Potrošniški krediti
Stanje potrošniških kreditov, ki so konec avgosta letos zna-šall 27 milijard din, predstavija skupen xnesek nepoplaiantta kreditov, ki so bili pnrabljeni po bankj in trgovski mreži SedaJ se tl krediti veCinoma izkoriSčajo po banki. Od skupnega dolg« v avgustu odpade 93,7»/. na kredite za industrijsko blago, 1,6«/» za premog In 4,7*/« c« izredne potrebe Gtbanje potroSniSkih kreditov kaže dolofeno enakomernost V minulih osmih meseclh sta blla porast tcb kreditov kakor tudi gibanje po mesecih skoraj enaka kakor lanl. Nakupi na kredit se vidno množijo; letos sn ˇ primeri r lani v večjem porastn (za *6*/») kakor pa znaia porast vsega prometa v trgovini na drnbno (za Z9«lt). Hkrati pa rastejo tudi odplafila. tako da se sknpna zadolžitev s |emi krediti nl mnogo povefala.
V  preteklih osmih mesecih Je bil sknpni porast potroSniških kreditov   (za   3,2   milijarde   dinarjev)   manjš)   kakor   pa   porast hranilnih vlog (za 3,6 milijarde).
Vse bolj se Izkorišiajo krediti za nakap vef vrednega in trajnejšega blaga (pohištva. radijskib aparatov. koles). še vedno pa se najvef izkoriščajo kreditf z enoletnim odplafilnim rokom, kj se večinoma dajejo za nakup tekstila. Porasl knpovanja na kredit kaže, da se potrošniki vse bolj orientirajo na indnstrl&k« blago, kar vpliva na izmenjavo strukture potrošnje
V   septembro so  btli  zapaženl tn  pa tam  pojavi  večjega iz-korUčanja   pntrošniških   kreditov.   Posamezniki   so   bili   nascdll raznim neutemeljenim govoricam o spretnembl plaf in cen in so pohiteli z jemanjem kreditov tndi brez posebno npravičene po-trebe.  Da gre  tn za manjše  Mevllo  potrošnikov  dokazojejo  za-fasni podatki. iz katerih vidjmo. da je v septembru sledil sezon-ski porast potroiniških kreclitov, kl je celo šibkejii, kakor pa v lanskem septembra.
Dokončne p*datke o tem bomo objavili v peti števiiki naSega Ilste.                                                                      Mladen Vesnić