plačana t gotovini.
IZHAJA VSAK T011EK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki D>" 4
TRGOVSKI
lAc
e\sVa
\ 1VVD"
V,^ca ji 1
ibV\a°a
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ~ Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani lt.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 31. marca 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 37.
Revizija prisilne poravnave izven stečaja.
Pri Ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu se je vršila pod vodstvom načelnika dr. Krpana 27. •marca anketa zbornic o reviziji prisilne poravnave izven stečaja. Zastopane so bile ljubljanska, zagrebška, sarajevska in osješka trgovska in obrtniška zbornica in zbornice iz Beograda. Povod tej anketi so dali zaključki predkonference, ki se je vršila med zastopniki ministrstva pravde in ministrstva trgovine in industrije. Ljubljansko zbornico je zastopal g. dr. Pretnar.
Po daljši debati se je dosegel med zastopniki vseh zbornic sporazum v sledečih bistvenih točkah:
1. Institucija prisilne poravnave izven stečaja ima ostati tudi še nadalje, vendar pa se iinajo predpisi revidirali in poostriti tako, da bodo onemogočali zlorabe. Dosedanja uredba se ima ukiniti in obenem z dnem ukinitve uveljaviti ali nov zakon ali pa na podlagi pooblastila v zakonu o dvanajstinah izdati nova uredba. Slednje bi bilo primernejše, ker bi se likvidacija sedanjega nezdržnega stanja pospešila.
2. Poravnavo je prijaviti najkasneje 15 dni potem, ko se ugotovi pasivnost.
3. Ob prijavi ima posebno razsodišče, ki bi obstojalo iz enega sodnika po poklicu in dveh sodnikov-lajikov, nujno presoditi je-li dolžnik vreden,
da se njegovi prošnji za uvedbo poravnalnega postopanja ugodi.
4. Kvota mora znašati najmanj 50 odstotkov; za kvoto se ne vpošteva samo prvotna terjatev, temveč tudi vsi pripadki do dne otvoritve postopanja, n. pr. stroški iztoževanja, terjatve obresti itd.
5. Provizorna bilanca se v bistvenih točkah mora vjemati s pozneje predloženo končno bilanco. Vsake iz-premembe, osebito prijave novih upnikov morajo biti točno pojasnjene in utrjene, v primeru dokaza ali vsaj utemeljenega suma nepoštenega postopanja dolžnika napram upnikom se mora prošnja za uredbo poravnalnega postopanja odbiti odnosno že uvedeno postopanje ukiniti.
„ G- Poravnavo se smatra za sprejeto, če so zanjo glasovali upniki, ki repre-zentirajo pri kvoti 50 do 75 odstotkov stin petine, pri kvoti nad 75% pa tri četrtine iznosa vseh terjatev.
7. Obveznosti iz poravnave morajo biti poravnane v roku največ dveh let.
8. Ako za izpolnitev obveznosti iz poravnave ni zadostne garancije (imo-bilije itd.) postavijo upniki poseben odbor, ki ima izvrševati nadzorstvo nad poslovanjem dolžnika dotlej, dokler ne izpolni vseh obveznosti iz poravnave.
9. V drugič sme dolžnik prositi za poravnavo šele potem, ko so pretekla tri leta po polnem izplačilu kvote.
Ljubljanski velesejm in gospodarska stagnacija.
Cesto se je že pisalo, v čemu leži vrednost velesejmov v obče in zakaj so tako potrebni.
Velesejmi so najboljša) izpod huda za izboljševanje in izpopolnjevanje lastnih proizvodov za vsakega obrtnika in industrialca. Oni so poučni tako za lastnike tovaren in obrtnih delavnic, kakor tudi za delavce same. Tu se porajajo želje za medsebojno tekmovanje. Da takih velesejmov ne bi bilo, mnogo in mnogo del bi ostalo nedovršenih oziroma neiz-P(>polnjenih. Tu ne tekmujejo medseboj samo pojedinci ampak celi narodi in države.
Najdejo se pesimisti, črnogledi preroki iti zlonamerni ljudje, ki jim Ljubljanski velesejmi niso po volji ter govore proti njim.
Danes se bomo dotaknili nekega novega momenta glede Ljubljanskega velesejma. V razgovoru o našem velesejmu se je izrazil neki producent:
>Ah, letošnji velesejem bo slabo uspel. Prosim, pomislite samo na zastoj v našem gospodarstvu, na to pomanjkanje gotovine, le neznosne politične razmere; vse skupaj je zadušljivo, težko. •.«
Vedno je znak slabosti, kadar kdo tako govori. Pravi pridobitnik v obče ne more in ne sme nikdar gubiti volje za posle svojega poklica. To ni trgovec, to ni industrijalec, ki radi »stagnacij«, radi »pomanjkanja« gotovine, radi politič-' nih razmer gubi voljo za delo. To je le znak stagnacije njegove dobre volje, znak njegove lastne slabosti in malomarnosti. Cim težje so razmere, tembolj se odkriva, koliko kdo velja. Agilni in spretni ljudje se mnogokrat dvigajo baš v dobi težkih razmer, ker znajo izkoristiti slabost onih, ki so slabotni in hitro Podležejo. Oni se pretolčejo skozi take slabiče in zavzemajo pozicije, ki jih ti m'so znali obdržati.
Zgodovina trgovme in industrije nam navaja stotine primerov, kako so si
il. Posebna jmtlobnina.
.lavni računodaji zavezana podjetja so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 30. junija položiti napoved za odmero posebne pridobnine.
III.	Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolžni do 30. aprila 1925 odpremiti s posebno prijavo davek za 1. četrtletje 1925.
Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljenega v 1.
1924, so zavezani plačati sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet, predpisanega za 1.
1925, v primeru pa, da ta še ni predpisan, v izmeri predpisa za 1. 1924.
IV. Dopolnilna prenosna taksa.
Drugi obrok za taksno perijodo 1924 in 1925 odmerjene dopolnilne prenosne takse, kolikor presega letni predpis znesek po 500 Din, je plačati od dne 1. do vštetega dne 15. aprila, t. 1.
Kdor ne položi predpisane vsote v lem roku, plača poleg redne takse in 8% zamudnih obresti kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse.
i	V.	Davčni predpisni izkazi.
Davčna oblastva razgrinjajo predpisne izkaze praviloma prvih 15 dni vsakega četrtletja, v drugem četrtletju t. 1. torej od 1. do 15. aprila t. 1.
Rok za vložitev prizivov proti davkom, predpisanim z izkazi, ki se razgrnejo v omenjenem času, poteče po preteku na-daljnih 15 dni, to je koncem aprila t. I.
M za petrolej.
danes ni tako trdovraten za petrolej; naj večji na-
Noben boj kakor je boj sprotnic sta si britanska Shell-Company in ameriška Standard - Oil - Company. Spričo vedno rastočega avtomobilnega in zračnega prometa bo potreba po petroleju zmeraj večja, boj vedno hujši. Doslej vodi z dvetretjinsko do tričetrtinsko večino Unija; za njo je bila pred vojsko prva Rusija, med vojsko je pa prevzela njeno mesto Mehika s svojimi čisto novimi vrelci. Sicer odkrijejo v Uniji še zmeraj, vsako leto, kakšne nove vire, a v 20 do 30 letih bo pa le izčrpana. S strahom gledajo v bodočnost in si iščejo nadomestil. Vladar sveta bo v bodočnosti tisti, ki ho imel največ petroleja.
Spet smo za GO let prvi na svetiK, je rekel Lloyd George po podpisu pogodbe v Versailles, ki je zagotovila Angliji bogate perzijske in mezopotamske vire, doslej še ne dosti izčrpane. Naslednja statistika nam navaja vso produkcijo petroleja od početkov do vključno 1923, potem pa posebej še leti 1923 in 1924; številke smo zaokrožili. V statistiki, urejeni po današnjih državah in priobčeni po nekem ameriškem sestavku, pogrešamo Mezopotamijo. Omenimo, da so prišli tudi v .Jugoslaviji*!na Hrvaškem) petrolejskim vrelcem na sled. Ce se bo rentiralo, bo to seveda velikanskega pomena za naš gospodarski procvit.
i
ravno v najtežjih časih najagilnejši ljudje pridobili silno bogastvo in to vedno na račun slabičev. Kdor je umel svoje blago v javnosti spretnejše uveljavljati, ta je ostal zmagovalec ter hitro materijalno nadkrilil svoje tekmece.
Tudi včasih so bili v navadi veliki semnji, vendar niso bili tako lepo in spretno organizirani, kot so rianes. Kdor danes kaj velja in se za more s čim pokazati, ta zainore samo s pomočjo velike reklame — a to so ravno v prvi vrsti velesejmi — kaj doseči. Niti stagnacija, niti vtjluta, niti politične razmere ne smejo nikomur jemati volje za delo na gospodarskem polju.
Pravi pridobitniki znajo sebi sami ustvarjati razmere!
Na Ljubljanskem velesejmu imajo priliko trgovci, industrijalei in obrtniki, da stopijo lia plan. Kdor pride in razstavi svoje produkte, zasluži, da postane javnost nanj pozorna, kdor ne pride, naj le ostane skrit in javnost bo šla preko nje-S?a, kakor da ga ni.
Ljubljanski velesejem naj bo repre-zentacija naše celokupne .domače trgo-vine, industrije in obrti.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev »II. četrtletju 1925.
(Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani).
I. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. maja t. 1. zapade v plačilo drugi obrok davkov za 1. 1925. — Ako davek za 1.4925 še ni razpisan, je plačati obrok po višini zadnjega definitivnega predpisa. V tej izmeri plačani obroki se obračunavajo povodom definitivnega predpisa za 1. 1925.
V	14 dneh po dospelosti še neporavnani davki se prisilno iztirjajo, za kar se zaračunijo poleg zamudnih obresti še eksekucijske pristojbine, ki znašajo samo za opomin že 4% terjanega zneska.
Države	Produkcija v		tisočih ton
	1807—1923	1923	1924
Ameriška Unija		. . 7,909.000	732.000	717.000
Mehika		. . 1,202.000	150.000	140.000
Rusija	. • 2,052.000	39.000	44.000
Perzija 		. . 151.000	29.000	32.000
Nizozemska Indija . . .	. ■ 289.000	20.000	15.000
Rumunija 		. . 208.000	11.000	13.000
Venezuela 		. . 17.000	4.000	8.000
Indija		. . 157.000	8.300	7.500
Peru 		. . 51.000	5.700	6.500
Poljska 		. . 191.000	5.400	6.000
Borneo 		. . 17.000	3.400	4.500
Argentina 		. . 20.000	3.400	4.000
Otok Trinidad		. . 23.000	3.000	3.800
•laponska in Formosa . .	. . 49.000	1.800	1.500
Egipet		. . 12.000	1.000	1.000
Colombia		. . 1.000	400	600
Francija 		. . 3.000	400	500
Nemčija 		. . 17.000	300	300
Kanada 		. . 26.000	200	200
Skupaj .
Rridejo še druge dežele zraven, a pro-j dukcija je le malenkostna. Rusija se spet dviga. V odstotkih: Unija v letu 1923
i	‘
12,395.000 1,018.300 1,005.400
70, v letu 1924 71, Mehika skoraj 15 in 14, Rusija 38 in skoraj 4 4 itd.
K. Tiefengruber:
Radio v tujini in pri nas.
Epohalni lazvoj radiotehnike se širi z rapidno naglico po vsem kulturnem svetu.
Letošnji spomladanski velesejmi so posvetili osobito radiotehniki veliko pozornost.
V	Dunajski rotundi so bili razstavljeni umotvori te najnovejše iznajdbe, ki so v svoji dovršenosti iznenadili obiskovalce, predvsem seveda poset-nike iz Jugoslavije, ki kaj enakega doma niso vajeni videti in slišati.
Razen kompliciranih aparatov, ki sprejemajo radio-valove iz vseh daljav in v vseh stopinjah, je bilo videti naprave priprostih konstrukcij, ki se prav lahko povsod vzamejo sabo, slično ročnim fotografskim aparatom.
Na tisoče raznih tipov je bilo razloženih, stali so obiskovalcem za po-poskuse na razpolago.
Na Dunaju je radio tako udomačena naprava, kakor pri nas recimo družinski štedilnik. Vsaka boljša obi-telj, celo delavske družine, imajo doma svoj radio. Saj pa tudi ni čuda. Niti celih 200 Din ne stane kompletna garnitura, ki zadostuje za prav dober sprejem do 250 km.
Aparat te vrste sem našel v stanovanju skromne uradniške družine. Cela naprava ima prostor v majhni škatli. Posebnih napeljav ni potreba, zemljovcd se priključi vodovodni pipi, anteno pa nadomestuje posteljna žičnica.
Vsak posestnik aparata je naročen
na tednik Radio-Zeitung«, ki ob- , javlja za vsak dan točen program oddajne postaje po približno sledečem redu: od osme do desete ure predpoldne znanstvena predavanja raznih strok, ob desetih se razglašajo najno- j vejša poročila iz celega sveta, ob pol , dvanajstih se da znamenje točnega časa, do dveh popoldne pridejo lokalna poročila, policijski razglasi, ! uradne objave, tiralice itd. na vrsto, ' potem sledi pouk v kakem tujem je- ; ziku, za tem pridejo borzna poročila, j nato zopet svetovni dogodki in ob 1 štirih pcpoldne se začujejo koncerti, ; predstave, deklamacije, godbe itd., vse to se vrsti do poldvanajstih ponoči. Na aparatu lahko posluša vsako število ljudi, vsak pritakne svoje poslušalo na garnituro ter v nemoteni udobnosti uživa duševno hrano iz oddaljene oddajne postaje. Radio na-dornestuje časopis, kavarno, razna zabavališča; je vedno na razpolago, ne zahteva nobenih vzdrževalnih stroškov in kar je za naše razmere najvažnejše, oblastnih omejitev za izrabo tega izuma tam ne poznajo.
Sicer je neka pristojbina za soudeležbo radio-službe za vsakega posestnika prejemalne postaje obvezna, Pa ta davek je tako malenkosten in se plača pri vsakem poštnem uradu, da se mu nihče ne odtegne.
Saj bi tudi z lepa ne bilo mogoče uradno nadzorovati vse prejemalne radio-postaje na Dunaju.
Pogostoma se montirajo radio-apa-rati na bicikle. Med potoma si otvori kolesar poslušno postajo, na poljubnem prostoru. Kolo je antena, zem-Ijovod pa napravi ob cestnem jarku ali kjer koli si bodi.
Ni čuda, da dobiš na Dunaju pri vsakem optičarju, ali mehaniku vso potrebno radio-opremo, posamezne dele, kompletne aparate in to brez vsake kontrole.
Vse to je pri nas temeljito drugače. Dolga vrsta duhovitih paragrafov določuje zakonite omejitve radio-tehni-ke v naši državi.
V	inozemstvu, kjer si tega pojava ne vedo tolmačiti, pravijo, da se Jugoslavija pač boji zgubiti zastareli značaj balkanizma, če bi pripuščala moderni tehniki nemoteni dostop na njeno ozemlje.
Mogoče so bili državni interesi merodajni za oskosrčne določbe uvoza in posestva radio-aparatov.
Prošnja za tozadevni konsens gre ua ministrstvo, kedaj je od tam pričakovati rešitev, se ne da niti približno uganiti.
Potem pa je posestnik podvržen vsestranski kontroli raznih organov ter mora plačati še letno pristojbino 250 dinarjev. Če tudi priznavamo dr-žavi vrhovni nadzor nad radio- j službo v njenem območju, čemu neki j je upravičeno samo ministrstvo za j izdajo dotičnih dovoljenj?
Da je skrb za dobrobit države z j ozirom na razvoj radio-tehnike pri , nas prav neopravičena in omejitve i pretirane, dokazuje dejstvo, da enakih drakoničnih določil ne najdemo nikjer drugod. Če tudi zajezimo ob naših mejah radiotelefoniji pohod preko ozemlja SHS, neovirano se razliva kulturni napredek tega izuma po vsevesolnem svetu, pusteč nas v senčnatem ozadju^
Birokratične težave uvoza in brezobzirne nadzorstvene pravice pomenijo pri nas pravcati bojkot proti znanstvenemu napredku, ki ga predstavlja radio-tehnika.
Naravno je, da se dosti radio-mate-rijala pri uvozu izogne zakonitim odredbam, ki v tem slučaju podpirajo tihotapstvo. Posamezni deli aparatov so jako drobni, komaj za strokovnjaka razločljivi, da služijo sestavi preje-inalnih naprav. Treba bo torej največje pažnje ob mejah, da se nam ne vsiluje nevarna iznadba.
Sicei' pa bistvene nevarnosti v radiotelefoniji za celo državo ni najti, sicer bi jo tudi drugi narodi zapazili ter bi se je branili.
Ovire, ki jih dela naša uprava nedolžnim prejemalnim aparatom, pač izsilijo čudne pojme o naših kulturnih potrebah v inozemstvu, koristi pa nobenih ni pričakovati.
Kadio-aparati bi predstavljali pri nas važno trgovinsko novost, dajali zaslužka marsikateri obrti, široke plasti prebivalstva bi lahko uživale kulturno pridobitev človeškega izuma, ko bi merodajni činitelji državne uprave zevzemali tolerantnejše stališče proti iznadbi, ki slučajno na našem ozemlju ni zagledala beli dan.
itd., ali pa da nadomeste inozemci kot tehniki v že obstoječih podjetjih ali v podjetjih, ki se še osnujejo in končno, da spopolnijo razredčene vrste i redkejših obratov, za katere bi se ne ! rentiralo, da ustanovimo doma za j razmeroma nizko-. število učencev i lastno šolo.
Savič:
Haša industrija m obrt
(Nadaljevanje.)
fi. Nujnost izdatnega obrtmško-imlu- 1 sirijskega šolanja v inozemstvu in v domačih šolah.	'•
V Srbiji so nadzorniki večjih mlinov, vseh pivovarn, industrijskih podjetij, rudnikov, vseh tekstilnih tovarn, kakor vsi bolje plačani mojstri inozemci. V Bački, Baranji, Bosni in Hercegovini je ta položaj še slabši. Na parobrodih v Dalmaciji je 5% strojnikov domačinov, ostali so inozemci, za železnice v Hrvatskem in v Vojvodini velja isto. Naš narodni ponos in naš gospodarsko - narodni in socijalni interes zahteva, da prevzamejo mesta inozemcev naši ljudje, a to je brez intenzivnega šolanja nemogoče.
Na Hrvatskem, v Slavoniji in Vojvodini je večina obrtnikov za moderne rentabilne stroke inozemcev, to velja deloma tudi za Bosno in Hercegovino. Te razmere niso zdrave za zdravo nacijonalno življenje, ker gorje narodu, čigar buržuazija je anaci-jonalna. Ne vstrezajo pa te razmere niti sedanjim interesom našega naroda, ker ni koristno, da nam jemlje vsak boljši grižljaj kruha inozemec.
V naši kraljevini so obrtniški in industrijski izdelki dragi in draga so tudi stanovanja, kar je deloma posledica nezadostne izkušnje in izobrazbe podjetnikov in delavcev, kakor nepopolne dovršitve izdelkov, vsled česar tudi interes pocenitve življenja zahteva nujno šolanje enih in drugih.
‘Izšolani obrtniki in delavci so mirnejši, razboritejši državljani in med njimi je manj anarhističnih elementov, kar je važen faktor, ki govori v prilog hitrega in izdatnega šolanja.
Moderna narodna obramba zahteva čim večje število mehanikov za avtomobile, zrakoplove, topove in mitraljeze, desinfecijske aparate, telefone, brzojave itd. Da dobimo v slučaju potrebe zadostno število takih ljudi j na razpolago, pa je mogoče edino na ta način, da jih hitro izšolamo.
Mi imamo lastne delavce in lastne inženerje, a nimamo sredine, na kateri sloni pravilno vodstvo posla, in sicer polirjev, delovodij, boljših risarjev, kemikov in praktičnih inžener-jev. Naš največji interes je, da jih čimpreje dobimo.
Sil. Kako in kje naj šolamo našo mladino.
Splošni pregled.
Šolanje obrtniško - industrijskega naraščajo naj bi se vršilo ali s tem, da bi se pošiljali učenci v inozemske šole, ali pa, da bi se dajale obrtnikom in delavcem podpore za pot v inozemstvo na obrtniško ali tovarniško prakso, kjer bi mogli hkrati obiskati tudi večerne obrtne šole. Mladino bi se moralo pošiljati na obrtni in industrijski uk v gospodarsko naprednejše kraje. Snovali bi se morali tudi nedeljski in večerni tečaji splošno obrtniškega značaja, nedeljski in večerni tečaji za posamezne obrtniške stroke in hišno industrijo, nadalje obrtno-industrijske šole, zimske šole za sezonske delavce, obrtniško-indu-strijski tečaji za mojstre in končno bi se moralo širiti koristne vede potom časopisov in knjig.
Gojence bi bilo treba poslati tje-kaj, kjer bi bila dana garancija, da se bodo po končanem šolanju usposobili za učitelje svoje stroke ali za obrtnike,, ki bi mogli pri nas uvesti nove 1 obrte, na primer rokovičarstvo, orto-pedične izdelke, moderno nožarstvo
!?£?<&čS£&at£8 SSBSSSSi& aSsS &&& SUD0HA< c
'''šsriss’
r
:«!Sf
2Aoekam  szzzziz
Trgovina.	;
Za izvoznike cementa. Tvrdka v Solu- ■ mi želi prevzeti zastopništvo za razpefa- ’ vanje našega cementa. Naslov tvrdke je interesentom v pisarni Trgovske in obrt- ■ niške zbornice na vpogled.
Važno za izvoznike. Trgovska tvrdka želi stopiti v stike z našimi izvozniki papirja, kemikalij, emajla in mila. Izvoznikom takih predmetov je naslov tvrdke v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice na vpogled.
Švicarska informacijska pisarna na Dunaju. Švicarske zvezne železnice ho otvo-rile na Dunaju (Schvvarzenbergplatz 18) oficijelno informacijsko pisarno, ki daje interesentom na zahtevo informacije o raznih kombiniranih potovanjih in turah, prevoznih sredstvih, prehrani, cenah, restavracijah itd.
Velesejm v Parizu. Za velesejni v Parizu, ki se bo vršil lelos od 9. do 24. maja, se dobijo prijavnice za razstavljalce in prospekti v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice.
Poljsko-nemška trgovinska pogodba. Karlovsky, načelnik poljske delegacije za poljsko-nemška trgovinska pogajanja, ki se vršijo v Berlinu, je predložil gospodarskemu odboru ministrskega sveta poročilo o teh pogajanjih. Karlovsky čaka na navodila svoje vlade in se bo potem takoj vrnil v Berlin.
Znižanje krušsiili cen na Francoskem. Na današnji seji ministrskega sveta je naznanil poljedelski minister, da zboljšanje žitnega trga dovoljuje znižanje krušnih cen. Počenši s 7. aprilom bo stal kilogram kruha 1.00 frankov.
240.000 brzojavnih drogov ter 5.000 ma jelovega gradbenega lesa v raznih dimenzijah se išče za francosko tržišče. Naslov posredovalca s Specifikacijo dimenzij navedenega lesa je interesentom v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice na razpolago.
Konkurz je razglašen o imovini zapuščine po umrlem Henriku Primusu, trgovcu v Mariboru. Prvi zbor upnikov bo 1. aprila t. 1. ob deseti uri.
Trgovskim potnikom se nudi lepa prilika čednega postranskega zaslužka, če se osebno ali pismeno oglasijo z navedbo zanesljivih referenc in krajev, katere v obče obiskujejo, pri »Jugopaket«, Maribor. Pismenim oglasom je priložiti 1 Din za odgovor.
Obrt.
Tarifni popust za vajeniško razstavo v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse interesente, da je generalna direkcija državnih železnic z odlokom G. d. br. 8624 dne 6. marca odobrila za udelež-nike in razstavljalce na vajeniški razstavi v Ljubljani, ki se bo vršila od 26- aprila do 8. maja, sledeče vozne olajšave: 1. posetnikom razstave in razstavljalcem je dovoljen 50% tarifni popust od voznih cen pri vseh brzo-vlakih, osebnih in mešanih vlakih na vseh progah državnih železnic in progah, ki stojijo pod državno upravo, izvzemši brzovlaka štev. 5 in 6 in S.
O.	E. Posetniki imajo pri odhodu na razstavo kupiti cel listek, ki velja tudi za povratek, ako bodo imeli na razstavni legitimaciji poirdilo uprave, da so poselili razstavo. Zato morajo potniki dati pri nakupu voznih listkov legitimacije pri postajni blagajni žigosati, ker zgubijo sicer pravico na polovično vožnjo. Tudi se vožnje pri odhodu na razstavo in na povratku ne sme prekiniti. Navedena olajšava velja a) za razstavljalce od 19. aprila do
15. maja, b) za posetnike razstave za potovanje od 26. aprila do 12. maja, c) za prevoz razstavnih predmetov pa veljajo tozadevni predpisi železniške tarife I./B to je 50% popust.
Veliki župan dr. Baltič prevzel pokroviteljstvo vajeniške razstave. Prošli petek dopoldne se je predstavila velikemu županu g. dr. Baltiču deputacija pripravljalnega odbora za vajeniško razstavo. Deputacijo je vodil načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. R. Marn. V deputaciji so bili načelnik Zveze obrtnih zadrug g. E. Franchetti, tajnik Trgovske in obrtniške zbornice dr. I. Pless in g.
I.	Rebek, ključavničar iz Ljubljane. Po kratkem poročilu o poteku pripravljalnih del za razstavo je g. E. Franchetti v smislu sklepa Zveznega odbora prosil g. velikega župana, naj bi sprejel pokroviteljstvo razstave. Gospod veliki župan se je prisrčno zahvalil za ponujeno mu častno mesto, katero je rade volje sprejel. —
Za razstavo, ki bo prva te vrste v naši državi, vlada že sedaj največje zanimanje. Odziv vajencev je naravnost presenetljiv in pričakuje se, da bo nudila razstava najlepšo sliko o strokovnih sposobnostih našega vajeništva in najlepše perspektive za bodočnost slovenskega obrtništva. Priglasili so svojo udeležbo vajenci iz cele Slovenije. Ob otvoritvi, dne 26. aprila bo vajeniški dan. Vajenci sc udeleže dneva pod vodstvom učiteljev obrtno-nadaljevalnih šol. Častni predsednik razstave je šef oddelka ministrstva trgovine in industrije načelnik g. dr. Ii. Marn.
Denarstvo.
IV.	občni zbor Obrtne banke v Ljubljani. Obrtna banka v Ljubljani je imela dne 24. marca v posvetovalnici Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani svoj IV. (četrti) redni občni zbor. Udeležilo se ga je jako lepo število delničarjev, ki so reprezentirali v celem 26.657 delnic, odnosno 2661 glasov. — Predsednik g. Fran Kavčič je otvoril zborovanje, pozdravil vse navzoče delničarje, predvsem vladnega komisarja g. ministerijalnega tajnika Frana Mramorja in g. notarja dr. Andreja Kuharja, ki je obenem vodil zapisnik in v kratkem jedrnatem govoru podal poročilo upravnega sveta o poslovanju za leto 1924. Nadzorstveno poročilo je podal ravnatelj g. Ivan Mikuž, predsednik nadzorstvenega sveta. Poročilo upravnega kakor tudi nadzorstvenega sveta je bilo od vseh navzočih delničarjev brez ugovora in z odobravanjem spre. joto ter sta se predložena bilanca in zaključni račun zgube in dobička soglasno odobrila, upravnemu kakor nadzorstvenemu svetu pa se je podelil absolutorij. Kakor posnemamo iz letnega bilančnega poročila, izkazuje bilanca k 31. decembru 1924 sledeča aktiva: Gotovina v blagajni Din 660.674.09, valute Din 106.839.71, menice Din 337.750, vrednostni papirji : Din 286.702.75, predujmi na vrednostne papirje Din 184.622.50, dolžniki Din 16 milijonov 101.631.58, inventar Din 95 ti-: soč 730.63; Pasiva: Delniška glavnica Din 2,000.000, rezervni fondi Din 410 tisoč 429.21, pokojninski fond Din 80.000, vloge na knjižice Din 4,864.490.56, upni-! ki Din 10,011.524.63, neizplačana divi-; denda Din 6.886.50, prehodne postavke ‘ Din 177.681.36, čisti dobiček Din 222.939. Predlog upravnega sveta, da naj se izplačuje za leto 1924. 9% dividenda, je bil soglasno sprejet. Nato so se vršile volitve in je bil soglasno izvoljen dosedanji upravni svet s kooptacijo dvanajstega člana upravnega sveta g. V. H. Rohr-manna, kakor tudi dosedanji nadzorstveni svet. — Po končanih volitvah v | upravni in nadzorstveni svet je predsednik g. Hanuš Krofta v kratkem govoru in jasnih besedah očrtal vse prilike in razmere na denarnem in valutnem trgu , v prešlem letu, katere so pretresljivo
■ vplivale na zastoj razvoja v narodnem i gospodarstvu, pri čemer so bile prjzade-; te skoro vse panoge industrije, kakor
■ tudi do malih izjem vse stroke obrtnega j stanu in s teni v zvezi enako posamezni 1 denarni zavodi več ali manj. Vsem tem j okoliščinam se je bilo treba prilagoditi i in tako smo bili prisiljeni na eni strani j zvišati obrestno mero našim vlagateljem,
\ povečali so se nam davki in režijski stro-
i
ški; na drugi strani smo morali ostati v ’ svrho zaščite malih obrtnikov pri cenej-\ ših kreditih. Iz vseh teh razlogov je jasno, da stno vsled tega plačali svojini delničarjem za poslovno leto 1924. manj-
*o dividendo kakor v prešlem letu. V nadaljnjih izvajanjih je podpredsednik g. Hanuš Krofta omenil zasluge, ki sta si jih stekla v obrtništvu naš upravni svetnik g. Engelberl Franchetti in podpredsednik g. Jakob Zadravec ter ju prosil, da požrtvovalno tudi v bodoče posvečata svoje priznane zmožnosti v blagobit obrtniškega stanu in stojita ob strani s svojini i nasveti našemu zavodu. — Za izvajanja se mu je zahvalil predsednik g. Fran Kavčič, izrekši zahvalo ustanoviteljici našega zavoda Ljubljanski kreditni banki, katera je bila ob vsaki priliki našemu zavodu ob strani, nakar je zaključil lepo uspelo zborovanje.
Poštna hranilnica in njene podružnice v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu bodo od '• aprila t. 1. dalje izplačevale pri svojih blagajnah tudi naloge za izplačilo in sicer pod sledečimi pogoji: 1. izplačevali se bodo pri vsakem zavodu samo nalogi njegovih ček. računov, 2. v nalogu in na pripadajoči nakaznici mora biti prejemnik točno označen ter se istemu izplača znesek le proti dokazu istovetnosti, 3. v nalogu in na nakaznici mora biti način izplačila izrecno označen z besedami »pri blagajni poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani«, 4. tak nalog mora biti ravno lako kolkovan, kakor blag. ček (10 para) in 5. v nalogu označeni prejemnik mora nalog osebno predložiti blagajni.
Prometna banka naznanja, da je dobila od generalnega inšpektorata ministrstva linanc broj 6191 dovoljenje za trgovanje z devizami in valutami.
Odplačilo privatno pravnih terjatev med našimi in italijanskimi državljani.
Italijanska vlada je z zakonitim dekre-k>m z dne 14. maja 1924 dovolila moratorij za vse terjatve in dolgove med osebami, ki so imele 18. julija 1922 svoj sedež na eni strani v Italiji in na drugi strani v naši kraljevini, v kolikor so te terjatve nastale pred 10. aprilom 1919 in se glasijo na stare avstrijske krone. Italija je dovolila navedeni moratorij na podlagi sporazuma, ki ga je sklenila dne
0.	aprila 1922 z našo kraljevino. Ta sporazum pri nas še ni stopil v veljavo, pač pa je upanje, da se bo vprašanje medsebojnega odplačila uredilo v doglednem času. Bil bi pa tudi že skrajni čas, da se to vprašanje zadovoljivo uredi, ker smo že ponovno čuli, da postajajo obojestranski upniki že nestrpni in stavljajo za odplačilo svojih terjatev v starih avstrijskih kronah zahteve po ključu, kakršnega naši zastopniki brez dvoma ne bodo mogli odobriti.
Davki Ir takse.
Davčno okrajno oblastvo Ljutomer razglaša: V smislu člena 39., odstavka 4. izvršilnega predpisa k I. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. štev. 229 (uredba fin. min. z dne 28. januarja 1897 drž. zak. štev. 35) naznanja se po dokončani porazdelitvi občne pndobni-»e za leto 1925. izid iste kakor sledi v davčni družbi II. razreda: 7% porazdeljeni odbitek, v davčni družbi III. razreda: 7% porazdelbeni odbitek, v davčni družbi IV. razreda: 18% porazdelbeni odbitek.
Promet
Nove zračne zveze v Kusiji. Početkom aprila se otvori zračni promet na črti: Moskva - Harkov - Jekaterinoslav . Odesa in Simferopol - Harkov. Poslednjo črto bo urejevalo Ukrajinsko zrakoplov-no društvo.
Iz naših organizacij.
Občni zbor gremija trgovcev za okraj Logatec se je vršil dne 29. marca t. 1. v Cerknici ob obilni udeležbi zadružnikov. Gremialni načelnik g. Lenarčič je otvoril občni zbor in po formalnostih podal k tiskanemu poročilu izčrpna pojas-,!>la o akcijah proti krošnjarstvu, o pošt-'l0 prometnih prilikah in telefonu, o že-ezniško prometnih razmerah, o ureditvi ^rajne ceste Rakek—Prezid, o predlogi*1 ''a izenačenje obrtnega reda, o ure-' !*vi delovnega časa. Posebno zadošče-.lJe le vzbudilo poročilo g. načelnika, da " Ministrstvo trgovine in industrije par I ni Pred občnim zborom prepovedalo v l^kem okraju krošnjarjenje tujim ' a,rijarjem in v splošnem poostrilo po-pd0 ^ dosego krošnjarskega dovolila.
0	načelnikovem poročilu se je oglasil besedo podnačelnik Zveze trgovskih
3 velike
prenesti
l 'j //na
>f 1
' " ■
t
h mm, v
&
gfp* ■
MIM
1.) Izborna kakovost.
2.) Hitra razprodaja.
3.) Zadovoljnost odjemalcev.
(.remijev v Ljubljani g. Zebal, pozdravil navzoče in v kratkih besedah poudarjal potrebi solidarnosti trgovskega stanu.
—	Po govoru Zvezinega podnačelnika je greirijalni načelnik g. Lenarčič podal blagajniško poročilo in poročilo o pro-ranimi. Obe poročili je občni zbor brez ugcvora odobril. Nato je stavil g. načelnik na dnevni red razpravo o preme-; stitvi glavne carinarnice z Rakeka v Logatec. Na Rakeku naj bi ostala le ekspozitura carinarnice, ki naj bi poslovala le za lokalni promet. O premestitvi se je ra/\ ila dolgotrajna debata, tekom katere so posamezne interesne skupine uve-Jja liaie svoje stališče za in proti premestitvi. Po sklenjeni debati se je vršilo poimensko glasovanje. Za premestitev je glasovalo 50, proti premestitvi pa 36 zadružnikov. Nato je prešel občni zbor na posvetovanje o slučajnostih, ki so se zavlekle d pozne ure, vsled česar je po izčrpanem dnevnem redu omejil zbornični konzulent g. Žagar svoje poročilo
o	načrtu zakona o neposrednih davkih le na kratka pojasnila in po tem podal posameznim interesentom na njihovo željo razne informacije o davčnih zadevah.
Razno.
Uprava Ljubljanskega velesejma je te dni razposlala prijavne tiskovine za V. velesejem letos avgusta. Izdala je tudi lične zaklopne znamke v vseh jezikih. Oboje se interesentom, ki tega slučajno ne bi bili že prejeli, pošlje na zahtevo brezplačno.
Cepilni tečaj za vinogradnike. Pri državni kmetijski šoli na Grmu (Novo mesto) se vrši v ponedeljek dne 6. aprila enodnevni cepilni tečaj, na katerem se vinogradniki lahko izučijo v suhem cepljenju in stratificiranju trt. Pričetek ob
9.	uri zjutraj. Vstop prost.
Državna borza dela v Mariboru. Od 22. do 28. marca je bilo pri tej borzi dela ; 163 prostih mest prijavljenih, 178 oseb je iskalo službe, v 64 slučajih je borza posredovala uspešno in 7 oseb je odpo-’ tovalo; od 1. januarja do 28. marca pa je bilo 1580 prostih mest prijavljenih, 2718 oseb je iskalo službo, v 739 slučajih je borza posredovala uspešno in 123 oseb je odpotovalo.
Zakon o praznikih na češkoslovaškem.
Dne 2/. marca je češkoslov. zbornica odobrila zakon, ki urejuje vprašanje praznikov na Češkoslovaškem. Po tem i zakonu so ukinjeni ti-le prazniki: Drugi : božični, drugi velikonočni praznik in še
| nekateri prazniki Marije Device. Kot
spominski dnevi se bodo praznovali: Prvi maj in 29. oktober; nadalje praznik Sv. Cirila in Metoda in Venceslava. Poslednji so bili dosedaj le krajevni prazniki. Od sedaj naprej pa veljajo kot državni prazniki.
Italijansko-ruski gospodarski odnošaji. Na sprejemu moskovskih novinarjev na italijanskem poslaništvu v Moskvi je poslanik Conte Manzoni ugotovil ustalitev prijateljskih odnošajev med sovjetsko in italijansko vlado ter je izrazil nado na še večje gospodarsko zbližanje med obema državama. Poslanik je rekel, da upa, da bo milanski mednarodni velesejem pospešil stike med Sovjeti in italijansko industrijo, nakar je podal sledeče podatke: leta 1923. je Italija uvozila iz Rusije za 42 milijonov lir blaga, leta 1924. pa že za 134 in pol milijonov; leta 1923. je izvoz Italije v Rusijo znašal 6 milijonov, leta 1924. pa 9 milijonov lir. Posebne važnosti za Italijo je sovjetski premog in petrolej. Poslanik je povdaril potrebe ustanovitve italijansko - ruske banke in društva za italijansko - rusko zbližanje.
Emisija Blairovega posojila. Blairova
skupina je emitirala drugi obrok svojega posojila naši državi v znesku 15 milijonov dolarjev. Polovica bo emitirana v New-Yorku, druga polovica pa v Londonu. Angleška vlada bo po zatrdilu našega finančnega ministra prevzela tri milijone dolarjev.
Poljedelska razstava v Pragi. (Maj
1925.) Kakor vsako leto priredi tudi letos »Poljedelsko udruženje Češkoslovaške republike« v Pragi v velikem obsegu znano Poljedelsko razstavo v Pragi in sicer od 15. do 31. maja. V okvirju te razstave bode tudi prirejena razstava poljedelskih strokovnih časopisov, na kateri bodo zastopani vsi časopisi poljedelske stroke iz kraljevine SHS, posebno iz Slovenije (Kmetovalec, Sadjar in vrtnar, Lovec, Slov. čebelar in razne druge strokovne publikacije). Splošna poljedelska razstava bode razdeljena na razne skupine kakor:	rastlinstvo,	poljedelstvo
sploh, dalje gozdarstvo (varstvo gozdov), živalstvo, poljedelska industrija, poljedelske stroje, zadružništvo, poljedelsko gradjevinstvo itd. Poleg že omenjene razstave časopisov bodo prirejene še tele posebne.razstave: sadjarska, ribarska, lovska, geologijska in živinorejska.
V	razstavnih dnevih bode Poljedelsko udruženje organiziralo zborovanja centralnih poljedelskih organizacij, ekskurzije na vzorna posestva in natečaj poljedelskih strojev. Kakor je iz prednjega razvidno, bode navedena razstava v Pragi nudila posetuikom detajlni pregled
■
■
■
■
■
Prometna trgovska d. d. S
Telefon št. 556 Ljubljana, Krekov trg 10.	H
Glavna zaloga mineralne vode vrelcev 8
Tempel« „Styri»" ..Donati
Sw	zrz*—	w^ - -—*	«
. s	državnega	zdravilišča	Rogaška	Slatina.
H	Pri	odjemu	celega	ali	pol	vagona	originalne cene zdravilišča.
i*
vseh panog modernega poljedelstva in ne dvomimo, da bodo tudi interesenti iz Slovenije posetili v obilnem številu to pomembno razstavo.
Trgovski Tovariš. Izšla je tretja številka »Trgovskega 't ovariša« s sledečo vsebino: Gospodarski svet — na vidiku, Vknjiževanje delniške glavnice — Fr. Zelenik, Borzni efektni posli — Dr. M. Dobrila, Na potu po Alzaciji — Benon Gregorič,. Kako naj čuvamo svoje interese? — Stanislav Kukla, Iz zgodovine trgovstva in trgovine — Josip Golob, Kažipot, Letošnji »Merkurjev« občni zbor
i.	t. d.
Budimpcštanski mednarodni sejni se vrši letos od 18. do 27. aprila 1925.
Trgovci in obrtniki zahtevajte v lastnem interesu odpravo poštnih paketov iz inozemstva na podjetje »Jugopaket«, Maribor. Izognite se občutnih posredovalnih stroškov, prevažnih zamud in drugih prometnih neprilik. »Jugopaket, Maribor« je izrečno trgovsko-pospeševalen in dobrodelen zavod pod zanesljivo strokovnim vodstvom ter edini te vrste v naši državi. Specijelno posreduje promet z povzetnimi pošiljkami iz inozemstva ter skrbi za brezzamudno in točno odpravo paketov do naslovnikov. Tajništvu tega podjetja, ki uživa osobito v inozemstvu precej ugleda, stoji na razpolago skrbno zbran adresni materija! vseh industrijskih panog in se dajejo v teh zadevah radovoljno brezplačna pojasnila.
tjunljanska bona.
30. marca 1925.
Blago: Smrekove jelove deske, 20, 25, 30, 40 in 50 mm, monte, fco meja den. 575; Hrastovi frizi la, od 25 do 60, od 5 do 9 cm, fco meja , vug. den. 1400, bi. 1 100, zaklj. 1400; Remeljni 60/60, 4 m dolž., 70/70, 80/80, 90/90, 100/100, 5—6 m dolžine, fco meja bi. 600; Bukova drsa, napolsuha, 1 m dolžine, cepaniee, fco meja-10 vag. den. 25, bi. 25, zaklj. 25; Bukovo oglje la, vilano, fco meja den. 118; Pšenica Hard Winter 2, fco Po-i stojna tranz. 2 vag. den. 486, bi. 486, zaklj. 486; Otrobi pšenični, domači, sied. debeli, fco Ljubljana bi. 220; Otrobi pšenični, drobni, lA pap. 'A juta vreče, fco Ljubljana bi. 205; Koruza promp., gar., fco Ljubljana bi. 215; Koruza drobna, medjinuuska, par. Ljubljana bi. 240; Koruza okrogla, prompL, fco medjimur-ska postaja bi. 320; Ajda siva, fco štajerska postaja bi. 287.50; Fižol prepeličar la, fco Ljubljana 1 vag. den. 360, bi. 360, zaklj. 360; Fižol mandolon, fco Ljubljana den. 300; Krompir rdečkast, fco štajerska postaja bi. 140; Krompir beli, fco štajerska postaja bi. 135; Krmopir rumeni, fco štajerska postaja bi. 110.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 bi. 62K; Loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo den. 15634, bi. 156'A zaklj. 156'A; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 212; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 235, bi. 252; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 128; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 828, bi. 840; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Trboveljska pre-mogokopna družba, Ljubljana den. 410, bi. 425; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 50; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280.
Tržna poročila.
Ljubljanski trg. Mesne cene so bile prošli teden naslednje: Govejo meso 17 —25, svinjsko meso 22.50—30, teletina 20—27.50 Din po kakovost. Slanina je obdržala prilično nizke cene na 22—
23.50 Din. Šunke so bilo po 35—40, želodci po 42.50 za kg. Od perutnine se prinašajo na trg večinoma le kokoši in purani. Kokoši 25—60, purani 100—200 za komad. Jajca 1—1.25 komad. Mleko 3—
3.50 liter, sirovo maslo 35, kuhano 40, smetana 1.25 merica. Zelenjava:	fina salata 20 Din kg, motovilec 1.25—2 Din merica, regrat 1.25 merica. Čebula 4—
4.50 kg. Krompir se je prodajal na drobno pri branjevkah po 2 Din, pri Kmetih v večjih količinah (po okrog 50
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
^	tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba!
Zahtevajte ceniki
ZAHTEVAJTE PONUDBO 1
PissfM: UubljaRb, Dimaisks cesta St. la, tl. nadstropje. •
in več kg) po 1.50 Din kg. .Jabolk je kljub odmaknjeni sezoni mnogo na trgu in se prodajajo po 4—8 Din za kg po kakovosti.
Mariborski trg dne 28. marca. Trg je
bil prav dobro preskrbljen in je bil \sled lepega vremena že ob 8. zjutraj zelo živahen, čas za slaniiiarje gre že proti koncu. To pot jih je bilo samo 54 (pretečeni teden pa 74). Cene so bile svinjini 18 do 35, slanini 22—30 in drobu 20 Um za 1 kg; domači mesarji pa so prodajali govedino po 13—15 (neki mesar ga je prodajal celo po 12 Din) 1 kg, drob po 15 Din, teletino po 12—17 in svinjino po 18—22 dinarjev kg; v mestni mesnici so ostale cene pretečenega tedna. Kljub temu, da so cene mesu padle, se klobasarji še niso odločili prodajati klobase ceneje. — Perutnina. Bilo j<. je okoli 600 komadov. Cene so bile kokošem 25—60, racam in goskam 60 do 00, puranom 100—200 dinarjev za komad. — Domači zajčki so se prodajali
po 10—60 dinarjev komad. — Kozlički (4 komade) po 100 do 125 dinarjev komad. — Kanarčki po 125 in grlice po 75 dinarjev komad. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila: Krompirja, zelenjave in sadja je bilo 40 voz na trgu. Cena je bila krompirju 10—11 dinarjev mernik (7.50 kg), kislemu zelju 3.50 kg, česnju 4—12 venec, čebuli 3—6 kg, solati 1—3 kupček, oziroma 6—14 kg, jabolkom 3—8, maslu 46—48, kuhanemu 54 kg, mleku 3—3.50, bučnemu olju 22— 30 liter, pomarančam 1—2.50, limonam 0.75—1.50, . jajcam 1 —1.25 Din za komad.
Lončena in lesena roba na mariborskem trgu. Lončene in posebno pa lesene robe je vsakokrat v obilnosti na mariborskem trgu, posebno Ribničani se radi udeležujejo tega trga. Cene so bile 0.25—160 Din za komad. Leseni ročni vozički so se prodajali po 125—800 dinarjev komad, koruzna slama 25 Din za vrečo.
Seno in slama na mariborskem trgu. V
soboto 28. t. m. so kmetje pripeljali 11 voz sena, 7 voz otave in 2 voza slame na trg. Cene so bile senu 77.50—90, otavi 60—80 in slami 50 dinarjev za 100 kg.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 13 konjev, 5 bikov, 218 volov, 386 krav in 13 telet. Skupaj 635 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu, dne 24. marca 1925 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 10.50—12.25 Din, poldebeli voli 9.25— 10.25, plemenski voli 8.25—9, biki za klanje 7.75, klavne krave 8—9, plemenske krave 6.25—7.50, krave za kloba-sarje 4.75—6, molzne krave 5.50—8, breje krave 5.50—8, mlada živina 7—9.50, teleta 10 Din. Prodalo se je 168 komadov. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste
1	kg 20 Din, II. 16—17.50, meso od bikov, krav in telic 15, telečje meso L 20— 22.50, II. 17.50, svinjsko meso sveže 15
—30 Din za 1 kg.
Dobava, prodaja.
Dobava. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. aprila t. I. ponudbe glede dobave motorja (Dreh-strommotor) in nekaterih pripadajočih strojev. — Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 18. aprila t. I. ofertalna licitacija glede dobave 105 m* borovih desk.
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 23. aprila t. I. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 7.000 ma drv. Dne 28. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 3.000 ton angleškega premoga. — Dne 29. aprila t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave desk itd.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Zahvala.
ai
V	bridkosti spominjajoči se našega nepričakovano nam odvzetega predobrega soprogu in očeta, gospoda
/
Ivana Rakovca
se iskreno zahvaljujemo za vso uteho, ki smo jo našli v toliko blagodejnih dokazili iskrenega sočutja, izkazanega nam od vseh strani.
Našo globoko, presrčno zahvalo izrekamo njim, ki so s prijateljsko požrtvovalnostjo lajšali pokojniku zadnje trenutke, vsem, ki so krasili krsto blagopokojuika s kitami cvetja in venci, vsem, ki so mu v tako velikem številu izkazali čast na njega zadnjem potu.	/
Posebna naša hvala gre čč. duhovščini, predstavnikom oblastnih in tukajšnjih uradov z g. velikim županom dr. V. Babičem na čelu, občinskemu odboru kranjskemu in zastopnikom drugih občin, zastopnikom trgovske in obrtne zbornice, Trgovske banke in drugih korporacij, Narodni čitalnici in nje pevskemu zboru, Sokolu in Orjimi, gaslinemu društvu, gg. trgovcem, zlasti pa še številnim zvestim lovskim tovarišem za njih presrčni zadnji lovski pozdrav.
Sprejmite vsi, ki ste se spominjali blagopokojuika in nas, našo prisrčno, globokoobčuteno zahvalo.
Kranj, dne 28. marca 1925.
Mara Rakovec roj. Kržen z otroki.
prodaja
PREMOG
las slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi ?a industrijsko podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
. *	Naslov:	^ i
Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani
Miklošičeva testa št. 15, II. nadstr.
Josip Peteline, Ljubljana
Jt« vdllui I (Mn	Qb	VOUI *• m®*° *
Nfmit	>■	BvUJ«,	fcroinC«,	CevJJarje, sedlarje,
BMhM Ma«a, piM«nln«, lepa* n*««. UMk«, •»**■**>• toslstoo blaoo.
r«i<**. *«	7	TtUU*m
Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drug
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 2-4
Telefon štev. 560
se priporoča za vsa v to široko spadajoča dela.
Najboljši
ilVKlni s&roj fe edino 1«
mamita	'"se
OritjETiesr »*» A«iiefr
m fnSbiao, ofcrt i* inomirljo
Miru Prticr.;' : veča lpo- en**# »e«*»iuul> VmsUžta. Vailotns Malavnlca «•> popravilu %, r.llt.	T«M»»	W	N.	n«!*	I
OPEKA"
prvovrstne zidake, priporoča opekarna
,,EMONA" S:
1	v Ljubljani. — Tovarna na Viču (Brdo.) — Pisarna v Pražakovi ul. 3, priti.
Oglašajte
v Trgovskem listu!
ESENC
lllllllllllj|l!ll!lillllll!ll!llll(liill!llll!llillilllll!ll
za rum, konjak, likerje in žganje
Ekstrakti in arome
za nealkoholne pijače vseh vrs!
Koncentrirani sadni
fitorS za uromal'ziianje kan-LIcji ditov in sladčič
PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsch) = Limonov sok =
priporoča:
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, Metelkoma ul 13 I! Zahtevajte cenike !!
—^IH!
Najfinejše in najcenejše tiskovine Izvršuje
ITISKARNA MERKUR
trg.-lndustr. deln. družba
v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica.
. , . . „ , . . .. ...	..,,„11,	j-	t	pipoo _ ndonvorni urednik F. JERAS. . Tisk tiskarn« »Merkur<, trgovsko-industrijske d. d-
ustnik In Izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-lndustrljska d. d. Ljubljana. — Urednik dr. I. PLKSS. Udgovorn
Originalne potrebščine za OPAlOfiRflPH (Fizat, Prešerna!)
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in tehničnih shojev. Barvne trakove — Carbon - indigo — povoščen papir — kopirni hektografični zvitki. I.tucIovIkC Baraga, KfublJana, Šelenburgovaf ulica ©I-