.. nt|»ev u »»o»*o»«i koii) v Zdmicn h lir*s»ab j Izhaja vsak torek Ima 18,000 naročnikov Naročnin«. Za člane, na leto--1084 Za nečlane --------------Jl.60 Za inozemstvo__$3.00 NASLOV uredništva ln upravatfcva) 0117 St. Clair A ve. Cleveland, O. Telefon: Raadolph J»ll "GLASILO" 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. W JkS fi/h? uSSSmSm of America. Sworn circulation 18,000 tened every Tneeday Terms of subscription: For members yearly _40.M For nonmembers____$1.00 Foreign Countries___$3.00 Telephone: Randolph 3013 pg(L ]OFFICIAL ORGAN[ 1 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION | Entered at Second-Class Matter December 12th, 1®23 at the Poet Office st Cleveland, Ohio, Under the Act of Autust 24, 1912. ^^ 'amm ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED POR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. CLEVELAND, 0., 5. JUUJA (JULY), 1927 VESTI E CLEVELANDA ULTIMATUM PREMOGARJI V OHIO V ZADREGI Reševanje zadeve Jednotinega doma USPEŠNA LETALCA —Društvo Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. Jednote je tekom zadnjega tedna izgubilo dvoje svojih članic, in sicer sestro Marijo Slifka, rojeno Miš-maš, stara 20 let. rojena v Clevelandu. Ugrabila jo je neusmiljena jetika. Zapušča moža, stariše, 2 brata in 2 sestri. Dne 30. junija zjutraj je pa umrla sestra Amalija Balantič, soproga Antona Balantič na 1064 E. 61st St. Pokojna je dolgo bolehala na vodenici ter je doma iz Mirne na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 12 let. V starem kraju zapušča sestro, omoženo Kramar, tukaj v Clevelandu sestro Alojzi/o Mandel, eno ssetro ter brata v San Francisco, Oal., hči Zora Kamnar pa živi v Južni Ameriki v Argentiniji. Večni mir obema pokojnica-ma, hudo prizadetim pa naše sožalje. —Dne 30. junija zjutraj ob 8:30 je bilo potegnjeno iz Erie jezera pri Old White City parku truplo rojaka Joseph KraLa iz 451 E. 156th St. Od doma je odšel ob 4:30 zjutraj ter se ni vedelo, kam je šel, dokler ni prišla vest, da je bil potegnjen iz jezera. Rojak je šel očivid-no v smrt vsled brezdelja in slabega zdravja. Bolehal je že zadnje dve leti. Žena mu je umrla sedem let nazaj, ter mu zapustila sedem otrok, ki ostanejo sedaj z očetovo smrtjo popolne sirote. —Važno za državljane! Pod-pisne pole za kandidaturo dr. Mallya v mestno zbornico so sedaj razširjene po vsem 4. di-striktu. Paziti pa je treba, da vi ne podpišete za več kot enega kandidata. Ako ste že podpisali za koga drugega, vi ne morete in ne smete podpisati za dr. Mallya. Podpisati se sme samo za enega kandidata. Pazite torej, da ne boste škodovali našemu kandidatu! —Dne 16. julija odpotujeta na obisk v staro domovino Mr. in Mrs. Louis Koželj, 721 E. 155th St. Mr. Koželj je doma iz vasi Velike Vrhe, pošta K* ka, kjer ima še živeče stariše ter več ožjih sorodnikov. Oba, brat Koželj in sestra Koželj sta ustanovnika bujnega društva sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. J / ter vneta agitatorja za vse dobre stvari. Srečno pot ter sre* čen povratek! ^ —Kdor misli prebiti prihod^ njo nedeljo povsem zadovoljno in veselo, ta naj pride na piknik društva sv. Cirila in Metoda, št. 191, K. S. K. Jednote, vršeč se na znani Močilnikarjevi farmi. Odhod izletnikov bo točno ob 2. uri popoldne. Vde-leženci se zbirajo pri sobratu Josipu Plevniku na Killdeere Ave., odkoder se odpeljejo z avtomobili *na piknikov prostor. Za dobro postrežbo in fino zabavo bo vsestransko preskrbljeno. Ta dan bodo imeli naši ameriški Posavčani na Močilnikarjevi farmi zabavno konvencijo. Navzoči bodo zastopniki od Device Marije v Polju, Fužin, Kašlja, Zadobrove, Št. Jakoba, Dola, Dobrunj, Bizovika, Zaloga itd. Torej ne pozabite tega piknika, ki se vrši dne 10. julija! Honolulu, Havajsko otočje. 30. junija. — Včeraj zjutraj ob 9:05 uri sta se ustavila na tukajšnjem Wheelerjevem letališču oba pogumna ameriška avi-jatika, poročnik Lester Mait-land in Albert Hegenberger, ki sta-z velikim Fokkerjevim mo-noplanom prvič preletela pacifiški ocean, razdaljo 2,400 milj med Kalifornijo in Havajskim otočjem. Za ta polet sta rabila 35 ur in 57 minut. To je v zgodovini prvi slučaj, da je kdo z aeroplanom preletel veliki Pacifik,! ne da bi se kaj vstavil. Navedenca sta zapustila mesto Oakland, Cal., v torek zjutraj ob 7:08. Na obrežju poleg Wheelerje-vega letališča je letalca čakala cela flotila aeroplanov in ju spremila do cilja; letalca sta imela še okrog 200 galon gazo-lina v rezervi. Velika množica domačega ljudstva je čakala pogumna Američana že več ur; ko sta pa uspešno dospela na cilj, so ju domačini navdušeno pozdravili. Oba letalca sta bila zelo utrujena, lačna, žejna in zaspana. Ko sta se do dobrega okrepčala, sta se podala počivat. Slovesen sprejem v počasi tema letalcema se vrši jutri. Kdaj se vrneta nazaj, še ni določeno. Za svoj uspešen polet bosta dobila $25,000 nagrade. Poročnik Maitland je doma iz Milwaukee, Wis., in oženjen. Iz označenega mesta se semkaj brzojavlja, da mu namerava mesto Milwaukee in država Wisconsin ob njegovem povrat-ku prirediti zelo slovesen sprejem. Maitlandov tovariš, poročnik Hegenberger je tudi oženjen in oče dveh otrok. Columbus, O., 29. junija. — Ce se unijski premogarji v Ohio ne vrnejo na delo do 15. julija t. 1. za $5 dnevne plače, bodo operatorji raznih premogovnikov pričeli obratovati z neun:j-skimi premogarji. Tako se je sklenilo danes na se j i izvrševalnega odbora Zveze premogovnih operatorjev v državi Ohio; za ta sklep se je soglasno glasovalo. Na tej konferenci je bilo zastopanih 75 operatorjev, kar tvori 90'i produkcije premoga v Ohio. Na podlagi $5 osnovne dnevne plače se je določilo premo-garjem 78 centov zaslužka od ene tone, in sicer: 11 centov za kopanje premoga z velikim vrtalnim strojem, 9 centov z malim strojem in 58 centov za nakladanje. Pričakuje se, da premogar-ska unija te ponudbe ne bo odobrila. Njeni zastopniki in uradniki se niso o tem še nič definitivno izrazili; čakajo še od operatorjev obvestila. Na zadnji seji operatorjev je bilo sklenjeno, da se bo skušalo podvzeti direktne posvetovalne korake med družbami in premogarji;' toda ta načrt se je izjalovil. Če bodo premogarji še sedanji ultimatum zavrgli, potem je pričakovati hude borbe rtied unijo in operatorji. Tudi premogovniki v državi Ohio že ne obratujejo od 1. aprila t. 1., ko je znana jack-sonvillska pogodba stopila iz veljave, ki je določala $7.50 dnevne plače premogarjem. Do-sedaj so bili vsi poizkusi zaman, da bi se doseglo sporazum," ali obnovilo pogodbo. Ohijski operatorji se izgovarjajo, da ne morejo dovoliti premogarjem toliko plače, ker jim delajo veliko konkurenco neu-nijski premogovniki v zapadni Virginiji in Kentucky. Vsled te stavke je v Ohio prizadetih okrog 15,000 unijskih premo-garjev. PROMOCIJA SLOVENSKEGA DUHOVNIKA Dne 15. junija t. 1. je bilo na sloveči Katoliški univerzi v Washingtonu, D. C., promovira-nih 384 slušateljev, ki so dobili razne častne naslove. Med temi je bil Rev. John L. Zaplot-nik, bivši slovenski župnik v South Omaha, Neb. Po dveletnem študiranju cerkvenega prava na tej univerzi, je bil Rev. Zaplotnik označeni dan promoviran doktorjem kanonič-nega prava (J. C. D.) Rev. Zaplotnik je že več let član naše K. S. K. Jednote; spada namreč k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 90. Čitateljem Glasila je gotovo še v dobrem spominu, ker je v naših predalih priobčil že več važnih zgodovinskih črtic, tako je tudi prestavil znano Stevensonovo povest D|. Jekyll & Mr. Hyde. Rev. Jojhn L. Zaplotnik je bil rojen letk 1883 v Lužah pri Kranju. V Ameriko je prišel leta 1902 in je študiral v semenišču sv. Pavla v Minnesoti. V mašnika je bil posvečen 12. junija, 1908; devet dni kasneje je pa pel novo mašo v cerkvi sv. Elizabete v Minneapolis, Od tedaj pa do leta 1825 je opravljal slovensko-hrvatsko župnijo v South Omaha, Neb., nakar se je na željo njegovega škofa podal študirat na katoliško univerzo v Washington, D. C. Veleč, gospodu doktorju naše iskrene čestitke! ¡Novo krajevno društvo. Minulo nedeljo, dne 3. julija je bilo v Bessemer, Pa., ustanovljeno novo društvo, ki se jt priklopilo k naši Jednoti, in sicer društvo sv. Antona Pado-vanskega, št. 222; ustanovnih članov in članic je deset in trije člani mladinskega oddelka. Pri ustanovitvi sta bila navzoča brat glavni predsednik K. S. K. Jednote in urednik Glasila; prihitel je k ustanovitvi tudi brat John Pelhan. tajnik društva št. 153 v Cannonsburg, Pa. To je ravno 30. krajevno društvo naše Jednote v Pennsylvania. Želimo mu mnogo uspeha! ————--. —■—— se lahko uvrsti v glavni odbor še več mož, ki bi znali za pravo pet do rešitve vprašanja Jednotinega doma. Teh vrstic naj noben član ali članica ne smatra, da sem s tem delal sebično ali za katero stran (podjetje) morda delal reklamo; tega ne; pač pa sem hotel, da veste, kako stvar obstoji in kako da želim jaz, da bi se ta zadeva prej ko mogoče in bolj zadovoljno rešila. A. Grdina, glav. predsednik. SSSSSBSS mirni Društvena naznanila in dopisi iiimHiiimiiiiiiiiiimiiiHimiiimrtti Naznanilo in vabilo na piknik. Kakor je bilo že poročano v Glasilu, št. 24, bo naše društvo sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111., priredilo svoj piknik ali izlet dne 10. julija t. 1 na Gajetovi farmi Homewoodu. Zato se prosi in vabi vse članstvo, da se v polnem številu udeleži tega piknika. Zaeno uljudno vabimo in prosimo tudi druga in okrajna društva naše Jednote, kakor tudi vse druge Slovence in brate Hrvate, da nas na ta dan po setijo. Kar se tiče pijače in jedil, bo z vsem preskrbljeno; odbor ima vse to že urejeno, da ne bo nihče lačen, niti žejen. Naša mladina se bo tudi laHko zabavala s plesom, ker bo v ta namer preskrbljeno z izvrstno godbo Zatorej ne zamudite tega niknika, pridite vsi! Na veselo svidenje dne 10. julija v Homewoodu! . Odbor. VABILO NA SEJO iz urada društva sv. Petra, št. 30. Calumet, Mich. f. Članstvu imenovanega društva se uradno naznanja, da se vrši prihodnja seja dne 10. julija, takoj po prvi sv. maši v navadnih prostorih. Na to sejo so pozvani vsi člani, da se iste polnoštevilno udeležijo. Na dnevnem redu bo razmotrivanje in glasovanje glede Jednotinega doma in še nekaj drugih važnih točk lokalnega društvenega poslovanja. Vsako nezadovoljstvo ali druge opazke se ima rešiti na tej seji in sklep iste vpoštevati. Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote, Matt P. Kobe, preds., John R. Sterbenz, tajnik. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa. Vsi člani in članice gori imenovanega društva ste uljudno prošeni, da se zagotovo udeležite prihodnje redne društvene seje dne 10. julija, 1927. Na seji meseca julija se bere šestmesečno poročilo društvenega odbora, računi itd., torej naj vsak, ki se smatra za dobrega člana, udeleži te seje, da sliši, koliko je naše društvo napredovalo v prvi polovici tekočega leta. Ob enem naznanjam, da smo prejeli iz glavnega urada glasovnice za splošno glasovanje v zadevi novega Jednotinega doma. Vsak zaveden član naj pride na sejo, da podpiše glasovnico, ker to se tiče vseh skupaj, ne pa samo nekaterih. Dne 10. julija bomo imeli na dnevnem redu za rešiti še nekaj važnih točk, tukaj omenim samo eno: Naše društvo praznuje v tekočem letu svoj 30-letni jubilej, to je naše društvo obhaja leta 1927 30-letnico svojega obstanka. Brez dvoma je to nekaj lepega in važnega za nost in postrežbo, katero ste vse člane in članice društva, i pam izkazali za časa našega bi-Zatorej bi se pač spodobilo, da vanja med vami. Ne smem tubi se celokupno članstvo nekoli- di pozabiti zahvale našim Pitts-ko potrudilo kakor tudi vsak buržanom; vsem, ki ste šli z posamezni član nekoliko pripo-mogel, da bi se v tekočem letu , priredil zabavni večer, ali kaj stičnega v ta namen, oziroma da na primeren način proslavimo 30-letnico našega društva; zatorej kdor še ni pozabil, da je član društva sv. Jožefa, št. 41, K. S. K. Jednote, naj pride za gotovo na sejo dne 10. julija, da bomo nekoliko o tem razmo-trivali itd. Ni treba pozabiti, da je le v slogi moč! Dolžnost naša je, da vsi skupaj složno delujemo za prospeh in čast društva in K. S. K. Jednote! Ostajam s sobratskim pozdravom, Josip Valenčlč, tajnik. JAVNA EAHVALA iz urada predsednika draštv» Marije Device, it. 50, Pittsburgh, Pa. Dan 26. junija t. 1. mi be ostal vedno v spominu. Ta dan smo se podali odborniki, več članstva in drugih prijateljev našega društva skupaj z našim društvenim baseball team-om v Cleveland, O., ki je igral z žogarji društva sv. Jožefa, Št. 169 K. S. K. Jednote v Collin-woodu. Bilo nas je približno 100 potnikov. Zbrali smo se kmalu po 7. uri zjutraj na Union postaji in tako odrinili vsi skupaj z nedeljskim izletniškim vlakom v našo sosedno države Ohio, vameriško belo Ljubija no (Cleveland). Zelo smo bili iznenadeni nepričakovane ga dogodka na Eu-clid Ave. postaji v Clevelandu, kjer so nas pričakovali s svojimi avtomobili vsi trije glavni uradniki K. S. K. Jednote, in sicer brat glavni predsednik A. Grdina, brat finančni odbornik John Zulich in brat urednik I. Zupan; bilo je še nad 20 drugih avtomobilov, da so se lahko vsi naši pittsburški izletniki prepeljali v Slovenski Dom na Holmes Ave., kjer smo se male odpočili. Zatem smo se podali vsak po svoji poti; nekateri k svojim znancem, mi drugi pa \ spremstvu brata predsednika Grdina na kosilo. Po kosilu smo se podali zopet v Slovenski Dom, zatem pa k žogometm o navadi vsako leto v dvorani, četrt pred deseto uro, da tako skupna'Odkorakamo v cerkev. Naj se noben ne izgovarja, da je regalijo izgubil ali doma |x>zabil; v slučaju, da res kateri pozabi regalijo doma, naj se vseeno udeleži skupno z društvom sv. maše, saj nismo še nobenega zato proč si>odili. S sobratskim pozdravom, John Udovich, tajnik. ravno tako prispevati $1 v ta namen. Prosim one, ki še nimajo društvene regalije, naj si isto nabavijo od društvene tajnice. Primeri se večkrat, da se kor-porativno udeležimo kakoršne-koli prireditve in članice korakajo brez društvenih regalij. To nikjer ne naredi lepega vtisa. Končno naznanjam, da sc prične prihodnja seja točno ob drugi uri; torej vsaka se naj požuri, da plača asesment že pred sejo; med sejo se istega ne bo pobiralo. Katera želi ali nerada čaka reda, naj pride plačat na dom tajnice na dan seje; lahko tudi jnjšljete svoje otroke že predpoldne, da ne bodo vedno motili zborovanja. S sosestrskim pozdravom. Mary Godez, tajnica, 522 W. Water St. VABILO NA PIKNIK iz urada društva sv. Cirila in Metoda, št. Ill, Sheboygan, Wisconsin. Tudi semkaj v Sheboygan je prišlo enkrat zaželjeno poletje; dosedaj smo imeli vedno bolj hladno vreme, zdaj se je pa pošteno ogrelo. Pikniki in veselice na prostem se vršijo redno ob nedeljah, včasih so kar dve, in celo po tri naenkrat. Tako je tudi naše društvo sv. Cirila in Metoda sklenilo, že na seji meseca decembra, da priredimo velik piknik v Zeleni dolini in sicer dne 10. julija popoldne , in zvečer. Ta dan pridejo žogarji K. S. K. Jednote iz Waukegana, 111., in mislijo za gotovo?! zmago odnesti iz Sheboygana; naši pa tudi mislijo na zmago. Tem potom uljudno vabimo J vso sheboygansko naselbino, da ¡se udeleži te zabave; zlasti one, ki se zanimajo za igro baseball. Postrežba bo v vsakem ozi-ru vsem v zadovoljstvo; zato vam jamči Odbor. NAZNANILO IN VABILO Iz urada tajnice društva Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West A Iiis, Wis. Tem iK)tom se naznanja članicam društva Marija Pomoč Kristjanov, da imamo svoj piknik v nedeljo, dne 17. julija na prostorih rojaka Wenzel Koz-muth. Želim, da se članice vse I udeležite ter pomorete društve i ni blagajni z vašo udeležbo, i Za vse ugodnosti in prijetnosti , bo vsestransko preskrbljeno, j Obenem vabim tudi naša sosed I na društva in pred vsem pa naša društva iz West Allis" in Milwaukee, da nas blagovolijo |K>setiti na ta dan. Na tem pikniku se bo oddalo tudi pet dobitkov. Tiketi so v je vršilo dne 12. junija dopoldne s sv. mašo ter z veliko udeležbo naših sosester, bratov in prijateljev. Naša dolžnost je, da se v prvi vrsti zahvalimo vsem glavnim odbornikom in odbornici, in sicer glavnemu predsedniku bratu Anton Grdina in njegovi soprogi, predsedniku nadzornega odbora bratu Martin Shukle in soprogi, ter drugi podpredsednici K. S. K. Jednote, sestri Mary Champa in njenemu sinu ter bivšemu drugemu podpredsedniku K. S. K. Jednote bratu Anton Skubicu iz Aurore, ki je bil tudi naši novi zastavi boter. Hvala vsem botrom in botricam; bilo jih je pet parov, imena so: Rudolph Shustarich in soproga, Joe Maren in soproga, Frank Gruden in soproga, Mike Semeja in soproga, Anton Skubic in Mary Peternel. To-varšice so bile sledeče članice društva: Rosie Zalar, Anna Kukar, Mary Nosen, Mary Pike, Rosie Urich. Vsaka izmed teh je imela svojega tovarša za par. Lepa hvala vsem bratskim društvom K. S. K. Jednote, ki ste se udeležili in prišli tako daleč, da ste našo slavnost povečali. Hvala vam iz Aurore in Biwabik, Eveletha, Virgini-je, Chisholma in drugih naselbin. Kadar bo pri vas kaj slič-nega. vam bomo naklonjenost povrnile. Hvala društvu sv. Alojzija, št. 161 K. S. K. Jed-f note, ki se je udeležilo s svojo zastavo. Hvala sobratom društva sv. Cirila in Metoda, št 135 K. S. K. Jednote za udeležbo in bratu Anton Erchulu, predsedniku društva št. 135 za tako da bo za vse prav. Še enkrat: Lepa hvala vsem! Članicam se ponovno priporoča za obilno udeležbo na seji 10. julija! S sosestrskim pozdravom, Za odbor: Mary Peternel. predsednica, Helen Yurchich. tajnica, Josephine LTHrer, blagajničarka. Društvo sv. Štefana, št. 215, Toronto. Ontario, Kanada. V svoji skrajni molčečnosti našega mladega društva, obstoječega komaj šest mesecev, smo si priborili skoraj za dve tretini povečanja v članstvu; zdaj nas je pri tem, še mladem društvu že 43 članov in članic. Smelo lahko upamo, da se bo to društvo vedno širilo; zato pa bodimo vedno vstrajni in pripravljeni, da sprejmemo še veliko naših rodnih bratov pod okrilje naše sobratske organizacije K. S. k. Jednote. 'Če izgledamo malo nazaj, boirtd' takoj izprevideli, da so se razmere tudi tukaj v Kanadi veliko predrugačile. Današnja generacija je prišla do spoznanja, da človek ne more živeti in napredovati brez skupne družbe, in to mu daje v največji meri bratska ali podporna organizacija, kjer si lahko vsak do zasigura svojo bodočnost Človek zna ceniti svoje dobre delo šele potem, ko ga potrebuje; v tem smo osobito prizadeti vsi inozemci, ki se nahajamo v tujini. Ozrimo se torej malo onstran naše granice, kako se predprodaji za te dobitke in pomoč kot voditelj parade. ^ naši s«bratJe- in sestre v članice lahko iste dobite od va- ¡Hvala tukajšnjemu ženskemu fzavah. lam J* še tajnice. društvu sv. Ane, J. S. K. Jed ys®.lepo in ^upno organizirano Še enkrat prosim, da se roja- note za njih udeležbo in dru- z,vlJenJc; toda drugače se fitvu sv. Jožefa. J. S. K. Jed- ,ma™° PJ miJt"£aJ v po zimi note in vsem posameznim čla-1 ™rzl,\. kanadskih provincah, nom in članicam in slovenskim T°reJ Kanadskl Slovenci! Zbu- ki splošno kolikor mogoče udeležijo tega piknika ter pripomorejo do boljše blagajne in do ______ ______________ ______________ več članic, kajti močnejša je rojakom. d,mo se in stopirno ob stran blagajna, večje bo število novih! ' naš,h amel'iških obratov ter £janic . I Najlepšo zahvalo pa zaslužijo sester. 111 upajmo, da bomo tudi Prosim tudi. da se članice M- Bilban, ki so zastave mi enkrat doseli do zaželjene- blagoslovili in za njih krasne ga cilja! udeležijo prihodnje seje v polnem številu, kajti na tej seji se bo prerešetalo več važnih stvari za dobrobit društva ter ne sme manjkati niti ene članice na tej seji. Torej na svidenje na prihodnji seji dne 10. julija ob drugi uri popoldne. Za društvo Marija Pomoč Kristjanov, št. 165: Mary Pet rieh, tajnica. Uradno naznanilo. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., se uradno naznanja, da se obhaja v nedeljo, dne 10. julija praznik sv. Cirila in Metoda. Ker je že od ustanovitve društva navada, da se društvo udeleži korporativno sv. maše ob 10. uri, zatorej naznanjam vsem članom, da se zberemo Vabilo na sejo. Opozarjam članice društva Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., na polletno glavno sejo dne 10. julija. Kakor znate, smo pod kaznijo dolžne udeležiti se Šestmesečnega zborovanja; izvzete so samo sestre na potnih in bolniških listih. V vpoštev pride sklep seje meseca februarja, in sicer, da se bo na polletni seji pobiralo prispevke $1 za bolniško blagajno in to v nadomestilo običajnega letnega piknika. Članice na potnih listih morajo Društvo Kraljice Majnika, št. 194, Canonsburg, Pa. Tem potom naznanjam vsem članicam našega društva sklep zadnje mesečne seje, da se spremeni čas naših rednih mesečnih sej. Od sedaj naprej se vrše iste vsako drugo nedeljo v mesecu ob drugi uri popoldne in ne več ob pondeljkih kakor dosedaj. Pozdrav vsem članicam, Frances Mohorič, tajnica. besede v cerkvi ter v avditori- S sobratskim in rojaškim po-ju. Želimo, da bi njih lepe na-1 zdravom, ( uke vsakdo za vedno v spominu Victor Kochevar, tajnik, ohranil. Torej še enkrat vsem ZAHVALA društva Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn. Blagoslovijenje in razvitje nove zastave našega društva se skupaj lepa hvala! Nova zastava pa naj vod' članice po pravi poti. Naj va.* drage nam sosestre spremlja povsod v veselju in žalosti tekom življenja in naj krasi naše truplo ob naši smrti, ter naj nas spremlja do groba, dušo našo naj pa spremlja v nebeški dom. Več o tej slavnosti bo gotovo kdo drugi v tem listu poročal. K sklepu se še članicam našega društva naznanja, da se vse, brez izjeme udeležite mesečne seje dne 10. julija ob 2. popoldne v ravno isti sobi, kjer smo se zbirali, ko smo zastavo blagoslovili. Pridite točno ob dveh, ker imamo več važnih stvari za rešiti, da ne bo katera potem okrog povpraševala, kako smo naredile in koliko smo naredile. Torej pridite vse, da se enkrat naredi red z vsemi vprašanji in odgovori, Vabilo na piknik. Društvo sv. Antona Pado-vanskega, št. 216 v McKees Rocks, Pa., priredi svoj prvi letni piknik v nedeljo dne 10. julija na Lich farmi. McKees Rocks, Pa. Tam je lep hribček, krasen gojzdič in zelena travica za odpočitek trudnih. Za plesaželjne bo tudi lep prostor ali plešišče. Torej prav uljudno vabimo člane in članice našeg» društva, da se udeleže tega piknika. Dalje prosimo tudi vsa slovenska in hrvatska društva okrog Pittsburgha, da se udeležijo našega piknika. Na istem bo dosti gorke janjetine in hladne kapljice; sviral bo dobrozanni orkester; vstopnina 25 centov za osebo; čisti prebitek je namenjen za društveno blagajno. Za dobro postrežbo jamči Odbor. Potopisne črtice iz Minnesota. (Piše I lavni predsednik K. S. K. J.) Prireditev v Virginiji. Ta prireditev se je vršila dne 6. junija (v pondeljek večer), po mojem prihodu na Eveleth. Mesto Virginia, Minn., slovi kot največje mesto železnega okrožja. Tu je osobito razvita lesna industrija, kajti na Virginiji je največja parna žaga na celem svetu; to pa radi ugodnosti, ker so daleč naokoli lepi minnesotski gozdovi; les iz teh gozdov se rabi za izdelovanje papirja in za druge stvari; materijal prihaja tudi iz Kanade po vodi, kar je zelo praktično za žage na Virginiji. To r^esto je oddaljeno le nekaj milj od Eveletha. Naša K. S. K. Jednota ima tukaj dvoje društev, št. 16 in 202 moško in žensko. Prireditev se je vršila v velikem avditoriju katoliške šole. kar rabijo za vse slične prireditve raznih katoliških društev, tako tudi znanega reda Kolumbovih vitezov. V sredi dvorane so bile mize razpostavljene v krogu ter prirejena večerja za vse goste obeh društev in povabljencev. Navzoči so bili tudi štirje duhovniki, in sicer: Rev. Walsh, Rev. Stukel, Rev. Sedej'in Rev. Solar, slednji tri je Slovenci. Zraven teh so sedeli glavni uradniki Grdina Champa. Shukle ter mestni odbornik Mr. Brince iz Eveletha. Večeru je predsedoval sobrat predsednik društva sv. Jožefa št. 6, Math Prijanovič, ki je pozval k besedi naj prvo domačega g. župnika, zatem ostale gg. duhovnike ter povabljene uradnike in goste. Vsi so izražali svoje zadovoljstvo ter mnogo uspeha krajevnim društvom povodom kampanje. Slednjič je bila poklicana tudi predsednica društva Marije Ci stega Spočetja, št. 202 sestra Ivana Matkovich, ki se je zahvalila udeležencem za poset na tem veselem večeru. Obljubila je, da se bo v kratkem (15. junija) vršil še drugi sestanek, namreč sprejem novih kandidatov za Jednoto. Prireditev na Evelethu. Eveleth je že enkrat pokazal, da ljubi in čisla Jednoto ter njene glavne uradnike; to se je pa zopet ponovilo V torek dne 7. junija zvečer. Eveleth-ska društva so priredila sijajen večer, ki mi bo ostal dolgo časa v trajnem spominu. Kakor že enkrat poprej, je nam bil tudi ta večer mestni avditorij na razpolago. Tukaj je bilo veliko miz obloženo s okusno večerjo ter cvetlicami. Poleg domačega g. župnika Rev. Antona Les-koveca sta nas tudi počastila s svojo udeležbo Rev. John Jer-še iz Aurore in Rev. Al. Pirnat iz New Dulutha; slednji je s seboj pripeljal še sledeče goste: brata Frank Vesela in soprogo; John Skulja in soprogo ter brata Joe Blatnika. Stolo-ravnatelj tega večera je bil brat Louis Gouze, predsednik društva sv. Cirila in Metoda, št. 59; otvoritev je opravil č. g. Leskovec z molitvijo, nakar so bili predstavljeni vsi uradniki in uradnice evelethskih krajevnih društev. Nadaljni govor je imel Rev. Pirnat iz New Dulutha. zatem pa Rev. Jerše ter glavni uradniki Grdina, Champa in Shukle. Pozvani so bili k besedi še drugi gostje; med temi je bil tudi mestni odbornik Mr. Geo Brince, ki je govoril v angleščini, dalje Mr. August H. Bratulich, uradnik mestnega šolskega odbora ter Mr. Geo Kotze. Večer je potekal poln veselja in navdušenja ob veliki udeležbi občinstva. Iz govorov se je spoznalo, da se goji na Evelethu veliko zanimanje za rast in blagor naše Jed-note in za medsebojni sporazum. Govorniki so se izražali še za mnoge slične prireditve. Malo pred polnočjo se je vršil slovesen sprejem 12 kandidatov odrastlega oddelka; to je GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 5. JULIJA, 1927. -----,"''," £ T bil kot zaključek uspešnega ve čera. Vsi smo se razhajali za dovoljni ter veselih obrazov zavedajoč se, da je evelethska naselbina na železnem okrožju dobro organizirana, kjer vlada prava sobratska^ in sosestrska sloga in zanimanje za našo K S. K. Jednoto. Izlet na farme v Greaney. Naselbina Greaney je odda Ijena kakih 40 milj od Evele tha; tukaj živijo naši slovenski farmarji, kamor so se naselil; že pred kakimi 25 do 28 leti Dosedaj si nisem predstavljal koliko naših slovenskih korenin rekel bi, junakov ali stebrov kmetskega stanu živi tukaj Na Greaney živi bližnja sorod niča moje žene. namreč družina Ignac Babicha. Sprva sem me nil, da je tu sem zašel le eder ali par takih naseljencev, zdaj sem se pa prepričal, da jih je mnogo več. Greaney je prava in skoro ena izmed največjih slovenskih farmarskih naselbin v Ameriki; računa se jih nad sto kmetov, ki so si sami pre tvorili gozd in šumo v lepa rodovitna polja in travnike. Si cer niso tako skupaj naseljeni kakor v naši stari domovini kajti to je nemogoče, ker ima vs.ik farmar po 160 akrov zem lje in še več. Da si tujec ogle da posestvo enega takega far-merja, vzame že en dan; to je torej vzrok, da so ti kmetoval ci tako daleč drug od drugega naseljeni. In če vpoštevamo še poza po teh krajih, potem lah ko razumemo, kake ugodnosti se nam nudijo za organizato rično delo. S. pomočjo že omenjene dru žine Babich smo obiskali le nekaj sosedov ter jih povabili na Jan 10. junija v stanovanje nt' rar.govor glede ustanovitve novega društva. Sosedje so se zares odzvali v zadostnem številu ter bili pri volji za ustanovitev. Takoj se je prijavilo devet ustanovnih članov, kasneje pa še enkrat toliko. V začasni odbor so bili izvoljeni predsednik John Skra-ba, tajnik Frank Babich, bla gajnik pa Ignacij Flak. Prvi dan so se priglasili ali vpisati Zgajnar. še sledeči: Viktor Peter Skraba, Joe Skraba, Ma ry Flak, Frank Starich in Frank Babich. Sklenili so, da se zberejo zopet prihodnjo nedeljo pri farni cerkvi sv. Bri-gite in izbralo se je tudi to ime za društveno patrono. Zaprisega in sprejem novega društva je bila določena za par dni kasneje, ko bodo listine od vrhovnega zdravnika potrjene in ko se prijavi še več kandidatov; to je bilo določeno za nedeljo 19. junija. Glede naseljencev v Greaney naj izrečem s tem moje častit-ke vsem na njih vstrajnosti, ker so tekom toliko let težavnega in napornega dela in tako daleč od mesta in cerkve še vedno ohranili svoje globoko versko prepričanje, slovensko govorico celo pri otrocih ter običaje in pravo zastopnost med seboj. Farmarji tukaj imajo eden drugemu jednako primerne svoje domove, hiše in druga poslopja; redijo živino, perutnino in konje; pa tudi brez avtomobilov niso, kar jim omogočuje, da se med seboj bolj lahko shajajo. Ni dvoma, da bo to naše novo društvo na Greaney rastlo in hitrih korakov napredovalo. Imajo lepo novo cerkev in žup-nišče; tukaj pastiruje in žup-nikuje Rev. Sedej, ki pa opravlja poleg tega še eno faro (Cook). Po dolgih letih, katere so morali ti farmarji prestati s čiščenjem ozemlja, kopanjem močnih korenin iz zaraščenega tisočletnega gozda, so navzlic vsem težavam vstrajali in so danes doživeli boljše čase. Hudo jim je bilo sprva, ko niso imeli sredstev in ne denarja in pa še male družine (otroke). Takrat tudi še ni bilo ugodnih cest, ne avtomobilov; ko so po- trebovali zdravnika, je dotičnik računal od $30 do $50 za en sam obisk, po razdalji. Danes se pa razmere izboljšujejo; imajo že lepe ceste in svoje avtomobile; družine jim že doraščajo, da se njih otroci ženijo in možijo ter s tem naselbino večajo. In ker imajo dovolj zemlje, isto lahko delijo J družinam (sinovom in hčeram); za gradbo hiš imajo vedno dosti lesa na razpolago. Bas sedaj se gradi zopet v bližini cerkve novo šolo, kar je znamenje, da ta naselbina vedno bolj in bolj napreduje. Le tako naprej, naši vrli farmarji na Greaney, pa bo to pristna ameriška slovenska gruda i Prireditev na Gilbertu. Tudi dolgo zaželjeni dan na Gilbertu je prišel na vrsto; te je bii dan naših žena in deklet, namreč dan društva Marije Po magaj, št. 196 K. S. K. Jednote Ta ves dan je bil izbran za 12. junija povodom razvitja zastave omenjenega društva, ki je še zelo mlado. Gilbert je prijazno mestece, kakih šest milj oddaljeno/od Eveletha proti Aurori. Kakoi drugo, tako je tudi tukaj; naseljenci živijo tukaj, kjer so si nastanili s svojimi hišami in družinami, drugače pa ni na Gilbertu posebnega življa, ker ni nikake industrije. Na dele se morajo naši rojaki voziti drugam; v okolici je le nekaj malega in nekaj mestnega dela; zato je v Gilbertu vse bolj mirno in tiho, vse le bolj počasi. V nedeljo, 12. junija pa je bilo tudi tukaj nekaj bolj ži vahnega. Vrle ženske uradnice, ki so že itak dokazale rekord napredka, so priredile velik dan za praznovanje blagoslovitve društvene zastave; to društvo je staro šele eno leto in pol. 2e ob 8. zjutraj so se začelr društva zbirati za parado in ko rakanje. Določeno je bilo, da se bo vršilo blagoslovijenje ob 9. uri v cerkvi sv. Jožefa na Gilbertu, kjer službuje že dol go let Msgr. Math Bilban.Js programom. Kmalu je bila na mestu mestna Moderna prednost dobi svojo izbiro v Camel e 1927, B.J Cnvmt, Wi Äty®olHi Tobccrv N. c. DANAŠNJE dni se izraža Camel kot idealna cigareta. Ta doba je najbolj izbirčna izmed vseh, in Camel je prva na vrsti. Okus in izrazitost Camel prihajata od najboljšega tobaka, kar ga raste. Vodijo k najvišjemu užitku v kajl. Nikdar ne boste dobili vfčje temeljne dobrote kot v tej priljubljeni cigareti. Vase zadovoljstvo bo potrdilo splošno izbiro modernih kadilcev. Da boste vedeli, kako mila in •mehka zamore biti kakovostna cigareta, "Imejte Camel T Nato so zopet nekateri odšli godba, katero so si iz naklonje-lna domove, drugi so se pa ude- nosti pridobile naše društveni- ležili banketa, ki je bil priprav-ce od mestne oblasti zastonj. Njen v obilici za mnoge povab-Društva so se zbirala nagloma ljence. Na banketu je bil tudi in kmalu se je razvila dolga vr- mestni župan Dr. Barrett, glav-sta v paradi po glavni cesti me- ni uradniki Grdina, Champa sta, da je odkorakala v sprem- Shukle, bivši podpredsednik K stvu udeležencev z osmimi za S. K. Jednote. brat A. Skubic, stavami v cerkev k službi božji. Msgr. Bilban, mestni uradnik Vhod na glavni cesti in pred Leo Kukar in še več drugih od-erkvijo so krasili mlaji, ozalj- ličnih gostov iz bližnjih našel šani z zelenjem in rožami ter bin. VESTI IZ JUGOSLAVIJE. primernim napisom. Popoldanska udeležba je bila V vrsti, ako sem prav videl, srednja, kajti ljudje so se raz je bilo pet parov botrov, kajti kropili na vse strani. Od zgod-pred altarjem je bilo napetih njega jutra, ko so se zbirali za 10 trakov. Jako lep je bil v parado niso mogli ostati na paradi nastop mladih, belo ob- slavnosti ves dan; mnogi so bi-lečenih deklic, ki .so na trakovih li tudi oddaljeni, kjer so pu-nosile zastavo v cerkev. Tudi stili svoje družine doma, drugi mladinski oddelek je imel svo- so pa imeli zopet druga pota jo skupino v paradi. V cerkvi Večina je bila prepričana, da je bilo na koru lepo petje; po naj bi se slavnost vršila raje blagoslovi j en ju se je pričela sv. popoldne radi oddaljenih gostov maša ter pomembna pridiga v ter društev; na ta način bi bilo namenu takega praznovanja, mogoče lažje ostati dalj časa Po sv. maši se je zopet razvila na slavnosti. parada s hriba na glavno cesto Vseeno pa je bil popoldanski n na drugi strani nazaj proti program izvršen po namenu višji šoli, kjer se je imela vr- slavnosti. Ob otvoritvi so zašiti nadaljna slavnost. Pred peli znano slovansko himno, poslopjem velikega šolskega po- "Hej Slovani." Pri tej slavno slopja je bila pa vsa skupina sti je predsedovala predsednica slikana; iz te slike je razvidno, društva sestra Mary Peternel. da je bila udeležba velika, ako prvi je pozdravil navzoče mest pomislimo naselbino ter razda- ni župan Dr. Barrett, zatem Rt. ljo med sosednimi naselbinami Rev. Msgr. Bilban; sledila je ter rani jutranji čas. Ob 10:30 deklamacija hčerke predsedni je bilo slikanje že gotovo. Ne- ce, ki je izročila šopek cvetlic katera društva so se takoj vr- glavnemu predsedniku in drugi nila na svoje domove, drugi so podpredsednici. Poklicani so bili pa odšli v avditorij označene botri in botra zastave ter dru-šole, kjer so oddali svoje daro- gi zastopniki iz sosednih mest, ve slavljencu, oziroma društvu, |chisholma, Virginije, Eveletha belo oblečena Smrtna nesreča na kamniški želcznici. Dne 2. junija popoldne, nekaj minut po 12. uri se je pripetila na kamniški progi blizu Domžal težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Ravno v trenutku, ko se je bližal kamniški vlak, je šla preko proge 52-letna kmetica Marija Ustnikova. Hotela se je vlaku izogniti šele v prav zadnjem trenutku, vendar pa je bilo že prepozno. Vlak jo je podrl na tla in ji prebil lobanjo ter težko poškodoval po rokah in nogah. Vlak se je nato ustavil. Železniško osobje je težko ponesrečeno Ustnikovo naložilo na vlak, ki jo je pripeljal v Ljubljano. Z glavnega kolodvora sc Ustnikovo prepeljali z vozom rešilne postaje v bolnišnico, kjer je pa že čez pol ure izdih nila. Smrtna nesreča. Ponesrečil se je smrtno dne 2. junija g. Janez Podbregar. lesni trgovec in posestnik v Stegnah. Pade) je v Prevojah z motornega kolesa, hoteč se umakniti nekemu vozniku, pri tem pa zadel z glavo ob neko drevo s tako silo, da si je razbil lobanjo. Mrtvega so pripeljali še isti dar zvečer na njegov dom. Na smrt obsojeni morilec Karel Šešerko, ki je vrgel svojo ženo v Dravo ter jo s silo utopil, je bil pomiloščen na dosmrtno ječo. Utopljenec. Dne 31. maja sc izvlekli izpod jeza pri 2mavco-vi žagi v Bočni, v okraju Gornji grad truplo Jožeta Menčka, deklica, hčerka in Aurore. Po dokončanem društvene predsednice je nekaj programu se je praznovanje na-1 samskega spiavarja ter dninar-deklamirala in podarila šopke daljevalo v Moose dvorani sjja iz Krope. Ljudje govorijo, cvetlic. Zatem je predsednica | plesom in drugimi zabavami (Konec prihodnjič), ————o- predstavila občinstvu vse zastopnike društev in goste, glavne uradnike ter iste v imenu Peneča kupica je ozka brv društva lepo pozdravila, zaenojdo prazne sklede, je omenila, - da je v avditoriju vse pripravljeno za obed ter dal Karijera marsikoga se priče-se bo popoldne ondi nadaljevalo nja ter konča pri čisti juhi. da ga je gnala v prostovoljno smrt izguba rojstne hišice, najbrž pa se mu je zmešalo. Sa-moumori so v Gornjegrajskem okraju zelo redki in v okolici župnije Bočna ne pomnijo najstarejši, da bi si bil kdo sair> končal življenje. Ponesrečenca pripeljali s ♦čolnom. Posestnik Franc Rogelj iz Podpeči je vozil v torek popoldne z dvovprežnim vozom drva. Pri tem so se mu konji zapletli v jermenje, ki ga je hotel Rogelj odmotati, nakar je Rogelj dobil težak sunek z oje-som v prsa. Domači so poklicali zdravnika, ki je dognal težke notranje poškodbe, vendar pa je odsvetoval, da bi ga prepeljali z vozom v bolnico. Roglja so potem naložili na čoln in ga pripeljali v Trnovski pristan, kjer je ponesrečenca naložil avtomobil ljubljanske rešilne postaje in ga prepeljal v bolnico. Smrtna kosa. V Stožicah je umrla Marija Bolka, stara čez 60 let, ki je že več mesecev bolehala in preležala v postelji. — V ljubljanski bolnici pa je umrla Terezija Dečman, žena posestnika na Ježici. Mohorjeva družba se jeseni preseli iz Pre val j v Celje. V ta namen je kupila v Gelju veliko Kosovo hišo na najbolj prometnem kraju. Hišo bo preuredila v tiskarno in poslovne prostore. Celje bo z novo tiskarno veliko pridobilo. * že deset let poskušam, pa mi ne uspe." V brivnici: "Ah, prosim, ne ostrižite mi lase prekratko, sicer me bodo imeli za mojo že-no. Kmečka gospodinja: "Tu imate nekaj. Hudo je biti hrom, vendar pa Boga zahvalite, da niste slep, to je še mnogo hujše." _ Berač: "I, seveda je. Ko sem kot slepec beračil, so mi ljudje vedno ponarejen denar dajali." Nekdo je priletel na policijo, če ga pustijo k vlomilcu, ki je vlomil v njegovo stanovanje. — "Kaj pa mu hočete," ga vpraša službujoči stražnik. — "Vprašal bi ga le, kako je napravil, da je prišel v stanovanje, ne da bi ga mo-; ja žena slišala; jaz namreč to. I VAŽNO! Odbor Slovenske Hranilnice je pri svoji redni seji določil, da se plača vsakemu vlagatelju, kateri vloži denar pri nas med prvim in petnajstim julijem, obresti po 5S že od prvega julija. Torej je lepa prilika za vsakega, da vloži svoje prihranke na višje obresti ter s tem pomaga sam sebi in drugemu. Hranilnica je odprta vsak večer od 6. do 8. ure, izvzemši ob sredah. THE INTERNATIONAL SAVINGS & LOAN CO. 6235 St. Clair A ve. Čieveland. O. DAVKI-TAXES Plačajte vaše davke pri SLOVENSKI HRANILNICI 6235 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Odprto tudi zvečer od 6 do 8 ure, samo v sredo zvečer ne. "GLASILO K. S. K JEDNOTE" Laataina Kraafrfce tlmaMka K.tomLke jednot* * Zdrašeaife dir 1waft M HI7 at Clair An. Uredaiitv* ia atrareJtt*: Telefon: Raadot»t mil CLEVELAND. OHIO. Ea Clane, aa lata . Narefai^L Ea naeiaat .............. $! an Ka inoxemetvo ... ......................... _$3.00 of tke GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of me UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in th« internat ef the Order. Nilr OFFICE: «117 St Oair Ave. Telephon«: Randotfk 3112. CLEVELAND, OHIO KRIČAČEM V ALBUM Ce človek prebira uredniške članke "Prosvete" zadnje tri mesece, ga nehote prešine misel: Je-li postala "Prosveta" tudi uradno glasilo naše K. S. K. Jednote ali ne? Mesec za mese cem, teden za tednom posveča v svojih obligatnih številkah po cele uredniške kolone naši Jednoti pod naslovom: "Razlike med S. N. P. J. in K. S. K. J." .[ | Nad vse previdni ? in modri ? urednik je obdelal že skoro vse točke naših pravil, kakor bi se imela vršiti to leto naša konvencija. Pri vsem tem pa skoro vsako točko tako raztolmači in tako zmrcvari, da so vsa naša pravila od muh; samo pravila S. N. P. Jednote so umestna ter prava. 2e v št. 19 in 20 našega lista smo v uvodniku stavili uredniku slavne "Prosvete" nekaj javnih vprašanj glede čudne načelne izjave S. N. P. Jednote; a do danes se nam še ni stvarno na ta vprašanja odgovorilo. Teden za tednom kričijo "Prosve-tarji: "Naša Jednota jamči svojim članom osebno svobodo verskega, filozofičnega, etičnega in političnega prepričanja," med tem pa voditelji označene organizacije ravnajo baš nasprotno. V zadnji (152.) oblikatni številki čitamo ob sklepu uvodnika sledeče: "Ustava Združenih držav in ustave in postave posameznih držav Unije ne rečejo nikjer, da moraš vedno ostati katolik, žid, mohamedanec, ateist ali agnostik, če si v Združene države prišel kot katolik, žid, mohamedanec, ateist ali agnostik. Ravnotako ne določajo, da moraš biti vedno enega in istega političnega ali gospodarskega prepričanja. Zakoni za bratske podporne organizacije v državi Illinois nikjer ne rečejo, da imajo bratske podporne organizacije pravico določati, katerim političnim ali drugim organizacijam se smejo njih člani pridružiti ali jih celo kaznovati, ker so nekaj stori.'i, kar ni v nobeni zvezi z bratsko podporno organizacijo, h kateri pripadajo/' Ta odstavek je povsem resničen in pravilen. So pa za razne podporne organizacije od strani državnih zavarovalninskih oddelkov še druge postave. Tako na primer zavarovalninski od delek odobrava ustavo in načelo kake verske bratske organizacije (Religious Fraternal Organization), če imajo dotične organizacije v svojih pravilih ali ustavi gotove določbe glede spol-njevanja raznih verskih točk, na primer spovedi in obhajila, se s temi točkami in določbami strinja tudi zavarovalninski depart-ment in celo višje sodnije Združenih držav. O tem bi uredniku "Prosvete" lahko navedli več slučajev. Društvo, ki se ni hotelo pokoriti tozadevnim verskim določbam je bilo suspendano. Sus-pendacijo je odobrilo neko sodišče baš v Chicagu. Pri tem se ie sodnik skliceval na pravila Jednote, na katera je vsak član prisegel ob sprejemu v Jednoto. Nikogar se ne sili v Jednoto, ki se ne podvrže izpolnjevanju vseh Jednotinih pravil. To je obvezno za vsako organizacijo, ki je, inkorporirana v kaki državi. Jasno je in znano, da sloni naša Jednota tudi na verski podlagi, radi tega se imenuje "katoliška." Nekatoliki nimajo prostora v naših vrstah. Kot taki in za take pa veljajo gotove določbe in pravila. Ta pravila so bila odobrena od zavarovalniškega departmenta države Illinois. Torej ne dela naša K. S. K. Jednota nič protiustavnega in nič nepostavnega. Kar se pa tiče politične tedence vaše bratske podporne organizacije, morate pa vi sami priznati, da to načelo kršite samo vi. Znano je kot beli dan, da zavzema S. N. P. Jednota povsem stališče socialistične politične stranke. Skoro ves glavni odbor spada k Jugoslovanski socialistični zvezi, nekateri izmed teh glavnih uradnikov so celo uradniki označene socialistične zveze. "Prosveta," glasilo S. N. P. Jednote je največji glasnik in prijatelj socialistov; glavni uradniki S. N. P. Jednote so bili že kandidat je socialistične stranke (a so vedno pogoreli); vedno udrihate po vsem drugem, kar ne trobi v socialističen rog. Vprašamo vas torej: Ali imate sploh pravico določati in priporočati vašim članom, da naj se oklepajo samo socializma? Ali je to jamčenje osebne svobode političnega prepričanja vašim članom? Vse to delate pod krinko blufarije! V zadevi političnega prepričanja se naša K. S. K. Jednota prav nič ne meša. Vsakemu je dano na svobodo, če drži z republikanci. demokrati, suhači, progresivci ali celo s socialisti; glavna stvar je, da izpolnuje vsa Jednotina pravila; politika nima v naših vrstah mesta. Koncem konca se pa za vašo neslano in neumestno bi uf ari jo dosti ne zmenimo. Da bi delali v našem listu za vašo Jednoto tako reklamo, se nam ne zdi umestno. Mi gremo lepim in mirnim potom naprej in vemo, kam gremo. Pišite kolikor hočete o našem načelu in pravilih, priobčite še v celoti naša zadnja pravila, pa ne boste dosegli onega, kar mislite! Naša Jednota je samo v aktivnem oddelku lansko leto napredovala za 1,555 članov in članic, vaša pa za 404! To je precej velika razlika. Ta slab uspeh ste dosegli navzlic temu, da ste imeli glavne uradnike na kampanjskih potovanjih na zapadu, iztoku in severu. Tudi za letos se nam obeta lep uspeh. Tekom prvih pet mesecev smo napredovali že za 470 članov in članic. Koliko ste pa vi napredovali z vsemi vašimi članki in dokazi, da vlada prava demokracija ?! samo pri vaši Jednoti. Le pišite še o naši Jednoti; to nam nič ne škoduje, ampak četo koristi! * Katoliška društva in naše fare. (Govor Rev. J. J. Omana na minuli društveni slavnodti Barberton, O.) Katoliška društva so bi vedno steber katoliške Cerkve Najmanj mi boste to oporekali vi, ki se imate zahvaliti ravno katoliškim društvom, da ste imeli pogum agitirati za svojo lastno ali slovensko župnijo Koliko je naselbin po naši obsežni zemlji tukaj v Amerik ki so mogoče tako velike in Slovenci tako številni, kakor ste tukaj — pa nimajo svoje cerkve, kjer bi slišali besedo božjo v lastnem materinem jeziku. Koliko Slovencev umrje danes brez verske tolažbe, po sebno po premogokopnih kra jih in državah. Koliko sloven skih src se topi v obupu in pre neha za vedno utripati, predno čujejo sladke besede: "Zau paj sin, hči. Odpuščeni so ti tvoji grehi! Pojdi krščanska duša v imenu Boga Očeta, ki te je ustvaril . . ." Koliko slovenskih otrok več ne oblije oči ščevalno tok krstne vode, bodo ostlai neverniki, ker ni ne duhovnika ne cerkve med nji mi. Zakaj ta zapuščenost po ne katerih krajih? Zato, ker ni bilo katoliških društev ustanovljenih, ali pa, če so bila usta novljena, niso katoliška ostala Tisti dnevi, ko so hodili slo venski rdeči agitatorji po Ameriki in ustanavljali takozvana nepristranska dfuštva, katera so pozneje potegnili v protika toliške Jednote, tisti dnevi bodo zapisani v večnosti s krvavimi črkami. To so bili tisti dnevi, v katerih se je sejalo odpadništvo in podivjanost med naše tedaj še dobro slovensko ljudstvo v Ameriki. Da resni co govorim, naj zadostuje \ dokaz to, da vam navedem ža lostne razmere med našimi odpadlimi rojaki. Med njimi so številne zakonske ločitve; izmed njih prihajajo prvi slovenski kandidat je za ameriške jetnišnice, vislice in električni stol. Ali je morda kateri res tako slep, ali tako nespameten, da bo trdil, da se dobri in verni katoličani družijo z roparji, tatovi; da pošteni in dobri katoličani eden drugemu žene kradejo. Večinoma vsi sodniki zatrjujejo, da je nevera pot k nemorali, nemorala pa cesta do ječe. In vse to se je začelo po-največ takrat, ko se je agitira-lo za neodvisna in napredna?! društva in take Jednote; te Jednote So kasneje pokazale svojo pravo protiversko barvo in začela .janičarsko delo. Kjer pa je bilo ustanovljeno dobro katoliško društvo in je naselbina le primerno narast la, tam je bila kmalu zgrajena tudi slovenska katoliška cerkev, po največ krajih tudi katoliška šola; in sedaj so te naselbine v ponos in kredit celokupnemu narodu. Pa ne samč, da se je po teh društvih ustanovila župnija; katoliška društva so, kakor sem že rekel, steber teh župnij in šol; vsak župnik mi bo potrdil, da le s pridnim sodelovanjem katoliških društev, bodisi cerkvenih ali podpornih, je mogoče zdržavati župnijo in šolo v procvitu ter napredku, kakoršnega zaslužita. Katoliška društva morajo biti armada, na katero se vodstvo cerkve in šole vedno smelo in z gotovostjo lahko zanese. Pa ne samo cerkve in šole se opirajo na katoliška društva. Povejte mi, koliko pa je Narodnih domov, pri katerih niso bila baš katoliška društva glavni faktor pri zidavi? Morda je kje kaka bajta» ki je bila zbita skupaj iz samih rdečih plank; toda vsi večji in boljši Domovi so zidani — ne rečem samo s pomočjo — ampak z glavnim naporom katoliških društev. Seveda se potem, ko je delo tončano, skušajo vriniti rdeči elementi, da bi krmarili z barko, katero so zgradili drugi. Naša slovenska katoliška društva imajo torej zasluge katerih se jim nikdar ni treba sramovati; to velja tudi glede ohranitve slovenskega jezika po naših farnih šolah. Vsak član ali članica si mora šteti v ponos, da spada k naši dični K. S K. Jednoti; prav tako si mora šteti vsak član cerkvenega dru štva, da spada tudi pod okrilje katoliškega podpornega dru štva. * Barbertonska in druga kato liška društva"! Le naprej! Nič se skrivati, nič bati! V deželi svobode živimo, kjer nima nih če pravice zastavljati pot do poštenega napredka in uspehov ki so nam v kredit. Ameriške slovenske župnije imajo danes na milijone dolarjev vrednosti skupnega premoženja v zemlj šču, cerkvah, šolah in domih Vse te se imajo zahvaliti katoliškim društvom za začetek in tudi za poznejši proč vit; izjeme v tem oziru so le neznatne. Vprašam vas: Ali ste že kdaj srečali ali čuli o kakem vojaku naših slavnih Združenih držav, ki bi se sramoval trditi da je ali da je bil vojak in sin našega strica Sama? Ne. Ka toliška društva, vi ste pa arma da Kralja nebes in zemlje. Ali se boste torej sramovali, da ste v službi, da ste vojaki Nje ga, kateremu so pokorni vetrovi in morje? Nikoli! Torej Bog živi vsa naša vrla katoli ška društva! -o- Razvoj ameriških želez nic. Nikdo ne bi bil mogel proro-kovati razvoju modernega že lezništva za časa, ko je prva železnica v tej deželi stopila v promet. Bilo je to leta 1827 in njeno ime je bilo Quinčy Rail road. Ta je bila konjska že leznica, ki je prevažala premog hriba v dolino. Tiri so bili leseni, z železom na vrhu. Leta 1829 pa je Delaware in Hud son Railroad zgradila prvo ameriško lokomotivo "Skourbridgc ..ion." Leto kasneje je bila v Philadelphiji ustanovljena se danja velikanska tovarna lokomotiv, Baldwin Locomotive VVorks. Leta 1836 je Norriso-a lokomotiva, zvana Washing ton. vzbudila senzacijo, ko je pokazala, da znajo lokomotive ožiti tudi vkreber. Te prvo lokomotive so tehtale manj kot prazen tenk moderne Mogul lokomotive, največjega ameriške ga tipa. Ljudje so bili začetkom pol-ni strahu glede te prometne no-otarijc. Neki Anglež je pisal, da so bili možgani trgovcev tako zmedeni vsled hitrosti vožnje iz Manchestra do Liverpoo-la ali Londona, da so dostikrat pozabili, čemu so šli na pot in so morali pisati domov po po iasnila. Na otvoritveni vožnji Mohawk in Hudson železnice, predhodnice sedanje New York Central je strojevodja okorno ravnal z izpuhom in dimnikom dokler ni nastal tako močan prepih. Posledica je bila, da se je tleči pepel smrekovine, ki je služila za kurivo, zakadil proti potnikom, zlasti onim, ki so sedeli na strehi kočij. Odprli so dežnike v obrambo, ali so zgoreli kot žigice, obleke so začele goreti in nastala je strašna panika. Ob vsej progi od Albany do Schenectady so stali farmarji s svojimi pripre-gami tik do tira, da prisostvujejo velikemu dogodku. Konji so storili, kar je pač pričakova-od konj ob taki priliki. Spla-šili so se, skujali se in nastal je splošen beg na vse strani. Prvi železniški vozovi niso bi-nič kaj prijetni. V splošnem so bili natrpani in zrak v teh malih škatljah je bil zadušljiv. Zakurjeni so bili po pečeh, v katerih so gorela drva. Kdor je bil blizu peči, je bil v ne nevarnosti, da se speče; kdor je bil oddaljen, je zmrzoval. Za spanje je bilo primitivno urejeno. Leta 1867 je neki mla- denič, Zinemon Pullman, prestal tako strašno noč na železnici, da mu je šinila ideja o spalnih vozovih. Kasneje je iznašel tip spalnih vagonov in ustanovil Pullman Palače Car Co. Gradnja železniških prog od Atlantika do Pacifika je bila polna romantike. Na k proge v gradnji se je nahajalo stalno premikajoče se mesto, ki so ga nazivali "Peklo na kole sih." Cim je gradnja železnice napredovala, se je mesto pre mikalo naprej. Naložili so vse skupaj na ploščate vozove. Bi lo je to kaj neotesano mesto Le pogosto linčanje je moglo omejevati število umorov na povprečnost enega j umora na dan. V tem kočujočem mestu se je tiskal dnevnik,'bilo je tam pet razvpitih "dance halls" in 23 gostiln za razvedrilo 3,000 meščanov. Nastala je razburljiva tek ma za hitrejšo gradnjo železni Toliko družba Union Paci fic, kolikor Central Pacific sta dobili od vlade v dar velikanska ozemlja in finančno podporo v razmerju s številom milj, zgra jenih vsaki dan. Začelo se je delati na tekmo, da se zgrad» kolikor mogoče tira vsak dan Nekega dne je Central Pacific dosegla svetovni rekord za hi tro gradnjo železnice; ta rekord ni bil nikdar kasneje dosežen celo ne z modernimi načini gradnje. V enem dnevu so postavili čez deset milj tira in železniška proga se je pomikala naprej s hitrostjo volovske pri prege. Število zaposlenih de lavcev je bilo ogromno. Cen tral Pacific je nekdaj imela na jetih 25,000 delavcev in tride set naloženih ladij jo prevaža lo potrebščine po morju. Težkoče gradnje na zapadu so bile dostikrat velikanske. Nf primer, Canadian Pacific je prišla do močvirja, ki so ga dc velike globočine napolnili s kamenjem in peskom. Ali ko je vlak šel čez nasip, se je trese? kot žilica in tir se je zvijal kot kača. Nekje je odtok vode bi) tako silen, da se je proga dostikrat zmaknila za deset cev Ijev v enem dnevu. Tekma v gradnji je tupatam povzročila spopade. Ob rek' Rio Grande sta dve družbi sku šali prisvojiti si pravico poti kozi tesno sotesko. Ko je ena družba izvedela o gradnji druge, je začela burna tekma, kajti kdor je prvi prišel, je dobi) lastninsko pravico. Prva sku pina delavcev, ki je začela tam kopati, se je utaborila s puška r roki. Ko je kmalu potem prišla na mesto skupina delavcev konkurenčne družbe in je uvidela, da pride do boja, se je umaknila in prepustila pozicije konkurentu. I)o leta 1850 so se gradile železnice večinoma le na vzhodu in železniška mreža je bila tedaj 9,000 milj dolga. Na jugu in po srednjem zapadu je bilo železnic. Od leta 1850 do 1860 pa je železniška mreža na trikrat toliko. To desetletje je bilo doba velike prosperitete in ritve ogromnih površin zemlje, kakor tudi denarne podpore s strani federalne in državnih vlad so pospeševale gradnjo novih železnic. Naj-ečji "grant" (dar javne zemlje) je bil oni federalne vlade državam Illinois, Mississippi in Alabama, kakih 4,000,000 akrov svrho, da pomagajo h gradnji Illinois Central železnice med Chicagom in Mehiškim za-iivom. Illinois je podelil želez' niči lastninsko pravico do proge 200 čevljev široke ob vsaki strani tira, kakor tudi do zemljišč, ki so se raztezala do šest milj daleč od tira zaporedoma na levo in desno stran tira. Ta podelitev zemljiške lastnine je služila kot vzorec za mnogo dičnih subvencij. Illinois Central je tako dobila od države Illinois dva milijona akrov najboljše zemlje v državi. Po civilni vojni je prišla doba živahne gradnje. "Boom' je trajal od leta 1867 do panike leta 1873. Železniška mreža se je po veča vala za 4,400 milj vsako leto. Desetletje od 1880 do 1890 je bila doba največjega razvoja železnic; 70,000 milj novih prog se je zgradilo v tej dobi. Te proge so bile večinoma v centralnih in zapadnih državah. Divje špekulacije so bile značilne za dobo od civilne vojne do leta 1884. Dostikrat so zgradili železnice po pokrajinah, ki so se morale šele razviti, da bi se promet izplačal. V takih slučajih so bile železnice na mestu še pred naselniki, na mesto narobe. Posledica je bila, da je bilo več železniških prog za mnogo let na zgubi. Razdobje od 1884 do danes lahko nazivamo dobo konserva- V nekaterih slučajih se podruž-ne (subsidiary) proge upravljajo kot bistven del kontrolujoče železnice. V drugih slučajih je (e organizirano skupno sodelovanje vseh prog. Z razvojem železniškega omrežja se je razširilo poljedelstvo in rudarstvo. Eno je odvisno od drugega. Železnice bi se ne izplačevale, če bi ne prevažale premoga, rude ali žita, in ti produkti bi se ne izplačevali, da ni železniških zvez od njihovih tržišč. Tako so nastale velike železnice za prevoz premoga, rude in žita. Vzporedno z železnicami se je raz-širila brzojavna zveza. Med ameriškimi železnicami in večino evropskih sistemov obstojajo bistvene razlike. Tukaj ni delitve v potnike prvega, tivne železniške gradnje. 2e- drugega in tretjega razreda, leznico se je zgradilo le tam, j marveč imamo le en razred in kjer je kazala })otreba. V tej dobi, zlasti pa v zadnjih letih, je bil razvoj železništva bolj intenziven, to je nanašal se je bolj na zboljšanje obstoječih prog kot na gradnjo novih. Zgradili so dodatne tire na starih progah, nove postaje, delavnice in izboljšali vzpone in ovinke. V teh zadnjih letih se je zgradilo tako malo novih prog, da je bilo več opuščenih železniških milj kot novo zgrajenih. Značilen pojav železniške uprave v Ameriki je bila konsolidacija (strnjenje) manjših prog v velike železniške sisteme. Prve železnice so bile navadno kratke proge, spadajoče v poedina središča. Leta 1855 se je New York Central konso-lidirala z združitvijo enajstori-cc železnic, ki so bile neodvisne ali so skupaj tvorile zvezo med Albanyjem in Buffalo. V naslednjem desetletju je bil sistem razširjen potom konsolidacije z Hudson River in Harlem Railroad in potom prometnega dogovora z Lake Shore and Michigan Southern in Michigan Central. Na enak način so potem konsolidacije krajših prog nastale velike železniške družbe Pennsylvania, Ene in Baltimore and Ohio. Ta proces konsolidacije se vrši do današnjega dne in vedno je citati v časopisih o kakih novih kombinacijah železnic. Konsolidacija se vrši na razne načine, potom zakupa na dolgo vrsto let, potom direktnega nakupa in združenja v eno celoto, potom pridobitve večinske kontrole železniških delnic ali potom ustanovitve družbe (holding company), katera kontrolira vse poedine železnice, ki padajo v eno kombinacijo. Northern Pacific in Great Northern skupaj sta lastnika ečine delnic Chicago, Burlington and Quincy železnice, E1 Paso and Southwestern je glavni primer kontrole potom 'holding company." Obseg kontrole ene železnice nad drugo je jako različen. poleg njega ob dodatnem plačilu potovanje v Pullmanovih vozovih, ki odgovarjajo evropskemu prvemu razredu, ali stanejo veliko manj v razmerju k običajni voznini. Vozovi in lokomotive so v Ameriki navadno večji kot v Evropi. Tudi kolesa so pričvr-ščena na drugačen način, tako j'e tukaj vožnja mnogo bolj glatjka. Vozovi se priklepajo in razklepajo na bolj enostaven način kot v Evropi. Dosedaj se v Ameriki ni elektrika uporabila v velikem obsegu za pogon železnic, ker je parna sila tukaj razmeroma jx>-cenL Povečalo pa se je število lokomotiv na petrolej, zlasti v pokrajinah, kjer je mnogo pe-trolejskih vrelcev. Tovarni kolodvori v Ameriki so neprijetno bolj obsežni kot v Evropi in jih je jako mnogo. Reke v tej deželi tekajo večinoma v smeri od severa na jyg. d oči m se večina prometa pomika v smeri proti vzhodu in zapadu. Reke in kanali, ki so od njih odvisni, so zato v Združenih državah mnogo manjše važnosti za promeT kot železnice. Pač pa so reke, zlasti Mississippi, velikega pomena za promet v severni in južni smeri. Dasi dolgost ameriških prog znaša polovico vsega železniškega omrežja na svetu in je povprečna brzina tukajšnjih vlakov večja kot v Evropi, vendar poedini vlaki v Evropi presegalo hitrost najhitrejših ameriških vlakov. Najhitrejši vlak na Angleškem i je oni od Swin-dona do Padditjgtona na Great Western Railway. Proga je 77 milj dolga in vožnja traja le 75 minut. Najhitrejši vlak v Združenih državah je oni. med Camdcnom in Atlantic City. Za 55 milj se rabi 50 minut, nekdaj so za to daljavo rabili le 42 minut. Združene države pa držijo rekord, kar se tiče hitrosti lokomotive. Pred mnogimi leti je neka lokomotiva zabeležila hitrost 120 milj na uro. F.L.I.S. :iHXIUT IIIIII IITTllllliiii i httttttttttti irr VEČJI ZASLUŽEK in boljše delo dobite, ako dobro poznate angleški jezik in ameriško zgodovino. Da spoznate ameriške dogodke, šege in običaje, naročite najnovejšo knjigo "Ameriška zgodovina" ki vam na poljuden, toda zanimiv način oriše dogodke ameriške zgodovine od začetka do danes. Knjiga obsega 280 strani, jo krasi mnogo lepih slik in velja samo 75 centov, po pošti 85 centov. Moralami biti v vsaki slovenski hiši. Dobi se samo pri Ameriška Domovina i i ♦ 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. iillillIIITllllllfTTIIllllll...rTTTTTTT^ [llllllltiiiii * MTTTTl B K« Si L mŽM lili HI ITXC JEDNOTA Ustanovljen« v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporircna v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Solventnoct aktivnega oddelka znaša 100.61%; solventnost mladinskega oddelka znaša 140.26%. Od ustanovitve od 1. junija 1927, znaša skupna izplačana podpora $2,991,223.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDI NA, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Colo. II. podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Cbisbolm, Minn. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago St., Joliet, 1U. Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Clair St. Indiana- polis, Ind. • Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK. 612 Grant St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, 111. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allia, Wit. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave. So. Chicago. III. FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA SR., 26—10th St., North Chicago, 111. FRANK GOSPODARICH, Rockdale. P. O., Joliet, 111. JOHN ZUL1CH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIČ, 121 44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa. UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vsa pisma in denarne zadeve .tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna narnanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. MOŽU, KI JE DELAL ZA NAROD Narodi in države imajo svoje dneve, obletnice in sjK>minske dneve. Kakor narodi in države, tako ima tudi vsak posameznik svoj dan, ko se je rodil, svoj imendan. svoje obletnice», jubileje, itd. živi in še dela za narod. Dolžnost nas ameriških Slovencev pa je, da se spomnimo tudi teh ob njihovih jubilejih in spominskih dnevih. Dolžnost naša je, da smo hvaležni in pravični do i teh mož, ki so se žrtvovali in Ljudje imamo štiri dobe. se še žrtvujejo za nas. Detinsko, mladeniškd, moško Eden izmed teh, ki so veliko (srednjo) in starostno dobo. j storili za narod in njegovo vero Ameriška Slovenija se naha- v tej novi domovini je brezdvo- ja v prehodu iz srednje v sta ma tudi dobropoznani slovenski rostno dobo, to je generacija, ki svečenik, chicaški župnik: je prišla iz starega kraja. Si- Rev. Kazimir Zakrajšek. OFM., novi in hčere, ki jih je dala ki bo dne 24. julija. 1927 obha- naša ljubljena stara domovina jal pet in dvajset letnico ali sre- novi domovini, so v pretežni ve- brni jubilej mašništva. čini v tej srednji dobi. Na Rev. Kazimir Zakrajšek je splošno slavimo Slovenci / v f markantna osebnost za ameri- Ameriki nekak srebrni jubilej, ške katoliške Slovence. S pri- Rev. P. Kazimir Zakrajšek, srebrnomašnik. Priča zato so številni srebrni jubileji družin, dfoštcv, župnij in naših slovenskih svečenikov v Ameriki. ' Pred vsem je gotovo naša narodna dolžnost, da se spominjamo jubilejev onih mož, ki so polagali vsemu delu in slovenskemu napredku v Ameriki temelj in pomagali s svojim požrtvovalnem delom graditi veličastni napredek ameriške Slovenije. f Ameriški Slovenci imamo zapisane v svojem nesmrtnem spominu svoje velike može, kot škofa Baraga, Mraka. Vertina, Stariha in Trobca, Msgr. Kuha in številne druge. Z radostjo in veseljem slavimo častni spomin teh velikih naših mož, katerih imena ostanejo zapisana v zlati knjigi vseh časov, ki so določeni Ameriški Sloveniji, pa tudi njeni materi stari domovini. Ameriška Slovenija pa nima svojih velikih narodnih mož samo v grobovih. Mnogo jih še hodom Rev. Zakrajška v Ameriko markira zgodovina ameriškega slovenstva novo dobo slovenskega katoliškega kulturnega življenja. Začeli so se vršiti med Slovenci bolj pogosto sv. misijoni in s tem se je začelo dvigati med nami versko življenje. Vendar samo s tem bi ne bilo popolnega uspeha, kajti na misijone so prihajali le .samo tisti, ki so imeli še kaj vere v svojih srcih. Večina za cerkev pa ni dala mnogo. Do tega jih' je privedel brezverski tisk, ki je bil ob njegovem prihodu med Slovenci v Ameriki v najboljšem cvetu. Med narodom je vladala mlačnost v vseh ozi-rih. Rev. Zakrajšek je videl veliko potrebo tiska. Zato je takoj ob prvi ugodni priliki šel in ustanovil slovenski nabožni list '"Ave Maria." Mislil je, da bc izdajal list samo nabožnemu namenu. Toda razmere so ga prisilile, da je "Ave Maria" pripa-sal ineč in z istim začel rteus- """'ft^miljeno operirati proti sovražnemu tisku, ki je napadal vero in duhovnike. Pozneje je izprevidel, da na številne nasprotne dnevnike, dvotednike in tednike, samo mesečnik ne bo v stanu uspešno odgovarjati. Zato je inspiriral katoliške rojake v Clevelandu, da so usta novili katoliški tednik "Slogo," katero je pozneje, ko so ji grozile težkoče, sam prevzel v imenu oo. frančiškanov in pozneje je ustanovil v New Yorku tu di tiskarno. S tem se pričenja doba hudega boja med brez ver ci in katoliškimi Slovenci. Malo je ljudi, ki bi poznali od bližje njegovo veliko delo za katoliške Slovence. Mislite si samo misijonarja, koliko trpi, ko mora ves teden imeti na dan po tri do pet raznih stanovskih in splošnih govorov Poleg tega mora sedeti že v zgodnji uri v spovednici, kakor tudi zvečer po vseh cerkvenih opravilih pozno v noč, ko oblegajo verniki njegovo spovedni-co. In če povemo, da je Rev. Kazimir Zakrajšek vodil doslej že 249 slovenskih in slovaških misijonov, potem si lahko predstavljate njegovo delo samo v tem. Poleg tega je deloval in vodil svoje župnije, na katerih je deloval. Urejeval je nad 17. let list "Av* Maria." Po tru-dapolnih pridigah in dolgem spovedovanju je sedel navadno še v svojo sobico, prijel za pero in pisal do 2. ali 3. ure ponoči. In tako je'delal ta mož leta in leta. Veliko je delal in lahko rečemo on je, ki je položil temelj s svojim energičnem delom podlago tudi za lemontski samostan ali kolegij Marije Pomagaj. Z denarjem, 'ki ga je dobil na misijonih, je vzdrževal fante, ki so študirali za duhov-sko stan. Izmed teh so štirje duhovniki. Od začetka je vzdrževal ' Ave Maria" skoro sam in to več let. Čutil je, da je to potrebno za narod in delal je tako. Kako katoliški Slovenci potrebujemo, da bi se od časa do časa izdalo kake brošure in v njih obširneje obdelalo razna vprašanja. Toda kje so viri, iz katerih naj bi se to vzdržavalo. Rev. Zakrajšek pa je sam prva leta izdal na lastne stroške več brošur in te so: "Več luči." "Izpod vislic," (v slovenskem in hrvatskem jeziku), "Resnica o Vodiški Johanci," ' Tole vzemi in beri," "Združimo se," itd. Koliko dobrega so te brošurice storile narodu? Poučile so ga o resnicci kakoršna je bila, kajti tiste čase je protiverski tisk mogočno kraljeval med ameriškimi Slovenci. Na polju tiska so njegove zasluge velikanske. Njegova velika požrtvovalnost je dala slovenskemu narodu v Ameriki pobudo, da se je začel bolj zanimati za katoliški tisk. Samo pomislimo, kdo bi žrtvoval denar za stvar, od kater^ ni nobenega denarnega dobička, če ne samo veliki ideali za Boga in narod? Kdo bi nam vzdrževal prva leta s tolikimi žrtvami naš tisk, kot "Ave Maria," list "Slogo" pozneje "Edinost," dokler se niso dobili ljudje, lajiki, da so prevzeli to v svoje roke? Kak dobiček je on imel od tega? Kakor da je postal le predmet najnesramnejših napadov na njegovo osebo od strani protiverskega časopisja. Ali mu je bilo vsega tega treba? Njemu ne! Bilo pa je potrebno vse to narodu, za katerega je delal in stal toliko let v prvi bojni vrsti. Marsikaj je danes drugače, kakor je bilo v tistih časih, ko je naš jubilant zbiral rojake po kempah in majnah, ko je med njimi misijonaril po West Virginiji, Pennsylvaniji in drugod. Toda svet hitro pozablja, mi pa ne smemo, da je vsemu temu pokladal podlago naš jubilant Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M., zato ni to srebrni jubiiej samo Rev. Zakraj-šeka, marveč je jubilej tudi vsega dela in uspehov na polju katoliškega slovenstva v Ameriki. Zato strto prepričani, da se bo narod veselil tega jubileja, kajti to je jubilej veselih spominov. Rev. Zakrajšek je sklenil obhajati svoj srebrni jubilej tiho in skromno le v svoji samostan ski družini v Lemontu pri Ma riji Pomagaj. Toda, ko so fa-rani sv. Štefana v Chicagu zvedeli to, so gospoda jubilanta pregovorili. "Ne, ne, tako pa ne," so rekli možje, "gospod, ki je toliko naredil za našo župnijo, da je danes ena izmed najbolj poznanih župnij v Ameriki, zasluži, da obhaja svoj srebrni jubilej med nami." Kar je ta gospod dosegel v Chicagu tekom njegovih osem let župnikovanja, je res občudovanja vredno. Pozidal je kras no slovensko farno šolo, uredil in vpeljal marsikaj drugega. Ne besede, marveč stvarni fak- . v ti povedo, kaj je storil za župnijo v gospodarskem in duhovnem oziru gospod jubilant. V gospodarskem oziru pove samo ta le fakt vse: Ob njegovem prihodu je bilo letnih dohodkov z bazarjem vred okrog $6,000. Sedaj je letnih dohodkov domalega vsako leto blizu $30,000. V duhovnem oziru pa govori najbolj ta fakt, da imamo sedaj pet sv. maš vsako nedeljo in pri vsaki je cerkev polna. }.., Petindvajsetletn njegovega delovanja, kot slovenskega svečenika je doba, ki je posejana z najlepšimi častnimi spomini na tega vrlega duhovnika. Vsak njegov korak je markiran z žrtvami in ljubeznijo za narod. Župnija sv. Štefana v Chicagu se veseli tega velikega dneva, ko bo njen voditelj in dušni pastir slavil svoj srebrni jubilej dne 24. julija. Zeli mu, da bi dočakal še zlatega in de-mantnega jubileja v njeni sredi in da bi vodil njemu podrejene farane-rojake še k večjim uspehom. Naj živi naš jubilant! Pripravljalni odbor za srebrni jubilej: ^ Martin Kremesec, Leon Mladič, Mary Kobal. Chicago, 111., 30. junija, 1927. -o-- Slavnost na Willardu, Wisconsin. Tovcdnm prihoda in bivanja glavnega predsednika K. S. K. Jednote Zeljno smo pričakovali dneva prihoda glavnega predsednika K. S. K. Jednote. sobrata Anton Grdina. Na programu smo imeli kak naj bo sprejem, a brat Grdina se je kar na tihem z vlakom pripeljal v našo naselbino. In ker ga osebno jioznapi» storil je tako zaradi tega, ker on zase noče nobene časti. Za četrtek večer dne 23. junija bil je napovedan banket pri Mr. Josip Rakovcu. Takoj po 6. uri popoldne začeli so prihajati avtomobili, in teh je bilo toliko, da se kaj takega ni nikdar pričakovalo. Prišel je čas, da se odpeljemo na določeni prostor. Avtomobil, last sobrata Josip Pekola je bil določen za Mr. Grdina in njegovo soprogo. Na avtomobilu je bil kaj lično napravljen napis "Mr. Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. Jednote." (Delo družine Mr. John Morgal.) Prvi je vozil sobrat Ludvik Perušek, tajnik društva sv. Družine, št. 136 z društveno zastavo, potem je bil v avtomobilu brat glavni predsednik s soprogo, za njim pa brat Anton Trunkel, predsednik društva sv. Družine in temu so sledili drugi. Ko je bil napovedan čas odhoda, so začeli naši "šoferji" pritiskati na avtomobilske rogove in to je trajalo skozi ves Willard. Počasi smo se pomikali proti določenemu prostoru. Pred prihodom na farmo so se začeli avtomobili zopet oglašati ter naznanjati, da prihaja brat glavni predsednik K. S. K Jednote. Ko so Wli vsi avtomobili lepo razvrščeni, napravili smo društveniki in drugi lep špalir. In ko je bilo vse ureje- no, se je dvignila društvena zastava (nosilec L. Perušek ml.); za zastavo je šel brat predsednik Grdina s soprogo, za njima pa predsednik in tajnik društva sv. Družine in so se pomikali proti za banket določenem prostoru. Po kratkem času je bi lo vse urejeno in mize vse zasedene. Strežnice (vse mlada dekleta), so hitele od mize do mize, da je bilo povsod dovolj in z vsem preskrbljeno; pri glavni mizi je sedel brat predsednik Grdina. F Po banketu se je nadaljevalo s programom. Naš č. g. župnik Rev. Novak je bil izbran za stoloravnatelja; in smelo rečeno, on je strokovnjak v tem. Večkrat je v šaljivem tonu pripravil udeležence v smeh in do bro voljo. Prvi je bil pozvan k besedi sobrat Anton Trunkelj, predsednik društva sv. Družine, k* je kot tak v imenu društva pozdravil brata glavnega predsed- društva sv. Družine. Njegov govor je bil sledeči: "Ponosna je danes vvillard ska naselbina, posebno pa mitu navzoči, kajti tu med nami, v naši sredini .imamo moža, čigar ime je zaslovelo po slovenskih naselbinah širom ameri-. ških Združenih držav in celo onkraj oceana, v Evropi. Tu med nami je mož, katerega gotovo slovensko časopisje blati, in mu hoče odvzeti njegovo dosedaj tako pošteno ime. So-vrag se zaletuje in deluje na vso moč, da bi mu vzel ugled in vpliv med slovenskim narodom, posebno pa še med članstvom K. S. K. Jednote. "Tu med nami je mož, ki se bori za pravico in resnico, in je neutruden delavec med slovenskim narodom; posebno pa deluje za napredek že imenovane organizacije. In ta mož je naš spoštovani in ljubljeni sobrat Mr. Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. Jednote. nika in se mu zahvalil za obisk (Burno ploskanje), na Willardu. Zatem so naša "Vi, cenjeni sobrat Grdina Ukelele dekleta zapele neko pa pojdite neustrašeno naprej znano slovensko pesem v sploš- f>o poti, katero ste si začrtali, no zadovoljnost; temu je sledi- Ne ustrašite se nasprotnikov! la himna "Hej Slovani," katero Delujte nepristransko kakor so zapeli naši pevci. Nato so dosedaj, tako še v bodoče; mi bili poklicani na oder trije deč- članstvo pa vam častno oblju-ki in tri deklice mladinskega bujemo, da vam hočemo biti oddelka; dečki so imeli lepe zvesti in udani, ter da hočemo znake in ameriške zastavice, z vami delovati, da dosežete tako tudi deklice, ki so bile vse namen in cilj, kakoršnega želi- belo oblečene. Najprvo je mladi William Bayuk. zaklieal: "Bog živi našo K. S. K. Jedno-tol za njim pa John Trunkelj: "Bog živi društvo sv. Družine!" potem je pa Josip Perušek (sin tajnika društva sv. Družine) pozdravil glavnega predsednika sledeče: Pozdravljeni predsednik mili, ki danes ste prišli med nas; 'naselbino Willard vzradostili, z veseljem smo sprejeli vas. Vi Jednote ste voditelj, pravic njenih ste boritelj pravično delali v vseh stvareh za napredek Jednote in prospeh. ! Ti, Jcdnota, močna korenina, rasti, cveti in razmnoži se! Živi Bog Anion Grdina, ki glavni Jednotin predsednik ste! Potem je pozdravila glavnega predsednika Zofka Gosar. hčerka tajnice društva Marija Po-gaj, št. 174, sledeče: Bog vas sprejmi brat predsednik! Danes prvič ste med nami. Naše društvo vas pozdravlja, se raduje skupno z vami. I V znak ljubezni, spoštovanja šopek skromen ta sprejmite. Mi smo z vami, torej nikdar: Willarda 'ne pozabite! Obema je sledilo burno ploskanje. Zatem sta bila izročena dva šopka glavnemu predsedniku in njegovi soprogi, za kai se je brat Grdina lepo zahvalil. Po tej točki sta Miss Angela in Karolina Zupančič, hčerki brata Anton Zupančiča zapeli krasen duet "V mesečnem svitu ;" nato so pevci zapeli v mešanem zboru pesem "Na vrtu,' na kar je bil pozvan k besedi brat Ludvik Perušek, tajnik te! Delujte po svoji moči, da postane K. S. K. Jednota ne samo prva. najstarejša in najbolj bogata slovenska katoliška organizacija kakor je dosedaj, ampak, da bo sploh največja slovenska organizacija v Ameriki. Bog vas živi!" (Aplavz). - Stoloravnatelj pokliče k be-»im^ Mrs. Antonijo Rakovec, oredsednico društva Marije Pomagaj, ki je pozdravila predsednika v imenu društva kot predsednica. Zatem je imel Rev. Silvester Fray, župnik iz Greenvvooda kratek govor v angleščini, nakar je sledil zopet duet gdč. Karoline in Angele Zupančič "Slovo." Pesem se je občinstvu tako dopadla, da so morale mlade pevke stopiti še enkrat na oder in zapeti še neko drugo. (Konec prihodnjič). -o—- PRVI USPEŠNI PISALNI STROJ bile potem predane tvrdki E. Remington & Sons. tovarnarjem orožja, in stroj je zaslovel pod imenom Remington Typewriter. Dolgo časa so le sodnijski stenografi, odvetniki in nekatere izmed največjih trgovskih tvrdk rabili pisalni stroj. Konservativni trgovci so se dolgo Časa branili uvesti pisalni stroj v svoje pisarne. Končno pa si je pisalni stroj priboril svojo pot v vsako pisarno in postal neobhodna potreba za vse. Pokazalo se je, da je pisalni stroj v stanu izvršiti znatno večjo količino dopisov v kratkem času. Dandanes "se pismeni stroj rabi po vsem svetu, tudi za privatno dopisovanje, zlasti odkar so vpeljali male nosilne stroje. Ameriški pisalni stroji se izvažajo v vse dežele sveta in vzlic velikanski produkciji je domači trg še vedno velik. , Leta 1923 je bilo v Združenih državah 73 tovarn za izdelovanje pisalnih strojev ali delov istih. Te tovarne so zaposlovale 16,896 mož in produkcija se je cenila na 52 milijonov dolarjev. -o- Zrakoplovni promet za potnike. New York. — A. R. Martine, znani finančnik iz Wall Streeta naznanja, da bo čez štiri mesece uveden redni zrakoplovni promet za potnike med New Yorkom in mestom Chicago, tako tudi do Miami, Fla. V ta namen inkorporirana družba je že naročila pet Bellanca mono-planov, kjer bo v vsakem prostora za 12 potnikov; vsako iz--med teh letal bo veljalo' $28,500 in bo povsem moderno opremljeno; vsak monoplan bo imel jedilnico, umivalnico in vse druge prikladnosti za potnike. Ker bo s tem monoplanom mogoče preleteti 100 milj na uro, bo trajal polet iz New Yorka do Chicago samo sedem ur in pol, do Miami pa 10 ur; cena vožnje bo za polovico cenejša kot po želcznici. Ogromna peticija. Boston. Mass., 23. junija. — Včeraj je bila izročena guver- _ nerju Fullerju jako zanimiva peticija, kakoršne še ni prejel nikdar v svojem uradu. To je bila mednarodna peticija za ponovno javno investigacijo na smrt obsojenega Sacco in Ven-zettija; listina je dolga skoro eno miljo in vsebuje pol milijona podpisov. Ista obstoja iz Patentni urad Združeni», držav je podelil približno 2,380 patentov pisalne stroje in njihove priprave. Ni mogoče povedati ime iznajditelja pisal-|dveh listin» širokih po dva in nega stroja, kajti mnogo ljudi ,Pol čevlja. Med podpisanimi se se je bavilo z izdelovanjem | nahajajo imena prominentnih stroja, ki bi pisavo na roko na-j oseb širom držav, domestil s tipiranjem. Prvi i Guverner Fuller se še ni od- komcrcijalen uspešni pisalni stroj je bil patentiran po dveh tiskarjih iz Milwaukee, C. Latham Sholes in Samuel W. Soule, 23. junija, 1868, dočim ločil glede te zadeve. Ako iste ne preloži, ali pomilosti obsojencev, bosta morala umreti na električnem stolu letos dne 10. julija vsled soudeležbe pri ne- je bil Carles Glidden njun kapi- kem umoru že pred sedmimi le-talist. Patent in vse pravice so ti. Distributor: MAX MILLER 114 Jefferson St., Joliet, IH. Telefon 6399 h ZVELIČAR PET GOVOROV ZA MESEC JUNIJ V stolni cerkvi sv. Nikolaj« v Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka. (Konec) V. Izza časa francoske revolucije sem bral to-le dogodbo: Revolucijonar je ležal na smrtni postelji. Prisegel je bil, da ne bo pustil k sebi duhovnika, a če bi le kateri prišel kako do njega, da ga bodo odnesli iz hiše mrtvega. Toda plemenit duhovnik je slišal o nesreč-nemo možu in o nevarnosti, v kateri je bil, da se pogubi. In spomnil se je besed Gospodovih : Dober pastir da življenje za svoje ovce — in sklenil je bolnika oljjskati. Res se mu posreči priti do njega. Najde ga v obupnem stanju. Smrt je bila že blizu. Toda čudo: ko je revolucionar zagledal duhovnika. je bilo, kakor da je nova moč planila v njegove ude. Oči je na široko razprl, potegnil suho koščeno roko izpod odeje, stisnil pest in zaškripal: — Kaj! Duhovnik je tu? Kje je moje orožje? . Nesrečnež! Dvanajst tvojih vrstnikov sem že ubil s to roko — ti boš trinajsti . . . Duhovnik je počakal, da se je polegel divji izbruh. Potem je mirno rekel: — Ne, ljubi pri jatelj, motiš se! Ubil si jih samo enajst^ dvanajst se je rešil —in ta sem jaz ... In duhovnik pokaže na prsih zarastlino rane, ki mu jo je bil zadal revolucionar, ter še pravi: —* Bog mi je ohranil življenje. da rešim tvojo dušo!— Te besede so učinkovale pre-silno. Umirajoči se je najprvo zgrozil, potem je postal miren, potem ganjen. Ljubezen duhovnikova je premagala zakrknjenega grešnika. Umrl jf spravljen z Bogom. Temu bolniku je podoben svet. Plemeniti duhovnik pa je Kristus. Svet sovraži Kristusa — in vendar je Kristus 8 svojim ranjenim Srcem zveli-čanje sveta. O, kako bi za smrt bolni svet vstal k novemu življenju, če bi se zatekel k božjemu Srcu Jezusovemu! Moji častiti poslušavci! Jaz sem vas v nekaterih govorih izkušal ogreti za češčenje Srca Jezusovega in povedal sem vam tudi, kako častimo to božje Srce. Svoje hiše okrasimo z njegovo podobo; svoja dela in opravila, svoje veselje in žalost vsak dan temu božjemu Srcu darujmo ;nikoli nikdai več ga s smrtnim grehom ne razžalimo; udeležujmo se radi svete maše, pri kateri se to Srce vsak dan nekrvavo za na? daruje; sprejemajmo Jezusa pogostokrat v svoje srce in obiskujmo ga v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Vse to zato, da vračamo ljubezen za ljubezen in da zadostujemo za žaljenja ,temu Srcu priza deta! — Toda še en način če-ščenja je, in prav ta je tisti, po katerem bi pri Jezusovem Srcu ozdravel svet, in ta je —: posnemati čednosti tega božjega Srca. Še o tem naj izpregovo-rim —; potem se poslovim od sladkega Srca Gospodovega z živo prošnjo, da nas vse obilno blagoslovi! — Višek češčenja je, posnemati njega, katerega častiš, pravi sv. Avguštin in čisto naravno je tudi. da če koga ljubim, da si prizadevam postati mu podoben, navzeti se njegovih dobrih in lepih lastnosti. In tako pridite po vrsti, vi častivci Srca Jezusovega, in jaz vas bom poučil, v čem posnemajte Gospoda! Otrokom sporočite vi starši mojo besedo! Kako lepo že otroci lahko posnemajo bož- geli poslušni, katerega ubogajo Prvenstva in Oblasti, je bil pokoren Mariji, a ne samo Mariji, ki je bila njegova prava presveta Mati, marveč tudi|Sta.rši' častivci Srca Jeziisove-Jožefu, ki je bil le njegov red- on na njem — in smrt njegov delež . . . Zakaj vse to? Katera sila priganja Jezusa na delo in molitev, na trpljenje in smrt? . . . Odgovor: Njegova gorečnost za duše ... Da se ni hče ne pogubi, nihče večno ne pogubi — ako sam noče! — nik. Pokoren — v čem? VI vseh rečeh, tudi v preprostih,) nizkih — kakršne se ukazujejo v hišah ubožcev in siroma-1 kov. Pokoren — kako? Brezpogojno, hitro, s srčnim vese-j ljem. — Tako naj otroci ubo- gajo svoje starše! V pokorščini,, ... , ., . naj posnemajo Jezusa, in bo- ^ samo rednikl' V1 m?rate 3 do že čisto majhni resnični ča stivci njegovega presvetega Srca. O, kaj je lepšega nego majhen otrok, s svojim nedolž- nim srcem — že v službi Srca P3 jih ^«ojite, če postavite Jezusovega! Svojčas je poročal neki list Srca Jezusovega o dečku, ki ga je mati že v naj .. zgodnejših letih učila častiti i? *aPov,edlh temeljito poučite pot! ... In potlej: križ — in nega movrica, potem ko je prvi petek avgusta 1. 1874. še po svoji navadi opravil spravno sv. obhajilo. — Velik mož in obenem ljubitelj Srca Jezusovega je bil general de Sonis ki je pokazal svoje junaštvo v mnogih bitkah in pri tem vse svoje življenje hrepenel po kr ščanski popolnosti. Tudi na bojnem polju je prejemal sv obhajilo, če je le mogel, vsak dan; potem pa, ko je mora zaradi svojega izrecno katoliškega mišljenja zapustiti armado, je molil vsako Jutro po cele ure pred tabernakljem ali pred podobo Srca Jezusovega. In kaj bi našteval še druge!— Možje! mladeniči! Samo v posnemanju velikih zgledov bomo veliki! Presveto Srce Jezusovo, iz-lij na može in mladeniče in na vse nas svoje usmiljenje! Blagoslovi nas! Blagoslovi nas z blagoslovom, ki bo neprestano netil našo ljubezen do ljubezni tvo- ga! To gorečnost za duše mo> rate vi po njem posneti! Gorečnost— za katere duše? Za duše teh, ki jih vi ljubite nad vse na zemlji, za duše vaših otrok! Starši! Vi otrok niste rodili za pekel in pogubljenje, vi ste jih rodili za nebesa in večno življenje! Vi ne smete Kristusom biti odrešeniki svo jih otrok! Gorečnost za njihove duše vas mora priganjati, da jih dobro vzgojite. Dobro strah božji za začetek vse njihove modrosti. Dobro jih vzgojite, če jih v verskih resnicah presveto Srce. Ta deček je vsakomur, kdor ga je vprašal: Dobro jih vzgojite, če na ta temelj postavite vso vzgojo, če je Otrok, čigav si ti? odgovo- sk^n° pazite* da Se U temelj nikdar nikoli ne omaja, ne ril: — Jaz sem deček Srca Jezusovega! Predragi moji! Ali ni to ganljivo ?ali ni to do solz ganljivo?-- Pa tudi tebe, odrasla mladi- okruši, ne poruši! Otroke dobro odgojite. če jih v molitvi izurite, če jim greh pristudite, če jim krepost globoko v dušo nak moška in ženska, ki hočeš vcePite- D°bro jih vzgojite, če jih že zgodaj k Srcu Jezuso- častiti Srce Jezusovo, moram peljati k Jezusu v Nazaret. Ti posnemi le-tu na Jezusovem zgledu njegovo sveto ljubezen do samote! Ne mislim, o mladeniči in mladenke, da se po zaprite po samostanih, da se nikdar in nikjer ne prikažite med ljudi. Bog mi je priča, da vam poštene družbe, zdravega veselja, zmerne zabave ob svojem času, na pravem kraju iz srca privoščim. Toda tisto brezmejno hlepenje v svet, tisto slepo drvenje za svetom in s svetom — mladina moja, ali misliš res, da je to tvoja ko rist? Ah, tvoja škoda je, tvo ja neizmerna škoda! Vsi tisti neprestani izleti, ki ne puste niti ene cele nedelje Bogu in njegovi službi; vse tiste razposajene druščine, ki objokanih lic beže od njih sveti ange li varhi; vse tiste šumne zaba ve, ob katerih zakriva nedolžnost svoj sramežljivi obraz — vse tvoja strašna škoda, o mla dina! škoda za telo, škoda za dušot;škoda za čas, škoda za večnost! Ah, pojdi v šolo Srca Jezusovega! posnemi mladeniča Jezusa v Nazaretu! Glej, do tridesetega leta živi v tihi samoti, pri svojih starših, sve tu prikrit, nepoznan . . . Moli in dela, dela in moli. Tako, da, tako se je treba pripravljati na življenje, ki ima svoje velike in resnobne naloge za vsa kogar, ki se je na svet rodil.— Seveda je treba zatajevanja; a brez zatajevanja ni nič, zlasti pri mladini ne! Sv. Frančišek Šaleški je nekoč videl člo veka, ki je nesel na glavi ve dro vode, a v vodi je plaval kos lesa. — Čemu ta les? je vprašal. — Zato, da vodo miri, da ne pljuska čez ... C glej, je premislil svetnik; tud? naše srce je vedro, ne vode pol vem peljete, če jih njemu darujete in posvetite ... V Španiji, v deželi Marijini in deželi Srca Jezusovega, so dobri starši samo v stolnem mestu Madridu j v, letih 1914—1917 Srcu Jezusovemu posvetili do 40.000 svojih družin iz vseh slojev: meščanskih, trgovskih plemenitaških, uradniških, vo jaških, diplomatskih ... O, če bi vsi starši tako storili! Ali ne bi tako svojih družin, svo jih otrok najboljšemu varstvu priporočili? jih pred zlobnim svetom zastražili? za vzvišene cilje življenja pripravili? Starši, posnemajte Srce Je zusovo v gorečnosti za duše Ve žene-matere! Naj velja kar hoče: svojo mladino mora te rešiti za večnost! In če je treba posneti Jezusa tudi tako daleč, da si daste prebosti sr ce. s skrbjo in bolečino nasiče no, da izteče iz njega posled nja kaplja krvi — ve jih mo rate, kar je na vas, obvarovati večne pogube: iz vaših rok jih bo nekoč terjal Bog, zlasti iz vaših rok, o matere! — Pa tudi iz vaših, očetje mo ji! Zato tudi vi: posnemati Je zusa, njegovo božje Srce v gorečnosti za duše! Učite otroke z lastnim zgledom ljubezni do resnice, do vere, ki je vsa resnica; učite jih poguma v obrambi te resnice; učite jih zvestobe do Boga, do ljudi, do vseh dolžnosti svojih; učite jih kot kristjani, kot verni katoličani živeti, če treba — trpeti, če treba, za resnico in zvestobo — umreti. * S tem naj završim petero govorov o pobožnosti do presv. Srca Jezusovega. Ah, če bi bil z vsemi besedami, kar sem jih govoril, zbudil le eno* srce k no, marveč strasti. V te strasti češčenju tega božjega Srca -je treba vreči les zatajevanja, kako vredno je bilo govoriti! les odpovedi, da ne pljuskajo Seveda sem želel več. Želel čez robove . . . Presveto Srce sem vse svoje poslušavce, zla-Jezusovo, pritegni k sebi naše sti še vas, moji častiti možje mladeniče in mladenke, upjin mladeniči, pridobiti za to prihodnosti naše, daj jim ljubezni do samote, do zatajevanja, do odpovedi!-- Starši, z vami bi imel dolgo] besedo! Vi želite biti častivci! prelepo pobožnost: vsaj za ¡to aJ; ono nje vajo, vsaj za večkratno udeležbo pri sv. maši ;.n za večkratno sv. obhajilo. Kako veliki in slavni možje Srca Jezusovega česa se I so plameneli v ljubezni do Sr-boste učili od njega? Vi glejte ca Jezusovega! Cel mož in vnet Gospoda Jezusa v tistih treh častivec tega božjega Srca je jega Odrešenika! Naj, pogledajo otroka Jezusa v Nazaretu! Sv. Lukež nakratko pravi, da je bil le-tam Mariji in Jožefu — pokoren. (Luk. 2., 51.) Kdo? — komu? vprašuje začuden sv. Bernard. Bog— ljudem. Bog, kateremu so an- letih njegovega javnega življenja. Glejte ga, kako hodi neutruden od kraja do kraja, kako pridiguje, uči, dela! . . . Glejte ga, kako, uspehan od dneva, tihe noči v molitvi pre-bdeva! ... In ko je dela.zadosti in molitve zadosti, se prič ne trpljenje . . . Križ na rame in pod noge strašno Golgotsko bil predsednik republike Ecua-dorske, Garcia Moreno, ki je svojo deželo iz globokega materialnega in nravnega propada dvignil do neverjetne višine in je kronal svoje delo s tem, da je z vladnim dekretom celo republiko slovesno posvetil Srcu Jezusovemu. Umrl je zadet od roke zavrat- Blagoslovi nas z blagoslovom. ki bo budil v nas željo po zadostovanju za žaljenja, prizadeta tvojemu Srcu! Blagoslovi nas z blagoslovom, ki bo porok naših mirnih in blagih dni na zemlji ter za gotovilo združenja s teboj v večnosti! Amen. -o- Chicago, III. — Mesto, pravzaprav velemesto Chicago, 111., je velikansko središče industrije, kakor tudi imenitno železniško križišče na srednjem za-padu. Njegova lega ob michi-ganskem jezeru omogoča, da je poleg tega tudi obsiano pristanišče za potniške in tovorne parnike, kateri vzdržujejo zvezo z Milwaukee, Wis., obrežnimi kraji države Michigan, dalje mesta Detroit, Mich., po Huronskem jezeru, ter Erij skem jezeru z Clevelandom, O. kakor tudi daleč z Buffalo, N Y. Kljub temu, da je tu veliko industrijsko središče, je vedno dovolj brezposelnih, ki v mnogih slučajih ne dobe dela, dasi ravno bi radi delali, ko bi le imeli priliko delo dobiti. Dotič ni pa, ki delajo so večinoma slabo plačani; tako da jim komaj zadostuje za vsakdanjo življenje, ako se pa priklati bolezen v hišo, tedaj pa še tega zmanjka. Posebno neizučenih delavcev plače so jako nizke primeri z potrebščinami, med tem, ko so obrtniki in drugi iz-učeni delavci nekoliko bolje od-škodovani za njih delo. Slovenska naselbina v Chica-gu je precej velika, le žal, da je razstrešena. Slovenci žive na vzhodni, južni, severni in zapadni strani mesta, veliko število Slovencev pa živi tudi bližnjih okoliških naselbinah kot na primer Cicero, Berwyn, Lyons, Argo, Pullman, South Chicago in drugod. Med raz nimi ustanovami čikaških Slovencev je tudi par stavbinskih in posojilnih društev, ki so velikega pomena za napredek in procvit slovenske naselbine. Stavbinsko in posojilno dru štvo je faktor, ki pomaga ljudem tudi financijelno, da si nabavijo svoje domove, da jim ni potreba biti v strahu, kdaj bodo vrženi na cesto iz tujih stanovanj, katere pa morajo precej drago plačevati. Precej zavednih Slovencev se je že oklenilo Jugoslovanskega Stavbinskega in Posojilnega društva, ki se zavzema za svoje člane, bodisi moralno ali gmotno s tem, da jih navaja na varčevanje, kar je nedvomno lepa čednost, ki ne koristi samo posamezniku, temveč tudi skupnemu blagostanju. Ako si kdo želi kupiti ali zgraditi svoj dom, mu društvo posodi denar pod zelo lahkimi odplačilnimi pogoji in na nizke obresti, brez visokih pristojbin, katere bi sicer morali plačati na bankah ali drugih denarnih podjetjih. Tistim pa, ki imajo kake pri- hranke, se jim zopet nudi prilika, da vlože svoj težko prislu-ženi denar v stavbinsko in posojilno društvo, katero jim plača mnogo več obresti od vloženega denarja, kot katerakoli banka ali druga denarna institucija. Cemu bi vlagali na banke svoj denar, kjer dobite komaj po 3 od sto obresti, med tem, ko se vam vaš denar pri stavbinskem in posojilnem društvu obrestuje do 7 od sto. Poleg tega je tudi varno' naložen, ker ves sprejeti denar je posojen na prvovrstna posojila na posestva, proti prvi vknjižbi (first mortgage). Obenem je društvo pod strogo državno kontrolo, ki od časa do časa pregleduje društveno poslovanje, poleg lastnega nadzornega odbora, ki vsake tri mesece pregleduje vse knjige in račune. Priporočamo torej našim rojakom kakor tudi drugim Jugoslovanom, da se v vsakem takem slučaju, če imajo kak denar za naložiti ali si žele svoj dom nabaviti, obrnejo do Jugoslovanskega stavbinskega in posojilnega društva, ki obdrža-va svoje seje vsak petek zvečer ob 8. uri v dvorani S. N. P. Jednote na 2657 S. Lawndale Ave., Chicago, 111., ali pa se obrnejo naravnost na tajnika tega društva na naslov: Jos-eph Steblay, 2636 S. Ridgeway Ave., Chicago, 111. Telefon Lawndale 9562, kjer dobite drage volje vsa potrebna pojasnila v tej zadevi. Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo je dne 1. julija t. 1. otvorilo svojo 35. serijo delnic, katere so sedaj na razpolago za vpisovanje in vabimo tukajšne rojake in ostale Slovane, da se pridružijo tej varni, solidni in pošteni gospodarski ustanovi, katera stremi za gospodarski napredek in iz- Zalostna vest iz domovine. Te dni je prejel Rev. Pavel Podbregar, profesor frančiškanskega kolegija v Lemont, 111., žalostno vest iz stare domovine, da se je njegov brat Janez Podbregar dne 2. junija t. 1. smrtno ponesrečil. Pokojni je bil posestnik in lesni trgovec v Stegnah blizu Moravč. „V svojem domačem kraju in naokrog je bil zelo priljubljen kot veren mož in zaveden delavec na društvenem polju. N. v. m. p. Njegovemu bratu, Rev. Podbre-garju izrekamo naše iskreno sožalje, tako tudi hudo priza- boljšanje položaja naših Slo- deti družini pokojnika, vencev in Jugoslovanov sploh v novi domovini. John Wukshincih, direktor, 5031 W. 23rd Plače, Cicero, 111. -—o- Himen. V nedeljo, 26. junija sta se poročila v North Chicagu, 111., Mr. Andrew Opeka . in Miss Mary R. Svete. Ženin je sin sobrata Frank Opeka, dolgoletnega in marljivega bivšega predsednika nadzornega odbora in sedanjega tajnika finančnega odbora K. S. K. Jednote; nevesta je pa iz dobro znane Svetetove družine. Mlademu paru naše iskrene častitke! Nekdo se je dolgo tožaril. Ko je prišlo do glavne obravnave, je moral pa nenadoma odpotovati. Zato je naročil svojemu odvetniku, naj brzo-javi izid za njim. Odvetnik je proces dobil, zato ves vesel brzojavi: "Pravica je zmagala." Takoj je prejel odvetnik brzojavni odgovor: "Vložite pritožbo!" Predstojnik davkarije: "Veste kaj, Marko, kadar mene ni tukaj, ste vi najbolj len človek v uradu." iiiiimiimiiiiiiimiHimiimiimitfiiiiiiiiiH'-i The North American Banking & Savings Company ( Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE VASA BANKA Denar naložen tukaj Vam poma*a da postanete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri nas Vam vloga vedno vila. URADNE URE: Ob delavnikih od 9. do S. v soboto od 9. do 3. in zvečer od 6. do 8, v sredo od 9. do 12. Za denarno po-iiljstev od 6. do 8. pri stranskih vratih, razveš « red o zvečer. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do časa gotovo pošiljate denar v stari kraj; To delo izvraimo Vam točno in zanesljivo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. COLLINWOODSKA PODRUŽNICA: E 15601 Waterloo Rd. | ftiiimiHiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiH^ immmmmmmrnmBmm PIKNIK PIKNIK Zdaj, ko pritiska v mestu huda saharska vročina, bf bil vsakdo nespameten, Če bi si v nečleljo ne privoščil malo oddiha na deželi v senci košatih dreves na zeleni trati. KER BO PRIHODNJO nedeljo, dne 10. julija, 1927. gotovo zopet zelo vroče, zato že danes sklenite, da boste dan na ZNANO MOCILNIK ARJEVO FARMO KJER SE VRŠI LETNI šli ta PIKNIK DRUŠTVA SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191, K. S. K. J. IZ NOTTINGHAMA L ' • i Zbirališče izletnikov bo ob 2. uri popoldne pri sobratu Josip Plevniku, E. 185th St. v Nottinghamu, odkoder se odpeljejo na piknikov prostor. Za dobro postrežbo na tem izletu vam jamči pripravljalni odbor. Kaj vse se bo godilo na tem pikniku, je bilo že v zadnji številki Glasila v dopisu iz Nottinghama pojasnjeno. Vsakdo ki se bo zadovoljno vračal-s tega piknika, bo gotovo rekel: "Na tako imenitnem in finem pikniku pa res še nisem bil nikoli!" Torej na veselo svidenje v nedeljo na Močilnikarjevi farmi! ODBOR t OUR O PAGE EéittdJj Stanley P. Zufm. Atiru* 6117 Si. Clair At,., CUvimi, Oka. THE SPIRIT OE FRATERNALES!» \ By the wise scheme of Omnipotence the" family comes first in the social order, but the Spirit of Fraternalism had its birth on Creation Morn, under brightest skies. It is the Catholicism that cures earthly sorrows and assuages the grief of time." In these opening words of a recent address on "The Spirit of Fraternalism" Lon A. Smith of the Fraternal Aid Unign gave not only a concise definition of the meaning of the meaning of this association of men and women from all walks of life but briefly summarized jts objects and accomplishments as well. « i "Flock, herd, pack, drove, words which refer to a lower order of creation," he continues, "carry the idea of the association of God's ereaturse in a collective aggregation. In the arrangement of the products of his creative genius the divine mind planned this intuitive grouping. Family, community, state, nation, group, company, army, church, lodge, school, city, heaven, clubs, associations, convoy, conventions, assembly; words common in our lexicon, reflect the idea of the grouping of individuals in association and consequent fraternal affiliation. Flowers will not grow alone. Fish are found in schools, birds in flocks, cattle in herds. Scatter a covey of quail and they will get together by the end of the day. Drop the anchor of a ship among the denizens of the deep and they will scatter only to reassemble. The Great Organizer of our activities and destinies intended for men and women to be associated in a fraternal capa city in social and religious circles. Break up one organization of men and women and another will be launched. Plant and animal life seek association in respective spheres. Flowers talk to each other, while the silver dust of the stars sprinkle their heads and the galaxy of glory above, adorning the blue of heaven dome is a miniature reproduction of fraternal association. The fraternal spirit is fast bringing the world under the domination of sanest thinking under its universal spell. 'Fields are more golden; harvests more abundant, granaries fullest, it lends attractions weird and romantic to all lines of industry. Furnaces glow with a fiercer fire, and anvils ring with a sturdier blow. In truth 'the swords of warfare have been turned into plowshares and spears into pruniilg hooks." i M Luzar. 2b___5. 1 .D I Smith, , p-ccf 4 0 0 1 Tarter, 5 'o fr Gricher, rf ______ 4 0 0 0 Markey, rf ...... 2 0 0 0 P l J ' ^ * Tdl of 3 4 35* 6 R. H. O. A. 110 0 1 1 15 0 0-0 10/ 0 the proper way, it will only re suit in a discontinuance booking of such games. Fans should not donate with the idea that they are paying to watch the game, but should bear in mind that their contribution is in part paying for the expense connected with the game. The henefits of the game to our Union have been discussed too frequently to be mentioned again. It is our duty, however, to note certain men .who are do ing more than their share in keeping the ball rolling." At the collection taken up at the Pittsiburgh-Collinwood game the most generous donaters were Brother Anton Grdina with $10, Brother John Zulich $5 and Brother Frank Matoh $5 We thank these men for their generous offerings and hope that others will follow their generosity. ■m\ Totals 45 4' _ 6 36 8 ,n>o,.puts wh.en winning run was scored. Blue H. 00000 120 000 0—3 St., B. 10 1 00000 100 1—4 Errors—Bonnell, Carter, Kovach, Perko, Tarter. Two-base hits—Simonic, 2; Burke. Three-base hit—Drapa. Stolen bases —Hoge, Simonic, Perko, Luzar. Left on bases—St. Barbara, 3; Blue Hawks, 7. Bose on balls —Off Smith. 2. Struck out— By Smith, 15; by Burke, 5; by Drapa, 21. Physical culture is one thing f ^ People who are too high and carrying coal up three toned to hav§ common sense flights of stairs is another. afe to be pitied. After reaching the top a man ceases talking about the room there. No married man ever gets a chance to spend half the money he earns. SPORTS WILL HOLD OUTING The St. Joseph Sports of Col-linwood will hold an outing July 17th,. at Obertache's farm in Madison, O. Directions as to how to get to the outing grounds will be published in a later issue. The Sports deserve the support of every Cleveland K. S. K. J.er as they have been upholding the name for Cleveland. The Sports have b^en taking on all Brother teams within their reach, which in all, dim inishes their treasury. Every loyal member of the K. S. K. J. will take it as duty to attend the outing, which shall be as all other Sport affairs are, snappy with entertainment and refreshments aplenty. THANK YOU It is the custom of the Col-linwood Sports to "pass the hat" at their games. This must be done as the club cannot acquire possession of a closed park. The collections thus far have been favorable, but not too commendable. It should be borne in raind that playing Brother teams exacts expense FOR GAMES WRITJS TO St. Barbara, No. 23, Bridgeport, O.: Mgr. L. Hoge, Box 871, Bridgeport, O. Holy Family Catholic Club, Kansas City, Kans., Mgr. Anton Stimac, 511 Splitlog Ave., Kansas. City, Kans. Greendale A. C., Sheboygan. Wis., Mgr. John Versey, 1709 S. ioth St., Sheboygan, Wis. St. Joseph Sports, Cleveland. O.J Mgr. John Omerza, 15500 Dpûiel Ave. . , z St. Mary's, North Chicago. LI., Mgr. Jos. L. Draslqr, 66 — 10th St., North Chicago, 111. St. Mary's, No. 50, , Pittsburgh, Pa.| Mgr. John Golo-bitch, Jr., 5730 Butler St., Pittsburgh, Pa. St. Joseph'«, Waukegan III., Mgr. M. J. Opeka, 26 — 10th St., North Chicago, 111. K. S, K. J. Baseball Club, Jo-liet, III., President Rev. M. J. Butala, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. ; St. Ciril and Metod, Lorain O., Mgr. Michael Cherne, 1737 E.32nd St., Lorain, O. K. S. K. J. Athletic Association, Forest City, Pa., Assistant Secretary, John L. Kamin, Forest City, Pa. St. Stephen's, Chicago, III. Mgr. J. Petrovic, 1920 W. 22nd St., Chicago, 111. - . 5 0 0 0 0 1 LESSONS IN CONVERSATION PITTSBURGH VS. COLLIN-WOOD Many Clevelanders Will Swarm the Smoky City. Notice has been received that a game has been officially booked between Pittsburgh and Collin wood, teams of Lodge No. 50 and the St. Joseph Sports respectively There is no doubt about this game as has been linked with the other Cleveland-Pittsburgh affair. The game will be played on the 24th of July on a Pittsburgh diamond. Due to the special low rate fare of $3.50 round trip between Cleveland and Pittsburgh, it is expected that many Clevelanders will take advantage of this trip. The Pittsburgh aggregation, as far as we know, has the honor of having the distinction of being the team taking the largest number of rooters with it on any one trip. The Sports will endeavor to cross bats with the Pittsburgh boys and have on the side lines twice as many rooters as the Pittsburgh team had at the Collinwood game. Remember the date —^ Pittsburgh, July 24. Let's make it and if this is not met with injK. S. K. J. Day in Pittsburgh Avoid satire and sarcasm. Avoid exaggeration. Avoid repeating a brilliant qr clever saying. Avoid giving the impression of one filled with "suppressed egotism." Avoid oddity. Eccentricity is shallow vanity. , Never give advice unasked. Never discourse upon your ailments. Never repeat a word that was not intended for repetition. Never use words of the meaning or pronounciation of which you are uncertain. Never tell a coarse story. No wit or preface can make it excusable. Never treat anyone as if you simply wanted him to tell stories. People laugh and despise such a one. Never take liberties by staring. or by any rudeness. Never infring upon any established regulations among strangers. Never prompt a slow speaker, as if you had all the ability. In conversing with a foreigner who may be learning our language, it is excusable to help him in some delicate way. Never mention your own peculiarities, for culture destroys vanity. Never utter an uncomplimentary word against anyone. Do not manifest impatience. Do not interrupt another, Avhen shaking. Do notr find fault, though you may gently criticise. Do not appear to notice inaccuracies of speech in others. Do not always commence a onversation by allusion to the weather. J)o not be too positive. Do not try to lead in conversation, looking around to enforce silence. Do not talk of yourself or of your friends or your deeds. Do not become a distributer of the small talk of a community. The smiles of your auditors do not mean respect. Do not always prove yourself to be the one in the right. The right will appear. You need only give it a chance. Do not say anything unpleasant when it can be avoided Do not give any sign that you appreciate your own merits. Do not tell a story, unless it be used as an illustration; then tell it accurately. Be modest. Be what you wish to seem. Repeating kind expressions is proper. It is half of conversation to listen well. Listen to others patiently, especially the poor. Sharp sayings are an evidence of low breeding. Shun faultfindings and faultfinders. The manner and tone are important parts of a compliment. Compliments delicately expressed and sincerely intended are a grace in conversation. Be careful in asking questions for the purpose of starting conversation or drawing out a person, not to be rude or intrusive. Cultivate the wisdom which consists less in saying what ought to be said than in not saying what ought not to be said. ———o- SOME IMPORTANT FACTS ABOUT CLEVELAND. Marriage may be either an eye-opener or an eye-blackener. Cleveland, Ohio, was founded in 1796, is 131 years old, is the fifth American city in population, is the fourth city in industrial importance is the fourth c ityin financial importance, is the greatest iron ore market in the world, leads in the manufacture of twist drills, leads in the manufacture of astronomical instruments, leads in the manufacture of wire goods, leads in the manufacture of nuts and bolts, leads in the manufacture of vacuum cleaners, leads in the manufacture of electric batteries, leads in the manufacture of job printing presses, leads in the manufacture of automobile parts, leads in the manufacture of iron castings, leads in the manufacture of incandescent lamps, leads in the manufacture of chemicals, leads in the manufacture of hardware, leads in the manufacture of heavy machiflery, is the home of the largest paint and varnish works, interests control two-thirds of the Great Lakes shipping, is second in the manufacture of women's ready-to-wear clothing, has more than 3,000 industrial establishments. manufactures 10 different makes of automobiles, manufactures 2 different makes.of auto trucks, manufactures 4 different makes of tractors, is the most helathful city in the United States; its death rate being 10.47 per thousand. Has the most magnificent theatre in the word — B. F. Keith's Palace, has 76 hotels, has seven trunk lines, leads in home owning; our percentage is 35, has 9 interurban lines, hsa more than 44 miles of boulevards, parks comprise 2420 acres, has 14 Children's Play Grounds, 40 Base Ball Diamonds, 63 Tennis Courts, has 14 Skating Ponds, 15 Gridirons, and a sporty 18-hole Golf Course, has the largest bank building in the world, has 14.2 miles of lake frontage, has one of the world's largest freight stations, new Public Auditorium seats 12,500, down town hotels have 6,500 rooms covers 56.65 square miles, has 5 theatres seating over 3,000 each, has 125 schools and 20 colleges, is 575 feet above sea level, has one of the finest Art Museums in the world, has one of the finest Symphony Orchestras in the World, has two hotels of 1,000 rooms each, has the largest indoor ice rink in the world, is the finest convention city in the world, has 25 auditoriums, streets are as wide sa 132 feet, is the largest market for fresh water fish in the world, new Public Auditorium has 75.000 square feet of floor space available for exhibits, manufactures more steel barrels than all the rest of the word combined. A SIMPLE AID TO GOOD HEALTH. HOW VELOCITY OF WIND IS CLASSIFIED. Just as the actual speed of an automobile may be measured by its speedometer, wind velocity may be measured by an instrument called an anemometer. According to the specifications of what is known as the Beaufort scale, the weather bureau of the United States Department of Agriculture gives the following rates for winds corresponding successively to the numbers on the Beaufort scale from 0 to 12: Apples are a food necesity — not a luxury — and should be eaten freely especially during winter and spring. Wrong food combinations, and overeating, are among the chief causes of many ills. Of course, "an ounce of prevention is worth more than a pound of cure," but. in the event of sickness, some physicians advise that all kinds of 'food, except fruit, should be discontinued, and nothing else eaten until the normal standard of health is regained. Apples easily head the fruit list — in fact, Dr. J. H. Tilden, Denver, Colo., one of our most noted eponents of correct living, states that "apples furnish more nerve and brain power than any other fruit — and even more in proportion to solids, than wheat." In apples, among the organic acids, malic acid (which possesses antiseptic properties) predominates and counteracts acidity in the blood and other bodily fluids, which are normally alkaline. It also aids in restoring the balance between the unorganized ferments (enzymes) and the organized ferments (bacteria), thus overcoming constipation and intestinal putrefaction. When the organized ferments are in excess, harmful fermentation and intestinal putrefaction take place; the poisonous products are absorbed; the blood stream becomes impure, and illness, in ¿ome form, usually follows: Of the solids of apples approximately 75'i is sugar, or carbohydrates of like character, with a small proportion of fat and protein. . Unless the teeth are very badly damaged or eroded, the acids of fruit such as those contained in apples, grapes, •oranges or lemons, will be found to be a satisfactory mouth wash." The advice of a dentist should be sought, however, to determine the condition of the toeeth and to decide whether an' alkaline or acid wash is preferable for the individual case. But there is no question as to the efficacy of the food acids in removing, quickly and entirely, the mucous films that are the firsr stages of dental decay. The above will explain in part, at least, the statement, "An apple a day keeps the doctor away." When the wind blows less than one mile an hour the air is said to be "calm." "Light air" means a wind rate from one to three miles an hour; a "slight breeze," f^om four to seven miles; "gentle breeze," eight to twelve; "moderate breeze." thirteen to eighteen: "fresh breeze," nineteen to twenty-five miles an hour we have a "strong breeze," which is called a "high wind" from thirty-two to thirty-eight miles an hour; thirty-nine to forty-six miles an hour constitutes a real "gale." When seamen talk about a "strong gale" the weatfier man interprets it as a wind blowing between forty-seven and fifty-four miles an hour; a "whole gale" is from fifty-five to sixty-three miles and is as severe as most of us care to encounter. A "storm" wind ranges between sixty-four and seventy-five miles any wind becomes a "hurricane." HANKA Lužiiko-srbska povest j? (Nadaljevanje) Hanka je odkimala sicer s svojo svetlo glavo, toda čimtfa-Ije je opazovala pisano sliko, polno življenja, tembolj se je je polaščala nalezljiva vrtoglavost. Sopare ni več čutila, oči so oživele, lica pordečila. Komaj je zaslišal dekličino ime, se mu je obraz vidoma spremenil, i Bliskoma je ošinil Hanko s temnim pogledom. "Hm, tako?" Popravil si kapo in s hitro kretnjo segel goste lase. "Bom videl!" Ur- Skoro vsi fantje so bili odlo- no se je zasukal na peti, pogra žili svoje dolge, težke suknje. S tem so prišli njihovi živopi-sani praznični telovniki do polne veljave in fantje so se lahko prosto gibali in vrtili svoja dekleta, da so kratka krila kar frčala v zraku. Včeraj, na dan resnobne ubranosti, so nosila navadno črna krila, jopice in modrce, na današnjem veselem prazniku so prevladovale pisa ne barve. Največ jih je nosilo živordeča krila, gladka ali progasta, s širokimi zelenimi, modrimi ali višnjevimi robovi, in pisane robce in predpasnike iz • svile ali volne, nekatere tudi snežnobele, okrašene z dragimi čipkami. Vsa noša je bila zelo lična in dekleta so ugajala sebi pravtako kakor svojim ple-savcem in brezdelnim igravcem. Tudi Hanka je to čutila. Prvikrat se ji je zdela njena mestna skromna obleka z rjave volne neokusna in grda v primeri z ono pestro nošo. Kako krasno so pristojale cvetočim obrazom visoko našopirjene peče z umetno zavozljanimi pentljami in lično nagubane, bleščeče oprsne rute! Ali je mogla zameriti fantom, če so imeli domača dekleta za najlepša na svetu in so popolnoma prezirali vsa druga — tudi njo. Hanko, ki je vendar tudi bila doma iz Kruševca ? Počasi se je je polaščal kakor zavist grenek občutek: sama sebi se je dozdevala kakor izobčenka. Mar je zaslužila ta uničujoči prezir? Dobro je opazila, da se ji plesavci posme-hujejo; s prstom so kazali nanjo, porogljivo se režali in čisto de: "Cesa išče tu Nemka . . . Ne trpimo med sabo Nemke!" V nato sledečem odmoru je dejal neki mlad kmet glasno: "Sedaj pa dobro pazi, Liza, zaplesal bom z Nemko, to bo smeha!" "Tako?.. . . S to?" je deja lo jezikavo dekle. "Samo poskusi, ako te je volja, toda potem ti izpraskam oči!" Fant se je zasmejal na vse grlo. Ko so v istem trenutku godci nanovo zaigrali, je objel svojo plesavko in jo zavrtil v divjem plesu po sobi. Hanka je seveda slišala vsako besedo in le predobro čutila vso izzivalno zaničevanje v njegovem glasu, pogledu in obrazu. Kaj, če se bodo te očitne sovražnosti še ponavljale? Da pač ne bila ubogala tete! Toda kako naj prodre skozi gnečo, kjer je bila kakor zagozdena ? V splošnem dren ju so jo potisnila od stare Trine, ki je sedela na klopi tesno ob vhodu in vsa zadovoljna opazovala pestro življenje. Pravkar se je približal starki eden izmed naj-neumornejših plesavcev, se ji globoko priklonil in dejal šega-vo: "Oj, Trina, moja najlepša, ali se ne bi hoteli enkrat z menoj zasukati?" "Sramuj se. burklež," je odvrnila s smehom, "da imaš stare ljudi za norca. Da, ko bi bila za trideset let mlajša! Bila nisem niti minuto pri miru; noge, ti rečem, so se mi dvigale kar same od sebe. Toda, Matevž" — z ustmi se mu je približala do ušesa —, "veliko uslugo bi mi lahko napravil . . . pleši enkrat z Ljuboševo Hanko! Kaj ne, da boš?" J ni m bil mladega dekleta, ki mu padlo ravno v roke, se zavrtil z njim parkrat v krogu, dokler ni umolknila godba, pomignil nato fantom na stran in začel njimi živahno šepetati, pri čemer so vsi porogljivo pogledovali na nič slutečo žrtev svojih spletk in sedaj pa sedaj bruh nili v rezgetajoč smeh. Sled njič so se razšli, prišepetali te mu in tej par besedi na uho nakar se je vse družbe polastila neka napetost. Prvi plesavec je dal godcem znamenje. Ti so si še hitro zmočili s par požirki vedno su ha grla, malo ubrali svoja glas bila in nato zasvirali vesel val ček. Pari so se «vrstili, toda čudno — vkljub vabljivim gla sovom dipel, gosli in basa nihče začel s plesom. Hanka že nekaj časa sem več pazila, kaj se okoli nje dogaja. Srepo je zrla pred-se vsa zatopljena v pekoče trpljenje in le s težavo je zadrževala solze ki so ji silile na dan. Ko so pa sedaj nenadoma zamrli vedno se ponavljajoči glasni in veseli vzkliki in je nastala neobičajna tišina, je začudeno dvignila oči Kaj se je dogajalo? Ali se ji samo zdi, da obračajo vsi na njo svoje oči? Deklice se je polastil neizrekljiv strah — kaj nameravajo z njo? V tem je stopil Matevž po sredi sobe naravnost proti Han ki. Mar se ji bliža kot zaščit nik pred morebitnimi žalitvami? Vendar, od njunega prve ga srečanja na domači postaji pa vse do danes jo je on izmed vseh gledal najbolj postrani, in v svoji bližini je čula bese-,ko ga je sedaj z boječim vpra sanjem v očeh pogledala, se je ustrašila v dno duše pred izra zom njegovega divjega zmagoslavja. Ko je stal pred njo, se ji .je namenoma pregloboko in nerod no priklonil, in jo molče povabil na ples. Hanka, ki ni prav vedela, kaj naj stori, se je obotavljala Matevž jo je sirovo zgrabil za roko, toda kakor na udar so planili nadenj na videz v najhujši jezi vsi fantje in glasno kričali: "Proč od Nemke! Ven ga bomo vrgli, kdor bi plesal njo!" Matevž se je predrzno na-smajel. "Bedaki! Pomirite se, pomirite! Mar veste, kaj nameravam?" je vpil tako glasno, da so ga morali vsi slišati. "Menite, da je meni manj zoprna ko vam? Kar trpeti ne morem njenega obraza! Jezi me že sama njena bližina! In s tako, mislite, da bom plesal? Dober tek! Toda ker nima tu ničesar ifckati in noče oditi sama prostovoljno, bom nemško kraljičino 'zplesal na prosto,' najrajši ven pred vas, da bo pozabila pot domov. Juhe! naprej !" Nepopisen hrup je spremljal sirove fantove besede. Porogljive psovke, ploskanje, vreščeč smeh je odmeval zmedeno vse križem. Ubogi Hanki se je vrtelo v glavi; srce ji je tako udarjalo, da ga je čutila v vratu. "Izple-sati" — bila je to največja sramota, ki je mogla zadeti Kru-ševčanko. Za leta in leta je bila zaznamovana! Ali ni nikogar tu . . . ali nima niti enega prijatelja, ki bi se je usmilil? (Dalje prihodnjič) VELEPOSESTVO V JUGOSLAVIJI na nekdanjem Štajerskem, ob železniški progi Maribor-Pragersko-Ptuj-Bu-dimpešta, pripravno predvsem za ustanovitev TEKSTILNE INDUSTRIJE je ceno naprodaj. Na veleposestvu so last'ne električne naprave, vodovod, kanalizacija, lastni industrijski tir z zvezo na kolodvor, kakor tudi poslopja za ravnateljstvo in delavska stanovanfa. Rentabiliteta je radi visoke jugoslovanske zaščitne carine zelo ugodna. Zelo ugodni plačilni pogoji. Del kupnine ostane lahko vknjižen. Po. nudbe sprejema in pojasnila daje odvetniška pisarna Dr. A. Remec, Ptuj Minoritski trg, Jugoslavija. V PTUJU IN OKOLICI so takoj naprodaj: 1. Dvonadstropna stanovanjska hiša v Prešernovi ulici, At. 27, z dvema stanovanjskima hišama na dvorišču, 9 stanovanj, 13 sob in drugimi manjšimi poslopji, drvarnica, pralnica in vrtna hišica, vsa zidana ploskev, 338 m2 Poleg hiše stavbišče, zemljišče in vrt v izmeri 1,043 m2 ter lasten vodnjak. 2. Enonadstropna vila v Vičavi, št 50 1, oddaljena od Ptuja 15 minut z zidano teraso, zidana ploskev, 19M m2 poleg vile vrt in zemljišče 3,224 m2, 6 j ob, lasten vodnjak. 3. Pritlična hiša v Vičavi, št. 24. štiri sobe, zazidana ploskev 51 m2 z vrtom, vinogradom in njivo v izmeri 43M m 2. 4. Pritlična hiša na Zgornjem Bregu (vložek št. 42) s parcelo 3.213 m2. Zelo ugodni plačilni pogoji. Del kupnine ostane lahko vknjižen. Ponudbe sprejema in pojasnila daje rdvetniška pisarna Dr. A. Remer, Ptuj, Minoritski trg, Jugoslavija. Telefon urada: 74» Telefon stanovanja 4$TT _ WEESE PRINTING CO. I JEFFERSON «T, JOLIET, ILL. S. nadstropja, pri mostu. Julius G. Waes«, poslovodja TIskarna fas izdelovalo tea itampUiJ la kavčuka. TU kam o v vsak ]e sikih. PRIPOROČILO. Podpisani se kot izvežban strokovnjak cen}, občinstvu v Clevelandu priporoča m za barvanje in pleskanje hiš od aunaj in znotraj. Delo solidno, cene amtrne. Vprašajte za cene ali mi telefonirapte. ELBERT WENZEL 1017 E. 62nd St., Cleveland, O. Telefon od 8. ure zjutraj do 5. pop. Kandolph 0462. (Adv. No. 25-26) ŽENSKE HVALIJO TO TONIKO Mrs. Marie Krajnek, Maribel, Wis., "nam piše: "Jaz se imam zahvaliti za svoje zdravje izborni toniki To je izboren preparat. Severova zdravila imamo v naši hiši vedno v zalogi." W.F.SEVERA CO.. Cedar Rapids.Ia. StVER4Š afGULATOb Lepa prilika. Naprodaj je v Joliet, 111., posestvo, pripravno za kako trgovino ali obrtnika. Hiša ima štiri sobe za itanovanje. Lota je široka 50 čevljev. Nahaja se v sredini slovenske naselbine. Proda se poceni zaradi smrti gospodarja; odda se tudi v najem. Kogar veseli, naj piše ali pride na naslov: 524 Ruby St.. Joliet, III. (Adv. 26, 27, 28). POIZVEDBA Podpisana pisarna išče sledeče v Ameriki živeče osebe: Marijo Obraz, poročena Be-negatij. Svoječasno je živela v Dietz in Sheridan, Wyo. Stara e približno 26 let. Išče jo njen oče Franc, živeč v Nemčiji. Frank Rozina, Box 101 Hanna, Wyo. Išče ga Feliks Hacin živeč tudi na Nemškem. Prosimo, da nam dopošljejo svoje sedanje naslove, da jih dostavimo prosilcema. Slovenisches Sekretariat P. Bottrop-Boy, Westfalen, Germany (Deutschland). POZOR! ! ! Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po širni Ameriki, v Kanadi in v starem kraju, katere prodajam že nad 20 let, kakor Alpen tinktura, proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid zoper revmatizem, trganje in kostibol v rokah, nogah in križicah. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, mozolce, pege in druge izpuščaje na koži, srbečico, li-1 laje, rane, opekline, bule, turove, kraste, kurjf očesa, bradovice. V zalogi imam tudi prašek za potne noge itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem za- i stonj. Vsaka družina bi morala imeti moj brezplačni cenik za svojo lastno korist. Jacob Wahčič, 1436 E. 95th St. Cleveland, O. near Superior and Wade Park Ave. Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške; kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat^ trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. "Imam na zalogi tudi na roko kovane IMPORTIRA-NE KOSE v dolgosti od 25 do 33 inčev, po $1.75 komad, 6 kos skupaj naročenih pa po $1.50 % rinko, ključem in poštnino vred. Imam tudi BERGAMO BRUSILNE KAMNE po 50c komad." Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,N.Y. is t opni k In saloiaik HARMONIK ▼ Združenih Edini LUBASOVIH Državah. ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 1845 So. Ridgeway Ave. Chicago, III. Piiite »o ceniki Edina agentura za vso Ameriko Najboljših garantiranih starokrajskih kos, zvane .."Vulkan ko&e" in drugega orodja. Naročite si par teh "Vulkan kos", ker so rezila, da jim ga ni para Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročilom, poštnino plačamo mi. Cene so: "Vulkan" kose z rinko in ključem, dolge 26 do 33 palcev po S2.50. Kose druge vrste "poleranke" po $1.50. Kosišča lepa, iz trdega lesa po $2.25 komad. Kiepalno orodje!" ročno kovano po $2.00. brusilni kamni, veliki, črni po 75c. Oselniki po 50c. Srpi veliki-za klepati po $1.00. Ribežni za repo ribati z dvema nožema po $1.50. Motike, ročno kovane, izdelane v Dobrem polju po $1.50 hi $1.75. — Naslov napišite samo: STEPHEN STONICH CHISIIOLM, MINN. Vedno razpošiljamo tudi bakrene kotle s kapo, izdelane po starokrajskem vzorcu, kakor tudi petrolejske peči za to rabo. Razpošiljamo tudi starokrajske plenkače za tesanje in literne steklenice. Pišite po cenik! SE JE CAS .»g»* 8* pridružite naAcmu zadnjemu skupnemu potovanju v stari kraj to poletje. Isto se vrši zopet na preizkušenem in priljubljenem parniku 16. julija "Paris" ki odpluje New Yorka iz na Potnikom se bodo nudile tudi to pot posebne ugodnosti in olajšave; kakor tudi spremstvo prav do Ljubljane. Z našimi potniki bo potoval tudi znani rojak-zdravnik Dr. M. J. Pleše iz New Yorka. Našega skupnega potovnnja na 4. junija se je vdeležilo 80 rojakov in rojakinj. To je bilo največje »kupno potovanje med Slovenci sploh zadnja leta in je najboljše priporočilo za Van. PRIGLASITE čE CIM PREJ PiSite nam po cene in druga pojasnila. Lahko odpotujete tudi prej, ali pozneje. Mi zastopamo vse večje linije in Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik hočete, naj že bo na Havre. Cherbourg, Hamburg. Bremen ali na Trat. Ako ste torej namenjeni v stari kraj, se obrnite na nas in točna in zadovoljiva postrežba Vam je zagotovljena. Ravno tako se obrnite na nas. kadar pošiljate denar v stari kraj. — kadar želite dobiti denar iz starega kraja, -— kadar želite dobiti kako osebo iz starega kraja, — kadar rabite pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino. Slov«nskn banka Zakrajšek & Cešark 45Š Weat 42nd Str. (medO. in 10. Ave. New York fHH«H»HtflH lili M IUI ! t H II M M M »I I I I t I I || |»t f Našim trgovcem je dobro znana uljuds* postrežba naše banke. Ugodnosti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ate lahko istih deležni ako imate UL02EN DENAR HA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vsm dati nad al j na pojaanila v ti zadevi. Mnoga ' naša društva plačiflejo svoje \ izdatke s čeki, izdanimi na našo banko; iatotako K. S. K. Jenota v svoje popolno zadovoljno«. Kadar potujeta, vse*] ta aa pot naše potniška čaka, katere _. . . . . „ izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker )• vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v slučaju izgubili. Naš kapital in rezervni aklad v vsoti več kot I740.MMI, ta su no« ti za vai denar. ji JOLIET NATIONAL BANK |j :: CHICAGO IN CLINTON ST. î: JOLIET, ILL. ö wrn. Redmond, prede. Dm g. Paaroa, kaair Joaepb Du oda, parno! kaair. H 4 H t M i M H n 111 II 111 n n 111 n ; 1 t n m I II H I II II |,Ml< JOS. KLEPEC, javni notar, 107 N. Chicago St., Joliet, III. Urada tel. 5768; doma pa 4723-J. Zavaruje proti požaru, viharju in avtomobile. Prodaje in kupuje hiše in lote. Posojuje denar in ima na prodaj prve mortgages, 6%. Slov. pogrebnik in licenzirani embalmer v Newburghu LOUIS L. FERFOLIA 3555 East 80th Street Telephone: Broadway 2520 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne dišave. Knajpovo ječmenovo kavo in impor tirana zdravila, katera priporočat mšgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste našli še mnogo drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET. nA. Telefon 2380-J. ¿T IMPORTIRANE KOSE in drugi orodje Kom Is |irutlrtM|i jekla m rindkom 24, 20, 28 bi 30 palcev dolge ................. Srp ...................................... K lepilno ordje, težke vrste Brutni kamen "Bergamo" Motika .................... Prnka .........................3 Ribefen zrn repo z 2 nožema ....$1.35 Ko«U£e (bres Expresa) .........$2.00 Blago poiiljam poitnine prosto. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. NEW YORK, N. Y. ..........$2.00 ....... $0.90 -------$1.75 $0.50 .........$0.90 .........$0.30 JUH preskrbujemo in prodajamo bonde javnih naprav, industrijske in municipalne bonde. Popolna postrežba z bondi xa investiranje in zopetno prodajo. Na ,zahtevo dajemo vsa pojasnila K. S. K. Jednota je pri nas kupila že veliko bondov v splošno zadovoljnost. A.GALLYN*™ COMPANY 67 West Monroe Street, Chicago, III. NEW YORK. BOSTON, PHILADELPHIA, DETROIT, ST. LOUIS, MILWAUKEE, MINNEAPOLIS, SAN FRANCISCO. Frank Z^akrajiek. SloxJtnsKi T*ogrebniK llO5 JVortvood ltd. Cleveland. Ohio 'Randolph 4-983 5 1142 Dallas RiL, N. I CLEVELAND, O. iiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiinnniiitiiiiiniiuiNitiiiiiiiii K.S.K. J.Draštvom: £ Kadar naročate zastave, regallfe S is drugo, pszite ns moje ime Is S naslov, ¿« hočete dobiti aajbelt*« E blago za najniije cene. - Načrti ta vsord 1 ASTON JI E 111III1111111111111111II1111111111II11111111111111111IUIH111 lil IIIIH111HI Itll 11......1IBIIHIHJ-I-I-M-S ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburfh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vaake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadaioče dokumente, bodisi zs Ameriko ali stari kraj. Pišite ali pridite osebno MIIMIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMlii