387
Jezikoslovne reči.
O legi in pomenu imena rimsko-slovenske mansie
„Ragando — Ragindo".
Spisal D. Terstenjak. Na Pajtingerjevi tabli se najde med Celejo in Pe-tovom postaja Ra^ando, in sicer od Celeje XVIII. M. P., to je: 18.000 koračajev. V hierosolimitanskem potopisu stoji ta mansio pred ;?Mutatio Pultavia v obliki: Ra-gindone.
Gosp. R. Knabelnu je ugodilo odločiti kraje, skoz ktere je deržala rimska cesta v Ptuj in sicer skoz: Vojnik, Frankolovo, Vertepe, Tesno, Rove, Belipotok čez Križno goro, Sreče, Vezino, sv. Barbaro, Malaherno, Dobravo — prek čez Stražki kokelj, Vegovec, Gladomes, sv. Če-slava, gornjo Ložnico, Foršt, slovenjo Bistrico proti Palt-s kav i — stari Pulta vi, in od ondot — čez široko ptujsko polje skoro ravno po tisti potezi, po kteri sedaj se vleče iz Pragarskega železnega kolomaja v Ptuj. *)
Po miijinem naznanilu je „Mansio Ragando" ravno tam stala, kjer sedaj stoji ves Mala h er na, četvert ure pod farno cerkevjo čadramsko.
Ne samo tukaj so sledovi viditi stare rimske ceste, temoč tudi prebivavci te okolice pripovedujejo, da je tukaj v starih časih stalo ;7belo mesto". Tudi druge starine izkopajo na njivah malahernskih, kakor tudi v bližini te vasi so našli kamen z napisom: INGIINVS ASSEDOMARI FILIVS 2), kteri je sedaj vzidan v steno čadramske cerkve.
l) Glej moje izvestje v „Novicahu 1856, str. 284. ') Imeni in gin in Asedomar sem razložil v članku: „Ueber den Gott Jar-mogius" v „Alittheil. des hist.  Vereins fiir Krain".   Znano je, da se
To lego sem sam večkrat pregledal, in ko sem po imena vesi Malaherne popraševal mi star možak, kmet Stol ar pove sledeče:
„Nekdaj je skoz našo ves deržala stara cesta prek čez stermi kogelj sv. Barbare in prek čez stermiši še kogelj stražki. Na obe visočine se je težko peljalo. Mogli so konje „herniti". Ko ga poprašam, kaj „herniti" pomenja, mi odgovori: „S špicastim bodalom štohatiu. Tukaj so bili „hernjači", in zato ime vasi Herna. Večja stran tega sela je bila pogorela v starih časih, in ni se več so-zidaia, le manja je ostala zato: „Mala herna".
Tako kmet Štolar. *)
V   najstarših cerkvenih bukvah čadramskih se ves še zmirom glasi Malaherna; sedaj se še le piše v službenem jeziku Malahorn.
V  mali Herni so toraj konje „herniliu, in po eti-mologičnem pretresu resnično pomenja herni ti to, kar zbadati, kalati.
V  serbščini najdemo ker ni ti, diffindere, kernja, die Scheide na Pohorji: kernjača, sekira, s ktero kole špičijo^
Glasnik k tukaj slabijo v /i, na primer: hobila, namesto kobila, hmalu, namesto kmalu, houm, namesto koum — culrnen itd. Tako tudi Herna za Kerna.
Kar Herna pomenja, to tudi Ragando — Ragindo, Ragundo. Thema rag izrazuje pomen s p i ca s tega, zato: razen Spiess, Stachel, stimulus. Stareja oblika je Ragen, Rag in, v kteri še glasnik g ni prelazil v *•, primeri: Ru-gevit, Ter geste, gerlo in žerlo, iz korenike ger. Iz rag je slovenska beseda ragist, der spitzige Eis-zapfen. 2)
Kakor v nemščini nahajamo: Stachel in austacheln, od stechen, v latinščiui: instigare, sorodno z gerško vrvico, stechen, tako iz rag — rag i ti, anstacheln. Po Nesselmanu3) tudi v sorodni litevščini se rablja beseda rag as, stimulus, aculeus, raginti v pomenu: ermuntern, in warklius raginti" v pomenu: konje herniti, equos instigare, Pferde anstacheln, wequos a cule o (ragom) pungere". Znamenita zares je ta okolščina, da tukaj še je več kmetov z imeni Ragoršek. Brez dvombe so njihovi preddedovi enkrat v Ragindi — Herni konje hernili — ragili, stimulo, aculeo pungebant. Kako se je glasila slovenska oblika, ktero je Latin v lokativu imenoval Ragando ne, Ragindone?
Čeravno imamo slovenske imena na da, primeri: Ku-randa, Mekinda, Mešinda*), vendar ne terdim, da bi Raganda, Raginda bila nominativna oblika.
Latin je mogel končnico o čuti, drugači bi ne sklanjal imena, kakor svoje besede: albedo, dulcedo itd. Slovenska oblika se je toraj glasila Ragan do v o ali Ragin-dovo, primeri topišne imena: Belovo, Milevo, Krakov o itd. Tudi se je utegnila postaja zvati: Ragandino, Ragindi no4), scilicet selo, mesto. Rimljani so si prizadevali ptujim imenom, kolikor je mogoče bilo, latinsko lice dati; napravili so toraj, da barem nominativno obliko domačega pozuamovanja ohranijo (^ker nominativne oblike na ovo in no latinščina nima), obliko Ragando, Ragindo, in eo ime sklanjali po konsonantični deklinacii, kakor imena na do, in zato lokati vni padež ima Ragando ne, Rogi ndon e~
je Ingo zval koroškoslovensk vojvoda. Ingoliči pa še sedaj živijo v čadramski  fari  in po Pohorji.
') Primeri dopis iz Konjic gosp. Pohorskega v „Novicahu 1857 str. 128. q) Suffiks is t najdeš tudi v cerkvenoslov. rje cist, ver-bosus, polist, planosus, persist, latum pectus habens. 3J Ncs-selman Lex. sub voce „raginu".
*) S   suffiksom  anda,   inda   se   ujemata  sedajna   oda,   uda in
eda;   primeri  sanskr.   K a lin d i,   slov.  Koleda,    Me k in d a
stanuje  na  Notranjskem v cerkniški  fari,  Kuranda in  Me-
ši n da sta Čeha.
4) Raganda, Raginda toraj — stimulum dans, kakor Koleda,
tempua dans,   iz Kalinda, jagoda  za izvirno jaganda,   Beerea
gebend, primeri j agle, Breikorner.                                             Pis.
388
Kdor si upa po enakih pravilih s porabo mestne povesti o imenih Herna in Ilaganda iz keltišcine ime postaje razlagati, naj poskusi.