Ustvarimo dodatni dohodek s pomočjo turistične ponudbe Tanja Magdič svetovalka JSSČ za ekonomiko tanja.magdic@czs.si Slovenija je dežela čebelarjev in s svojo butičnostjo ustvarja številna doživetja, ki privabljajo tako domače kot tuje go- ste. Slabe čebelarske sezone se vrstijo in letošnje leto je nov dokaz, da mora- mo čebelarji za ekonomsko učinkovitost poskrbeti z dodatnimi dejavnostmi, ki prispevajo k izboljšanju dohodka. Za do- seganje ekonomičnosti v čebelarstvu je najbolj priporočljivo, da se odločamo za različne dejavnosti, ki so manj odvisne od vremenskih razmer in naravnih pogojev. Eni od možnosti sta zagotovo čebelarski turizem in razvoj različnih izdelkov iz če- beljih pridelkov! Čebelarski turizem v Sloveniji predstavlja zelo pomemben proizvod trajnostnega zelenega turizma! Letos se je pomen tovrstnega turizma izkazal za še po- membnejšega kot v preteklih letih. Turisti zaradi covida-19 iščejo posebne lokacije, kjer se lahko napolnijo z energijo in uživajo v naravi, odmaknje- ni od turistično bolj obiskanih krajev in množice turistov. Čebelarske kmetije so odlično mesto za ustvarjanje tovrstnih doživetij in opazovanje narave! Kaj lahko ponudimo na čebelarskih kmetijah Obiski na čebelarskih kmetijah so lahko zanimivi tako za otroke kot za mladostnike, za njihove starše in stare starše. Poleg tega, da lahko obiskovalci na naših kmetijah spoznajo čudoviti svet čebel, se seznanijo z delom čebe- larja in spoznajo ter okusijo čebelje pridelke iz naših pan- jev, lahko na čebelarskih kmetijah ponudimo mnogo več! V Sloveniji imamo kar nekaj ponudnikov, ki so na svojih kmetijah ustvarili nepozabna doživetja, in čeprav se turi- zem v tem letu na splošno ne more pohvaliti z rekordnim obiskom, so prav doživetja, povezana z naravo in kmetij- stvom, najbolje obiskana. Okolico čebelnjaka zasadimo z zelišči in medovitimi rastlinami S pomočjo zasaditve okolice čebelnjaka z zelišči, dišavni- cami in drugimi medovitimi rastlinami, če je naš vrt večji, pa tudi z različnimi drevesnimi vrstami in s postavitvijo ho- tela za številne opraševalce bomo na svoj vrt privabili števil- ne za vrt koristne žuželke. Poleg opraševalcev pa bodo svoj dom v takem vrtu našli tudi koristne ptice, ježi, krti in druge koristne živali in žuželke. V takem vrtu svoje obiskovalce na- učimo opazovati naravo in živali ter jih naučimo, kako ohra- nijo zdrav vrt brez škodljive uporabe pesticidov. Opazovanje narave in živali pa jih bo napolnilo z novo energijo. Pravljice za najmlajše in tudi za malo starejše S pomočjo pripovedovanja zanimivih pripovedk in pravljic bomo pritegnili pozornost najmlajših in tudi malo starejših otrok, odprtih ust pa bodo ostali tudi nji- hovi starši in stari starši. Pravljice so tiste, s katerimi se učimo in na preprost način pridobimo veliko znanja. Z malo domišljije lahko veliko zanimivih informacij prav s pomočjo pravljic podamo svojim obiskovalcem in na ta način obogatimo njihovo znanje. Zanimive zgodbe iz narave pa lahko postanejo tudi tema animirane rojst- nodnevne zabave v okolju čebelarske kmetije. Ustvarjanje doživetja na čebelarskih kmetijah zahteva veliko načrtovanja Če želimo, da bo doživetje na naši kmetiji zanimivo za naše obiskovalce in da se bodo k nam še vračali in širili pozitivne informacije med svoje prijatelje in znance, po- tem se moramo na to skrbno pripraviti. Pripraviti mora- mo program, ki bo pritegnil, in skrbno razdelati vse de- javnosti, ki jih bomo izvajali. Dejavnosti načrtujemo za različne ciljne skupine: otroke, družine, upokojence … Za opravljanje dejavnosti čebelarskega turizma je treba registrirati dopolnilno dejavnost na kmetiji ali s. p. Čebelar, ki ima v Registru čebelnjakov vpisanih vsaj deset čebeljih družin, lahko za opravljanje dejavnosti 9/2020 letnik CXXII 235 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE čebelarskega turizma registrira dopolnilno dejavnost na kmetiji. Po Zakonu o kmetijstvu je dopolnilna dejavnost na kmetiji tista dejavnost, ki je povezana z osnovno kme- tijsko dejavnostjo. Pogoji za opravljanje dejavnosti, pove- zanih s čebelarstvom, so opredeljeni v Uredbi o dopolnil- nih dejavnostih na kmetiji (Ur. l. RS, št. 57/15 in 36/18). Registrira se na upravni enoti. Dopolnilna dejavnost in plačilo prispevkov Zavarovanec, ki sicer opravlja dopolnilno dejavnost in je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje kot kmet, upokojenec, brezposelna oseba ali kako drugače, je ved- no sam zavezanec za plačilo pavšalnega prispevka za po- škodbo pri delu in poklicno bolezen, ki ga mora porav- navati mesečno v višini 0,53 % od višine bruto povprečne plače RS za mesec oktober preteklega leta, in mesečni prispevek po 55.a členu v višini 6,36 % od 0,25 PP. Prispe- vek se plačuje v pavšalnem znesku, neodvisno od tega, ali se davčna osnova ugotavlja na podlagi normiranih od- hodkov ali na podlagi vodenja knjig, razen kadar je oseba kmečko zavarovana. Dodana vrednost za čebelarsko dejavnost Za čebelarstvo dejavnost čebelarskega turizma po- meni veliko dodano vrednost, ki lahko bistveno pri- pomore k boljši ekonomičnosti čebelarstva. Čebelarski turizem je odlična priložnost za ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkih in s tem odlična pri- ložnost za grajenje naše prepoznavnosti in promocijo čebelarstva. Poleg tega imajo čebelarji, ki se ukvarja- jo s čebelarskim turizmom, bistveno boljše možnosti za prodajo tako čebeljih pridelkov kot tudi predelanih izdelkov. Z bogato ponudbo pa lažje pokrijejo visoke stroške dopolnilne dejavnosti in tako izboljšajo ekono- mičnost svojega čebelarstva. Foto: Tanja Magdič Slovenskim raziskovalcem uspelo sestaviti celotni genom kranjske čebele doc. dr. Minja Zorc, 1 dr. Tine Pokorn, 1 prof. dr. Janko Božič 2, 3 in prof. dr. Peter Dovč 1, 2 1 Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, 2 Biotehniška fakulteta, Center za čebelarstvo in 3 Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Peter.Dovc@bf.uni-lj.si Medonosna čebela, Apis mellifera, vključuje 27 geo- grafsko opredeljenih ras/podvrst, ki predstavljajo pet filogenetskih linij (A, O, J, M in C), ki so se evolucijsko ločile pred več kot 150 tisoč leti. Te linije se med seboj ločijo po morfoloških, vedenjskih, fizioloških in adap- tacijskih značilnostih, ki predstavljajo prilagoditev na pogoje lokalnega habitata. V Evropi prevladujeta liniji M (zahodna in severna Evropa) in C (vzhodna Evropa). V linijo C sodi skupaj z italijansko čebelo (Apis mellifera ligustica) tudi kranjska čebela (Apis mellifera carnica). 9/2020 letnik CXXII 236 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Zgodovinski dokumenti, kot na primer poslikava jam- skih sten v španski Arañi, pričajo o zgodnji interakciji med človekom in čebelami, že pred več kot 7000 leti. Ta interakcija zaradi posebnosti biologije reprodukcije in genetskih mehanizmov, ki so značilni za čebele, ni imela tako globokih posledic kot pri nekaterih drugih živalskih vrstah, ki so bile podvržene procesu udomačitve. Prva odbira čebel sega že v obdobje pred več kot 3000 leti, ko so poleg naravne oprašitve matic z več troti (tudi do 20) uporabljali predvsem zamenjavo matic vsako ali vsako drugo leto, da bi izboljšali reprodukcijske in pro- izvodne lastnosti čebeljih družin. Izmenjava matic in selitev družin v različna okolja, kjer so troti z različni- mi genotipi, v populacijah povečuje genetsko pestrost in zmanjšuje možnost za parjenje v sorodstvu, zmanjšuje pa tudi učinkovitost odbire, ker za odbiro matic v različnih populacijah, ki živijo v različnih okoljih, lahko veljajo raz- lična merila za odbiro. Ravno prilagoditev posameznih