LIST Časopis sea trgovino, industrijo In obrt. jnm Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Liubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. Ljubljana, v torek, dne 9. januarja li)30. Teleion št. 2552. ŠTEV. 4. Trgovska pogod* ba s Španijo. »Službene Novine« z dne 4. t. m. objavljajo trgovinsko pogodbo med našo državo in Španijo. Pogodba je bila sklenjena že 27. septembra 1928 v Madridu, a ratifikacija se je izvršila 18. decembra 1928. Stopila je v veljavo 31. decembra 1929, ker je priloga »Službenim Novkiam« z dne 4. t m. datirana dne 31. decembra 1929. Kakor vse doslej sklenjene pogodbe, vsebuje tudi trgovinska pogodba s Španijo klavzulo največje ugodnosti, s čemer odpade takozvana »sur-'taxa«, ki je predstavljala zelo odiozno dajatev, katero se je moralo plačati ob uvozu našega blaga v Španijo. Klavzula o največji ugodnosti velja tudi za trgovino med našo državo in španskimi kolonijami. Ta klavzula največje ugodnosti pa ne velja glede koncesij, ki jih jo dala Španija Portugalski. Tarifni del pogodbe vsebuje naslednje pogodbene carine, ki so z uveljavijenjem pogodbe stopile v veljavo (vse za 100 kg): Tarifna številka 5: riž oiuščen 7 zlatih Din, neoluščen 3 zl. Din; iz tar. št. 7: paradižniki tj zl Din; čebula in česen 7 zl. Din; krompir 4 zl. Din; iz tar. št. 10: mleta paprika v zavojih do 5 kg 75 zl. Din, drugače 70 zl. Din; iz tar. štev. 12: svežo grozdje v zavojih do 5 kg 25 zl. Din, drugače 20 zlatih Din; suiio grozdje v grozdju ali v zavojih 5 kg: iz Malage v grozdu 75 zl. Din, iz Malage v zrnu 20 zl. Din, ostalo: iz De Denia 10 zl. Din; iz tar. št 14: posušeno meso od breskev v sodih 2o zl. Din; iz tar. št. 18: sveže limone, prosto; sveže pomaranče 5 zl. Din; iz tar. 19: banane 5 zl. Din; iz tar. št. 20: mandeljni zeleni 10 zlatih Din, suhi v lupinah 20 zl. Din, brez lupin 35 zl. Din; iz tar. št. 21: smokve suhe v zavojih do 10 kg 20 zl. Din, drugače zavite 12 zl. Din; iz tar. št. 96: pluta sirova prosto; iz tar. št. 104: olivno olje 30 zl. Din; iz tar. št. 112: rum z največ 55% alkohola v sodih 175 zl. Din, v drugih posodah 250 zl. Din; žganje od vina (konjak) v sodih 175 zl. Din, v drugih posodah 250 zl. Din; likerji, posla jene ali začinjene pijače v sodih 175 zl. Din, v drugih posodah 250 zl. Din; iz tar. štev. 115: prevrela vina Jerez ali Malaga do 18% alkohola in ostala vina do ; 14% alkohola v sodih, balonih, rezervoarjih 45 zl. Din, Malaga ali Jerez do 18% v drugih posodah ali steklenicah 55 zl. Din; ostala vina do 14% 65 zl. Din (ako vina Jerez in Malaga vsebujejo preko 18%, ostala "vina preko 14% alkohola, se carini za vsak odstotek še 5 zlatih Din, m sicer do 225%, preko 22 5% pa se carinijo kot moene alkoholne pijače); iz tar. stev. J25: naravne mineralne vode neoslajene 1-40 Z1 Din- iz tar št 148: konzerve od sadja in drugih plodov: meso od breskev neoslajeno 50 zl. Din; tun v olju 80 zl. Din, ostale konzerve, izvzemši ribe, 80 zl. Din- iz tar. št. 277: gladke bombažne tkanine (1 mz preko 120 gr) s 50 niti ali mani 120 zl. Din, 50 do 80 niti 140 zl. Din, preko 80 niti 180 zl. Din; pri tkani-nah^od 60—120 gr na 1 m2 z odgovarjajočim številom niti 180, 180 in 200 zl. Din ter pri tkaninah izpod 60 gr na I m* 200. 200 in 240 zl. Din; iz tar. ’ ostale volnene tkanine preko 180 zl. Din, 500—700 gr 230 zl. Din, 300—500 gr 280 zl. Din in iz- pod 300 gr 300 zl. Din; iz tar. št. 439: izdelki iz plutovine v ploščah, komadih, listih 5 zl. Din, kameni, opeke, cevi itd. iz plutovine 10 zl. Din; iz tar. št. 440: ostali izdelki iz plutovine, podplati, zamaški brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 75 zl. Din v zvezi s fino in najfinejšo tvarino 200 zl. Din. Od 1. aprila 1930 dalje se morajo banane oprostiti plačanja mestnih trošarin (uvcznin). Pošiljke vin »Jerez« (Cheri) morajo imeti ob uvozu poleg izvornega spričevala tudi spričevalo o analizi. Pogodba je sklenjena za eno leto, podaljša se pa molče, ako jo ena izmed pogodbenih strank pravočasno ne odpove. Odpovedni rok znaša tri mesece. Družbeni davek. (Občine imajo pravico na tangento samo od založišč, ki so stalna.) V zvezi s členom 88 zakona o neposrednih davkih se je pojavilo vprašanje, kaj je razumeti pod založišči v zmislu odredb tega člena. Zainteresirana podjetja in udruženja so se v prošnji, da se izda v tem oziru meritorno pojasnilo, zavzela za to, da se pravice na tangento ne prizna občinam, v katerih so založišča in jim jo odreče s tem, da se pojem založišče, čim ožje tolmači. Ministrstvo za finance je z razpisom br. 59065/29, naslovljenim na finančno ^direkcijo v Zagrebu, vprašanje tangent za založišča pojasnilo sledeče: »Preodkaz tangente odmerjenega družbenega davka se mora vedno izvršiti, kadar razvije podjetje svoje poslovanje na področju več občin, bodisi v obliki centrale, Podružnice, tovarne, delavnice, založišča«;. Kakor se vidi iz besedila odredbe tega člena, je zakonodajalec uvrstil tudi založišča v vrsto naprav, ki imajo za posledico porazdelitev davka. Navajaje samo za primero naprave, ki dajejo prizadetim občinam pravico na tangento, se zakonodajalec ni omejil samo na komercijelne naprave, nego je tu navedel tudi take, v katerih se vrši in razvija samo tehnična stran dela, in to popolnoma upravičeno, ker tudi ti posli prispevajo s svojim delom k skupnemu uspehu podjetja. Nastaja edino vprašanje, ali naj se založišča v vsakem poedinem primeru smatra za napravo v zmislu tega člena, to je ali in kaka založišča dajejo občini, v kateri se nahajajo, pravico na tangento. Niti zakon, niti pravilnik nimata v tem pogledu nikakih podrobnih navodil. Vendar pa nam za primer v zakonu navedene naprave točno kažejo smer, v koji se more vprašanje pojasniti. V prvem odstavku člena 88 se navaja: »če pri industrijskih ali rudniških podjetjih (centrala) in podružnice (tvornica, delavnica, agentura, založišče itd.) niso v okolišu ene občine ...« Tovarne, delavnice in agenture so stalne naprave vsakega podjetja, ki jih otvarja, odnosno osnav-lja z namenom, da mu trajno služijo. Ako je zakonodajalec postavil tudi založišča v isto vrsto in jih izenačil z navedenimi napravami, sledi iz tega, da morajo imeti tudi založišča značaj stalnosti, ker se drugače ne morejo smatrati za naprave, ki daje občini pravico na tangento. — Odgovor na vprašanje, ali ima založišče značaj stalnosti ali ne, je odvisen od konkretnih okolnosfi. Za primer se navaja, da stalnega značaja nimajo na primer: založišča, katera imajo sladkorne tovarne na železniških postajah radi nakladanja sladkorne pese v času sezone. Tega značaja nimajo tudi orna založišča, katera imajo gozdarska podjetja začasno, dokler ne rzypv7;ij° posekanega lesa, a stalna založišča lesa za prodajo se smarajo za naprave, ki dajejo občini pravico na tangento. Potemtakem se mora občinam odkazati langenla samo za taka založišča, ki ima jo obeležje stalnosti.« Strokovni tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v februarju enomesečni tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov. Tečaj bo celodneven in se bo vršil v Ljubljani Namen pouka bo: 1. Splošna vzgoja sodobnega okusa pri sestavi vzorcev in izbiranju harmoničnih barv za stensko slikanje in izpopolnitev pri sestavljanju in prenašanju vzorcev. 2. Spoznavanje glavnih smrenic pri sestavi učinkovitega besedila za na- j pisne table in reklamo in izpopolni- • tev praktičnega znanja pri izdelova-j »ju takih napisov v materijalu. I Pouk bo teoretičen in praktičen. V • tečaj se sprejemajo predvsem mojstri, ■ samo izjemoma, kolikor bo dopuščal prostor, tudi starejši pomočniki iz okoliša Dravske banovine. Prijave je poslati najkasneje do 20. januarja t. 1. neposredno na naslov: »Zavod P. r 0. Zbornice za trgovino, obrt in indu-\ sirijo v Liubljani.« Podrobnejša po-jasnila dobe prijavljenci pismeno ali ustmeno v zborničnem uradu. OPOZORILO PRED JNSERIRANJEM. Tvrdka Herbert Schulze iz Leipziga pošilja tvrdkam okrožnice b sprejemnimi polami, na katerih naj bi tvrdke napisale podrobnejše podatke glede svojih podjetij. V okrožnicah ni o stroških nobenih navedb, pa so tvrdke mnenja, da se bo inseriranje v adresni knjigi izvršilo brezplačno. SeJe kasneje dobijo tvrdke račun, ki je celo višji kot znašajo pristojbine za inseriranje v druge adresarje. Zato opozarjamo pred gornjo tvrdko vse interesente. DEFICIT FRANCOSKE ZUNANJE TRGOVINE. Francoski uvoz v prvih enajstih mesecih leta 1929 je znašal 53.264,860 000 frankov za 54,155.691 Ion, to je za 5.140.815.000 frankov in 9,344.000 ton več-kot v isli dobi leta 1928. Izvoz je dosege! 45.675,864.000 frankov in 36.464.000 ton, ali za %7,710.000 frankov in 1,349.529 ton manj kot v odgovarjajoči dobi lela 1928. Torej naraščanje uvoza in padanje izvoza. Priprave za revizijo carinske tarife. (Poročilo zborničnega tajnika g. Ivan Mohoriča v plenarni seji Zbornice za TOL) I. Uzakonjenje carinske tarife. Splošna carinska tarifa, ki je sedaj pri nas v veljavi, ni zakon, marveč je samo načrt zakona, ki je na podlagi pooblastila ministrskega sveta po čltnu 71 zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april—julij stopil dne 20. junija 1925 v veljavo. Ta načrt tarife je bil izdelan v letu 1924, torej v dobi inflacije, ko so cene blaga od dne do dne menjale in s tem tudi produkcijski in konkurenčni od-nošaji. Zato takrat ni bilo mogoče dati definitivne baze naši carinski politiki. Tega se je tudi vse naše gospodarstvo dobro zavedalo. Splošna carinska tarifa, ki je od leta 1925 že peto leto v veljavi, je imela torej značaj prehodne tarife, ki naj bi vodila k konsolidaciji gospodarskih prilik, predvsem pa je imela služiti kot osnova za sklepanje trgovinskih pogodb z inozemstvom. Od dobe, ko je ta tarifa sestavljena, pa do danes je poteklo šest let, tekom katerih so se naše gospodarske prilike znatno spremenile. Sklenjene so carinsko-tarif-ne pogodbe z vsemi državami, ki so kazale pripravljenost in interes, da sklenejo z nami carinske pogodbe in s tem je s tarifo dosežen namen, kateremu je imela služiti. Prišel je zato čas, da se tarifa uzakoni. Uzakoniti pa se ne more v oni obliki, kakor je sedaj v veljavi, marveč je potrebno, da se pred uzakonitvijo izvrši temeljita revizija cele tarife, kakor je to z ozirom na sedanje gospodarske pri like potrebno in v kolikor je to, z ozirom na naše pogodbene obveze napram inozemstvu, sploh izvedljivo. Revizija je potrebna iz mnogih raz logov. Navesti hočem le najglavnejše. Eden izmed razlogov je ta, da so v toku preteklih petih let, odkar je ta tarifa v veljavi, mnoga podjetja, ki so 'bila osnovana v dobi inflacije, v glavnem v spekulativne svrhe, prenehala obstojati, zato pa so nastala v toku zadnjih let nova podjetja in obrati, ki jih v dobi, ko se je tarifa sestavljala, še ni bilo mogoče predvideti in ki vsled tega tudi v tarifi v marsičem niso zadostno vpoštevana. Stabilizacija valute je konsolidirala naše produkcijske in trgovske prilike in jih postavila na solidno podlago. Konkurenčne prilike so vsled tega danes v mnogem oziru drugačne, kakor so bile takrat, ko se je tarifa sestavljala. Pojavlja se tudi zahteva po racionalizaciji naše zunanje trgovine in vedno -bolj se kaže potreba izdatnejšega pospeševanja in zaščite domačega dela v vseh onih panogah,' kjer imamo doma dovolj surovin in pomožnih sredstev, pa tudi izvežba-nega delavstva. Nadaljni moment, radi katerega je revizija carinske tarife brezpogojno potrebna, je ta, da so v toku zadnjih sestih let skoro vse države, ki pridejo za našo zunanjo trgovino v večjem cbsegu v poštev, menjale svoje carinske tarife in sicer po večini tako, da’ so povišale carine na poljedelske proizvode in s terfl otežale našemu izvozu dostop na njihova tržišča. Nasa \ iada na take ukrepe inozemskih držav ni reagirala, dasi je imela v carinsko-tarifnem zakonu zadostna pooblastila za primerile protiukrepe. Tekom celih petih let nismo niti en-! krat menjali carinski ažijo in do da- KtBKi^CTCHC nes tudi nismo povišali niti ene carinske postavke. Uvaževati je treba tudi to, da smo mnogo carinskih postavk v tarifi svo-ječasno namenoma odredili nekoliko višje, kot pa naj bi carina končno-•veljavno znašala, zato da bi imeli možnost, da jih pri trgovskih pogajanjih proti primernim kompenzacijam znižamo. Pri nekaterih pozicijah s< je to tudi faktično zgodilo, dočim pa pri drugih postavkah ni prišlo do znižanja, ker nam zainterisirane inozemske države niso mogle, odnosno niso hotele nuditi primernih kompenzacij. Tako je ostala carinska tarifa na mnoge za gospodarstvo važne predmete v prvotni prekomerni višini do danes v veljavi in bremeni pre-•občutno tuzemskega konsumenta in trgovino z dotičnimi predmeti, kar seveda ni v korist gospodarskega napredka, niti splošnega kulturnega razvoja dežele. Tu mislim predvsem na električni-instalacijski materija!, ki je za izgradnjo vodnih sil in elektrifikacijo države velikega pomena, ki pa je danes obremenjen z 30 do 86% od vrednosti. Izkazalo se je nadalje, da mnoge industrije in obrti, ki so bile svoje-časno zadostno zaščitene, vsled izpre-menjenih prilik vedno težje vodijo konkurenčno borbo z inozemstvom in da je nastala potreba, da se jih vsaj proti dumpingu izdatneje zaščiti. Dejstvo ie tudi to, da so v sedanji tarifi le nekatere vrste industrije pogodo-vane, dočim za druge slične ugodnosti niso predvidene. Carinska tarifa vsebuje vsega 26 točk za pospeševanje industrijske produkcije in vedno glasneje se čuje zahteva, da je treba te ugodnosti v primerih dokazane potrebe razširiti tudi na druge panoge. 'Končno je še en važen razlog za revizijo ta, da se mora zopet vzpostaviti pravilni vrednostni odnošaj med carinami na finalne produkte, polfa-brikate in surovine, ki so ga tarifne pogodbe z inozemstvom v mnogih točkah porušile. Inozemske države so se pri sklepanju carinsko - tarifnih pogodb z Jugoslavijo interesirale v glavnem le za znižanje uvoznih carin na finalne produkte. Tem zahtevam se je v toku osmih carinsko - tarifnih pogodb, ki smo jih sklenili z inozemskimi državami, v velikem obsegu ugodilo. Dali smo jim popuste, ki gredo od 20 do 70% od autonomne carine. Carina na polfabrikate in na surovine pa je medtem ostala na prejšnji višini, ker se v toku pogodb zanje ni inikdo zanimal, sami iz lastne inicijative pa do sedaj tudi nismo spravili odnosa ja v pravo ravnovesje. Tak primer imamo sedaj z grenko soljo in kalijevem sulfatom, ki ga je treba na en ali drug način urediti. Že prednjih par momentov, ki sem jih Vam na kratko naznačil, jasno kaže, da je carinska tarifa pred uzakonjenjem neobhodno potrebna revizije. 0 tem vprašanju so jugoslovanske zbornice izčrpno razpravljale na letošnji konferenci, dne 26. in 27. maja v Novem Sadu in stavile v rezolu-ciji zahtevo, da se revizija tarife izvrši ob sodelovanju gospodarskih zbornic. Naša zbornica je imela v Novem Sadu referat o položaju industrije v okviru sedanje carinske tarife, v katerem je podrobno obrazložila stanje glavnih panog industrijske in obrtniške produkcije v naši državi in tudi že v glavnih obrisih naznačila smernice za revizijo carinske tarife. Novosadska konferenca je soglasno osvojila naše predloge in zato je imela zbornica pojmljiv interes na tem, da jugoslovanske zbornice enotno formulirajo svoje zahteve glede revizije carinske tarife. (Nadaljevanje prihodnjič.) PORABA SLADKORJA V RAZNIH DRŽAVAH. Največ sladkorja na osebo porabi na lelo Danska, namreč 51 kg. Sledi ji Anglija s 45 kg, Avstrija z 29 kg, Češkoslovaška z 28 kg, Nemčija in Francija s 25 kg, Ogrska s 13 kg, Poljska z 12-7, Grška z 10-5 kg, Italija z 10 kg in Jugoslavija s 7-3 kg. Dežele velike porabe —• Belgija, Holandska, Švica itd. — v tej statistiki niso navedene. Uvoz našega krompirja v Grčijo. Uvoz krompirja iz naše države je dovoljen samo v Novo Grčijo (Makedonijo in Tracijo) in je iz fitopatolo-ških razlogov prepovedan uvažati naš krompir v pokrajine stare Grčije. Celokupni uvoz krompirja v Grčijo je znašal v teku prvih desetih mesecev 1929 iz Madžarske 4,373.516 kg, iz Egipta 2,464.457 kg, iz Francije 833.735 kg, iz Italije 242.423 kg, iz Jugoslavije 143.509 kg, iz vseh drugih držav pa 8,725.915 kg. Naša država zavzema torej glede uvoza krompirja v Grčijo šesto mesto. Solun uvaža v glavnem krompir iz Madžarske in prav malo iz Jugoslavije, ker je madžarski krompir cenejši od našega in stane 10-tonski vagon krompirja v Madžarski 50 dolarjev, transport tega vagona znaša 70 dolarjev, potem takem stane franko vagon Salun 120 dolarjev ali 9000 drahem. Temu je treba dodati še carino v iznosu 2625 drahem in špediterske stroške, tako da stane 1 kg madžarskega krompirja ocarinjen in prenesen iz vagona na trg okoli 1-20 drahme. Naš krompir pa stane okoli 8000 dinarjev za vagon franko postaja Beograd. Transport tega krompirja od Beograda do Djevdjelije stane 1105 dinarjev, a od Djevdjelije do Soluna 467 drahem, potemtakem stane 10-tonski vagon našega krompirja franko Solun okoli 12.428 drahem. Temu iznosu se mora dodati še carino, ki znaša 2665 drahem, kar znaša skupno 15.053 drahem ali okoli 150 drahme za kg. Taka cena je za trg previsoka in ne more naš krompir konkurirati z madžarskim: dočim stane 1 kg madžarskega krompirja 120 drahme franko Solun ocarinjen, slane 1 kg našega krompirja franko Beograd okoli 102 drahme. Potemtakem pride za izvoz krompirja v Grčijo v poštev v glavnem Vardarska banovina, ker je tam krompir cenejši in so transportni troski do Soluna mnogo manjši. Z uvozom krompirja v Solun se pečajo naslednje tvrdke: Jakov Houlli, rue Olimpiou Diamandi 50, Salonitne. — Dimitracopoulos & Xenakis, rue Navinahias Limnou, Salonique. — Haim Benveniste, rue Averoff, Salo-nique. — Jovan Popovitch Cie., Lombardo Han 21, Salonique. — Patr-noghitch & Ciei., Lombardo Han 14, Salonique. — Freres Dingaratz, rue Victor Hugo 8, Salcnique. — Moise Faraggi, rue Victor Hugo, 5, Saloni-que. — Nantchitch, Hadjinikoloau & Sotirovitch, rue Salamine, Salonique. — Sabatto Aroesti & Cie., rue Agyp-te 57, Salonique. — Marcos Freres, rue Alexandre le Grand, Salonique. 1— David A. Altcheh & Cie., rue Ale->:andre te Grand, Salonique. — Haim Juda, rue Egypte, Salonique. — Mati s & Cie., rue Egypte 35, Salonique. — Jean Tchothios, rue Olimptou Diamandi, Salonique. — Mentech S. Saltiel Platiš Emboriou 2, Salonique. Davek potujočih agentov in trgovskih potnikov. Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: Potujoči agenti, trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, so zavezani k plačevanju davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev po členu 42, druga skupina, točka 1 zakona o neposrednih davkih. Nezavisno od čistega dohodka plačujejo navedeni ta davek pred začetkom poklica v letnem iznosu 1000 Din (čl. 52 in 59 omenjenega zakona o neposrednih davkih). Davek se plača pred začetkom izvrševanja poklica v prvi polovici leta v celem letnem iznosu po 1000 Din, če se pa poklic prične izvrševati v drugi polovici leta, pa v znesku 500 Din (člen 148 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih). Če se potujoči agent ali trgovski potnik ne more izkazati s potrdilom o vplačanem davku, mora poleg rednega dav- ka plačati kot kazen še enkratni iznos rednega davka. Potujočim agentom in trgovskim potnikom služi kot dokaz o plačanem davku davčni list (poreska karta), katerega dobi pri davčni upravi za nabavno ceno (čl. 157 omenjenega zakona). Potujoči agenti, trgovski potniki, ki pridejo iz inozemstva radi nakupa prodaje in sklepanja trgovskih poslov v obče v tuzemstvo, plačajo ta davek na obmejni carinarnici ob dohodu v našo državo, kakor je to predvideno v členu 148, točka II., 5 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih. Vsi potujoči agenti in trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, se pozivajo, da izpolnijo svojo davčno dolžnost, plačajo ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledicam, predvidenim v členu 139 omenjenega zakona o neposrednih davkih. Zdravniška preiskava vajencev. Zdravniška izpričevala takse prosta. Kr. banska uprava Dravske banovine je izdala vsem srezkim in mestnim načelstvom naslednjo okrožnico: »O posledku okrožnice velikega župana ljubljanske oblasti z dne 3. januarja 1929, 0. br. 3559/2, ter velikega župana mariborske oblasti z dne 31. maja 1929, O. br. 633/3, s katerima je bila uvedena obligatorna zdravniška preiskava vajencev, sporoča finančna direkcija v Ljubljani z dopisom z dne 7. novembra 1929, štev. 25.094, nastopno: Obligatorno preiskavo vajencev ter predložitev dotičnih zdravniških izpričeval obrtnim in trgovskim zadružnim organizacijam je naslov odredil na podlagi zakona. Imenovane prisilne organizacije izvršujejo torej v tem oziru javne posle v imenu in za državo; predmetna zdravniška izpričevala so deli uradnih spisov in so po točki 4, člena 5, ter po točki 1, člena 6 zakona o taksah takse prosti. V bivši ljubljanski oblasti velja seveda prednje določilo le za one vajence — pripadnike zadrug, ki so za uvedbo obligatorne zdravniške preiskave dobile odobrenje v pravilih. O prednjem obvestite vse zadruge svojega območja. Za bana: dr. Mam s. r.c FRANCOZI IN NEMCI NA BALKANU. V sofijskih listih beremo sestavke, katerih je znašal trgovski promet Nemčije s sedmimi vzhodnimi državami Evrope (Češkoslovaško, Ogrsko, Jugoslavi-Grško, Bolgarijo, Rumunijo in Turčijo) jo, Grško, Bolgarijo, Rumunijo in Turčijo) v il. 1928 vsoto 2330 milijonov zlatih mark, dočim je znašala trgovina Francije z istimi državami v istem letu samo 410 milijonov mark, torej niti eno petino nemške trgovine. Trgovina Nemčije z imenovanimi državami je narasla v letih 1923—1928 za 108 odstotkov, trgovina Francije samo za 52 odstotkov. Lansko leto 1929 bo za Nemčijo izkazalo še ugodnejše zaključke. Nemčija je v trgovini s temi državami v celoti na prvem mestu, tudi pred drugimi državami, ne samo pred Francijo. INTERESNA SKUPNOST NAJVEČJIH DVEH LESNIH PODJETIJ EVROPE. Iz Londona prihaja presenetljivo poročilo, da sta sklenili interesno skupnost Ofa, delniška družba lesne industrije v Ženevi, in pa londonska British and European Timber Trusl Ltd. Ta transakcija je eden največjih dogodkov v lesnem gospodarstvu Evrope, ker je združena v eni roki lesna produkcija dveh m lijonov metrov. Strokovni krogi pravijo, da ima ta spojitev velik pomen za vse evropsko lesno gospodarstvo. Pogodba določa, da prevzame vrhovno vodstvo obeh podjetij Ludvvig Sonnen feld, generalni ravnatelj Ofe. Dr. Jurij Štempihar: Civilno-pravne meddržavne pogodbe Kraljevine Jugoslavije. (Ponatisk prepovedan.) < Nadaljevanje.) Č) Od >netunskih konvencij« dto. Nettuno 20. julija 1925 (Sl. Nov. 1928 št. 260-D) prideta v poštev: 1. sporazum o dolgovih in terjatvah v a. o. kronah ureja valuto plačila in razmerje naprain a. o. valuti, možnost sodniškega moratorija, prekinjenje rokov, odpravo plačilnih prepovedi; 2. sporazum o (dolgoročnih) pogodbah urejuje spremembo ali razveljavljenje pogodbe, katere izvršitev bi vsled spremenjenih razmer v trgovini pomenila znatno oškodovanje zavezancu. Avstrija. A) Pogodbe 24. januarja 1923 (Sl. Nov. 1924, št. 88-XlX) urejujejo: 1. odpravo sekvestrov; 2. plačilo dolgov v a. o. kronah; 3. sistemizacijo »bosanske« imovine; 4. prenos ozir. delitev d. d., ki imajo sedež v Avstriji in izvršujejo proizvodne ali prometne posle na bivšem a. o. ozemlju. — Pripomni se, da se opira omejitev piačil v tuji ali zlati valuti na notranjo zakonodajo, čl. 51 zakona, Sl. Nov. 1925, št. 276-LXXI). B) Pogodba o »vzajemnem pravnem občevanju« 1. maja 1928 (Sl. Nov. 1929, št. 60-XXV) ima poleg določb o medsebojni pravni pomoči (tudi medsebojni izvršbi) predpise o izenačenju medsebojnih državljanov glede pravne zaščite, pravice standi in iudicio, ubožne pravice in oprostitve varščin, o pravici razpolaganja za slučaj smrti, o dokazni moči in overitvi javnih in zasebnih listin, © materielni in o procesualni kol. normi za premično zapuščino, o proc. kol. normi za nepremične zapuščine in določene spore; o materielni in procesualni kol. normi za varuštvo in skrbništvo osebe in celokupnega imetja; o pogojih priznanja in učinkovanja meddržavnega stečaja ter za-jamčuje izenačenje medsebojnih upnikov. C) Med Slovenijo in Avstrijo je bila spomladi 1919 izmenjena »izjava« o vzajemnosti glede izvršb, sposobnosti pridobivanja zasebnopravnih pravic, pravice revnih, oprostitve varščin, izročanja premičnih zapuščin itd. Ta izjava je bila v SHS uzakonjena, s pogodbo pod A) ni bila izrecno dero-girana in živi v praksi deloma naprej. Č) Vzajemnost glede pravice pridobivanja nepremičnin (tudi v obmejnem pasu, toda izvzemši Črnogoro v celoti) je predvidena v medsebojnih izjavah pravosodnih ministrstev (ministrstvo pravde št. 39.819/1929, Bun-desmin. f. Justiz št. 138/1929). D) Trg. pog. 31. oktobra 1925 z dodatkom 9. julija 1928 (Sl. Nov. 1926, št. 188-LI oz. 1929, št. 6-III) pride v poštev samo še z določbo čl. 14, ki normira ius standi in iudicio za trgovske družbe. Največja ugodnost po tej pogodbi velja samo za trgovski promet. Madžarska. Pogodbe z dne 28. januarja 1928, Sl. Nov. 1928, št. 256-LXXXV zadevajo: 1. odpravo omejitev glede depozitov, izvzemši pupilarne in kuratel-ne depozite; 2. izmenjavo pupilarnih in kuratelnih depozitov ter varuštvo in skrbništvo glede medsebojnih državljanov; 3. zasilna zavarovanja in medsebojno postopanje z zasilnimi zavarovanimi podjetji; 4. ureditev imovine samoupravnih teles, presekanih od nove državne meje. Romunija. 1. Pogodba o režimu na obmejnih nepremičninah 5. julija 1924, Sl. Nov. 1927, št. 32-VI, urejuje prenos lastnine na nepremičninah 10 event. tudi več km od meje; pravico države do prvenstvenega odkupa; prepoved prodaje lastnim sodržavljanom; trajanje zakupov. 2. Oprostitev od tožiteljske varščine je predvidena v medsebojnih izjavah pravosodnih ministrstev (ministrstvo pravde št. 46.662/27 rumunskega pravosodnega ministrstva št. 3658/1927). Bolgarija. Pogodba o »sodni pomoči t 26. novembra 1923, Sl. Nov. 1924, št. 175-XXXVI ima poleg določb o pravni pomoči (tudi medsebojni izvršbi) predpise o pravici revnih, oprostitvi varščin, o pogojih priznanja in učinkovanja meddržavnega stečaja in o izenačenju stečajnih upnikov. Grčija. Trgovinska in plovb, pogodba 2. novembra 1927, Službene Novine 1928, štev. 254-LXXXIV-A zajamčuje medsebojnim državljanom enakopravnost z domačini, tudi v pogledu pridobivanja, posesti in uživanja nepremičnin in premičnin, toda glede nepremičnin s pridržkpm zakonodaje obeh« pogodnic, ki se tiče tujcev; medsebojno se priznava pravni obstoj trg. itd. družbam, ki se glede zasebnopravne sposobnosti izjednaču-jejo z domačimi, glede obrtnih pravic pa z družbami najbolj pogodova-nega naroda; ius standi in iudicio se priznava medsebojnim državljanom in družbam enako kot domačinom. Albanija. 1. Pogodba o nastanjevanju in o konzularni službi od 22. junija 1926, Sl. Nov. 1929, št. 117-L, priznava medsebojnim državljanom isto postopanje kot domačim glede osebe in imetka, dalje isto postopanje kot domačinom ali« državljanom najbolj pogodova-nega naroda glede pridobivanja in razpolaganja z nepremičninami in premičninami ter s pridržkom posebnih zakonskih določb glede tujcev meta tem hujši. Da more vsak trgovec čim več iztržiti, poslužujemo se reklamnih razglasov pred cerkvijo, kar je v okoliških občinah star običaj. Tudi naša lokalna oblast je to vse do zadnjega pustila, fe v zadnjem času je te reklame gotovim trgovcem za posamezne predmete, predvsem za najvažnejše, bas za življenske potrebščine odrekla. — Dejstvo je, da je med posameznimi trgovci vsled tega nastala nezadovoljnost in bo treba tudi posredovanja stanovskih organizacij, da se temu od-pomore. S AVSTRIJSKA INDUSTRIJA ČEVLJEV. j Po poročil h iz strokovnih krogov njena zaposlenost ni neugodna, k čemur so bistveno pripomogla ameriška naročila. Pač se dogajajo v zadnjem času večkrat storniranja od strani Nemcev, ker se bojijo vsled nameravanega zvišanja nemške zaščitne carine bistvenega otežkočenja v nemškem importu čevljev. A to vznemirjenje je za enkrat še neutemeljeno, ker je nemška zaščitna carina po pogodbi z Avstrijo vezana, tako da zvišanje sedaj še ne more nastopiti. Ljubljanski sejmi za kožuhovino. Tudi starejši ljubljanski meščan se spominja na vsak prvi ponedeljek meseca januarja po Sv. Neži, ko so hodili lovci iz vseh krajev bivše Kranjske, Štajerske, Koroške, Primorske, Istre, lirvalske in Dalmacije po ljubljanskih ulicah z najraznovrstnejšo kožuhovino in jo nudili Ljubljančanom in došlim kupcem na prodaj. Zbirali so se po raznih ljubljanskih gostilnicah, pozneje na dvorišču Balkana in mešetarenja, prerekanja ler vpitja je bilo dovolj, kar je pokazovalo živahno kupčijo. Seveda pa je bil promet majhen, saj je šlo pri kupčiji navadno le za posamezne komade. Meseca januarja 1. 1925 pa je ta tra-dicijonalni sejem že pokazal resno lice. Njegovo organizacijo je prevzela v svoje roke Uprava Ljubljanskega velesejma s sodelovanjem Slovenskega lovskega društva v Ljubljani, odnosno l ovske zadruge, in prenesla tržišče v svoje razstavne prostore. Z uspešno propagando je te sejme založila z veliko množino dobrega blaga, pridobila poleg domačih tudi inozemske kupce ler tako koncentrirala ponudbo in po-vprašanje na eno mesto. Vsako leto od tedaj so se tu vršili ti sejmi, včasih tudi dva- do trikrat za povrstjo v eni sezoni. Letos se vrši ta običajni sejem Sv. Neže za kožuhovino vseh vrst na prvi ponedeljek in torek po Sv. Neži, t. j. 27. in 28. januarja t. 1. Tudi letos bo došlo mnogo resnih interesentov domačih in inozemskih. Zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, predvsem pa člana Slovenskega lovskega društva, da pošlje vse to leto pridobljene kože »Divji koži«, Ljubljanski velesejem. Vsakdo naj se zaveda, da je moč samo v slogi in da bodo napredovali samo v medsebojni podpori. Kože lahko oddaste že sedaj. Vsa tozadevna pojasnila daje »Divja koža« v Ljubljani. S 25. januarjem pa je sprejemanje kož zaključeno. TEŽEK POLOŽAJ AMERIŠKE AVTO-MORILNE INDUSTRIJE. Zaloge pri večini ameriških avtorno-bilnih tovarn hitro rastejo. Predvidne cenitve j h cenijo za pol milijona više kot so bile pred letom dni. te v mejniku se je pokazal produkcijski previ-šek, ki je v poletju še narasel. Borzni krah v Newyorku bo imel najbrž tudi to posledico, da se bodo zaloge še pomnožile. Konferenca o mednarodnem tujskem pravu, ki se je vršila dalj časa v Parizu, je bila pred kratkim prekinjena in se bo nadaljevala v teku tekočega lela. Dosedanja posvetovanja vsled velikih diferenc med večjimi in manjšimi državami niso dovedla do nobenega zaključka. Vendar pa nudijo la posvetovanja poraben temelj za nadaljne dogovore. JLjtiMjjtiaha bona Tečaj 8. januarja 1930. DEVIZE Amsterdam 1 h. goW. Berlin IM............. Bruselj 1 belga ... Budimpešta 1 peugO Curih 100 Ir.......... Dunaj 1 Šiling .... London 1 funl......... Newyork 1 dolar . . . Pariz 100 Ir.......... Praga 100 kron . . . T«t 100 lir........... 5-0*1«»- ševnnje Din 9*8740 1094 40 7-9356 166-78 294-50 Poacdite Din 22-78 18485 7-886 9-9040 1097-40 7-965« 275 29 56-41 22219 167 58 296-60 Tud! ob začetku tega leta ,ie dobil »Trgovski list« precejšnje število novih naročnikov, vendar pa t* število še sedaj ni zadovoljivo. Dolžnost vsakega zavednega trgovca je, da opozori svojega tovariša na »Trgovski list«. Tudi ne služi v posebno čast pristojni stanovski organizaciji, da ima mnogo takih članov, ki svoje stanovsko glasilo in svojega edinega zaščitnika sploh ne poznajo. Organizacija, ki želi svojim članom uspeha, uaj opozori vsakega na »Trgovski list«, in naj priporoči vsem svojim članom, da list redno čitajo. Kdor bo Čiial list redno, se bo prav kmalu prepričal, da mu to večkratno povrne plačano naročnino. Dobavo. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 11. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 45 kg smirkovega prahu in 55 kg smirkovega peska; do 18. januarja t. 1. glede dobave 11 m3 Samotnih odpadkov. — Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 14. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 50 kg bakra, 120 kg piočevine, 1000 kg železne pocinkane žice in 3900 kg žičnikov. — (Pogoji so na pogled pri omenjenih oddelkih.) — Komanda stručnog oružja v Boki Kotorski sprejema do 15. januarja t. 1. ponudbe glede dobave pisarniškega materijala (papir, tuš, barve, karton, pisalni stroj Adler«, »Senzator«-stroj itd.). — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 16 januarja t. 1. ponudbe glede dobave 15.000 kg tračnic. — Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 23. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 10 vagonov krajnikov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 28. januarja t. I. se bo vršila pri Ekonomskem odelenju Generalne direkcije v Beogradu licitacija glede dobave drv za pod-kurjavo bj/kcmotiv. (Pogoji so na vpogled pri splošnem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani. Dobave. Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 14. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 80.000 komadov kapscl. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 16. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 45 plošč železne pločevine in 7000 komadov zakovic. — Direkcija drž. rudnika Kreka »prejema do ‘24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave materijala za instalacijo parne kurjave, železne pločevine in raznega železa. — Vršile se bodo naslednje ofertalue licitacije: Dne 20. januarja t. 1. pri Direkciji drž. železnic, gradbeni oddelek v Sarajevu, glede dobave 8 komadov skretuic; dne 25. januarja t. 1. glede dobave 90.000 komadov granitnih kock; dne 28. januarja t. 1. glede dobave umetnega škriljevca. — Dne 21. januarja t. I. pri Inteudanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 8300 ,m8 drv in 1300 ton oglja. — Dne 23. januarja t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave skretuic. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatski so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 20. januarja t. 1. se bo vršila pri Hačunsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu oferlalna licitacija glede dobave 5000 komadov denarnih vreč s ključavnicami in 3000 komadov ključev za iste. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 24. januarja t. 1. glede dobavo 35 komadov bolniških šatorov; dne 28. januarja t. 1. glede dobave 85 komadov bolniških šatorov; dne 30. januarja t. 1. pa glede dobave 570 komadov operacijskih miz. (Pogoji so na vpogled pri istem slagalištu.) Dobava drv. Dne 23. januarja t. 1. se bo vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave 29700 m3 drv; dne 28. januarja t. 1. pa pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 13'600 m3 drv. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.) Prodaja losa. Pri Direkciji šum v Zagrebu se bo vršila dne 30. januarja t. 1. potom pismene licitacije prodaja večje množine lesa na panju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) %X\\A jtprflnhi TRŽNE CENE V LJUBLJANI, dne 2. januarja 1980. Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 1 kg 22, II. vrste 20 Din; na trgu: 1 kg govejega mesa I. vrste 18—20, II. vrste 16—18, III. vrste 12—16, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 15—20, ledic 18—24, možganov 20—25, loja 5—12 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 24—25, II. vrste 20—22, jeter 25—30, pljuč 20—22 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25, II. vrste 22—24, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25—30, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne ŽO, slanine ribe in sala 25, slanine domačih prašičev 23—24, slanine mešane Din 23—24, slanine na debelo 22 50, masti 28, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. vrste 30, II. vrste 25—28, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 35 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega 14—16, jagnjetine 18—20, kozličevine 23 Din. Konjsko meso: I. vrste 8, II. vrste 6 dinarjev. Klobase: 1 kg krakovskih 40, debre-cinskih 40, hrenovk 30—32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, svežih kranjskih 35, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 23 Din. Perutnina: Piščanec večji 20—25, kokoš 30—40, petelin 25—35, raca 25—30, domači zajec, večji 8—10, manjši 12 do 20 Din. Divjačina: Divji zajec Din 45—60, poljska jerebica 15—18, gozdna jerebica 25—26, kljunač 25—26 Din. Ribe: 1 kg karpa 25—30, ščuke 35 do 40, postrvi, žive 80, mrtve 60, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10. Mleko, maslo, jajca sir: 1 liter mleka 2-50—3, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega masla 44—52, masla 40—44, bohinjskega sira 34—40, sirčka 8—10, eno jajce 150—2 Din. Pijače: 1 liter starega vina 16—22, novega vina 14—16, 1 čaša piva 3—350, 1 vrček piva 450—5, 1 steklenica piva 5-50—6 Din. Kruh: 1 kg belega 4 50, Črnega 420, rženega 4 20 Din. Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 7—8, jabolk I. vrste 6, II. vrste 5, III. vrste 3 1 kg rožičev 8—10, fig 12, dateljnov 24 do 44, kostanja maroni 10, orehov 10 do —44, kostanja maroni 10, orehov 10 do 12, luščenih orehov 34—36, suhih češpelj 10, suhih hrušk 6—8 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72—75, Santos 46—48, Rio 32—40, pražene kave I. vrste 90—100, II. vrste 70—80, III. vrste 56—60, kristalnega belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 14, kavne primesi 18, riža I. vrste 10, 11. vrste 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4 50, navadnega kisa 2 50, 1 kg soli, debele 2 50, mlete 2'75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7 50, 1 kg testenin I. vrste 10, II. vrste 9, pralnega luga 3 75, čaja 80 Din. Mlovski izdelki: 1 kg moke št. >0« 3 75—3-80 na debelo, 4—4 50 na drobno, št. >2« 3-45—3-50 na debelo, 3‘50—3 75 na drobno, št. »4« 3-25—3-30 na debelo, kaše 5—6, ješprenja 6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 2 50, koruzne moke 4, koruznega zdroba 4 50—5, pšeničnega /droba 5—6, ajdove moke I. vrste 6—8, II. vrste 6, ržene moke 4-50 Din. Žito: 1 stot pšenice 250—255, rži 230 do 235, ječmena 220—235, ovsa 200 do 240, koruze 185—210, ajde 210—230, fižola ribničana 420, prepeličarja 480, 1 kg graha 8—10, leče 10 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 450, in3 trdih drv 175, mehkih drv 90 Din. Krma: 1 stot sladkega sena 125, pol sladkega sena 90—100, kislega sena 75, slame 60—75 Din. Zelenjava in gobe: 1 kg endivije 10 do 12, motovilca 7—8, radiča 10—14, poznega zelja 1, rdečega zelja 3—4, kislega zelja 250, ohrovta 1—2, karfijol 2—10, kolerab podzemljic 1, špinače 10 do 12, čebule 2—3, česna 10—12, krompirja 1—1-25, repe 0 25—0 50, kisle repe 250—3, korenja 2—4, peteršilja 3—4, zelenjave za juho 3—4 Din. TRŽNE CENE V CELJU, dne 1. januarja 1930. Govedina: V mesnicah I. vrste 1 kg 18—20, II. vrste 17—19 Din; na trgu: I. vrste 18—20, II. vrste 17—19, vampov 9, pljuč 9, jeter 12, ledvic 17, loja 10 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa 1. vrste 22, II. vrste 20, jeter 16, pljuč 16 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 28, II. vrste 25, III. vrste 22, pljuč 10, jeter 20, glave 13, slanine I. vrste 25, II. vrste 24, na debelo 24, suhe slanine 28, masti 26, šunke 28, prekajenega mesa I. vrste 28, II. vrste 27, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 13, jezika 28 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa 6 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 30, debre-cinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 20, polsuhih kranj- Advokat v«» v»v L 5A v: TISKARNA Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo I Tehnično In O hlgijenično najmo-derneje urejen« kisarna v Jugoslaviji PUarau: Ljubljano. Dimal»k« cesta 1 a, II. natUlr. Telefon ite». 2389. ?> skih 35, suhih kranjskih 50, braunšviških 20, salami 90 Din. Perutnina: piščanec 20, kokoš 25, petelin 30—35, raca 30—35, domači zajec, manijši 15, večji 20, Din. ' Divjačine: divji zajec 40—55 Din. > Ribe: l kg krapa 20 Din. j Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka ! 3, kisle smetane 16, 1 kg surovega ma-; sla 40, čajnega masla 56, masla 40, bo-| hinjskega sira 33—44, trapistovskega sira 28—30, ementalskega sira 60, sirčka 14, eno jajce 2 Din. Pijača: 1 liter starega vina 20—24, novega 16—20, piva 10, žganje 25 Din. Kruh: 1 kg belega'kruha 4-50, 1 štruca v teži 54 dkg 2-50, 1 štruca v teži 108 dkg 5, 1 kg črnega kruha 4 20, 1 štruca v teži 60 dkg 250, 1 štruca v teži 120 dkg 5 Din, žemlja mala 0‘50, žemlja velika 1, 1 kg polbelega kruha 4-40,1 štruca v teži 57 dkg 2'50, 1 štruca v teži 114 dkg 5 dinarjev. .Sadje: 1 kg jabolk I. vrste 6, II. vrste 5, III. vrste 4, orehov 11, luščenih orehov 40, suhih češpelj 7—10, suhih hrušk 8 dinarjev. špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 7L-., Santos 56, Rio 38, pražene kave 1. vrste 84, II. vrste 60, III. vrste 48—52, čaja 60—140, kristal belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 15, medu 16—20, kavne primesi 20, riža I. 12, II. vrste 8, III. vrste 5, 1 liter namiznega olja 20, olivnega olja 24—40, bučnega olja 18, vinskega kisa 3 50, navadnega kisa 2, petroleja 7 50, špirita denat. 15, 1 kg soli 2-50—275, celega popra 76, mletega popra 78, paprike 60, sladke paprike 68, testenin I. vrste 1150, II. vrste 8 50, mila 15-50, karbida 7, sveč 17, kvasa 32, marmelade 24—36 Din. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. >00« 3-70, štev. >0« 3-70, štev. >2« 3-55. štev. >4« 3‘35, štev. »5« 3-10, štev. »6« 2’90, štev. 7% 2‘10, ržene enotne moke 3-10, pšeničnega zdroba 4, koruznega zdroba 3-40, pšeničnih otrobov 1-40—1-60, koruzne moke 2-40, ajdove moke 5‘50, kaše 4 20, ješprenja 4-20, ovsenega riža 7 Din. žito: 1 stot pšenice 230, rži 240, ječmena 200, ovsa 210, prosa 300, koruze, nove 160, koruze, stare 180, ajde 280, fižola 400—500, graha 1600. leče 1600 Din. Kurivo, 1 stot premoga, črnega trboveljskega 45, črnega zabukovškega 48, rjavega 25, m» trdih drv 120, 100 kg trdih drv 36, in3 mehkih drv 100, 100 kg mehkih drv 28 Din. Krma: 1 stot sladkega sena 100, polsladkega sena 75—80, kislega sena 60 do 70, slame 55, prešane stane 8 Din več. Zelenjava in gobe: 1 komad endivije 050—1, 1 kg radiča 16> poznega zelja 4, ohrovta 3, karfijola 10—12, 1 krožnik špinače 3, 1 kg čebule 3, česna 12, krompirja 125, kisle repe 3 Din. Mariborsko sejmsko porodilo. Na svinjski sejem dne 3. januarja 1930 je bilo pripeljanih 103 svinje, 2 ovce. Cene so bile sledeče: mladi prašiči od 7 do 9 tednov stari 125—200, od 3 do 4 mesece stari 350—400, od 5 do 7 mesecev stari 450—500, od 8 do 10 mesecev stari 550—850, 1 leto stari 1000—1300 Din; 1 kg žive leže 10—12-50, 1 kg mrtve teže 17—18 Din. Prodanih je bilo 85 svinj. naznanja, da je razvezal pisarniško skupnost z g. dr. Šnuderlom Maksom in da posluje od 1. I. 1930 dalje v dosedanjih prostorih Aleksandrova, c. 36 v Mariboru TRG.-1ND. D. D. LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552 ■> :!o se priporoda m naročila vseh trgovskih la uradnih tlskovin.TIsks časopis«, knjige, brošure, cenik«, itatut«, tabele, letak« Ui KqJifOT«ika dela 1 rrftuj« ▼ LA8TH KHJKJOVKZIVKI SPECTRUr D. D. tvornica ogledal in a.%i nwn vc brušenega stekla LJUBLJANA VII. celovška 81 Telef. 2343 ZAGREB, OSIJEK----------------- Sredi*!*!«*« i ZAGREB Zrcabto vleklo, portalno steklo, tnaSinsko steklo 6 — 6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne Sipe, izbočene plošče, vstektevanje v med. >Fin< —■ navadna ogledala. O VELETRGOVINA kolonilalne In Špecerijske robe IVAN JELAČIN LJUBLJANA. ‘ Talna in aotldna Zalog« ml« pr«, taaa kava« mletih i postralba I Zahtevajta ceniki Ureja dr. IVAN PLESS. — Z« Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot tedajatelja in tiakarja: O. MICHALEK, Ljubljana.