Celje - skladišče
D-Per
581/1981
5000000295,9
Leto IX — Št. 9 (98) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA	Oktober 1981
Prva seja odbora za informiranje
OOS TOZD IN DSSS SO NA SVOJIH REDNIH SEJAH PREDLAGALE IN IZVOLILE ČLANE ODBORA ZA INFORMIRANJE in Člane uredniškega odbora
Na prvem sestanku novoizvoljenih odboiov je bilo podano poročilo odgovornega urednika o delu uredniškega odbora. Iz kasnejše razprave je bilo razvidno, da uredniški odbor ni imel lahkega dela, krog dopisnikov je zelo ozek, delavci naše delovne organizacije se kljub večkratnim pozivom neradi odločajo za pisanje v svoje glasilo. Kljub težavam je odbor skrbel, da so se objavljale informacije skladno s temelj-
no zasnovo o izhajanju glasila VRELCI.
Urednik VRELCEV tov. Čujez je podal ostavko na to zadolžitev. Obrazložil jo je, da vodilni delavci po merilih sindikalne organizacije naj ne bi bili uredniki glasil.
Nedvomno je pred novima odboroma veliko dela in poglavitno je vsekakor, da naše glasilo VRELCI postane resnično TRIBUNA KOLEKTIVA, se pravi, da se poskrbi za vsestransko izmenjavo in soočanje mnenj, stališč in
pogledov članov delovne skupnosti, da se spodbuja njihova osebna prizadevnost, razvija med njimi ustvarjalna kritika, goji polemika ter jih mobilizira za akcije, katerih uresničevanje vodi h gospodarskim in drugim uspehom ter uveljavljanju samoupravno socialističnih odnosov ter delegatskih razmerij-
Da pa bodo VRELCI resnično postali »tribuna kolektiva«, delavčevo glasilo, naj velja APEL vsem članom ko-
lektiva, POSTANITE DOPISNIKI SVOJEGA GLASILA, saj bo le tako glasilo obogateno z vsebino, ki bo odražala resničen utrip našega življenja v delovni organizaciji. Napišite svoje občutke, razpoloženje, ideje, ki se nam porajajo ob našem vsakdanjem delu. Ne bodimo zadržani! V vsakem trenutku se lahko obrnete na člane odbora za informiranje, na člane uredniškega odbora. Odbora sta sestavljena po delegatskem principu in člani so delavci, zajeti iz vseh delovnih procesov naše delovne organizacije.
Člani odbora za informiranje:
TOZD Zdraviliška dejavnost
1.	Križan Franci
2.	Kranjc Bojan
3.	Kolar Božo — predsednik
TOZD Vzdrževalna dej.
1.	Smole Ivan
2.	Strmčnik Marjan
3.	Podpečnik Danica
TOZD Polnilnica
1.	Kitak Mihael
2.	Jagodič Radko
3.	Turner Olga
DSSS
1.	Napast Marjeta
2.	Vrhovnik Darja
3.	Trontelj Milica
Člani uredniškega odbora:
1.	Šket Marija — namestnik Slivnik Štefka
2.	Padan Blagoje — namestnik Poharc Bogomir
3.	Turnšek Anton — namestnik Vidovič Marjan
4.	Korez Jožica — namestnik Kolar Božo — komerc.
e
I
p
|
8
I
P
p
s
ig
1
¥
8
1
|
n
m
|
1
1
E
VSAKO JESEN UMIRAJO ŽIVLJENJA: ŽIVLJENJA DREVES, ŽIVLJENJA TRAVNIKOV, ŽIVLJENJA LJUDI... ŽIVLJENJA ROŽ ...
V HLADNI IN PUSTI JESENI PA V SLOVO ZACVETIJO BELE KRIZANTEME, KI KLJUBUJEJO SE PRVEMU MRAZU.
Z NJIMI POHITIMO NA GROBOVE NASlH DRAGIH.
ČE BOMO BELI CVET IN DROBNO SVEČKO PONESLI H GROBU NEZNANEGA JUNAKA, MU BOMO S CVETOM PRAV GOTOVO IZKAZALI HVALEŽNOST: ZATO KER SE JE BORIL ZA NAŠO BODOČNOST, ZATO KER JE DAL SVOJE ŽIVLJENJE.
VSAKO JESEN UMIRAJO ŽIVLJENJA... V ZIMI BODO UMRLI TUDI CVETOVI KRIZANTEM .. OSTALI PA BODO SPOMINI — NA VSAKO NEKDANJE ŽIVLJENJE?
i i
|
i
i $ i * I
I
ste
$1
I $ i i i I
St
1
8$
6fc
i
1
'SB
tl
88
B. K.
VRELCI
Kaj mislijo gosti o naših storitvah
Vsi gosti, ki bivajo v Hotelu Donat, imajo možnost, da svoje vtise in pripombe izrazijo v anketnih listih. Ta opažanja gostov redno zbiramo in v tem sestavku bom navedel glavne pripombe, ki so jih imeli gosti o naših storitvah in na splošno v zvezi z bivanjem v Rogaški Slatini. Te pripombe se nanaša^ jo na prvo polovico letošnjega leta. Posebej bi pa opozoril, da v večini vrnjenih anketnih listov gostje navajajo, da so s storitvami in tudi bivanjem v Rogaški Slatini zadovoljni ali zelo zadovoljni in nimajo posebnih pripomb.
Pripombe, ki so jih gosti napisali, so naslednje:
— Najbolj me moti stara ruševina pred hotelom. Ne glede na to, če mogoče res predstavlja kakšno umetniško vrednost, je treba gostom dati na znanje, zakaj mora takšen objekt ostati.
— Ukreniti nekaj proti občasnemu smradu po celi Rogaški. Včasih smrdi v sobo tudi pri zaprtih balkonskih vratih.
— Zelo atraktivno bi bilo, če bi uvedli zimske sanke s konji in bi vozili po okolici.
— Zunaj je zelo hrupno ob petkih in sobotah. Zunaj mladi pojejo, preveč je otrok, ki se podijo vsepovsod. Potrudite se bolj za zagotovitev miru.
— Glavno cesto skozi Rogaško Slatino bi morali prestaviti (opozorilo več gostov).
— Rad bi imel svoj zagotovljen prostor na parkirišču, če že moram plačati parkirnino.
— Pri gradnji novega hotela je preveč hrupa — ali se ne da tu ničesar storiti.
— Pri restavraciji Belle-vue bi lahko tudi pozimi postavili klopi, da gost lahko posedi tudi zunaj.
— Okolica je ob zidavi novega hotela naravnost porazna — ropot strojev, blato in vožnja s kamioni — to ni primerno za okolico hotela A kategorije. Zakaj s kamionov ne očistijo blata preden gredo na cesto.
— Na gradbišču začnejo z delom ob 6.30, tudi popoldne ni mogoče spati. Ni nobene razlike v kvaliteti sob med parkom in zadnjo stranjo.
— Bolje markirati sprehajalne poti ter jih urediti in očistiti (na to je opozorilo več gostov).
— Pri temperaturi okrog 20° C v mesecu marcu bi že lahko postavili klopi v parke.
— Ne morem verjeti, da stavba pred hotelom še vedno stoji!
— Nekatere stavbe bi bilo potrebno renovirati.
— Avtomobili in mopedi naj ne vozijo po sprehajalnih poteh.
— Okolica sprehajališč je pod vsako kritiko — vsepovsod polno odpadkov.
— Kdaj bodo odstranjene razvaline pred Hotelom Donat?
— Po Janini in okolici namestiti več klopi.
— Okolje je enkratno, le da bi bilo treba odstraniti ali renovirati staro stavbo pred Hotelom Donat.
— Količinsko' so obroki hrane premajhni. Vsi pač ne prihajajo na zdravljenje.
— Vsaki dan strežete star kruh.
— Na severni strani hotela so sobe hladne — zatesniti stekla na oknih, ker stalno piha.
— Hrana je preveč enolična — kuhar nima domišljije —, meso je večkrat trdo, sladice pa so odlične.
— Ni nobenega kulturno zabavnega življenja — vse kar imate je kavarna.
— Navajeni smo poslušati radio. Čudi me, da radia ni v sobi, ker je to običajno v vseh boljših hotelih. Ni prijetno poslušati preko celega dne treskanje z vrati avtomobilov.
— Čudi me, da v hotelu ne moremo gledati I. Zagrebški TV program (opozorilo več gostov).
— Bazen je lep, vendar je voda prehladna.
— Prehod proti terapiji je smrdljiv in zdravju škodljiv. Nujno je treba prepovedati kajenje.
— V restavraciji se kadi. Natakar na zahtevo celo prinese pepelnik. Treba je brezpogojno prepovedati kajenje ali ločiti jedilnico za kadilce.
— Pri nizkih zunanjih temperaturah je v sobah prehladno.
— Osebje v trafiki hotela Donat je zelo neprijazno.
— Premalo je prireditev in izletov. V času, ko sem bil tukaj, ni bilo nobene prireditve (opozorilo več gostov).
ODBOR ZA INFORMIRANJE GLASILA DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA razpisuje mesto
ODGOVORNEGA UREDNIKA ZA GLASILO VRELCI
Pogoji:
1.	Kandidat mora združevati delo v eni od organizacijskih enot Zdravilišča za nedoločen čas
2.	Imeti mora vsaj srednješolsko izobrazbo
3.	Ne sme imeti lastnosti vodilnega ali vodstvenega delavca
4.	Biti mora družbeno politično neoporečen.
Delo se honorira in ne spada v zvrst rednega delovnega razmerja.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge do 15. novembra 1981 na tajništvo Odbora za informiranje
pri Zdravilišču Rogaška Slatina.
Naše glasilo v letih 1979—80
Mandatna doba članom izdajateljskega sveta je potekla že konec leta 1980, zato bi moral novi organ pričeti s svojimi programom že v pričetku letošnjega leta. Ker pa so osnovne organizacije sindikata izvolile šelee v septembru (kljub večkratnim in brezuspešnim pozivom) svoje delegate v Odbor za informiranje, se je le ta sestal septembra. O tem bo več v članku predsednika tega odbora.
V	poročilu odgovornega urednika je bil podan pregled o opravljenem delu im o problematiki. Odgovorni urednik je tudi takrat, kot že nekolibokrat popreje, pozval na nujnost imenovanja drugega odgovornega urednika. Njegov vodilni položaj pri delovnih opravilih, po merilih in stališčih republiškega sindikata Slovenije, ni združljiv z uredniškim.
V	minulem obdobju so bile prisotne težave, ki so bile lastne prejšnjim. Ni voljnih dopisnikov v naših vrstah, ni dopisnikov, ki bi s članki navajali na polemiko in na objektivno kritiko, ni bilo pismene odmevnosti na objavljeno tematiko, ki zadeva samoupravna vprašanja v ožjem in v širšem prostoru. Glasilo je bilo čestokrat neaktualno, ker izhaja le enkrat mesečno. Izvoljeni odbor naj bi skušal to praznino zapolniti z občasnimi informacijami v obliki biltena in podobno. V 22 številkah je bila
objavljena naslednja vsebina:	člankov
1) Samoupravne informacije	, 45
2) Strokovni članki	54
3) Družbenopolitični dogodki	30
4)	Kultura, fizkultura, znanost 5)	Lokalne informacije (SZDL, KS,	18
Turistično društvo, ZKJ)	14
6) Ocene, kritike in podobno	57
7) Organizacijske in kadrovske zadeve	29
Skupaj	247
Od tega je bilo 72 člankov avtorjev iz drugih virov.
Sč.
— V kavarni 7. 2. nisem mogel dobiti mleka, nadalje v kavarni nisem dobil odprtega vina.
— V TV sobah primanjkuje prostora, ker prihajajo sem tudi gosti iz drugih hotelov.
— Osebje v restavraciji je neprijazno, zajtrk pa ni pravilno serviran.
— Žolčna dieta po operaciji ne ustreza — menu ne nudi gostu dovolj izbire.
— Za razvedrilo gostov razen kina ni poskrbljeno — v kinu naj bo vsaj 1-krat tedensko nemški film.
— Olepšajte fasado hotela in odstranite razvaline pred hotelom.
— Telefonske zveze so zelo slabe.
— Osebje slabo govori italijansko in se ne moremo pogovoriti o problemih, če jih imamo.
— Hrana je večkrat hladna, voda za čaj ni dovolj vroča, tudi topla voda v sobi ni dovolj topla.
— Na zadnji strani hotela je ponoči zelo hrupno — sploh ne veste kaj je nočni mir — prepovedati promet za mopede in tovornjake vsaj v nočnem času.
— Od nekaterih moških v recepciji bi lahko pričakovali več prijaznosti.
— V hotelu je preveč ljudi, ki niso hotelski gosti.
— Stransko dvigalo mora biti v pogonu cel dan.
— Zakaj ni v trafiki avstrijskih časopisov (nabavite vsaj tuje ilustrirane revije).
— Boljše nas informirajte c krajevnih znamenitostih.
— Priporočamo, da bi bil v Hotelu Donat ples.
— Natakar Slavko na I. rajonu je zelo prijazen in ustrežljiv.
— Pri zajtrku se zaradi pomanjkanja osebja predolgo čaka.
— Pri zajtrku nabaviti termoizolacijske vrče za kavo, mleko in čaj.
— Natakar Drago v restavraciji je odličen in prijazen
— Tehtnica v bazenu ni točna.
— Bazen ne more zadržati mednarodnega standarda ker je odprt tudi za domačine, ki niso disciplinirani — po izgradnji hotela Sava to upoštevajte.
— Pri telefonih niso prijazni, pritožbe zaradi TV
Koliko smo opravili
Devet mesecev poslovanj a predstavlja obdobje, ko že lahko ugotavljamo, kako smo poslovali im ocenjujemo kako bomo zaključili leto. Iz statističnega poročila je razvidno, da predvidenih planiranih nočitev nismo dosegli, vendar pa se razkorak, ki je bil ob polletju 5 °/o, manjša, tako da ob devetih mesecih ugotavljamo, da smo samo 2 °/o pod planiranimi nočitvami in 5 °/o manj kot preteklo leto. Če nekoliko podrobneje pogledamo nočitve, vidimo, da je število prenočitev gostov na družbene stroške v okviru planiranih (to je indeks 100), in domačih gostov samoplačnikov za 1 % manj in tujih tujih gostov 5 °/o manj kot smo si v planu zastavili. Od tujih gostov beležimo izpad predvsem pri gostih iz Avstrije, gostje iz ostalih držav, to je Italije, Nemčije pa so v porastu.
Pri tem je zanimivo še to, da je hotel Donat skozi vse leto (izjema sta mesec julij in delno avgust) polno zaseden. Enako bi lahko rekli tudi za ostale hotele višje kategorije. Nezasedeni so naši hoteli slabše kapacitete. To dokazuje, da gosta ne zanima samo cena ampak išče tudi določeno kvaliteto storitev, ki jih je pripravljen tudi višje plačati.
Nočitve so osnova za ostale storitve v Zdraviliški dejavnosti. Tako smo v devetih mesecih opravili 27.862 zdravniških pregledov, kar je 1 °/o manj kot smo s planom predvideli in 6 °/o manj kot v preteklem letu. Fizioterapija je opravila 3 fl/o več postopkov kot smo planirali, vendar 1 °/o manj kot v istem času preteklega leta.
V Polnilnici so napolnili 22,956.446 steklenic mineralne vode ter 4,205.660 Trim vita. Tudi ti kazalci so nekoliko nižji kot smo jih v planu zastavili, tudi -nižji kot so bili v preteklem letu. Prodaja proizvodov polnilnice je prav tako nižja kot je bila planirana in nižja kot je bila v letu 1980. Indeks prodaje v primerjavi s planiranimi znašajo pri mineralni vodi 96, pri trim-vitu 97 in pri plinu 92.
Kljub temu, da so kazalci izraženi v količinah nekoliko slabši kot smo si zastavili, lahko rečemo, da so zadovoljivi in da bomo z raznimi stabilizacijskimi ukrepi tudi v letošnjem letu uspešno zaključili poslovno leto.
ignorirajo. To velja samo za nekatere v recepciji, ostali so prijazni.
— Povabite na gostovanje kakšnega renomiranega pevca ali ansambel.
— V hotelu bi bilo lepo, če spredaj ne bi bilo gradbišča in če zadaj ne bi vozili mopedi.
— Izboljšate sprejem avstrijskega TV programa.
— Cena za kegljišče je previsoka.
— Zakaj ne sprejemate Euročeka — to je za obe strani slabo — na Rabu s tem nismo imeli nikoli problema.
— Pri Mayo dieti je bil zajtrk zelo lepo pripravljen.
— Solate bi lahko bile bolj raznovrstne.
— Gosti naj ne prihajajo v jedilnico v trenirkah ali jutranjih plaščih.
— Organizirajte slovenske jezikovne tečaje.
— Gosti naj ne hranijo golobov na balkonih.
— Zelo smo zadovoljni s postrežbo, čeprav ni takšna kot v hotelih iste kategorije v Avstriji.
— Kozmetični salon je premajhen in slabo zračen.
— Rože v prehodih so v slabem stanju.
— Prosimo označite tudi razpored maš v bližnji cerkvici.
— Poskrbite za red in mir na zdraviliškem območju.
— Starejša gospa v kopališču ni preveč prijazna.
— V sobi bi morala biti osebna tehtnica.
— Organizirajte koncerte vsaj ob sobotah in nedeljah.
— Z eno izjemo strežba v restavraciji ni strežba, ampak hitro hranjenje — hrana se hitro prinese in natakar nima časa poslušati gostove želje — pri a la carte je boljše.
— Včasih se jedilni list ne ujema s prinešeno jedjo.
— Odkar hodim v Rogaško še ni bilo organizirane zabave ob večerih.
— Namesto parkirišča pred hotelom bi lahko uredili lep vrt za goste.
— Prostori pred pivnico naj bodo bolj topli in čisti.
— Pri masažah na moškem oddelku je samo en dober maser, ostali pa samo gladijo.
— Smatram, da je pregled pri zdravniku površen za plačano ceno.
— Masaže so časovno prekratke.
— Bil sem bolan s temperaturo 39,6° C — niste mi omogočili zdravnika preko soc. zavarovanja, ampak ste mi poslali hotelskega zdravnika.
— Tuši pri fangu so v zelo slabem stanju.
— V grupi za gimnastiko je preveč udeležencev.
— Maserka Biserka je zelo pridna in prijazna — Fani
je zelo pridna. Ena izmed delavk pri podvodni masaži (močnejša) je lena.
— 1-krat je bil fango samo topel. Manjša starejša delavka pri fangu je zelo pridna in prijazna.
— Delavka pri podvodni masaži v 6. nad. kab. 23 je zelo prijazna.
— Ena od maserk slabo dela in je neprijazna kljub napitnini.
L. Prah
3
VRELCI
SKUPŠČINSKE VOLITVE LETA 1982
Naloge in aktivnosti v pripravah na skupščinske volitve, ki bodo v sredini meseca marca 1982, terjajo nenehno družbenopolitično dejavnost v vseh okoljih in na vseh ravneh našega družbenopolitičnega življenja. Konkretna dolžnost organiziranih socialističnih sil, ki vodijo, organizirajo in usmerjajo družbenopolitično aktivnost v kadrovskih pripravah na volitve, to še posebej velja za organizacije Zveze sindikatov v TOZD in Socialistično zvezo v krajevni skupnosti, je, da v skladu s kadrovskimi načeli in merili še posebej odgovorno konkretizirajo tista načela kadrovske poli-
tike, ki prispevajo k poglabljanju kolektivnega dela in odgovornosti. Načeli rotacije in reelekcije moramo uveljaviti kot demokratični sredstvi v procesih odločanja. To pomeni, da moramo nenehno širiti krog evidentiranih možnih kandidatov, z uveljavljanjem načela rotacije pa hkrati zagotoviti na vseh ravneh družbenopolitičnega in samoupravnega organiziranja odgovoren odnos do dosedanjih nosilcev posameznih delegatskih funkcij, objektivnega ocenjevanja njihovega dela in ustvarjalnega prispevka k doseženim rezultatom v obdobju njihovega mandata,.
Izkušnje iz preteklih volitev kažejo, da je potrebno vedno znova opozarjati na stalne in pravočasne kadrovske priprave. To pa zahteva vzpostavitev enotne kadrovske evidence, ki mora biti organizacijsko in tehnično dobro speljana v vsaki temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti. Konkreten odgovor o tem smo sprejeli na območnih posvetih s predstavniki osnovnih organizacij Zveze sindikatov, predsedniki krajevnih konferenc SZDL in evidentičarji v TOZD in KS.
Dogovorjeno in sklenjeno je bilo, da se bo evidenca za družbene funkcije v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih organizacijah tehnično vodila v kadrovskih službah, v krajevnih skupnostih pa v tajništvih KS. Evidenca za potrebe občine pa se vodi pri občinski kadrovski službi. Neposredna tehnična opravila teh nalog opravljajo evidentičarji, ki jih imenujejo iz vrst delavcev kadrovskih oziroma tistih služb, ki za potrebe temeljnih organizacij združenega dela opravljajo kadrovske naloge.
Enotna evidenca evidentiranih možnih kandidatov v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnostih je prav gotovo zelo odgovorna in obsežna naloga, saj je bilo treba ustvariti tudi evidenco izvoljenih delegatov na volitvah v letu 1974 in 1978. Če upoštevamo številčnost posameznih delegacij ter ustrezno število evidentiranih možnih kandidatov, dobimo predstavo o obsegu teh nalog.
Z vzpostavitvijo enotne kadrovske evidence je bilo opravljeno kvantitativno obsežno delo. Zavedati pa se moramo, da je to šele bila podlaga za to, da na osnovi pokazateljev doslej evidentiranih možnih kandidatov vodimo načrtno družbenopolitično akcijo nadaljnjega evidentiranja novih možnih kandidatov za družbene funkcije, ki mora biti zasnovana na širjenju kroga evidentiranja in ugotavljanju ustrezne strukture, pri čemer velja to še zlasti za ženske in mladino.
Ugotovitve namreč kažejo, da je evidentiranje v temeljnih organizacijah, razen redkih izjem, v prvi fazi kar zadovoljivo steklo, ni pa doseglo zadovoljive širine. Če aktivnosti za širši krog evidentiranja ne bi nadaljevali, se lahko zgodi, da bodo imeli delovni ljudje in občani na kandidacijskih konferencah na voljo ozek krog možnih kandidatov, kar pa bi onemogočalo kvaliteten izbor kandidatov. To opozorilo je še toliko pomembnejše, če upoštevamo, da so med doslej evidentiranimi tudi taki, ki jim ponovno kandidiranje pomeni 3. mandat. Saj moramo upoštevati načelo, da ne more nihče opravljati iste delegatske dolžnosti več kot dvakrat zapored.
Koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in volitve v temeljnih organizacijah združenega dela, prav tako tudi v krajevnih skupnostih skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in samoupravnimi strukturami morajo takoj, kolikor še niso, pristopiti k ocenjevanju uresničevanja kadrovske politike. Izdelati morajo pregled nosilcev družbenih funkcij in zaporednega opravljanja mandatov v posameznih delegacijah, kakor tudi rešitev glede preoblikovanja delegacij, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in v skupščine SIS.
Med doslej evidentiranimi možnimi kandidati je evidentirano kar precejšnje število (54) vodilnih delavcev, ki v lastni delovni skupnosti ne morejo opravljati funkcije člana delegacije. Glede na to, da so delovni ljudje, ki opravljajo vodilno delovno funkcijo lahko pomemben del v strukturi delegacij v krajevnih skupnostih, kaže vsled tega opozoriti nosilce kadrovskih priprav v TOZD, da v medsebojnem dogovoru koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in volitve TOZD in KS preusmerijo evidentiranje teh delavcev med evidentirane možne kandidate v krajevno skupnost in tudi za družbene funkcije v SIS.
Prav tako morajo koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in volitve temeljne organizacije združenega
Prešernova družba priporoča
Prešernova družba v svojem kulturnem poslanstvu priporoča že 25 let izdajo lepih, naprednih, iz vse sveetovne književnosti prevedenih romanov.
6 knjig — 800 din:
Janosch: HLONEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE. Pripoved, polna zabavnih dogodivščin, ki se odigravajo v ozadju »Velike nemške zgodovine«.
Adil Jakubov: ULUGBEGOVI ZAKLADI. Zgodovinski roman iz časov, ko so v deželah okrog pravljičnega Samarkanda divjali hudi boji med potomci slovitega Timurlenka.
Philip Roth: ZBOGOM COLUMBUS. Prikupna ljubezenska zgodba o študentu Neilu in najstniški razvajenki iz bogate družine.
Kobo Abe: ŽENSKA S PEŠČIN. Zbiralec Džum-pel Niki izgine in oblasti ga proglasijo za mrtvega. V resnici pa mož živi v majhni obmorski vasi, ki jo nenehno ogroža povsod prodirajoči pesek. Ta japonski roman je bil preveden v vse svetovne jezike, film, ki je bil posnet po njem, pa je prejel posebno priznanje na festivalu v Cannesu.
Leonard Kibera: GLASOVI V TEMI. Delo kenijskega avtorja sodi med najboljše stvaritve sodobne afriške literature. Podobe bogatašev in revežev, črncev in belcev, v novi družbi ljudje ne tkejo več prijateljskih vezi kot v nekdanji vaški skupnosti.
Siegfried Lenz: VZOR. Zberejo se trije pedagogi, ki naj bi sestavili nekakšno čitanko in z njo pokazali mladini naše dobe vzor, po katerem bi se lahko zgledovala. Tedaj izvedo za mlado biologinjo, ki je odšla v Grčijo in se pridružila odporu zoper polkovniški režim ...
Preko 1500 strani zanimivega branja. Najcenejša tovrstna zbirka na Slovenskem. Format 17 X 11,5 cm, brezlesen papir, vezano v platno. Možnost 4 zaporednih odplačilnih obrokov.
Naročite na: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana.
dela tesno sodelovati s koordinacijskimi odbori krajevnih skupnosti in sprotno usklajevati evidenco evidentiranih možnih kandidatov. To še zlasti zaradi tega, da ne bi prihajalo do podvajanja delegatskih funkcij. Nihče namreč ne more biti istočasno delegat delegacije v temeljni organizaciji in delegat delegacije v krajevni skupnosti.
Ker v času priprav na skupščinske volitve poteče tudi mandatna doba članom
10 osnovnih organizacij Zveze sindikatov organom samoupravljanja, ponekod pa tudi mandat individualnim poslovodnim organom, morajo biti kadrovske pri-
prave še bolj temeljite in celovitejše. To pa zahteva, da vsi samoupravni, družbenopolitični in drugi dejavniki vključijo v svojo redno aktivnost vse možnosti, ki jih daje sistem stalnih kadrovskih priprav in evidentiranja. V predvolilni aktivnosti mora priti do polne veljave vzajemna odgovornost vseh za oblikovanje kadrovskih predlogov odgovornih institucij družbenopolitičnega sistema. To pomeni, da mora evidentiranje možnih kandidatov zajeti različne profile politično, samoupravno in strokovno usposobljenih možnih kandidatov z različnih področij združenega dela.
Franc Kovačič
Pravnomočni sklepi disciplinske komisije
Disciplinska komisija je v obdobju od meseca maja do oktobra 1981 zasedala 4-krat in s pravnomočnimi odločbami izrekla kršiteljem delovnih obveznosti naslednje ukrepe:
Delavka Kaljanac Ana na opravljanju del in nalog natakarska opravila v restavraciji Pošta je huje kršila delovno obveznost, ker je med službenim časom uživala alkoholne pijače in večkrat skrajno malomarno opravljala svoja delovna opravila.
Ukrep: Prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo šest mesecev.
Delavka Jager Marija na opravljanju del in nalog vodje kuhinje Bohor je kršila delovno obveznost, ker kljub temu, da je bila v dvomu, da z malico nekaj ni v redu, ni pozvala našega internega sanitarnega, da še on da svoje mnenje in so malico vseeno pričeli izdajati.
Ukrep: Javni opomin.
Delavec Čoh Anton na opravljanju del in nalog priprava jedi v restavraciji Bohor je kršil delovno obveznost, ker je nepravilno ravnal pri pripravi mesa za malico s tem, da ga ni pravilno opral.
Ukrep: Javni opomin.
Delavec Štern Vlado na opravljanju del in nalog vodenje predelovalnice mesa, je kršil delovno obveznost,
ker je sprejel na novo zamrznjeno meso iz Belleivue-ja, ga pomešal z ostalim in pustil, da se je v predzmrzo-valniku odtalilo in s tem pokvarilo.
Ukrep: Javni opomin.
Delavka Kidrič Marija na opravljanju del in nalog poslovodja restavracije Bohor je kršila delovno obveznost, ker kljub pokušanju in sumu, da z malico nekaj ni v redu, ni zadržala izdajo obrokov za malico ter ni pozvala internega sanitarnega dr. Jerkoviča, da da svoje mnenje in so malico vseeno pričeli izdajati.
Ukrep: Javni opomin.
Delavec Posavec Srečko na opravljanju del in nalog hotelski vratar je huje kršil delovno obveznost, ker je v času rednega dela v nočni izmeni zapustil delovno mesto in ker je med delovnim časom užival alkohol.
Ukrep: Premestitev na delovno opravilo kurir-nosač za dobo šestih mesecev.
Delavka Leskovec Marija na opravljanju del in nalog točajska opravila je huje kršila delovno obveznost, ker je večkrat odklanjala delovne naloge, pred gosti neprimerno govorila in dne 7. 5. 1981 samovoljno zapustila delo za 1 dan.
Ukrep: Prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 1 leta.
Delavec Černigoj Jože na
Stanovanjska problematika v temeljni organizaciji Vzdrževalna dejavnost
Iz razgovora s tov. Jaz-binškom — članom komisije za kredite in stanovanja — smo izvedeli, da v naši temeljni organizaciji ni ravno perečih stanovanjskih razmer, saj ni bilo nobene prošnje za stanovanje. S tem pa še ni rečeno, da problemov ni in da stanovanj ne potrebujemo, saj so družine, katere naj bi glede na število članov družine imele večja stanovanja. Toda stanarine so precej visoke in kot izgleda bodo še višje pa si delavec s povprečnim oziroma nižjim osebnim dohodkom — teh pa je večina pri nas — tega ne more privoščiti.
Stojimo pa pred drugim problemom, to so pogoji za kredite za stanovanja. Veliko delavcev je mnenja, da bi bilo potrebno pogoje spremeniti oziroma dopolniti. Vse lepo in prav okrog namenskega varčevanja in potem kredit, ta-
ko se tudi izplača, na ta način se dobi večja vsota. Zopet pa je tu problem delavca z nižjim osebnim dohodkom, ki živi v tako skromnih razmerah, kako naj namensko varčuje? Vsak dinar sproti porabi in tako z lastnim delom in pomočjo sosedov, kolegov pririne do strehe, tu pa se potem ustavi. Ali pa stanuje v stari hiši, katero še kolikor toliko popravlja, da pa bi pomislil na novo
—	boljšo si niti ne upa, čeprav si želi. Menimo, da bi se okrog takih primerov tudi ozrli in delno dopolnili pogoje za kredite in na ta način najbolj pomagali tem, ki so pomoči
—	kredita potrebni. Tako bi sredstva — denar, čeprav ga je bilo malo dodeljenega naši temeljni organizaciji tudi porabili, ne tako kot v letošnjem letu, ko smo ga lahko odstopili drugemu TOZD-u.
D. P.
opravljanju del in nalog opravila razvozov je kršil delovno obveznost, ker ni nadzoroval nakladanja kamiona in je imel pri kontroli na kamionu 14 steklenic viška Trimvita.
Ukrep: Javni opomin.
Delavec Posilovič Karel na opravljanju del in nalog opravila razvozov je huje kršil delovno obveznost, ker si je hotel nezakonito prilastiti 10 steklenic Templa in 12 steklenic Trimvita.
Ukrep: Javni opomin.
Delavec Šuc Stanko na opravljanju del in nalog samostojno vzdrževanje polnilnih naprav je huje kršil delovno obveznost, ker je
ZAHVALA
Delovni organizaciji Zdravilišče in sodelavcem poslovodstva Hoteli se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje ob smrti mojega dragega očeta.
Anton Plemenitaš
9. 6. 1981 odklonil delo na popravilu stroja.
Ukrep: Javni opomin.
Delavec Hečimovič Nikola na opravljanju del in nalog vodja skupine strojnega vzdrževanja je huje kršil delovno obveznost, ker je dne 9 6. 1981 fizično napadel delavca Šuc Stanka.
Ukrep: Prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo šest mesecev.
Delavec Dragovan Martin na opravljanju del in nalog delavec na razvozu je huje kršil delovno obveznost, ker je dne 6. 8. 1981 odklonil šoferju Plevnik Francu, da bi odšel na drugo vožnjo.
Ukrep: Javni opomin.
Z. J.
ZAHVALA
Delovni organizaciji Zdravilišče in sodelav-:em poslovodstva Pošta se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje ob smrti mojega dragega očeta.
Dragica Rak
VRELCI
VRELCI
6
Ocena letošnjih dopustov
Naš Izlet na jesenski velesejem
i Gradbena skupina
#	TOZD 3 si je organizi-f rala izlet z namenom, J da se spozna z novimi
#	Po povratku smo jo J dosežki v naši branži.
5 ubrali čez Kumrovec in 5 smo se ustavili pri f Spominskem domu J Maršala Tita. V dvo-i rani so nam zavrteli
#	priložnostni film iz bo-f gatega življenja naše-\ ga Tita. Seveda nismo i izpustili obiska njegove
#	rojstne hiše, kjer so f ponavadi vedno dolge J vrste čakajočih in mno-i štvo avtobusov.
J V Olimju smo si i ogledali častitljivo le-5 karno in ob njej no-f tranjost cerkve. Po \ ogledu smo si privošči-i li izdatno kosilo, ki f smo ga bili zelo potreb-\ ni.
i Piko na zaključek f vsebinsko in vtisov \ polnega izleta smo
>	postavili v naši resta-
#	vraciji Sonce. Še nekaj, f Ves čas ni bilo med
nami nobenega alkoholiziranega potnika. Res ni treba, da bi izlet na J družbene stroške mo-i ral potekati ob alkohol-i ni pijači. Saj si ob ves
#	kulturni užitek, ki ga \ nudi okolica, kraji in 5 lep sončen jesenski i dan.
f Vsa pohvala gre iz-S rednemu šoferju Fri-
>	du, ki nas je vešče in f varno prevažal.
!	V. M.
V letu 1981 je Zdravilišče imelo organizirano letovanje v kampu »13. maj« v Fazani, kjer smo imeli 8 počitniških prikolic ter v Ninu pri Zadru, kjer smo imeli najeto vikend hišo. Konec avgusta in v začetku septembra pa smo začeli z novim načinom organiziranega letovanja in sicer na bazi zamenjave hotelskih kapacitet.
S planom smo predvideli 372.315,00 din za organizirano letovanje. Iz teh sredstev se krijejo stroški za popravilo in pripravo prikolic na letovanje, za nabavo drobnega inventarja, za pospravilo in pripravo prikolic za zimo, za najemnino vikend hiše v Ninu, skratka vsi stroški v zvezi z letovanjem. V letošnjem letu so bile nabavljene za kamp prikolice novi leseni podi v šotoru ter nove vrtne garniture, saj so bile stare mize in stoli dotrajani. Prav tako smo nabavili 4 nove baldahine, ki pa smo jih žal dobili šele v avgustu zaradi dolge čakalne dobe, tako da jih v tej sezoni nismo mogli uporabiti.
Letovanje v Fažani se je začelo 21. 6. 1981, končalo pa
Kot vsako leto, smo tudi tokrat zaključili sezono letovanja v kamp prikolicah v Fažani. Ko sem odšel pospravljat prikolice in jih pripravit za zimo, sem lahko ugotovil, kot smo ugotavljali že leta nazaj, da se naši delavci, ki letujejo v teh prikolicah, zelo malomarno obnašajo do prikolic in njihovega inventarja. Najprej ko sem prišel v kamp, sem lahko vi-
li. 9. 1981. V tem času je letovalo v počitniških prikolicah 55 družin. V mesecu juniju je bila zasedenost slaba, saj sta bili zasedeni le 2 prikolici, zato pa je bilo za mesec julij in avgust prijav preveč, tako da vsi prijavljeni niso mogli letovati v teh terminih.
Kot je že navedeno, smo najeli v Ninu pri Zadru po-čitniško hišo v času od 1. 6. 1981 do 1. 9. 1981. V Ninu je letovalo 19 delavcev z družinami in sicer v mesecu juliju in avgustu, medtem ko je letovala v mesecu juniju le ena družina.
Če malo spregovorim še o samih počitniških prikolicah, je vsekakor treba povedati, da so prikolice precej dotrajane, da bi bilo potrebno obnoviti še marsikaj, predvsem ležišča, zavese, posodo. To potrjujejo tudi ankete, ki so bile poslane vsem, ki so letovali v letošnjem letu.
Res je torej, da so prikolice precej dotrajane, vendar pa moram poudariti tudi to, da imajo delavci slab odnos do skupne lastnine, saj sem večkrat slišala komentarje kako so ob prihodu v priko-
del, da je zadnja izmena, ki je letovala, pustila v dveh prikolicah odprte prezračevalne lopute na strehi, tako da je lahko dež obilno namočil notranjost prikolic. Druga stvar, ki me je še zbodla, pa so bili vključeni trije hladilniki na maximum in eden od teh je imel celo odprta vrata, tako da je bil njegov zmrzovalni del poln ledu. Pri pregledu prikolic sem ugotovil pomanjkljivosti, ki sc pojavljajo iz leta v leto. To so odtrgani teleskopi za podpiranje oken in razbite luči. Tokrat se je pojavila tudi nova okvara — potrgani tečaji glavnih vrat. Vse to kaže na malomaren odnos do družbene imovine. Letos smo vložili v pripravo prikolic za letovanje in zamenjavo dotrajanih oziroma razbitih delov v sami prikolici okoli 4 milijone din. Zraven tega smo nabavili osem garnitur miz s stoli, štiri nove pred-
lice naleteli na neočiščene prikolice, umazano posodo itd. Prav tako se slabo odzivajo na ankete in s tem kažejo nezainteresiranost, po drugi strani pa zopet kritizirajo, kako jim ni všeč to in ono.
Torej ocena za počitniške prikolice bi bila, da kritik ni bilo, razen pripomb na posodo in ležišča, kar sem že navedla. Treba bi bilo redno re-novirati in vzdrževati prikolice, prav tako pa bi tudi delavci morali imeti boljši odnos do stvari, za sabo počistiti, prekontrolirati drobni inventar ter pomanjkljivosti vpisati v inventarno knjigo ali v inventarne liste, ki jih je vsak pred odhodom na letovanje dobil. (Žal pa jih je malo prispelo nazaj).
Za Nin pri Zadru bi lahko rekla, po komentarjih delavcev, ki so tam letovali, da so bili zadovoljni vsi, razen ene grupe, ki je podala izrazito negativno kritiko na plažo, nabavo, vikend hišo in na lastnika vikend hiše. O tem, ali bi še letovali na takšen način, je polovica izjavila da ne, ostali pa bi še letovali v privatnem aranžmaju. (Nadaljevanje na 7. strani)
prostore ter lesena tla v vse predprostore prikolic. Ker so predprostori vsi dotrajani, bo v naslednjem letu potrebna nabava štirih predprostorov še pred začetkom sezone letovanja. Vse to nam odnese ogromna denarna sredstva, katera bi lahko porabili za še boljše regresiranje letnih oddihov ali nabavo novih prikolic, seveda, če bi bil odnos do prikolic boljši.
Se nekaj o knjigah opažanj, ki so shranjene v prikolicah. Po pravilniku o letovanju v kamp prikolicah je dolžan vsak uporabnik prikolice vpisati svoja opažanja v to knjigo. Žal se tega poslužujejo le redki. Našel sem knjige, v katerih je bil vpis le enega in nikogar več. Mogoče so prezrli odstavek v pravilniku, ki pravi, da tisti, ki ni vpisal svojih opažanj v knjigo, izpade iz liste prijavljenih za naslednje leto, če bo več prosilcev kot prostora.
J. H.
Delavske športne igre
Tudi v času do konca leta se bo nadaljevala športna aktivnost v okviru občinskih delavskih športnih iger.
Že v mesecu oktobru se bo pričelo tekmovanje v kegljanju. Ekipe bodo razdeljene v kvalitetne lige, tako kot pred leti. Ostale športne panoge pa se bodo zvrstile po nasled-
njem vrstnem redu: košarka — november, rokomet — oktober, odbojka — december in smučanje — december ali januar.
Letos smo sodelovali v vseh panogah, katere so bile do sedaj razpisane, razen v namiznem tenisu in vleki vrvi.	J. H.
Letovanje v prikolicah letos
Srečanje invalidov na Boču
Posredujemo vam še nekaj kratkih ocen naših delavcev o letovanju v letošnjem letu.
Tov. Halužan Dragica je na postavljena vprašanja odgovorila: »Letovala sem v Ninu pri Zadru. Sam kraj je zelo primeren za oddih, ker ni preveč turistov, sama plaža pa je zelo ugodna. Vikend hiša je v redu, sobe so tudi v redu, kuhinja pa je majhna in predvsem ne bi smela služiti lastniku hiše kot prostor za prenočevanje. Takšen način letovanja mi odgovarja, ■ker se v hotelih ne počutim dobro in bi še letovala v privatnem aranžmaju«.
Tov. Kavčič Anica je povedala:
»Letovala sem v Ninu pri Zadru. Nin kot kraj je precej pust, ker ni možnosti za zabavo in za rekreacijo. Kraj je primeren za starše z majhnimi otroci. Plaža je še neurejena, voda pa zelo nizka, tudi smeti ni kam odlagati. Sama vikend hiša bi še odgovarjala, tudi sobe, pač pa kuhinja ni primerna; štedilnik je namreč premajhen, posoda pa zelo obrabljena. Tudi to ni v redu, da je lastnik kuhinjo koristil za bivanje. Takšen način letovanja mi ne odgovarja in ne bi več letovala v privatnem aranžmaju, razen če bi bili to bungalovi ali kaj podobnega, sicer pa bi raje letovala v počitniških prikolicah«.
Tov. Gretič Edo je podal naslednjo oceno:
»Letoval sem v kampu »13. maj« v Fažani. S kampom sem zelo zadovoljen, ker je zelo urejen, sanitarije pa zelo čiste, tudi za rekreacijo je
poskrbljeno. Plaža je lepo urejena in čista, saj jo sproti čistijo. Prikolice so dobro urejene, baldahini pa so dotrajani, tudi posodo bi bilo treba obnoviti. Leseni podi v baldahinu so zelo v redu.
Takšen način letovanja mi zelo ustreza in bi še letoval v počitniških prikolicah in v tem kampu.«
Tov. Cernoša Erika je povedala:
»Letovala sem v kampu v Fažani. Kamp je lepo urejen in čist. Prikolice so dobro urejene, predvsem je treba pohvaliti nabavo lesenega pcda in nove vrtne garniture. Ne bi bilo odveč, če bi obnovili posodo v prikolicah. Takšen način letovanja mi ustreza in bi še letovala v počitniških prikolicah, ven-der bi raje videla, da bi bile prikolice v bližini večjega turističnega kraja.«
Tov. Olga Metličar je povedala:
»Z družino sem letovala v kampu »13. maj«. Ce letošnje leto primerjam z letom 1977 moram reči, da je bil letos kamp hudo natrpan. Sicer je plaža bolj urejena, zato pa primanjkuje toaletnih prostorov, še posebej tušev.
Prikolice so kar v redu, posebno so nam bili všeč urejeni podi v šotoru in nove sedežne garniture.
Verjetno bi bilo potrebno nabaviti še nekaj posode in uporabnike opozoriti, da jo za seboj skrbneje očistijo, saj smo ob prihodu lahko iz nekatere razbrali celi jedilnik. Kljub nekaterim pomanjkljivostim smo dopust preživeli prijetno.«
P. D.
Jutranje sonce je obsijalo hrib, kjer se ponosno košati stclp, razpodilo je gosto meglo in oblake, da nas je pozdravil čudovit oktobrski dan — kot nalašč za sprehod v naravo.
Tega oktobrskega jutra smo se na Boču zbrali invalidi celjske regije. Srečanje je bilo namenjeno vsem invalidom, ki so se ob šaljivih igrah želeli razvedriti ter obenem uživati v lepem gorskem svetu. Tako smo se zbrali invalidi iz občin Šmarje (vključno z aktivi invalidov iz Steklarne in Zdravilišča), Laško, Šentjur pri Celju in Slovenske Konjice, ter predstavniki Planinskega društva, Društva upokojencev, tov. Tone Vidmar-Luka in predsednik Zveze društev invalidov iz Ljubljane. Naj ob tem povem, da je prav iz vrst zdraviliških invalidov tudi največ delovnih članov v društvu (pa o tem kdaj drugič), ki so zamisel o športnem srečanju tudi uspešno izvedli.
Prvi del tekmovanja je predstavljala 12 km dolga planinska transverzala. Vrli invalidi — planinci so jo »prepešačili« ter obenem uživali vso lepoto gorskega sveta. Na vmesnih postajah te transverzale je vsak udeleženec prejel žig za že opravljeno pot. (Število žigov se je točkovalo in štelo za tekmovanje v kombinaciji.)
Nekatere je pot pošteno izčrpala, da so si v Planinskem domu komaj opomogli. Kljub temu pa je vsakemu uspelo, da je sodeloval še pri ostalih šaljivih igrah: zanimivi košarki, potisku krogle in pikadu. Vsaka disciplina se je točkovala posebej, čeprav brez strogega sodniškega sojenja, pač pa z veliko mero razvedrila in smeha. Le kdo bi ostal resen, če se neznansko- mučiš, da bi kroglo čim hitreje skotalil do cilja, pa pri tem rok sploh ne smeš uporabljati. In ko si bil najbolj prepričan, da bo žoga pristala v košu — je skočila mimo.
Sodelovanje invalidov v posameznih disciplinah je bilo zares pohvalno: pohoda po
transverzali se je res udeležilo nekoliko manj članov, toda to je razumljivo. Občudovali in veseli pa smo bili vseh tistih invalidov, ki so sodelovali kljub temu, da še nikoli niso igrali žoge ali se trudili s kroglo.
Najboljši so seveda dobili pokale in priznanja, pri tem pa je zanimivo, da so jih osvojili invalidi — v večini starejši, ki se s športom sploh ne ukvarjajo.
Priznanje je prejel tudi naš aktiv invalidov: za aktivno delovanje in uspešno organiziranje invalidov v TOZD.
Delovni organizaciji Zdravilišče pa je bilo podeljeno priznanje za pokroviteljstvo nad društvom invalidov občine Šmarje.
Za dolgoletno požrtvovalno delo in organizacijske sposobnosti ter za izjemen trud pri delu Društva invalidov sta prejela priznanja naša invalida Pišek Albert in Šeligo Marinka.
Po takšnem »uradnem« delu je za dodatno razvedrilo poskrbel še ansambel. Škoda je le, da smo se morali posloviti že v mraku in Boč zapustiti, ko je bilo najlepše. V dolino smo se namreč vračali po sicer še kar dobro prevozni cesti, le da jo je nekajdnevno deževje precej poškodovalo.
Morda se ravno zaradi prevoza ni udeležilo srečanja več naših članov. Društvo je sicer organiziralo prevoz s kombiji, vendar le od Podplata do Planinskega doma in nazaj. Računali so namreč, da so do Podplata dobre avtobusne zveze. Pokazalo se je, da je to za naše invalide — žal — premalo, sicer bi se srečanja udeležilo večje število invalidov našega aktiva. Morda pa je bil eden vzrokov delovna sobota? Ali pa je doma čakalo še nujnejše delo?
Naj bo tako ali drugače. Tisti, ki smo se srečanja udeležili, smo preživeli lep dan, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Tiste, ki pa so letos ostali doma, vabimo na srečanje prihodnje leto.
KJ
HUMOR
|i .►	Kavboj	Jimmy je
1	imel tri za ženitev go-
f	dne, a ne preveč atrak-
\	tivne hčerke. Ko pa je
i	prišel ženitveni kandi-
}	dat, mu jih je takole
f	predstavil:
?	»Liz bi	dobila pet
i	tisoč dolarjev dote, ker
)	nekoliko šepa.
Mary bi dobila šest S	tisoč, ker je nekoliko
i	škilasta. Betty pa bi
f	dobila osem tisoč, ker
\	je nekoliko noseča.«
f	»Tovariš	direktor,
\	moja plača ni v nobe-
i	nem razmerju z mojimi
sposobnostmi in mojim učinkom pri delu,« se pritožuje knjigovodja.
»Mi je povsem jasno,« odgovori ironično direktor. »Ampak brez plače pa vas le ne moremo pustiti.«
Medved mravljinčar vpraša volčjaka: »Kdo so bili tvoji starši?« »Oče je bil pes, mati pa volkulja. Kdo pa so bili tvoji?« Po daljšem premisleku mu medved odgovori: »Oče je bil medved, mati pa mravlja.«
VRELCI
KADROVSKE NOVICE
Poročilo o prometu icmuar-september 1981					
postavka	1981	plan 1981	1980	•/o izp. plana	indeks 81 : 80 1
ZDRAVSTVO					
zdravniški pregledi	27.862	28.200	29.513	99	94
kopeli	153.583		158.641		97
postopki	41.451		37.439		111
skupaj fizioterapija	195.033	188.500	196.080	103	99
gastroskopija	760	600	604	127	126
EKG	1.010	1.200	1.298	84	78
parcial. kolonoskop.					
In rektoskopij a	89	150	112	59	79
rentgen (št. ekspoz.)	7.070	7.576	7.633	93	93
HOTELI					
nočitve skupaj	232.377	236.800	244.508	98	95
nočitve hotel Donat	50.977	51.000	51.532	100	99
nočitve hotel Boč	9.066	9.700	8.645	93	105
nočitve ostali hoteli	172.334	176.100	184.331	98	93
nočitve domačih gostov	162.673	163.600	179.675	99	91
od tega na družb. str.	89.536	89.650	101.527	100	88
nočitve tujih gostov	69.704	73.200	64.833	95	108
od tega: Avstrija	36.512		38.163		96
Italija	14.570		12.068		121
Nemčija	15.391		12.199		126
ostali	3.231		2.403		134
število gostov skupaj	21.531		21.265		101
število gostov hotel Donat	5.686		5.728		99
število gostov hotel Boč	893		915		98
število gostov ostali hoteli	14.952		14.622		102
število domačih gostov	15.657		15.559		101
od tega na druž. str.	4.639		5.100		91
število tujih gostov	5.874		5.706		103
od tega: Avstrija	3.118		2.924		107
Italija	1.510		1.600		94
Nemčija	897		955		94
ostali	349		227		154
RESTAVRACIJE					
iztržek hrane					
po naročilu v din	8,961.212		6,946.378		129
POLNILNICA					
polnitev min. vode + rinerji	22,956.446	23,605.000	24,616.193	97	93
prodaja min vode + rinerji	22,724.667	23,605.000	24,524.338	96	93
Donat Mg	11,758.003	12,565.000	12,584.616	94	93
Tempel	10,900.836	11,040.000	11,877.811	99	92
rinerji	65.828		61.911		106
polnitev Trimvit	4,205.660	4,265.000	4,347.038	99	97
piodaja Trimvit	4,135.864	4,265.000	4,435.108	97	93
polnitev CO2	1,237.204		1,379.071		90
od tega v cisternah	98.110		148.340		66
prodaja C02					
(Kutina, Beltinka)	2,387.224	2,600.000	2,378.341	92	100
od tega v cisternah	1,236.630		1,148.370		108
V mesecu avgustu in septembru 1981 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci:
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Datum sprejema, dela in naloge
HOTELI
Vodušek Polonca, 1.	8.
1981, pomoč pri pospravljanju, določen čas;
Colnarič Sonja, 4. 8. 1981, pomoč pri pospravljanju, določen čas;
Šmid Nikolaja, 1. 9. 1981, opravila žurnalista v hotelu Donat, nedoločen čas.
RESTAVRACIJE
Kores Katica, 5. 8. 1981, natakarska opravila, nedoločen čas;
Šiljeg Nino, 8. 8. 1981, natakarska opravila, nedoločen
ČclS *
Galun Cilka, 18. 8.1981, pomivanje posode, določen čas;
Gluhak Slavica, 21. 8. 1981, čiščenje restavracij, določen
ČciS *
Hajnšek Franc, 26. 8. 1981, vzdrževanje NN naprav, nedoločen čas;
Polajžer Marinka, 5. 9. 1981, priprava jedi, nedoločen čas;
Medved Marjana, 5.	9.
1981, točajska opravila, nedoločen čas;
Krivec Ana, 9. 9. 1981, priprava jedi, nedoločen čas;
Gobec Marija, 5. 9. 1981, priprava jedi, nedoločen čas;
Cesarec Božena, 7. 9. 1981, točajska opravila, nedoločen čas;
Frangeš Olga, 8. 9. 1981, priprava jedi, nedoločen čas;
Antolič Nevenka, 24. 9. 1981, enostavna točajska opravila, določen čas;
Drofenik Jožica, 24.	9.
1981, pomivanje posode, določen čas.
TOZD POLNILNICA
Unverdorben Jože, 1. 8. 1981, razkladanje in prebiranje, določen čas;
Gobec Božidar, 11. 8. 1981, opravila razvozov, nedoločen ČG.S'
Gobec Srečko, 11. 8. 1981, vzdrževanje polnilnih naprav, določen čas;
Krivec Veljko, 31. 8. 1981, opravila razvozov, nedoločen čas.
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
Novak Jože, 1. 8. 1981, zidarska opravila, nedoločen čas;
Ogrizek Danica, 3. 8. 1981, vrtnarski tehnik, pripravnik, določen čas;
Očko Ivan, 17. 8. 1981, električarska opravila, določen čas;
Halužan Josip, 30. 9. 1981, fizična dela v parku, nedoločen čas.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Galič Miha, 17. 9. 1981, opravila telefonista, določen čas.
Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem:
Datum prenehanja, dela in naloge.
TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST
Galun Cilki, 13. 8. 1981, pomivanje posode, samovoljno prekinila delovno razmerje;
Žerak Kristini, 3. 8. 1981, pomoč pri pospravljanju, sporazumno.
TOZD POLNILNICA
But Francu, 24. 8. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, sporazumno;
Unverdorben Jožetu, 31. 8. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, delovno razmerje je bilo sklenjeno za določen čas;
Posl Štefki, 31. 8. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, sezonska zaposlitev;
Jeranko Rozaliji, 31. 8. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, sezonska zaposlitev;
Humski Ireni, 31. 8. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, sezonska zaposlitev;
Korez Matevžu,10.	9.
1981, razkladanje in prebiranje steklenic, samovoljno prekinil delovno razmerje;
Balaban Željku, 17.	9.
1981, nakladanje in razkladanje v skladišču Zagreb, sporazumno;
Kužner Katarini, 4. 9. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, sezonska zaposlitev;
Pelko Veri, 5. 9. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, sezonska zaposlitev;
Belcer Heleni, 9. 9. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, sezonska zaposlitev;
Lovre Zdenki, 10. 9. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, sezonska zaposlitev;
Mašera Štefaniji, 12. 9. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, sezonska zaposlitev;
Juračič Mariji, 12. 9. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, sezonska zaposlitev;
Gajser Ljudmili, 15. 9. 1981, razkladanje in prebiranje steklenic, sezonska zaposlitev;
Spol j ar Borisu, 24. 9. 1981, upravljanje s strojem za vlaganje steklenic, samovoljno prekinil delovno razmerje.
TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST
Roksandič Bratislavu, 6. 7. 1981, samostojna elektrikar-ska opravila, sporazumno.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Istenič Jožici, 1. 8. 1981, knjigovodska opravila, starostna upokojitev;
Perc Stanislavi, 16. 9. 1981, pom. knjig, opravila, sporazumno prekinila delovno razmerje.
Zakonsko zvezo so sklenili:
Hriberšek Ivanka, kuharica v TOZD Zdraviliška dejavnost.
Mlakar Nevenka, ekonomski tehnik v Delovni skupnosti skupnih služb.
Kitak Alojz, skladiščni delavec v TOZD Polnilnica.
Rodila je delavka Jersečič Frančiška, sobarica v TOZD Zdraviliška dejavnost, sina.
K. T.
VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Slavni in odgovorni urednik: Stanc ču-jež. Tisk in klišeji: CGP Večer. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije.