Dopisi. Goriško. Po deželnem zboru. Zopet so se zaprla vrata naše deželne zbornice. Zopet je potekla doba deželnega zbora, ki je bila tako plodovita, kakor malokatera — tako je trdil namreč deželni glavar. Da, bila je plodovita v marsičem, a ne za učiteljstvo. Deželni zbor je bil sicer pred leti vrgel tudi učiteljstvu kost, da je je potolažil, ker je tako silno sililo k zboljsanju. Slovenska javnost je bila dokaj razburjena vsled nastopa našega. Res, skoro brez izjeme se je priznavala upravičenost naših zahtev; oporekalo se je le načinu našib nastopov. Kar je bilo, je bilo; pozabljeno je. Dejstvo pa, da so naše place razmeroma najnižje v Avstriji, je ostalo kljubu vrženi nam kosti. Pred leti pa, ko je bil deželni zbor sprejel malenkostno zboljšanje, naročil je bil odboru, naj predloži zbor načrt za spremembo zakona o upokojevanju in oskrbovanju udov in sirot. Krivice, ki se gode v tem pogledu, so uprav v nebo upijoče. Najnižji državni uslužbenec — ne uradnik — je mnogo na boljem, nego ljudski ucitelj. Deželni odbor je sestavil in predložil načrt zakona, a deželni zbor — ne bodi len — je v zadnji seji vrnil ta načrt odborn v študiranje! Kako bi se imenovalo tako postopanje, da ne bo razžaljivo za poslanca?! To je več nego zapostavljanje, več nego igranje z našim življenjem: to je sramotenje našega stanu. In kljubu temu apelirajo vse stranke na nas, da bi delovali nc le v splošni blagor, ampak tudi v strankarske namene. Lovski psi naj bi bili ob raznih volitvah. Vse stranke v deželi priznavajo upravičenost naših zahtev, a do uresničenja ne moremo priti. Ako ni drugih izgovovov pri rokah, pograblja se po starem: da je finančno stanje dežele tako, da ni mogoče priti do izvršitve naših zahtev. Seveda to velja saino za uciteljstvo. Za deželnega glavarja in odbornike in za uradnike in uslužbence na deželnem odboru ne velja slabo financijelno stanje dežele! Vsem tem so se zboljšale plače v taki raeri, da je ucitelj nikdar ne doseže — na Goriškem. Zadnji pisar na deželnem odboru bo imel v kratkem boljšo plačo, nego prvi učitelj. Brez študij, brez mature, brez izpitov postane ,,kreatura" na deželnem odboru uradnik, učitelj pa, ob vsej maturi, po vseh izpitih trpi kakor najnižji pometac. To so naše razmere na Goriškem. Ni čuda, ako toliko mož boleha v najboljših letih; ni čuda, da učitelji v najboljšihfmoških letih izgledajo kakor karikature, kakor iztisnjene limone; ni čuda, da so osiveli v najlepši moški dobi; le naravna posledica tem žalostnim razmeram je, da se bližajo grobu možje, ki bi mogli še dolgo vrsto let najuspešneje delovati v šoli in zunaj nje v blagor naroda! Deželni poslanci na Goriškem nimajo zmisla za take odnošaje, ali nimajo srca, ali možgan, da tako hladnokrvno prestopajo na dnevni red preko naših zahtev. Kdaj bo bolje? Morda nam prinese prihodnji deželni zbor kaj boljših razmer ? Upanja nimamo, ker smo jo že davno zgubili. Kdo se bo eudil, ako se lovi učiteljstvo za strankami? Upravičeno to čudenje ne sme biti, kajti človek v sili pograblja vsako bilko, da bi se rešil, če tudi se večkrat s tem še bolj potaplja. Nedavno temu so objavljali časopisi, o čem so sklepali posamični deželni zbori po širni Avstriji učiteljstvu v prid. V severnih, naprednih deželah se sme šteti naš stan za srečnega, kajti deželni zbori so večinoma vsprejeli take načrte, ki izdatno zboljšajo gmotno stanje; pri nas na jugu pa smo ostali skoro tam, kjer smo bili. Med zadnjima pa je bila in ostane še vedno Goriška. Slovenska napredna stranka bo kandidirala tudi jednega učitelja v deželni zbor. Prav bi bilo! Istra. Iz deželnega zbora. 1. Učileljišče v Kopru. Poslanci Josip K o m p a r e in tovariši so stavili nastopno interpelacijo: Učiteljišče v Kopru ima tri jednakoveljavne oddelke: italijanskega, slovenskega in hrvatskega. Ta c. kr. zavod za mučenje slovenskih in hrvatskih dijakov ima na fa§adi napis in sicer le nemški in italijanski. Nernški napis je popolnoma neopravičen, ker ta c. kr. zavod ni nemški in tudi ne za Nemce. Res je sicer, da se je v najnovejšem easu neraščina začela urivati prav intenzivno. Posledica temu urivanju nemškega jezika je, da dijaki propadajo, kar se je koncem minolega šolskega leta — na žalost — dogodilo v velikem številu. Ali povdarjamo, da c. kr. ueiteljišče ni nemški zavod. Vsled tega interpelirajo podpisani: Ali hoče c. kr. vlada nčiniti potrebne korake, da c. kr. uČitiljišče dobi jednakopraven slovenski napis? Ali hoče c. kr. vlada zaukazati, da se izbriše neopravičeni nemški napis? Ali hoče c. kr. vlada ukreniti primerne korake, da se ublaži silna strogost za nemščino. 2. Z a 1 j u d s k o š o 1 o v Z r e n j u. Isti poslanci so stavili interpelacijo: Leta 1900 so hišni gospodarji in stariši za šolo godnih otrok iz davčne obcine Zrenj, krajna ^občina Oprtalj, prosili c. kr. deželni šolski svet, da bi se v njihovem kraju ustanovila javna ljudska šola s hrvatskim ucnim jezikom. Na to prošnjo niso dobili ni rešitve ni odgovora, ali ;so izvedeli kasneje, da je c. kr. okrajni šolski svet v Poreču izdal opetovano nalog upravnemu svetu v Zrenju, da v tem kraju zgradi bišo za dvojezično ljudsko šolo. Izvedeli so nadalje, da je upravni svet obakrat odgovoril, da ne more zidati hiše za šolo, ker nima potrebnih sredstev za to. Ali ta izgovor upravnega sveta v Zrenju ne velja, ker je, kakor je tam sploh znano, pokojni Klun na Dunaju zapustil glavnico 20.000 gld. za šolo v Zrenju po srnrti njegove vdove. Obresti od te glavnice vleče sedaj 701etna starka, vdova po pokojnem dobrotniku ljudstva v Zrenju. Po njeni smrti pripade torej gornja glavnica davčni občini Zrenj za gradnjo javne ljudske šole. Ako bi torej upravni svet v Zrenju imel le količkaj dobre volje, mogel je najti potrebnega denarja za zidanje rečenega šolskega poslopja, kateri d.nar bi bil mogel povrniti v nekoliko letih. Upravni svet je torej hotel kljubovati želji in prošnji ogromne veeine onih občinarjev in ponovneniu nalogu c. kr. okrajnega šolskega sveta jedino iz tega razloga, ker so oni občinarji prosili hrvatsko ljudsko šolo in ker je c. kr. okrajni šolski svet odločil ustrojiti tam dvojezično t. j. hrvatsko in italijansko, a nikakor samo italijanske šole. Ker so prositelji za krvatsko ljudsko šolo v Zrenju to kljubovalno postopanje upravnega sveta natanko priobeili c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, dokazavši obenem način in sredstva, s katerimi bi mogli priti tam do jame ljndske šole, vprašajo podpisani visoko c. kr. vlado: Je-li voljna nemudoma storiti primerne korake, da se v Zrenju osnuje javna ljudska šola s hrvatskim učnim jezikom ?