prav tako ie zanj samo po sebi razumljivo, da bosta telegrafiia in telefonija tako napredovali, da bomo lahko nosili na oblekah v obliki okrasov majcene, lične mikrofone in radijske aparate. Umetnik je dal napraviti prve modele in obutve, kakršne bodo v modi leta 1950. Za obleke si predstavlja tkanine. ki jih bo moči vsak dan kemično čistiti, ne da bi se kaj pokvarile. Razen tega bodo takšne obleke enakomerno in stalno ogrevale naše telo. Tako bo nosila na primer tajnica iz leta 1950. kratko krilce, urezano v štiri ločene dele. pod njimi bo pa nosila kratke hlače iz istega blaga. Cvetlica na prsih bo v resnici mikrofon. Pas bo na videz sestavljen iz majhnih patrončkov. v resnici bodo pa v njih tablete z eliksirjem proti utrujenosti. Časopis z najmanjšo naklado Časopis z najmanjšo naklado izhaja v Londonu, v okraju Pennvfieldu. V tem okraju stanujejo skoraj izključno kitajski delavci. Med njimi je eden. Ceng-Cung po imenu, ki vsak dan izda za svoje rojake časopis, v katerem napiše zadnja poročila o vojni na Kitajskem. Ceng-Čung tiska svoj časopis v enem samem izvodu in ie hkrati ravnatelj, glavni urednik in tiskar tepa dnevnika. Razpečevanje ie silno preprosto, ker gre list iz rok v roke. Morda bo Ceng-Čung kdaj še kai pomenil v kitajskem časnikarstvu. Najokusnejši sad — smrdi V pragozdovih Malake in Sumatre raste posebne vrste drevo, ki rodi izredno okusne sadove, zaprte v bodeči lupini. To sadje baje po okusu prekaša vse drugo, žal pa neznansko smrdi, tako da ga skoraj ni Evropejca, ki bi ga mogel jesti. Kdor to sadje je, si mora okrog nosu oviti ruto. Kitajski sladkosnedeži, ki jim smrad ne dela preglavic, ta sad drago plačujejo. Prav tako ugaja smrdljivi sad tigrom, ki včasih po cele dneve presede pod drevesi, na katerem visi to sadje, in sline cede. dokler naposled ne pade kakšen sad na tla. Večni selilci V Zadnji Indiji živi pleme Mala-pantaram, ki ima kaj čuden običaj. Kadar koli kakšen član tega plemena umre in p a sežgo, vselej zapusti pleme svoje prebivališče in se preseli drugam. Ta čuden običaj je najbrž nastal iz higienskih razlogov. Preden se pa pleme preseli iz starega v novo bivaT lišče, napravi še veliko pojedino, pri kateri pojedo najmanj celega slona. y>Povej, kako se potiš!« Stan Egipčani so bili prepričani, da je za zdravje in dolgo življenje nujno potrebno, da človek večkrat bljuva in se poti. V ta namen so vsaj po dvakrat na mesec zaužili kakšno sredstvo za bljuvanje. Če sta se na cesti v starem Egiptu srečala dva znanca, se nista pozdravila: »Kako se kaj imaš?« temveč »Kako se potiš?« Samo »tiho sadje« je zdravo Strokovnjaki so našli nov postopek, po katerem lahko ugotove, ali je sadje zdravo ali črvivo. Sadje, o katerem bi radi vedeli, ali je črvivo, polože pred poseben mikrofon. Če živi v sadju črv, tedaj vrta po njem. Poseben aparat zaznava to vrtanje, ki je za naše uho neslišno, ojačuje ga pa poseben ojačevalec. Tako vrtanje črva prav dobro slišimo in lahko ugotovimo, ali živi v sadju nadležen gost. Torej je samo »tiho sadje« zdravo. Bombe na kobre Pasteurjev zavod v Bangkoku ima čudovito zbirko nevarnih kober, ki jih kar Se da previdno uporabljajo za izdelovanje vseh mogočih cepiv. Pri zadnjem letalskem napadu na siamsko prestolnico ie neka bomba eksplodirala v bližini zavoda. Ko so siamski časnikarji vprašali ravnatelja zavoda, kako se ie njegovo osebie vedlo med bombardiranjem, ie odgovoril preprosto: ...Moji sodelavci se sleherni dan igrajo s smrtjo, zato se ie nič več ne boje!« Filmske igralke v japonskem svetišču Jaiionski filmski industriji nikakor ni lahko najti igralke za izrazito domoljubne filme. Zakaj v tej deželi, kjer ie morala uradno v najvišiib časteh. ne veljajo igralke v splošnem za dovoli nravnostne da bi predstavljal« Da te le difficolta di spedire il tabbaeeo dai paesi d'oltre Oceano in Europa, in Germania hanno incominciato a piantare il tabacco. In parecchie regioni, su vasti terreni vengono col ti vate diverse specie di tabacco che per la loro qualita non sono inferiori a quelle d’oltre Oceano. In tabacco matura to viene trasportato dai campi nei villaggi ove abili mani di contadinelle ne tolgono le foglie che mettono ad asciugare sotto le tettoie e per le case. Da qui Ie foglie vanno spodite nelle manifatture tabacchi per la confezione. La fotografia presenta un'allegra raccoglitrice di tabacco ad uaa messe abbon. dante. — Zaradi otežkočenega uvoza prekomorskega tobaka v Evropo so v Nemčiji pričeli saditi tobak na domačih tleh. V več kra.1ih so posadili velike površine zemlje z različnimi vrstami tobaka, ki po svoji kakovosti prav nič ne zaostajajo za tujezemskimi. Dozorel tobak odpeljejo s poli v vasi, kjer mu spretne roke kmetic obtrgajo liste in ga posuše na kozolcih in hišah. Od tod ga potem prepeljejo v tobačne tovarne v predelavo. Na gornji sliki vidite veselo nabiralko tobaka pri obilni žetvi. 1. trčenje. 2. breme. 3. predgorje Kamniških Alp. 4. obrtnik. 5. stvar. ZLOGOVNICA ..JCŽ.E PRIPRAV* LJEN ZA POLET NA TRAVNIKU ZUNAJ ME5TA./ DANE5 POPOLDNE SE PROFESOR FOK Z BALO e' NOM SPUSTI V ZRAK . '—^■BS«K\BALON. ..j PO DOLfcIH letih JE KONIČNO ZGRAJEN BALON,S KATERIM .BOM ZLETEL V STRATOSFERO A. a, al, ca, tn, če, čr, di, er, ha. iz, ja, ja, jo, ka, kr, la, li, lo, metu m, o, pe, pi, rek, rum, si, so, stre, ta f<4, ua, tra, va, velj, veli, ze. Iz teh zlogov sestavi 14 besed spodnjega pomena. Prve in tretje črke navzdol povejo kitajski pregovor. Pomeni: 1. človeku najbolj podobna žival, 2. pisalna potrebščina, 3. armensko mesto, 4. rabota, 5. velegorJe v Evropi, 6. del hiše. 7. livada, žlindra, 9. zelenjava, 10. Jurčičev J»' nak, 11. zbogom, 12. obuvalo, 13. konec molitev, 14. otok v Sredozemlja- POTOLCI HOČEM L PICARDOK-, REKORD <* Križanka: Vodoravno po vrs 'II. Samarijunec. 2. etape, ukane. 3. K ‘•Oger. 4. ris, m, p, oje. 5. ej, me, Ra, < > 6. t, sen, Abo, o. 7. Adi/.a, Suinen. S. "ii, 13, ni. 9. Ivica, čuvaj. 10. Akka, £ <11. Tit, Ani, Mal. J ; Stopnice: 1. t. 2. rt, 3. trs, 4. tros, 5. ot <;6. Sostro, 7. ostrost, t». strogo^. < • Kril: 1. Severus, 2. ustnost. 3. Kos' ' |4. prosjak. 6. posesti, 6 ostrost, 7. šeni Zloženka: Kopriva, siromak, redkvica. J < • ritem, ukras. barometer, polkrog, P \ trenutek, pragmatika. Carigrad, b*4 < • g»bani<*a. — Roka roko umvia- D*oK miti L ni — Zlln. JA«A DRUŽINSKI TEDNIK - - n. vi. 1942-XX M. TI 1942 XX. Kasarnam DRUŽINSKI TEDNIK Liana je bila preveč samosvoja, da bi komu zaupala svoje težave. Niti Montelovim, ki so poznali njeno življenje skoraj prav tako kakor ona sama, ni povedala svojih doživljajev s skrivnostnim neznancem. Kadar so jo vprašali, zakaj ne prihaja k njim vež tako pogosto kakor poprej, se ie izg9varjala, da je utrujena in da ji prijaj o mirni večeri ob dobri knjigi.... Čudno, toda mala Liana tudi kot poročena žena ni uživala tistega mh'u *n tiste neodvisnosti, ki si je je tolikanj želela! Morda ie bil pa čudni zasledovalec vendarle policist? Morda sta ga najela njena mati in gospod Lebredel, 'la bi se prepričala, kako živi v Parizu? Ta misel ji je bila hudo zoprna, vendar je vsaj delno pojasnje; vala tujčevo čudno vztrajnost. Zdaj Jiamreč niti ni več skrival svoje vsiljivosti. Skoraj se je bila že nava-mla, da ga je srečavala povsod, kamor se je namenila. Čakal jo je pred ateljejem, jo .spremil' do doma, včasih ga je pa že zjutraj, ko je odhajala na delo, videla, kako stoji na vogalu in strmi v njena hišna vrata. Nekajkrat se je že odločila, da ga bo _ sama ogovorila in ga vprašala, kaj pomeni njegovo nenavadno vedenje. Kadar je pa prišel odločilni trenutek in ga je čutila ob sebi ali za seboj, ji je' vselej upadel pogum. Kaj, ee ima opravka z nasilnežem? Morda s surovim policistom, ki jo bo nahrulil? Še huje! Kaj, če je eden izmed tistih dvomljivih .dečkov1 iz pol svet a, ki se preživljajo z izsiljevanjem? In tako je vselej pustila, da jo je zasledoval, ne da bi kaj ukrenila. Nekaj dni ga je vendarle pogrešila, če ie to pravi izraz za njeno občutje, ko je opazila, da je ne zasleduje več. Ni se mogla še privaditi na misel, da bi utegnila biti spet čisto svobodna; nehote se je vpraševala, kaj neki se mu je pripetilo, da je opustil svoj lov. Morda je moral odpotovati? Mogoče je zbolel? Sama nad seboj se je jezila, da more biti radovedna zastran usode človeka, ki ji je dotlej novzročal samo neprijetnosti. Nekoliko ugodja ie sicer občuti/a ob misli, da ji je rešil življenje, toda ali ji ni bil to dolžan, ko jo je vendar sam skoraj prisilil v samomor? Poletje je zdaj že zajelo Pariz v *voi pekoči, nemirni vrtinec. Premožnejše družine so se že odpeljale na Sinjo obalo, na oddih k morju. Manj premožni so se zadovoljili s Seino in večernim pohajkovanjem po pariških kavarnah, kjer si dobil za poldrugi frank izvrsten sladoled. Še manj petični trgovski pomočniki, “nidinetke, poldorasli vajenčki, nižji državni uradniki, vsi tisti, ki v začetku svoje življenjske poti žive_ ,iz rok v usta‘, so se pa zadovoljili še s Preprostejšo zabavo. Med najbolj priljubljenimi so bili .okrajni plesi na Prostem1. Ta ali oni okraj je navadno ob sobotah priredil takšen ples. Iz surovih desk so zbili velik plesni oder, ki je kajpak stal sredi Darka ali trga. K temu odru ie spadala skoraj pre-bučna in vendar tako vesela godba na pihala, ki je kmalu razgibala noge in razvnela srca. Okrog plesnega odra se.je gnetlo gledalcev: mladina, ki je rajši za pol franka lizala sladoled, kakor da bi ga žrtvovala za ples, starejši ljudje, ki so z dobrohotnim nasmehom gledali plešoče parčke; sem Pa tja se ie ustavila ob odru tudi elegantna družba, ki se je vračala z izprehoda ali večerje v prvovrstnem hotelu. In prav nič čudnega ni bilo, ee so se med kratkokrilimi šiviljicami >n prodajalkami kmalu vrtili elegantni pari v dolgih, večernih oblekah In fraku... Marta Montelova je zelo rada zahajala na takšne ljudske zabave. Zdelo se ji je, da se zbliža z ljudmi, razgreta množica ji je ugajala in sama se je kaj rada pomešala medijo. Po navadi sta z Andrejem povabila Liano in vsi trije so se napotili v mraku po poletnem Parizu. Ustavili so se ob nekem plesišču, kjer je bila zabava že zelo razgibana. ' sak olesalec ie nlesal do svoie in si LJUBEZENSKI ROMAN ujcu |irni mo% j sel je spravilo v dobro voljo. Hkrati se je spomnil, da ne bi bilo napak, če bi poprosil za ples svoji dve spremljevalki, morda so ju ob poslušanju veselih zvokov zasrbele pete? »Ali bi se zavrtela, Marta?« se je obrnil k ženi. »Hvala, Andre, pravv danes imam tako težke noge. Preveč smo že hodili po trdem tlaku. Vprašaj Liano, Ona je v tistih letih, ko dekleta ne smejo izpustiti nobenega plesa.» Mladi arhitekt se je obrnil k Liani; »Ali ste slišali, mala gospa? Mislim, da mi lahko izkažete to čast. Pravkar so ubrali fokstrot!« »Plešem naj?« je vzkliknila Liana in njene velike oči so se zasvetile od hrepenenja. »Saj ne znam. Menda si lahko mislite, da mi mati v Baten-villu ni dovolila, da bi se učila!« »Ali nisi nikoli plesala?« se je čudila Marta. »Nikoli. Mati ne bi dovolila, da bi plesala na prostem kakor drugi. Le pomisli: lekarnarjeva hči naj pleše s pekovskim pomočnikom! Po drugi strani pa ni rada videla, da bi se prikazala v plesni dvorani kot odraslo dekle. In tako nisem nikoli imela priložnosti, da bi se naučila.« »Torej še več vzroka, da se zdaj naučiš!« je vzkliknila Marta. »Andre te bo vodil, kmalu se boš navadila.« In tako se je Liana nekaj trenutkov nato znašla sredi plesalcev, še nekoliko okorna, vendar vsa vedra in polna čudnega, hrepenečega pričakovanja. Nehote se ji je vsiljevala misel, kako čudovito mora biti, če se ziblješ po taktih nežne glasbe v objemu ljubljenega bitja in pozabiš pri tem na ves svet... Sprva je Andreju nekajkrat stopila na.nogo. ni se znala gibko zavrteti in čutila je, da se ne zna dovolj hitro umikati drugim parom. Toda mladi arhitekt je bil dober plesalec. Plesala sta tiho nekaj minut. Zdaj je že dobila nekaj smisla za ritem, znala se je zasukati in prilagoditi plesalčevim korakom. Marta, ki ju je opazovala, je ugotovila, da je Liana nadarjena, manjka ji le plesalcev in vaje. Na prvi pogled pa nihče ni mogel ugotoviti, da pleše prvič. Godba je prenehala in plesalci so jeli živahno ploskati. Ko so jo takoj nato urezali iznova, je Liana nehote pogledala proti Marti. Toda namesto nje je pa zagledala znano postavo mladega gospoda, ki se je skozi ple: šočo množico prerival naravnost proti njej. Očitno jo je hotel prositi za ples. čeprav to na javnih plesiščih, kjer so stroge navade bontona nekoliko prostejše, ni nič nenavadnega, se je mlada vdova vseeno zdrznila. Noge so ji odrevenele in vsa težka je postala v Andrejevih rokah. Misleč, da se ji je zvrtilo v glavi, jo je Andre previdno odvedel proti izhodu. .»Kaj vam je?« se je vznemiril. »Pojdimo’hitro pojdimo!« je prosila Liana. »Andre, pokličite še Marto!« Ko so se nekoliko tihi vračali proti domu, je Marta vprašala: »Ali nisi zadovoljna, Liana?« »Oh, bila sem tako zadovoljna, tako srečna,« je odkrito odgovorila. »Zakaj ste pa potem zbežali?« jo ie vprašal Andre. »Ali ste videli koga, ki ga ne želite srečati?« Mlada žena ni takoj odgovorila. Ali naj jima vse pove? Ne, ne, bolje je, da obdrži skrivnost zase. Tiho je dejala: »Da, neki neznanec me je tako čudno gledal. Ne bi hotela plesati z njim.« »V mojih rokah se vam ni treba ničesar bati,« je dejal Andre. »Povejte mi, kdo je ta človek, ki bi se vas drznil prositi za ples, ne da bi vam bil predstavljen?* »Saj ne trdim, da bi me bil res prosil, toda imela sem takšen obču-pisano množico mladih, razgretih : tek,« je popravila. 'Judi. _ I »Denimo, da je res tako, toda ne 'Takšno vas rad vidim,« jo je po- ! igrajmo se z besedami. Kdo je ta hvalil Andre, ki ga je Lianino ve- človek, ki vas je tako preplašil?« . »Ne poznam ga, Andrč. Ni mi bil simpatičen, to je vse. Nekaj ▼ njegovem pogledu me je prestrašilo...« »Oh, ti otroki« se je zasmejala Marta. »Strahove vidiš, kjer jih ni! Drugič nikar tako ne teci, kakor da bi ti gorelo za petami!« »Da, drugič bom bolj pogumna,« je dejala skesano Liana, želeč si končati ta neprijetni razgovor. . Zavedala se je, da svojih prijateljev ni docela prepričala, toda vseeno ji ni bilo žal, da se je tako podvizala s plesišča. Andre je bil vse preveč natančen in strog za družabna pravila in bi neznanca na vse zadnje klical na odgovor. Bog ve, kaj bi se še lahko izcimilo iz tega! Kolikokrat je že nameravala vse razodeti svojim prijateljem! čakala je ugodne priložnosti, toda vselej ji je v poslednjem trenutku jezik obtičal. Sama ni vedela, kaj ji je branilo govoriti. Kolikokrat se je že bila prepričala, da sta prijatelja zlati duši, ki bi ji pomagala, tudi če bi sama pri tem škodo trpela. In prav ta zavest ji je velevala, naj molči. Ali ima pravico, zaplesti v zadevo, ki ji ne vidi konca, čisto nedolžne ljudi? Dovolj je že bilo, da je Andre tako velikodušno posredoval pri njeni nenavadni poroki! In prav zato tudi tisti večer Liana ni izpregovorila. Poslovili so se, ne da bi bila razodela prijateljema, kaj jo teži. Ko se je zvečer v svoji sobi razpravljala, je kljub vročini, ki je zehtela s ceste, skrbno zaprla vetrnice, zakaj zdelo se ji je, da utegne na drugi strani ceste stati mladi neznanec, ki strmi v 'njeno okno. Ta misel, ki bi ji prav za prav morala V 24 URAH barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. mooga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna IOS. REICH LJUBLJANA »sak plesalec je plesal po svoje in si po svoje razlagal moderni ritem. Liani so žarele oči v veselem vzhičenju, ^a trenutek je pozabila na vse skrbi 1,i se predala pogledu na slikovit*) množico mladih, razgretih ljudi. biti prijetna — moderni trubadurji še niso izumrli — jo je pa samo vznemirjala. Ko je že ležala, se je odločila, da bo drugo jutro že na vse zgodaj odšla k maši v saintgermain-skov cerkev, kjer bo pomolila za svojo srečo in svoj dušni mir. Zbudila se je v mlado, prešerno nedeljsko jutro. Ko je odprla vetrnice, ji je zaplal v lice mehak jutrnji veter, ki je preganjal poletno vročino in zagotavljal lepo vreme. Ceste so bile kljub žgodn.ji uri že precej živahne. Na kolesih so Se parčki, pa tudi cele družine vozile v okolico mesta, kjer so upale sredi bujnega zelenja preživeti prijetno popoldne. Liana je čutila potrebo, da se posebno skrbno obleče. Čeprav je bila samo šiviljska pomočnica — ali pa prav zato! — je ljubila lepoto, kakor koli že se je izražala.^ Rada se je počutila negovano,v naučila se je ceniti opojni vonj dišeče soli v kopeli in vedela je, kaj pomenita dober kroj in dobro blago. V teh nekaj mesecih, ki jih je preživela v Parizu, se je oblikovala in zorela v pravo Parižanko, elegantno, polno iskrega življenja, v žensko, ki vejeta iz nje mladost in lepota, združena z zdravo razumnostjo, če bi ne bilo nesrečnega neznanca, ki jo je plašil s svojo nedoumno molčečnostjo in s svojim vztrajnim zasledovanjem, bi bila sko-. raj popolnoma- srečna. Uro nato je stopila iz hiše in se namerila v cerkev. Mlada, dovršena dama v črnini, mehkega obrazka in temnih oči. Marsikatero oko jo Je od strani spoštljivo obožujoče ošinilo, toda šla je svojo pot, ne da bi ji bilo mar, kaj se godi okrog nje. Dovolj Ji je bilo, da je bil hodnik pred hišo prazen in da ni slišala za seboj od’ meva neznančevih korakov. V cerkvi se je zatopila v molitev in se vsa predala blagodejni tišini. Bilo je malo ljudi ob tako zgodnji uri; od nekdaj je ljubila hladno tišino te zgodovinske cerkve, ki jo je nehote spominjala na tista leta, ko je še sedela za knjigo in se učila o znamenitostih Pariza. Tihotno ozračje cerkve je ublažilo napetost njenih živcev. Vsaj tukaj se je čutila varno, neopazovano... »Semkaj si pač ne bo drznil,« je ugibala, nato se pa spet zatopila v molitev. Ko je naposled vstala in se namenila proti izhodu, ji je bilo laže pri srcu. Zdelo se ji je, kakor da se je bila v molitvi približala svojim dragim, živim in tistim, ki že počivajo pod rušo. Prišla je do blagoslovljene vode. Ponudila ji jo je krepka, lepo oblikovana in zelo negovana moška roka. Liana, ki ni bila vajena takšne pozornosti, je hvaležno dvignila oči. Čutila je, kako se ji je srce stisnilo v nenadnem presenečenju. Hotela je zbežati, hotela se je skriti, toda nehote je morala gledati v dvojico sinjih oči... Za trenutek se je njun pogled strnil v eno. Mlada žena je zardela, 011 pa prebledel ob nenadnem spoznanju, ki je menda prvič prešinilo vse njegovo bistvo. Grizoč si spodnjo ustnico, se je neznanec umaknil, da bi imela prosto pot. Iskal je njenih oči, želeč si, da bi še enkrat občutil grenko sladki opoj, ki mu je bil izpreletel srce, ko se je srečal z nedolžnim pogledom njenih žametastorjavih oči. Liano je navidezna hladnokrvnost pustila na cedilu. Vsa rdeča in nezadovoljna sama s seboj je šla mimo njega in za spoznanje nagnila glavo, kakor da bi se hotela zahvaliti za storjeno uslugo. Skoraj ganjena je hitela domov, vsa nemirna ob spoznanju, da se ga nič več ne boji, vsa vzburjena po čustvu, ki ga je zbudil v njej pogled teh moških oči... Neznanec je obstal na pragu cerkve. še zmerom so se njegovi beli zobje vgrezali v rdečo, nekoliko čutno spodnjo ustnico. Zdelo se je, kakor da bi se lovcu divjačina na lepem zasmilila. Morda se je bal njene čiste lepote? Morda ga je ganil pogled njenih košutjih oči? Globoko je vzdihnil, nato je pa počasi krenil po sončni cesti. Tam v daljavi se je izgubljala drobna postavica ; skoraj nenavadno se je njena črna silhueta odražala od vedrega poletnega jutra. Dolgo je gledal za njo, dolgo, dokler se ni utrnila. Nato je krenil počasi, ves zamišljen po drugi poti... Morda je krotkoljubeznivi in nekoliko preplašeni Lian in pogled omehčal neznanca, da je tisto nedeljsko jutro izgubil nekaj predrzne samozavesti, ki je Liano tako plašila in mikala hkrati. V ponedeljek zvečer — Liana nikomur ni črhnila o dogodivščini v cerkvi — so vse štiri hkrati — Gaby, Marija, Anetta in Liana — odšle iz delavnice madame Limayeve. Kakor ptičice so ščebetale, veseleč se lepega večera in pomenkujoč se o velikem naročilu neke bogate gospe, ki je možila svojo hčer in je zanjo naročila v salonu gospe Limayeve popolno balo. »Kadar se bom jaz poročila, bom imela v laseh oranževec in obleko z belo vlečko,« ie žgolela Anetta. Bila je še v tistih letih, ko dekleta s skritim hrepenenjem in trohico zavisti ogledujejo v časopisih predelek z napisom: .Elegantne, poroke iz družbe*. Liana jo ie od strani pogledala in se ‘prizanesljivo nasmehnila. Nehote se je spomnila svoje poroke, tako trezne, tako suhoparne. Človek si v življenju marsičesa želi, domišljija mu riše slikovite doživljaje, ki ga še čakajo, toda življenje ga prehiti hi prisili v svojo nujnost. Ta pogled, poln prizanesljivosti in odpovedi, ni ušel mlademu možu, ki je korakal vštric razgnane družbice deklet, ki ga niso opazile. . Vse štiri so bile mlade, razigrane 111 dobre volje, toda nedvomno je bilo najmičnejše od vseh dekle v črnini. Njen bledi obrazek z žametastimi očmi je izražal več kakor samo lepoto. Tenke, nežno usločene obrvi so se dvignile zdaj pa zdaj v začudenem nasmešku. Male, lepo oblikovane ustnice so se zdele še vse mlade, če ne bi včasih_ njih čistih črt zmotil otožen smehljaj, ki se je počasi razlil po vsem obrazu, nato pa kakor mila svetloba spet počasi ugasnil. V tej ženski je bilo nekaj nežnega in pristrtega, kakor v starinskih slikah plemkinj z belimi, krhkimi rokami, medlečimi obrazi in žalostnimi smehljaji. Edino ognjenozlati, trmasto-kodrasti lasje se niso ujemali s to milino in* so ji dajali čvrst, zdrav izraz modernega mladega dekleta. V večernem soncu se je zdelo, kakor da ob vsakem zgibljaju prše iskre it njih. Mladi mož, na čigar bledem obraz« je bila zapisana trpka trdota, v nekam čudnem nasprotju s sinjimi očmi, ki so znale biti prizanesljive in neusmiljene hkrati, je globoko'vzdihnil. Popravil si je ovratnico, kar je storil vselej, kadar je bil živčen in se je moral zbrati, stopil h gručici deklet in glasno dejal: »Dober večer, gospodične!« Vse štiri so se presenečeno obrnile. Takoj so ga spoznale; bil je on. Liamn vztrajni oboževalec. Le zakaj se ga Liana ne usmili? Da je njihovo naziranje pravilno, jim je potrdilo tudi Lianino vedenje. Zardela je vse do drobnih kodrcev, se iztrgala tovarišicam iz rok in vzkliknila: »Lahko noč, dekleta! Mudi se mi!« »Počakaj vendar, neučakanica!« ie klicala za njo Marija. Zdaj se je tujec obrnil prav k Liani: »Madame, ali mi dovolite, da vas pospremim?« »Hvala, res ne...« ie zaječala Liana. »Na svidenje jutri!« »Pojdi vendar z nami!« jo je vabila Anetta. Bila je dobro dekletce in ljubezenske povesti, posebno tiste s srečnim koncem in tragičnim razpletom, so jo vselej do solz ganile. Nikakor ni mogla razumeti, kako je mogoče, da je mlada žena tako neusmiljena do tega zaljubljenega tujca, ki ga je sama vztrajna vljudnost in spodobnost. Nekoliko nejevoljna zaradi zadrege, iz katere se ni znala izmotati, je Liana odgovorila: »Ne! čakajo me! Hiteti moram!« Izginila je za prvim vogalom, preden so se zavedeli. Dekleta so se spogledala. V vseh srcih se je zganilo usmiljenje do mladega tujca, ki je bil deležen tako ledene prhe. Vendar se mu to ni poznalo. če je bil poprej njegov obraz mehak, njegove _ sinje oči prizanesljive, je bil zdaj ta izraz čisto drugačen. Nekaj trpkega je prekrilo mlade Črte in sanjave oči so srledale za čudo hladne. »Ponosna je, naša mala gospa Lus-sanova!« je dejala čez čas Marija, ki ji je bil molk mučen. »I11 nekoliko prenapeta,« je skoraj užaljena pristavila Anetta. Zdelo se ji je, da jo je bila osleparila za duševno poslastico. »Na moč čudne nazore ima,:, je pritegnila Gaby. čeprav ni povedala, kakšni so ti nazori, so jo vse razumele. Liana je bila za svoja leta nenavadno resna in skoraj presamo-tarska. Mladi mož, ki je dotlej molčal, čeprav je še zmerom nekoliko neodločno stal ob družbici deklet, je zdaj živahno vprašal, kakor da bi’ se bil pravkar vzdramil iz svojih misli: »Rekla je, da jo pričakujejo. Naj-brže stanuje pri svojcih?« »Oh, narobe, čisto sama živi.r je zažgolela Anetta. »Njeni starši žive na kmetih.« »In njen mož... ali njen prijatelj? Ali nima nobenega znanja?« »Ne,« je vzkliknila Gabv, »Liana je zmerom živela sama, tudi še pred možitvijo.« »Oh, torej je poročena?« »Ne več. Mož ji je umrl. Najbrže ste videli, da še žaluje?« Dalje prihodnjič HUMOR Nepoboljšljiv »Gospod Trdoglav, oče me je poslal < računom in je dejal, da ne smem Prej oditi, dokler mi ne plačate.« Dolžnik: »Dobro, dobro. Ali imaš po. citnice?« Upravičena jeza »Zakaj se pa naša nova primadoma ‘■afco jezi?« »Ob koncu predstave je prejela devet *°Pkov, plačala jih je bila pa enajst!« Optimist »Prihodnje leto bom prav gotovo po. oedoval.« »Kako pa to veš?« »Petdeset let že čakam, zdaj mora vendar že priti vrsta tudi name.« je mojemu Strto srcc . »Poglejte, tale ženska '3tu : trla srce.« »Ali je bil tako zaljubljen vanjo?« . »Ne, toda štiri in dvajset ur na to. je 7. njo razdrl zaroko, je podedo. v< nam pokaže v hitrem utripanju žile, srce preveč in neredno bije, se razširi in človek začne močno hujšati. Tako dobimo podobno bolezensko sliko kakor pri Basedowova bolezni, o kateri bomo o priliki obširneje pisali. Zdravljenje z zdravili pri že razviti golši nima posebnih velikih uspehov Koristno se je takšno zdravljenje pokazalo v krajih, kjer je golša doma (v goratih predelih), pri otrocih in mladini, pri kateri bi se golša zanesljivo pojavila, če bi otroci ne uživali zdravil. V nekaterih takšnih kraiih so morali obvezno uživati kuhiniske sol. kateri je bila primešana maihna količina joda. V šolah so se pa morali otroci po zdravniškem predpisu zdraviti z jodovimi tabletami. Uspeh se je kmalu pokazal, število golšave mladine je padlo. Seveda so tako široki higienski ukrepi težko izvedljivi, ker se svet stalno meša. stalno izseljuje in priseljuje. Poleg tega ie pa tak način borbe proti strumi uvesti le v krajih, o katerih vemo. da struma nastaja skoraj pri vseh ljudeh, kakor smo že ? vaj omenili. Za odraslega človeka z golšo je pa edino zdravilo, da mu golšo čim prej odstranijo, ker sama po sebi ne bo izginila z nobenimi zdravili, ne s kapljicami ne z mažami. Na operacijo strume lahko počakajo mladenke in mladeniči v pubtertetni dobi. Golša v tej dobi velja za znak pubertetne dobe, ki izgine sam po sebi, ko mine tudi omenjena doba. Operacija, čeprav je težka, je_ danes tehnično že toliko izpopolnjena, da komplikacije skoraj ne pridejo v poštev, zato s«5 je ni treba nikomur bati. Kako odgovarjamo otrokom na njih večni »zakaj« ? Otrok je živ izvir vprašanj, ki so ne samo po številu, temveč tudi po načinu čisto drugačna od vpraševanja odraslih. Če bi zadali študentu lilo-zoiije eno tistih zamotanih in čudnih otroških vprašanj, bi videli, da bi si ta učeni gospod z odgovorom pošteno glavo belil. Lahko je kar tjavdan odgovarjali na otroška vprašanja, toda pomagati zualiieljnemu m občutljivemu otroškemu duhu, da se razvije — odgovarjati na vsa vprašanja tehtno in resnično, je nedvomno težko. Predvsem moramo ločiti važna vprašanja od nevažnih. Na prva odgovarjamo, na druga ne, zakaj vse pierada se itpremene v nekakšno igro med otrokom in odraslim, v igro, ki bi jo lahko krstili ,zakaj — zato'. Otrok petih ali šestih let rad vprašuje stvari, ki so sad njegove ne-utesnjene in bujne domišljije. Na primer; »Koliko dreves bi morali položiti drugo na drugo, da bi prišli do neha?« Ali: »Kako bi bilo, če bi zvezde padale z neba?« Nikar otroku ne odgovarjajte, da je njegovo vprašanje neumno; če je občutljive nravi, mu lahko takšni odgovori vlijejo plahost za vse življenje. Upremenile rajši odgovor v neke vrste igro, pri kateri si boste sami izmislili odgovor, ki bo obogatil otrokovo domišljijo in se kljub temu nekoliko približal resničnosti. Kmalu potem pride doba, ko se prične pri otroku prava izpraševalna bolezen. Kriza večnih .zakaj' je posebno huda tedaj, ko se prične otrok zavedati, da lahko s svojim vpraševanjem spravi odraslega v zadrego. Prvi m drugi ,zakaj' sta po navadi še iskrena, porojena iz znatiželjnosti, vsi poznejši so pa že nadaljevanje igre, v' kateri se otrok pogosto zavedno alt podzavedno norčuje iz odraslega. V tem primeru odgovorimo na ,zakaj' recinio ,zato‘, in tako preženemo otro-k. skomine po nadaljnjem igračkanju. Največja napaka, ki jo delajo odrasli, je ta, da se jim zde važna in tehtna samo tista vprašanja, na kalera znajo odgovoriti, vsa druga pa čislo odveč. Pri izpraševanju se rade pridružijo še druge težave: otrok pogosto vprašuje stvari, ki presegajo njegovo doumevanje. Majhen otrok včasih vpraša mater, odkod pridejo otroci, kje živi Bog, kaj se zgodi z nami po smrti. Če ugotovile, da vašega odgovora še ne bi razumel, ali da bi si ga napak razlagal, mu odgovorite, da bo vse to izvedel pozneje, in spretno odvrnite njegovo pozornost na drugo aodročje. Če vas otrok zaloti z vprašanjem, na katero ne znale takoj zanesljivo odgovorili, mu recite, da boste pogledali ,v knjigo', kaj tam piše. S tem boste otroku vlili spoštovanje do knjižne učenosti, kljub temu pa ne boste izgubili v njegovih očeh sijaja vsevednosti, zakaj otroci imajo kljub vsemu rajši neprijetno resnico kakor prijetno laž. (n) NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Z* viak prispevek, objavljen *v tej rubriki, plačamo 10 lir W 'S m — is sg a a' Urejuje A. Premfalk Damski gambit { Inž. M. Vidmar mi. — dr. Clierubim. Cottbus, april 1942. I di, df». Z. cl, eG. 3. Sc3, Sr«. 4. Lg5, Sbd7. 5. e3, c6. S. ač! (To črnemu preprečuje Cambridge-Springs-varianto s . Daa in Lb4.)Le7. 7. Sf3, 0—0, (Dobro $ je tucU Se4.) 8. De::, h6. (Rekli smo že, ‘ da je ta poteza v ortodoksnem dam. gambitu skoraj vedno dobra, to pa zaradi močnega belega pritiska na diagonali bi—h7, kjer je posebno kmet h7 neprestano ogražan. Dalje se mnogokrat šele pozneje izkaže, da je s tem pridobil črni kralj važno umika-lišče. Izkušnja uči. da so žrtve na hS tu prav redke, pa torej proti potezi h6 ni pomislekov. Važno je pa, v katerem trenutku jo izvedemo. Strogo gledano bi bila v tem trenutku primernejša slej ko prej nujna potezi Te8, ki je bolj elastična in si ohranja vse dobre odgovore na bela nadalie-2 vanja. Al drugače rečeno, naj bi črni 2s to važno razvojno a nevtralno potezo pričakal, kako se bo odločal bel, ki ima še vedno prednost poteze.) 9. Lh4, Te8. 10. Tel (Beli jadra r glavno varianto in mu ni nič do tega, da bi črnemu motil načrte. Tu bi namreč lahko poiskal ono variant-o, v kateri h6 ni posebno koristno. Znano je, da h6 ni priporočljivo v Capa blat. . covem razbremenilnem sestavu in r izmenjalni Karlovarški inačici, ki bi ; ;spet 11. l^ga neprijetno, ; tisne beli na liniji c. — še drugo • .tudi manj šablonsko in točnejše na-I :daljevanje je bilo belemu odprto; črni ;: je že izvedel c6 in se pripravlja na j; razširjeni krilni razvoj lovca na b7 z • a6, dc4 in bo in z namero, da izvede :: osvobodilno potezo c5; 10 Tdl bi bilo :;za črnega pri tem vse neprijetnejše. •;Pri tem je treba še ugotoviti, da nato Ta6 in b5 ni več teoretično zadovoljivo zaradi 11. Ld3 in 12. c5 in na 12, ... e5. 13, de5, Sg4. 14. Se2! seveda z zeio ; zapleteno igro.) • 10. ... a6. 11. Ld3 (11. cd5 je Se vedno ugodno, čeprav se je bela trdnjava pri tem že prezgodaj odločila: pri minoritetnem napadu z b4, a4 in Rezanci z grahom Napravi iz enotne ntoke in enega jajca trdo testo za široke rezance. Ko je testo nekaj časa počivalo, ga razvaljaj in posuši. Nato ga razreži v ši- , roke rezance, katere skuhaj v vreli | slani vodi. Posebej daj v kozico malo' Ovčje meso: Pol kile ovčjega mesa masti, razbeli v njej čebulo, prideni ™'ez kosti potrebuje za peko v pečici 15 minut. Kakor goveja pečenka mora zrezanega zelenega peteršilja ter grah in ga duši do mehkega. Ko je grah dušen, stresi v kozico pripravljene rezance, vse skupaj zmešaj in daj na mizo. Rezanci z grahom so dobra samostojna jed. M. R. Ljubljana. Okusen rožičev štrukelj Iz r>l kile kuhanega krompirja, 25 dek moke, 1 jajčka, 3 dek maščobe in za pol lire kvasa naredim testo in ga pustim vzhajati. čez dobre pol ure ga tenko razvaljam in namažem z nadevom. Nadev pripravim takole: 10 dek rožioeve moke poparim z mlekom in namadem testo, povrhu potresem s cimetom in sladkorjem. Testo zvijem r štrukelj in ga spečem v zelo vroči pečici. Ko je štrukelj pečen, ga dam še toplega na mizo. L. M. Bežigrad. Zdrob za dojenčke Zdroba danes skoraj ne moremo dobiti, zato si pomagamo na ta ali oni način. Svojemu najmlajšemu skuham mlečen zdrob, toda ne iz pšeničnega ampak riževega zdroba. Riž najprej dobro obrišem v svežem in čistem prti. ču, nato ga pa zmeljem v kavnem mlinčku. Kuham ga prav tako kakor pšeničnega in v veselje nas vseh mojemu sinku prav dobro tekne. R. M. Ljubljana. * Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete po objavi v naši upravi. Po pošti pošil a. mo sele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na uredništvo »Družinskega tednika« _ Kotiček za praktične gospodinje — Ljubljana, Poštni predal 345, ... krojiti krila tako ozko. da zbujaš na neprimeren način pozornost? ... imeti daljšega spodnjeea krila od obleke? To so si smele dovoliti naše babice, tebi ie pa itak dovolie^ nrh dovoli drusih stvari. ... obuti nogavice tako. da imaš šiv pri nogavici ovit okoli noge? Če pogledaš nogo s slabo obuto nogavico, se ti zdi. da se bo nekje izgubila. Prav tako pa tudi ne smeš pozabiti. (Ti štirje modeli na risan! Izrečno za »Družinski tednik« In niso bili še objavljeni.) Na sliki vidite štiri ljubke obleke za poletne dni. Prvi model kaže poletni kostim iz zelenega lanenega platna Bluza se zapenja z všitimi jermeni in žepi prav tako. Za sončne dni vam bo prav prišlo belo krilo, h kateremu lahko nosite bluzo, ki ste jo same spletle a rdeče in bele volne in bolero sinjemodre barve. Tretji model kaže sivo , . . —------ - -- _ nagubano krilo z rjavo bluzo s kimonsko ukrojenimi rokavi. V pasu lahko nosite pas iz rdečega usnja. Zadnji '•? nJfno. mesto na bi) dc4 (na model pa kaže ljubko poletno obleko iz črtaste svile. : ;r;m m®sJ'.u Jg v naš> varianti pravi Tcas za h6). 12. LXc4, b5. 13. La’ (Ta "lovec hoče pomagati dami pri napadu na črno rokado.) c5. 14. dc5, LXc5 (Kadar se beli pripravlja na te vrste napadov, je vedno bolje vzeti z lovcem). 15.0—0, Lb7. 16. Tfdl, DbS. 17. Lbl (Beli je zvaril hudo grožnjoTXd7) Tad8 (črni je hraber, bolj ubrambeno je bilo g6 ali Sf8) 15. TXd7!? (Podjetno, a ne prav prepričljivo) TXd7. 16. Se5, Tc7. 17. Sg4, e5? (Belemu se je posrečilo strahovanje: težko bi p« napad prodrl, če bi se črni nadalje hladnokrvno branil z Le7, na primer 18. LXf6, LXf6. 19. Dh7+ (potrebnost h6!) Kf8. 20. Tdl, LXC3. 21.be, Dc6 in DXc3 ali 20. e4, e5 ali celo Dd4 ali pa 20. SXf6, gf6. 21.Tdl, Dco itd.; beli bi pa lahko v 18. potezi še kaj drugega poskušal, n. pr. 18. Tdl, toda če bi črni našel potezo Kf8 ali Dc5 bi beli ničesar ne pridobil. Mogoče je zato bolje kazalo, že v 17. potezi menjati: 17. LXf6, gf6. 18. Dh7 + , Kf8. 19. Sg4. Ke7! 20. Tdl [20. SXh6, Kd8! — 20. DXh6, e5] Tf8 in črni je še r težavah, ne pa izgubljen. Podrobnejša analiza teh razčlenjenih variant t-u seveda ni možna.) Zaključek je nagel: 18. LXf6, gfS. 19. SXh6+, Kf8. 20. Dh7, Dc6(?) in ga črni še pospeši z obupno matno grožnjo, ki jo je pa beli zavnil eno-stavno z 21.Le4. črni se je vdal, ker Nekaj dobrih naukov o pravilnem kuhanju Predolgo kuhanje je jedem v veliko škodo V kuharski umetnosti je predolgo kuhanje jedi zelo razširjena in hkrati škodljiva navada in razvada. Pri takšnem kuhanju se uničijo pri zelenjavi vsi vitamini, meso namesto da bi ostalo sočno, se posuši, in — kar je tudi zelo važno —- veliko več kurjave porabimo. Priredili smo vam spodnjo praktično tabelo, da boste vedele, koliko časa se mora kuhati katera jed, da je kuhana in okusna. Dobro bi bilo, če bi si tabelo izrezali in obesili v kuhinji na vidnem mestu. Govedina; l kilogram govedine pečemo v pečici 25 minut. Pečenka je pečena takrat, kadar dobi lepo zlato-rumeno skorjico, ki zahrusta, in če se pokaže, ako jo prebodemo z iglo, krvava kapljica. Bifteke pečemo tako, da narežemo meso na 3 cm debele rezine in Jih pečemo na vsaki strani po tri minute. Prerezan biftek mora biti malo manj rdeč kakor pečenka. Teletina: Približno pol kile teletine pečemo v pečici 25 minut. Skorjica mora biti hrustava in če jo zajrežemo se mora pokazati lepo belo meso, brez rdečih žilic. Kadar pečemo telečje zrezke, morajo biti rezine zelo tanke; pečemo jih najprej na zelo močnem ognju, potem pa, še 10 minut na slabšem. Skorja mora biti zlatorumena in zrezek mora biti tudi v sredini dobro / (fOtp&dinili Važno je, da vam pralni prašek pri pranju ne kvari perila. Zato mora vsebovati dovolj maščobnih kislin. Tak milni prašek brez klora je »MAJDA«, ki vsebuje ustrezajočo količino mila z dodatkom kisika, da po-spešuje beljenje perila. »MMUCA« pralni prašek za namakanje vam v zvezi z .Majdo* prihrani mnogo dragocene energije. »MN« čistilni prašek hitro očisti vsakovrstno nesnago s kovinskih in emajliranih predmetov in je neprekoeljiv za umivanje aelo umazanih roki Zahtevajte povsod te znamke! da ie čevljar pri čevljih naredil ravne in ne izhoiene pete. ... vk svetli in lahki poletni obleki obleči izrazito športnih čevljev, klo- ..., ^ - ------- goveja pečenka mora biti tudi ovčja pečenka znotraj lepo, - - rožnatordeča. Ovčje zarebrnice mora- bilka, torbice in rokavic? Učinek, ki mo na vsako stran peči po 3 minute > ga narediš na človeka, bo prav tak-na zelo hudem ognju. | šen, kakor če bi včasih prigrizovala Svinjina: l kilogram svinjske pe. k jagodovi torti klobaso, čenke pečemo 1 uro. Kadar je pečena. postane meso v sredi lepo belo. Zarebrnice ali zrezek 2 cm debeline pečemo po 5 minut na vsaki strani. Riž: Zelo važno pravilo, ki si ga moramo na vsak način zapomniti, je to, da moramo riž, testenine in močnate jedi kuhati v zadostni količini vode. Za 150 gramov riža potrebujemo 2 litra slane vode in ga mdramo kuhati 18 minut. Testenine: Za 250 gramov testenin potrebujemo 2 litra slane vode. špagete kuhamo 18 minut, rezance in makarone pa 12 minut. Beluši: 1 kilogram belušev kuhamo v slani vodi 20 minut. Stročji fižol: v pokriti posodi ga dušimo v slani vodi 15 minut, potem Pa pripravimo z nekoliko presnega masla ali s primerno omako. Grah; če ga dušimo za omako, potrebuje dalj časa (30 minut), zato je pa tudi okusnejši. V slani vodi ga kuhamo samo 15 minut. Zelena: Skrbno očiščeno zeleno kuhamo 35 minut. Špinača: Dobro oprano in očiščeno špinačo stresemo v vrelo slano vodo in jo pustimo še dalje vreti 5 minut. Ali vež, da ne smeš... ... biti nikoli tako malomarno oblečena. d* ti gledajo uaramuivo izpod rokava* Pečenka iz kunčjega mesa? Kaj priroma enkrat na mesec na mizo Kmalu bodo pomladanski kunci fodni za pečenko. Kadar mamica za-olje kunca, je vselej velik dogodek za družino. Ko je pa kunčje meso ta- Dre poletni oblekel za vaše hčerkice, ki j«4|K>žlvljajo živobarvno meni trakovi. ko okusno in sočno! Prav zato se bo vsaka gospodinja potrudila, da bo vsaj za ta redki dogodek pripravila družini takšno kosilo, da ga bodo vsi veseli. Prinašamo nekaj receptov. Kunčji ragu: V kozici stopi nekaj; masti in deni vanjo koščke kunca. Na; obeh straneh rumeno zapeci, potlej pa vzemi stran od ognja. V ponev; deni — po možnosti — nekaj kock; prekajene slanine in majhnih novih; cebulic ter pusti zarumeneti. Nato; dodaj meso, potresi z žlico moke, pri-' lij kozarec rdečega ali belega vina in; nepokrito pusti nekaj časa dušiti, da; vinska kislina izhlapi. Potlej kozico; pokrij in po velikosti in starosti kun-' ca kuhaj še pol ure ali več. kakor: pač presodiš. Da bo jed čimbolj okus-; na, lahko omaki dodaš rumenjak. Po-; stavi na mizo z ocvrtimi krušnimi rezinami ali čim podobnim. Kunec v marinadi: Na koščke zrezanega kunca pusti en dan ali dva marinirati v rdečem ali belem vinu (poldrugi do dva kozarca) z začimbami (t; poi ne ____ ________ ______ _______ jih hitro speci na hudem ognju, po- „ ^ ^ tresi z dvema žlicama moke, nekoliko; ;skakač na f5 zadrgne črnemu kralju 7.n VlltMATn in nvilll nol-Al l Im innn r-.il _ i 1 » . _ zarumeni in prilij nekoliko vina ali juhe. Meso mora biti popolnoma pokrito s tekočino. Dodaj začimbe iz marinade, osoli, opopraj in prideni še kunčjo kri ter nekaj minut med mešanjem kuhaj'. Med tem časom pa ocvri_ precej^ čebule in ji po možnosti dodaj nekaj_ kock prekajene slanine ter kunčja jetrca. Vse skupaj dodaj Daenski klobuki Hovi modeli 7,a pomlad in poletje na zalogi. Sprejemam tudi v popravilo. Salon „TRIIDA vrat. Poglejmo še, kako bi beli končal na 20. ... Ke7: enostavno z 21. DXf7-t-. Kd8. 22. Tdl+, Ld4. 22. Dg6, ali bolj komplicirano: 21. SXf7 (21 Sf5 + ?. Kd8), Tf8! 22. SXe5 + ! Ke6 (če Kd«. 23. Tdl + , Kc8. 24. Lf5 + , Kb8. 25. Sd7 + , Ka7. 26. Dg6) 24. Sd71! in črni je brez prave obrambe, saj je naT'd7 z 25. Lf5+, Ke5. 26. f4 + , Kd6. 27. DXd7 mat. • ■ Podjetna igra našega mladega mojstra, ki je čutil, da se bo »ribica* kmalu ujela; proti močnim igralcem uporablja navadno bolj solidna pota. črni je v začetku svojemu priimku primerno pač »angelsko« sviral, pozneje je pa moral vražje piskati, kakor mu je beli ukazoval. “ sS* Ulic« 3. maja (AleLsanJrvva) 5 mesu in pusti še nekaj časa kuhati. Postavi s prikuho na mizo. Nadevan kunec: Zmešaj kunčja je- drobtine, nekoliko soli, popra in ne-koliko^ česna, vse skupaj sesekljaj, primešaj stepeno jajce, meso dobro predelaj, nadevaj z njo kunčje prsi m jih zašij. »Posebej pripravi navadno zelenjavno juho in med kuhanjem deni vanjo nadevanega kunca. Pusti kuhati, dokler ni meso mehko, lunca razparaj, nadev zreži na rezine, meso postavi na mizo z juho in zelenjavo, k nadevu pa serviraj solato. Kunec v a pikunten način: Hrbet in zadnji del kunca najprej pomaži z gorčico, potem pa še z nekaj kapljicami oija in pusti marinirati čez noč. Drujn dan deni kunca v kozico, prilij nekoliko vode in postavi v pečico. Meso pogosto polivaj z omaka in ga pusti rumeno zapeči. Postavi na mizo z zelenjavo ali krompirjem. Izda a K Bratu*« novinar: odsevan* H.. Ker*, uovlnar; ttak* tiskarna Merkur d. d. * Liubl anU » tiskarno odeovar.ia O. Mihalek REŠITEV PROBLEMA ŠT. 176. 1. Ld3! (grozi DXc4 mat) 1. ... KXd3. 2. De3 mat 1. ... LXd3. 2. Del mat 1. ... Kb4. 2. DXc4 mat REŠITEV PROBLEMA ŠT. 177. 1. Lh8!j SXc3! 2. Kc6! 12. LXc3f izgubi: b4. 3. Lb2, d5! (c4? 4. Kc6, c3. 5. Lal! =). 4. Kc6, d4. 5. KXc5, d3. 6. Lel, b3 in en kmet uteče'1, b4. 3. g7. Kf7. 4. KXd61, Kg8 lc4.5.Kc5 ; = ; Se4-r. 5. Kd5, b3. 6. Kxe4, Kg«. 7. Kd3 = ali 5...Kg8. 6. Kxe4, c4. 7. Ke3 - ali 5... Sf6 + . 6. KXc5, b3. 7. g8D+ remis ( = )] 5. KXc5, b3. 6. Kb4, b2. 7. Ka3! neodločeno, ker duma ali trdnjava patirata, a ostali figuri ne zadostujeta. — V drugi potezi lahko še črni poskuša igrati na zmago s Se4, ne pa s Sa4? 3. KXb5. Npr.: 2 ... Se4. 3. KXb5, d5 (ali Ke(i) 4. Lb2! Ke6 Ičrni je v pasivni poziciji: d4. 5. Kc4 in žrtev lovca ali e4. 5 Kc6 = 1 5. gl! Kf7. 6. Lal, Kg8. 7 Lb2. c4. 8. Kc6, c3. 9. LVC3, SvC3 10.Kc5, KXg7. 11. Kd4, Kf6. 12. KXc3, Ke5. 13. Kd3 remis — a) 3... Ke6. 4 Lbž, Sf6. 5. La3, Sd7. 6. g7, Kf7. 7. Lb2, d5. 8. Lal itd. kakor b) b) 3...St«l 4. Kc4, Ke6 (z grožnjo Kfo). 5. L^7f