FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA Ex: Razprave razreda za naravoslovne vede Dissertationes classis IV (Historia naturalis) 54/2 2013 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA Razred za naravoslovne vede - Classis IV: Historia naturalis LJUBLJANA 2013 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA ISSN 1855-7996 Uredniški odbor / Editorial Board Matjaž Gogala, Špela Goričan, Milan Herak (Hrvaška), Ivan Kreft, Ljudevit Ilijanič (Hrvaška), Mario Pleničar, Livio Poldini (Italija) in Branko Vreš Glavni in odgovorni urednik / Editor Mitja Zupančič Tehnični urednik / Technical Editor Janez Kikelj Oblikovanje / Design Milojka Žalik Huzjan Prelom / Layout Medija grafično oblikovanje Sprejeto na seji razreda za naravoslovne vede SAZU dne 17. februarja 2012 in na seji predsedstva dne 22. aprila 2013. Naslov Uredništva / Editorial Office Address FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA SAZU Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Faks / Fax: +386 (0)1 4253 423, E-pošta / E-mail: sazu@sazu.si; www.sazu.si Avtorji v celoti odgovarjajo za vsebino in jezik prispevkov. The autors are responsible for the content and for the language of their contributions. Revija izhaja dvakrat do štirikrat letno / The Journal is published two to four times annually Zamenjava / Exchange Biblioteka SAZU, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Faks / Fax: +386 (0)1 4253 462, E-pošta / E-mail: sazu-biblioteka@zrc-sazu.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA (Ex Razprave IV. razreda SAZU) je vključena v / is included into: Index to Scientific & Technical Proceedings (ISTP, Philadelphia) / Index to Social Sciences & Humanities Proceedings (ISSHP, Philadelphia) / GeoRef Serials / BIOSIS Zoological Record / Internationale Bibliographie des Zeitschriften (IBZ) / Redakcion Homo / Colorado State University Libraries / CABI (Wallingford, Oxfordshire). FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA (Ex Razprave IV. razreda SAZU) izhaja s finančno pomočjo / is published with the financial support Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS / Slovenian Research Agency. © 2013, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic. / All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. Naslovnica: Dolgolistna rosika (Drosera anglica) v nizkem barju severno od Nemške vasi na Bloški planoti. Foto B. Vreš Cover photo: Long-leaved sundew (Drosera anglica) in the fen vegetation north from the village Nemška vas on Bloke plateau. Photo B. Vreš Folia biologica et geologica • Volume / Letnik 54 • Number / Številka 2 • 2013 VSEBINA CONTENTS RAZPRAVE / ESSAYS Igor Dakskobler, Branko Vreš, Andrej Seliškar & Brane Anderle 5 Phytosociological characteristics of sites of Peucedanum ostruthium in the Peca Mountains (eastern Karavanke, northeastern Slovenia) 5 Fitocenološka oznaka rastišč vrste Peucedanum ostruthium v pogorju Pece v vzhodnih Karavankah, severovzhodna Slovenija Igor Dakskobler & Branko Zupan 25 New locality and sites of Pulmonaria australis in the Triglav Mountains (the Julian Alps, NW Slovenia) 25 Novo nahajališče in rastišča vrste Pulmonaria australis v Triglavskem pogorju (Julijske Alpe, Slovenija) Igor Dakskobler & Andrej Rozman 37 Phytosociological analysis of riverine forests along the Sava Bohinjka, Radovna, Učja and Slatenik rivers in northwestern Slovenia 37 Fitocenološka analiza logov ob Savi Bohinjki, Radovni, Učji in Slateniku v severozahodni Sloveniji Igor Dakskobler, Brane Anderle & Branko Vreš 107 Salvia saccardiana, Orobanche alsatica in nekatere druge novosti v flori Slovenije 107 Salvia saccardiana, Orobanche alsatica and some other novelities in the flora of Slovenia Janez Mihael Kocjan, Brane Anderle, Igor Dakskobler, Andrej Seliškar & Branko Vreš 123 Prispevek k poznavanju razširjenosti rastlinskih vrst povirij in barij v Sloveniji - II 123 Contribution to the knowledge of the distribution of threatened plant species of fens, mires and bogs in Slovenia - II Andrej Seliškar & Igor Dakskobler 177 Two associations with Sesleria autumnalis in the foothills of the Savinja Alps (northern Slovenia) 177 Asociaciji z vrsto Sesleria autumnalis v prigorju Savinjskih Alp (severna Slovenija) Urša Vilhar, Andraž Čarni & Gregor Božič 193 Rastne in vegetacijske značilnosti evropskega črnega topola (Populus nigra L.) v poplavnem gozdu ob reki Savi in temperaturne razlike med izbranimi rastišči 193 Growth and vegetation characteristics of European Black Poplar (Populus nigra L.) In A Floodplain Forest Along The River Sava And Temperature Differencies Among Selected Sites Branko Vreš, Branko Dolinar & Andrej Seliškar 215 Pregled flore Bloške planote (Notranjska, Slovenija) 215 Survey of Bloke plateau flora (Notranjska region, Slovenia) Mitja Zupančič & Vinko Žagar 247 Secondary Quercus petraea phytocenosis of the sub-pannonian region of Slovenia Syntaxonomic problem of secondary associations of Calluno-Quercetum and Leucobryo-Quercetum) 247 Sekundarna gradnova fitocenoza subpanonskega območja Slovenije (Sintaksonomski problem sekundarnih asociacij Calluno-Quercetum in Leucobryo- Quercetum) Mitja Zupančič & Vinko Žagar 261 New association of small-leaved lime in eastern Slovenia (Viburno opuli-Tilietum cordatae ass. nova) 261 Nova združba lipovca v vzhodni Sloveniji (Viburno opuli-Tilietum cordatae ass. nova) PHYTOSOCIOLOGICAL CHARACTERISTICS OF SITES OF PEUCEDANUM OSTRUTHIUM IN THE PECA MOUNTAINS (EASTERN KARAVANKE, NORTHEASTERN SLOVENIA) FITOCENOLOŠKA OZNAKA RASTIŠČ VRSTE PEUCEDANUM OSTRUTHIUM V POGORJU PECE V VZHODNIH KARAVANKAH, SEVEROVZHODNA SLOVENIJA Igor DAKSKOBLER1, Branko VREŠ2, Andrej SELIŠKAR3 & Brane ANDERLE4 ABSTRACT UDC 581.9(234.323.6):581.55 Phytosociological characteristics of the sites of Peuceda-num ostruthium in the Peca Mountains (the eastern Karavanke, NE Slovenia) We conducted a phytosociological inventory of new localities of Peucedanum ostruthium in the Peca Mountains in the eastern Karavanke. So far, these are the only localities of this species in Slovenia outside the Julian Alps. Peucedanum ostruthium was found in the elevation belt of 1460 m to 2050 m, in a tall herb community that bears its name because it is dominated by it (Peucedanetum ostruthii s. lat.), in pioneer larch stands classified into the association Rho-dothamno-Laricetum s. lat. and in a special mesophilous form of southeast-Alpine dwarf pine (Rhododendro hirsu-ti-Pinetum mugo saxifragetosum rotundifoliae = Rho-dothamno-Pinetum mugo saxifragetosum rotundifoliae). Key words: phytosociology, phytogeography, Peuceda-num ostruthium, Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo, Rhodothamno-Laricetum, Peucedanetum ostruthii, Julian Alps, Peca, Carinthia, Slovenia, Austria IZVLEČEK UDK 581.9(234.323.6):581.55 Fitocenološka oznaka rastišč vrste Peucedanum ostruthi-um v pogorju Pece v vzhodnih Karavankah Fitocenološko smo popisali nova nahajališča vrste Peucedanum ostruthium v pogorju Pece v vzhodnih Karavankah. To so za zdaj edina nahajališča te vrste v Sloveniji zunaj Julijskih Alp. Našli smo jo v višinskem pasu od 1460 m do 2050 m, v združbi visokih steblik, ki jo, ker je v njej dominantna, imenujemo po njej (Peucedanetum ostruthii s. lat.), v pionirskih macesnovih sestojih, ki jih uvrščamo v asociacijo Rhodothamno-Laricetum s. lat. in v posebni mezofilni obliki jugovzhodnoalpskega ruševja (Rhododen-dro hirsuti-Pinetum mugo saxifragetosum rotundifoliae = Rhodothamno-Pinetum mugo saxifragetosum rotundifoliae). Ključne besede: fitocenologija, fitogeografija, Peucedanum ostruthium, Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo, Rhodothamno-Laricetum, Peucedanetum ostruthii, Julijske Alpe, Peca, Koroška, Slovenija, Avstrija 1 Institute of Biology, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Regional unit Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin and Biotechnical Faculty of the University in Ljubljana, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Igor.Dakskobler@zrc-sazu.si 2 Institute of Biology, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, branevr@zrc-sazu.si 3 Grobeljska cesta 6 b, SI-1234 Mengeš, ase@siol.com 4 Hraše 34, SI-4248 Lesce, brane.anderle@gmail.com FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 54/2, 5-23, LJUBLJANA 2013 1 INTRODUCTION Peucedanum ostruthium is a south-European montane species characteristic for tall herb communities of the class Mulgedio-Aconitetea. It is distributed across the entire Alpine Arc and in some other mountain ranges (e.g. the Pyrenees, the Apennines) - Aeschimann et al. (2004: 1136). The only localities known so far in Slovenia are those in the Julian Alps (Martincic 2007: 407, Dakskobler 2008: 77-78), where we have also conducted some research into its communities (Dakskobler, ibid.). In recent years, our knowledge of its distribution in these mountains has been supplemented with finds from several new localities. Its localities in the eastern Karavanke, in the Peca Mountains, have been overlooked so far, but it has been known on the Austrian side of these mountains (Welden 1840: 203: Im Krummholz vor der Bleigrube (Ashkerza); Hartl et al. 1992: 268). The description of localities and sites in the Slovenian part of Peca supplements our knowledge of its occurrence in Slovenia. 2 METHODS Floristic records and phytosociological releves were made according to the established Central European methods (Ehrendorfer & Hamann 1965, Jalas & Suominen 1967, Braun-Blanquet 1964) and entered into the FloVegSi database (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). This database provided the basis for Figure 1. Combined cover-abundance values were transformed into numerical values 1-9 (van der Maarel 1979). Releves of stands with Peucedanum ostruthium were mutually compared by means of hierarchical classification using the software package SYN-TAX 2000 (Podani 2001). We selected the unweighted pair group method with arithmetic mean (UPGMA) and used Wishart's similarity ratio. The no- menclature source for the names of vascular plants is the Mala flora Slovenije (Martincic & al. 2007). Martincic (2003, 2011) is the nomenclature source for the names of mosses. The nomenclature sources for the names of syntaxa are Theurillat (2004) and Šilc & Čarni (2012). Geological bedrock in the study area consists of Triassic dolomite and limestone (Buser 2009); in some spots on the top area of the mountain the addition of silicate in the bedrock makes the soil slightly acid. The climate is montane, with mean annual precipitation between 1400 mm and 1500 mm and mean annual temperature of 2 °C to 4 °C (B. Zupančič 1998, Cegnar 1998). The author of all photographs is B. Vreš. 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 New localities of Peucedanum ostruthium in the Julian Alps Peucedanum ostruthium is most common in Slovenia in the western part of the Julian Alps, especially in the Bovec region. Many of its localities are situated also in the Triglav Mts., not only in the Triglav Lakes Valley, but also in the Fužina Hills (Fužinske planine). Some of them are located in the already known quadrants of Central-European flora mapping (9648/2, 9649/1) and some also in the new quadrants (9649/3 and 9748/2) that were not considered in the last published distribution map (Dakskobler, ibid.). 9548/1 (UTM 33TVM04) Slovenia: Gorenjska, the Julian Alps, Rateče, abandoned ski jump above Ledine, tall herbs, about 880 m a.s.l. Det. A. Seliškar & B. Trčak, 16. 7. 2013. 9648/2 (UTM 33TVM03) Slovenia: Gorenjska, Bohinj, the Julian Alps, the Triglav Mountains, the upper part of the Velska dolina valley, tall herbs on an overgrown scree slope, about 2040 m a.s.l. Det I. Dakskobler, 17. 7. 2013. 9649/1 (UTM 33TVM13) Slovenia: Gorenjska, the Julian Alps, the Triglav Mountains, between Malo polje and the alp Planina pod Mišelj vrhom, 1690 m a.s.l., and under the peak Mišelj vrh, near the path to Koštrunovec, in gaps between dwarf pine stands, 1850 m a.s.l. Det. I. Dakskobler, V. Dakskobler & B. Zupan, 13. 7. 2011; the middle part of the Velska dolina valley, tall herbs on an overgrown scree slope, about 1850 m a.s.l. Det. I. Dakskobler, 17. 7. 2013. 9649/3 (UTM 33TVM13) Slovenia: Gorenjska, the Julian Alps, the Fužina Hills (Fužinske planine), above the alp Jezerce, 1790 m a.s.l., and on the pass Jezerski preval, 1940 m a.s.l., tall herbs in a gravelly hollow. Det. B. Anderle, 5. 8. 1993 and I. Dak-skobler & B. Zupan, 5. 8. 2009; on the path between the pass Jezerski preval and the alp Planina pod Mišelj vrhom, open larch stands, 1800 m a.s.l. Det. I. Dakskobler, 14. 10. 2010; alp Planina pod Mišelj vrhom, pasture and gully under the pass Mišeljski preval, tall herbs, 1650 m do 1790 m a.s.l. Det. B. Anderle, 4. 8. 1989 and I. Dakskobler, 18. 7. 2013. 9748/2 (UTM 33TVM02) Slovenia: Gorenjska, the Julian Alps, Pršivec, 1700 m a.s.l., tall herbs. Det. B. Anderle & B. Zupan, 14. 7. 2013. 3.2 New localities of Peucedanum ostruthium in the Peca Mountains 9554/2 (UTM 33TVM84) Slovenia: Koroška/Carin-thia, Karavanke, Mt. Peca, along the trail leading from Jakobe towards the mountain hut Dom na Peci, 1460 m a.sl. Det. B. Vreš, I. Dakskobler & A. Seliškar, 13. 9. 2011; in tall herbs and light-filled larch-spruce forest at and under the mountain hut Dom na Peci, 1620-1660 m a.s.l.; on shady slopes under Mt. Mala Peca, in pioneer larch forest at about 1630 m to 1700 m a.s.l.; on the saddle and on the ridge from Mala Peca towards Kordeževa glava, in several spots at between 1700 m and 1810 m a.s.l., open larch, spruce and dwarf pine forest to the upper timberline. Leg. & det. B. Anderle, I. Dakskobler, V. Leban & B. Vreš, 14. 7. 2009, herbarium LJS, and I. Dakskobler & A. Seliškar, 18. 8. 2010. 9454/4 (UTM 33TVM84) Slovenia: Koroška/Carin-thia, Karavanke, Peca, the ridge to the east of Kordeževa glava, 2050 m a.s.l., dwarf pine stand. Leg. & det. I. Dakskobler, B. Anderle, V. Leban & B. Vreš, 14. 7. 2009, herbarium LJS. 9454/4 (UTM 33TVM85) Slovenia: Koroška/Carin-thia, Karavanke, Mt. Peca, ridge Kordeževa glava - Velika glava, 2010 m a.s.l., dwarf pine stand. Det. Figure 1: Distribution of Peucedanum ostruthium in Slovenia Slika 1: Razširjenost vrste Peucedanum ostruthium v Sloveniji I. Dakskobler, A. Seliškar & B. Vreš, 14. 9. 2011; Austria: Carinthia, Karavanke / Karawanken, Mt. Peca / Petzen, ridge Končnikov vrh / Kontschnik Gipfel - Bistriška špica / Feistritzer Spitze, dwarf pine stand, 2040 m a.s.l. Det. I. Dakskobler, A. Seliškar & B. Vreš, 14. 9. 2011. Peucedanum ostruthium was found on numerous spots along mountain trails on Mt. Peca/Petzen, the lowest was under the mountain hut Dom na Peci along the trail leading from Jakobe, at around 1460 m a.s.l. It is very common in pioneer larch-spruce and larch stands and in tall herb communities on shady slopes under Mala Peca. Individual localities are situated along the path from the saddle Na sedlu towards Kordeževa glava, to the timberline and further on the ridge to the east of Kordeževa glava, up to the eleva- Figure 2: Localities of Peucedanum ostruthium in the Peca Mountains Slika 2: Nahajališča vrste Peucedanum ostruthium na Peci tion of 2050 m a.s.l. It was found also in dwarf pine stand at the elevation of 2010 m on the borderline ridge between Kordeževa and Velika glava, and on the ridge between Končnikov vrh/Kontschnik Gipfel and Bistriška špica/Feistritzer Spitze at 2040 m a.s.l., also in dwarf pine stands, already in Austria. The updated distribution map was made with consideration of the listed new localities (Figure 1). Localities of Pe-ucedanum ostruthium in the Peca Mountains are presented in Figure 2. 3.3 Phytosociological description of the localities of Peucedanum ostruthium in the Peca Mountains In Table 1 we arranged 9 releves with Peucedanum ostruthium from the Peca Mountains. Three releves (No. 1-3) made at the elevation of 2010 m to 2050 m a.s.l. are classified as Alpine dwarf pine community (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo Zöttl 1951) in the sense of Poldini, Oriolo &Francescato (2004), and Karner (2007 a, b). Zupančič (2013) has established that dwarf pine community in the Southeastern Alps is different from Zöttl's association and proposes its classification into the new association Rhodothamno-Pine-tum mugo Zupančič et Žagar in Zupančič 2013. Although dwarf alpenrose was not detected on Mt. Peca, we noticed some other species listed by Zupančič (ibid.) as differential for eastern-Alpine dwarf pine stands (such as Aposeris foetida, Knautia drymeia, Car-damine enneaphyllos, Helianthemum nummularium subsp. grandiflorum, Laserpitium peucedanoides and Paederota lutea). Should Zupančič's new association Rhodothamno-Pinetum mugo pass the critical evaluation of the experts of the existing Code of Phytosocio-logical Nomenclature (Weber, Moravec & Theuril-lat 2000) and the new name is not classified as a synonym due to non-consideration of any of its parts, the name Rhodothamno-Pinetum mugo is definitely suitable as a denomination of dwarf pine community in the Southeastern and Eastern Calcareous Alps. In 113 releves of Alpine dwarf pine stands in Slovenia, Zupančič, Žagar & Culiberg (2006) did not record Peucedanum ostruthium even once; in addition, it is very rare also in our, still unpublished releves of dwarf pine stands in the Julian Alps (it is recorded only on one releve, above Log pod Mangartom, Požgana ruša under Rob nad Zagačami, 1780 m a.s.l., quadrant 9548/3, det. I. Dakskobler, 20. 9. 2004). In Austria, Peucedanum ostruthium is not that rare in the stands of the association Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo (Karner 2007 b). It has the frequency of only1% in the stands of the subas- sociation -typicum; it is slightly more frequent (frequency 16%) in the stands of the subassociation -saxi-fragetosum rotundifoliae and the most frequent (frequency 26%) in the stands of the subassociation -rhododendretosum ferruginei. According to the Austrian division, our three releves are classified into the subassociation Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo saxifragetosum rotundifoliae. Their diagnostic species is also Geum montanum, which is another rare species in the southeastern-Alpine dwarf pine stands on calcareous bedrock. In four releves (No. 4-7) at the elevation of 1630 m to 1815 m a.s.l., Peucedanum ostruthium was found in a pioneer larch forest whose tree layer is admixed with individual spruce trees. For the time being, these stands are classified into the association Rhodotha-mno-Laricetum, although we have not recorded dwarf alpenrose within them; we have, however recorded several other diagnostic species, such as Rhododendron hirsutum and Paederota lutea. Zupančič (1999) classified very similar stands under Mt. Mala Peca with dominating larch and subordinate spruce in the tree layer into the syntaxon Adenostylo glabrae-Picee-tum M. Wraber ex Zukrigl 1973 corr. Zupančič 1993 var. geogr. Cardamine trifolia Zupančič 1999 subvar. geogr. Cortusa matthioli Zupančič 1999 laricetosum Zupančič 1999. He presented this syntaxon with four releves from Mt. Peca (Mala Peca) made at the elevation of between 1665 m and 1700 m a.s.l., but without Peucedanum ostruthium. Larch stands under Mt. Mala Peca are clearly pioneer; they developed in secondary succession, but their current composition with distinctly dominating larch in the tree layer in our opinion allows for their classification into a mes-ophilous form of the association Rhodothamno-Lari-cetum (which has not yet been defined at the level of subassociation). These releves grouped together with similar larch releves from elsewhere in the Slovenian Alps (Dakskobler, Rozman & Seliškar 2013). In the absence of a comprehensive comparison of extensive phytosociological material on larch forests in Slovenia (a total of about 350 releves) we allow also for the classification of these stands into the syntaxon Adenostylo glabrae-Piceetum laricetosum. It is possible that in further succession spruce may establish itself more successfully, but the current composition of the shrub layer does not indicate that, at least not with any certainty. The last two releves (No. 8-9) in Table 1 represent tall herbs in the belt of subalpine larch-spruce forest. For the time being, they are classified into the association Peucedanetum ostruthii Rübel 1911 s. lat. A similar association Aconito ranunculifolii-Peucedanetum ostruthii was described for the Julian Alps (Dakskobler 2008), but the Peca releves cannot yet be classified into this association. This is due to the absence of diagnostic species Adenostyles alliariae and Aconitum lycoctonum subsp. ranunculifolium, and to a low floristic similarity of only 29% (according to S0rensen 1948). 4 CONCLUSIONS Peucedanum ostruthium is a character species of tall herb communities. In Slovenia, it grows more or less contiguously only in the Julian Alps, especially in the Bovec region and in Bohinj, very rarely also in the Upper Sava Valley. Its localities in the Peca Mountains in the eastern Karavanke are situated far from the localities we have known so far; nevertheless, considering its distribution in the neighbouring Austrian Carinthia (Hartl et al., ibid.) its occurrence in the Upper Savinja Valley, in the transitional region between the Savinja Alps and the eastern Karavanke is also possible. Until recently, this species was overlooked in the Slovenian part of the Peca Mountains, so we have conducted a phytosociological inventory of some of its localities. It was found in the elevation belt between 1460 m and 2050 m a.s.l., with their main distribution area in the subalpine belt, in tall herb stands (Peucedanetum ostruthii s. lat.), in pioneer larch and larch-spruce forest (Rhodothamno-Laricetum s. lat., Adenostylo glabrae-Piceetum laricetosum Zupančič 1999) and in southeastern-Alpine dwarf pine stands (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo = Rhodothamno--Pinetum mugo sensu Zupančič 2013). As a whole, Mt. Peca undoubtedly features rich and fascinating flora (T. Wraber 1994) with floristic curiosities such as Primula minima, Ranunculus alpestris, Cortusa matthioli and, for now only at the Austrian side of the mountain range, Pinus cembra, Linnaea borealis and Helictotri-chon petzense. Peucedanum ostruthium is not considered a curiosity, but its occurrence in the eastern Karavanke Alps is nevertheless fascinating and importantly supplements our knowledge of its distribution in Slovenia. 5 POVZETEK 5.1 Uvod Peucedanum ostruthium je južnoevropska montanska vrsta, značilnica združb visokih steblik iz razreda Mulgedio-Aconitetea. Razširjena je v celotnem alpskem loku, prav tako v nekaterih drugih gorovjih (npr. Pireneji, Apenini) - Aeschimann et al. (2004: 1136). V Sloveniji so bila doslej znana le nahajališča v Julijskih Alpah (martinčič 2007: 407, Dakskobler 2008: 7778), kjer smo nekoliko raziskali tudi njene združbe (Dakskobler, ibid.). Poznavanje njene razširjenosti v tem gorovju smo v zadnjih letih dopolnili z najdbami na nekaterih novih nahajališčih. Doslej so ostala prezrta njena nahajališča v vzhodnih Karavankah, v pogorju Pece. V tem pogorju so jo sicer že dolgo poznali na avstrijski strani (Welden 1840: 203: v ruševju pred rudnikom svinca (Ashkerza); Hartl et al. 1992: 268). Z opisom nahajališč in rastišč v slovenskem delu Pece dopolnjujemo vednost o njenem uspevanju v Sloveniji (slike 3 do 12). 5.2 Metode Floristične in fitocenološke popise smo naredili po ustaljenih srednjeevropskih metodah (Ehrendorfer & Hamann 1965, Jalas & Suominen 1967, Braun-Blanquet 1964) in jih vnesli v bazo podatkov FloVeg-Si (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). S pomočjo te baze smo izdelali tudi sliko 1. Kombinirane ocene zastiranja in obilnosti smo pretvorili v števila od 1 do 9 (van der Maarel 1979). Fitocenološke popise sestojev z vrsto Peucedanum ostruthium smo med seboj primerjali s hierarhično klasifikacijo in pri tem uporabili programski paket SYN-TAX 2000 (Podani 2001). Izbrali smo metodo kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj (UPGMA) in kot količnik različnosti uporabili Wishartov koeficient similarity ratio. Nomenklaturni vir za imena praprotnic in se-menk je Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007). Martinčič (2003, 2011) je nomenklaturni vir za imena mahov. Nomenklaturni vir za imena sintaksonov so Theurillat (2004) in Šilc & Čarni (2012). Geološka podlaga raziskovanega območja je triasni dolomit in apnenec (Buser 2009), ponekod na ovršju gore so si- likatne primesi in so zato tla nekoliko zakisana. Podnebje je gorsko, s povprečno letno množino padavin od 1400 mm do 1500 mm in povprečno letno temperaturo od 2 °C do 4 °C (B. Zupančič 1998, Cegnar 1998). Avtor vseh fotografij je B. Vreš. 5.3 Rezultati in razprava 5.3.1 Nova nahajališča vrste Peucedanum ostruthium v Julijskih Alpah Vrsta Peucedanum ostruthium je v Sloveniji najbolj pogosta v zahodnem delu Julijskih Alp, predvsem na Bovškem. Precej je tudi nahajališč v Triglavskem pogorju, ne samo v dolini Triglavskih jezer, temveč tudi v Fužinskih planinah. Nekatera so v že znanih kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore (9648/2, 9649/1), nekaj pa jih je tudi v novih kvadrantih (9649/3 in 9748/2), ki jih v zadnji objavljeni arealni karti (Dak-skobler, ibid.) še nismo upoštevali. 9548/1 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Rateče, opuščena smučarska skakalnica nad Ledinami, visoko steblikovje, okoli 880 m nm. v. Det. A. Seliškar & B. Trčak, 16. 7. 2013. 9648/2 (UTM 33TVM03) Slovenija: Gorenjska, Bohinj, Julijske Alpe, Triglavsko pogorje, zgornji del Velske doline, visoko steblikovje na poraslem melišču, okoli 2040 m nm. v. Det I. Dakskobler, 17. 7. 2013. 9649/1 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Triglavsko pogorje, od Malega polja proti pl. pod Mišelj vrhom, 1690 m nm. v. in pod Mišelj vrhom, ob poti na Koštrunovec, v vrzelih med ruševjem, 1850 m nm. v. Det. I. Dakskobler, V. Dakskobler & B. Zupan, 13. 7. 2011; srednji del Velske doline, visoko steblikovje na poraslem melišču, okoli 1850 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 17. 7. 2013. 9649/3 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Fužinske planine, nad pl. Jezerce, 1790 m nm. v. in na Jezerskem prevalu, 1940 m nm. v., visoko steblikovje v gruščnati kotanji. Det. B. An-derle, 5. 8. 1993 in I. Dakskobler & B. Zupan, 5. 8. 2009; ob poti od Jezerskega prevala proti pl. pod Mišelj vrhom, vrzelasto macesnovje, 1800 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 14. 10. 2010; Mišeljska planina, pašnik in žleb pod Mišeljskim prevalom, visoko steblikovje, 1650 m do 1790 m nm. v. Det. B. An-derle, 4. 8. 1989 in I. Dakskobler, 18. 7. 2013. 9748/2 (UTM 33TVM02) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Pršivec, 1700 m nm. v., visoko steblikovje. Det. B. Anderle & B. Zupan, 14. 7. 2013. 5.3.2 Nova nahajališča vrste Peucedanum ostruthium v pogorju Pece 9554/2 (UTM 33TVM84) Slovenija: Koroška, Karavanke, Peca, južni greben, ob poti od Jakobe proti domu na Peci, 1450 m nm. v. Det. B. Vreš, I. Dakskobler & A. Seliškar, 13. 9. 2011; v visokem steb-likovju in v svetlem macesnovo-smrekovem gozdu pri in pod Domom na Peci, 1620-1660 m nm. v.; na osojah pod Malo Peco, v pionirskem macesnovem gozdu, okoli 1630 m do 1700 m nm. v.; na sedlu in na grebenu od Male Pece proti Kordeževi glavi, na več krajih od 1700 m do 1810 m nm. v., vrzelast gozd macesna, smreke in rušja do zgornje gozdne meje. Leg. & det. B. Anderle, I. Dakskobler, V. Leban & B. Vreš, 14. 7. 2009, herbarij LJS, in I. Dakskobler & A. Seliškar, 18. 8. 2010. 9454/4 (UTM 33TVM84) Slovenija: Koroška, Karavanke, Peca, greben vzhodno od Kordeževe glave, 2050 m nm. v., ruševje. Leg. & det. I. Dakskobler, B. Anderle, V. Leban & B. Vreš, 14. 7. 2009, herbarij LJS. 9454/4 (UTM 33TVM85) Slovenija: Koroška, Karavanke, greben Kordeževa glava-Velika glava, 2010 m nm. v., ruševje. Det. I. Dakskobler, A. Seliškar & B. Vreš, 14. 9. 2011; Avstrija: Koroška, Karavanke, Peca, greben Končnikov vrh-Bistriška špica, ruševje, 2040 m nm. v. Det. I. Dakskobler, A. Seliškar & B. Vreš, 14. 9. 2011. Na Peci smo vrsto Peucedanum ostruthium našli na mnogih krajih ob planinskih poteh, najnižje pod Domom na Peci, ob poti iz Jakobe, okoli 1460 m nm. v. Precej pogosta je v pionirskih macesnovo-smrekovih in macesnovih gozdovih in v visokem steblikovju na osojnih pobočjih pod Malo Peco. Posamezna nahajališča so ob poti iz sedla (Na sedlu) proti Kordeževi glavi, do gozdne meje in naprej na grebenu vzhodno od Kordeževe glave, do nadmorske višine 2050 m. V ruševju, na nadmorski višini okoli 2010 m, smo jo našli na mejnem grebenu med Kordeževo in Veliko glavo, prav tako v ruševju raste tudi na grebenu med Končnikovim vrhom in Bistriško špico, 2040 m nm. v., že v Avstriji. Ob upoštevanju naštetih novih nahajališč smo izdelali dopolnjeno arealno karto (slika 1). Nahajališča vrste Peucedanum ostruthium na Peci prikazujemo na sliki 2. 5.3.3 Fitocenološka oznaka nahajališč vrste Peuceda-num ostruthium v pogorju Pece V preglednici 1 smo uredili 9 fitocenoloških popisov, ki smo jih naredili v pogorju Pece in v katerih uspeva vrsta Peucedanum ostruthium. Tri popise (št. 1-3), nar- edili smo jih na nadmorski višini 2010 m do 2050 m, uvrščamo v alpsko ruševje, Rhododendro hirsuti-Pine-tum mugo Zöttl 1951, tako kot ga pojmujejo Poldini, Oriolo in Francescato (2004) ter Karner (2007 a, b). Zupančič (2013) utemeljuje, da se ruševje v Jugovzhodnih Alpah razlikuje od Zöttlove asociacije in predlaga njegovo uvrstitev v novo asociacijo Rhodotha-mno-Pinetum mugo Zupančič et Žagar in Zupančič 2013. V popisanih sestojih na Peci slečnika nismo opazili, pač pa nekaj drugih vrst, ki jih Zupančič (ibid.) navaja kot razlikovalnice za vzhodnoalpsko ruševje (na primer vrste Aposeris foetida, Knautia drymeia, Cardamine enneaphyllos, Helianthemum nummulari-um subsp. grandiflorum, Laserpitium peucedanoides in Paederota lutea). Če bo Zupančičeva nova asociacija Rhodothamno-Pinetum mugo zdržala kritično presojo specialistov veljavnega Kodeksa fitocenološke nomenklature - Weber, Moravec & Theurillat (2000) in novo ime ne bo uvrščeno med sinonime zaradi neupoštevanja katerega od njegovih členov, je vsekakor ime Rhodothamno-Pinetum mugo primerno za poimenovanje ruševja v karbonatnih Jugovzhodnih in Vzhodnih Alpah. Zupančič, Žagar & Culiberg (2006) v 113 fitocenoloških popisih alpskega ruševja v Sloveniji vrste Peucedanum ostruthium niso popisali niti enkrat, tudi v naših še neobjavljenih popisih ruševja v Julijskih Alpah je zelo redka (zapisana samo na enem popisu nad Logom pod Mangartom, Požgana ruša pod Robom nad Zagačami, 1780 m nm. v., kvadrant 9548/3, det. I. Dakskobler, 20. 9. 2004). V Avstriji vrsta Peucedanum ostruthium v sestojih asociacije Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo ni tako redka (Karner 2007 b). Frekvenco samo 1 % ima v sestojih subasociacije -typicum, nekoliko pogostejša (frekvenca 16 %) je v sestojih subasociacije -saxifragetosum rotundifoliae in najbolj pogosta (frekvenca 26 %) v sestojih subasociacije -rhododendretosum ferruginei. Naše tri popise po avstrijski členitvi uvrščamo v sub-asociacijo Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo saxifragetosum rotundifoliae. Diagnostična zanje je tudi vrsta Geum montanum, ki je prav tako redkost v jugovzhod-noalpskem ruševju na karbonatni podlagi. V štirih popisih (št. 4-7) na nadmorski višini od 1630 m do 1815 m smo vrsto Peucedanum ostruthium našli v pionirskem macesnovem gozdu, kjer je v drevesni plasti posamično primešana smreka. Za zdaj te sestoje uvrščamo v asociacijo Rhodothamno-Laricetum, čeprav v njih slečnika nismo popisali, pač pa nekaj drugih diagnostičnih vrst, na primer Rhododendron hirsutum in Paederota lutea. Zupančič (1999) je precej podobne sestoje pod Malo Peco, v katerih je v drevesni plasti prevladoval macesen, smreka je bila podrejena, uvrstil v sintakson Adenostylo glabrae-Piceetum M. Wraber ex Zukrigl 1973 corr. Zupančič 1993 var. geogr. Cardamine trifolia Zupančič 1999 subvar. geogr. Cor-tusa matthioli Zupančič 1999 laricetosum Zupančič 1999. Ta sintakson je predstavil s štirimi popisi s Pece (Mala Peca), na nadmorski višini med 1665 m in 1700 m, v njih pa vrste Peucedanum ostruthium ni popisal. Nedvomno so macesnovi sestoji pod Malo Peco pionirski, razvili so se v drugotni sukcesiji, vendar sedanja zgradba, z očitno dominantnim macesnom v drevesni plasti, po našem mnenju dopušča njihovo uvrstitev v mezofilno obliko asociacijo Rhodothamno-Laricetum (ki je na rangu subasociacije še nismo opredelili). Ti popisi so se namreč združevali skupaj s podobnimi popisi macesnovja drugod v slovenskih Alpah - Dakskobler, Rozman & Seliškar (2013). Ker celovite primerjave zelo obsežnega fitocenološkega gradiva o macesnovih gozdovih v Sloveniji (skupno okoli 350 popisov) še nismo opravili, dopuščamo tudi uvrstitev teh sestojev v sintakson Adenostylo glabrae-Piceetum laricetosum. Mogoče je, da se bo smreka v nadaljnji sukcesiji močneje uveljavila, čeprav zdajšnja zgradba grmovne plasti tega, vsaj očitno, ne nakazuje. Zadnja dva popisa v preglednici 1 (št. 8-9) predstavljata visoko steblikovje v pasu subalpinskega mac-esnovo-smrekovega gozda. Za zdaj ju uvrščamo v asociacijo Peucedanetum ostruthii Rübel 1911 s. lat. V Julijskih Alpah smo opisali nekoliko podobno asociacijo Aconito ranunculifolii-Peucedanetum ostruthii (Dakskobler 2008), vendar popisov s Pece za zdaj v to asociacijo ne moremo uvrstiti. Razloga sta odsotnosti diagnostičnih vrst Adenostyles alliariae in Aconitum lycoctonum subsp. ranunculifolium in majhna flo-ristična podobnost, ki je po S0rensenu (1948) le 29 %. 5.4 Zaključki Vrsta Peucedanum ostruthium je značilnica združb visokih steblik, ki v Sloveniji bolj pogosto in sklenjeno uspeva le v Julijskih Alpah, predvsem na Bovškem in v Bohinju, zelo redko tudi v Zgornjesavski dolini. Njena nova nahajališča v pogorju Pece v vzhodnih Karavankah so od ostalih do zdaj znanih nahajališč precej oddaljena, vendar glede na razširjenost na sosednjem avstrijskem Koroškem (Hartl et al., ibid.) ni izključeno njeno pojavljanje tudi v Zgornji Savinjski dolini, v prehodnem območju med Savinjskimi Alpami in vzhodnimi Karavankami. V slovenskem delu Pece smo to vrsto do nedavnega spregledali, zato smo nekatera njena nahajališča fitocenološko popisali. Našli smo jo v višinskem pasu od 1460 m do 2050 m, s težiščem uspe-vanja v subalpinskem pasu, v sestojih visokih steblik (Peucedanetum ostruthii s. lat.), v pionirskem mac- esnovem in macesnovo-smrekovem gozdu (Rhodotha-mno-Laricetum s. lat., Adenostylo glabrae-Piceetum la-ricetosum Zupančič 1999) in v jugovzhodnoalpskem ruševju (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo = Rhodot-hamno-Pinetum mugo sensu Zupančič 2013). Peca kot celota ima nedvomno bogato in zanimivo floro (T. Wraber 1994), s florističnimi posebnostmi, kot so vrste Primula minima, Ranunculus alpestris, Cortusa matthioli in, za zdaj samo na avstrijski strani pogorja, vrste Pinus cembra, Linnaea borealis in Helictotrichon petzense. Vrste Peucedanum ostruthium ne štejemo med te posebnosti, kljub temu je pojavljanje v vzhodnih Karavankah zanimivo, in bistveno dopolnjuje njeno do zdaj znano razširjenost v Sloveniji. ACKNOWLEDGEMENTS - ZAHVALA We are grateful to Branka Trčak, Branko Zupan, Vid Leban and Vid Dakskobler for their assistance in the field inventory and to Academician Dr. Mitja Zupančič for his review of the text, comments, corrections and advice. Iztok Sajko prepared Figure 2 for print. English translation by Andreja Šalamon Verbič. REFERENCES - LITERATURA Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auf., Springer Verlag, Wien-New York. Buser, S., 2009: Geološka karta Slovenije 1: 250.000. Geological map of Slovenia 1.250,000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Cegnar. T, 1998: Temperatura zraka. V: Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Državna založba Slovenije, Ljubljana, pp. 100-101. Dakskobler, I., 2008: Združbe visokih steblik v Julijskih Alpah in v severnem delu Trnovskega gozda (severozahodna in zahodna Slovenija). Tall herb communities in the Julian Alps and in the northern part of the Trnovski gozd plateau (northwestern and western Slovenia). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 49 (1): 57-164. Dakskobler, I., A. Rozman & A. Seliškar, 2013: Forest and scrub communities with green alder (Alnus viridis) in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 12 (2): 95-185. Ehrendorfer, F. & U. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Ber. Deutsch. Bot. Ges. 78: 35-50. Hartl, H., G. Kniely, G. H. Leute, H. Niklfeld & M. Perko, 1992: Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. Jalas, J. & J. Suominen, 1967: Mapping the distribution of Europaean vascular plants. Memoranda Soc. pro Fauna Flora Fennica 43: 60-72. Karner, P., 2007 a: Pinion mugo Pawl. 1928 s. l. V: Willner, W. & G. Grabherr (eds.) 2007: Die Wälder und Gebüsche Österreichs. Ein Bestimmungswerk mit Tabellen. 1. Textband. Spektrum Akademischer Verlag in Elsevier, Heidelberg, pp. 209-218. Karner, P., 2007 b: Pinion mugo Pawl. 1928 s. l. V: Willner, W. & G. Grabherr (eds.) 2007: Die Wälder und Gebüsche Österreichs. Ein Bestimmungswerk mit Tabellen. 2. Tebellenband. Spektrum Akademischer Verlag in Elsevier, Heidelberg, pp. 248-259. Maarel van der, E., 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio 39 (2): 97-114. Martinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 91-166. Martinčič, A., 2007: Apiaceae - kobulnice. V: Martinčič, A. (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana: 379-412. Martinčič, A., 2011: Seznam jetrenjakov (Marchanthiophyta) in rogovnjakov (Anthocerotophyta) Slovenije. Annotated Checklist of Slovenian Liverworts (Marchanthiophyta) and Hornworts (Anthocerotophyta). Scopolia (Ljubljana) 72: 1-38. Martincic, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Podani, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest. Poldini, L., G. Oriolo & C. Francescato, 2004: Mountain pine scrubs and heaths with Ericaceae in the south-eastern Alps. Plant Biosystems 138 (1): 53-85. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. S0rensen, Th., 1948: A method of establishing groups of equal amplitude in plant sociology based on similarity of species content. Det Kongelige Danske Videnskaberns Selskab, Biologiske Skrifter (Kobenhavn) 5 (4): 1-34. Šilc, U. & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113-164. Theurillat, J.-P., 2004: Pflanzensoziologisches System. V: Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theuri-llat: Flora alpina 3: Register. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien: 301-313. Weber, H. E., J. Moravec & J. P. Theurillat, 2000: International Code of Phytosociological Nomenclature. 3rd. Edition. J. Veg. Sci. 11 (5): 739-766. Welden von L., 1840: Botanische Wanderungen durch Steyermark. Flora (Regensburg) 12: 177-191, 199-207. Wraber, T., 1994: Rastlinstvo Pece. In: Gams, I., M. Čas &T. Wraber: Peca. Enciklopedija Slovenije 8, Nos/Pli, Mladinska knjiga, Ljubljana: pp. 281. Zupančič, B., 1998: Padavine. V: Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Državna založba Slovenije, Ljubljana, pp. 98-99. Zupančič, M., 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije (Spruce forests in Slovenia). Dela (Opera) 4. razreda SAZU 36: 1-212 + tabele. Zupančič, M., 2013: New considerations on southeast-Alpine and Dinaric-central Balkan dwarf pine. Hrvatska misao (Sarajevo) 17 (1) / 13 (61) nova serija sv. 46: 156-172. Zupančič, M., V. Žagar, M. Culiberg, 2006: Slovensko alpsko ruševje v primerjavi z evropskimi ruševji (Rhodot-hamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea) = Slovene Pinus mugo scrub in comparison with European Pinus mugo scrub (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razred za naravoslovne vede, Dela 40: 1-112 pp. + dve fitocenološki tabeli (two phytosociological tables), Ljubljana. Figure 3: Peucedanum ostruthium - inflorescence Slika 3: Jaščarica (Peucedanum ostruthium) - socvetje Figure 4: Peucedanum ostruthium - plant Slika 4: Jaščarica (Peucedanum ostruthium) - rastlina Figure 5: Peucedanum ostruthium on the alpine meadow near the alpine cotage on the Mt. Peca Slika 5: Jaščarica (Peucedanum ostruthium) na visokogorskem travniku pri planinski koči na Peci Figure 7: Mt. Peca - eastern part with the highest peak Kordeževa glava Slika 7: Peca - vzhodni del z najvišjim vrhom Kordeževo glavo Figure 8: Mt. Peca - western part with the highest peak Bistriška špica Slika 8: Peca - zahodni del z vrhom Bistriška špica Figure 9: A small valley Poljska jama between peaks Kordeževa glava and Velika glava, one of the localities of Peucedanum ostruthium on the top of Peca Mountains Slika 9: Dolinica Poljska jama med vrhovoma Kordeževa in Velika glava, eno od nahajališč jaščarice na ovršju Pece Figure 10: Hieracium alpinum grows close to the Peuceda-num ostruthium stands on the Peca Mountains Slika 10: Alpska škržolica (Hieracium alpinum) uspeva v bližini rastišč jaščarice na ovršju Pece Figure 11: Primula minima - rare species (R) of Slovenian flora is very common on the top of Peca Mountains Slika 11: Najmanjši jeglič (Primula minima) - redka vrsta (R) slovenske flore je na ovršju Pece dokaj pogosta Figure 12: Geum montanum, together with Peucedanum ostruthium one of the species in the association Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo Slika 12: Gorska sretena (Geum montanum), skupaj z jaščarico ena izmed vrst v asociaciji Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo Table 1: Communities with Peucedanum ostruthium in the Peca Mts. Preglednica 1: Združbe z vrsto Peucedanum ostruthium v pogorju Pece Number of releve (Zaporedna številka popisa) 1 co tN Database number of releve (Delovna številka popisa) © m CO CO CO CO Locality (Nahajališče) a a cv ee - val C« ^ ca ek Oi jS a a ck eš ePšir Quadrant (Kvadrant) o Ko Coordinate GK Y (D-48) Coordinate GK X (D-48) 4 8 4 4 7 4 4 8 4 EP Erico-Pinetea Pinus mugo Rhododendron hirsutum Erica carnea Galium austriacum Calamagrostis varia Juniperus sibirica Rubus saxatilis Aquilegia nigricans VP Vaccinio-Piceetea E2b I E2a E1 E1 E1 E2a E1 E1 Vaccinium myrtillus E1 2 2 3 1 1 + 1 Luzula sylvatica s. lat. E1 + + + 2 2 1 1 Oxalis acetosella E1 + 1 1 1 1 1 1 Vaccinium vitis-idaea E1 2 + + + + + + Dryopteris dilatata E1 + + + 1 + + 1 Dryopteris expansa E1 + + 1 + 1 Calamagrostis villosa E1 + 2 2 1 + Gentiana asclepiadea E1 + 1 + Aposeris foetida E1 + + + Rosa pendulina E2a + + + + Larix decidua E3b 4 4 4 3 Larix decidua E3a + + + + Larix decidua E2b + + Picea abies E3b + + 1 + Picea abies E3a 1 + + Picea abies E2b + + + Picea abies E2a + Pr. Fr. 7 78 6 67 3 33 + 3 33 3 33 2 22 2 22 1 11 3 9 100 3 9 10 + 8 89 7 78 7 78 6 67 5 56 + 5 56 4 44 4 44 4 44 4 44 2 22 4 44 3 33 3 33 1 11 2 3 4 5 6 7 8 9 m m 4 5 5 3 Number of releve (Zaporedna številka popisa) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Luzula luzuloides fincl. subsp. rubella) E1 + + 1 1 4 44 Valeriana tripteris E1 + + + + 4 44 Homogyne sylvestris E1 + 1 + 3 33 Polystichum lonchitis E1 + + + 3 33 Melampyrum sylvaticum E1 + + 3 33 Saxifraga cuneifolia E1 + 1 2 22 Lonicera nigra E2a + + 2 22 Gymnocarpium dryopteris E1 + + 2 22 Clematis alpina E1 + + 2 22 Homogyne alpina E1 1 11 Lonicera caerulea E2a + 1 11 Hieracium murorum E1 + 1 11 Luzula luzulina E1 + 1 11 BA Betulo carpaticae-Alnetea viridis Sorbus chamaemespilus E2a + + + + 1 5 56 Alnus viridis E2b + 1 1 + 4 44 Salix appendiculata E3a r 1 11 Salix appendiculata E2b 1 1 + + 4 44 Salix appendiculata E2a + + 2 22 Ribes alpinum E2a + + + + 4 44 Salix waldsteiniana E2a 2 + 3 33 Ribes petraeum E2a + 1 11 Cortusa matthioli E1 + 1 11 MuA Mulgedio-Aconitetea 100 Peucedanum ostruthium E1 1 1 1 2 2 + 4 3 3 9 Viola biflora E1 1 1 1 + 1 1 + + + 9 100 Rumex arifolius E1 + + + 1 1 + + + 8 89 Veratrum album fincl. subsp. lobelianum) E1 + + + 1 + 1 2 7 78 Hypericum maculatum E1 + 1 1 1 + 1 2 7 78 Poa hybrida E1 + + 1 + + + + 7 78 Saxifraga rotundifolia E1 + + + 1 1 1 + 7 78 Chaerophyllum hirsutum E1 + 2 1 1 + 1 6 67 Geranium sylvaticum E1 1 + 1 + + + 6 67 Geum rivale E1 + 1 1 1 + + 6 67 Polygonatum verticillatum E1 + 1 1 1 + 1 6 67 Senecio cacaliaster E1 2 2 3 2 + + 6 67 Adenostyles alliariae E1 + 1 + 1 + 5 56 Athyrium filix-femina E1 1 + + + + 5 56 Epilobium alpestre E1 + + + 1 4 44 Senecio ovatus E1 + + + + 4 44 Thalictrum aquilegiifolium E1 + + + + 4 44 Alchemilla xanthochlora E1 + + 3 33 Primula elatior E1 + 1 + 3 33 Doronicum austriacum E1 1 + 3 3 33 Stellaria nemorum E1 1 + + 3 33 Milium effusum E1 + + 2 22 Scrophularia scopolii E1 + + 2 22 Heracleum montanum E1 + + 2 22 Allium victorialis E1 + 1 11 Phyteuma ovatum E1 + 1 11 Aconitum variegatum E1 1 1 11 Silene dioica E1 + 1 11 Cirsium carniolicum E1 + 1 11 AF Aremonio-Fagion Helleborus niger E1 + 1 1 + 1 + 6 67 Knautia drymeia E1 + + + + 1 5 56 Cardamine enneaphyllos E1 + + + + 4 44 Cardamine trifolia E1 + 1 11 FS Fagetalia sylvaticae 67 Chrysosplenium alternifolium E1 + + + + + + 6 Poa nemoralis E1 + + + + + + 6 67 Myosotis sylvatica E1 + + + 1 + + 6 67 Daphne mezereum E2a + + + + + 5 56 Galeobdolon flavidum E1 + + + + + 5 56 Epilobium montanum E1 + + + + 4 44 Dryopteris filix-mas E1 1 1 1 + 4 44 Melica nutans E1 + + + + 4 44 Euphorbia amygdaloides E1 1 + + + 4 44 Lilium martagon E1 + + + + 4 44 Number of releve (Zaporedna številka popisa) Symphytum tuberosum Paris quadrifolia Lonicera alpigena Mercurialis perennis Acer pseudoplatanus Acer pseudoplatanus Acer pseudoplatanus Actaea spicata Adoxa moschatellina Polystichum aculeatum Mycelis muralis Viola reichenbachiana QF Querco-Fagetea Anemone nemorosa Hepatica nobilis Festuca heterophylla Sorbus aria Moehringia trinervia Cruciata glabra Dactylorhiza fuchsii SSC Sambuco-Salicion capreae Rubus idaeus Sorbus aucuparia Sorbus aucuparia Sorbus aucuparia Sorbus aucuparia Betula pendula EA Epilobietea angustifolii Urtica dioica Fragaria vesca Chamaenerion angustifolium Cirsium arvense ES Elyno-Seslerietea Phyteuma orbiculare Astrantia bavarica Soldanella alpina Heliosperma alpestre Campanula witasekiana Polygonum viviparum Alchemilla fissa Galium anisophyllum Scabiosa lucida Sesleria caerulea subsp. calcaria Myosotis alpestris Saxifraga exarata subsp. moschata Helianthemum nummularium subsp. grandiflorum Laserpitium peucedanoides Carex ferruginea Lotus alpinus Aster bellidiastrum Parnassia palustris Betonica alopecuros Ranunculus montanus CU Calluno-Ulicetea Geum montanum Coeloglossum viride Potentilla aurea Pseudorchis albida PaT Poo alpinae-Trisetalia Ranunculus nemorosus Trollius europaeus Poa alpina Festuca nigrescens Cerastium fontanum Pimpinella major subsp. rubra MA Molinio-Arrhenatheretea Veronica chamaedrys Caltha palustris Deschampsia cespitosa E1 E1 E2a E1 E3a E2b E2a E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E2a E1 E1 E1 E2a E3a E2b E2a E1 E2b E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 E1 Pr. 3 3 3 3 2 1 1 2 2 1 1 1 4 4 2 1 1 1 1 6 2 1 2 1 1 Fr. 33 33 33 33 22 11 11 22 22 11 11 11 44 44 22 11 11 11 11 67 22 11 22 11 11 5 56 4 44 2 22 1 11 56 56 44 44 44 33 33 22 22 22 E1 + 1 +. 3 33 E1 .+ + + 3 33 E1 + + 2 22 E1 r 1 11 E1 .+ + + + 4 44 E1 + + + 3 33 E1 + + 2 22 E1 + + 2 22 E1 + 1 11 E1 + 1 11 E1 .+ + + + 4 44 E1 .+ + 2 22 E1 .+ + 2 22 1 2 4 5 6 7 8 9 + + + + + + + + + + 1 + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 1 FB Number of releve (Zaporedna številka popisa) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Astrantia major E1 + .1 Trifolio-Geranietea Verbascum lanatum E1 + . + .2 Euphorbia cyparissias E1 + .1 Thlaspietea rotundifolii Festuca nitida E1 + + 1 . .3 Campanula cochleariifolia E1 + + . .2 Gymnocarpium robertianum E1 + + .2 Homogyne discolor E1 + .1 Adenostyles glabra E1 + .1 Arabis alpina E1 + .1 Chamaenerion palustre E1 + .1 Scrophularia juratensis E1 r .1 Trisetum argenteum E1 + .1 Cystopteris montana E1 1 .1 Asplenietea trichomanis Asplenium viride E1 + + + 1 + + . .6 Paederota lutea E1 + + + + . .4 Cystop te ris fragilis E1 + + 1 + .4 Polypodium vulgare E1 + .1 Moehringia muscosa E1 + .1 Saxifraga crustata E1 + .1 Asplenium trichomanes E1 + .1 Mosses and lichens (Mahovi in lišaji) Rhytidiadelphus triquetrus E0 + 2 1 + + . .5 Tortella tortuosa E0 + + + + + . .5 Dicranum scoparium E0 + + + . .4 Ctenidium molluscum E0 + + + .3 Fissidens dubius E0 + + .2 Plagiochila porelloides E0 + + .2 Rhytidiadelphus loreus E0 + + . .2 Hylocomium splendens E0 + .1 Cladonia pyxidata E0 + .1 Polytrichum formosum E0 + .1 Schistidium apocarpum E0 + .1 Peltigera canina E0 + .1 Isothecium alopecuroides E0 + . .1 22 11 33 22 22 67 44 44 11 11 11 11 56 56 44 33 22 22 22 11 NEW LOCALITY AND SITES OF PULMONARIA AUSTRALIS IN THE TRIGLAV MOUNTAINS (THE JULIAN ALPS, NW SLOVENIA) NOVO NAHAJALIŠČE IN RASTIŠČA VRSTE PULMONARIA AUSTRALIS V TRIGLAVSKEM POGORJU (JULIJSKE ALPE, SLOVENIJA) Igor DAKSKOBLER1 & Branko ZUPAN2 ABSTRACT UDC 581.9(234.323.6:497.4):582.901 New locality and sites of Pulmonaria australis in the Triglav Mountains (the Julian Alps, NW Slovenia) The paper describes a new locality and sites of Pulmu-naria australis in the Triglav Mountains under the peak Spodnja Brda on the northern edge of the Pokljuka plateau. Pulmonaria australis is a new species in the flora of both the Triglav National Park and the eastern Julian Alps. This locality is very different from its other known localities in Slovenia in terms of its elevation belt (almost 1800 m a.s.l.) and its sites (stony grassland on an overgrown scree slope with dominating species of the class Elyno-Seslerietea); it is, however, similar to some Pulmonaria australis sites in other Alpine regions, such as South Tyrol in N Italy. Key words: phytogeography, phytosociology, Pulmonaria australis, Julian Alps, Triglav National Park, northwestern Slovenia IZVLEČEK UDK 581.9(234.323.6:497.4):582.901 Novo nahajališče in rastišča vrste Pulmonaria australis v Triglavskem pogorju (Julijske Alpe, Slovenija) Opisujemo novo nahajališče in rastišča vrste Pulmuna-ria australis v Triglavskem pogorju, pod vzpetino Spodnja Brda na severnem robu Pokljuke. To je novost za floro Triglavskega narodnega parka in vzhodnih Julijskih Alp. Po višinskem pasu uspevanja (skoraj 1800 m nm. v.) in rastiščih (kamnito travišče na poraslem melišču s prevladujočimi vrstami razreda Elyno-Seslerietea) se to nahajališče precej razlikuje od njenih drugih znanih nahajališč v Sloveniji, podobno pa je nekaterim njenim nahajališčem v drugih alpskih pokrajinah, na primer na Južnem Tirolskem v severni Italiji. Ključne besede: fitogeografija, fitocenologija, Pulmonaria australis, Julijske Alpe, Triglavski narodni park, severozahodna Slovenija 1 Dr., the Jovan Hadži Institute of Biology of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Regional research unit, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin, igor.dakskobler@zrc-sazu.si 2 Savica 6, SI-4264 Bohinjska Bistrica FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 54/2, 25-36, LJUBLJANA 2013 1 INTRODUCTION Pulmonaria australis is an Alpine-Illyrian species, a character species of thermophilous forest edges and tall herbs on nutrient-poor sites from the class Trifo-lio-Gerenietea. In the Alps, it occurs in the montane and subalpine belt, rarely also in the colline and even in the alpine belt on calcareous, mixed calcareous-silicate, rarely also on silicate bedrock, on neutral to alkaline dry soils (Aeschimann et al. 2004: 74). Its sites in Slovenia include dry meadows, shrubs and light-filled woods from lowland to the montane belt, with certainty mainly in the sub-Mediterranean and Dinaric phytogeographical regions (Jogan 2007: 538). Its distribution in Slovenia has not yet been fully researched. In the past, there was no differentiation between the similar taxa Pulmonaria angustifolia and P. australis (the first description of the latter dates back to 1975 - Sauer 1975), with both determined as P. angustifolia. For Pulmonaria angustifolia, Horvatic & Tomažič (1939: 82) list localities beyond the Javornik hills, in the Notranjska and Gorica regions (citing Paulin), scattered and rare localities in the Podravje region around Radgona, near Slovenj Gradec and Celje (Sv. Miklavž) - the source for these localities is Hayek. They report its find on the southern margins of Mt. Begunjščica by R. Justin (herbarium), but this specimen is currently not held in LJU (Bačič, in litt.). As a new locality they mention the Polhograjsko hribovje hills (to the south of Grmada, north and south from Goljak). Jogan (ibid.) is of the opinion that Pul- monaria angustifolia most likely occurs only in eastern Slovenia. Jogan et al. (2001: 305) published only the distribution map for the species aggregate Pulmonaria angustifolia agg., but without any marked localities in the Alps (not even Justin's locality under Mt. Begunjščica). Without a thorough revision of herbarium material it is therefore impossible to give a detailed presentation of the distribution of Pulmonaria australis in Slovenia. According to our information it is generally distributed in the Central Soča Valley, but is frequent also in Karst (see also Zupančič & Žagar 2006) and Istria (including the Italian part of the Gorica and Trieste Karst - Poldini 2009: 436). In the foothills of the Julian Alps it was found on the Hlevnik ridge and under the neighbouring Kolovrat ridge (9848/1) - Dakskobler (1998), as well as on the southern slopes of Mt. Matajur above Jevšček, at the elevation of 940 m (Dakskobler 2005, Table 2, releve No. 13). It is more frequent in the foothills of the Italian part of the Julian Alps (the ridge of Stol, Monte Musi/ Muzci, Resia, the Raccolana Valley) - Poldini 2002: 394, Gobbo & Poldini 2005: 183). We find Branko Zupan's discovery in the Triglav Mts., at the elevation of almost 1800 m and in completely different communities than those known until then, surprising and worthy of detailed presentation. We therefore present the new locality and compare its site with other sites known so far in the southern foothills of the Julian Alps. 2 METHODS Floristic records and phytosociological releves were made according to the established Central European methods (Ehrendorfer & Hamann 1965, Braun-Blanquet 1964) and entered into the FloVegSi database (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). Combined cover-abundance values were transformed into numerical values 1-9 (van der Maarel 1979). Three releves were mutually compared by means of hierarchical classification using the software package SYNTAX 2000 (Podani 2001). We selected the unweighted pair group method with arithmetic mean (UPGMA) and used Wishart's similarity ratio. In the determination of Pulmonaria australis we used the determination keys from the Mala flora Slovenije (Jogan 2007) and from the Austrian Excursion Flora (Fischer et al. 2008) as well as descriptions in Merxmüller & Sauer (1973) and Sauer (1975). The nomenclature source for the names of vascular plants is the Mala flora Slovenije (Martinčič et al. 2007). Martinčič (2003, 2011) is the nomenclature source for the names of mosses. The nomenclature sources for the names of syntaxa are Theurillat (2004) and Šilc & Čarni (2012). The source for the names of soil types are Urbančič et al. (2005). The climatic data are cited from J. Pristov, N. Pristov & B. Zupančič (1998), B. Zupančič (1998) and Cegnar (1998), and the data on geological bedrock from Jurkovšek (1987 a,b). 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 Description of the new locality of Pulmonaria australis in the Julian Alps 9649/2 (UTM 33TVM13): Slovenia, the Julian Alps, Triglav Mts., northern edge of Pokljuka, Lipanca pasture above the path towards Klek pasture under Brda pasture or the peak Spodnja Brda, Triassic limestone and talus scree, stony grassland on an overgrown scree slope under a rock step, lithosol and rendzina,1760 m - 1780 m a.s.l. Leg. B. Zupan & P. Strgar, 29. 5. 2012 and 22. 7. 2013; leg. & det. B. Zupan & I. Dakskobler, 1.8. 2013, herbarium LJS. Pulmonaria australis was found in an area totalling about 10 acres (Figure 1). It grows on an overgrown scree slope under a rock step, in communities Figure 1: Localities of Pulmonaria australis under the peak Spodnja Brda in the Triglav Mountains Slika 1: Nahajališča vrste Pulmonaria australis pod vzpetino Spodnja Brda v Triglavskem pogorju whose species composition is presented in Table 1. Localities are still in the forest belt, in the belt of open larch-spruce forest classified into the syntaxa Ade-nostylo glabrae-Piceetum laricetosum and Rhodotha-mno-Laricetum. In places, on more extreme sites, dwarf pine stands with larch (Rhododendro hirsuti-Pi-netum mugo laricetosum = Rhodothamno-Pinetum mugo laricetosum) occur. Rock walls, gravelly gullies and depressions where snow from avalanches accumulates each year are not covered with forests. Fragments of green alder (Rhododendro hirsuti-Alnetum viridis) and single shrubs of Rhamnus fallax were spotted in moist gullies. Slopes face the northeast, east and partly the southeast. The floristic composition of overgrown screes indicates a certain similarity with the stands of the associations Astrantio carniolicae-Adenostyletum glabrae, Caricetum ferruginei s. lat., Rhodothamno--Rhododendretum hirsuti and Ranunculo hybridi-Cari-cetum sempervirentis. Releves were adapted to the occurrence of Pulmonaria australis and therefore do not represent stands typical for said communities, but indicate syndynamic transitions between them. In terms of proportion they are dominated by diagnostic species of subalpine-alpine grasslands from the class Elyno-Seslerietea, tall herbs and shrubs from the classes Mulgedio-Aconitetea and Betulo-Alnetea, scree species from the class Thlaspietea rotundifolii and pine and spruce forest species from the classes Erico-Pinetea and Vaccinio-Piceetea. The only diagnostic species of the class Trifolio-Geranietea is Pulmonaria australis (Table 2). Under the peak Spodnja Brda on the northern edge of the Pokljuka plateau it grows on shallow initial soil, in stony subalpine grasslands in the belt of larch-spruce forest that continues into dwarf pine on steeper slopes. The climate is montane, with mean annual temperature of 2 °C - 4 °C and mean annual precipitation between 2000 mm and 2500 mm. 3.2 Comparison of sites of Pulmonaria australis in the Triglav Mountains with sites in the southern foothills of the Julian Alps In the southern foothills of the Julian Alps, Pulmonaria australis was most frequently recorded on dry to mesic moist grasslands on mixed geological bedrock (limestone and marlstone, limestone, marlstone, chert, flysch) and on relatively deep soils (brown calcareous soils and Eutric brown soils). 26 releves of dry and semi-dry grasslands (mainly of the order Scorzonero villosae-Chrysopogonetalia grylli and the alliance Scor- zonerion villosae, some of which have already been published - Dakskobler 2005) from the foothills of Matajur, from Kanalski Kolovrat, Korada and Banjšice were selected for the purpose of comparison of floristic composition. These releves comprise very few, a total of 13 species growing in the stands in the Triglav Mountains. In addition to Pulmonaria australis these species include Anemone nemorosa, Buphthalmum sa-licifolium, Carlina acaulis, Erica carnea, Hypericum maculatum, Knautia drymeia, Listera ovata, Lotus cor-niculatus s. lat., Salix appendciculata, Solidago virgau-rea, Ranunculus nemorosus agg. and Betonica alopecu- rus. Floristic similarity of the three releves from the Triglav Mts. with 26 releves from the southern margins of the Julian Alps according to S0rensen (1948) is only 7%. On the northern edge of Pokljuka, Pulmonaria australis grows in very different site conditions and within very different communities than known in Slovenia so far. This, however, does not refer to its sites elsewhere in the Alps. In South Tyrol in northern Italy it is characteristic for dry grasslands in open larch forests and can grow as high as 2000 m a.s.l. (Wilhalm, in litt.), in conditions that at least slightly resemble those on the newly described site. 4 CONCLUSIONS Pulmonaria australis is an Alpine-Illyrian species from the aggregate species Pulmonaria angustifolia agg., which has not been fully researched with certainty as of yet (Fischer et al. 2008). The same applies to its distribution in Slovenia (Jogan 2007), where it is frequent in the Primorska region and partly also in the Notranjska region, in the pre-Alpine, sub-Mediterranean and Dinaric phytogeographical regions. Its occurrence in other Slovenian regions is still to be verified. The new locality described in the Triglav Mts. is new both to the flora of the Triglav National Park and to the eastern part of the Julian Alps. In terms of its elevation belt and sites it is very different from other localities described so far in Slovenia. The exception are some of its sites in other Alpine regions (Aeschi-mann et al., ibid, Wilhalm, in litt.). As it is very inconspicuous in the summer and often covered by other plants it is likely to grow on other sites on the northern edge of Pokljuka, under the ridge Mrežce-Brda-Deb-ela Peč-Klečica. On the sites known to us in the Primorska region it most often grows in communities from the classes Trifolio-Geranietea, Festuco-Brometea and Querco-Fagetea, which do not usually grow on elevations of 1700 m or higher. Its phytosociological amplitude obviously exceeds the elevation belt of communities from the class Trifolio-Geranietea, so it is only conditionally diagnostic for this class. 5 POVZETEK 5.1 Uvod Pulmonaria australis je alpsko-ilirska vrsta, značilnica združb termofilnih gozdnih robov in visokih steblik na s hranili siromašnih rastiščih iz razreda Trifolio-Ge-renietea. V Alpah uspeva v montanskem in subalpin-skem pasu, redkeje tudi v kolinskem in celo alpinskem pasu na karbonatni, mešani karbonatno-silikatni in redko tudi na silikatni podlagi, na nevtralnih do bazičnih suhih tleh (Aeschimann et al. 2004: 74). V Sloveniji so njena rastišča suhi travniki, grmovna mesta in svetli gozdovi od nižine do montanskega pasu, zanesljivo predvsem v submediteranskem in dinarskem fitogeografskem območju (Jogan 2007: 538). Njena celotna razširjenost v Sloveniji je še slabo raziskana. V preteklosti niso razlikovali med podobnima taksonoma Pulmonaria angustifolia in P. australis (slednji je bil opisan šele leta 1975 - Sauer 1975) in so oba določali kot vrsto P. angustifolia. Horvatic & Tomažič (1939: 82) tako za vrsto Pulmonaria angusti-folia naštevata nahajališča onstran Javornikov na Notranjskem in Goriškem (tu povzemata Paulina), raztresena in redka nahajališča v Podravju okoli Radgone, pri Slovenj Gradcu in Celju (Sv. Miklavž) - tu povzemata Hayeka. Na južnih obronkih Begunjščice naj bi jo našel R. Justin (herbarij) - v LJU žal tega primerka zdaj nimajo (Bačič, in litt.), kot novo nahajališče pa navajata Polhograjsko hribovje (južno od Grmade, severno in južno od Goljaka). Jogan (ibid.) meni, da vrsta Pulmonaria angustifolia najverjetneje uspeva le v vzhodni Sloveniji. Jogan et al. (2001: 305) so objavili le arealno karto za skupno vrsto Pulmonaria angustifolia agg., v njej pa ni označeno nobeno nahajališče v Alpah (tudi ne Justinovo nahajališče pod Begunjščico). Brez podrobne revizije herbarijskega gradiva torej za zdaj ne moremo prikazati natančne razširjenosti vrste Pulmonaria australis v Sloveniji. Po naših podatkih je splošno razširjena v Srednjem Posočju, pogosta tudi na Krasu (glej tudi Zupančič & Žagar 2006) in v Istri (to velja tudi za italijanski del goriškega in tržaškega Krasa - Poldini 2009: 436). V prigorju Julijskih Alp smo jo našli na grebenu Hlevni-ka in pod sosednjim grebenom Kolovrata (9848/1) -Dakskobler (1998) in na južnih pobočjih Matajurja nad Jevščkom, na nadmorski višini 940 m (Dakskobler 2005, tabela 2, popis št. 13). Pogostejša je v prigorju italijanskega dela Julijskih Alp (Stolov greben, Muzci, Rezija, Reklanska dolina) - Poldini 2002: 394, Gobbo & Poldini 2005: 183). Najdba starejšega od naju, Branka Zupana, v Triglavskem pogorju, na nadmorski višini skoraj 1800 m, in v povsem drugačnih združbah, kot smo jo poznali doslej, se nam zdi presenetljiva in vredna, da novo nahajališče podrobneje predstavimo in primerjamo njeno rastišče s drugimi do zdaj znanimi rastišči v južnem prigorju Julijskih Alp. 5.2 Metode Floristične in fitocenološke popise smo naredili po ustaljenih srednjeevropskih metodah (Ehrendorfer & Hamann 1965, Braun-Blanquet 1964) in jih vnesli v bazo podatkov FloVegSi (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). Kombinirane ocene zastiranja in obilnosti smo pretvorili v števila od 1 do 9 (van der Maarel 1979). Tri fitocenološke popise smo med seboj primerjali s hierahično klasifikacijo in pri tem uporabili programski paket SYN-TAX 2000 (Podani 2001). Izbrali smo metodo kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj (UPGMA) in kot količnik različnosti uporabili Wishartov koeficient similarity ratio. Pri določanju vrste Pulmonaria asutralis smo uporabili določevalna ključa v Mali flori Slovenije (Jogan 2007) in avstrijski ekskurzijski flori (Fischer et al. 2008) kot tudi opisa v Merxmül-ler & Sauer (1973) in Sauer (1975). Nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk je Mala flora Slovenije (Martincic et al. 2007). Martincic (2003, 2011) je nomenklaturni vir za imena mahov. Nomenklaturni vir za imena sintaksonov so Theurillat (2004) in Šilc & Čarni (2012). Vir za imenovanje talnih tipov so Urbančič et al. (2005). Podnebne podatke povzemamo po J. Pristov, N. Pristov & B. Zupančič (1998), B. Zupančič (1998) in Cegnar (1998), podatke o geološki podlagi pa po Jurkovšek (1987 a, b). 5.3 Rezultati in razprava 5. 3.1 Oznaka novega nahajališča vrste Pulmonaria au-stralis v Julijskih Alpah 9649/2 (UTM 33TVM13): Slovenija, Julijske Alpe, Triglavsko pogorje, severni rob Pokljuke, pl. Li-panca, nad potjo proti pl. Klek, pod pl. Brda oz. vzpetino Spodnja Brda, triasni apnenec in pobočni grušč, kamnito travišče na poraslem melišču pod skalno stopnjo, litosol in rendzina, 1760 m do 1780 m nm. v. Leg. B. Zupan & P. Strgar, 29. 5. 2012 in 22. 7. 2013; leg. & det. B. Zupan & I. Dakskobler, 1. 8. 2013, herbarij LJS. Vrsto Pulmonaria australis smo opazili na skupni površini okoli 10 arov. Raste na poraslem melišču pod skalno stopnjo, v združbah, katerih vrstno sestavo prikazuje preglednica 1. Nahajališča so še v gozdnem pasu in sicer v pasu vrzelastega macesnovo-smrekovega gozda, ki ga uvrščamo v sintaksona Adenostylo glabrae--Piceetum laricetosum in Rhodothamno-Laricetum. Na bolj skrajnih rastiščih ponekod uspeva ruševje z macesnom (Rhododendro hirsuti-Pinetum mugo laricetosum = Rhodothamno-Pinetum mugu laricetosum). Z gozdom neporasli so stene ter gruščnati žlebovi in kotanje, kjer se vsako leto kopičijo snežni plazovi. V vlažnih žlebovih smo opazili tudi fragmente zelenega jelševja (Rhododendro hirsuti-Alnetum viridis) in posemezne grme kranjske krhlike (Rhamnus fallax). Pobočja so obrnjena proti severovzhodu, vzhodu in deloma jugovzhodu. Floristična sestava poraslih melišč kaže določeno podobnost s sestoji asociacij Astrantio carniolicae-Ade-nostyletum glabrae, Caricetum ferruginei s. lat., Rhodot-hamno-Rhododendretum hirsuti in Ranunculo hybridi--Caricetum sempervirentis. Fitocenološke popise smo prilagodili prisotnosti vrste Pulmonaria australis in zato ne predstavljajo za omenjene združbe tipičnih sestojev, temveč kažejo na sindinamske prehode med njimi. V njih po deležu prevladujejo vrste subalpinsko-alpinskih travišč iz razreda Elvino-Seslerietea, vrste visokih steblik in grmišč iz razredov Mulgedio-Aconitetea in Betulo-Alnetea, vrste melišč iz razreda Thlaspietea rotundifolii ter vrste borovih in smrekovih gozdov iz razredov Erico-Pinetea in Vaccinio-Piceetea. Edina diagnostična vrsta razreda Trifolio-Geranietea je Pulmonaria australis (preglednica 2). Pod vzpetino Spodnja Brda na severnem robu Pokljuke ta vrsta torej raste na plitvih, inicialnih tleh, v subalpinskih kamnitih traviščih v pasu macesnovo-smrekovega gozda, ki v strminah prehaja v ruševje. Podnebje je gorsko, s povprečno letno temperature 2 °C - 4 °C in povprečno letno množino padavin med 2000 mm in 2500 mm. 5.3.2 Primejava rastišč vrste Pulmonaria australis v Triglavskem pogorju z rastišči v južnem prigorju Julijskih Alp V južnem prigorju Julijskih Alp smo vrsto Pulmonaria australis največkrat popisali na suhih do zmerno vlažnih traviščih na mešani geološki podlagi (apnenec in laporovec, apnenec, laporovec, roženec, fliš) in na razmeroma globolkih tleh (rjava pokarbonatna in evtrična rjava tla). Za primerjavo floristične sestave smo izbrali 26 popisov suhih in polsuhih travišč (večinoma priopadajo redu Scorzonero villosae-Chryso-pogonetalia grylli in zvezi Scorzonerion villosae, nekateri so bili že objavljeni - Dakskobler 2005) iz prigorja Matajurja, s Kanalskega Kolovrata, Korade in Banjšič. V teh popisih je zelo malo vrst, ki uspevajo tudi v sestojih v Triglavskem pogorju, skupno 13. Poleg vrste Pulmonaria australis so to še vrste Anemone nemorosa, Buphthalmum salicifolium, Carlina acaulis, Erica car-nea, Hypericum maculatum, Knautia drymeia, Listera ovata, Lotus corniculatus s. lat., Salix appendciculata, Solidago virgaurea, Ranunculus nemorosus agg. in Be-tonica alopecurus. Floristična podobnost treh popisov iz Triglavskega pogorja s 26 popisi iz južnega obrobja Julijskih Alp po S0rensenu (1948) je le 7 %. Vrsta Pulmonaria australis na severnem robu Pokljuke uspeva v precej drugačnih rastiščnih razmerah in v precej drugačnih združbah, kot smo jo poznali doslej v Sloveniji. To pa ne velja za njena rastišča drugod v Alpah. Na Južnem Tirolskem v Severni Italiji je ta vrsta tipična za suha rastišča v vrzelastih macesnovih gozdovih in raste tudi na nadmorski višini več kot 2000 m (Wilhalm, in litt.), torej vsaj v nekoliko podobnih razmerah kot na opisanem novem nahajališču. 5.4 Zaključki Pulmonaria australis je alpsko-ilirska vrsta iz agregata Pulmonaria angustifolia agg., ki še ni povsem zanesljivo raziskana (Fischer et al. 2008). Enako velja za njeno razširjenost v Sloveniji (Jogan 2007), kjer je pogosta na Primorskem in deloma Notranjskem, v predalpskem, submediteransekm in dinarskem fitogeo-grafskek območju. Njeno pojavljanje v drugih slovenskih pokrajinah je treba še preveriti. Novo opisano nahajališče v Triglavskem pogorju je novost za floro Triglavskega narodnega parka in vzhodnega dela Julijskih Alp. Po višinskem pasu uspevanja in rastiščih se zelo razlikuje od doslej znanih ostalih nahajališč v Sloveniji. Ta ugotovitev pa ne velja za nekatera njena nahajališča v drugih alpskih pokrajinah (Aeschi-mann et al., ibid, Wilhalm, in litt.). Verjetno na severnem robu Pokljuke, pod grebenom Mrežce-Brda-Debela peč-Klečica uspeva še kje, saj je v poletnem času razmeroma slabo opazna in jo zakrijejo druge rastline. Na nam znanih nahajališčih na Primorskem največkrat raste v združbah iz razredov Trifolio-Gera-nietea, Festuco-Brometea in Querco-Fagetea. Združbe iz teh treh razredov navadno ne uspevajo na nadmorski višini 1700 m in več. Očitno njena fitocenološka amplitude presega višinski pas uspevanja združb iz razreda Trifolio-Geranietea in je za ta razred diagnostična le pogojno. ACKNOWLEDGEMENTS - ZAHVALA The information on the sites of Pulmonaria australis in South Tyrol was kindly provided to us by Dr. Thomas Wilhalm (Bozen / Bolzano) and the information on the herbarium sheets for this species in LJU by Doc. Dr. Tinka Bačič. We are grateful to Academician Dr. Mitja Zupančič, Prof. Dr. Nejc Jogan and Doc. Dr. Božo Frajman for their valuable advice and to Peter Strgar for his photographs and for accompanying us in the field. Iztok Sajko prepared Figure 1 for print. English translation by Andreja Šalamon Verbič. REFERENCES - LITERATURA Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004 b: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae-Orchi- daceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Springer, Wien -New York. Cegnar. T, 1998: Temperatura zraka. In: Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Državna založba Slovenije, Ljubljana, pp. 100-101. Dakskobler, I. 1998: Pulmonaria australis. V: Jogan, N. (ed.): Nova nahajališča - New localities. Hladnikia (Ljubljana) 10: 63. Dakskobler, I., 2005: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni in severozahodni Sloveniji - IV. Hacquetia (Ljubljana) 4 (2): 173-200. Ehrendorfer, F. & U. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Ber. Deutsch. Bot. Ges. 78: 35-50. Fischer M. A., W. Adler & K. Oswald, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz. Gobbo, G. & L. Poldini, 2005: La diversitä floristica del parco delle Prealpi Giulie. Atlante corologico. Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Trieste. Horvatic, S. & G. Tomažič, 1939: Donos k spoznavanju flore Slovenije. Hrvatski geografski glasnik (Zagreb) 89-10: 80-84. Jogan, N., 2007: Pulmonaria L. - pljučnik. V: Martinčič, A. (ur.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana: 536-538. Jogan, N., T. Bačič, B. Fraiman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc - Kraišek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Jurkovšek, B., 1987 a: Tolmač listov Beljak in Ponteba. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Jurkovšek, B., 1987 b: Osnovna geološka karta SFRJ. Beljak in Ponteba 1: 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Maarel van der, E., 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio 39 (2): 97-114. Martinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 91-166. Martinčič, A., 2011: Seznam jetrenjakov (Marchanthiophyta) in rogovnjakov (Anthocerotophyta) Slovenije. Annotated Checklist of Slovenian Liverworts (Marchanthiophyta) and Hornworts (Anthocerotophyta). Scopolia (Ljubljana) 72: 1-38. Martinčič, A., T. Wraber, N.Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Fraiman, S. Strgulc Kraišek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Merxmüller, H. & W. Sauer, 1973: Pulmonaria L. In: Tutin, T. G. et al.: Flora Europaea 3. University Press, Cambridge: 100-102. Poldini, L. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friu-li Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. Podani, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest. Pristov, J., N. Pristov & B. Zupančič, 1998: Klima Triglavskega narodnega parka. Hidrometeorološki zavod, Ljubljana in Triglavski narodni park, Bled. Sauer, W., 1975: Karyo-systematische Untersuchungen an der Gattung Pulmonaria (Boraginaceae). Bibliotheca Botanica (Stuttgart) 131: 1-85. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. S0rensen, Th., 1948: A method of establishing groups of equal amplitude in plant sociology based on similarity of species content. Det Kongelige Danske Videnskaberns Selskab, Biologiske Skrifter (Kobenhavn) 5 (4): 1-34. Šilc, U. & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113-164. Theurillat, J.-P., 2004: Pflanzensoziologisches System. V: Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theuri-llat: Flora alpina 3: Register. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien: 301-313. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199. Zupančič, B., 1998: Padavine. In: Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Državna založba Slovenije, Ljubljana, pp. 98-99. Zupančič, M. & V. Žagar, 2006: Association Potentillo albae-Quercetum pubescentis in Slovenia. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 47-1: 247-261. Figure 2: Pulmonaria australis under the peak Spodnja Brda. Photo P. Strgar Slika 2: Pulmonaruia australis pod vzpetino Spodnja Brda. Foto P. Strgar Figure 3: Ground leaves of Pulmonaria australis under the peak Spodnja Brda. Photo I. Dakskobler Slika 3: Pritlični listi vrste Pulmonaria australis pod vzpetino Spodnja Brda. Foto I. Dakskobler Figure 4: Site of Pulmunaria australis under the peak Spodnja Brda. Photo I. Dakskobler Figure 4: Rastišče vrste Pulmonaria australis pod vzpetino Spodnja Brda. Foto I. Dakskobler Table 1: Communities with Pulmonaria australis in the Triglav Mountinas (the Julian Alps) Table 1: Združbe z vrsto Pulmonaria australis v Triglavskem pogorju (Julijske Alpe) Number of releve (Zaporedna številka popisa) 1 2 3 Database number of releve (Delovna številka popisa) 250801 250803 250800 Elevation in m (Nadmorska višina v m) 1770 1775 1770 Aspect (Lega) NE NE SEE Slope in degrees (Nagib v stopinjah) 35 30 30 Parent material (Matična podlaga) A, Gr A, Gr A, Gr Soil (Tla) R R R Stoniness in % (Kamnitost v %) 10 10 40 Cover in % (Zastiranje v %) : Shrub layer (Grmovna plast) E2 20 40 Herb layer (Zeliščna plast) E1 80 70 60 Number of species (Število vrst) 61 51 40 Releve area (Velikost popisne ploskve) m2 20 10 20 Date of taking releve (Datum popisa) 8/1/2013 8/1/2013 8/1/2013 Locality (Nahajališče) Lipanca - Brda Lipanca - Brda Lipanca - Brda Quadrant (Kvadrant) 9649/2 9649/2 9649/2 Coordinate GK Y (D-48) m 418312 418326 418306 Coordinate GK X (d-48) m 5138208 5138206 5138200 CF Caricion ferrugineae Pr. Carex ferruginea E1 3 3 + 3 CA Caricion austroalpinae Laserpitium peucedanoides E1 + + + 3 Heracleum austriacum subsp. siifolium E1 1 + 2 Festuca calva E1 + 1 ES Elyno-Seslerietea Betonica alopecuros E1 1 2 1 3 Helianthemum grandiflorum E1 1 1 2 3 Campanula witasekiana E1 + 1 + 3 Myosotis alpestris E1 + + 1 3 Euphrasia picta E1 + + + 3 Phyteuma orbiculare E1 + + 2 Heliosperma alpestre E1 + + 2 Sesleria caerulea E1 1 2 2 Thymus praecox subsp. polytrichus E1 + 2 2 Achillea clavenae E1 + + 2 Galium anisophyllum E1 + + 2 Pulsatilla alpina subsp. austroalpina E1 + + 2 SCf Parnassia palustris E1 + 1 Leucanthemum adustum E1 1 1 Acinos alpinus E1 1 1 Aster bellidiastrum E1 + 1 Cerastium strictum E1 + 1 Helictotrichon parlatorei E1 + 1 Lotus alpinus E1 + 1 Polygonum viviparum E1 + 1 Scabiosa lucida subsp. stricta E1 + 1 FB Carlina acaulis E1 + 1 Thesium alpinum E1 + 1 MuA Mulgedio-Aconitetea Veratrum album subsp. lobelianum E1 1 1 + 3 Aconitum lycoctonum subsp. ranunculifolium E1 1 + + 3 Geranium sylvaticum E1 + + + 3 Hypericum maculatum E1 1 + + 3 Carduus carduelis E1 + + 2 Chaerophyllum hirsutum E1 1 1 Cirsium carniolicum E1 + 1 Crepis paludosa E1 + 1 Epilobium alpestre E1 + 1 Primula elatior E1 + 1 Rumex arifolius E1 + 1 Saxifraga rotundifolia E1 + 1 Silene dioica E1 + 1 Silene vulgaris subsp. antelopum E1 + 1 BA Betulo-Alnetea Sorbus chamaemespilus E2a 1 + 2 Salix appendiculata E1 + 1 Salix glabra E1 + 1 Number of releve (Zaporedna številka popisa) TR Thlaspietea rotundifolii Pr. EP VP FS QF M Astrantia carniolica E1 + + + 3 Adenostyles glabra E1 2 + 2 Festuca nitida E1 1 1 2 Minuartia austriaca E1 + + 2 Rhodiola rosea E1 + + 2 Gymnocarpium robertianum E1 + + 2 Biscutella laevigata E1 + 1 Hieracium bifidum E1 + 1 Valeriana montana E1 + 1 Trifolio-Geranietea Pulmonaria australis E1 + 1 + 3 Poo alpinae-Trisetalia Ranunculus nemorosus E1 + + 2 Poa alpina E1 + 1 Erico-Pinetea Rubus saxatilis E1 1 1 1 3 Buphthalmum salicifolium E1 1 1 1 3 Rhodothamnus chamaecistus E1 + + + 3 Rhododendron hirsutum E2a 1 3 2 Erica carnea E1 2 3 2 Cirsium erisithales E1 + + 2 Valeriana tripteris E1 + + 2 Calamagrostis varia E1 1 1 Carex ornithopoda E1 + 1 Vaccinio-Piceetea Luzula sylvatica E1 1 + 2 Homogyne sylvestris E1 + + 2 Larix decidua E2a + 1 Larix decidua E2b + 1 Solidago virgaurea E1 r + 2 Picea abies E2b + 1 Vaccinium myrtillus E1 + 1 Polystichum lonchitis E1 + 1 Clematis alpina E1 + 1 Fagetalia sylvaticae Daphne mezereum E1 + 1 Helleborus niger E1 + 1 Knautia drymeia E1 1 1 1 3 Lilium martagon E1 + 1 Melica nutans E1 1 + 2 Mercurialis perennis E1 1 1 3 Paris quadrifolia E1 + 1 Dryopteris filix-mas E1 + 1 Querco-Fagetea Anemone nemorosa E1 + 1 Hepatica nobilis E1 + 1 Listera ovata E1 + 1 Asplenietea trichomanis Paederota lutea E1 + + 2 Asplenium viride E1 + + 2 Cystopteris fragilis E1 + 1 Bupleurum petraeum E1 + 1 Mosses (Mahovi) Marchantia polymorpha E0 + 1 A Limestone (apnenec) Gr Gravel (grušč) R Rendzina (rendzina) FB Festuco-Brometea SCf Scheuchzerio-Caricetea fuscae 1 2 3 Table 2: Groups of diagnostic species in the communities with Pulmonaria australis in the Triglav Mountains Preglednica 2: Skupine diagnostičnih vrst v sestojih z vrsto Pulmonaria australis v Triglavskem pogorju Phytosciological group (Fitocenološka skupina) Nr. % Elyno-Seslerietea 49 35,25 Mulgedio-Aconitetea, Betulo-Alnetea 27 19,42 Thlaspietea rotundifolii 16 11,51 Trifolio-Geranietea 3 2,16 Poo alpinae-Trisetalia 3 2,16 Erico-Pinetea 19 13,67 Vaccinio-Piceetea 12 8,63 Querco-Fagetea 3 2,16 Asplenietea trichomanis 6 4,32 Mosses (Mahovi) 1 0,72 Total (Skupaj) 139 100 PHYTOSOCIOLOGICAL ANALYSIS OF RIVERINE FORESTS ALONG THE SAVA BOHINJKA, RADOVNA, UČJA AND SLATENIK RIVERS IN NORTHWESTERN SLOVENIA FITOCENOLOŠKA ANALIZA LOGOV OB SAVI BOHINJKI, RADOVNI, UČJI IN SLATENIKU V SEVEROZAHODNI SLOVENIJI Igor DAKSKOBLER1,2 & Andrej ROZMAN2 ABSTRACT UDC 630*26(497.452):581.9 Phytosociological analysis of riverine forests along the Sava Bohinjka, Radovna, Učja and Slatenik Rivers in northwestern Slovenia Applying the standard Central-European method we conducted a phytosociological study of riverine forests along the rivers Sava Bohinjka, Radovna, Učja and the Slatenik brook in northwestern Slovenia and compared them to similar riverine forests in the Soča river basin and the neighbouring countries of Croatia, Austria and Italy. Based on this comparison they were classified into the following syn-taxa: Salicetum eleagno-purpureae, Salicetum albae, Lamio orvalae-Salicetum eleagni (also in the new subas-sociation -caricetosum eletae) and Lamio orvalae-Alne-tum incanae (also in the new subassociation -fraxineto-sum excelsioris and -rhamnetosum fallacis). We described successive replacement (zonation) of communities along the Sava Bohinjka from initial gravel beds towards beech communities on higher lying river terraces. Applying the phy-toindication method we evaluated the production capacity of economically the most valuable type of the studied riverine forests, stands of the subassociation Lamio orvalae-Al-netum incanae fraxinetosum excelsioris. Key words: phytosociology, synsystematics, Alnion incanae, phytoindication, Natura 2000, Bohinj, Julian Alps, Triglav national park, Slovenia IZVLEČEK UDK 630*26(497.452):581.9 Fitocenološka analiza logov ob Savi Bohinjki, Radovni, Učji in Slateniku v severozahodni Sloveniji Po standardni srednjeevropski metodi smo fitocenološko raziskali obrežne gozdove ob rekah Savi Bohinjki, Radovni, Učji in potoku Slatenik v severozahodni Sloveniji in jih primerjali s podobnimi logi v povodju Soče ter v sosednjih državah Hrvaški, Avstriji in Italiji. Na podlagi te primerjave smo jih uvrstili v naslednje sintaksone: Salicetum eleagno-purpureae, Salicetum albae, Lamio or-valae-Salicetum eleagni (tudi v novo subasociacijo -cari-cetosum eletae) in Lamio orvalae-Alnetum incanae (tudi v novi subasociaciji -fraxinetosum excelsioris in -rhamne-tosum fallacis). Opisali smo sukcesivno nadomeščanje (conacijo) združb ob Savi Bohinjki od inicialnih prodišč proti bukovim združbam na višje ležečih rečnih terasah. S fitoindikacijko metodo smo ocenjevali produkcijsko sposobnost gospodarsko najvrednejše oblike preučenih logov, sestojev subasociacije Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxinetosum excelsioris. Ključne besede: fitocenologija, sinsistematika, Alnion incanae, fitoindikacija, Natura 2000, Bohinj, Julijske Alpe, Triglavski narodni park, Slovenija 1 Dr., the Jovan Hadži Institute of Biology of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Regional research unit Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin, igor.dakskobler@zrc-sazu.si 2 Dr., Biotechnical Faculty of the University of Ljubljana, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, andrej.rozman@bf.uni-lj.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 54/2, 37-106, LJUBLJANA 2013 1 INTRODUCTION Bohinj is a relatively well-preserved Alpine landscape with numerous natural, cultural and historical specifics. The central water artery of this Alpine valley, which has been largely transformed by glaciers, is the Sava Bohinjka, the river that springs in Ribčev Laz where Jezernica and Mostnica come together and whose headwaters are the Savica river that flows into lake Bohinj. The cultural landscape along the river is now dominated by meadows and smaller settlements, and forest growth is limited to a narrow belt (hedges), with only a few larger areas of periodically flooded forest stands preserved. These were found and recorded along the Savica before its outfall in Lake Bohinj, along the Sava at Bohinjska Bistrica, and the largest forest stands on both sides of this river near Nomenj and Soteska. There are no major barriers or other interventions into the river course in this part of the river, which allows for formation of young gravel beds with intial grey (Salix eleagnos) and red willow (Salix purpurea) stands, riverine forests of grey willow and grey alder (Alnus incana), exceptionally also white willow (Salix alba), as well as mixed deciduous stands with dominating European ash (Fraxinus excelsior). Spruce (Picea abies) and beech (Fagus sylvatica) have established themselves on slightly more elevated terraces. The softwood riverine forest (grey willow, grey alder forests) is a distinctive component of the montane (Alpine) landscape that plays an explicitly protective role, so it is imperative that it stays protected also in the future. The aim of our phytosociological analysis was to gain insight into its species composition, syndy-namic processes and its similarity (dissimilarity) in comparison with already studied riverine forests along the Soča and its tributaries in the Primorje part of the Julian Alps (Dakskobler, Šilc & Čušin 2004, Dakskobler 2007, 2010) and with the general appearance of riverine forests in Slovenia (Dakskobler, Kutnar & Šilc 2013). The comparative analysis included willow and grey alder forests along three small montane rivers, Učja and Slatenik in the Soča river basin and 4fl 4? 46 49 50 51 52 53 54 55 56 57 5ft 5S 60 61 S3 fi3 64 65 Figure 1: Approximate localities of researched stands in northwestern Slovenia Slikal: Približna nahajališča raziskovanih sestojev v severozahodni Sloveniji Radovna in the Sava river basin, none of which had been studied before. The floristic composition of riverine forests of grey willow, grey alder and European ash in Slovenia was compared to similar riverine forests in northern Italy, Austria and northern Croatia. Some riverine forests along the Sava Bohinjka (stands of the syntaxon Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxineto-sum excelsioris) are also commercially interesting, so we evaluated their production capacity applying the phytoindication method. 2 METHODS Vegetation of riverine forests along the Sava Bohinjka River was researched applying the Central-European method (Braun-Blanquet 1964). A total of 49 rel-eves were made between Ukanc and Soteska (Figure 1). The comparative analysis considered also 23 previously unpublished and uprocessed releves of river-ing forests of grey alder in the Upper Soča Valley (the region of Bovec - Bovško) and nine releves of riverine forests along the Radovna. All these releves were entered into the FloVegSi database (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). Combined cover-abundance values were transformed into ordinal values (van der Maarel 1979). Numerical comparisons were made with the software package SYN-TAX (Podani 2001) and R (R Development Core Team 2012), using the package "vegan" (Oksanen et al. 2012). The releves were compared using the following methods: "(Unweighted) average linkage" - UPGMA, "Incremental sum of squares" - MISSQ and "Principal Coordinates Analysis" - PCoA. Wishart's similarity ratio was applied in all comparisons. These comparisons formed the basis for four analytic tables (Tables 1-4). The established syntaxa were compared to similar, already described communities of grey alder riverine forests in the Soča Valley, northern Italy, northern Croatia and Austria (Table 5). This synthetic table provided the basis for the description of several new syntaxa. The comparison of site conditions in commercially more valuable riverine forests along the Sava Bohinjka was conducted using Ellenberg's (Ellenberg et al. 1991), Landolt's (Landolt et al. 2010) and Košir's (1992) indicator values. In releves we determined average conditions in terms of temperature (T), continen- tality (K), light conditions (L), moisture (M), soil reaction (R), nutrients (N), humus content (H) and aeration (A). In our calculations we used van der Maarel's ordinal plant cover values as weight that was reduced by half in indicator values with a higher degree of variation (Landolt et al. 2010). ^ zUAbmxi^VR,) where WApop is the weighted average of indication values of plant species for an ecological factor on a rel-eve, FVi is the phytoindication value of the ith species, Abundi is cover value, VRi is range of variation of phy-toindication value (I = 1, II = 0.5) and s the number of species in a releve. The nomenclature source for the names of vascular plants is the Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007). Martinčič (2003, 2011) is the nomenclature source for the names of mosses and Suppan, Prügger & Mayrhofer (2000) are the nomenclature source for the names of lichenicolous fungi. The nomenclature sources for the names of syntaxa are Theurillat (2004) and Šilc & Čarni (2012). The data on the geological bedrock follow Jurkovšek (1987 a, b) and Buser (1986, 1987, 2009); the source for the nomenclature of soil types are Urbančič et al. (2005). Some cli-matological and hydrological data are taken from Ku-naver (1998) and Kolbezen (1998). The climate data (precipitation volume, mean temperature) were obtained on the website of the Environmental Agency of the Republic of Slovenia, Ministry of Agriculture and Environment (http://www.arso.gov.si/). 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 Overview of the established syntaxa Salicetea purpureae Moor 1958 Salicetalia purpureae Moor 1958 Salicion eleagno-daphnoidis (Moor 1958) Grass 1993 Salicetum eleagno-purpureae Sillinger 1933 var. geogr. Knautia drymeia Šilc et Čušin 2000 -petasitetosum hybridi (Šilc et Čušin 2000) Oriolo et Poldini 2002 I. DAKSKOBLER & A. ROZMAN: PHYTOSOCIOLOGICAL ANALYSIS OF RIVERINE FORESTS ALONG THE SAVA BOHINJKA Salicion albae Soo 1930 Salicetum albae Issler 1926 Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieger in Vlieger 1937 Fagetalia sylvaticae Walas 1933 Alnion incanae Pawlowski in Pawlowski, Sokolowski et Wallisch 1928 Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 var. geogr. typica var. geogr. nova -typicum Dakskobler 2007 -caricetosum albae Dakskobler 2007 -caricetosum elatae subass. nov. Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 2010 -fraxinetosum excelsioris subass. nov. var. Salix eleagnos var. nov. var. Carex alba var. nov. -rhamnetosum fallacis subass. nov. Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Török, Podani et Borhidi 1989 Anemono trifoliae-Fagetum Tregubov 1962 Vaccinio-Piceetea Br.-Bl. 1939 emend. Zupančič (1976) 2000 Piceetalia excelsae Pawlowski in Pawlowski et al. 1928 Abieti-Piceion (Br.-Bl. 1939) Soo 1963 Petasiti-Piceetum Zupančič 1999 Rhamno fallacis-Piceetum Zupančič 1999 Riverine Forests fllor^ thie S^Yfl Bohinjka RJver o M rl n xn Hi XI 51 r» r^tl N a> "i -r1 Uli ^ -fl v v- Fm h-.. r*T u"b t 's- rt t u"ä l£ r- oü ^ t» T rt ti? T»" iJTä rt i\i Q- ^ iltMŽStfcSrSt ä S S S Š ä S § Ž i ^^ ^^ § S ^ 5: KH 5 S illUlsäl Figure 2: Dendrogram of releves of riverine forests along the Sava Bohinjka River in northwestern Slovenia (MISSQ, similarity ratio) Slika 2: Dendrogram popisov logov ob Savi Bohinjki v severozahodni Sloveniji (MISSQ, similarity ratio) Figure 3: Two-dimensional scatter-diagram of releves of riverine forests along the Sava Bohinjka River in northwestern Slovenia (PCoA, similarity ratio). The first two ordination axes explain 25.13 % and 16.97 % of total variation respectively. Arrows represent Landolt's indicator values as passive variables in the analysis. Slika 3: Dvorazsežni ordinacijski diagram popisov logov ob Savi Bohinjki v severozahodni Sloveniji (PCoA, similarity ratio). Prvi dve ordinacijski osi pojasnita 25,13 % oz. 16,97 % skupne variabilnosti. Puščice predstavljajo Landoltove indikacijske vrednosti, kot pasivne spremenljivke v analizi. Legend to figures 2 and 3 LaSety Lamio orvalae-Salicetum eleagni var. Alnus incana LaSece Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum elatae LaAifr Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxinetosum var. Salix eleagnos LaAifrca Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxinetosum var. Carex alba Saa Salicetum albae Sael-pu Salicetum eleagno-purpureae AnF Anemono trifoliae-Fagetum 3.2 Riverine forests of grey willow, grey alder and European ash along the Sava Bohinjka The Sava Bohinjka is a mountain river with snowmelt-rainfall regime. Its mean annual discharge in Soteska in the period between 1961 and 1989 was 20.7m3/s. It was above average mainly in spring months of April, May and June, and slightly less pronounced in autumn, in October and November. It has a high run-off coefficient at between 80% and 90%, which means that a large part of rainfall runs down the river bed. A lot of material is deposited in the river by torrential tributaries, especially by the largest Mostnica, Bistrica, Grmečica and Korita. The climate is montane, relatively cold and humid, with mean annual precipitation well above 2000 mm, but decreasing towards the east. The geological bedrock, and as a result also the river gravel, are mainly calcareous. Based on comparisons conducted using the methods of hierarchical classification and ordination (Figures 2 and 3) we arranged the 49 releves of riverine forests from Bohinj into two tables. Table 1 consists of the releves whose highest stand layer is mainly dominated by grey willow (Salix eleagnos). These stands overgrow gravel beds that are only slightly elevated over the Sava River surface are flooded several times every year. The elevation of the releves is between 470 m and 540 m a.s.l. The soil is undeveloped, alluvial (fluvisol). The most initial stands, where the highest stand layer measures between 4 and 10 m (exceptionally 12 m) and which are partly still scrubs, are classified into the association Salicetum eleagno-purpureae and its subassociation -petasitetosum hybridi, known also in the Soča Valley. These are therefore pioneer stands that occur on fresh gravel bars deposited by annual floods; they consist of a number of species that are usually the first to populate the newly established ground and are diagnostic for classes Galio-Urticetea and Molinio-Arrhenetheretea. Releve No. 6 in Table 1 that was made along the minor oxbow lake on the right bank of the Sava between Nomenj and Soteska stands out from the other releves and its tree layer is dominated by white willow (Salix alba). This stand is temporarily classified into the association Salicetum albae s. lat. Most of the releves (Nos. 7 to 14) are classified into the association Lamio orvalae-Salicetum eleagni. The structure and species composition of these riverine forests of grey willow are slightly different from similar riverine forests in the Upper Soča Valley as they are more initial. Here, spruce (Picea abies) and European ash (Fraxinus excelsior) usually occur only in the shrub layer, while in some releves grey alder (Alnus incana) is more frequent in the tree layer. Floristically, they are very similar to the riverine forests of grey willow along the Idrijca. In the overall comparison of riverine forests of grey alder and grey willow the grey willow stands along the Sava Bohinjka and Idrijca grouped together with riverine forests of grey alder (Lamio or-valae-Alnetum incanae) to which they are closely syn-dynamically related. This relationship is indicated with the name of the variant: Lamio orvalae-Salicetum eleagni var. Alnus incana Dakskobler 2010. The third group of releves in Table 1 was made along the Savica just before its outfall in Lake Bohinj in Ukanc. The tree layer is dominated by grey willow and (or) European ash. The Savica carved its bed into glacial material (un-consolidated moraine - till), the soil is alluvial, slightly marshy. The species composition of riverine forests in Ukanc is very different from species composition of riverine forests of grey willow from the association Lamio orvalae-Salicetum eleagni that have been studied up until now and are classified into this association with reservation, temporarily as a new subassociation -caricetosum elatae. Its nomenclature type, holotypus, is releve No. 17 in Table 1. The differential species of the new subassociation are Carex elata, Lycopus euro-paeus and Valeriana dioica, which are characteristic for wet meadows and sedges along streams. In Table 2 we arranged the releves that grouped separately from the releves in Table 1 and which indicate successional development of riverine vegetation from softwood towards hardwood forest or towards communities on automorphic soil. Although these stands are slightly removed from the river course they are nevertheless (for the most part) flooded every year. Their elevation is between 470 m and 510 m a.s.l. The tree layer in all these releves is dominated by European ash, while grey alder, grey willow and sycamore maple have a much lower medium coverage. They are admixed with individual trees of wych elm, broad-leaved lime, small-leaved lime and spruce. Their affinitiy to riverine forests is obvious despite the dominance of European ash. This is indicated by soil conditions - for the most part still undeveloped alluvial soil on gravel (fluvisol), the tree, scrub and herb layer, abundant growth of characteristic species of riverine forests, such as Salix eleagnos, Viburnum opulus, Rubus caesius and Filipendula ulmaria. Even after the comparison with similar riverine forests from the Soča Valley, Italy, Austria and Croatia these stands group with other forms of the association Lamio orvalae-Alnetum inca-nae and partly also with some forms of the association Lamio orvalae-Salicetum eleagni. We therefore see classification into a special subassociation -fraxinetosum excelsioris of the association Lamio orvalae-Alnetum incanae (and its geographical variant with Anemone trifolia) as the best solution. Considering the relatively abundant growth of species from the alliance of noble hardwoods (Tilio-Acerion) it would also be possible to classify these stands into the association Hacquetio--Fraxinetum. This solution, however, cannot be justified in terms of ecology of the described, periodically still flooded sites - riverine forests on hydromorphic soils. The releves clearly indicate syndynamic development towards communities on automorphic soils. Two variants are distinguished. The variant with Salix elea-gnos (the differential species are also Lunaria rediviva, Humulus lupulus, Sambucus nigra and Stellaria nemo-rum) characterises more hygrophilous and frequently flooded sites that are still very similar to riverine forests of grey willow, and the variant with Carex alba (the differential species is also Maianthemum bifolium) characterises dry sites that transition to automorphic soils and zonal vegetation of this area, Alpine beech forest (Anemono trifoliae-Fagetum). One of the releves, releve No. 27 in Table 2, can undoubtedly be classified into this association. Sometimes, spruce can establish itself on such sites (transition to automorphic soil) as a pioneer species. An example of such a stand is releve No. 28 in Table 2, which is classified into the pioneer (secondary) community, the association Rhamno falla-cis-Piceetum. The nomenclature type, holotypus, of the subassociation Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxi-netosum excelsioris is releve No. 2 in Table 2. 3.3 Riverine forests of grey willow along the Radovna The Radovna is a mountain river running through a glacial valley between Pokljuka and Mežaklja. The valley is the widest (in addition to the source area in Zgornja Radovna where there is little surface water) in its central part, in Srednja and Spodnja Radovna. The prevailing vegetation consists of meadows, but there is also quite a lot of well-preserved riverine forest that is frequently used for pasture. We made a total of nine releves at the elevation between 620 m and 730 m (Table 3). Grey willow stands prevail on relatively coarse alluvial gravel, admixed with individual trees of spruce, sycamore maple, European ash, hop hornbeam and very rarely also grey alder in the tree layer. Having compared them with riverine forests from other parts of the Julian Alps, Alpine foothills and communities from neighbouring countries, most of these stands can be classified into the association Lamio orvalae-Salice-tum eleagni. They are the most similar to riverine forests of grey willow along other mountain rivers, the Lepenica, upper Soča, upper Idrijca and Trebušica, but with some minor differences (with a slightly higher proportion of hygrophilous and nitrophilous species). Releves No. 1 to 5 are classified into the typical subassociation, Lamio orvalae-Salicetum eleagni typicum, and releves 6 to 8 into the subassociation -caricetosum albae. The latter indicates slightly drier sites and transition from hydromorphic to automorphic soils. Spruce is more abundant in the tree layer and can even dominate. Such an example is the stand in releve No. 9, already classified into the secondary spruce community, the association Petasiti paradoxi-Piceetum. 3.4 Riverine forests of grey alder in the valleys of Učja, Slatenik and Lepenica in the Bovec region Table 4 comprises 23 previously unpublished releves from several side mountain valleys in the Upper Soča Valley. The climate is very humid, very cold in the Učja valley, slightly warmer in Slatenik, which is opened towards the south, and still relatively warm in the Lepe-na valley. The releves were made at the elevations between 370 m and 890 m a.s.l. Their common characteristic is that their tree layer is dominated by grey alder. Compared to other riverine forests of grey alder these releves are slightly similar to riverine forests of grey willow along mountain streams; they differ in that grey willow is very rare here and occurs only in few releves. After the comparison with other riverine forests of grey alder and grey willow they grouped together with the stands of associations Lamio orvalae-Alne-tum incanae and Lamio orvalae-Salicetum eleagni, but not with, e.g. stands of the association Aceri-Alnetum incanae. Their sites are slightly different - they were found on coarse gravel of very narrow Alpine valleys and even ravines, in direct contact with beech and fir-beech forests on slopes. Some of the diagnostic species of the association Lamio orvalae-Alnetum incanae are absent from these stands (for example Anemone ranun-culoides, Ranunculus ficaria and Veratrum nigrum), while other species that are differential in a wider sense occur, such as diagnostic species of the alliance Erythronio-Carpinion. These stands are therefore still classified into the association Lamio orvalae-Alnetum incanae. Compared to other stands, those along the Slatenik brook are slightly more thermophilous and hygrophilous. They are differentiated by Acer campe-stre, Athyrium filix-femina, Aconitum degenii subsp. paniculatum and Carduus personata. In the synthetic table we arranged these releves into two columns, in accordance with their hierarchical arrangement. The most prominent differential species was Carex alba. These riverine forests of grey alder cannot be syntaxo-nomically classified at a lower rank as they do not comprise species that are absent from other forms of this association. They are definitely characterised by dominating Alnus incana in the tree layer, which indicates the typical form of this community. Stands in the Učja valley (releves Nos. 14 to 18) represent contact (fringe) stands in the framework of association Lamio orvalae-Alnetum incanae. In the narrow belt along the Učja, alluvium and colluvium are aften in contact and in turn riverine forests come into contact with noble hardwood communities, which in the case of the Učja valley means especially the stands of the association Lamio orvalae-Aceretum pseudoplatani. For the time being our releves are still classified into the association Lamio orvalae-Alnetum incanae as a specific form, rich with Tilio-Acerion species (var. Acer pseudoplatanus), whose rocky sites are characterised also by two, mainly scree species, Geranium macrorrhizum and Cerasti-um subtriflorum, and some mosses (Brachythecium rutabulum, Anomodon viticulosus, Climacium dendroi-des, Neckera complanata). Very different are also grey alder forests on moist talus slopes that were recorded on slopes above the Lepena valley; one releve was made also in Slatenik and one above Drežniške Ravne. With the soil in the form of rendzina or lithosol, this is no longer a form of riverine forests, but a grey alder forest on talus slopes. The tree layer consists of grey alder, as well as European ash, hop hornbeam and in places also grey willow. Nevertheless, the full species composition is not very obviously different from other stands of the association Lamio orvalae-Alnetum incanae, so they are, for the time being, still classified within it as a new subassociation -rhamnetosum fallacis. The differential species of the subassociation are Rhamnus fallax and Aconitum angustifolium. Especially the first sporadically grows also in other forms of riverine forests of grey alder and/or grey willow, most often along mountain streams. In this case it is an indicator of moist, coarse talus slope with initial soil. The nomenclature type, holotypus, of the new subassociation is releve No. 19 in Table 4. 3.5 Comparative analysis of riverine forests of grey alder and grey willow in western Slovenia, northern Italy, Austria and northern Croatia (Table 5) The synoptic table (Table 5) comprises 27 syntaxa, in addition to the above-mentioned newly described communities along the Sava Bohinjka, Radovna and in part along the tributaries of the Soča in the Bovec re- gion, also grey willow, grey alder and European ash communities (Lamio orvalae-Salicetum eleagni, Lamio orvalae-Alnetum incanae) along the Soča with its tributaries (the Idrijca, Bača, Kanomljica) and in the headwaters of Selška Sora (Dakskobler, Šilc & ČušiN 2004, Dakskobler 2007, 2010), a grey alder community (Lamio orvalae-Alnetum incanae var. geogr. Helle-borus dumetorum) from Gorski kotor in Croatia (Vukelic, Baričevič & Šapic 2012), two grey alder communities (Primulo vulgaris-Alnetum incanae and Aceri-Alnetum incanae) from northern Italy (Sburli-No et al. 2012) and two grey alder communities (Equi-seto-Alnetum incanae, Aceri-Alnetum incanae) from Austria (Willner & Karner 2007 a,b). The comparison did not include the releves of the association Equi-seto-Alnetum incanae from Croatia (Trinajstic 1973), because they have already been established as clearly different from the stands of the association Lamio or-valae-Alnetum incanae by Vukelic, Baričevic & Šapic (ibid.). The following syntaxa were compared in synthetic table 5: 1AcAi-I Aceri-Alnetum incanae Beger 1922, northern Italy (Sburlino et al. 2012) 2 AcAi-A Aceri-Alnetum incanae Beger 1922, Austria (Willner & Karner 2007 b) 3 PvAi Primulo vulgaris-Alnetum incanae Sburli-no, Poldini, Andreis, Giovagnoli et Tasinazzo 2012, northern Italy (Sburlino et al. 2012) 4 EqAi Equiseto-Alnetum incanae Moor 1958, Austria (Willner & Karner 2007 b) 5 LaAi-Id Lamio orvalae-Alnetum incanae Dak-skobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 2010, the Idrijca valley (Dakskobler 2010) 6 LaAity-BaKa Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 (= Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller et Görs 1958 subvar. geogr. Scopolia carniolica Dakskobler 2007), the valleys of Bača and Kanomljica (Dakskobler 2007) 7 LaAity-So Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 typicum Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 (=Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller et Görs 1958 forma Galanthus nivalis Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 typicum Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 = Primulo vulgaris-Alnetum incanae Sburlino, Poldini, Andreis, Giovagnoli et Tasinazzo 2012 tilietosum cordatae Dakskobler ex Sburlino, Pol-dini, Andreis, Giovagnoli et Tasinazzo 2012), the Soča Valley (Dakskobler, Šilc & Čušin 2004) 8 LaAica-So Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 caricetosum albae Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 (=Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller et Görs 1958 forma Galanthus nivalis Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 caricetosum albae Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 = Primulo vulga-ris-Alnetum incanae Sburlino, Poldini, Andreis, Gio-vagnoli et Tasinazzo 2012 tilietosum cordatae Daks-kobler ex Sburlino, Poldini, Andreis, Giovagnoli et Tasinazzo 2012), the Soča Valley (Dakskobler, Šilc & ČušiN 2004) 9 LaSe-Id Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 var. geogr. Omphalodes verna Dakskobler 2007, the Idrijca valley (Dakskobler 2010) 10 LaSe-SaB Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 var. geogr. typica var. geogr. nova, the Sava Bohinjka, this article 11 LaAifr-SaB Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 fraxinetosum excelsioris subass. nova var. Salix eleagnos var. nova, the Sava Bohinjka, this article 12 LaAifrca-SaB Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 fraxinetosum excelsioris subass. nova var. Carex alba var. nova, the Sava Bohinjka, this article 13 LaAifr-BaKa Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 fraxinetosum excelsioris subass. nova, the Kanomljica valley (=Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller et Görs 1958 sub-var. geogr. Scopolia carniolica Dakskobler 2007), the Kanomljica valley (Dakskobler 2007) 14 LaAi-Sora Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 (=Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Scopolia carniolica Accetto 1996), the headwaters of the Selška Sora (Dakskobler 2007) 15 LaAi-H Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Helleborus dumetorum Vukelič, Baričevič et Šapič 2009, northern Croatia, Gorski kotor (Vukelic, Baricevic & Šapic 2012) 16 LaAica-Slat Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 2010 var. Carex alba, Bovško, the Slatenik brook, this article 17 LaAity-Slat Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 2010 var. typica, the Bovec region, the Slatenik brook, this article 18 LaAi-Učja Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dak- Figure 4: Dendrogram of riverine woods rich in Salix eleagnos, Alnus incana and Fraxinus excelsior from N Italy, Austria, NW Slovenia and N Croatia, UPGMA, similarity ratio Slika 4: Dendrogram obrečnih gozdov z vrstami Salix eleagnos, Alnus incana in Fraxinus excelsior v severni Italiji, severozahodni Sloveniji, Avstriji in severni Hrvaški, UPGMA, similarity ratio skobler 2010, the Bovec region, the Učja valley, this article 19 LaAirf-Bo Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 rhamnetosum fallacis, subass. nova, the Bovec region, this article 20 LaSety-So Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dak-skobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 typicum Dak-skobler 2007, the Lepena valley (Dakskobler 2007) 21 LaSeca-So Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 cariceto- sum albae Dakskobler 2007, the Soča Valley (Dakskobler 2007) 22 LaSe-Tr Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 caricetosum albae Dakskobler 2007, the Trebuša valley (Dakskobler 2007) 23 LaSeca-ZgId Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 cariceto-sum albae Dakskobler 2007, Zgornja Idrijca landscape park (Dakskobler 2007) O n O S . T rt D ItAiU JjAiiy JIJK# 1 J^iry Ei nhü [jjUTpJlmtt irt^M flbAU üfeiüä Pwifl j jiirr.rj riifritü \-rAitr-tb ArfA A Ei'J. t LäSoctiakf liSl-fr iJ-ttf So ■ J ^.'ir. i' Hu -ö.2 00 0.2 PCoAl M Figure 5: Two dimensional scatter-diagram of riverine woods rich in Salix eleagnos, Alnus incana and Fraxinus excelsior from N Italy, Slovenia, Austria and N Croatia, PCoA, similarity ratio Slika 5: Dvorazsežni ordinacijski diagram obrečnih gozdov z vrstami Salix eleagnos, Alnus incana in Fraxinus excelsior v severni Italiji, severozahodni Sloveniji, Avstriji in severni Hrvaški, PCoA, similarity ratio 24 LaSety-Rad Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007, typicum Dakskobler 2007, the Radovna valley, this article 25 LaSeca-Rad Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 caricetosum albae Dakskobler 2007, the Radovna valley, this article 26 LaSece-SaB Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 cariceto-suim elatae subass. nova, the Savica, Bohinj, this article 27 Sael-pu-SaB Salicetum eleagno-purpureae Sill-inger 1933 petasitetosum hybridi (Šilc et Čušin 2000) Oriolo et Poldini 2002, the Sava Bohinjka, this article The comparison conducted by means of hierarchical classification and principal coordinates analysis (Figures 4 and 5) demonstrated that riverine forests of grey alder, grey willow and European ash in western Slovenia are floristically clearly different from the riverine forests classified in neighbouring Italy and Austria into associations Primulo vulgaris-Alnetum inca-nae, Equiseto-Alnetum incanae and Aceri-Alnetum in-canae. Sburlino et al. (2012) classified the syntaxon Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller et Görs 1958 forma Galanthus nivalis Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 as a special subassociation tilieto-sum cordatae in the framework of association Primulo vulgaris-Alnetum incanae, but disregarded the fact that this syntaxon had already been classified (Dakskobler 2010) into the association Lamio orvalae-Alnetum incanae. Our comparison affirmed the correctness of this decision as the syntaxon groups together with other forms of the association Lamio orvalae-Alnetum inca-nae and not with the syntaxon Primulo vulgaris-Alne-tum incanae. The name Primulo vulgaris-Alnetum inca-nae tilietosum cordatae is therefore only a synonym for the association Lamio orvalae-Alnetum incanae. Our comparison also confirmed the findings of Croatian phytosociologists (Vukelic, Baričevic & Šapic 2012) who determined that riverine forests of grey alder in Gorski kotor should also be classified int othe association Lamio orvalae-Alnetum incanae and not into associations Equiseto-Alnetum incanae or Aceri-Alnetum incanae. It should also be noted that the stands of the association Aceri-Alnetum incanae definitely occur also in Slovenia. Up until now they have been confirmed in the headwaters of the Sava Dolinka, in the vicinity of Rateče and Podkoren (Vreš, Seliškar & Dakskobler 2012), but they definitely occur also elsewhere in northern and northeastern Slovenia. Some differences between associations Primulo vulgaris-Alnetum incanae, Equiseto-Alnetum incanae, Aceri-Alnetum incanae and Lamio orvalae-Alnetum incanae are demonstrated also in the analysis of the composition by groups of diagnostic species (Table 6). Diagnostic species of classes Vaccinio-Piceetea and Mulgedio-Aconitetea are relatively well represented in the stands of the association Ace-ri-Alnetum incanae. This indicates their occurrence in montane regions, in the belt of mixed fir-beech and spruce forests. Species of riverine forests (Alnion inca-nae) have comparatively the largest proportion in the stands of the association Equiseto-Alnetum incanae, while the species of oak-beech forests from the class Querco-Fagetea are relatively poorly represented. Such stands usually occur along the lower course of large rivers. To a certain extent, the sociological composition of the stands of the association Primulo vulgaris-Alnetum incanae is similar to the sociological composition of the stands of the association Lamio orvalae-Alnetum inca-nae in that they are both distinguished from stands of the other two associations by the diagnostic species of alliances Aremonio-Fagion and Erythronio-Carpinion (their proportion in the Italian community is considerably lower than in the Slovenian-Croatian community). In comparison with the stands of the association Lamio orvalae-Alnetum incanae they have, above all, a lower proportion of species from the alliance Tilio-Acerion. These are by all means two different associations, which was demonstrated also by the comparative analysis where the stands of the association Primulo-Alne-tum incanae grouped with the stands of the association Equiseto-Alnetum incanae, and not with the stands of the association Lamio orvalae-Alnetum incanae. The association Lamio orvalae-Alnetum incanae therefore comprises riverine forests of grey alder, grey willow and European ash on river beds of mountain rivers and streams, in the submontane and lower montane belt, in the zone of Illyrian beech forests from the alliance Are-monio-Fagion. They have a close syndynamic connection with these forests, in part also with the stands of associations from the alliance Tilio-Acerion and their suballiances Lamio orvalae-Acerenion and Ostryo-Tilie-nion. Riverine forests of grey willow (Lamio orvalae-Sa-licetum eleagni) are usually a more initial form of riverine forests, syndynamically related to the scrub communities of grey and red willow (Salicetum eleagno--purpureae). In some forms (var. Alnus incana) they are floristically very similar to riverine forests of grey alder. Ecologically slightly different are grey willow and grey alder communities on coarse gravel along mountain streams or even moist talus slopes (Lamio orvalae-Sali-cetum eleagni caricetosum albae, Lamio orvalae-Alne-tum incanae rhamnetosum fallacies), with a high proportion of species of basophilous pine forests (class Erico-Pinetea) or scree species (class Thlaspietea rotun-difolii). Floristically distinct is the riverine forest of grey willow and European ash along the Savica in Ukanc (Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum elatae) with a higher proportion of hygrophilous species characteristic for syntaxa Calthion, Filipendulo-Petasition and Molinietalia caeruleae. 3.6 Phytoindication analysis of the riverine forest of grey alder and European ash (Lamio or-valae-Alnetum incanae fraxinetosum excelsioris) along the Sava Bohinjka Riverine forests along the Sava Bohinjka (stands of the syntaxon Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxineto-sum excelsioris), which are the highest stage of development in terms of syndynamics and are also the most commercially interesting, were analysed with Ellen-berg's, Landolt's and Košir's plant indicator values (Ellenberg et al. 1991, Landolt et al. 2010, Košir 1992). Phytoindication according to Landolt indicates a submontane community of suboceanic-subcontinental climate, shady to half-shady and moist sites with slighty acid to neutral soil, with medium nitrogen and humus content and poor aeration. Phytoindication according to Ellenberg indicates half-shady sites of submontane stage with suboceanic climate on fresh to moist sites with sligthly acid to slightly alkaline soils with medium nitrogen content. Phytoindication according to Košir indicates a community of alluvial deposits, slightly acid, medium deep, distinctly sandy, fresh to moist soil in warm aspects of the submontane stage or cold aspects of the montane stage. Based on the species composition of the studied phytocoenoses we calculated the site coefficient (RK2) of 10, which indicates that production capacity of a riverine forest of grey alder with dominant European ash is similar to the production capacity of a submontane beech-oak forest (Hedero-Fagetum) or common hornbeam and oak forest (Querco-Carpinetum s. lat.), slightly higher than production capacity of the pre-Alpine form of submontane beech forest (Hacquetio-Fagetum var. geogr. Anemone trifolia) and even higher than the production capacity of the Alpine beech forest (Anemono trifoliae-Fagetum) - compare Košir (1992). 4 CONCLUSIONS Riverine forests of grey willow, grey alder and European ash along the Sava Bohinjka in Bohinj (the Julian Alps) constitute a prominent landscape element of one of the best preserved mountain valleys in Slovenia with high biotic value. They play a vital protective role and are classified as a priority European habitat types 91E0 *Alluvial forests with Alnus glutinosa and Fraxi-nus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) and 3240 Alpine rivers and their ligneous vegetation with Salix eleagnos along their banks. More developed forms of these riverine forests can be used as managed forests. In the succession sere (zonation) from initial gravel beds towards beech commmunities on higher-lying river terraces with automorphic soil (Anemono trifoliae-Fagetum) we determined syntaxa Salicetum elagno-purpurae petasitetosum hybridi, Lamio orvalae-Salicetum eleagni var. Alnus incana and Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxinetosum excelsio-ris. Floristically and ecologically distinct are stands of grey willow and European ash along the Savica before its outfall into Lake Bohinj in Ukanc, temporarily classified into the syntaxon Lamio orvalae-Salicetum elea-gni caricetosum elatae. Riverine forests in Bohinj are species rich, but regrettably comprise also several invasive alien species. We detected the following: Fallopia japonica, Rudbeckia laciniata, Impatiens glandulifera, I. parviflora, Solidago gigantea, S. canadensis, Erigeron annuus, Hemerocallis fulva, Viola sororia and Galeob-dolon argentatum. Several other species grow within these riverine forests that are not autochthonous for Bohinj, such as Aesculus hippocastanum, Juglans regia, Ribes nigrum, R. rubrum, Forsythia viridissima, Lonice-ra nitida, Hosta sp., Tulpa sp., Narcissus pseudonarcis-sus, N. poeticus, Philadelphus coronarius, Gladiolus sp., Iris germanica, which escaped from gardens. Regardless of this "pollution", the studied riverine forests are relatively well-preserved and the human impact on the river dynamics is still relatively low. Their species composition was compared to similar riverine forests along the Soča and its tributaries, as well as with those along the mountain river Radovna (already situated in the protected Triglav National Park, similar to riverine forests in Ukanc) and to riverine forests of grey alder in northern Italy, Austria and Croatia. Our comparison uncovered some ecological, phytogeographical and floristic specifics of riverine forests in (north)western Slovenia, which can therefore not be classified into associations Primulo vulgaris-Alnetum incanae and Equiseto-Alnetum incanae that are known in neighbouring countries. Into the association Aceri-Alnetum incanae we classify grey alder forests in montane regions of northern and northwestern Slovenia. 5. POVZETEK 5.1 Uvod Bohinj je razmeroma dobro ohranjena alpska pokrajina s številnimi naravnimi in kulturno-zgodovinskimi posebnostmi. Osrednja vodna žila te alpske doline, ki so jo v precejšnji meri preoblikovali ledeniki, je Sava Bohinjka, ki nastane z združitvijo Jezernice in Mostnice v Rib-čevem Lazu, njeno povirje pa je Savica, ki se izliva v Bohinjsko jezero. V kulturni krajini ob reki prevladujejo zdaj travniki in manjša naselja, gozdno rastje je omejeno na ozek pas (mejice), le ponekod so se ohranile večje površine občasno poplavljenih gozdnih sestojev. Našli in popisali smo jih ob Savici pred njenim izlivom v Bohinjsko jezero, ob Savi pri Bohinjski Bistrici, na največji površini pa na obeh bregovih te reke pri Nomenju in Soteski. V tem delu ni večjih pregrad in drugih posegov v rečni tek, zato nastajajo mlada prodišča z inicial-nim sivim in rdečim vrbovjem, logi sive vrb in sive jelše, izjemoma tudi bele vrbe kot tudi mešani listnati sestoji s prevladujočim velikim jesenom. Na nekoliko bolj dvignjenih terasah se uveljavljata smreka in bukev. Ker je mehkolesni log (sivovrbovje, sivojelševje) prepoznaven element gorske (alpske) krajine in po svojih vlogah izrazito varovalen gozd ga moram ohraniti tudi v bodoče. Namen naše fitocenološke analize je bil spoznati njegovo vrstno sestavo, sindinamske procese in njegovo podobnost (različnost) v primerjavi z že raziskanimi logi ob reki Soči in njenih pritokih v primorskem delu Julijskih Alp (Dakskobler, Šilc & Čušin 2004, Dakskobler 2007, 2010) in s splošno podobo logov v Sloveniji (Dakskobler, Kutnar & Šilc 2013). V primerjalno analizo smo vključili tudi do zdaj še ne raziskana vrbovja in sivojelševja ob treh gorskih rečicah, Učji in Sla-teniku v povodju Soče in Radovni v povodju Save. Flo-ristično sestavo logov sive vrbe, sive jelše in velikega jesena v Sloveniji smo primerjali s podobnimi logi v severni Italiji, Avstriji in severni Hrvaški. Ker so nekateri obrečni gozdovi ob Savi Bohinjki tudi gospodarsko zanimivi, smo ocenili njihovo proizvodno sposobnost z uporabo fitoindikacijskih metod. 5.2 Metode Vegetacijo obrečnih gozdov vzdolž Save Bohinjke smo raziskali po standardni srednjeevropski metodi (Bra-un-Blanquet 1964). Skupno smo med Ukancem in Sotesko naredili 49 fitocenoloških popisov (slika 1). V primerjalni analizi smo upoštevali tudi 23 še neobjavljenih in neobdelanih popisov logov sive jelše v Zgornjem Posočju in devet popisov logov ob Radovni. Vse te popise smo vnesli v podatkovno bazo FloVegSi (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). Kombinirane ocene številčnosti in zastiranja smo pretvorili v števila od 1 do 9 (van der Maarel 1979). Pri numeričnih primerjavah smo uporabili programska paketa SYN-TAX (Podani 2001) in R (R Development Core Team 2012), s knjižnico vegan (Oksanen et al. 2012). Popise smo med seboj primerjali s hierarhično klasifikacijo, uporabili smo metodi kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj (UPGMA) in minimalnega porasta vsote kvadratov ostanka (MISSQ) ter ordinacijsko metodo glavnih koordinat (Principal coordinates analysis - PCoA). Pri tem smo kot količnik različnosti uporabljali Wishartov koeficient similarity ratio. Na podlagi teh primerjav smo izdelali analitske preglednice (preglednice 1-4). Ugotovljene sintaksone smo z enakimi metodami primerjali s podobnimi že opisanimi združbami logov sive jelše v Posočju, severni Italiji, severni Hrvaški in Avstriji (sinte-zna preglednica 5). Prav ta sintezna preglednica je bila podlaga za opis nekaterih novih sintaksonov. Primerjavo rastiščnih razmer v gospodarsko vrednejših logih ob Savi Bohinjki smo opravili s pomočjo fitoindikacijskih vrednosti rastlinskih vrst po Ellen-bergu (Ellenberg et al. 1991), Landoltu (Landolt et al. 2010) in Koširiu (1992). V popisih smo določali povprečne razmere za temperaturo (T), kontinental-nost (K), svetlobo (L), vlažnost (M), reakcijo tal (R), hranila (N), vsebnost humusa (H) in zračnost tal (A). Pri izračunu smo uporabili van der Maarelove ordi-nalne vrednosti kot utež, ki smo jo zmanjšali na pol pri indikacijskih vrednostih z večjo stopnjo variacije (Landolt et al. 2010). kjer je WApop tehtano povprečje indikacijske vrednosti rastlin za določen ekološki dejavnik na popis, FVi je indikacijska vrednost i-te vrste , Abundi je pokrov-na vrednost, VRi je rang variacije indikacijske vrednosti (I = 1, II = 0.5) in s je število vrst na popis. Nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk je Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007). Martinčič (2003, 2011) je nomenklaturni vir za imena mahov in Suppan, Prügger & Mayrhofer (2000) so nomenklaturni vir za imena lišajev. Nomenkklaturni vir za imena sintaksonov so Theurillat (2004) in Šilc & Čarni (2012). Podatke o geološki podlagi povzemamo po Jurkovšek (1987 a, b) in Buser (1986, 1987, 2009). Vir za imenovanje talnih tipov so Urban-čič et al. (2005). Nekatere klimatološke in hidrološke podatke povzemamo po Kunaver (1998) in Kolbezen (1998). Podnebne podastke (količina padavin, strednja temperature) smo pridobili tudi na spletni strani Agencije za okolje, Ministrstva za kmetijstvo in okolje (http://www.arso.gov.si/). 5.3 Rezultati in razprava 5.3.1 Pregled ugotovljenih sintaksonov Salicetea purpureae Moor 1958 Salicetalia purpureae Moor 1958 Salicion eleagno-daphnoidis (Moor 1958) Grass 1993 Salicetum eleagno-purpureae Sillinger 1933 var. geogr. Knautia drymeia Šilc et Čušin 2000 -petasitetosum hybridi (Šilc et Čušin 2000) Oriolo et Poldini 2002 Salicion albae Soo 1930 Salicetum albae Issler 1926 Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieger in Vlieger 1937 Fagetalia sylvaticae Walas 1933 Alnion incanae Pawlowski in Pawlowski, Sokolowski et Wallisch 1928 Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 var. geogr. typica var. geogr. nova -typicum Dakskobler 2007 -caricetosum albae Dakskobler 2007 -caricetosum elatae subass. nov. Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 2010 -fraxinetosum excelsioris subass. nov. var. Salix eleagnos var. nov. var. Carex alba var. nov. -rhamnetosum fallacis subass. nov. Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Török, Podani et Borhidi 1989 Anemono trifoliae-Fagetum Tregubov 1962 Vaccinio-Piceetea Br.-Bl. 1939 emend. Zupančič (1976) 2000 Piceetalia excelsae Pawlowski in Pawlowski et al. 1928 Abieti-Piceion (Br.-Bl. 1939) Soo 1963 Petasiti-Piceetum Zupančič 1999 Rhamno fallacis-Piceetum Zupančič 1999 5.3.2 Logi sive vrbe, sive jelše in velikega jesena ob Savi Bohinjki Sava Bohinjka je gorska reka s snežno-dežnim rečnim režimom. V obdobju 1961-1989 je imela v Soteski pov- prečen letni pretok 20,7 m3/sekundo. Večji od povprečja je bil predvsem v spomladanskih mesecih, aprila, maja in junija, nekoliko manj izrazito pa jeseni, oktobra in novembra. Ima velik odtočni količnik, med 80 % in 90 %, kar pomeni, da velik del padavin odteče po strugi. Veliko gradiva v reko prinašajo hudourni pritoki, predvsem največji Mostnica, Bistrica, Grmečica in Korita. Podnebje je gorsko, razmeroma hladno in hu-midno, z letno množino padavin precej več kot 2000 mm, ki pa proti vzhodu upada. Geološka podlaga je v glavnem karbonatna, tak je zato tudi rečni prod. 49 popisov logov v Bohinju smo na podlagi primerjav z metodami hierarhične klasifikacije (sliki 2 in 3) združili v dve preglednici. V preglednici 1 so popisi, v katerih v najvišji sestojni plasti v glavnem prevladuje siva vrba (Salix eleagnos). Ti sestoji poraščajo prodišča, ki so le malo dvignjena nad gladino reke Save in so vsako leto večkrat poplavljena. Nadmorska višina popisov je od 470 m do 540 m nm. v. Tla so nerazvita, obrečna (fluvisol). Najbolj inicialne sestoje, kjer je najvišja sestojna plast visoka od 4 m do 10 m (izjemoma 12 m) in so to deloma še grmišča, uvrščamo v asociacijo Salicetum eleagno-purpureae in v njeno subasociaci-jo -petasitetosum hybridi, ki jo poznamo tudi v Posočju. To so torej pionirski sestoji, ki nastajajo na svežih prodiščih, ki jih nanašajo vsakoletne poplave in v njih uspeva precej vrst, ki navadno prve poselijo novo nastalo kopno zemljo in so diagnostične za razreda Ga-lio-Urticetea in Molinio-Arrhenetheretea. Izstopa popis št. 6 v preglednici 1, ki smo ga naredili ob manjši mr-tvici na desnem bregu Save med Nomenjem in Sotesko in v katerem v drevesni plasti prevladuje bela vrba (Salix alba). Ta sestoj za zdaj uvrščamo v asociacijo Sa-licetum albae s. lat. Največ popisov (od št. 7 do št. 14) uvrščamo v asociacijo Lamio orvalae-Salicetum eleagni. Po zgradbi in vrstni sestavi so ti logi sive vrbe nekoliko drugačni od podobnih logov v Zgornjem Posočju, so bolj inicialni. Smreka se v njih navadno pojavlja le v grmovni plasti, prav tako tudi veliki jesen, v drevesni plasti je na nekaj popisih bolj pogosta siva jelša. Floristično so precej podobni logom sive vrbe ob reki Idrijci. V celokupni primerjavi logov sive jelše in sive vrbe so se logi sive vrbe ob Savi Bohinjki in Idrijci združevali skupaj z logi sive jelše (Lamio orvalae-Alne-tum incanae), s katerimi so tesno sindinamsko povezani. To povezanost nakazujemo z oznako variante: Lamio orvalae-Salicetum eleagni var. Alnus incana Dakskobler 2010. Tretjo skupino popisov v preglednici 1 smo naredili ob reki Savici tik pred njenim izlivom v Bohinjsko jezero v Ukancu. V drevesni plasti prevladujeta siva vrba in (ali) veliki jesen. Savica je strugo vrezala v ledeniško gradivo (nesprijeta morena - til), tla so obrečna, nekoliko močvirna. Po celotni vrstni sestavi so logi v Ukancu precej drugačni od do zdaj raziskanih logov sive vrbe iz asociacije Lamio orvalae-Salicetum eleagni in jih v to asociacijo uvrščamo le s pridržkom, za zdaj kot novo subasociacijo -cariceto-sum elatae. Njen nomenklaturni tip, holotypus, je popis št. 17 v preglednici 1. Razlikovalnice nove subasociaci-je so vrste Carex elata, Lycopus europaeus in Valeriana dioica, ki so značilne za mokrotne travnike in šašja ob vodotokih. V preglednico 2 smo uredili popise, ki so se združevali ločeno od popisov iz preglednice 1 in ki kažejo na sukcesijski razvoj obrečne vegetacije od mehkole-snega proti trdolesnemu logu oz. proti združbam na avtomorfnih tleh. Ti sestoji so nekoliko odmaknjeni od rečnega teka, a večinoma še vedno vsako leto poplavljeni. Njihova nadmorska višina je od 470 m do 510 m nm. v. V drevesni plasti na vseh popisih prevladuje veliki jesen, precej manjše srednje zastiranje imajo siva jelša, siva vrba in gorski javor. Posamično so primešani tudi gorski brest, lipa, lipovec in smreka. Kljub prevladi velikega jesena je njihova pripadnost logom očitna. Na to kažejo talne razmere - večinoma še nerazvita obrečna tla na produ (fluvisol), drevesna, grmovna in zeliščna plast, z obilnim uspevanjem tipičnih predstavnikov logov kot so vrste Salix eleagnos, Viburnum opulus, Rubus caesius in Filipendula ulmaria. Tudi po primerjavi s podobnimi logi iz Posočja, Italije, Avstrije in Hrvaške se ti sestoji združujejo skupaj z drugimi oblikami asociacije Lamio orvalae-Alnetum incanae in deloma tudi nekaterimi oblikami asociacije Lamio or-valae-Salicetum eleagni. Zato se nam zdi uvrstitev v posebno subasociacijo -fraxinetosum excelsioris asociacije Lamio orvalae-Alnetum incanae (in v njeno geografsko varianto z vrsto Anemone trifolia) najboljša rešitev. Po razmeroma obilnem uspevanje vrst zveze plemenitih listavcev (Tilio-Acerion) bi lahko sklepali tudi na mogočo uvrstitev teh sestojev v asociacijo Ha-cquetio-Fraxinetum. Za takšno rešitev v ekologiji opisanih občasno še poplavljenih rastišč - logov na hidro-morfnih tleh ni prave podlage. Očitno pa se iz popisov kaže sindinamski razvoj proti združbam avtomorfnih tal. Razlikujemo namreč dve varianti. Varianta z vrsto Salix eleagnos (razlikovalnice so tudi vrste Lunaria re-diviva, Humulus lupulus, Sambucus nigra in Stellaria nemorum) označuje bolj vlagoljubna in pogosteje poplavljena rastišča, ki so še precej podobna logom sive vrbe, varianta z vrsto Carex alba (razlikovalnica je tudi vrsta Maianthemum bifolium) pa označuje bolj suha rastišča, kjer se kaže prehod proti avtomorfnim tlem in conalni vegetaciji tega območja, alpskemu bukovemu gozdu (Anemono trifoliae-Fagetum). Enega od popisov, popis št. 27 v preglednici 2, že lahko uvrstimo v to asociacijo. Lahko pa na takih rastiščih na prehodu v avtomorfna tla kot pionir prevlada tudi smreka in primer takega sestoja je popis št. 28 v preglednici 2, ki ga uvrščamo v pionirsko (drugotno) združbo, asociacijo Rhamno fallacis-Piceetum. Nomenklaturni tip, holo-typus, subasociacije Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxinetosum excelsioris je popis št. 2 v preglednici 2. 5.3.3 Logi sive vrbe ob Radovni Radovna je gorska reka, ki teče po ledeniški dolini med Pokljuko in Mežakljo. Dolina je, poleg samega povir-nega dela v Zgornji Radovni, kjer pa je površinske vode še malo, najbolj široka predvsem v srednjem delu, v Srednji in Spodnji Radovni. Prevladujejo travniki, razmeroma precej se je ohranilo obrečnega gozda, ki pa ga pogosto uporabljajo za pašo. Skupno smo naredili devet fitocenoloških popisov na nadmorski višini med 620 m in 730 m (preglednica 3). Na razmeroma grobem obrečnem produ prevladujejo sestoji sive vrbe, ki so jim v drevesni plasti posamično primešani smreka, gorski javor, veliki jesen, črni gaber in zelo redko tudi siva jelša. Po primerjavi z logi iz drugih delov Julijskih Alp, alpskega prigorja ter združb iz sosednjih držav lahko večino teh sestojev uvrstimo v asociacijo Lamio orvalae-Salicetum eleagni. Še najbolj so podobni logom sive vrbe ob drugih gorskih rekah, Lepenici, zgornji Soči, zgornji Idrijci in Trebušici, a z nekaterimi manjšimi razlikami (z nekja večjim deležem vlagoljubnih in nitrofilnih vrst). Popise št. 1 do 5 uvrščamo v tipično subasociacijo, Lamio orvalae-Salicetum eleagni typi-cum, popise št. 6 do 8 pa v subasociacijo -caricetosum albae. Slednja označuje nekoliko bolj suha rastišča in prehod od hidromorfnih proti avtomorfnim tlem. V drevesni plasti je več smreke, ki lahko celo prevlada. Tak primer je sestoj na popisu št. 9, ki ga že uvrščamo v drugotno smrekovo asociacijo Petasiti paradoxi-Pice-etum. 5.3.4 Logi sive jelše v dolinah Učje, Slatenika in Lepe-nice na Bovškem V preglednico 4 smo uvrstili 23 doslej še neobjavljenih popisov v nekaterih stranskih gorskih dolinah Zgornjega Posočja. Podnebje je zelo humidno, v dolini Učje precej hladno, v Slateniku, ki je odprt proti jugu, nekoliko toplejše in v dolini Lepene še vedno razmeroma toplo. Popise smo naredili na nadmorski višini od 370 m do 890 m. Skupno jim je to, da v njih v drevesni plasti prevladuje siva jelša. Ti popisi se primerjalno z ostalimi logi sive jelše nekoliko podobni logom sive vrbe ob gorskih vodotokih, s to razliko, da je v njih siva vrba zelo redka, prisotna le v nekaj popisih. Po primerjavi z ostalimi logi sive jelše in sive vrbe so se združevali skupaj s sestoji asociacij Lamio orvalae-Alnetum incanae in Lamio orvalae-Salicetum eleagni, ne pa na primer skupaj s sestoji asociacije Aceri-Alnetum incanae. Rastišča teh logov so nekoliko drugačna - našli smo jih na grobem produ zelo ozkih alpskih dolin ali celo grap, v neposrednem stiku s pobočnimi bukovimi in jelovo--bukovimi gozdovi. Nekatere diagnostične vrste asociacije Lamio orvalae-Alnetum incanae v njih niso prisotne (na primer vrste Anemone ranunculoides, Ranunculus ficaria in Veratrum nigrum), še vedno pa v njih uspevajo nekatere druge, v širšem smislu razlikovalne vrste, ki so diagnostične za zvezo Erythronio-Carpini-on. Zato tudi te sestoje še uvrščamo v asociacijo Lamio orvalae-Alnetum incanae. Sestoji ob potoku Slatenik so primerljivo z ostalimi nekoliko bolj toplo- in vlagoljub-ni. Razlikujejo jih vrste kot so Acer campestre, Athyri-um filix-femina, Aconitum degenii subsp. paniculatum in Carduus personata. V sintezni preglednici smo te popise razdelili v dva stolpca, glede na razvrstitev v hierarhični kasifikaciji. Razlikovalna je bila predvsem vrsta Carex alba. Sintaksonomsko teh logov sive jelše na nižjem rangu od asociacije ne moremo opredeliti, saj ne vsebujejo vrst, ki bi jih ne poznali tudi v drugih oblikah te asociacije. Vsekekor pa je zanje značilna prevlada vrste Alnus incana v drevesni plasti, kar kaže na tipično obliko te združbe. Sestoji v dolini Učje (popisi št. 14 do 18) so v okviru asociacije Lamio orvalae-Alnetum incanae mejni (robni). V ozkem pasu ob Učji se pogosto stikata aluvij in koluvij in prihaja do stika logov in združb plemenitih listavcev, v primeru doline Učje predvsem sestojev asociacije Lamio orvalae-Ace-retum pseudoplatani. Naše popise za zdaj še uvrščamo v asociacijo Lamio orvalae-Alnetum incanae, kot precej aceretalno obliko (var. Acer pseudoplatanus), ki jo zaradi skalnatosti rastišč označujeta tudi dve v glavnem meliščni vrsti, Geranium macrorrhizum in Cerastium subtriflorum in nekateri mahovi (Brachythecium ruta-bulum, Anomodon viticulosus, Climacium dendroides, Neckera complanata). Še precej drugačno je sivo jelšev-je na vlažnem pobočnem grušču, ki smo ga popisali na pobočjih nad dolino Lepene, po en popis pa smo naredili tudi v Slateniku in nad Drežniškimi Ravnami. To ni več oblika loga, saj so tla rendzina oz. litosol, temveč je to sivojelševje na pobočnem grušču. V drevesni plasti poleg sive jelše uspevata predvsem veliki jesen, črni gaber in ponekod tudi siva vrba. Kljub temu celotna vegetacijska sestava ni tako očitno različna od ostalih sestojev asociacije Lamio orvalae-Alnetum incanae, zato jih za zdaj še vedno uvrščamo vanjo, kot novo su-basociacijo -rhamnetosum fallacis. Razlikovalnici su-basociacije sta vrsti Rhamnus fallax in Aconitum angu-stifolium. Predvsem prva ponekod uspeva tudi v ostalih oblikah logov sive jelše in (ali) sive vrbe, največkrat ob gorskih potokih. V tem primeru pa je pokazateljica vlažnega grobega pobočnega grušča z inicialnimi tlemi. Nomenklaturni tip, holotypus, nove subasociaci-je je popis št. 19 v preglednici 4. 5.3.5 Primerjalna analiza logov sive jelše in sive vrbe v zahodni Sloveniji, severni Italiji, Avstriji in severni Hrvaški (preglednica 5) V sintezno preglednico (preglednica 5) smo uvrstili 27 sintaksonov, poleg prej novo opisanih združb ob Savi Bohinjki, Radovni in deloma ob pritokih Soče na Bovškem še združbe sive vrbe, sive jelše in velikega jesena (Lamio orvalae-Salicetum eleagni, Lamio orvalae-Alne-tum incanae) ob reki Soči s pritoki (Idrijca, Bača, Kanomljica) ter v povirju Selške Sore (Dakskobler, Šilc & Čušin 2004, Dakskobler 2007, 2010), združbo sive jelše (Lamio orvalae-Alnetum incanae var. geogr. Helle-borus dumetorum) iz Gorskega kotorja na Hrvaškem (Vukelic, Baričevič & Šapic 2012), dve združbi sive jelše (Primulo vulgaris-Alnetum incanae in Aceri-Alne-tum incanae) iz severne Italije (Sburlino et al. 2012) in dve združbi sive jelše (Equiseto-Alnetum incanae, Ace-ri-Alnetum incanae) iz Avstrije (Willner & Karner 2007 a,b). V primerjavo nismo vključili popisov asociacije Equiseto-Alnetum incanae iz Hrvaške (Trinajstic 1973), saj so njihovo očitno različnost s sestoji asociacije Lamio orvalae-Alnetum incanae ugotovili že Vukelic, Baričevic & Šapic (ibid.). V sintezni preglednici 5 smo torej primerjali naslednje sintaksone: 1AcAi-I Aceri-Alnetum incanae Beger 1922, severna Italija (Sburlino et al. 2012) 2 AcAi-A Aceri-Alnetum incanae Beger 1922, Avstrija (Willner & Karner 2007 b) 3 PvAi Primulo vulgaris-Alnetum incanae Sburlino, Poldini, Andreis, Giovagnoli et Tasinazzo 2012, severna Italija (Sburlino et al. 2012) 4 EqAi Equiseto-Alnetum incanae Moor 1958, Avstrija (Willner & Karner 2007 b) 5 LaAi-Id Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 2010, dolina Idrijce (Dakskobler 2010) 6 LaAity-BaKa Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 (= Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller et Görs 1958 subvar. geogr. Scopolia carniolica Dakskobler 2007), dolini Bače in Kanomljice (Dakskobler 2007) 7 LaAity-So Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 typicum Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 (=Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone tri-folia Müller et Görs 1958 forma Galanthus nivalis Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 typicum Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 = Primulo vulgaris-Alnetum incanae Sburlino, Poldini, Andreis, Giovagnoli et Tasinazzo 2012 tilietosum cordatae Dakskobler ex Sburlino, Pol-dini, Andreis, Giovagnoli et Tasinazzo 2012), dolina Soče (Dakskobler, Šilc & Čušin 2004) 8 LaAica-So Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 caricetosum albae Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 (=Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller et Görs 1958 forma Galanthus nivalis Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 caricetosum albae Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 = Primulo vulga-ris-Alnetum incanae Sburlino, Poldini, Andreis, Giovagnoli et Tasinazzo 2012 tilietosum cordatae Dak-skobler ex Sburlino, Poldini, Andreis, Giovagnoli et Tasinazzo 2012), dolina Soče (Dakskobler, Šilc & Čušin 2004) 9 LaSe-Id Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dak-skobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 var. geogr. Omphalodes verna Dakskobler 2007, dolina Idrijce (Dakskobler 2010) 10 LaSe-SaB Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 var. geogr. typica var. geogr. nova, Sava Bohinjka, ta članek 11 LaAifr-SaB Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 fraxinetosum excelsioris subass. nova var. Salix eleagnos var. nova, Sava Bohinjka, ta članek 12 LaAifrca-SaB Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 fraxinetosum excelsioris subass. nova var. Carex alba var. nova, Sava Bohinjka, ta članek 13 LaAifr-BaKa Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 fraxinetosum excelsioris subass. nova, dolina Kanomljice (=Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller et Görs 1958 subvar. geogr. Scopolia carniolica Dakskobler 2007), dolina Kanomljice (Dakskobler 2007) 14 LaAi-Sora Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 (=Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Scopolia carniolica Accetto 1996), povirje Selške Sore (Dakskobler 2007) 15 LaAi-H Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Helleborus dumetorum Vukelic, Baričevic et Šapic 2009, severna Hrvaška, Gorski kotor (Vukelic, Baričevic & Šapic 2012) 16 LaAica-Slat Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dak-skobler 2010 var. Carex alba, Bovško, potok Slatenik, ta članek 17 LaAity-Slat Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 2010 var. typica, Bovško, potok Slatenik, ta članek 18 LaAi-Učja Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 2010, Bovško, dolina Učje, ta članek 19 LaAirf-Bo Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 rhamnetosum fallacis, subass. nova, Bovško, ta članek 20 LaSety-So Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 typicum Dakskobler 2007, dolina Lepene (Dakskobler 2007) 21 LaSeca-So Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 cariceto-sum albae Dakskobler 2007, dolina Soče (Dakskobler 2007) 22 LaSe-Tr Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dak-skobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 caricetosum albae Dakskobler 2007, dolina Trebuše (Dakskobler 2007) 23 LaSeca-ZgId Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 cariceto-sum albae Dakskobler 2007, krajinki park Zgornja Idrijca (Dakskobler 2007) 24 LaSety-Rad Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007, typicum Dakskobler 2007, dolina Radovne, ta članek 25 LaSeca-Rad Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 caricetosum albae Dakskobler 2007, dolina Radovne, ta članek 26 LaSece-SaB Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 cariceto-suim elatae subass. nova, Savica, Bohinj, ta članek 27 Sael-pu-SaB Salicetum eleagno-purpureae Sill-inger 1933 petasitetosum hybridi (Šilc et Čušin 2000) Oriolo et Poldini 2002, Sava Bohinjka, ta članek Primerjava s hierarhično klasifikacijo in ordinaci-jsko metodo glavnih koordinat (slike 4 in 5) je pokazala, da so logi sive jelše, sive vrbe in velikega jesena v zahodni Sloveniji floristično očitno različni od logov, ki jih v sosednjih državah Italiji in Avstriji uvrščajo v asociacije Primulo vulgaris-Alnetum incanae, Equiseto--Alnetum incanae in Aceri-Alnetum incanae. Sburlino et al. (2012) so sicer sintakson Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller et Görs 1958 forma Galanthus nivalis Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 kot posebno subasociacijo tilietosum cordatae priključili asociaciji Primulo vulgaris-Alnetum inca-nae, a pri tem prezrli, da smo ta sintakson že prej (Dakskobler 2010) uvrstili v asociacijo Lamio orva-lae-Alnetum incanae. Naša primerjava je potrdila pravilnost te odločitve, saj se ta sintakson združuje skupaj z drugimi oblikami asociacije Lamio orvalae-Alnetum incanae in ne skupaj s sintaksonom Primulo vulgaris-Alnetum incanae. Ime Primulo vulgaris-Alne-tum incanae tilietosum cordatae je torej le sinonim za asociacijo Lamio orvalae-Alnetum incanae. Naša primerjava je tudi pritrdila ugotovitvam hrvaških fitoce-nologov (Vukelic, Baričevic & Šapic 2012), da je tudi loge sive jelše v Gorskem kotorju umestno uvrstiti v asociacijo Lamio orvalae-Alnetum incanae in ne v asociaciji Equiseto-Alnetum incanae ali Aceri-Alnetum incanae. Ob tem moramo dodati, da sestoji asociacije Aceri-Alnetum incanae zagotovo uspevajo tudi v Sloveniji. Za zdaj smo jih potrdili v povirju Save Dolinke, v okolici Rateč in Podkorena (Vreš, Seliškar & Dakskobler 2012), verjetno pa se pojavljajo tudi drugod v severni in severovzhodni Sloveniji. Na nekatere razlike med asociacijami Primulo vulgaris-Alne-tum incanae, Equiseto-Alnetum incanae, Aceri-Alne-tum incanae in Lamio orvalae-Alnetum incanae pokaže tudi analiza sestave po skupinah diagnostičnih vrst (preglednica 6). V sestojih asociacije Aceri-Alnetum in-canae imajo sorazmerno visoke deleže diagnostične vrste razredov Vaccinio-Piceetea in Mulgedio-Aconite-tea. To kaže na njihovo uspevanje v gorskih območjih, v pasu mešanih jelovo-bukovih in smrekovih gozdov. V sestojih asociacije Equiseto-Alnetum incanae imajo primerjalno največji delež vrste logov (Alnion incanae), razmeroma majhen delež pa imajo v njih vrste hrasto-vo-bukovih gozdov iz razreda Querco-Fagetea. Takšne sestoje navadno dobimo ob spodnjem teku velikih rek. Sociološka sestava sestojev asociacije Primulo vulgaris--Alnetum incanae je do neke mere podobna sociološki sestavi sestojev asociacije Lamio orvalae-Alnetum inca-nae, v tem, da ju od sestojev ostalih dveh asociacij razlikujejo diagnostične vrste zvez Aremonio-Fagion in Erythronjo-Carpinion (v italijanski združbi je njihov delež precej manjši kot v slovensko-hrvaški). V primerjavi s sestoji asociacije Lamio orvalae-Alnetum inca-nae pa imajo predvsem manjši delež vrst zveze Tilio--Acerion. Vsekakor pa sta to dve različni asociaciji, kar je pokazala tudi primerjalna analiza, ki je sestoje asociacije Primulo-Alnetum incanae združevala skupaj s sestoji asociacije Equiseto-Alnetum incanae in ne skupaj s sestoji asociacije Lamio orvalae-Alnetum incanae. V asociacijo Lamio orvalae-Alnetum incanae torej uvrščamo loge sive jelše, sive vrbe in velikega jesena na prodiščih gorskih rek in potokov, v podgorskem in spodnjem gorskem pasu, v coni ilirskih bukovi gozdov iz zveze Aremonio-Fagion. Z njimi so v precej tesni sin-dinamski zvezi, deloma tudi s sestoji asociacij iz zveze Tilio-Acerion in njunih podzvez Lamio orvalae-Acere-nion in Ostryo-Tilienion. Logi sive vrbe (Lamio orva-lae-Salicetum eleagni) so navadno bolj inicialna oblika logov, sindinamsko povezana z grmišči sive in rdeče vrbe (Salicetum eleagno-purpureae). V nekaterih oblikah (var. Alnus incana) so floristično precej podobni logom sive jelše. Ekološko nekoliko drugačne so združbe sive vrbe ali sive jelše na grobem produ ob gorskih potokih ali celo na vlažnem pobočnem grušču (Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae, Lamio orvalae-Alnetum incanae rhamnetosum fallacis), v katerih imajo večji delež vrste bazofilnih borovih gozdov (razred Erico-Pinetea) ali vrste melišč (razred Thlaspietea rotundifolii). Floristično precej izstopa log sive vrbe in velikega jesena ob Savici v Ukancu (Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum elatae), z večjim deležem vlagoljubnih vrst značilnih za sintaksone Calthion, Filipendulo-Petasition in Molinietalia caeru-leae. 5.3.6 Fitoindikacijska analiza loga sive jelše in velikega jesena (Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxinetosum excelsioris) ob Savi Bohinjki Sindinamsko najvišjo razvojno stopnjo logov ob Savi Bohinjki (sestoje sintaksona Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxinetosum excelsioris), ki je tudi gospodarsko najbolj zanimiva, smo analizirali z Ellenbergovi-mi, Landoltovimi in Koširjevimi indikacijskimi vrednostmi rastlin (Ellenberg et al. 1991, Landolt et al. 2010, Košir 1992). Fitoindikacija po Landoltu nakazuje podgorsko združbo suboceansko-subkontinetal-nega podnebja, senčnih do polsenčnih in vlažnih rastišč s slabo kislimi do nevtralnimi tlemi, s srednjo vsebnostjo dušika in humusa in slabšo zračnostjo. Fi-toindikacija po Ellenbergu kaže na polsenčna rastišča podgorske stopnje s suboceanskim podnebjem, na svežih do vlažnih rastiščih s tlemi, ki imajo slabo kislo do slabo bazično reakcijo in srednjo vsebnost dušika. Fitoindikacija po Koširju kaže na združbo rečnih nanosov, slabo kislih tal, ki so srednje globoka, močno peščena, sveža do vlažna, v toplih legah podgorske oz. hladnih legah gorske stopnje. Iz vrstne sestava preučenih fitocenoz smo izračunali rastiščni koeficient (RK2) 10, kar pomeni, da je produkcijska sposobnost loga sive jelše s prevladujočim velikim jesenom podobna na primer produkcijski sposobnosti podgorskega bukovo-hrastovega gozda (Hedero-Fagetum) ali gozda belega gabra in hrastov (Querco-Carpinetum s. lat.), nekoliko višja od produkcijske sposobnosti predalpske oblike podgorskega bukovega gozda (Hacque-tio-Fagetum var. geogr. Anemone trifolia) in še višja od produkcijske sposobnosti alpskega bukovega gozda (Anemono trifoliae-Fagetum) - primerjaj Košir (1992). 5.4 Zaključki Logi sive vrbe, sive jelše in velikega jesena ob Savi Bohinjki v Bohinju (Julijske Alpe), so opazen krajinski element ene izmed najbolj ohranjenih in biotsko vrednih gorskih dolin v Sloveniji. Imajo pomembno varovalno vlogo in jih uvrščamo v prednostni evropski hab- itatni tipa 91E0 *Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae) in 3240 Alpske reke in lesnata vegetacija s sivo vrbo (Salix elea-gnos) vzdolž njihovih bregov. Razvitejše oblike teh logov so lahko gospodarski gozd. V sukcesijkem nizu (conaciji) od inicialnih prodišč proti bukovim združbam na višje ležečih rečnih terasah z avtomor-fnimi tlemi (Anemono trifoliate-Fagetum) smo ugotovili sintaksone Salicetum eleagno-purpurae petasite-tosum hybridi, Lamio orvalae-Salicetum eleagni var. Alnus incana in Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxi-netosum excelsioris. Floristično in ekološko izstopajo sestoji sive vrbe in velikega jesena ob rečici Savici pred njenim izlivom v Bohinjsko jezero v Ukancu, ki jih za zdaj uvrščamo v sintakson Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum elatae. Logi v Bohinju imajo bogato vrstno sestavo, v kateri pa je žal tudi nekaj invazivnih tujerodnih vrst. Opazili smo naslednje: Fallopia japo-nica, Rudbeckia laciniata, Impatiens glandulifera, I. parviflora, Solidago gigantea, S. canadensis, Erigeron annuus, Hemerocallis fulva, Viola sororia in Galeobdo- lon argentatum. V teh logih uspeva še nekaj vrst, ki sicer v Bohinju niso avtohtone, na primer Aesculus hi-ppocastanum, Juglans regia, Ribes nigrum, R. rubrum, Forsythia viridissima, Lonicera nitida, Hosta sp., Tulpa sp., Narcissus pseudonarcissus, N. poeticus, Philadelp-hus coronarius, Gladiolus sp., Iris germanica, ki so ušle iz vrtov. Ne glede na to »onesnaženje« so preučeni logi razmeroma ohranjeni in človekovi vplivi na rečno dinamiko še razmeroma majhni. Njihovo vrstno sestavo smo primerjali s podobnimi logi ob reki Soči in njenih pritokih, prav tako z logi ob gorski rečici Radovni (ti ležijo, podobno kot logi v Ukancu, že v zavarovanem Triglavskem narodnem parku) ter z logi sive jelše v severni Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Naša primerjava je pokazala na nekatere ekološke, fitogeografske in floristične posebnosti logov v (severo)zahodni Sloveniji, zato jih ne moremo uvrstiti v asociaciji Primulo vul-garis-Alnetum incanae in Equiseto-Alnetum incanae, ki ju poznamo v sosednjih državah. V asociacijo Aceri--Alnetum incanae pa uvrščamo sivo jelševje v gorskih območjih severne in severovzhodne Slovenije. acknowledgements We are sincerely grateful to Branko Zupan for his advice and help in the field. Mag. Andrej Seliškar prepared Figure 1. Academician Dr. Mitja Zupančič and Dr. Lado Kutnar helped us with valuable comments and corrections.The research was partly conducted in the framework of the target research project Updating of the vegetation system for the forest management planning purposes (Posodobitev sistema vegetacijskih osnov za potrebe načrtovanja v gozdarstvu, V4-1141), funded by the Slovenian Research Agency and Ministry of Agriculture and the Environment. English translation by Andreja Šalamon Verbič. REFERENCES - LITERATURA Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auf., Springer Verlag, Wien-New York. Buser, S., 1986: Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine). Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Buser, S., 1987: Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmin in Videm 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Buser, S., 2009: Geološka karta Slovenije 1:250.000. Geological map of Slovenia 1.250,000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Ellenberg, H., H. E. Weber, R. Düll, V. Wirth, W. Werner & D. Paulissen, 1991: Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. Scripta Geobotanica (Göttingen ) 18: 1-248. Dakskobler, I., 2007: Fitocenološka in floristična analiza obrečnih gozdov v Posočju (zahodna Slovenija). Phytoso-ciological and floristic analysis of riverine forests in the Soča Valley (western Slovenia). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 48-2: 25-138. Dakskobler, I., 2010: Razvoj vegetacije na prodiščih reke Idrijce v zahodni Sloveniji. Development of vegetation on gravel sites of the Idrijca River in western Slovenia. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (1): 5-90. Dakskobler, I., U. Šilc & B. Čušin, 2004: Riverine forests in the Upper Soča Valley (the Julian Alps, western Slovenia). Hacquetia (Ljubljana) 3 (2): 51-80. Dakskobler, I., L. Kutnar & U. Šilc, 2013: Poplavni, močvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji. Gozdovi vrb, jelš, dolgopecljatega bresta,velikega in ozkolistnega jesena, doba in rdečega bora ob rekah in potokih. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana. Jurkovšek, B., 1987 a: Tolmač listov Beljak in Ponteba. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Jurkovšek, B., 1987 b: Osnovna geološka karta SFRJ. Beljak in Ponteba 1: 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Kolbezen, M., 1998: Kopenske vode. In: Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Dražavna založba Slovenije, Ljubljana, pp. 94. Košir, Ž., 1992: Vrednotenje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč in ekološkega značaja fitocenoz. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana. Kunaver, J., 1998: Julijske Alpe. In: Perko, D. & M. Orožen Adamič (eds.): Slovenija - pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana, pp. 54-71. Landolt, E., B. Bäumler, A. Erhardt, O. Hegg, F. Klötzli, W. Lämmler, M. Nobis, K. Rudmann-Maurer, F. H. Schweingruber, J.-P. Theurillat, E. Urmi, M. Vust & T. Wohlgemuth, 2010: Flora indicativa. 2. Auflage. Haupt Verlag, Bern-Stuttgart-Wien. Maarel van der, E., 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio 39 (2): 97-114. Martinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 91-166. Martinčič, A., 2011: Seznam jetrenjakov (Marchanthiophyta) in rogovnjakov (Anthocerotophyta) Slovenije. Annotated Checklist of Slovenian Liverworts (Marchanthiophyta) and Hornworts (Anthocerotophyta). Scopolia (Ljubljana) 72: 1-38. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Oksanen, J., F. G. Blanchet, R. Kindt, P. Legendre, P. R. Minchin, R. B. O'Hara, G. L. Simpson, P. Solymos, H. M. Stevens & H. Wagner, 2012: vegan: Community Ecology Package. R package version 2.0-4. http:// CRAN.R-project.org/package=vegan Podani, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest. R Development Core Team 2012: R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. ISBN 3-900051-07-0, URL http://www.R-project.org/. Sburlino, G., L. Poldini, C. Andreis, L. Giovagnoli & S. Tasinazzo, 2012: Phytosociological overview of the Italian Alnus incana-rich riparian woods. Plant Sociology (formerly Fitosociologia) 49 (1): 39-53. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Suppan, U., J. Prügger & H. Mayrhofer, 2000: Catalogue of the lichenized and lichenicolous fungi of Slovenia. Bibliotheca Lichenologica 76: 1-215. Šilc, U. & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113-164. Theurillat J.-P., 2004: Pflanzensoziologisches System. In: Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J. P. Theurillat: Flora Alpina 3: Register. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien pp. 301-313. Trinajstic, I., 1973: Über die systematische Stellung der Grauerlenwälder in Nordkroatien. Berichte des Geobot. Inst. ETH, Stiftung Rübel (Zürich) 51:111-115. Vreš, B., A. Seliškar & I. Dakskobler, 2012: The phytosociological position of Senecio fontanicola Grulich & Hodälovä, a rare and endangered eastern-Alpine endemic species, in the successional sere on the montane wetland Zelenci (NW Slovenia). Wulfenia (Klagenfurt) 19: 1-14. Vukelic, J., D. Baričevic & I. Šapic, 2012: Phytosociological characteristics of forests of grey alder (Alnus incana /L./ Moench) in Gorski kotar. Natura Croatica (Zagreb) 21 (1): 49-64. Willner, W. & P. Karner, 2007 a: Alnenion glutinosae-incanae Oberd 1953. In: Willner, W. & G. Grabherr (eds.): Die Wälder und Gebüsche Österreichs. Ein Bestimmungswerk mit Tabellen. 1. Textband. Spektrum Akademischer Verlag in Elsevier, Heidelberg, pp. 115-123. Willner, W. & Karner, P., 2007 b: Fraxino-Populetum und »Alnetum incanae« s.l. In: Willner, W. & G. Grabherr (eds.): Die Wälder und Gebüsche Österreichs. Ein Bestimmungswerk mit Tabellen. 2. Tebellenband. Spektrum Akademischer Verlag in Elsevier, Heidelberg, pp. 99-110. Urbančič, M., P. Simončič, T. Prus & L. Kutnar, 2005: Atlas gozdnih tal. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarski vestnik & Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana. ABBREVIATIONS - OKRAJŠAVE Parent material (Geološka podlaga) Al Alluvium - rečni nanosi Gr Gravel - grušč Soil types (Talni tipi) Fl Fluvisols - obrečna tla Co Colluvial soil - koluvialna tla Li Lithosols - litosol R Rendzina - rendzina Figure 6: Pioneer stand of Salix eleagnos on alluvium along the Sava Bohinjka at Soteska Slika 6: Pionirski sestoj sive vrbe na prodišču ob Savi Bohinjki pri Soteski Figure 7: Stand of the association Salicetum eleagno-purpureae along the Sava Bohinjka at Soteska Slika 7: Sestoj asociacije Salicetum eleagno-purpureae ob Savi Bohinjki pri Soteski Figure 8: Succession from the Petasitetum officinalis towards the Salicetum eleagno-purpureae and the Lamio orvalae-Salice-tum eleagni along the Sava Bohinjka at Soteska Slika 8: Sukcesija od navadnega repuhovja (Petasitetum officinalis) proti sivovrbovju (Salicetum eleagno-purpureae in Lamio orvalae-Salicetum eleagni) ob Savi Bohinjki pri Soteski Figure 9: Stand of the syntaxon Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum elatae along the Savica just before its outfall in Lake Bohinj in Ukanc Slika 9: Sestoj sintaksona Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum elatae ob Savici pred njenim izlivom v Bohinjsko jezero v Ukancu Figure 10: Riverine woods along the Savica in Ukanc Slika 10: Obrečnigozdovi ob Savici v Ukancu Figure 11: Riverine woods (Lamio orvalae-Salicetum eleagni, Lamio orvalae-Alnetum incanae) along the Sava Bohinjka in Bohinjska Bistrica Slika 11: Obrečni gozdovi (Lamio orvalae-Salicetum eleagni, Lamio orvalae-Alnetum incanae) ob Savi Bohinjki pri Bohinjski Bistrici Figure 12: Stand of the association Salicetum albae s. lat. along the Sava Bohinjka at Soteska Slika 12: Sestoj asociacije Salicetum albae s. lat. ob Savi Bohinjki pri Soteski o £ > w o I-1 o o n > ta ^ O ta O t-1 O 2 o > Table 1: Riverine communities with dominant Salix eleagnos along the Sava Bohinjka Preglednica 1: Združbe z dominantno vrsto Salix eleagnos ob Savi Bohinjki Number of releve (Zaporedna številka popisa) 1 2 Database number of releve (Delovna številka popisa) ,2 öd on o C m ON ON CO C s > i i I ŽT I i—l —< rj rt g a > o O 60 60 Z ^ O O ^ _1 _1 C M 2 C\ G\ G\ ON ^ ^ ^ ^ IN (N tN tN OS G\ 0\ S ON Tt< O CO CO CO CO rt in LT1 ir, IT, c/3 71 C w r- tfl 73 SP 73 O N S > z; hs ffi O v: O o o f o o n > i-1 > z > o •n S < tn S § w TI O 73 M > t-1 O z; o h X M % 03 O K 71 > TA Ulmus glabra E2b TA Ulmus glabra E2a TA Ulmus glabra El Number of releve (Zaporedna številka popisa) O SP Salix alba E3b C SP Salix alba E3a > SP Salix alba E2a g AF Lamium orvala El t- VP Picea abies E3b ° VP Picea abies E3a ^ VP Picea abies E2b > VP Picea abies E2a " VP Picea abies E1 O TA Ulmus glabra E3b g TA Ulmus glabra E3a f . - - ö -...... o ^ FS Fraxinus excelsior E3b FS Fraxinus excelsior E3a Y FS Fraxinus excelsior E2b s; FS Fraxinus excelsior E2a £ FS Fraxinus excelsior E1 TR Petasites paradoxus E1 CA Crepis paludosa E1 Mo Valeriana dioica E1 FP Mentha aquatica E1 PM Carex elata E1 PM Lycopus eitropaeus E1 AF Rhammtsfallax E2b AF Rhamnus fallax E2a AF Rhamnus fallax Ei QP Clematis recta E1 EP Rubits saxatilis E1 QP Convallaria majalis El EP Carex alba Ei VP Aposerisfoetida E1 SP Salicetea purpureae Salix purpurea E3 Salix purpurea E2 Salix purpurea E1 Humulus lupulus E2 Salix x rubens E3a Salix fragilis E3b Salix myrsinifolia E2b AI Alnion incanae Rubus caesius E1 Viburnum opulus E2b Viburnum opulus E2a Viburnum opulus E1 Cardamine impatiens E1 Frangula alnus E3a Frangula alnus E2b Frangula alnus E2a 10 11 12 13 14 . 1 r i + + + i + i + r + . . . . + . . + . + + + + . + . + "T" + + + + + + + + + + . + 1 1 + . 1 . + 1 1 + + + 1 + + + + + 1 1 + 1 + 1 1 1 1 + 15 16 17 18 19 20 21 Pr. Fr. 2 10 2 10 1 5 13 62 + r 2 3 14 r + + 4 19 + + + + 6 29 + + + + + 10 48 + + + 7 33 1 5 4 19 6 29 5 24 3 14 + + 3 2 4 4 4 9 43 + 1 1 1 1 + 10 48 1 7 33 + + 10 48 + + 10 48 + 1 + + + 2 + 11 52 2 2 2 1 + + 2 8 38 2 1 + + 1 + 6 29 + + + + + + 6 29 2 1 2 + + 1 6 29 + + + + + 5 24 + + + + r 5 24 + 2 10 + 2 10 + + + 1 + 5 24 + + + 1 + 5 24 + + + 1 4 19 + + + 3 14 + + + 1 4 19 .......4 19 + + . + . . + 11 52 .......1 5 .......7 33 .......1 5 . r ... 1 5 ......+ 1 5 3 3 3 3 2 1 4 2 3 4 + 1 1 17 81 1 + 1 + + 1 + + 8 38 + + + + + + + 1 1 1 1 1 1 14 67 + + 2 10 + + + + + 1 + + 9 43 + 1 5 + + + + + 1 + 1 1 9 43 1 + + 1 + + 1 2 8 38 a > r, o w t-1 M V 9? V O N S > z; TJ X ►C O O o o t-1 o o n > t-1 > z; > 5 o •n S < M 5 § M •n O 6 M > r O z; 0 ^ X M 1 w o X > AF TA O £ > td O t-1 O O n > ta ^ O w O f O Fs O n > Number of releve (Zaporedna številka popisa) Frangula alnus El Festuca gigantea El Listera ovata El Alnus incana E3b Alnus incana E3a Alnus incana E2 Alnus incana El Circaea intermedia El Chrysosplenium alternifolium El Prunus padus E2 Erythronio-Carpinion Primula vulgaris El Crocus vermis subsp. vermis El Aremonio-Fagion Dentaria enneaphyllos El Helleborus niger El Hacquetia epipactis El Cardamine trifolia El Knautia drymeia El Anemone trifolia El Cyclamen purpurascens El Stellaria montana El Tilio-Acerion Lunaria rediviva El Acer pseudoplatanus E3b Acer pseudoplatanus E3a Acer pseudoplatanus E2b Acer pseudoplatanus E2a Acer pseudoplatanus El Geranium robertianum El Impatiens noli-tangere El Thalictrum aquilegiifolium El Corydalis solida El Tilia platyphyllos E3b Tilia platyphyllos E2b Tilia platyphyllos E2a Aruncus dioicus El Acer platanoides E3 Acer platanoides E2a Acer platanoides El Adoxa moschatellina El Arum maculatum El Polystichum aculeatum El Fagetalia sylvaticae Brachypodium sylvaticum El Polygonatum multiflorum El Mercu rialis perennis El Ranunculus lanuginosus El Galeobdolon flavidum El Heracleum sphondylium El Paris quadrifolia El i i o\ + + + + 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Pr. Fr. +.........15 + + +.......8 38 + + . + + + + 8 38 .......4 19 .......1 5 .......2 10 .......1 5 .......2 10 .......2 10 .......1 5 + + + 2 + + + + 1 + + 1 + + . + + + + + + + 12 57 6 29 29 29 24 24 19 19 10 10 . + 1 2 1 + 16 76 + + 2 10 + 1 + + 8 38 1 1 1 + 14 67 + + 1 1 14 67 + + 1 9 43 + + + 8 38 + + 7 33 + + + + 5 24 5 24 + r 2 10 1 5 + + 4 19 + + 3 14 2 10 3 14 1 5 3 14 1 5 + 1 5 1 . 1 1 + 1 + + 1 1 1 1 1 1 1 2 17 81 + + + + + + + + + + + 1 12 57 + 1 + + + + + + + 1 + 1 1 14 67 1 1 1 1 1 1 2 2 1 1 1 14 67 + + + + + + + + + + + 13 62 + + + + 1 + + + + + + 13 62 + 1 + 1 + + + + + + + 11 52 a > 71 O w t-1 tu V 9? V O N S > z; >TS X ►C O O o o t-1 o o n > t-1 > z; > 5 o •n S < M 5 § M TI o 6 M > t-1 O z; o h K M S W o 71 > I. DAKSKOBLER & A. ROZMAN: PHYTOSOCIOLOGICAL ANALYSIS OF RIVERINE FORESTS ALONG THE SAVA BOHINJKA s^cncncncococococn^^oo^^^^^^^^^i^ooooi^oi^oooij^ij^i^ O^LnOOioLOLOLn ^(^ON^OOOOOOOONvOvOtNiNvO^'OvOUI'f^^^i-iiNfNiNfN-ifN^fNfNtN^-H^ Solidago virgaurea El w Abies alba El O Oxalis acetosella El O Lonicera nigra E2a 2 Valeriana tripteris El p Circaea alpina El — SC Salicion capreae ^ Galeopsis speciosa El til Rubus idaeus E2a Salix caprea E3b O Salix caprea E2b 2 Sorbus aucuparia E2b > Sorbus aucuparia El V RP Rhamno-Prunetea J3 Cornus sanguinea E3a Cornus sanguinea E2b 2 Cornus sanguinea E2a o + + + + 1 + + + + 1 + + + + . + 1 + 1 + . 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Pr. Fr. +.........11 52 . 4 19 1 + 10 48 .........2 10 1 + . . + + 1 + + 10 48 +........7 33 + + + + + + 7 33 + + + 1 . + 1 1 + + + + + + 10 19 19 19 14 14 5 10 10 10 10 10 5 5 5 5 10 10 10 10 5 29 14 14 10 10 5 5 5 5 19 19 5 10 5 5 2 10 14 67 9 43 I. DAKSKOBLER & A. ROZMAN: PHYTOSOCIOLOGICAL ANALYSIS OF RIVERINE FORESTS ALONG THE SAVA BOHINJKA 1 tN fSfS 1 535353535353535353535353535353 53 53 53 53 53 53 53 53 c XI N a s s s s ^ ^ ^ ^ s cu CU > « « « « a a a a sees ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ , O O O O ■; sees o o o o s s s s s "3 "3 „13 "S /j S a H * s s s s s s ^ ^ ^ ^ ž V V K S Q C S u ^ ^ ^ ^ ;s S S S >5 K K uuuubSOŠS s s s s s s S « s s 2 SSc^c^cšo; •S ^ fl1 ® ! TŠ j <« ! 3 ; s .5 > s S? a § S S s § ° 1 S * •S ^ s s < 3 ^ oo ^ ts S S«. ■ C O H ; vr, -št, AT, S 52 9 s «N cu "C •S a ■K S J S ts iS - § S S 3 § E s 8 g ^j^J^ sHi^ s yum H 2 « & s e 5 IS a >- a 3 s •iS & s ' £ c s S s 5 £ s •ts 3 -S o s s o 'C o H < W Number of releve (Zaporedna številka popisa) 1 FB Festuco-Brometea Silene vulgaris subsp. vulgaris El PP Potentillo-Polygoiietalia Ranunculus repens El Barbarea vulgaris El I CA Calthion Caltha palustris El MC Cardamineamara El Colchicum autumnale El Myosotis scorpioides El FP Filipendulo-Petasition Filipendula ulniaria El -t Telekia speciosa E1 Myosoton aquaticum El Mentha sp. El Lythrum salicaria El Mo Molinietalia caeruleae Thalictrum lucidum El Cardamine pratensis El Carex tomentosa El Equisetum palustre El PaT Poo alpinae-Trisetalia Astrantia major El Ranunculus nemorosus El MA Molinio-Arrhenetheretea Deschampsia cespitosa El -t Galium mollugo El 1 Anthriscus sylvestris El Dactylis glomerata El Centaurea carniolica El Veronica chamaedrys El ti Poa trivialis El ® Pimpinella major El > Taraxacum officinale El w Pastinaca sativa El O Ajitga reptans El O Symphytum officinale El 2 Ranunculus acris El P Allium scorodoprasum El tu Trifolium repens El ^ Agrostis stolonifera El til Knautia arvensis El Vicia cracca El O Leucanthemum ircutianum El 2 Rumex acetosa El > Prunella vulgaris El Ornithogalum umbellatum El 5 Trifolium pratense El TR Thlaspietea rottmdifolii 2 Adenostyles glabra El ,JJ Gymnocarpium robertianum El o\ 2 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Pr. Fr. +.........2 10 + + + + + 11 + 1 + + 11 52 . 8 38 + . + 10 48 + . . 10 48 . + + 6 29 + . . 3 14 . + 111 + ++1 1 + 211 + 1 + 1 18 86 ...............+23. . 3 14 + ... r .... +.........3 14 . + +...............2 10 ................+ ...15 .............+ . + . . . + 3 14 ..............1 . + + . . 3 14 ..................r . 1 5 ...............+ ....15 .............+ + . . . + . 3 14 ..................+ .15 1 1 + 1 1 + . 1 . 1 + + 1 . 1 1 1 . . 15 71 1 + .++. . . r. + + + + + +.+ + + 15 71 + ++ . + . . + . + + + . .+ + +. .11 52 + + . + 1.....+ + + ..++...943 +.........+ + .+ + + +. + + 9 43 +.....+. + 1 + ..+ + +. .9 43 + +.....+ + + .. + . + ..7 33 1.........+ + + ...r. + .7 33 1 1......+. + + +.......7 33 + + . . +...............4 19 ...........+ + ...++.. 4 19 + . . +................2 10 +.........+.........2 10 .......+........+ ... 2 10 ....................1 5 +...................15 +...................15 +...................15 . +................15 . +...............15 ........+...........15 .........+..........15 ...........+........15 . + . . . 2 10 + . . . . + . 2 10 I. DAKSKOBLER & A. ROZMAN: PHYTOSOCIOLOGICAL ANALYSIS OF RIVERINE FORESTS ALONG THE SAVA BOHINJKA 0\ -tOO N^OO -H -^(N (N-H-H l_n ■ K S H « a -H 1 ta -S j; S S S S3 ^ ^ s - ~ U ^ üqH ^ ce; S Ü ^ t/o H < ft U < a s •a 'S -C • a .g S iu iü ■Sj S a • Š5-3-8 b Ts a : 3 Ž S IIs -a 15 tg 15 g S S 3 s llH tü šf tü -i: o^o o Š ? 5 S s js S iS « s iS ^ ig e s? s ? ^ s S ^ a s Ts .ss v ^ S 3 g K a _ H a iu ■ ;s s ;s M S S S 3 .S .S -S Q §88 1— y y y CÄ ~ ~ ~ ^ s t I ^ - > a 'D -ii s1 (e ^^ < g 10 -S-S J ^ o) 'S s • 3 -C iS ^ cu iu c^UO O ^^ - O s^ ^ O O O O 55555555555 r32222 S-+- + +.........+ • - . <*••••+.......+ +•• rt. 8................ 3 !>•• + +.......i-...... .........+ +....... •• •• u............ ^ +................. m........+......... rs - +.....rt.......... aa ba a a aaa EEEEEEEEEEEEEEEE EE n d p & s -S 3 5 -S IS ue eit ar S o s h ru pol s £ ' •S -S tip . s ph 2 r53 a a g os O a, soeorh > o it ts te TS O! 5 v ^ v S ^ CÄ £ -s ..S « sk a o ^ Š u i) d in u : TS : a ;^ PR pr ur p a al n a c n i m us su ost nl te ci ra a c v n in g g a a el el "S m m tu ut te te ci cil la la S S -e -e al al la S W -i M -Si ^ v s« fe ° 3 s . 2 'g a -a Sla 4 12 T V iA rt \0 rt O t-; > td O t-1 O O n > ta ^ O ta O t-1 O O n > Table 2: Riverine woods oiAlnus incana and Fraxinus excelsior along the Sava Bohinjka Preglednica 2: Logi sive jelše in velikega jesena ob Savi Bohinjki Number of releve (Zaporedna številka popisa) Database number of releve (Delovna številka popisa) Elevation in m (Nadmorska višina v m) Aspect (Lega) Slope in degrees (Nagib v stopinjah) Parent material (Matična podlaga) Soil (Tla) Stoniness in % (Kamnitost v %) Cover in % (Zastiranje v %): Upper tree layer (Zgornja drevesna plast) Lower tree layer (Spodnja drevesna plast) Shrub layer (Grmovna plast) Herb layer (Zeliščna plast) Maximum diameter of trees (Največji prsni pre dreves) Maximum height of tress (Največja drevesna vi Moss layer (Mahovna plast) Number of species (Število vrst) Releve area (Velikost popisne ploskve) Date of taking releve (Datum popisa) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 o> CO Ln TP Ln Tf CO LT Tf \o ITl CO CO) LS LS 0>0>0>0>0>0>0>0>0> oo o> co o> I. DAKSKOBLER & A. ROZMAN: PHYTOSOCIOLOGICAL ANALYSIS OF RIVERINE FORESTS ALONG THE SAVA BOHINJKA ^ 2 ^ co co tN 1 tN en -h en Ln Ln (N ■ (N ž W 13 m ^ • m + • + m ^ ^ rt m m (N £ w w m > -O rt^p^ rt -O rt ^ ^ rt ^ -O rt -O rt ^ -O rt rt m m W W Ol o rt C XI -O S 3 !Z M O rt > i rt A S § 3 a rt •S •S "«S H H H H H s 3 s s •IS * * g >3 g g g S S TS ^ ^ tj tj tj « a1 e g g g K a S M S JU • g 5) o tu £ s ^ s .5 n< ^ n, c^c^ ft ft ft ft ^^^^^ O O O < ft ft ft ft ft •S .0 § "«"as ^ ^ K-J Ol Ol < ^ ^ f-H S S S S „ tj tj tj tj s s s s C -Si -Si -Si -Si S3 aaaa-ES ^ ^ ^ ^ ^ < ft ft ft ft ^ -S a ^ U ^ ft P* w > a o, §1 I i s S •55 s £ -Si -i s ^ o; s s s fc ^ ^ ^s a o o O ^ S £ £ £ ^ a .S3 "a -C tj tj tj tj tj td O t-1 O O n > ta ^ O ta O t-1 O O n > Number of releve (Zaporedna številka popisa) 12 3 Populus nigra E3b Salix purpurea E2b + Salix myrsinifolia E3a Salix myrsinifolia E2a Salix fragilis E3b EC Erythronio-Carpinion Crocus vermis subsp. vermis El Primula vulgaris El Helleborus odorus El Ornithogalum pyrenaicum El Galanthus nivalis El AF Aremonio-Fagion Helleborus niger El Hacquetia epipactis El Dentaria enneaphyllos El Cardamine trifolia El Stellaria montana El Cyclamen purpurascens El Rhamnus fallax E2a Euphorbia carniolica El Anemone xpittonii El Knautia drymeia El TA Tilio-Acerion Ulmus glabra E3b Ulmus glabra E3a Ulmus glabra E2b Ulmus glabra E2a Ulmus glabra El Acer pseudoplatanus E3b Acer pseudoplatanus E3a Acer pseudoplatanus E2b Acer pseudoplatanus E2a Acer pseudoplatanus El Aruncus dioicus El Acer platanoides E3b Acer platanoides E3a Acer platanoides E2b Acer platanoides E2a Acer platanoides El Tilia platyphyllos E3b Tilia platyphyllos E3a Tilia platyphyllos E2b Tilia platyphyllos E2a Tilia platyphyllos El Thalictrum aquilegiifolium El Impatiens noli-tangere El Corydalis solida El Geranium robertianum El Adoxa moschatellina El Euonymus latifolia E3a Euonymus latifolia E2b 10 1 12 13 14 15 16 17 + 1 + + r + + + + + + + . + + + + + + . . + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 1 2 1 + + 1 + 1 + 1 + + + + 1 1 1 + 1 + + 1 + + + + + + + + 1 + + + + + 1 1 1 1 + + + + + + 1 + + + + + + + + + + . . + + . . . + + + + . . 1 . . + ... + .. + + . + . . + . . . + . . + + + + + + + + + + + + 1 + + + + + + 1111 + + 1 + + 11 + .+ 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Pr. Fr. +.....2 7 1 4 1 4 1 4 1 4 + + + + + 1 2 + + + + 111 + + + + + + + + 11 + +. + . + + + 1 . + + + 1 + . 1 + + + 1 1 + . . . . + 1 . + + 12 1 1 1 . + + + + . + + + + + + + 1 + + 1 + . + + + 1 + . . . + . + 1 + . . + + + + + + + .....+ + . . . . . +.......1 +.....+ + + + .+ + + + + +. + . . . + + + + + + + + + 1 27 96 + 19 68 + 15 54 9 32 9 32 8 29 + 4 14 2 7 2 7 1 4 + + + 1 + 1 . 1 + 1 . 1 + 1 . 26 93 23 82 6 21 2 7 1 4 13 46 12 43 17 61 21 75 6 21 18 64 18 64 19 68 17 61 13 46 19 68 3 11 2 7 5 18 10 36 14 50 9 32 7 25 5 18 13 46 3 11 12 43 11 39 21 14 18 4 4 a > 71 O w t-1 w & 9? V O N S > z; TS X ►c o O O O t-1 O O n > t-1 > z; > 5 o •n S < M S § M •n O V M > r O z; 0 ^ X M 1 w o X Ti > I. DAKSKOBLER & A. ROZMAN: PHYTOSOCIOLOGICAL ANALYSIS OF RIVERINE FORESTS ALONG THE SAVA BOHINJKA ^ i-H i-H i-H i-H i-H i-H i-H i-H ^ i-H i-H i-H i-H i-H i-H i-H i-H i-H i-H i-H ^ ^ i-H ^ ^ i-H i-H i-H i-H i-H i-H i-H i-H i-H ^ i-H CO ^ »"H g^pqp^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ tJ^ ^^ S3 baba n d n u a § mm uu o £ *: i 3 s -as a jsf ae ih a p s sum J? s ph £ & ne I« o aaaaaa "B "cs __ •3 «gS.Ss 3 oS & ^ • ~ "«vS s ° nd ab rt a B B s £ f -3 -3 -3 -3 -3 f B B B B B o o o o o cccc cccc aaaaa S a op hoaa a a auuu y os S'-^B ■ s -3 eh -3 -3 -3 § "a "a "is uuu nnnu ^ ll gg a F gg aa FF tU f-'&'i&'&l o t-; > td O t-1 O O n > ta ^ O ta O t-1 O O n > Number of releve (Zaporedna številka popisa) Neottia nidus-avis El Prunus avium E3b Prunus avium E3a Prunus avium E2b Corydalis cava El Circaea lutetiana El Actaea spicata El Petasites albus El QP Quercetalia pubescentis Convallaria majalis El Clematis recta El Campanula rapunculoides El Euonymus verrucosa E2a Fraxinus ornus E3a Fraxinus ornus El Ostrya carpinifolia E3a Sorbus aria E2a Sorbus aria El QF Querco-Fagetea Anemone nemorosa El Corylus avellana E3a Corylus avellana E2b Corylus avellana E2a Lonicera xylosteum E2b Lonicera xylosteum E2a Cerastium sylvaticum El Dactylorhiza fuchsii El Vinca minor El Hepatica nobilis El Acer campestre E3b Acer campestre E3a Acer campestre E2b Acer campestre E2a Acer campestre El Clematis vitalba E2 Carex digitata El Gagea lutea El Malus sylvestris E2b Malus sylvestris E2a Lathraea squamaria El Viola mirabilis El Hedera helix E3a Hedera helix El Malus sylvestris E3a Malus sylvestris El Cephalanthera longifolia El Piatanthera bifolia El Pyrits pyraster El Rosa arvensis E2a Quercus robur El 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 12 13 14 15 16 + 2 + 1 + 1 + . + 1 1 + + + + 2 1 1 1 1 2 + 1 1 1 1 1 1 1 + + + 1 1 1 1 1 + + + + + 1 + + + + 2 + + + + + 1 1 + +..... + + + + + + + + + + + . . + . + + +......+ .....+ . . r + + + 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 + + + 1121 + 11 + + . .++. + . + ... + .... 1 1 2 1 1 1 1 2 1 + 1 1 1 1 2 + + + + + + + + + + + 1 + 1 1 1 1 1 + 1 2 1 2 + + + 2 27 28 + 1 + . 1 + 1 + + + 1 1 1 Pr. Fr. 3 11 23 82 7 25 27 96 24 86 22 79 32 25 21 75 19 68 19 68 19 68 18 64 1 4 14 18 14 50 11 39 10 36 8 29 21 14 18 14 14 4 7 4 4 4 4 4 4 4 a > 71 O w t-1 tu V 9? V O N S > z; TS X ►c o O O O t-1 O O n > t-1 > z; > 5 o •n S < ta 5 § ta •n O 6 ta > r O z; 0 ^ X ta ^ 1 w O X Ti > o £ > w o I-1 o o n > ta ^ O ta O t-1 O O n > Number of releve (Zaporedna številka popisa) Carex pilosa El Viola riviniana El EP Erico-Pinetea Rubus saxatilis El Aquilegia nigricans El Carex ornithopoda El Pinns sylvestris E3b VP Vaccinio-Piceetea Aposeris foetida El Picea abies E3b Picea abies E3a Picea abies E2b Picea abies E2a Picea abies El Veronica urticifolia El Oxalis acetosella El Solidago virgaurea El Gentiana asclepiadea El Abiesaiba El Lonicera nigra E2a Valeriana tripteris El SC Salicion capreae Galeopsis speciosa El Sorbus aucuparia E2a Sorbus aucuparia El Salix caprea E3a Rubusidaeus E2a RP Rhamno-Prunetea Cornus sanguinea E3a Cornus sanguinea E2b Cornus sanguinea E2a Cornus sanguinea El Ligustrum vulgare E2b Ligustrum vulgare E2a Ligustrum vulgare El Crataegus monogyna E3a Crataegus monogyna E2b Crataegus monogyna E2a Crataegus monogyna El Euonymus europaea E2b Euonymus europaea E2a Euonymus europaea El Viburnum lantana E2b Viburnum lantana E2a Viburnum lantana El Berberis vulgaris E2b Berberis vulgaris E2a Berberis vulgaris El Rhamnus catharticus E2b 10 1 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Pr. Fr. 1 4 1 4 +..... + + . + 1 + + + + + + + + + + + + . . + + + + + + . + + + + + + . + + + + + + ..............+ + 11 + 1 + 1 + 1 .+ + + + +. + .1 + 1. + 11..1 + + 1 + .......+ . + . . + . . + +............. + +.2. 1 + + 11 + +.+ + .............+ +.........+ . . + . .+ + +. . .++. + . + .+ + + + +.++. ..........+..... + +.+ + l.r....... . + ..1 +.......+ .. .......+ . 1 + + . + + . + . + . + . +......... + +. + .+ +..... + . . . +....... .............+ .......+ +....... + + + + + + + + + . . . + + + + + . 1...... + +. + .... 1 1 11 + .+ + + + + 1 .......+ + . +..... + + + 1 .++.+ + +......... + .+ + + +. + ... + .... + + + + + + +. + . . . +..... + + + . + + + + + + + + 1 . 1 1 + + + 5 18 3 11 2 7 1 4 21 75 19 68 15 54 14 50 10 36 11 39 8 6 4 4 3 1 1 5 3 3 2 1 3 11 19 68 23 82 5 18 3 11 22 79 2 7 8 29 9 32 16 57 4 14 6 21 6 21 15 54 6 21 8 29 7 25 4 14 7 25 1 4 3 11 M Ch "d O £ > ro O r* O O O > m H O m O t— O o o > Number of releve (Zaporedna številka popisa) Rhamnus catharticus Mu A Mulgedio-Aconitetea Aconitum lycoctonum Veratrum album Senecio ovatus (S.fuchsii) Aconitum degenii subsp. paniculatum Phyteuma ovatum Polygonatum verticillatum Senecio nemorensis Saxifraga rotu ndifolia Carduus personata Hesperts Candida Geuin rivale Lathyrus occidentaiis var. montanus Ribes alpinum Athyrium filix-femina Cirsium waldsteinii TG Trifolio-Geranietea Lilium carniolicum Polygonatum odoratum Lilium bulbiferum Thalictrum minus EA Epilobietea angustifolii Stachys sylvatica Pragaria vesca Eupatorium cannabinum Arctium minus Solanum dulcamara Pragaria moschata PP Potentillo-Polygonetalia Ranunculus repens Barbarea vulgaris CA Calthioii Angelica sylvestris Colchicum autumnale Cirsium oleraceum Caltha palustris Crepis paludosa FP Filipendulo-Petasition Stachys palustris Telekia speciosa Mo Molinietalia caeruleae Valeriana dioica PaT Poo alpinae-Trisetalia Crocus vermis subsp. albiflorus Astrantia major Trollius europaeus MA Molinio-Arrhenetheretea Deschampsia cespitosa Dactylis glomerata 9 10 1 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Pr. Fr. E2a 2 7 El + 1 1 1 1 2 1 + t- 2 1 + + 1 I + 1 1 1 1 1 1 1 1 i- + 1 27 96 El + 1 1 1 3 1 1 1 + 1 1 1 + 1 I 2 1 1 1 2 2 2 1 1 1 2 1 27 96 El + + I + + + + + I + + + I i + 15 54 El + + I + + + I + + + + + I + + 15 54 El I + + + + I ^ + + + 10 36 El + + I + + + 6 21 El + I- + + + 5 18 El + + + 3 11 El 3 11 El + + 2 7 El 2 7 El 2 7 E2a + + 2 7 El + + 2 7 El + 1 4 El + 1 4 El + 1 4 El + 1 4 El + 1 4 El + + + + + 1 + + + + 1 + 13 46 El 1 + + + + + 6 21 El + 1 4 El 1 4 El 1 4 El + 1 4 El I + I + + 5 18 El H 1 4 El + + I + + + + + + + + + + + + 15 54 El 1 + + + + t- 1 1 I + + + + + + 15 54 El + + I + + + I 1 + + + + + 13 46 El + + + 3 11 El 1 4 El + + 2 7 El + 1 4 El + 1 4 El 1 r 2 7 El + i- 2 7 El r 1 4 El i 1 + + + 1 + 1 t- + + + + 2 + I 1 + + + I + t- 23 82 El 1 + + + + + + + + 9 32 O > 71 g w r w SP > 73 O N S > z a H O o o o r o 2 o > — > z > r- -C O T) < M 73 Z tfl Tj O 73 M > t"1 O z 0 H a M 1 03 O s z TI O £ > ta O M O o o > en H O m O r O o n > Number of releve (Zaporedna številka popisa) Poa trivialis El Ajuga reptans El Galium mollugo El Taraxacum officinale El Pimpinella major El Veronica chamaedrys El Centaurea carniolica El Allium scorodoprasum El Anthriscus sylvestris El Achillea millefolium El Leucanthemum vulgare El Prunella vulgaris El Trifolium pratense El Leucanthemum ircutianum El Daucus carota El TR Thlaspietea rotundifolii Adenostyles glabra El Petasites paradoxus El Peucedanum verticillare El AR Agropyretea intermedii-repentis Equisetum arvense El Tussilago farfara El AV Artemisietea vulgaris Artemisia vulgaris El Silene latifolia subsp. alba El CS Convolvuletalia sepium Fallopia japonica El GU Galio-Urticetea Aegopodium podagraria El Geumurbanum El Geranium phaeum El Solidago gigantea El Impatiens glandulifera El Petasites hybridus El Alliaria petiolata El Chaerophyllum aureum El Impatiens parviflora El Urtica dioica El Viola odorata El Glechoma hederacea El Lamiitm maculatum El PM Phraginiti-Magnocaricetea Lysimachia vulgaris El Carex acuta El SM SteUarietea mediae Erigeron annuus El Galium aparine El Chelidonium majus El O Other species (Druge vrste) Hemerocallis fulva El 9 10 1 12 13 14 15 16 + + + . + 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Pr. Fr. + + + + + + + 2 3 + + 1 1 1 + + + + 1 + + + 1 + + + + + + + + I 1 + +. + .++. + + + . 1 + + + I + + . . + + + + + + + + . . rl + . ... + ...+ .............+ + + + +.+ + + + + + + + . + + . . + ......+ + + . + + 332212 3 221 + . + . . . + . + .. + ... + +..... + . . . . + . . + . . . + . + + 25 25 21 14 14 11 11 7 4 4 4 4 4 4 4 5 18 2 7 1 4 15 54 2 7 11 39 27 96 15 54 15 54 15 54 39 32 21 21 21 14 7 7 4 12 43 1 4 14 7 4 9 32 I. DAKSKOBLER & A. ROZMAN: PHYTOSOCIOLOGICAL ANALYSIS OF RIVERINE FORESTS ALONG THE SAVA BOHINJKA 44444 777744444 vo ^ m (N na gb ala a a 321332 EEEEEE baba a a a ril cn m ts ts rl rj rl r^ r^ m 3 « TS J5 S , o s S -5 se ° es gdi . * & ^ | § Is M ■ pe ^Oh S OHU a « § S I o rs ^ c S £ H> 'S a cü .a mam aLe 6 62 AR Table 3: Riverine woods in the Radovna valley Preglednica 3: Obrečni gozdovi v dolini Radovne Number of releve (Zaporedna številka popisa) Database number of releve (Delovna številka popisa) Elevation in m (Nadmorska višina v m) Aspect (Lega) Slope in degrees (Nagib v stopinjah) Parent material (Matična podlaga) Soil (Tla) Stoniness in % (Kamnitost v %) Cover in % (Zastiranje v %) : Upper tree layer (Zgornja drevesna plast) Lower tree layer (Spodnja drevesna plast) Shrub layer (Grmovna plast) Herb layer (Zeliščna plast) Moss layer (Mahovna plast) Maximum diameter of trees (Največji prsni premer dreves) Maximum height of tress (Največja drevesna višina) Number of species (Število vrst) Releve area (Velikost popisne ploskve) Date of taking releve (Datum popisa) Locality (Nahajališče) Quadrant (Kvadrant) Coordinate GK Y (D-48) Coordinate GK X (D-48) n Diagnostic species of the association (Dignostične vrste asociacije) SP Salix eleagnos E3b SP Salix eleagnos E3a VP Picea abies E3b VP Picea abies E3a VP Picea abies E2b VP Picea abies E2a VP Picea abies E1 AF Lamium orvala El Diagnostic species of lower units (Diagnostične vrste nižjih enot) EP Rubus saxatilis EP Carex alba VP Gentiana asclepiadea AF Helleborus niger AF Knautia drymeia subsp. drymeia SP Salicetea purpureae Salix purpurea Salix purpurea Salix myrsinifolia Salix fragilis AI Alnion incanae Chaerophyllum hirsutum Listera ovata Viburnum opulus Viburnum opulus Viburnum opulus Knautia drymeia subsp. intermedia Cardamine impatiens Festuca gigantea Alnus incana E1 E1 E1 E1 E1 E3a E2b E2a E3b E1 E1 E2b E2a E1 E1 E1 E1 E3b 620 620 0 0 0 Al Fl 0 0 Al Fl 0 620 620 650 000 0 Al Fl 0 0 Al Fl 0 n v o d n v o d RR n v o d a n v o d a R 0 Al Fl 0 E3b 70 80 60 70 70 E3a 20 10 20 20 20 E2 40 30 30 30 30 E1 80 90 80 90 90 E0 10 10 5 10 0 cm 30 35 30 30 35 m 18 21 17 17 26 78 55 63 53 61 m2 200 200 200 200 200 2 10 2 10 2 2 2 (N (N 01 (N 01 (N 01 (N m m CO CO CO ov d da R 6 7 8 9 0 o> m 4 2 01 9 5 4 2 5 0 9 5 4 2 4 0 a\ m 4 2 620 620 730 620 0 0 0 0 0 0 0 0 Al Al Al Al Fl Re Fl Fl 0 0 0 0 50 70 50 80 20 20 20 20 30 40 40 30 90 90 90 90 5 10 0 30 40 35 40 40 26 25 25 25 56 107 77 95 200 400 400 400 2 2 2 2 01 (N 10 (N 10 (N 10 (N CO m m m MD u^ u^ u^ a n v O Td a R a n v o d a R a n v o d a R a n v o ■n a R ^H jf O m 6 9 o 5 6 9 o\ 4 5 9 o m 6 9 3 m \o 2 4 6 5 9 6 2 4 420671 5 2 \o 2 4 0 4 0 CO 3 2 2 0 8 3 15 4 3 41 7 6 9 3 15 15 15 15 Pr. Fr. + 1 2 8 89 + + 3 33 2 2 2 5 6 67 2 2 1 4 44 + + 1 + 8 89 + 1 6 67 + + + + 6 67 1 + + 8 89 2 1 2 5 56 + 1 3 3 5 56 + + + + 4 44 1 + + 3 33 1 1 + 3 33 1 1 1 1 11 11 11 + 1 11 2 2 2 1 9 100 1 2 2 1 8 89 + + 2 22 + 1 5 56 + + 2 4 3 3 1 22 44 33 33 11 2 3 4 5 m 5 4 4 4 + + + 2 2 + + + 2 2 + + + + + Number of releve (Zaporedna številka popisa) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Alnus incana E3a + 1 11 Alnus incana E2a + + 2 22 Alnus incana E1 + 1 11 AR Equisetum arvense E1 1 + 2 22 Circaea intermedia E1 + 1 11 TA Tilio-Acerion Acer pseudoplatanus E3b 1 + 2 22 Acer pseudoplatanus E3a + + + + + + + + 8 89 Acer pseudoplatanus E2b 1 2 1 1 1 + 6 67 Acer pseudoplatanus E2a 1 1 1 1 1 + 6 67 Acer pseudoplatanus E1 1 + + 3 33 Lunaria rediviva E1 3 4 1 + 1 1 1 + 8 89 Ulmus glabra E3a + + 2 22 Ulmus glabra E2b + 1 + + 1 + 6 67 Ulmus glabra E2a + + + + + 1 + 7 78 Ulmus glabra E1 + + 2 22 Geranium robertianum E1 1 + + + + 5 56 Impatiens noli-tangere E1 + + + 4 44 Acer platanoides E2b + + 2 22 Acer platanoides E2a 1 1 11 Acer platanoides E1 + 1 11 Aruncus dioicus E1 + + 2 22 Tilia platyphyllos E3b + + 2 22 Tilia platyphyllos E2b + + 2 22 Tilia platyphyllos E2a + + 2 22 Tilia platyphyllos E1 + 1 11 Polystichum aculeatum E1 + + 2 22 Dryopteris affinis E1 + 1 11 Euonymus latifolia E2a + 1 11 AF Aremonio-Fagion Rhamnus fallax E2b 1 + + + 1 2 + 7 78 Rhamnus fallax E2a 1 1 11 Rhamnus fallax E1 + 1 11 Dentaria enneaphyllos E1 + + + + + 5 56 Anemone trifolia E1 + + 1 + 4 44 Cardamine trifolia E1 + + 1 + 4 44 Primula vulgaris E1 + + + + 4 44 Stellaria montana E1 + + 2 22 Cyclamen purpurascens E1 + 1 11 Hacquetia epipactis E1 + 1 11 Aremonia agrimonoides E1 + 1 11 FS Fagetalia sylvaticae Dentaria pentaphyllos E1 1 1 1 1 1 + 1 1 8 89 Fraxinus excelsior E3b + 2 2 + + 5 56 Fraxinus excelsior E3a + + + 1 1 + 6 67 Fraxinus excelsior E2b 1 + 1 + 1 1 + + 8 89 Fraxinus excelsior E2a + + 2 1 1 1 + 7 78 Fraxinus excelsior E1 + + 1 1 1 1 + 7 78 Mercurialis perennis E1 1 + 1 2 1 1 1 1 8 89 Brachypodium sylvaticum E1 1 1 1 + 1 1 1 7 78 Paris quadrifolia E1 + + + 1 1 1 1 7 78 Ranunculus lanuginosus E1 1 1 1 + + 1 + 7 78 Myosotis sylvatica E1 1 + + + 1 + 6 67 Salvia glutinosa E1 + + 1 1 + 1 6 67 Symphytum tuberosum E1 1 + + + 1 + 6 67 Campanula trachelium E1 + + + + + 5 56 Melica nutans E1 + + + 1 1 5 56 Galeobdolon flavidum E1 + 1 + + 4 44 Actaea spicata E1 + + + + 4 44 Daphne mezereum E2a + + + + 4 44 Fagus sylvatica E3b 1 1 11 Fagus sylvatica E2b + + + 3 33 Fagus sylvatica E2a + r + + 4 44 Fagus sylvatica E1 + + 2 22 Heracleum sphondylium E1 + + + 3 33 Polygonatum multiflorum E1 + + + 3 33 Euphorbia dulcis E1 + + + 3 33 Laburnum alpinum E3a r + + 3 33 Dryopteris filix-mas E1 + + + 3 33 Number of releve (Zaporedna številka popisa) 1 2 3 Mycelis muralis E1 + Scrophularia nodosa E1 + Lonicera alpigena E2a Epipactis helleborine E1 Euphorbia amygdaloides E1 Viola reichenbachiana E1 Sambucus nigra E2b Bromopsis ramosa subsp. benekenii E1 Galium laevigatum E1 Lathyrus vernus E1 Poa nemoralis E1 Petasites albus E1 Asarum europaeum subsp. caucasicum E1 Neottia nidus-avis E1 Quercetalia pubescentis Ostrya carpinifolia E3b Ostrya carpinifolia E3a Ostrya carpinifolia E2b Ostrya carpinifolia E2a Sorbus aria E2b Sorbus aria E2a Fraxinus ornus E2b Fraxinus ornus E2a Fraxinus ornus E1 Convallaria majalis E1 Euonymus verrucosa E2a Euonymus verrucosa E2b Carex flacca E1 Quercetalia roboris Potentilla erecta E1 Quercus robur E2a Quercus robur E1 Querco -Fagetea Lonicera xylosteum E2b 1 Lonicera xylosteum E2a + + Dactylorhiza fuchsii E1 + Hepatica nobilis E1 + Corylus avellana E3a Corylus avellana E2b + Corylus avellana E2a Corylus avellana E1 + Moehringia trinervia E1 + + Clematis vitalba E3a Clematis vitalba E2b Clematis vitalba E1 + Cerastium sylvaticum E1 + Cruciata glabra E1 Carex digitata E1 Anemone nemorosa E1 Viola mirabilis E1 Platanthera bifolia E1 Erico-Pinetea Cirsium erisithales E1 Solidago virgaurea E1 Calamagrostis varia E1 Betonica alopecuros E1 Pinus sylvestris E3b Molinia caerulea subsp. arundinacea E1 Epipactis atrorubens E1 Vaccinio-Piceetea Aposeris foetida E1 + 1 1 Veronica urticifolia E1 + + Rosa pendulina E2a Lonicera nigra E2a Maianthemum bifolium E1 Oxalis acetosella E1 Dryopteris dilatata E1 Clematis alpina E2a Luzula pilosa E1 1 11 + 3 33 + 3 33 1 2 22 + 3 1 33 11 1 1 5 56 1 1 1 7 78 + + + 5 56 1 + 1 5 56 + 1 11 2 + + 4 44 + 3 33 + 2 22 2 22 1 11 2 22 1 11 + 2 22 1 + 2 22 + + 2 22 + 1 11 + 1 11 + 1 11 + + + 3 33 1 1 2 22 + + 2 22 1 11 + 1 11 + 1 11 + 1 11 1 + 2 8 89 + 3 33 + + 3 33 1 + 3 33 + + 1 3 33 + 1 1 3 33 1 11 + 1 11 + 1 11 Pr. 2 2 2 2 2 2 4 5 6 8 9 + 1 + Number of releve (Zaporedna številka popisa) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Pr. Fr. Vaccinium myrtillus E1 + 1 11 Hieracium murorum E1 + 1 11 Melampyrum sylvaticum E1 1 1 11 Valeriana tripteris E1 + 1 11 SC Salicion capreae Rubus idaeus E2a + + 1 1 4 44 Rubus idaeus E1 + + 2 22 Sorbus aucuparia E2a + 1 11 Sorbus aucuparia E2b + 1 11 Sorbus aucuparia E1 + 1 11 Galeopsis speciosa E1 + 1 11 RP Rhamno-Prunetea Berberis vulgaris E2b + + + 1 + 5 56 Berberis vulgaris E2a + 1 2 22 Berberis vulgaris E1 + 1 11 Crataegus monogyna E3a + 1 11 Crataegus monogyna E2a + + + 3 33 Viburnum lantana E2b + 1 + + 4 44 Viburnum lantana E2a + 1 2 22 Rhamnus catharticus E2b + + 2 22 Rhamnus catharticus E2a + + 2 22 Cornus sanguinea E2a + 1 11 Cornus sanguinea E2b + 1 11 Cornus sanguinea E1 + 1 11 Euonymus europaea E2a + 1 11 Ligustrum vulgare E2a + 1 11 Ligustrum vulgare E2b + 1 11 MuA Mulgedio-Aconitetea Senecio ovatus (S. fuchsii) E1 1 3 2 2 2 1 1 1 1 9 100 Aconitum lycoctonum E1 + + + + 1 1 2 1 8 89 Veratrum album E1 1 1 1 + 2 1 1 1 8 89 Thalictrum aquilegiifolium E1 + + + + + + + 7 78 Primula elatior E1 1 1 1 1 1 1 6 67 Phyteuma ovatum E1 + + 1 + 4 44 Saxifraga rotundifolia E1 + + + + 4 44 Viola biflora E1 + 1 + 1 4 44 Aconitum degenii subsp. paniculatum E1 + + 2 22 Senecio nemorensis E1 + + 2 22 Silene dioica E1 + 1 11 Milium effusum E1 + 1 11 Stellaria nemorum E1 + 1 11 Salix appendiculata E2b + 1 11 Athyrium filix-femina E1 + 1 11 Geum rivale E1 + 1 11 Lathyrus occidentalis var. montanus E1 + 1 11 Ribes alpinum E2a + 1 11 TG Trifolio-Geranietea Hypericum perforatum E1 + 1 11 Valeriana collina (V. wallrothii) E1 + 1 11 Polygonatum odoratum E1 + 1 11 Gymnocarpium robertianum E1 + 1 11 Viola hirta E1 + 1 11 EA Epilobietea angustifolii Eupatorium cannabinum E1 + + + + 2 + + 7 78 Stachys sylvatica E1 + 1 1 + 1 + 6 67 Solanum dulcamara E1 + + 2 22 Fragaria vesca E1 + + 2 22 CU Calluno-Ulicetea Rhinanthus minor E1 r 1 11 FB Festuco-Brometea Brachypodium rupestre E1 + 1 11 Polygala amarella E1 + 1 11 CA Calthion Crepis paludosa E1 + 1 1 + 1 + + + 8 89 Cirsium oleraceum E1 1 1 1 2 1 + 7 78 Angelica sylvestris E1 + + 1 + 1 5 56 Caltha palustris E1 + + + 1 + 5 56 MC Cardamine amara E1 + + 2 22 Mo Thalictrum lucidum E1 + 1 11 1-5 Lamio orvalae-Salicetum eleagni typicum 6-8 Lamio orvalae-Salicetum eleagni caricetosum albae 9 Petasiti paradoxi-Piceetum Number of releve (Zaporedna številka popisa) 1 2 3 Colchicum autumnale E1 PaT Poo alpinae-Trisetalia Ranunculus nemorosus E1 Cardaminopsis ovirensis E1 + Trollius europaeus E1 PM Phragmiti-Magnocaricieta Poa palustris E1 + Carex paniculata E1 Carex vesicaria E1 MA Molinio-Arrhenatheretea Deschampsia cespitosa E1 1 1 2 Galium mollugo E1 + + + Dactylis glomerata E1 + + Poa trivialis E1 1 1 Ajuga reptans E1 + Lathyrus pratensis E1 + Anthriscus sylvestris E1 + Pimpinella major E1 + Taraxacum officinale E1 Veronica chamaedrys E1 TR Thlaspietea rotundifolii Petasites paradoxus E1 + + 4 Adenostyles glabra E1 + 1 Arabis alpina E1 + r Astrantia carniolica E1 AT Asplenietea trichomanis Asplenium viride E1 Polypodium vulgare E1 FC Filipendulo-Convolvuletea Filipendula ulmaria E1 + 2 1 Mentha longifolia E1 + + GU Galio-Urticetea, Artemisietea vulgaris, Stellarietea mediae Aegopodium podagraria E1 + + Petasites hybridus E1 + 4 Urtica dioica E1 1 1 Impatiens parviflora E1 + + AV Silene latifolia subsp. alba E1 + Geranium phaeum E1 + SM Plantago major E1 O Other species (Druge vrste) Ribes nigrum E2a + Aesculus hippocastanum E2a Aesculus hippocastanum E2b Juglans regia E2a Juglans regia E1 + ML Mosses (Mahovi) Plagiomnium undulatum E0 Rhytidiadelphus triquetrus E0 Ctenidium molluscum E0 Musci sp. E0 Dicranum scoparium E0 Hypnum cupressiforme E0 Polytrichum formosum E0 Tortella tortuosa E0 Pr. Fr. 1 11 22 11 11 22 11 11 89 78 44 44 33 22 11 11 11 11 22 11 78 44 56 56 44 22 11 11 11 22 11 11 11 11 44 22 4 5 6 8 9 + + + + + + + + 1 1 + O t-; > td O t-1 O O n > ta ^ O ta O t-1 O O n > Table 4: Stands with dominant Alnus incana in the valleys of Učja, Slatenik and Lepena (the Upper Soča Valley) Preglednica 4: Sestoji z dominantno sivo jelšo v dolinah Učje, Slatenika in Lepene (Zgornje Posočje) Number of releve (Zaporedna številka popisa) Database number of releve (Delovna številka popisa) Elevation in m (Nadmorska višina v m) 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 ON NO o> (N co t— O CO co CO CO (N (N LnLnLnLnLnLnLnLnLnin oooooooooo CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o U' >U' >U' >U' >U' C % Pi '3 M '3 C V a, v — c V a, v — rr, m n m cC) «) fc, ^ m cC) ^ fc, o ^ f ^ ^ ^ M ^ ^ ^ ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* ^t* 0>0>0>0>0>0>0>0> 0\Q\0\0\0\0\0\0\ *Ot\0>co Q\ Q\ Q\ Q\ Q\ CO CO CO CO CO CO ,r rr, rr) rr, rr, rr, rr, rr, cococoo>o>o>t\t\ o> o\ CO CO o> Q\ Q\ Q\ o> o\ o> o\ rri rr, rr, rr, CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO 71 O w t-1 ta 73 SP 73 O N S > ►id X O O O O f O 2 ö > f > > S O •n < ta S § ta •n O 73 ta > r O z; 0 ^ X ta ^ 1 03 O x 71 > Number of releve (Zaporedna številka popisa) 1 Differential species of lower units (Razlikovalne vrste nižjih enot) QF Acer campestre E3b T QF Acer campestre E3a QF Acer campestre E2b QF Acer campestre E2a QF Acer campestre El MuAAthyrium filix-femina El MuAAconitum degenii subsp. paniculatum El MuACarduus personata El EP Carex alba El TR Cerastium subtriflorum El TR Geranium macrorrhizum El TR Petasitesparadoxus El AF Rhamnus fallax E3a AF Rhamnus fallax E2b AF Rhamnus fallax E2a Aconitum angustifolium El Al Alnion incanae Alnus incana E3b 4 Alnus incana E3a Alnus incana E2 Alnus incana El Rubuscaesius El 2 Listera ovata El Chaerophyllum hirsutum El Dryopteris carthusiana El Cardamine impatiens El Viburnum opulus E2a Festuca gigantea El Botrychium virginianum El Carex pendula El g Chrysosplenium alternifolium El I-1 Prangula alnus E2a > SP Salicetea purpureae S Salix eleagnos E3 1 ® Salix purpurea E3a + O Populus nigra E3b « TA Tilio-Acerion > Acer pseudoplatanus E3b + w Acer pseudoplatanus E3a q Acer pseudoplatanus E2b w Acer pseudoplatanus E2a + I-1 Acer pseudoplatanus El ^ Geranium robertianum El + ^ Phyllitis scolopendrium El > Arum maculatum El + S Ulmus glabra E3b 1 Ulmus glabra E3a + Ulmus glabra E2b 2 Ulmus glabra E2a oo Ui 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Pr. Fr. + + + + r + + 1 + 1 + + + + + + + 13 13 9 48 9 39 30 22 26 22 17 17 4 22 13 13 3 1 + + + 1 + + + + 1 + 1 1 1 + 1 1 + + + 1 1 1 1 + + + 2 2 + + + 1 1 + 1 + + 2 2 + + + 1 + 1 + 1 1 + + + 1 1 + + + 1 + + 23 100 7 30 17 74 3 13 18 78 10 43 10 43 9 39 26 26 13 9 4 4 4 5 22 1 4 1 4 39 17 10 43 14 61 9 39 14 61 11 48 12 52 30 22 26 35 I. DAKSKOBLER & A. ROZMAN: PHYTOSOCIOLOGICAL ANALYSIS OF RIVERINE FORESTS ALONG THE SAVA BOHINJKA a\ ^ a\ ^ + (N (N (N • • ^ cn (N 13.. rs • + rs • + + nH • • ^ cn (N (N + rf + + + rn 5 ga O O ^ g »i o la d S aa p u ml IzS ^ pita Jr O ni » » » 'jp eeer cS ^T -S s s o ■S-S-S '15 -3 -3 -3 P - ^ S « n o su a S ^ j eo ? al r ^ S S « : g o -S^S nn s s ^ 5 j titi^ t-. CF EA a rn ea no 3 £ ra M b « s ^ c 'C -S «Ss "3 s s — ^ cu S ^ .3 s H mu ■ ne ^ £ w fc S g ■ S ^g-s r r r r r n n re vl rio rio rio rio rio lys ai le le le le le re p sm ilfoi c c c c c ui id x x x x x e e e e e il d -S « ^ s n ^ ^ so ^ uuuuu s s s s s s y qb r G g 5.S| S S & a ••*■ S s ^ a 3 ^ ^ a I. DAKSKOBLER & A. ROZMAN: PHYTOSOCIOLOGICAL ANALYSIS OF RIVERINE FORESTS ALONG THE SAVA BOHINJKA m n J rn ri fN (N nrl Ol 0 01 c g S K sSä ^ a S s I I. DAKSKOBLER & A. ROZMAN: PHYTOSOCIOLOGICAL ANALYSIS OF RIVERINE FORESTS ALONG THE SAVA BOHINJKA fSfSNNNHHHHHHH ^H^N^MMH oo(Nin^N>£)int-H \D LT) Ln cn d tS C XI i & » b P : S : s •■ i i S S ; ? ! s u S iS r« a a a a s s i? i? a a tü iü ssss^^ < 2 2 2 2 ^ ^ i SS 'G S a a „ asa u u u •S -S -S S S S 5 5 ^^ S s .Ss s > a a a -§> s " S s w > g S TS ; l^h i» J-? -P-P-P-š.-S -Si ssg : tj ^ j a a ^ : IS S £ os vvvaao?, ^ iodoJodoüoülüiÄeqUUUUUüq^a; i ^ J ; I < 3 i ^ i TS TS ä S S . u U -> S t? H pb i « s s Ä ^ ^ ^ ^ M S ^L > 3 t^ S aS-S :a S ss-S jgs.s o v i .2 g & s /S s ,? w ^ c^ ^ i ^ ^ i? i S? > a : a £ TS . « s < w I. DAKSKOBLER & A. ROZMAN: PHYTOSOCIOLOGICAL ANALYSIS OF RIVERINE FORESTS ALONG THE SAVA BOHINJKA a\ ^ ^ ^ o\ ^ ^ ^ ^ ^ wwwwwww WWWW WWWW WWWWWW WW wwwwwwwww WWWWWWW p o p an ht d to O S Tils ts rt ^ £ ^ -§§ £ 1 s ^s? 1 J _ [5 „.s., o ■J* ^ Is s-s 8 _ J S 2 § ts * 1 §lll'§ § lull « l^f n-Hivl š M^liJ i I ^ i§ § rt ° ill i lJi.š*H .s||c * I H inul ^ 1 * | I 1 i £ J i f i -i i I § 1 J= IJsIlvšJ S etHJ Sj I | I i M 5 I I Šll^l» š Ul^lilJf S §J| sl^H-s t■ s -2 llslNs iJ-assist ^.s ^.lll^l-sp s Isšsg-sB o « < < b f^ u £ a H O H I. DAKSKOBLER & A. ROZMAN: PHYTOSOCIOLOGICAL ANALYSIS OF RIVERINE FORESTS ALONG THE SAVA BOHINJKA ON 77 244 ^ + 13. la 5 s 5 ^ nla u y rec ■ o ui in m o u n a e pepil ih •3 § S S S 's? -2 a ' 2 U -S y Oh S! t ^ X ^ U o tü o ap mm s s S S e-- e 's -3 "3 ss fca« a L L L 8 3 Table 5: Synoptic table of Salix elaegnos and Alnus incana communities in Austria, northern Italy, northwestern Slovenia and northern Croatia Preglednica 5: Sintezna preglednica združb sive vrbe in sive jelše v Avstriji, severni Italiji, severozahodni Sloveniji in severni Hrvaški Succesive number (Zaporedna številka) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Sign of syntaxa (Oznaka sintaksonov) AcAi-I AcAi-A PvAi-I EqAi-A LaAi-Id LaAity-BaKa LaAity-So LaAica-So LaSe-Id LaSe-SaB LaAifr-SaB LaAifrca-SaB LaAifr-BaKa LaAi-Sora LaAi-H LaAica-Slat LaAity-Slat LaAi-Ucja LaAirf-Bo LaSety-So LaSeca-So LaSe-Tr LaSeca-ZgId LaSety-Rad LaSeca-Rad LaSece-SaB Sael-pu-SaB Number of releves (Število popisov) 80 329 39 274 8 15 16 14 35 8 16 10 9 9 8 7 6 5 5 6 16 14 19 5 3 7 5 Alnion incanae s. lat. Alnus incana E3 100 96 100 98 63 87 94 100 31 50 75 90 100100 88 100 100 100 100 17 6 50 84 20 33 0 0 Alnus incana E2 0 44 0 56 38 80 69 64 20 25 81 70 56 100 88 57 67 80 100 17 0 57 84 20 33 0 20 Chaerophyllum hirsutum E1 60 61 23 27 50 73 69 50 69 88 81 70 56 67 0 14 67 80 20 100 88 21 21 100100 86 100 Agropyron caninum E1 45 9 8 26 13 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rubus caesius E1 34 16 92 76 100 100 100 100 100 100 100 90 44 0 50 86 100 80 40 100 88 21 26 0 0 43 100 Prunuspadus E3 0 0 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Prunus padus E2 26 19 0 53 0 0 0 0 0 13 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cardamine impatiens E1 16 0 28 0 25 47 50 29 23 50 19 10 22 22 38 14 33 20 40 100 56 7 0 60 0 29 40 Festuca gigantea E1 14 10 5 31 75 53 19 0 60 50 38 20 11 33 38 0 50 0 0 17 31 0 0 60 0 0 60 Chrysosplenium alternifo-lium E1 10 23 3 18 13 33 38 0 6 25 6 0 33 78 0 0 17 0 0 83 38 0 0 0 0 0 0 Listera ovata E1 9 0 23 0 13 40 88 100 6 25 81 100 44 11 38 29 50 20 80 67 100 100 100 80 100 86 0 Matteuccia struthiopteris E1 9 9 8 20 25 20 0 0 3 0 6 10 22 100 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Equisetum hyemale E1 8 0,5 13 4 13 7 0 0 0 0 6 10 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Frangula alnus E3 0 0 0 0 25 0 19 7 6 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 13 21 11 0 0 14 0 Frangula alnus E2 5 0 13 0 38 7 31 21 34 63 13 30 0 0 13 0 17 0 0 0 38 57 84 0 0 100 20 Carex remota E1 4 4 5 3 0 7 6 0 0 0 0 0 11 0 38 0 0 0 0 0 0 7 5 0 0 0 0 Botrychium virginianum E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 29 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 Circaea intermedia E1 1 0 8 0 0 0 0 0 0 0 50 10 0 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 20 Equisetum sylvaticum E1 1 9 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Lysimachia nemorum E1 0 36 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Carex brizoides E1 0 9 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 63 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dryopteris carthusiana E1 0 7 0 0,5 0 13 0 0 0 0 0 20 44 44 0 43 67 0 40 0 0 0 0 0 0 0 0 Equisetum telmateia E1 0 2 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 11 11 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 Alnus glutinosa E3 0 0,5 15 3 13 13 6 0 9 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Alnus glutinosa E2 0 0,5 0 2 13 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Carex pendula E1 0 0,5 3 0,5 25 0 0 0 0 0 0 0 11 11 25 0 0 20 0 0 0 14 26 0 0 0 0 Populus alba E1 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ulmus laevis E2 0 0 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ulmus laevis E3 0 0 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Knautia drymeia subsp. intermedia E1 0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 80 0 0 0 Equisetum x trachyodon E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Equisetum pratense E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 38 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Glechoma hirsuta E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 38 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Salix cinerea E2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 Salicetea purpureae Salix myrsinifolia E2 21 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 14 0 Salix eleagnos E3 15 0 26 0 88 87 88 100 100 100 94 60 44 11 13 29 0 20 40 100100100 95 100100 100 100 Salix purpurea E3 0 0 0 0 25 0 6 7 29 38 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 20 Salix purpurea E2 13 5 3 19 13 7 6 7 49 50 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 57 60 Humulus lupulus E2 10 3 33 36 50 47 69 29 23 75 75 0 0 11 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Salix daphnoides E2 6 0 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Salix pentandra E2 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Salix alba E3 3 0 28 26 13 0 44 14 9 25 31 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Populus nigra E3 0 0 13 10 75 20 13 0 20 0 6 10 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hypericum androsaemum E1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Populus nigra E2 0 0 0 0,5 25 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Salix fragilis E2 0 0 0 2 13 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Salix fragilis E3 0 0 0 4 25 7 0 0 3 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 14 0 Salix x rubens E3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tilio-Acerion Geranium robertianum E1 59 36 38 24 0 33 6 7 31 50 25 0 33 67 50 14 50 100 100 100 81 7 0 80 33 43 20 Impatiens noli-tangere E1 46 44 38 48 0 27 19 0 3 25 50 20 0 56 38 0 0 0 0 0 0 0 0 80 0 29 40 Acer pseudoplatanus E3 44 25 36 18 100 67 13 43 23 38 88 100 78 44 13 43 83 60 20 33 31 50 58 80 100 71 0 Succesive number 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Acer pseudoplatanus E2 0 37 0 22 100 87 50 64 91 100100 80 100 89 100 86 67 80 80 67 31 100 95 100 67 86 100 Aruncus dioicus E1 28 6 26 11 13 27 50 21 23 0 56 80 67 44 50 43 67 0 0 33 25 64 68 0 67 29 20 Thalictrum aquilegiifolium E1 21 10 10 11 13 7 13 43 6 13 44 50 56 56 25 29 17 0 0 83 50 14 58 80 67 57 0 Polystichum aculeatum E1 4 0 5 0 13 7 0 0 6 0 0 0 56 0 38 29 50 80 60 0 13 7 26 0 67 14 0 Ulmus glabra E3 3 3 0 13 75 47 38 71 9 50 81 60 67 67 25 71 67 0 20 17 50 21 32 40 0 0 0 Ulmus glabra E2 0 4 0 8 88 80 63 79 74 100 94 80 89 78 50 71 83 0 20 83 94 43 68 80 67 0 20 Arum maculatum E1 1 0 0 0 13 27 63 43 11 13 0 0 67 89 63 86 67 0 40 0 0 0 11 0 0 0 0 Dryopteris affinis E1 1 0 0 0 38 27 0 0 3 0 0 0 78 33 0 43 17 60 0 0 0 0 0 20 0 0 0 Lunaria rediviva E1 1 0 0 0 88 87 81 43 66 75 100 40 100100 38 14 0 40 20 83 44 21 5 100 67 71 80 Adoxa moschatellina E1 0 9 0 14 25 60 94 57 9 38 31 0 11 100 25 29 17 0 40 67 56 0 0 0 0 0 0 Corydalis solida E1 0 0,5 0 3 0 0 13 0 3 50 31 10 0 56 0 0 0 0 0 17 13 0 0 0 0 0 20 Tilia platyphyllos E3 0 0 8 0 38 0 13 29 0 0 44 40 22 11 0 29 33 0 0 17 63 0 5 0 33 29 0 Tilia platyphyllos E2 0 0 0 0 38 0 19 14 3 38 56 60 33 0 0 29 0 20 20 67 44 0 5 20 33 29 0 Asperula taurina E1 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Euonymus latifolia E2 0 0 3 0 0 0 0 7 0 0 6 10 11 33 25 14 17 20 0 0 13 29 5 0 33 0 0 Polystichum setiferum E1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Acer platanoides E3 0 0 0 0 50 20 6 0 9 25 13 30 11 0 13 0 0 0 0 0 6 0 11 0 0 0 0 Acer platanoides E2 0 0 0 0 50 53 19 21 49 50 69 100 22 11 0 14 0 0 40 0 0 14 53 20 33 0 0 Phyllitis scolopendrium E1 0 0 0 0 25 0 6 0 9 0 0 0 67 11 25 29 33 100 40 0 0 7 0 0 0 0 0 Hesperis candida E1 0 0 0 0 0 7 13 0 9 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 67 13 0 0 0 0 0 0 Polystichum braunii E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 11 0 29 83 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tephroseris pseudocrispa E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 40 17 0 0 0 0 0 0 0 Polystichum x luerssenii E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tephroseris longifolia (Senecio ovirensis) E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 21 5 0 0 0 0 Erythronio-Carpinion Primula vulgaris E1 4 0 51 0 75 40 75 86 54 88 75 90 56 33 50 86 33 80 40 0 63 93 84 40 33 43 40 Helleborus odorus E1 1 0 31 0 100 47 56 71 49 0 25 20 67 0 0 57 33 20 20 0 0 29 68 0 0 0 0 Galanthus nivalis E1 0 0 10 0 88 93 100100 69 0 6 0 0 0 0 100 50 40 0 33 13 0 68 0 0 0 0 Lonicera caprifolium E2 0 0 10 0 25 7 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 21 0 0 0 0 0 Crocus napolitanus E1 0 0 0 0 13 0 63 50 31 50 88 100 0 78 0 14 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 Ornithogalum pyrenaicum E1 0 0 0 0 13 13 19 21 3 0 13 0 0 0 0 43 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ranunculus aesontinus E1 0 0 0 0 0 33 25 29 0 0 0 0 0 0 0 43 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Erythronium dens-canis E1 0 0 0 0 0 7 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Aremonio-Fagion Lamium orvala E1 16 0 15 0 100100100 86 91 100100100100100 100 71 100100 20 100 75 57 21 100 67 0 80 Anemone trifolia E1 10 0 15 0 63 87 81 100 31 25 56 70 33 0 0 100 100 100 60 100 94 100 68 20 67 29 0 Geranium nodosum E1 8 0 10 0 75 7 6 0 17 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Knautia drymeia subsp. drymeia E1 6 0 10 0 63 20 63 79 69 0 0 10 89 0 75 14 0 80 0 0 88 93 84 0 67 29 20 Cardamine enneaphyllos E1 3 0 3 0 100 53 44 14 31 63 56 50 67 67 13 71 83 40 0 33 44 79 21 60 67 14 0 Helleborus niger E1 3 0 8 0 75 27 56 64 31 38 94 100 44 0 38 57 0 0 0 0 94 100 53 0 67 43 0 Cardamine trifolia E1 1 13 5 7 88 53 31 50 29 50 38 30 89 100 75 86 100 60 0 17 31 79 21 20 67 14 0 Euphorbia carniolica E1 1 0 0 0 0 7 6 0 6 0 6 10 44 11 0 0 0 0 0 0 0 86 79 0 0 0 0 Stellaria montana E1 0 0 56 0 38 60 0 0 29 25 50 10 44 0 0 0 17 0 20 0 0 0 0 40 0 0 0 Cyclamen purpurascens E1 0 0 15 0 75 7 44 43 14 25 31 20 78 11 25 86 33 80 40 33 56 79 53 0 33 0 0 Epimedium alpinum E1 0 0 5 0 0 0 0 21 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Vicia oroboides E1 0 0 0 0,5 0 0 0 0 3 0 0 0 11 0 38 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hacquetia epipactis E1 0 0 0 0 88 60 6 14 49 25 56 80 33 0 25 0 0 0 0 0 0 50 100 0 33 29 20 Isopyrum thalictroides E1 0 0 0 0 75 33 44 29 14 0 0 0 67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Scopolia carniolica E1 0 0 0 0 50 47 6 0 17 0 0 0 67 100 25 0 0 0 0 0 0 0 42 0 0 0 0 Daphne laureola E2 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 44 0 13 0 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 Omphalodes verna E1 0 0 0 0 13 53 0 7 14 0 0 0 78 89 50 0 0 0 0 0 0 93 95 0 0 0 0 Rhamnus fallax E2 0 0 0 0 0 0 13 0 6 13 6 20 0 0 0 14 0 0 100 83 75 71 37 80 67 71 20 Anemone xpittonii E1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 10 0 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hemerocallis lilio-asphode lus E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 57 16 0 0 0 0 Potentilla carniolica E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 Aremonia agrimonoides E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 33 0 0 Helleborus dumetorum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 75 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cardamine kitaibelii E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Fagetalia sylvaticae Galeobdolon flavidum E1 68 43 59 48 63 47 88 93 31 75 69 70 100 89 100 86 83 80 20 100 56 93 37 60 0 57 60 Petasites albus E1 49 42 18 5 0 27 0 14 6 0 0 10 100 89 88 86 83 0 20 0 13 7 16 0 33 0 0 Fraxinus excelsior E3 46 16 46 38 88 80 69 100 23 50 100 100100 33 75 100 83 100 60 100 75 43 74 80 67 100 0 Fraxinus excelsior E2 0 31 0 38 75 93 94 100 97 88 81 50 100 78 100 100100100 100 100100 36 53 100100 71 80 Dryopteris filix-mas E1 44 37 28 6 38 40 13 14 14 0 50 50 44 89 38 86 100 80 100 83 31 7 32 20 33 43 0 Brachypodium sylvaticum E1 38 23 74 64 100 93 69 86 97 88 94 100 56 78 100 43 83 100 80 100 88 64 21 100 67 86 60 Salvia glutinosa E1 35 23 67 33 38 60 75 100 63 38 50 70 56 22 88 100 83 80 100 83 50 64 68 60 67 57 20 Succesive number 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Pulmonaria officinalis E1 33 7 10 18 88 87 38 64 57 75 81 90 100 100 63 100 67 60 0 0 0 36 37 0 0 0 0 Mycelis muralis E1 31 0 21 0 13 13 6 21 26 0 0 0 0 33 38 0 50 80 80 83 56 14 0 20 33 14 20 Paris quadrifolia E1 29 19 28 33 75 67 88 100 11 50 100 100 78 89 25 100 67 80 40 17 69 29 68 80 67 100 0 Poa nemoralis E1 29 12 3 3 0 0 0 0 3 13 19 30 0 0 0 0 17 0 0 50 0 0 0 0 33 14 0 Ranunculus lanuginosus E1 28 14 3 15 100 93 69 71 80 88 88 100 56 78 13 14 67 40 0 0 0 0 0 80 100 29 80 Daphne mezereum E2 26 14 5 11 50 40 56 100 37 50 69 100 89 89 38 86 83 80 100 83 88 100100 20 100 57 0 Sambucus nigra E3 0 0 0 0 25 13 19 7 0 0 13 0 11 22 0 0 0 20 20 33 25 0 0 0 0 0 0 Sambucus nigra E2 26 20 56 57 38 60 69 43 34 75 56 10 78 100 50 57 83 80 100 100 44 0 0 20 0 43 20 Campanula trachelium E1 21 0 8 0 25 20 6 7 23 38 25 40 22 11 38 29 33 40 40 50 69 7 0 20 100 29 60 Luzula nivea E1 20 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 0 50 31 0 0 0 0 0 0 Heracleum sphondylium E1 19 12 5 12 75 40 25 14 63 63 31 20 33 11 13 0 0 0 20 67 63 57 53 20 33 57 80 Melica nutans E1 19 0 10 0 0 7 19 43 6 38 75 80 44 0 13 29 33 0 60 67 81 50 37 40 67 86 0 Euphorbia dulcis E1 18 2 10 7 25 47 6 57 23 13 63 80 44 56 25 29 0 0 0 0 0 0 11 0 67 0 0 Myosotis sylvatica E1 18 0 3 0 38 53 38 43 31 38 38 30 22 44 0 0 33 40 0 83 38 7 0 100 33 29 60 Viola reichenbachiana E1 16 14 21 8 25 60 50 86 20 38 69 90 44 22 25 100100 40 0 17 31 21 37 0 33 0 20 Epilobium montanum E1 15 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 17 0 0 0 0 0 0 0 Mercurialis perennis E1 15 16 13 22 100 93 63 71 54 88 94 90 100 89 88 100 67 60 100 100 94 86 89 80 100 86 20 Actaea spicata E1 11 0 0 0 0 7 13 29 0 0 0 10 22 0 13 43 83 40 80 17 6 7 0 20 67 0 0 Carex sylvatica E1 11 20 23 8 38 13 19 0 11 25 19 0 33 89 38 14 0 20 0 0 0 21 32 0 0 0 0 Scrophularia nodosa E1 10 8 3 11 13 13 6 0 43 38 19 10 0 22 38 0 0 0 0 0 6 0 0 40 0 29 60 Tilia cordata E3 10 0 13 1 75 60 63 100 0 25 56 80 11 0 0 43 17 20 0 0 13 7 5 0 0 14 0 Tilia cordata E2 0 0,5 0 0,5 75 80 44 93 57 0 31 50 11 0 0 57 33 0 20 0 31 0 0 0 0 0 0 Cardamine pentaphyllos E1 9 0 8 0 63 80 63 43 23 0 13 30 89 100 0 71 33 60 0 0 13 7 5 100 67 0 0 Fagus sylvatica E3 9 2 3 2 0 20 25 71 6 13 6 60 33 11 38 57 33 0 20 33 50 71 84 0 33 14 0 Fagus sylvatica E2 0 6 0 4 50 80 31 71 60 50 31 100 78 67 50 71 33 60 60 100 63 93 100 40 100 43 40 Lonicera alpigena E2 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 20 0 0 0 0 33 40 0 0 6 36 47 20 33 0 0 Circaea lutetiana E1 6 6 8 26 13 20 0 0 0 0 13 0 0 11 63 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Lathyrus vernus E1 6 0 0 0 0 13 6 7 14 0 6 30 33 0 25 71 83 60 0 67 6 36 53 0 33 0 0 Polygonatum multiflorum E1 6 2 23 13 75 47 31 86 20 75 100100 44 78 50 14 17 0 0 0 0 14 53 20 33 71 20 Cardamine bulbifera E1 5 0,5 13 3 100 87 75 7 66 63 44 20 78 100 38 0 17 0 0 0 0 21 5 0 0 0 20 Prenanthes purpurea E1 5 6 3 1 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Euphorbia amygdaloides E1 3 0 0 0 0 0 0 14 11 38 31 70 22 11 0 71 0 20 0 33 19 71 37 0 67 57 20 Galium odoratum E1 3 3 10 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 13 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Laburnum alpinum E3 0 0 0 0 13 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 14 17 20 0 0 0 64 89 20 67 0 0 Laburnum alpinum E2 3 0 0 0 13 13 6 0 14 13 0 0 11 0 0 29 50 0 40 0 0 43 32 0 0 0 0 Lilium martagon E1 3 0 0 0 13 7 6 0 0 0 69 30 22 0 25 0 33 20 0 0 6 7 21 0 0 29 0 Prunus avium E3 3 0 13 0 38 7 31 36 0 13 13 20 11 0 13 0 0 0 0 17 0 7 11 0 0 0 0 Prunus avium E2 0 0 0 0 38 27 19 43 29 38 6 0 33 11 25 0 0 0 0 33 6 43 26 0 0 0 0 Symphytum tuberosum E1 3 6 8 18 88 93 69 29 54 63 94 80 89 100 50 0 0 40 0 0 6 71 58 60 67 0 20 Trochiscantes nodiflora E1 3 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cardamine heptaphylla E1 1 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cephalanthera damaso-nium E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Galium laevigatum E1 1 0 0 0 13 33 0 14 14 13 13 30 22 22 25 29 33 100 40 17 19 79 89 0 33 14 0 Phyteuma spicatum E1 1 11 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sanicula europaea E1 1 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 11 25 0 17 20 20 0 0 7 0 0 0 0 0 Asarum europaeum E1 0 6 36 36 75 93 94 100 69 25 63 70 100 89 88 86 100 100 60 67 50 64 84 0 0 0 0 Allium ursinum E1 0 1 13 13 100 80 81 43 91 0 0 0 100100 63 0 0 0 0 0 0 0 58 0 0 0 0 Carpinus betulus E3 0 0,5 15 2 38 40 19 79 3 0 0 20 33 33 75 0 33 20 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Carpinus betulus E2 0 0 0 1 38 73 19 43 51 13 19 20 56 67 63 57 50 0 20 0 0 0 5 0 0 0 0 Leucojum vernum E1 0 0,5 13 8 50 7 94 79 11 50 69 60 11 67 0 14 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Phyteuma spicatum subsp. coeruleum E1 0 0 0 0 63 7 0 0 9 0 0 0 33 0 38 0 0 0 0 0 0 57 58 0 0 0 0 Anthriscus nitidus E1 0 0 0 0 50 7 0 0 6 0 0 0 89 11 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 Corydalis cava E1 0 0 5 0 38 47 38 0 9 50 13 0 33 44 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 20 Galium aristatum E1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Festuca altissima E1 0 0 0 0 38 7 6 0 9 0 0 0 11 11 0 0 0 0 0 17 6 0 0 0 0 0 0 Epipactis helleborine E1 0 0 0 0 13 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 14 0 0 33 0 0 Neottia nidus-avis E1 0 0 0 0 0 7 0 7 0 0 0 20 0 0 0 0 0 20 0 0 0 29 5 0 0 0 0 Bromus benekenii E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 13 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 33 0 0 Quercetalia pubescentis Sorbus aria E3 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 21 47 0 0 0 0 Sorbus aria E2 5 0 0 0 0 0 6 14 3 0 0 0 0 0 0 0 33 0 0 0 31 57 74 0 67 14 0 Laburnum anagyroides E2 4 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Carex flacca E1 1 0 0 0 0 0 0 7 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 36 95 0 33 29 0 Convallaria majalis E1 1 0 13 0 0 0 0 0 0 0 75 100 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 21 0 33 57 0 Fraxinus ornus E3 1 0 21 0 13 0 0 29 0 0 0 0 0 0 13 29 17 60 40 17 56 86 79 0 0 0 0 Fraxinus ornus E2 0 0 0 0 0 7 6 21 26 13 0 0 11 0 38 14 67 20 40 33 56 79 47 0 33 0 0 Tamus communis E1 1 0 8 0 13 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 5 0 0 0 0 Ostrya carpinifolia E3 0 0 23 0 38 40 31 64 17 13 0 10 0 0 0 57 33 80 60 67 94 86 63 0 67 14 0 Succesive number 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Ostrya carpinifolia E2 0 0 0 0 0 7 6 21 26 25 0 0 0 0 0 14 0 20 60 67 44 57 37 20 67 29 20 Cornus mas E2 0 0 13 0 0 0 0 21 3 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 6 64 21 0 0 0 0 Melittis melissophyllum E1 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 11 0 0 0 0 Acer obtusatum E2 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Helleborus foetidus E1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Clematis recta E1 0 0 0 0 13 13 6 14 9 0 6 50 0 0 0 0 0 0 0 17 56 7 0 0 0 71 0 Arabis turrita E1 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 20 60 17 13 7 0 0 0 14 0 Mercurialis ovata E1 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ruscus aculeatus E1 0 0 0 0 0 7 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Euonymus verrucosa E2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 25 0 33 0 20 17 6 57 11 0 33 0 0 Hypericum montanum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 Peucedanum schottii E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0 0 0 29 0 Asparagus tenuifolius E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Quercetalia roboris Rubus hirtus E2 9 0 8 0 0 7 0 0 0 0 0 0 44 0 13 14 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 Castanea sativa E2 1 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pteridium aquilinum E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Quercus robur E3 0 0 0 0,5 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Quercus robur E1 0 0,5 0 7 0 0 0 14 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Betonica officinalis E1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hieracium sabaudum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Querco -Fagetea Lonicera xylosteum E2 35 14 44 39 13 20 63 86 20 50 88 90 0 44 13 14 83 100 0 33 100 36 21 80 100 100 0 Corylus avellana E3 0 0 0 0 63 67 50 71 14 13 88 100 100 89 0 57 100 80 0 17 38 36 16 0 33 57 0 Corylus avellana E2 28 26 69 30 75 80 94 79 71 75 94 80 100 89 75 86 67 80 40 83 44 86 68 80 67 71 20 Dactylorhiza fuchsii E1 21 16 0 3 0 0 6 7 9 13 44 100 33 11 0 14 17 0 0 33 25 86 58 40 67 86 0 Hepatica nobilis E1 16 0 13 0 50 20 56 71 20 25 50 80 44 0 13 100 67 100 40 50 81 71 16 40 67 29 0 Carex digitata E1 11 0 31 0 63 60 38 64 29 0 25 40 22 33 38 100 67 80 60 33 69 50 74 0 33 0 20 Clematis vitalba E3 0 0 0 0 25 13 19 21 37 13 0 0 0 0 0 0 33 0 20 0 25 0 0 20 0 0 20 Clematis vitalba E2 10 6 23 23 25 53 19 71 60 50 38 30 11 22 50 57 17 20 80 83 50 50 58 60 0 71 20 Cruciata glabra E1 8 2 8 9 0 0 0 7 0 0 0 0 11 11 25 0 33 0 0 50 44 0 5 0 33 14 0 Anemone nemorosa E1 5 17 0 20 100 80 50 43 57 75 94 100 89 100 63 43 0 0 0 0 0 29 95 0 33 0 20 Moehringia trinervia E1 5 4 3 9 0 27 0 0 6 13 0 0 0 0 0 0 0 0 20 17 19 0 0 40 0 0 20 Acer campestre E3 3 0 31 0,5 50 13 13 36 6 0 19 10 56 44 13 14 33 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 Acer campestre E2 0 0 0 0,5 88 80 44 57 69 75 81 50 100 78 75 86 83 0 0 0 0 36 16 0 0 0 0 Festuca heterophylla E1 3 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Primula veris s. lat. E1 3 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 20 50 38 0 0 0 0 0 0 Viola riviniana E1 3 0 3 0 0 20 13 36 6 0 0 10 11 11 0 14 17 20 60 33 56 7 5 0 0 0 0 Aquilegia vulgaris E1 1 0 3 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cerastium sylvaticum E1 1 0 3 0 75 73 75 57 66 88 75 70 33 11 38 0 0 0 0 17 6 0 0 20 33 14 40 Hedera helix E3 0 0 0 0 13 53 44 43 26 0 0 10 44 0 0 0 0 0 0 17 0 21 5 0 0 0 0 Hedera helix E2 1 0 54 2 63 80 81 64 66 0 6 10 89 22 63 0 17 20 0 0 6 50 11 0 0 0 0 Taxus baccata E3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Taxus baccata E2 1 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 36 11 0 0 0 0 Veronica montana E1 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ranunculus ficaria E1 0 2 5 18 88 87 100 64 60 75 88 20 56 89 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 80 Gagea lutea E1 0 0,5 0 2 63 27 25 14 14 13 38 0 0 56 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Anemone ranunculoides E1 0 0 23 2 88 93 75 36 40 50 44 20 100 78 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Vinca minor E1 0 0 51 0 13 27 56 79 9 25 56 80 22 0 38 57 83 80 60 50 63 93 0 0 0 0 0 Melica uniflora E1 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ulmus minor E3 0 0 0 3 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Scilla bifolia E1 0 0 0 0,5 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Stellaria holostea E1 0 0 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Veratrum nigrum E1 0 0 0 0 75 33 50 50 29 13 31 90 11 0 0 0 0 0 0 83 13 21 32 0 0 14 0 Malus sylvestris E3 0 0 0 0 13 7 0 7 0 25 0 10 0 0 0 0 33 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 Malus sylvestris E2 0 0 0 0 38 20 0 0 31 38 19 50 11 11 0 29 17 20 0 0 0 0 5 0 0 14 0 Staphylea pinnata E2 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Viscum album s. lat. E3 0 0 0 0 0 7 6 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Viola mirabilis E1 0 0 0 0 0 0 13 29 3 0 6 30 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 5 0 33 0 0 Rosa arvensis E2 0 0 0 0 0 0 0 7 6 13 0 10 11 0 0 0 0 0 0 17 19 0 0 0 0 0 0 Ranunculus cassubicus E1 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Carex umbrosa E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 74 0 0 0 0 Lathraea squamaria E1 0 0 0 0 0 0 6 0 3 13 19 0 56 56 0 71 0 0 0 0 0 14 11 0 0 0 0 Pyrus pyraster E2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Cephalanthera longifolia E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 29 0 Platanthera bifolia E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 7 5 0 0 0 0 Carex pilosa E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 26 0 0 0 0 Ranunculus auricomus E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 38 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Galium schultesii E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Succesive number 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Dactylis polygama E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 17 0 0 0 0 0 0 0 Spiraea chamaedryfolia E2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 Erico-Pinetea Cirsium erisithales E1 21 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 11 0 13 0 0 40 20 83 6 64 68 0 67 14 20 Calamagrostis varia E1 9 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 0 40 40 17 6 29 47 0 33 0 20 Carex alba E1 9 0 21 0 0 13 31 100 3 0 25 100 22 0 0 71 17 0 0 0 100 100 84 20 100 43 0 Rubus saxatilis E1 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 0 50 0 17 0 0 17 31 50 47 40 67 71 0 Aquilegia atrata E1 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Molinia arundinacea E1 4 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 63 0 33 29 0 Pinus sylvestris E3 1 0 5 0 0 0 0 7 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 43 0 0 33 0 0 Pinus sylvestris E2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 Aquilegia nigricans E1 0 0 0 0 0 7 0 0 14 13 0 20 0 0 0 29 17 0 0 67 44 71 32 0 0 14 0 Carex ornithopoda E1 0 0 0 0 0 0 6 0 23 25 0 10 0 0 0 0 0 0 20 17 13 36 32 0 0 0 0 Aster amellus E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Buphthalmum salicifolium E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 36 11 0 0 0 0 Chamaecytisus hirsutus E2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 21 0 0 0 0 0 Epipactis atrorubens E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 0 14 0 0 0 0 0 Peucedanum austriacum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 50 19 14 21 0 0 0 0 Polygala chamaebuxus E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 16 0 0 0 0 Erica carnea E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 43 11 0 0 0 0 Pinus nigra E3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 Rhododendron hirsutum E2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 Amelanchier ovalis E2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Vaccinio-Piceetea Picea abies E3 0 43 0 12 0 20 6 50 0 13 81 90 100 44 13 57 50 0 40 100 94 100 74 40 100 71 0 Picea abies E2 70 46 44 16 13 33 31 71 26 88 56 100 89 89 13 100 83 40 100 100 100 86 84 100100 100 20 Oxalis acetosella E1 51 59 31 19 0 27 63 79 11 13 19 20 67 100 50 100 67 100 100 67 75 36 5 0 67 0 0 Solidago virgaurea E1 25 22 0 2 0 7 0 7 3 13 6 30 11 0 0 29 50 40 20 17 19 64 26 0 33 14 0 Veronica urticifolia E1 25 0 3 0 25 0 0 7 20 13 19 40 22 22 13 0 0 0 0 33 0 21 11 40 0 43 20 Maianthemum bifolium E1 24 10 0 8 0 0 0 14 0 0 19 100 0 56 0 0 33 0 0 0 6 0 11 0 67 0 0 Phegopteris connectilis E1 15 13 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Abies alba E3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 17 0 0 0 0 0 16 0 0 0 0 Abies alba E2 14 0 8 0 63 27 0 14 23 25 13 10 56 22 50 0 0 0 0 0 0 0 95 0 0 0 0 Lonicera nigra E2 14 1 0 0 0 0 0 0 0 13 6 0 0 0 0 0 33 0 20 0 0 0 0 20 33 0 0 Gymnocarpium dryopteris E1 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Avenella flexuosa E1 11 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hieracium murorum E1 11 0 3 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 6 21 5 0 0 0 0 Aposeris foetida E1 10 0 0 0 25 13 0 7 31 0 56 100 56 11 63 0 0 40 0 17 25 86 84 100 67 57 0 Circaea alpina E1 10 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dryopteris dilatata E1 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 43 33 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 Larix decidua E3 9 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Saxifraga cuneifolia E1 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Calamagrostis arundina-cea E1 5 2 3 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Luzula luzuloides E1 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Valeriana tripteris E1 4 0 0 0 0 0 0 0 6 13 0 10 0 0 0 14 0 40 0 17 6 50 47 0 0 0 0 Melampyrum sylvaticum E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pyrola chlorantha E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Vaccinium myrtillus E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 33 0 0 Gentiana asclepiadea E1 1 0 3 0 0 0 0 0 3 0 0 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 36 26 0 100 43 0 Luzula sylvatica s lat. E1 1 6 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 Calamagrostis villosa E1 0 5 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rosa pendulina E2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 86 58 20 67 29 0 Huperzia selago E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dryopteris expansa E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 22 0 14 33 0 40 0 0 0 0 0 0 0 0 Luzula pilosa E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 0 Orthilia secunda E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Clematis alpina E2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 20 0 0 7 0 0 33 0 0 Polystichum lonchitis E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 6 0 0 0 0 0 0 Homogyne sylvestris E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 21 0 0 0 0 0 Lycopodium annotinum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 Salicion capreae Rubus idaeus E2 69 43 0 6 0 7 0 0 0 25 6 0 11 44 13 0 33 0 40 33 6 7 0 80 0 29 0 Sorbus aucuparia E3 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 7 21 0 0 0 0 Sorbus aucuparia E2 38 19 3 3 0 0 0 0 0 25 6 40 0 0 0 14 50 20 0 17 13 7 21 0 33 0 0 Galeopsis speciosa E1 20 9 3 7 13 7 19 0 17 0 25 10 0 0 38 0 0 0 20 0 0 0 0 20 0 29 40 Galeopsis pubescens E1 9 7 3 2 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Salix caprea E3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 20 0 22 0 0 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Salix caprea E2 8 6 3 3 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 14 17 0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 Betula pendula E2 6 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Succesive number 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Sambucus racemosa E2 1 6 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Betula pubescens E3 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Betula pubescens E2 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Populus tremula E3 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 RP Rhamno-Prunetea Viburnum lantana E2 13 0 10 0 0 0 13 21 3 88 56 50 33 0 25 0 0 0 0 0 6 64 84 40 100 0 0 Berberis vulgaris E2 8 8 3 22 0 13 6 64 23 50 19 50 22 0 13 43 50 0 40 67 50 93 100 20 100 86 0 Rosa canina E2 5 0 13 0 0 0 0 0 9 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 20 Viburnum opulus E2 4 3 10 36 75 27 63 79 37 88 81 90 11 22 75 29 17 60 0 0 13 57 79 60 67 100 40 Cornus sanguinea E3 0 0 0 0 50 20 56 36 26 13 13 10 0 0 0 29 0 0 0 0 44 0 5 0 0 14 0 Cornussanguinea E2 3 3 77 46 100 93 100 100 91 100 100100 33 11 88 43 50 20 0 0 63 71 74 20 33 29 80 Crataegus monogyna E3 0 0 0 0 38 7 13 14 3 0 13 50 22 33 0 29 0 0 0 0 6 7 21 0 33 14 0 Crataegus monogyna E2 3 3 36 17 50 40 50 86 46 63 63 70 44 89 63 43 33 0 20 0 19 21 53 20 67 0 40 Euonymus europaea E2 3 4 15 33 88 47 63 64 51 50 38 80 67 33 25 29 33 0 20 17 6 7 21 20 0 29 60 Rhamnus cathartica E2 1 0 0 0 0 7 0 50 9 38 6 30 11 0 25 0 0 0 20 17 63 14 32 20 67 100 0 Rubus fruticosus agg. E2 1 9 0 1 25 0 6 0 6 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 20 Ligustrum vulgare E2 0 0,5 56 20 63 33 81 100 29 88 81 90 11 0 63 43 17 0 0 0 6 50 32 0 33 0 0 Prunus spinosa E2 0 0 3 0 13 0 6 14 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 7 0 0 0 0 0 Rosa glauca E2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 7 0 0 0 29 0 MuA Mulgedio-Aconitetea Senecio nemorensis E1 45 0 3 0 0 0 6 21 11 13 25 10 22 0 0 0 0 0 20 17 6 0 0 40 0 14 0 Stellaria nemorum E1 44 39 0 25 0 0 69 21 0 88 56 0 0 100 75 0 0 0 0 100 44 0 0 20 0 0 20 A thyriu m filix-femina E1 34 42 15 4 13 20 13 0 3 13 0 10 44 33 50 43 100 0 0 0 0 0 11 20 0 29 0 Viola biflora E1 28 44 13 3 0 0 0 7 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 13 0 5 40 67 0 0 Salix appendiculata E2 25 13 0 3 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 14 17 40 20 17 0 14 5 20 0 0 0 Polygonatum verticillatum E1 24 12 3 2 0 0 0 0 0 0 19 20 0 0 0 0 33 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Carduus personata E1 23 21 0 16 0 0 0 0 0 13 13 10 0 100 0 14 67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Saxifraga rotundifolia E1 21 13 3 0 0 0 0 0 3 0 6 20 0 11 0 0 0 20 0 83 13 0 0 40 67 14 40 Geum rivale E1 19 13 13 10 0 0 0 0 0 25 6 10 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 33 14 0 Myrrhis odorata E1 16 0 3 0 0 20 6 0 0 13 0 0 22 56 0 14 17 20 0 17 0 0 0 0 0 0 0 Aconitum lycoctonum s. lat. E1 15 0 5 0 63 53 63 79 29 100 94 100 33 56 50 100 67 20 60 100100 21 68 100 67 100 60 Silene dioica E1 15 19 0 12 38 20 0 0 34 38 0 0 0 33 25 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 14 20 Aconitum degenii subsp. paniculatum Geranium sylvaticum E1 14 0 3 0 0 7 6 14 3 0 44 70 33 33 0 43 50 20 0 50 25 0 16 20 33 71 0 E1 11 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Veratrum album E1 10 0 0 0 75 27 44 43 17 63 94 100 67 100 25 0 17 20 0 17 0 29 47 100 67 0 0 Cirsium montanum E1 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Streptopus amplexifolius E1 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Primula elatior E1 6 17 0 24 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 80 33 0 0 Peucedanum ostruthium E1 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rumex alpestris E1 4 16 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 Aconitum napellus s. lat. E1 3 6 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Alnus viridis E2 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Milium effusum E1 3 6 3 2 25 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 17 20 0 33 0 0 0 20 0 0 0 Phyteuma ovatum E1 3 0 0 0 0 0 0 7 0 0 6 70 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 33 0 20 Ranunculus platanifolius E1 3 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Senecio alpinus E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Athyrium distentifolium E1 1 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Campanula latifolia E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Carduus carduelis E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Lathyrus occidentalis var. montanus (s. lat.) E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 42 0 33 0 0 Phyteuma ovatum subsp. pseudospicatum E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ribes uva-crispa E2 1 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Senecio ovatus E1 0 53 0 10 25 20 19 43 11 50 56 50 0 56 63 29 50 100 60 100 13 21 11 100100 71 80 Knautia dipsacifolia E1 0 16 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cicerbita alpina E1 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Doronicum austriacum E1 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 63 14 33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Senecio hercynicus E1 0 3 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Caardus personata E1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cirsium waldsteinii E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ribes alpinum E2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 0 Poa hybrida E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Aconitum angustifolium E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60 67 19 0 0 0 0 43 0 Centaurea montana E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 57 47 0 0 0 0 EA Epilobietea angustifolii Fragaria vesca E1 55 50 18 14 0 7 0 36 3 25 6 30 22 11 50 86 100 80 100 83 56 7 5 0 67 14 0 Stachys sylvatica E1 45 33 33 53 25 27 13 7 46 75 75 10 0 33 38 0 0 0 0 0 0 0 0 80 67 0 40 Solanum dulcamara E1 20 10 5 7 0 7 0 0 11 13 6 0 0 0 0 0 17 0 40 33 0 0 0 20 33 43 60 Succesive number 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Epilobium angustifolium E1 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Eupatorium cannabinum E1 8 9 13 27 0 0 0 0 34 38 6 0 0 0 38 0 0 0 20 50 19 29 32 100 67 86 40 Arctium minus E1 3 0 0 0 0 7 0 0 9 13 6 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Fragaria moschata E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Stachys alpina E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Arctium lappa E1 1 0,5 5 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Bromopsis ramosa E1 1 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 21 0 0 0 0 0 Arctium nemorosum E1 0 0 0 0 25 13 0 0 9 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 33 0 0 0 0 0 0 0 TG Trifolio-Geranietea Clinopodium vulgare E1 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 0 0 0 40 0 0 0 0 0 0 0 0 Valeriana collina E1 3 0 0 0 0 0 0 7 3 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 100 38 0 5 20 0 29 0 Vincetoxicum hirundinaria E1 3 0 8 0 0 0 0 7 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 17 56 7 5 0 0 29 0 Lilium bulbiferum E1 1 0 0 0 0 0 0 7 3 0 0 10 11 0 0 0 0 0 0 0 19 21 16 0 0 0 0 Vicia dumetorum E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hypericum perforatum E1 0 0 3 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 14 0 Polygonatum odoratum E1 0 0 3 0 0 0 6 7 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 33 50 7 0 0 33 29 0 Vicia sylvatica E1 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Viola hirta E1 0 0 0 0 0 7 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 6 0 0 0 0 0 0 Campanula rapunculoides E1 0 0 0 0 0 0 0 43 0 0 0 20 0 0 0 29 50 0 0 17 6 0 0 0 0 0 0 Astragalus glycyphyllos E1 0 0 0 0 0 0 0 0 31 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Lathyrus sylvestris E1 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Digitalis grandiflora E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Libanotis sibirica subsp. montana E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Lilium carniolicum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 17 6 7 16 0 0 29 0 Trifolium medium E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Thalictrum minus E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 10 0 0 0 0 0 0 0 33 19 0 0 0 0 43 0 Valeriana nemorensis E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 Laserpitium latifolium E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 13 0 32 0 0 43 0 Calamintha brauneana E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 Origanum vulgare E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 5 0 0 0 0 Anthericum ramosum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 7 0 0 0 0 0 Iris graminea E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 37 0 0 0 0 Salvia pratensis subsp. saccardiana E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 Laserpitium siler E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 32 0 0 29 0 CA Calthion Angelica sylvestris E1 38 29 13 33 50 67 63 71 74 63 25 100 89 67 25 43 50 80 60 67 88 71 79 40 67 100 40 Caltha palustris E1 19 28 5 14 13 0 0 14 11 38 19 0 56 0 13 0 17 40 0 0 6 21 16 60 67 71 20 Crepis paludosa E1 16 26 3 4 13 0 6 7 6 13 0 10 22 0 13 0 0 20 0 50 6 14 5 80 100 100 0 Cirsium oleraceum E1 10 35 36 44 50 33 44 57 34 50 50 40 11 22 38 14 0 20 0 17 19 21 47 80 67 100 80 Scirpus sylvaticus E1 5 5 5 4 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Myosotis scorpioides E1 3 33 5 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 43 0 FP Filipendulo-Petasition Filipendula ulmaria E1 15 15 10 29 0 0 38 57 0 100 94 90 0 0 0 14 0 40 0 0 19 0 0 80 67 100 40 Valeriana officinalis E1 10 7 21 16 13 0 0 0 29 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 7 0 0 0 0 0 Mentha longifolia E1 5 0 0 0 0 0 0 0 11 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 0 0 60 33 14 80 Cirsium helenioides E1 1 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Lysimachia vulgaris E1 1 3 3 4 0 0 6 0 9 13 38 50 0 0 38 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 Myosoton aquaticum E1 1 0 3 14 0 0 6 0 6 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Polemonium caeruleum E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Stachys palustris E1 1 0 5 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Symphytum officinale E1 1 0,5 0 9 0 0 6 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 Mentha aquatica E1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 86 0 Telekia speciosa E1 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 6 0 0 0 38 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 43 0 Lythrum salicaria E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 Mo Molinietalia caeruleae Centaurea carniolica (C. nigrescens) Cirsium palustre E1 8 0 0 0 0 0 0 0 20 25 0 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 86 20 E1 5 17 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cardamine pratensis E1 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 43 0 Equisetum palustre E1 3 9 5 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 Juncus effusus E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Selinum carvifolia E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Achillea ptarmica E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Colchicum autumnale E1 1 0 5 0 0 0 13 7 0 25 50 60 22 11 0 0 0 0 0 0 0 7 37 0 33 57 0 Thalictrum lucidum E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 43 0 Valeriana dioica E1 0 6 0 3 0 0 0 7 0 0 6 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 86 0 Dactylorhiza majalis E1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Laserpitium prutenicum E1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Succesive number 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Euphorbia villosa E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Carex tomentosa E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 PaT Poo alpinae-Trisetalia Astrantia major E1 6 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 43 0 Trollius europaeus E1 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 0 Ranunculus nemorosus E1 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 6 0 0 0 33 14 0 Cardaminopsis halleri s. lat. E1 3 2 5 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 56 0 0 0 0 40 0 0 0 0 20 0 0 0 Poa supina E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Polygonum bistorta E1 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Crocus albiflorus E1 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 PP Potentillo-Polygonetalia Ranunculus repens E1 28 36 3 20 0 7 38 0 3 38 19 20 0 11 0 0 0 0 0 17 19 0 0 0 0 86 20 Agrostis stolonifera E1 4 14 0 16 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Rumex conglomeratus E1 4 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Barbarea vulgaris E1 0 0 0 0 0 0 0 0 23 25 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 29 60 Plantago intermedia E1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 MA Molinio-Arrhenetheretea Deschampsia caespitosa E1 49 51 54 53 100 47 88 43 71 75 94 80 78 89 75 57 50 40 0 0 63 7 26 100100 57 80 Galium mollugo E1 31 18 41 22 0 0 0 0 43 50 13 40 0 11 0 0 0 0 60 67 44 7 21 80 67 86 80 Dactylis glomerata E1 13 22 3 12 0 13 0 0 29 38 38 30 11 22 13 0 0 0 0 33 6 0 5 40 67 29 60 Poa trivialis E1 9 9 3 15 38 7 6 0 37 38 31 20 0 0 13 0 0 0 0 17 13 0 0 80 0 29 20 Poa pratensis E1 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 Taraxacum officinale E1 5 0 0 0 13 7 0 29 43 50 6 30 11 11 0 0 0 20 20 33 13 0 0 0 0 0 60 Vicia sepium E1 5 0 0 0 0 0 0 0 9 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Knautia arvensis E1 4 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Lathyrus pratensis E1 4 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 20 0 0 0 Achillea millefolium E1 3 0 3 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Festuca arundinacea E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pimpinella major E1 3 0 0 0 0 7 0 7 49 38 0 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 20 0 29 40 Veronica chamaedrys E1 3 0 0 0 0 0 0 0 20 50 13 10 0 0 0 0 0 0 20 50 13 0 0 0 33 43 40 Vicia cracca E1 3 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Festuca pratensis subsp. E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 apennina Leontodon hispidus E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Phleum pratense E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Prunella vulgaris E1 1 21 0 11 0 0 0 0 6 13 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ranunculus acris E1 1 0 5 0 0 0 0 0 20 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 6 0 0 0 0 0 20 Rumex acetosa E1 1 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Trifolium pratense E1 1 0 3 0 0 0 0 0 17 13 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ajuga reptans E1 0 20 3 22 13 0 13 14 11 25 13 40 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 40 0 29 0 Ornithogalum umbellatum E1 0 0 3 0 0 0 13 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Lysimachia nummularia E1 0 3 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Allium scorodoprasum E1 0 0 0 0 0 7 0 0 3 13 6 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 Arrhenatherum elatius E1 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Leucanthemum ircutianum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Crepis biennis E1 0 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Centaurea jacea E1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 Daucus carota E1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Festuca rubra E1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Holcus lanatus E1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pastinaca sativa E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60 Plantago lanceolata E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Trifolium repens E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Leucanthemum vulgare E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Helictotrichon pubescens E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 Lotus corniculatus E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 FB Festuco-Brometea Scabiosa columbaria E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Silene vulgaris E1 3 0 0 0 0 0 0 0 11 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 0 0 0 0 0 20 Allium carinatum E1 0 0 3 0 0 0 6 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 6 7 0 0 0 0 0 Medicago lupulina E1 0 0 3 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Peucedanum oreoselinum E1 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 Pimpinella saxifraga E1 0 0 0 0 0 7 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 13 0 0 0 0 0 0 Brachypodium rupestre E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 17 0 14 0 0 33 0 0 Euphorbia cyparissias E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 17 0 0 0 0 0 0 0 Orchis militaris E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 5 0 0 0 0 Gymnadenia conopsea E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 Centaurea scabiosa subsp. E1 fritschii 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 Galium verum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 Succesive number 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Gentianella ciliata E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Prunella grandiflora E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Thymus praecox E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Elyno-Seslerietea Alchemilla fissa E1 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ranunculus montanus E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Knautia longifolia E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sesleria caerulea subsp. E1 calcaria 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60 20 0 19 14 5 0 0 0 0 Festuca calva E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 50 6 0 0 0 0 0 0 Phyteuma orbiculare E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 Carex ferruginea E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 29 32 0 0 0 0 Betonica alopecuros E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 42 20 0 0 0 Carduus crassifolius E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 Laserpitium peucedanoides E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 16 0 0 0 0 Aster bellidiastrum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 16 0 0 0 0 Calluno-Ulicetea, Leuseurio-Vaccinietea Agrostis tenuis E1 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Astrantia minor E1 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Potentilla erecta E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 11 0 33 0 0 Rhinanthus minor E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 Convolvuletalia sepium Epilobium hirsutum E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 Fallopia japonica E1 1 0 0 0 13 0 13 0 3 88 69 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60 Saponaria officinalis E1 1 0 3 0 13 0 0 0 37 38 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 Rudbeckia laciniata E1 0 0,5 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 20 Helianthus tuberosus E1 0 0 15 0 50 7 13 0 46 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Galega officinalis E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Galio-Urticetea Urtica dioica E1 54 53 26 56 25 73 44 0 63 88 25 0 22 56 25 14 17 40 60 100 56 0 0 80 0 57 100 Aegopodium podagraria E1 44 30 77 65 100 93 100100 91 100 94 100100100100 100100 40 0 50 81 36 95 40 100 29 80 Geum urbanum E1 40 20 23 35 63 27 25 29 40 88 69 30 33 67 63 14 33 20 20 83 13 7 0 0 0 14 20 Petasites hybridus E1 39 14 15 10 50 47 31 7 89 88 38 30 100 78 38 14 0 60 20 17 19 14 53 80 0 14 100 Glechoma hederacea E1 35 17 28 29 13 20 75 50 11 38 6 10 0 0 25 0 50 0 0 0 31 0 5 0 0 14 40 Geranium phaeum E1 16 5 0 2 13 0 19 0 0 50 81 20 0 11 38 0 0 0 0 0 6 0 0 20 0 14 20 Impatiens parviflora E1 8 3 15 22 0 0 0 0 26 25 19 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 0 0 Anthriscus sylvestris E1 5 2 0 8 38 33 13 0 60 63 6 0 0 78 0 0 0 20 0 83 13 0 5 20 0 43 60 Alliaria petiolata E1 4 0 8 14 0 47 25 7 40 75 38 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60 Cruciata laevipes E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Solidago gigantea E1 1 0,5 3 5 25 20 69 29 23 38 69 40 0 0 13 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 20 Lamium maculatum E1 0 21 0 46 25 27 19 0 37 63 6 0 0 89 25 0 0 20 20 83 13 0 0 0 0 14 60 Parietaria officinalis E1 0 0,5 10 2 0 0 31 14 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 100 56 0 0 0 0 0 0 Chaerophyllum temulum E1 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Impatiens glandulifera E1 0 0 5 6 13 20 0 0 66 50 63 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 80 Viola odorata E1 0 0 0 3 38 13 0 0 9 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Chaerophyllum aureum E1 0 0 0 0 13 0 6 0 11 25 25 10 0 44 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 14 0 Aethusa cynapium E1 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Lapsana communis E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Solidago canadensis E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Torilis japonica E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 Artemisietea vulgaris Carduus nutans E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rumex obtusifolius E1 1 6 0 0,5 13 7 0 0 20 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 60 Silene latifolia subsp. alba E1 1 0 3 0 0 0 0 0 14 25 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 Carduus crispus E1 0 0 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Artemisia vulgaris E1 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Artemisia verlotiorum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Melilotus albus E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Bidentetea tripartitetae Polygonum mite E1 0 0 0 0 0 0 0 0 29 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Bidens frondosa E1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rorippa palustris E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Agropyretea repentis Equisetum arvense E1 34 17 31 16 63 60 19 14 37 50 50 70 56 56 50 0 17 0 0 17 19 36 11 0 67 57 0 Tussilago farfara E1 9 0 3 0 0 20 0 0 29 38 13 0 11 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60 Bromus inermis E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Elytrigia repens E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 Phragmiti-Magnocaricetea Poa palustris E1 6 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 0 0 Phalaris arundinacea E1 3 3 8 23 0 7 13 0 26 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Succesive number 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Phragmites australis E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Veronica beccabunga E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Galium elongatum E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Lycopus europaeus E1 1 2 8 7 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 71 0 Nasturtium officinale E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Galium palustre E1 0 6 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Equisetum fluviatile E1 0 2 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Scutellaria galericulata E1 0 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Calla palustris E1 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Carex rostrata E1 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Carex elata E1 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 86 0 Carex acutiformis E1 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Carex acuta E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Carex paniculata E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 14 0 Carex vesicaria E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 0 Stellarietea mediae Galium aparine E1 5 4 10 22 13 7 25 0 11 0 6 10 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Plantago major E1 4 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 20 Calystegia sepium E1 3 0 3 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Chelidonium majus E1 1 0 0 6 0 13 13 0 31 0 6 0 0 0 25 0 0 0 0 17 6 0 0 0 0 0 20 Galeopsis bifida E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Lunaria annua E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Stellaria media E1 1 0 10 0 0 13 25 0 6 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Galeopsis tetrahit E1 0 14 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Erigeron annuus E1 0 0 3 0 38 0 13 0 34 13 13 20 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 20 Oxalis fontana (O. stricta) E1 0 0 3 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Allium vineale E1 0 0 0 0 0 13 31 7 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Veronica hederifolia E1 0 0 0 0 0 7 6 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cardamine hirsuta E1 0 0 0 0 0 0 6 0 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Myosotis arvensis E1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Veronica sublobata E1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Brassica oleracea E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Chenopodium album E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Solanum nigrum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Poa annua E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 Scheuchzerio-Caricetea fuscae Viola palustris E1 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Carex nigra E1 0 1 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Carex canescens E1 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Equisetum variegatum E1 0 0 8 0 0 0 6 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 5 0 0 0 0 Tofieldia calyculata E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 11 0 0 0 0 Pinguicula alpina E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Carex flava agg. E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 57 0 Montio-Cardaminetea Cardamine amara E1 1 15 0 12 0 0 25 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 57 60 Ranunculus aconitifolius E1 0 7 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Galium uliginosum E1 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cardamine flexuosa E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Thlaspietea rotundifolii Petasites paradoxus E1 13 0 0 0 0 13 6 14 37 25 0 10 11 11 0 0 0 40 40 83 25 86 89 100 100 100 40 Adenostyles glabra E1 4 0 0 0 0 0 0 14 3 0 6 40 0 0 0 0 0 0 20 67 56 36 84 80 100 14 20 Arabis alpina E1 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 83 6 0 0 40 0 14 0 Epilobium collinum E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Gymnocarpium rober-tianum E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 80 17 25 7 11 0 33 29 0 Valeriana montana E1 3 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Achnatherum calamagros- E1 tis 1 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cystopteris montana E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Peucedanum verticillare E1 0 0 0 0 13 0 0 14 51 13 0 0 0 0 0 0 33 0 0 0 0 36 0 0 0 0 0 Cardaminopsis arenosa E1 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 Astrantia carniolica E1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 38 14 58 0 67 0 0 Hieracium bifidum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 Cerastium subtriflorum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60 40 33 6 0 0 0 0 0 0 Geranium macrorrhizum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60 20 67 0 0 0 0 0 0 0 Campanula cespitosa E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 Ligusticum seguieri E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 Viola pyrenaica E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 0 0 0 0 0 0 Orobanche flava E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 7 0 0 0 0 0 Succesive number 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Aquilegia einseleana E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 Scrophularia canina E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 AT Aspleniete trichomanis Polypodium vulgare E1 9 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 11 0 13 14 33 80 40 33 6 0 0 0 33 0 0 Cystopteris fragilis E1 4 0 0 0 0 0 6 7 0 13 0 0 0 11 0 0 17 20 60 67 6 0 0 0 0 0 0 Polypodium interjectum E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Saxifraga crustata E1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moehringia muscosa E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 50 0 80 67 50 0 0 0 0 14 20 Cymbalaria muralis E1 0 0 0 0 13 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hieracium glaucinum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Paederota lutea E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 Asplenium trichomanes E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 33 100 100 0 13 14 0 0 0 0 0 Asplenium ruta-muraria E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Saxifraga hostii E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sedum hispanicum E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Asplenium viride E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 33 0 0 Cystopteris regia E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 Valeriana saxatilis E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Primula carniolica E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 O Other species (Druge vrste) Doronicum pardalianches E1 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ribes nigrum E2 3 0 0 0 0 7 6 0 6 13 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 0 20 Robinia pseudacacia E3 3 0 28 0 63 67 13 36 43 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Robinia pseudacacia E2 0 0 0 0 13 7 25 0 29 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cardamine chelidonia E1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ribes rubrum E2 1 0 0 0 13 7 6 7 6 13 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 40 Aichemilla sp. E1 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Populus x canadensis E1 0 0,5 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Amorpha fruticosa E1 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Brachypodium cespitosum E1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Buxus sempervirens E1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Philadelphus coronarius E2 0 0 3 0 0 0 0 0 0 13 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Platanus hybrida E1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pulmonaria apennina E1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Aesculus hippocastanum E3 0 0 0 0 25 7 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Aesculus hippocastanum E2 0 0 0 0 63 20 0 0 3 38 25 10 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 20 33 14 40 Hesperis matronalis E1 0 0 0 0 38 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Narcissus pseudonarcissus E1 0 0 0 0 38 0 0 0 3 0 19 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Parthenocissus inserta E1 0 0 0 0 38 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Deutzia scabra E2 0 0 0 0 25 0 0 0 23 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hemerocallis fulva E1 0 0 0 0 25 40 38 7 23 0 38 30 0 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Acer negundo E3 0 0 0 0 13 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Acer negundo E2 0 0 0 0 13 7 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Galeobdolon argentatum E1 0 0 0 0 13 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Juglans regia E3 0 0 0 0 13 13 6 7 3 0 6 0 22 0 0 14 0 0 20 17 0 0 0 0 0 0 0 Juglans regia E2 0 0 0 0 13 20 13 36 23 0 44 0 0 0 13 43 50 0 40 17 13 43 0 20 0 14 20 Primula sp. E1 0 0 0 0 13 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rosa multiflora E2 0 0 0 0 13 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Narcissus poeticus E1 0 0 0 0 0 27 6 0 20 25 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Forsythia viridissima E2 0 0 0 0 0 7 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Iris germanica E1 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Viola sororia E1 0 0 0 0 0 0 13 7 6 25 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Epilobium sp. E1 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Juniperus communis E2 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 36 26 0 0 0 0 Lonicera nitida E2 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Cotoneaster divaricata E2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Crepis sp. E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Malus domestica E2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 Orobanche sp. E1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Paulownia tomentosa E2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Prunus domestica E2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Prunus laurocerasus E2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Prunus insititia E3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Berberis sp. E2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tulipa sp. E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 19 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Agropyron sp. E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Gladiolus sp. E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hosta plantaginea E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Phyteuma sp. E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Succesive number 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Viola sp. E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Agrostis sp. E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 Ophrys sp. E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 Aster sp. E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Mentha sp. E1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 Mosses and lichens (Mahovi in lišaji) Plagiomnium undulatum E0 0 26 0 29 88 87 100 93 54 50 69 80 100100 88 86 100 100 80 100100 36 37 40 67 14 0 Atrichum undulatum E0 0 9 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Plagiomnium affine E0 0 9 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rhizomnium punctatum E0 0 9 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 38 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Calliergonella cuspidata E0 0 6 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Climacium dendroides E0 0 6 0 0,5 0 0 31 36 11 0 0 0 11 11 0 0 0 80 40 83 19 0 0 0 0 0 0 Eurhynchium striatum E0 0 5 0 3 13 7 0 14 3 0 0 0 56 44 0 29 67 40 20 17 13 0 0 0 0 0 0 Brachythecium rutabulum E0 0 4 0 5 25 0 0 0 14 0 0 0 0 0 50 0 17 80 60 17 6 0 0 0 0 0 0 Dicranum scoparium E0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Cratoneuron filicinum E0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Plagiomnium rostratum E0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Ctenidium molluscum E0 0 0 0 0 0 7 0 0 3 0 6 10 67 22 0 71 100 100 100 17 6 43 5 0 33 0 0 Fissidens dubius E0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 Hypnum cupressiforme E0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 33 0 14 0 0 0 0 0 Isothecium alopecuroides E0 0 0 0 0 0 7 0 7 0 0 0 0 44 11 0 14 50 0 20 17 0 7 0 0 0 0 0 Neckera complanata E0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 60 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Neckera crispa E0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 43 17 60 0 0 0 7 0 0 0 0 0 Schistidium apocarpum E0 0 0 0 0 0 7 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 40 40 17 0 0 0 0 0 0 0 Brachythecium sp. E0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 0 0 0 0 0 0 0 0 Conocephalum conicum E0 0 0 0 0 0 0 0 14 3 0 0 0 44 11 0 0 0 40 0 0 0 0 11 0 0 0 0 Thuidium sp. E0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Anomodon attenuatus E0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 22 0 50 14 17 40 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Mnium sp. E0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 Peltigera canina E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 0 40 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Plagiochila asplenioides E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Polytrichum formosum E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 11 0 0 0 40 0 0 0 14 0 0 0 0 0 Anomodon viticulosus E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 100 40 0 0 0 0 0 0 0 0 Brachythecium rivulare E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Plagiomnium medium E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Thuidium delicatulum E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 29 0 80 80 0 6 0 0 0 0 0 0 Plagiomnium cuspidatum E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0 40 0 0 0 0 0 0 0 0 Hylocomium splendens E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 40 20 0 6 0 0 0 0 0 0 Mnium thomsonii E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 0 40 0 0 0 0 0 0 0 0 Plagiochila porelloides E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 20 0 0 0 7 0 0 0 0 0 Rhytidiadelphus triquetrus E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 20 20 17 81 79 21 0 33 14 0 Cladonia sp. E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Homalothecium lutescens E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 60 33 0 0 0 0 0 0 0 Thamnobryum alopecu-rum E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Homalothecium philip- E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 peanum Plagiothecium denticula-tum E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 0 Tortella tortuosa E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 14 5 0 0 0 0 Scleropodium purum E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 Leucobryum glaucum E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 Marchantia polymorpha E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Thuidium tamariscinum E0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 Legend to Table 5 (Legenda k preglednici 5) 1AcAi-I Aceri-Alnetum incanae Beger 1922, northern Italy (Sbürlino et al. 2012) 2 AcAi-A Aceri-Alnetum incanae Beger 1922, Austria (Willner & Karner 2007 b) 3 PvAi Primulo vulgaris-Alnetum incanae Sburlino, Poldini, Andreis, Giovagnoli et Tasinazzo 2012, northern Italy (Sbürlino et al. 2012) 4 EqAi Equiseto-Alnetum incanae Moor 1958, Austria (Willner & Karner 2007 b) 5 LaAi-Id Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 2010, the Idrijca valley (Dakskobler 2010) 6 LaAity-BaKa Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 (= Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller et Görs 1958 subvar. geogr. Scopolia carniolica Dakskobler 2007), the valleys of Bača and Kanomljica (Dakskobler 2007) 7 LaAity-So Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 typicum Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 (=Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller et Görs 1958 forma Galanthus nivalis Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 typicum Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 = Primulo vulgaris-Alnetum incanae Sburlino, Poldini, Andreis, Giovagnoli et Tasinazzo 2012 tilietosum cordatae Dakskobler ex Sburlino, Poldini, Andreis, Giovagnoli et Tasinazzo 2012), the Soča Valley (Dakskobler, Šilc & Čušin 2004) 8 LaAica-So Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 caricetosum albae Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 (=Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller et Görs 1958 forma Galanthus nivalis Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 caricetosum albae Dakskobler, Šilc et Čušin 2004 = Primulo vulgaris-Alnetum incanae Sburlino, Poldini, Andreis, Giovagnoli etTasinazzo 2012 tilietosum cordatae Dakskobler ex Sburlino, Poldini, Andreis, Giovagnoli et Tasinazzo 2012), the Soča Valley (Dakskobler, Šilc & ČušiN 2004) 9 LaSe-Id Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 var. geogr. Omphalodes verna Dakskobler 2007, the Idrijca valley (Dakskobler 2010) 10 LaSe-SaB Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 var. geogr. typica var. geogr. nova, the Sava Bohinjka, this article 11 LaAifr-SaB Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 fraxinetosum excelsioris subass. nova var. Salix eleagnos var. nova, the Sava Bohinjka, this article 12 LaAifrca-SaB Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 fraxinetosum excelsioris subass. nova var. Carex alba var. nova, the Sava Bohinjka, this article 13 LaAifr-BaKa Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 fraxinetosum excelsioris subass. nova, the Kanomljica valley (=Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Anemone trifolia Müller et Görs 1958 subvar. geogr. Scopolia carniolica Dakskobler 2007), the Kanomljica valley (Dakskobler 2007) 14 LaAi-Sora Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 (=Alnetum incanae Lüdi 1921 var. geogr. Scopolia carniolica Accetto 1996), the headwaters of the Selška Sora (Dakskobler 2007) 15 LaAi-H Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Helleborus dumetorum Vukelic, Baričevic et Šapic 2009, northern Croatia, Gorski kotor (Vukelic, Baričevic & Šapic 2012) 16 LaAica-Slat Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 2010 var. Carex alba, Bovško, the Slatenik brook, this article 17 LaAity-Slat Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 2010 var. typica, the Bovec region, the Slatenik brook, this article 18 LaAi-Učja Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 var. geogr. Anemone trifolia Dakskobler 2010, the Bovec region, the Učja valley, this article 19 LaAirf-Bo Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010 rhamnetosum fallacis, subass. nova, the Bovec region, this article 20 LaSety-So Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 typicum Dakskobler 2007, the Lepena valley (Dakskobler 2007) 21 LaSeca-So Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 caricetosum albae Dakskobler 2007, the Soča Valley (Dakskobler 2007) 22 LaSe-Tr Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 caricetosum albae Dakskobler 2007, the Trebuša valley (Dakskobler 2007) 23 LaSeca-ZgId Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 caricetosum albae Dakskobler 2007, Zgornja Idrijca landscape park (Dakskobler 2007) 24 LaSety-Rad Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007, typicum Dakskobler 2007, the Radovna valley, this article 25 LaSeca-Rad Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 caricetosum albae Dakskobler 2007, the Radovna valley, this article 26 LaSece-SaB Lamio orvalae-Salicetum eleagni Dakskobler, Šilc et Čušin ex Dakskobler 2007 caricetosuim elatae subass. nova, the Savica, Bohinj, this article 27 Sael-pu-SaB Salicetum eleagno-purpureae Sillinger 1933 petasitetosum hybridi (Šilc et Čušin 2000) Oriolo et Poldini 2002, the Sava Bohinjka, this article Table 6: Groups of diagnostic species in the Salix elagnos and Alnus incana communities in Austria, northern Italy, northwestern Slovenia and northern Croatia Preglednica 6: Fitocenološke skupine v združbah sive vrbe in sive jelše v Avstriji, severni Italiji, severozahodni Sloveniji in severni Hrvaški •n O £ > td O t-1 O O n > ta O t-1 O O n > to to o o Ln Successive number 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 (zaporedna številka) Sign of syntaxa (Oznaka sintak-sonov) < rt — X rt ^ i> rt — X rt ^ , s-< rt — X rt ^ rt u , s-< rt hJ rt X rt « , s-< rt — rt 5- O < rt — K < rt — _rt US rt o < rt — _rt b < rt — rt 'o1 < rt — o « Sh < rt hJ o % rt — o ^ rt u v on rt — Sh H i rt — M N rt u v on rt ►J nd rt Pf % ^ rt — nd rt Pf rt u v on rt — X rt ^ i> u v on rt — « rt ^ 3 Oi "öS rt ^ Number of releves (Število popisov) 80 329 39 274 8 15 16 14 35 8 16 10 9 9 8 7 6 5 5 6 16 14 19 5 3 7 5 Alnion incanae s. lat. 2,0 0,3 3,5 3,5 3,7 2,3 3,1 2,0 3,3 3,7 2,7 1,1 0,6 0,3 0,4 0,6 0,2 0,3 0,6 1,2 1,4 1,3 1,2 2,2 2,0 2,5 4,2 Salicetea purpureae 5,9 6,6 5,3 6,3 8,6 8,5 7,8 6,1 5,6 7,9 10,4 8,1 11,9 12,2 9,0 10,5 9,6 7,4 7,8 8,3 8,9 5,1 5,8 10,7 7,9 6,1 4,9 Tilio-Acerion 0,1 0 3,2 0 3,6 3,2 4,7 4,6 3,2 1,7 2,5 2,4 1,5 1,4 0,7 5,1 2,6 1,9 0,9 0,4 1,1 1,9 2,9 0,6 0,4 0,6 1,5 Erythronio-Carpinion Aremonio-Fagion 1,3 0,5 4,4 0,3 10,5 8,3 6,9 6,6 6,5 4,5 5,9 5,8 11,2 6,2 8,8 7,7 5,7 6,6 3,7 4,2 8,0 12,4 9,2 5,0 6,7 3,1 2,6 21,5 17,0 21,9 20,7 26,0 29,5 25,1 28,9 20,8 19,8 24,1 25,4 29,8 29,8 27,7 29,3 27,2 25,5 21,7 21,0 20,1 20,6 22,3 19,2 21,3 16,4 14,3 Fagetalia sylvaticae 0,4 0 2,8 0 0,9 1,3 0,8 2,7 1,2 0,6 0,1 1,9 0,4 0 1,1 1,7 2,6 2,7 4,7 3,3 5,3 7,4 6,8 0,3 4,0 3,5 0,4 Quercetalia pubescentis 0,3 0,0 0,4 0,3 0 0,1 0 0,3 0,0 0 0 0,1 0,6 0 0,2 0,2 0,2 0 0 0 0 0,1 0 0 0 0 0 Quercetalia roboris 4,4 3,4 11,5 5,9 12,5 13,9 13,6 13,8 10,9 9,3 12,0 12,1 12,4 11,0 8,2 11,1 10,3 8,2 6,5 7,7 10,0 9,3 8,1 5,3 5,9 6,8 4,9 Querco-Fagetea 1,6 0 0,8 0 0 0,3 0,5 1,4 1,2 0,5 0,3 1,9 0,4 0 0,9 1,5 0,7 1,4 2,5 2,9 3,3 8,0 5,7 0,9 4,0 2,3 0,8 Erico-Pinetea 9,7 7,8 3,2 2,2 1,1 1,5 1,2 3,2 1,7 2,0 3,0 5,8 5,1 4,5 2,4 5,6 6,1 3,8 6,2 4,0 5,0 8,1 6,3 5,3 8,7 4,9 0,8 Vaccinio-Piceetea 4,2 3,5 0,5 0,8 0,1 0,3 0,3 0 0,4 0,8 0,4 0,6 0,1 0,9 0,7 0,4 1,5 0,3 0,9 0,6 0,3 0,3 0,5 1,6 0,4 0,1 0,8 Salicion capreae 1,1 1,2 6,9 6,4 5,7 3,9 6,2 8,0 4,6 7,6 5,4 7,0 3,2 2,5 5,6 4,3 2,6 1,1 1,6 1,3 4,1 5,3 6,7 3,1 5,9 5,5 4,5 Rhamno-Prunetea 11,2 13,6 2,2 4,5 2,7 2,3 3,2 3,1 1,8 5,3 5,1 5,6 2,8 7,7 5,6 4,1 6,6 3,8 3,4 7,9 3,3 1,9 3,4 10,4 6,7 5,1 4,5 Mulgedio-Aconitetea 4,1 3,9 2,4 3,7 0,6 0,8 0,2 0,6 1,6 2,0 1,3 0,5 0,3 0,7 1,9 1,5 1,5 1,1 2,5 2,3 1,1 0,7 0,5 3,1 2,8 2,0 3,0 Epilobietea angustifolii 0,3 0 0,4 0 0 0,2 0,1 0,9 1,0 0,2 0,1 0,5 0,1 0 0,6 0,4 0,9 0,5 1,9 3,3 3,2 1,0 2,0 0,6 0,4 3,3 0 Trifolio-Geranietea 2,5 5,9 2,1 3,9 1,4 1,4 1,6 1,9 1,8 2,0 1,1 1,7 2,3 1,2 1,5 0,9 0,9 2,2 0,9 1,5 1,7 1,7 1,9 4,1 3,6 5,7 2,6 Calthion 1,1 0,1 1,3 2,6 0,1 0 0,9 0,7 0,9 1,9 1,8 1,6 0 0 1,1 0,2 0 0,5 0 0,6 0,3 0,1 0 2,2 1,2 3,7 3,4 Filipendulo-Petasition 0,8 1,2 0,5 0,3 0 0 0,2 0,2 0,3 0,6 0,7 1,0 0,3 0,1 0,4 0 0 0 0 0 0 0,1 0,7 0 0,8 4,7 0,4 Molinietalia caeruleae 0,6 0,3 0,2 0,0 0 0,1 0 0,1 0 0 0,1 0,3 0 0,7 0 0 0 0 0,6 0,2 0,1 0 0 0,3 0,8 0,8 0 Poo alpinae-Trisetalia 0,1 1,9 0,2 1,3 0 0,1 0,5 0 0,4 0,8 0,3 0,2 0 0,1 0 0 0 0 0 0,2 0,3 0 0 0 0 1,6 1,9 Potentillo-Polygonetalia 4,2 5,4 3,6 5,3 1,9 1,2 1,6 1,2 6,0 5,4 2,6 3,8 1,4 1,7 1,5 0,9 0,7 0,8 1,9 3,3 2,4 0,3 0,8 6,0 3,2 4,3 10,2 Molinio-Arrhenetheretea 0,1 0 0,2 0 0 0,2 0,1 0,1 0,3 0,2 0 0 0 0 0 0 0 0 1,2 0,1 0,5 0,5 0,3 0 0,4 0 0,4 Festuco-Brometea 0,4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,1 0,3 0,6 0,5 0,9 1,4 0,3 0 0 0 Elyno-Seslerietea 0,2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,1 0 0,1 0,3 0,4 0 0 Calluno-Ulicetea, 0,1 0,0 0,6 0 1,1 0,1 0,3 0 1,2 1,5 0,8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,1 0 0 0 0 3,0 Leuseurio-Vaccinietea Convolvuletalia sepium 7,0 6,3 6,6 11,0 4,7 5,7 6,4 3,1 8,1 10,1 6,6 3,0 3,2 6,8 6,2 2,1 2,6 3,0 2,2 6,2 4,2 0,7 2,1 4,4 1,2 2,9 12,1 Galio-Urticetea 0,1 0,2 0,1 0,0 0,1 0,1 0 0 1,1 0,5 0,1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,3 0 0,2 1,5 Artemisietea vulgaris 0 0 0 0 0 0 0 0 0,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Bidentetea tripartitetae 1,2 0,6 1,0 0,6 0,7 1,1 0,3 0,2 0,9 1,1 0,7 0,8 0,8 0,7 0,7 0,2 0,2 0 0 0,2 0,4 0,5 0,1 0 0,8 0,8 1,1 Agropyretea repentis 0,5 0,6 0,7 1,4 0 0,1 0,3 0 0,5 0,2 0,1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,6 0,8 2,3 0,4 Phragmiti-Magnocaricetea 0,5 0,7 0,9 1,1 0,6 0,7 1,6 0,1 2,0 0,2 0,3 0,3 0 0,1 0,9 0 0 0 0 0,2 0,1 0 0 0 0,4 0,2 2,3 Stellarietea mediae 0 0,2 0,2 0,0 0 0 0,1 0 0,0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,3 0,3 0 0 0,8 0 Scheuchzerio-Caricetea fuscae 0,0 0,9 0 0,7 0 0 0,3 0 0 0,3 0 0 0,1 0,1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,6 0 0,8 1,1 Montio-Cardaminetea 0,8 0 0,1 0 0,1 0,2 0,2 0,6 1,5 0,5 0,1 0,6 0,1 0,1 0 0 0,9 2,5 4,0 5,2 2,5 2,4 3,2 3,5 3,6 2,1 1,5 Thlaspietea rotundifolii 0,5 0 0 0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,2 0 0 0,1 0,1 0,2 0,6 1,8 5,2 4,3 2,1 1,1 0,3 0,1 0 0,8 0,2 0,4 Aspleniete trichomanis 0,4 0,8 1,6 0,0 4,9 3,2 2,0 1,2 3,4 2,5 3,1 1,0 0,3 0,3 0,6 0,9 0,4 0 0,9 0,6 0,4 1,1 0,3 1,3 0,4 0,6 3,8 Other species (Druge vrste) 0 2,9 0 1,5 1,7 1,9 1,9 2,4 1,4 0,6 0,1 1,0 4,7 3,0 4,1 4,5 6,6 14,5 12,1 4,0 3,5 3,2 1,2 0,6 1,6 0,4 0 Mosses and lichens (Mahovi in lišaji) 0 2,9 0 1,5 1,7 1,9 1,9 2,4 1,4 0,6 0,1 1,0 4,7 3,0 4,1 4,5 6,6 14,5 12,1 4,0 3,5 3,2 1,2 0,6 1,6 0,4 0 Total (Skupaj) 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 SALVIA SACCARDIANA, OROBANCHE ALSATICA IN NEKATERE DRUGE NOVOSTI V FLORI SLOVENIJE SALVIA SACCARDIANA, OROBANCHE ALSATICA AND SOME OTHER NOVELITIES IN THE FLORA OF SLOVENIA Igor DAKSKOBLER1, Brane ANDERLE2 & Branko VREŠ3 IZVLEČEK UDK 581.95(497.4) Salvia saccardiana, Orobanche alsatica in nekatere druge novosti v flori Slovenije V članku opisujemo nova nahajališča in rastišča nekaterih redkih in (ali) varstveno pomembnih taksonov: Carduus crispus, Listera cordata, Orobanche alsatica, O. lycoctoni in Moehringia villosa. Fitogeografsko zanimiva so nova nahajališča vrst Luzula nivea v Karavankah, Pulmonaria stiriaca v dolini Raše, Arum italicum na Sveti Gori nad Solkanom in nova nahajališča taksona Salvia pratensis subsp. saccardiana v Zasavju, Polhograjskem hribovju in na Gorjancih. Obravnavamo tudi pojavljanje križancev skupine Sorbus latifolia - (S. aria x S. torminalis) in skupine Sorbus hybrida (S. aria x S. aucuparia) v zahodni Sloveniji, subspontano širjenje okrasnih taksonov iz azijskega rodu Phyllostachys v Posočju in subspontana nahajališča vrste Ficus carica v Julijskih Alpah. Ključne besede: flora, nova nahajališča, Cardus crispus, Orobanche alsatica, Salvia pratensis subsp. saccardiana, Julijske Alpe, Karavanke, Posočje, dolina Raše, Zasavje, Gorjanci, Natura 2000, Slovenija ABSTRACT UDC 581.95(497.4) Salvia saccardiana, Orobanche alsatica and some other no-velities in the flora of Slovenia The article describes new localities and sites of some rare taxa and (or) taxa of conservation concern: Carduus crispus, Listera cordata, Orobanche alsatica, O. lycoctoni and Moehringia villosa. Phytogeographically interesting are the new localities of Luzula nivea in the Karavanke Mts., Pulmonaria stiriaca in the Raša valley, Arum italicum on Sveta Gora above Solkan and new localities of the taxon Salvia pratensis subsp. saccardiana in the Sava Valley (Zasavje), in the Polhov Gradec- and the Gorjanci Hills. Also discussed is the occurrance of the hybrids group Sorbus latifolia (S. aria x S. torminalis) and group Sorbus hybrida (S. aria x S. aucu-paria) in western Slovenia, subspontaneous dissemination of ornamental taxa from the Asian genus Phyllostachys in the Soča Valley and subspontaneous localities of Ficus carica in the Julian Alps. Key words: flora, new localities, Carduus crispus, Orobanche alsatica, Salvia pratensis subsp. saccardiana, Julian Alps, Karavanke, Posočje, Zasavje, Raša, Gorjanci, Natura 2000, Slovenia 1 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin in Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, igor.dakskobler@ zrc-sazu.si 2 Hraše 34, SI-4248 Lesce, brane.anderle@gmail.com 3 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, branevr@zrc-sazu.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 54/2, 107-122, LJUBLJANA 2013 1 UVOD V članku opisujemo nekatere zanimive najdbe iz zadnjih let, ki so rezultat preučevanja rastlinstva in rastja v zahodni, severozahodni, severni in južni Sloveniji, v submediteranskem (SM), dinarskem (DN), preddinar-skem (PD), predalpskem (PA) in alpskem (AL) fitogeo-grafskem območju (M. Wraber 1969). Rastlinstvo na planoti Vrhe in v dolini Raše smo raziskovali v povezavi s pripravo članka za načrtovano monografijo o Vipavski dolini. Najdbe iz Bohinja in drugih delov Gorenjske so posledica dolgoletnega načrtnega kartiranja tukajšnje flore, najdbe iz Zasavja in Gorjancev pa so vzporedni rezultat nekaterih aplikativnih projektov. 2 METODE Floristične in fitocenološke popise smo naredili po ustaljenih srednjeevropskih metodah (Ehrendorfer & Hamann 1965, Jalas & Suominen 1967, Braun--Blanquet 1964) in jih vnesli v bazo podatkov FloVe-gSi (T. Seliškar et al. 2003). To aplikacijo smo uporabili tudi pri pripravi arealnih kart za nekatere od obravnavanih vrst. Nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk je Mala flora Slovenije (Martinčič et al. 2007) in za imena sintaksonov Šilc & Čarni (2012). Pri opisu novih nahajališč smo uporabljali temeljne topografske karte RS 1 : 5000 in 1: 10 000 (GURS) ter Atlas Slovenije (Kos 1996). Geoelementno, ekološko in fitocenološko oznako obravnavanih vrst povzemamo po delu Flora alpina (Aeschimann et al. 2004a, b, c). Doslej znano razširjenost v Sloveniji povzemamo, ob upoštevanju podatkov, shranjenih v bazi FloVegSi (Favna, flora in vegetacija Slovenije) Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, po zadnji izdaji Male flore Slovenije in Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001). Obravnavane taksone predstavljamo po abecednem vrstnem redu. 3 REZULTATI 3.1 Arum italicum Mill. 0047/2 (UTM 33TUL99) Slovenija: Primorska, Sveta Gora, 675 m nm. v., ruderalno rastišče, nasutje pri svetogorskem pokopališču, skupaj z vrstami Ga-lanthus nivalis, Chelidonium majus, Ornithogalum umbellatum, Mercurialis annua. Det. I. Dakskobler, 7. 4. in 28. 4. 2013 ter 15. 12. 2013, avtorjevi popisi. Laški kačnik je mediteranska vrsta, značilnica zveze belega topola (Populion albi), ki uspeva tudi v nekaterih južnoalpskih pokrajinah (Aeschimann et al. 2004b: 726). V Sloveniji so njegova zanesljiva nahajališče le v Istri (Jogan 2007a: 935), čeprav Flora alpina (Aeschimann et al., ibid.) označujejo tudi pojavljanje v alpskem delu. Rastline z nekaterimi znaki laškega kačnika, na primer z rumenkastim betičastim podaljškom socvetja, večjimi in po žilah razločno svetlejšimi listi, opažamo tudi na prehodu srednjega v zgornje Posočje (na vznožju Kozlovega roba pri Tolminu, pri predoru Bača pri Bači pri Modreju, nad Mo-drejem pri Mostu na Soči) in v Goriških Brdih (ob potoku Koren pod Hlevnikom, ob potoku Birša pri Dolenjem Cerovem), a navadno skupaj s primerki, ki so bolj podobni pegastemu kačniku (Arum macula-tum). Kačnik, ki smo ga opazili na ruderalnem rastišču na Sveti Gori nad Solkanom, po vseh znakih ustreza laškemu in njegovi veliki listi se razvijejo že pozno jeseni. Domnevamo, da je to njegovo nahajališče subspontano. V kvadrantu 0047/2 (Sabotin) laški kačnik navaja Poldini (2009: 179) in v sosednji Furla-niji naj bi ta takson uspeval tudi v prigorju Julijskih Alp (Poldini 2002: 60). 3.2 Carduus crispus L. 9749/1 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Bohinj, Ukanc, blizu kampa Zlatorog, brežina pri postaji čistilne naprave, 530 m nm. v., ruderaliziran travnik, skupaj z vrstami Pastinaca sativa, Aegopodium podagraria, Symphytum officinale, Centaurea jacea, Leontodon hispidus, Orobanche minor, Tra-gopogon pratense subsp. orientalis, Trifolium repens, Artemisia vulgaris, Myosotis arvensis in Slika 1a, b: Kodrasti bodak (Carduus crispus): (a) habitus in rastišče, (b) socvetje, Ukanc v Bohinju. Foto P. Strgar Figure 1a, b: Carduus crispus: (a) habitus and habitat, (b) inflorescence, Ukanc in Bohinj. Photo P. Strgar Mentha longifolia. Leg. B. Zupan, 30. 7. 2013, leg. & det. B. Anderle, B. Zupan & I. Dakskobler, začetek avgusta (3. 8. in 13. 8.) 2013, herbarij LJS in fotografije avtorjev ter Petra Strgarja (slika 1a, b). Kodrasti bodak je evrosibirska vrsta, značilnica ruderalnih združb iz razreda Artemisietea vulgaris, ki je v Alpah razmeroma pogosta, a ne v vseh njenih pokrajinah (Aeschimann et al. (2004b: 574). V sosednjih Koroški in Furlaniji Julijski krajini je znano le nekaj nahajališč (Fischer et al. 2008: 942, Poldini 2002: 102). V Sloveniji naj bi uspevala na vlažnih in sončnih krajih, grmovnatih nabrežjih, gozdnih obronkih, posekah in grobljah od nižine do subalpinskega pasu, v alpskem, predalpskem in subpanonskem območju (T. Wraber 2007: 677). V Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001: 82) so za alpsko fitogeografsko območje (AL) označena le nahajališča na Pohorju. Ra-stiščne in združbene razmere na novem nahajališču v Bohinju ustrezajo ekologiji te vrste, ki je očitno v Sloveniji precej redka ali pač spregledana (slika 2). 3.3 Ficus carica L. 9646/4 (UTM 33TUM72) Slovenija: Primorska, Zgornje Posočje, Žaga, pod cesto v Učjo, okoli 350 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 30. 6. 2004, avtorjev popis. 9647/2 (UTM 33TUM93) Slovenija: Primorska, Zgornje Posočje, Bovško, Kluže, 515 m nm. v., strmo pobočje nad Koritnico. Det. I. Dakskobler, 8. 5. 2008, avtorjev popis. 9746/2 (UTM 33TUM82) Slovenija: Primorska, Zgornje Posočje, Breginjski kot, pri Borjani, okoli 500 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 4. 8. 2008, avtorjev popis. 9747/4 (UTM 33TUM91) Slovenija: Primorska, Zgornje Posočje, Kamno, 190 m nm. v., subspontano uspevanje v zidu pri cerkvi. Det. I. Dakskobler, 21. 9. 2009, avtorjev popis. 9747/4 (UTM 33TUM92) Slovenija: Primorska, Zgornje Posočje, vznožje Ladrskega vrha nad Ladro, okoli 250 m nm. v., skupina okoli deset grmov na Slika 2: Razširjenost kodrastega bodaka v Sloveniji (dopolnjeno po Jogan et al. 2001) Figure 2: Distribution of Carduus crispus in Slovenia (supplemented after Jogan et al. 2001) melišču, poraslem z vrzelastim gozdom črnega in belega gabra. Det. I. Dakskobler, 30. 7. 2002; podivjano tudi pri Kobaridu, okoli 240 m nm. v., det. I. Dakskobler, 30. 7. 2002, avtorjevi popisi. 9748/3 (UTM 33TUM91) Slovenija: Primorska, Zgornje Posočje, ob cesti pri vasi Gabrje, pred zaselkom v Grapi, okoli 200 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 19. 7. 2000 in 4. 8. 2002, avtorjeva popisa. 9848/1 (UTM 33TVM01) Slovenija: Primorska, Tolmin, okoli 190 m nm. v., ob cestnem zidu. Det. I. Dakskobler, julij 2001; na vznožju Kozlovega roba, 220 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 18. 11. 2005, avtorjeva popisa. V tem kvadrantu smokvovec uspeva podivjano tudi v obcestnem zidu pri Žabčah (28. 10. 2000), pod mostom čez Sočo na Mostu na Soči (26. 8. 2001) in ob cesti Modrejce-Poljance (29. 9. 2004). 9848/2 (UTM 33TVM01) Slovenija: Primorska, Baška dolina, Kneža, 220 m nm. v., pod mostom čez Kne-žico. Det. I. Dakskobler, 31. 10. 2006, avtorjev popis. Smokvovec je mediteransko-jugozahodnoazijska vrsta, ki subspontano razmeroma pogosto uspeva tudi v Alpah (Aeschimann et al. 2004a: 218). To velja tudi za posoški del Julijskih Alp, v katerih navajamo nekaj primerov subspontanega uspevanja. Povsem v gozdnem okolju je njegovo nahajališče na poraslem melišču pod Ladrskim vrhom pri vasi Ladra. Smokvovec je razmeroma pogost tudi v dolini Idrijce (Dakskobler, Seliškar & Vreš 2011: 58), kjer so ga (v kvadrantu 9949/1) prvič popisali na RTŠB Cerkno 2000 (Jogan 2001), posebej veliko pa je njegovih subspontanih nahajališč v srednji Soški dolini in v Goriških Brdih. 3.4 Listera cordata (L.) R. Br. 9548/4 (UTM 33TVM04) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Prisank (Prisojnik), Prednja glava pod Malo Goličico nad Pišnico, 1635 m nm. v., vrzelasto ma-cesnovje (Rhodothamno-Laricetum). Leg. & det. I. Dakskobler & A. Poljanec, 24. 7. 2013, herbarij LJS. Slika 3a, b: Orobanche alsatica subsp. libanotidis: (a) habitus in rastišče, (b) socvetje, Nanos. Foto I. Dakskobler Figure 3a, b: Orobanche alsatica subsp. libanotidis: (a) habitus and habitat, (b) inflorescence, Nanos. Photo I. Dakskobler 9749/1 (UTM 33TVM02) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Vogel, pragozdni ostanek Lopata, subalpin-sko smrekovje (Adenostylo glabrae-Piceetum) in ruševje s šotnimi mahovi (Rhododendro hirsuti-Pi-netum mugo s. lat.) v globoki mraziščni kotanji, 1380 m do 1390 m nm. v. Leg. & det. I. & V. Dakskobler, 21. 8. 2013, herbarij LJS. Arealno karto te zavarovane vrste v Sloveniji, ki smo jo objavili pred kratkim (Dakskobler et al. 2012: 6), dopolnjujemo z dvema novima nahajališčema (in novima kvadrantoma) v Julijskih Alpah, eno je v Zgornji Savski dolini, drugo v Bohinju. Obe sta na rastiščih, na katerih smo to vrsto popisovali tudi drugod. 3.5 Luzula nivea (L.) DC. 9550/4 (UTM 33TVM34) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, zasmrečen altimontanski bukov gozd (Ra-nunculo platanifolii-Fagetum) ob poti pl. Stamare-Hrašenska planina, 1510 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, D. Jensterle, Peter in Polona Strgar, 31. 8. 2013, herbarij LJS, drugo znano nahajališče v Karavankah. O pojavljanju vrste Luzula nivea v zahodnih Karavankah, nad dolino Železnice, smo pisali pred kratkim (Dakskobler et al. 2011). Vednost o pojavljanju sne-žnobele bekice v tem gorovju dopolnjujemo z novim nahajališčem nad pl. Stamare. Domnevamo, da je vrsta Luzula nivea v zahodnih Karavankah najbrž bolj pogosta kot smo vedeli do zdaj. 3.6 Moehringia villosa (Wulf.) Fenzl 9849/2 (UTM 33TVM21) Slovenija: Gorenjska, Pod-porezen, Hoč, osojno skalovje nad Podhočarjem, ploščasti apnenec s primesjo laporovca in roženca, 1400 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 17. 7. 2013, avtorjev herbarij, novo nahajališče v že znanem kvadrantu. O novih nahajališčih endemita Moehringia villosa pod Kojco smo pisali pred kratkim (Dakskobler 2013: 36-37). Eden izmed nas, Brane Anderle, je odkril še eno nahajališče v vzhodnem delu Poreznovega grebena, pod vzpetino Hoč. V bližini, a na primorski strani grebena (Črni vrh nad Batavo, Špičnok), je več že znanih nahajališč te zavarovane klinčnice (Dakskobler 2000). Posebnost novega nahajališča je, da je to do zdaj najbolj vzhodno nahajališče v celotnem arealu te Natura 2000 vrste, drugo do zdaj znano na ozemlju Gorenj- ske (prvo je v Homah pod Črno goro) in prvo znano nahajališče v občini Železniki. 3.7 Orobanche alsatica Kirschl. 3.7.1 Orobanche alsatica Kirschl. subsp. libanotidis (Ruprecht) Tzvelev (syn. O. bartlingii Griseb., O. liba-notidis Rupr.) 0250/1 (UTM 33TVL26) Slovenija: Primorska, Nanos, pod sv. Hieronimom, gorsko travišče, 975 m nm. v., in travniki pod Grmado, 1190 m nm. v., zajeda vrsto Libanotis daucifolia. Leg. & det. I. Dakskob-ler, 14. 7. 2013, herbarij LJS in avtorjeve fotografije (slika 3a, b). 9749/4 (UTM 33TVM12) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Kobla, Krevle (1300 m nm. v.) in Polden (1300 m nm. v.) v povirju Kacenpoha, visoko steb-likovje na nekdanjih senožetih, zajeda na vrsti Li-banotis sibirica subsp. montana. Leg. & det. I. Dakskobler, 16. 7. 2004, herbarij LJS. 9856/3 (UTM 33TWM00) Slovenija: Štajerska, Zasavje, zaselek Za Savo, od Hrastnika proti Zagorju, suho travišče v zaraščanju, 300 m nm. v., zajeda vrsto Libanotis sibirica subsp. montana. Leg. & det. I. Dakskobler & A. Seliškar 21. 5. in 6. 9. 2010, herbarij LJS in fotografije avtorjev. 3.7.2 Orobanche alsatica Kirschl. subsp. alsatica (syn. O. cervariae Kirschl.) 9949/1 (UTM 33TVM10) Slovenija: Primorska, dolina Idrijce, Stopnik, nad domačijo V Malnu, suho travišče, 230 m nm. v., zajeda vrsto Peucedanum cervaria. Leg. & det. I. Dakskobler, 29. 5. 2012, herbarij LJS in avtorjeve fotografije (slika 4a, b). Alzaški pojalnik naj bi v Sloveniji uspeval le v Julijskih Alpah (Strgulc-krajšek 2007: 577). V Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001: 265) je podatek za kvadrant 9850/1 (prigorje Julijskih Alp, območje Davče in Cerkljanskega). Eden izmed nas, Dakskobler (2005), je objavil podatek za kvadrant 9849/2. Nanaša se na opuščene senožeti pod Kojco (leg. & det. I. Dakskobler 20. 6. 2000), vendar bi bilo našo takratno določitev potrebno ponovno preveriti. Pusch (2009: 78) omenja starejši podatek za uspevanje taksona Orobanche alsatica subsp. libanotidis pri Postojni, ki pa ga novi viri (mišljena je zadnja MFS) ne omenjajo več (morda je bil spregledan, Jogan, in litt.). V starejših popisih enega izmed nas (ID) so podatki za Loško steno Slika 4a, b: Orobanche alsatica subsp. alsatica: (a) habitus in rastišče, (b) socvetje, pri Stopniku v dolini Idrijce. Foto I. Dak-skobler Figure 4a, b: Orobanche alsatica subsp. alsatica: (a) habitus and habitat, (b) inflorescence, at Stopnik in the Idrijca valley. Photo I. Dakskobler nad Logom pod Mangartom in nad dolino Bale (9647/2 in 9547/4), vendar bi tudi v teh primerih bilo potrebno našo določitev še preveriti (fotografskega gradiva žal nimamo). Zanesljive, s herbarijem in fotografijami (slika 3a, b) podprte podatke za podvrsto Orobanche alsaticae subsp. libanotidis imamo za Nanos, Koblo in Zasavje (Za Savo) med Hrastnikom in Zagorjem, za podvrsto O. alsaticae subsp. alsaticae pa za Stopnik v dolini Idrijce (nad domačijo V Malnu - slika 4a, b). Pri opisih podvrst sledimo Puschu (ibid.). Alzaški pojal-nik v Sloveniji uspeva v alpskem (AL - Julijske Alpe), v submediteranskem (SM - Nanos) in predalpskem fito-geografskem območju (PA). Podatek o uspevanju redkega taksona O. alsatica subsp. libanotidis na avstrijskem Koroškem je pred kratkim objavil Franz (2013). Razlikovalni ključ: - Venec dolg (15) 20-25 mm, prašnične niti prirasle 3-7 mm nad dnom venca, vrat pestiča razločno žle- zasto dlakav; rastlina zajeda vrsto Peucedanum cerva-ria O. alsatica subsp. alsatica - Venec dolg 12-17 (20) mm, prašnične niti prirasle 1-3 mm nad dnom venca, vrat pestiča večinoma gol ali le z redkimi žleznimi laski; rastlina zajeda rod Liba-notis (Seseli libanotis) O. alsatica subsp. libanotidis V Sloveniji lahko pričakujemo tudi pojavljanje taksona Orobanche alsatica Kirschl. subsp. mayeri (Suesseng. & Ronn.) C. A. J. Kreutz, ki zajeda vrsto La-serpitium latifolium, čeprav Push (1996: 59) obravnava to podvrsto kot endemično za Nemčijo. V primerjavi s tipično podvrsto ima subsp. mayeri manjše cvetove (12-15 mm) in skoraj gol vrat pestiča (Kreutz 1995). 3.8 Orobanche lycoctoni Rhiner 9649/1 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Krma, Vrtača, rob pašnika, vrzelasto ruševje z macesnom, 1450 m n. m., zajeda takson Aconitum lycoctonum subsp. ranunculifolium (= A. lu-picida). Det. I. Dakskobler, 6. 8. 2013, avtorjev popis in fotografije. Do zdaj znanim nahajališčem preobjedinega po- jalnika v Julijskih Alpah (Dakskobler, Anderle & Vreš 2009: 87-89) dodajamo novo nahajališče v dolini Krme, prvo v kvadrantu Triglava. 3.9 Phyllostachys Sieber & Zucc. 3.9.1 Phyllostachys bambusoides Sieber & Zucc. 9847/4 (UTM 33TUM90) Slovenija: Primorska, srednja Soška dolina, Potravno, 360 m nm. v., pod cesto proti Ajbi, ob grapi, pionirski gozd. Det. I. Dakskobler, 23. 10. 2008, avtorjev popis. V tem kvadrantu smo vrsto popisali še na več krajih v okolici vasi Plave. 9848/1 (UTM 33TVM01) Slovenija: Primorska, Tolmin, vrbovi logi (Salicetum albae s. lat.), ob Soči pod sv. Urhom, 150 m nm. v., subspontano uspe-vanje na površini nekaj arov. Det. I. Dakskobler, 19. 4. 2008, avtorjev popis in fotografije. Ob tolminskem pokopališču pri Sv. Urhu se iz gojitve subspontano širi tudi takson P. nigra. 3.9.2 Phyllostachys nigra (Lodd.) Munro 0048/1 (UTM 33TUL99) Slovenija: Primorska, Škabrijel, zahodno pobočje, Na čelu, 500 m nm. v., mešan listnati gozd na flišu (Ornithogalo-Carpine-tum). Det. I. Dakskobler, 30. 11. 2011, avtorjev popis. 9848/2 (UTM 33TVM01) Slovenija: Primorska, Baška dolina, Bača pri Modreju, zaselek Grapa, 170 m nm. v., na desnem bregu reke vzvodno Logarja, pionirski obrečni gozd. Det. I. Dakskobler, 19. 3. 2009, avtorjev popis. 9848/3 (UTM 33TVM01) Slovenija: Primorska, desni breg Soče pod Kozmericami, 175 m nm. v., mešan gozd listavcev (Ornithogalo-Carpinetum). Det. I. Dakskobler, 11. 12. 2011, avtorjev popis. 9847/4 (UTM 33TUM90) Slovenija: Primorska, srednja Soška dolina, Ročinj, Vrh Klanca, 120 m nm. v., okolica osemnajstmetrskega slapu, podivjano v pionirskem gozdu. Det. I. Dakskobler, 11. 4. 2013, avtorjev popis. 9947/2 (UTM 33TUM90) Slovenija: Primorska, Plave, Zamedveje, pri Mlinu, 150 m nm. v., ostanki zgradb nekdanjega mlina, pionirski gozd velikega jesena. Det. I. Dakskobler, 1. 3. 2012; Anhovo, desni breg Soče nasproti Deskel, obrežni gozd, 80 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 20. 2. 2007, avtorjev popis. 9947/4 (UTM 33TUL99) Slovenija: Primorska, Deskle, pri opuščenem kamnolomu (Salonit Anhovo, prvomajski kamnolom), 200 m nm.v., grmišče na nasutju nekdanjega kamnoloma. Det. I. Dakskob-ler, 9. 3. 2012, avtorjev popis. V tem kvadrantu smo to vrsto popisali še na več krajih v okolici vasi Plave. V Sloveniji, predvsem v Vipavski dolini in Istri, v zadnjem času opažamo podivjano uspevanje dveh vrst iz azijskega rodu Phyllostachys: P. nigra in P. bambusoides (Jogan 2007b: 847). V srednjem Posočju, vključno z okolico Tolmina, spodnjo Baško dolino in spodnjo dolino Idrijce, se pogosteje subspontano pojavlja takson P. nigra, na dveh krajih pa smo opazili tudi podivjano uspevanje taksona P. bambusoides. Največ subspontanih nahajališč »bambusa« je v obrečnih gozdovih, tisti pri Tolminu in Bači pri Modreju sta že v alpskem fitogeografskem območju (AL), nahajališča ob Idrijci (Dakskobler, Vreš & Seliškar, 2011: 65) pa v predalpskem fitogeografskem območju (PA). 3.10 Pulmonaria stiriaca Kerner 0249/2 (UTM 33TVL16) Slovenija: Primorska, dolina Raše, Dolenja Raša, Krašca, severni rob Krasa, pobočje, na več krajih, 270 m do 310 m nm. v., mešan bukov in listnati gozd na rastišču asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum in na robovih travnikov (Danthonio-Scorzoneretum villosae). Leg. & det. I. Dakskobler, 18. 4. in 7. 6. 2013; štajerski pljučnik smo spomladi 2013 (18. 4. in 22. 4.) popisali tudi v okolici Gradišča pri Štjaku, na travnikih in gozdnem robu, okoli 580 m do 600 m nm. v., in pri Stomažu, 370 m nm. v., vendar na teh lokacijah poletnih listov nismo več opazili. Pred leti (Dakskobler 2011: 11-12) smo poročali o uspevanju štajerskega pljučnika v dolini Branice (0149/3), kar je bilo takrat najbolj jugozahodno nahajališče v slovenskem delu areala te vzhodnoalpske vrste. Zdaj smo jo na precej krajih opazili tudi v dolini Raše (Krašca, Dolenja Raša) in na planoti Vrhe med Rašo in Vipavsko dolino. 3.11 Salvia pratensis L. subsp. saccardiana (Pamp.) Poldini = S. saccardiana (Pamp.) Del Carratore & Garbari 0050/2 (UTM 33TVL28) Slovenija: Primorska, Godovič, gozdni rob pri bajerju Šebalk, 585 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 7. 6. 2010, avtorjev popis. 0258/1 (UTM 33TWL27) Slovenija: Dolenjska, Gorjanci, nad potokom Kobila, severno od nekdanje lovske koče, 640 m nm. v., gozdni rob; pod Velikim hribom, 660 m nm. v., vrzelast toploljubni gozd (Querco-Ostryetum, prehod v bukovje, Ostryo-Fa-getum); dolomitni greben med Kobilo in Plaškim potokom, 520 m in 580 m nm. v., Querco-Ostrye-tum; dolomitna brežina ob potoku Kobila, 420 m nm. v. Det. I. Dakskobler & M. Grah, 12. 6. 2013, popis in fotografije avtorjev. 0354/3 (UTM 33TVL74) Slovenija: Dolenjska, Goteniška gora, Draga, gozdna jasa, travnik, kjer je krmišče za divjad, 800 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 1. 6. 2011, avtorjev popis. 9851/4 (UTM 33TVM40) Slovenija: Gorenjska, Pol-hograjsko hribovje, Tošč - Žirovnik, 600 m nm. v., suho travišče in gozdni rob. Det. B. Anderle, 23. 5. 2010, avtorjev popis. 9852/3 (UTM 33TVM40) Slovenija: Gorenjska, Pol-hograjsko hribovje, Trnovec (Medvode) - Kozjek-V. Babnik, 750 m nm. v., suho travišče in gozdni rob. Det. B. Anderle, 23. 5. 2010, avtorjev popis. 9855/4 (UTM 33TVM90) Slovenija: Štajerska, Posavje, Zagorje ob Savi, železniška postaja, mešan gozd (Ostryo-Fagetum) nad železniško progo, 260 m nm. v. Det. I. Daksokobler, 18. 5. 2010, avtorjev popis. 9856/3 (UTM 33TWM00) Slovenija: Štajerska, Zasavje: Trbovlje - Zagorje, zaselek Za Savo, 330 m nm. v., vrzelast gozd puhastega hrasta in črnega gabra (Querco-Ostryetum). Det. I. Dakskobler & A. Seliškar, 18. 5. 2010, popis avtorjev; pri kmetiji Frankovič, pobočje Reber, 265 m nm. v., suh travnik. Det. B. Vreš, 10. 5. 2011, avtorjev popis; Dolenjska, desni breg Save, Mitovšek, pri zajetju pod stenami, strm rob nad desnim bregom potoka, 280 m nm. v., Querco-Ostryetum. Det. I. Dakskobler, 12. 5. 2010, avtorjev popis. 9856/4 (UTM 33TWM10) Slovenija: Štajerska, Suhadol (Laško), vzhodno od vasi, severno od ceste, 250 m nm. v., Querco-Ostryetum. Det. A. Seliškar, 14. 5. 2010, avtorjev popis. 9849/3 (UTM 33TVM10) Slovenija: Primorska, Cerkljansko, Police, 500 m nm. v., rdeče borovje (Gen-isto januensis-Pinetum sylvestris). Det. I. Dakskobler, 30. 5. 2005, avtorjev popis; Šentviška planota, pri Zakraju, Arbišče, opuščen suh travnik, 690 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 16. 8. 2011, avtorjev popis. 9849/4 (UTM 33TVM11) Slovenija: Primorska, Cerkljansko, Hudičev rob pod Kojco, zgornji del, krušljivo skalovje, 1040 m nm. v. Det. I. Dakskob-ler, 8. 11. 2012 in 23. 5. 2013, avtorjev popis. 9948/2 (UTM 33TVM00) Slovenija: Primorska, Čepovanska dolina, travnik pri odcepu ceste za Trebušo, južno od Podlaznarja, 650 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 13. 6. 2012, avtorjev popis; dolina Idrijce, Skopica, pobočja severno pod Vrhom Skopice, 800 m nm. v., grmišče črnega gabra (Frax-ino orni-Ostryetum). Det. I. Dakskobler, 12. 4. 2011, avtorjev popis. 9949/2 (UTM 33TVM10) Slovenija: Primorska, dolina Idrijce, Jagršče, dolina Sjavnice (Sevnice), v Kopačnicah, okoli in nad hišo, 350 m nm. v., gozdni rob. Det. I. Dakskobler, 22. 4. 2011, avtorjev popis. 9949/3 (UTM 33TVL09) Slovenija: Primorska, Gorenja Trebuša, nad domačijo V Lazih, okoli 450 m nm. v., gozdni rob. Det. I. Dakskobler, 11. 5. 2011, avtorjev popis. 9948/4 (UTM 33TVL09) Slovenija: Primorska, dolina Trebuše, Trnovski gozd, Govci, ob spodnji poti, nad Govčenkom, 620 m nm. v., črno borovje (Fraxino orni-Pinetum nigrae). Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 8. 2003, herbarij LJS. 9950/3 (UTM 33TVL29) Slovenija: Primorska, Češnjice nad Idrijo, gozdni rob, 550 m nm. v. Det. I. Dakskobler & R. Terpin, 9. 6. 2010, popis avtorjev. 9952/1 (UTM 33TVM40) Slovenija: Ljubljanska kotlina, Polhograjsko hribovje, Grmada, 850 m nm. v., suho travišče in gozdni rob. Leg. & det. B. Anderle, II. 6. 1990, avtorjev herbarij. 9955/1 (UTM 33TVM90) Slovenija: Štajerska, Zasavje, Sava, 270 m nm. v., bukov gozd (Ostryo-Fagetum) na strmem pobočju Vinarice. Det. I. Dakskobler, 17. 5. 2010, avtorjev popis. 9955/2 (UTM 33TVM90) Slovenija: Štajerska, Zasavje, Mošenik, Renke, skalnato pobočje nad Savo, 430 m nm. v., listnati gozd (Querco-Ostryetum); Reber, 290 m nm. v., črno borovje (Genisto januensis-Pi-netum sylvestris pinetosum nigrae). Det. I. Dakskobler, 17. 5. 2010, avtorjev popis. 9956/2 (UTM 33TWM10) Slovenija: Dolenjska, Zasavje: Podkraj (Hrastnik), pri kmetiji Šinkovec, 205 m nm. v., travnik v zaraščanju. Det. B. Vreš, B. Anderle & V. Leban, 20. 5. 2010, popis avtorjev. Saccardova kadulja (sliki 6 in 7) je vzhodnoalpski endemit, ki je bil do nedavna znan le v nekaterih sever- noitalijanskih alpskih pokrajinah (Del Carratore, Garbari & Jarvis 1999, Poldini 2002: 432, Aeschimann et al. 2004b: 164). V Sloveniji smo ga najprej opazili v dinarskem fitogeografskem območju (DN), kje raste na obronkih toploljubnih gozdov in na prisojnih košenicah (Jogan 2007c: 620). Njegova nahajališča v porečju Idrijce smo navajali v treh člankih (Dakskobler 2010a: 12, 2010b: 76 in Dakskobler et al. 2011: 68), še prej pa smo ga pod imenom Salvia pratensis var. hirsuta omenjali v sivem vrbovju (Salicetum eleagno--purpureae) v dolini Trebuše (Dakskobler 2007) in nad to dolino tudi v sestoju asociacije Rhododendro hirsuti-Fagetum (Dakskobler 2003). O pojavljanju Sa-ccardove kadulje v Zasavju smo do zdaj pisali le v elaboratu (Vreš et al. 2010). Ta takson je po naših spoznanjih razmeroma pogost v dolinah Idrijce (sliki 5 in 6) in Trebušice, posamezna nahajališča so tudi na Šentviški planoti. Najbolj severno in najbližje Alpam smo ga popisali na Cerkljanskem pod Kojco (tam tudi do zdaj najvišje, okoli 1040 m nm. v.). Razmeroma pogost je na severnem robu Trnovskega gozda, vključno s Čepo- vansko dolino in ponekod v okolici Idrije (Zgornja Idrijca, Godovič). Nova nahajališča so v Polhograj-skem hribovju. V Zasavju smo ga našli na obeh bregovih Save, na precej krajih (sliki 5 in 7). Na več krajih smo ga opazili tudi nad potokom Kobila v Gorjancih, kar so prva nahajališča v preddinarskem fitogeograf-skem območju (PD). Gotovo je nahajališč vsaj v dinarski smeri od spodnjega dela doline Idrijce proti jugovzhodu še precej več, zato je zdaj objavljena karta še zelo nepopolna. Poleg na suhih in navadno že zaraščenih traviščih, na gozdnih robovih (tudi na cestnih bre-žinah), smo ga popisali v sestojih naslednjih asociacij: Salicetum eleagno-purpureae, Genisto januensis-Pine-tum sylvestris, Fraxino orni-Pinetum nigrae, Alno inca-nae-Pinetum sylvestris, Rhododendro hirsuti-Fagetum, Ostryo-Fagetum, Fraxino orni-Ostryetum in Querco--Ostryetum v predalpskem (PA), dinarskem (DN) in predinarskem fitogeografskem območju (PD). Geološka podlaga na njegovih rastiščih je največkrat dolomit. Aeschimann et al. (ibid.) ta takson uvrščajo med značilnice razreda Festuco-Brometea. Po našem mne- Slika 5: Razširjenost taksona Salvia pratensis subsp. saccardiana v Sloveniji Figure 5: Distribution of Salvia pratensis subsp. saccardiana in Slovenia Slika 6: Saccardova kadulja na cestni brežini pri Stopniku v dolini Idrijce. Foto I. Dakskobler Figure 6: Salvia pratensis subsp. saccardiana on the road bank at Stopnik in the Idrijca valley. Photo I. Dakskobler Slika 7: Cvet Saccardove kadulje je temnomoder in dolg 28-38 mm, Podkraj pri Hrastniku (Zasavje). Foto B. Vreš Figure 7: The flower of Salvia pratensis subsp. saccardiana is dark blue and 28-38 mm long, Podkraj by Hrastnik (Zasavje). Photo B. Vreš Slika 8a, b: Križanec med vrstama Sorbus aria in S. tolminalis (S. latifolia s. lat.): (a) habitus, (b) list, Vipavska brda nad Otoščami. Foto I. Dakskobler Figure 8a, b: Hybrid between Sorbus aria and S. torminalis (S. latifolia s. lat.): (a) habitus, (b) leaf, Vipavska brda, above Otošče. Photo I. Dakskobler nju je to značilnica toploljubnih združb gozdnih robov iz razreda Trifolio-Geranietea. 3.12 Skupina Sorbus hybrida (Sorbus aria x Sorbus aucuparia subsp. aucuparia, incl. Sorbus x thuringiaca (Ilse) Fritsch) 9749/4 (UTM 33TVM11) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Baška dolina, Kacenpoh, nad Šprickovblom, 890 m nm. v., bukov gozd (Homogyno sylvestris-Fagetum) na strmem osojnem pobočju. Leg. & det. I. Dakskobler, 6. 6. 1993, herbarij LJS. 9948/1 (UTM 33TVM00) Slovenija: Primorska, Banj-šice, Kal nad Kanalom, bukov gozd (Seslerio au-tumnalis-Fagetum) pri zaselku Trščaki, 790 m nm. v. Leg. & det. I. Dakskobler, 14. 8. 1989, herbarij LJS. 9949/3 (UTM 33TVL09) Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, Govci, pod Poldanovcem, 1100 m nm. v., nekaj metrov visok grm v vrzelastem črnem borovju (Fraxino orni-Pinetum nigrae). Leg. & det. I. Dakskobler, 27. 9. 1996, herbarij LJS. Pri obravnavi zapletene problematike križancev iz rodu Sorbus smo sledili delom Kutzelnigg (1995), Maier (1995) in Fischer & al. (2008). Križance med vrstama Sorbus aucuparia subsp. aucuparia in Sorbus aria s. str. smo pri terenskem delu v Posočju opazili zelo redko, kljub pogostemu skupnemu uspevanju obeh starševskih vrst. Peljhan (2006: 15) omenja drevo z znaki obeh starševskih vrst pod Streliškim vrhom pri Podkraju (0150/2) in ga označuje z imenom Sorbus x thuringiaca (Ilse) Fritsch. Na treh nahajališčih - v Kacenpohu pri Podbrdu, pri Trščakih na Banjšicah in v Govcih pod Poldanovcem smo skupaj s starševskima vrstama opazili le posamezne primerke , ki po obliki listov ustrezajo taksonu Sorbus x pinnatifida (Smith) Düll (Kutzelnigg 1995). 3.13 Skupina Sorbus latifolia = Sorbus latifolia s. lat. (Sorbus aria s. str. x Sorbus aucuparia subsp. aucuparia) 0250/1 (UTM 33TVL26) Slovenija: Primorska, zgornja Vipavska dolina, Otošče, pobočja nad Velikim grabnom, 360 m nm. v., hrastov gozd na potencialno bukovem rastišču (Chamaecytiso hirsuti-Quercetum petraeae nom. prov.). Leg. & det. I. Dakskobler, 3. 6. 2013, herbarij LJS in avtorjeve fotografije (slika 8a, b). 9947/1 (UTM 33TUM80) Slovenija: Primorska, Goriška Brda, pobočje vzhodno od Golega Brda, Gabrje, 260 m nm. v., mešan listnati gozd (Seslerio autumnalis-Ostryetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 16. 5. 1996, herbarij LJS. 9947/3 (UTM 33TUL89) Slovenija: Primorska, Goriška Brda, pobočje nad potokom Zagnojevik (Šebeč), okoli 250 m nm. v., bukov gozd (Seslerio autumna-lis-Fagetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 12. 5. 1992, herbarij LJS. Tudi za križance med vrstama Sorbus aria s. str. in Sorbus torminalis lahko zapišemo, da smo jih do zdaj v naravi opazili zelo redko. Res pa je, da tudi obe starševski vrsti vsaj v zahodni Sloveniji skupaj rasteta le v gričevju. Dve nahajališči smo že pred precej leti našli v Goriških Brdih, eno pa pred kratkim v flišnem gričevju nad zgornjo Vipavsko dolino, nad vasjo Otošče, v povodju potoka Močilnik. V nizkem drugotnem hrastovem gozdu je poleg starševskih vrst v grmovni plasti uspevalo precej primerkov njunega križanca. Čeprav obstaja ključ za določanje teh hibridov (Kutzelnigg 1995: 370-371), križanca na tem rangu nismo določali in ostajamo pri imenu skupina Sorbus latifolia oz. Sorbus latifolia s. lat., kot te hibride označujejo Fischer et al. (2008: 541-542). 4 ZAKLJUČKI V zahodnih Karavankah smo našli novo, drugo do zdaj znano nahajališče vrste Luzula nivea. V Julijskih Alpah s prigorjem smo opisali nova nahajališča zavarovanih ali varstveno pomembnih vrst Listera cor-data, Orobanche lycoctoni in Moehringia villosa. Nova nahajališča redkega pojalnika Orobanche alsatica smo našli v južnih Julijskih Alpah, na Nanosu, v dolini Idrijce in v Zasavju. Vzhodnoalpski endemit Pulmonaria stiriaca ima nova nahajališča v dolini Raše (Spodnja Raša), mediteranski takson Arum italicum pa uspeva (najbrž subspontano) na Sveti Gori nad Solkanom. Dopolnili smo vednost o razširjenosti redke vrste Carduus crispus (novo nahajališče v Ukancu v Bohinju). Vzhodnoalpski endemit Salvia pratensis subsp. sacca-rdiana = S. saccardiana ima nova nahajališča v Pol-hograjskem hribovju, v Zasavju in na Gorjancih, v predalpskem (PA) in preddinarskem fitogeografskem območju (PD). Opozarjamo na subspontano uspevanje taksonov iz azijskega rodu Phyllostachys tudi v alpskem (AL) delu Slovenije (Tolmin, spodnja Baška do- lina) in na subspontana nahajališča vrste Ficus carica v Julijskih Alpah. K zapleteni problematiki križancev iz rodu Sorbus smo prispevali z opisom nekaterih nahajališč taksonov Sorbus latifolia - skupina = Sorbus latifolia s. lat. in Sorbus hybrida - skupina v zahodni Sloveniji. 5 SUMMARY A new, the second locality of Luzula nivea known so far was found in the western Karavanke. In the Julian Alps and their foothills we described new localities of protected species or species of conservation concern Listera cordata, Orobanche lycoctoni and Moehringia villosa. New localities of a rare broomrape Orobanche alsatica was found in the southern Julian Alps, on the Nanos plateau, in the Idrijca valley and in the Sava Valley (Zasavje). New localities of the eastern-Alpine endemic Pulmonaria stiriaca are in the Raša valley (Spodnja Raša) and new (probably subspontaneous) lo-calitiy of Mediteranean species Arum italicum on Sveta Gora above Solkan. We updated our knowledge of the distribution of Cardus crispus, a rare species of Slovenian flora (a new locality at Ukanc in Bohinj). New localities of the eastern-Alpine endemic Salvia praten-sis subsp. saccardiana = S. saccardiana are in the Polhov Gradec Hills, in the Sava Valley and in the Gorjanci Hills, in the pre-Alpine (PA) and pre-Dinaric (PD) phytogeographical regions. We point out the sub-spontaneous growth of the ornamental taxa from the Asian genus Phyllostachys also in the Alpine (AL) phytogeographical region of Slovenia (Tolmin, the lower Bača Valley) and the subspontaneous growth of Ficus carica in the Julian Alps. We have contributed to the complex issue of hybrids from the order Sorbus with our description of some of the new localities of Sorbus latifolia - group = Sorbus latifolia s. lat. and Sorbus hy-brida - group in western Slovenia. ZAHVALA Za spremstvo na terenu, pomoč pri popisovanju in določanju rastlin ter za nasvete, opozorila in dovoljenje za objavo njihovih podatkov se najlepše zahvaljujemo mag. Andreju Seliškarju, Branku Zupanu, dr. Alešu Poljancu, Rafaelu Terpinu, Marjanu Grahu, Vidu Lebanu, Dragu Jensterletu, Ljudmili in Vidu Dakskoblerju ter Petru in Poloni Strgar. Prof. dr. Nejc Jogan nas je opozoril na nekatere strokovne pomanjkljivosti. Angleški prevod povzetka Andreja Šalamon Verbič. 6 LITERATURA - REFERENCES Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004a: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae-Apiaceae. Bern, Stuttgart, Wien. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004b: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae-Orchi-daceae. Bern, Stuttgart, Wien. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004c: Flora alpina. Bd. 3: Register. Bern, Stuttgart, Wien. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Wien - New York. Dakskobler, I., 2000: Fitocenološka oznaka rastišč endemične vrste Moehringia villosa (Wulfen) Fenzl (Caryophyl-laceae). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 41-2 (2): 41-93. Dakskobler, I., 2003: Asociacija Rhododendro hirsuti-Fagetum Accetto ex Dakskobler 1998 v zahodni Sloveniji. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 44-2: 5-85. Dakskobler, I., 2005: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 46-2: 5-59. Dakskobler, I., 2007: Fitocenološka in floristična analiza obrečnih gozdov v Posočju (zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 48-2: 25-138. Dakskobler, I., 2010a: Nahajališča in rastišča vrste Aquilegia bertolonii na prodiščih reke Trebušice v Gorenji Trebuši (zahodna Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 26: 3-14. Dakskobler, I., 2010b: Razvoj vegetacije na prodiščih reke Idrijce v zahodni Sloveniji. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (1): 5-90. Dakskobler, I., 2011: Novosti v flori zahodne Slovenije (Primorska). Hladnikia (Ljubljana) 27: 3-25. Dakskobler, I., 2013: Novosti v flori zahodne, severozahodne in osrednje Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 31: 31-50. Dakskobler, I., B. Anderle, B. Vreš, 2009: Novosti v flori Julijskih Alp (severozahodna Slovenija). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 50 (1): 73-119. Dakskobler, I. B. Anderle & A. Rozman, 2011: Notulae ad floram Sloveniae. Luzula nivea (L.) DC. Hladnikia (Ljubljana) 28: 41-44. Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci - floristično-fitogeografska analiza obrečnega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52 (1-2): 27-82. Dakskobler, I., A. Rozman & B. Vreš, 2012: Nova spoznanja o razširjenosti in rastiščih vrste Listera cordata (L.) R. Br. v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 29: 3-18. Ehrendorfer, F. & U. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Ber. Deutsch. Bot. Ges. 78: 35-50. Fischer M. A., W. Adler & K. Oswald, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Linz. Franz, R., 2013: Orobanche laserpitii-sileris,O. lycoctoni und O. lutea var. porphyrea (Orobanchaceae) - neu für Kärnten - sowie bisher nicht bekannte Fundorte einiger seltener Sommerwurz-Arten in diesem Bundesland. Carinthia II (Klagenfurt) (203/123): 429-448. Jalas, J. & J. Suominen, 1967: Mapping the distribution of Europaean vascular plants. Memoranda Soc. pro Fauna Flora Fennica (Helsinki) 43: 60-72. Jogan, N., 2007a: Araceae - kačnikovke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Ljubljana, str. 933-936. Jogan, N., 2007b: Poaceae - trave. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Ljubljana, str. 826-932. Jogan, N., 2007c: Lamiaceae - ustnatice. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Ljubljana, str. 585-621. Jogan, N., T. Bačič, B. Fraiman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc - Kraišek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Miklavž na Dravskem polju. Kos, V. (ur.), 1996: Atlas Slovenije. 3. izdaja. Ljubljana. Kreutz, C. A. J., 1995: Die Sommewurzarten Europas. The European broomrape species. Maastricht. Kutzelnigg, H., 1995: Sorbus. In: G. Hegi (eds. H. J. Conert & al.): Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Berlin, str. 328-385. Maier, J., 1995: Sorbus Linne: In: P. Schütt, H. J. Schuck & U. M. Lang (eds.): Enzyklopädie der Holzgewächse. Landsberg am Lech. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Fraiman, S. Strgulc Kraišek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Ljubljana. Pelihan, J., 2005: Prispevek k poznavanju flore jugovzhodnega dela Trnovskega gozda in zahodnega dela Hrušice. Hladnikia (Ljubljana) 18: 11-22. Poldini, L. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Udine. Poldini, L., 2009: La diversitä vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dellambiente. Trieste. Pusch, J., 1996: Die Sommewurzarten des (ehemaligen) Kreises Artern. Erfurt. Pusch, J., 2009: Gattung Orobanche. In: Wagenitz G. (Herausg.): Gustav Hegi Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Band VI, Teil 1A. Lieferung 1: 14-99. Jena. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Ljubljana. Strgulc-Kraišek, S., 2007: Orobanchaceae - pojalnikovke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Ljubljana, str. 573-578. Šilc, U. & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113-164. Vreš, B., A. Seliškar, I. Dakskobler & B. ČušiN, 2010: Inventarizacija rastlinskih vrst na območju reke Save s pritoki med Litijo in Zidanim Mostom. In: M. Govedič, V. Grobelnik & A. Lešnik (eds.): Pregled živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov ter kartiranje habitatnih tipov s posebnim ozirom na evropsko pomembne vrste, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja in naravne vrednote za območje srednje Save (za območje od HE Medvode do HE Vrhovo). Center za kartografijo favne in flore. Miklavž na Dravskem polju. (Končno Poročilo, str. 101-172). Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199. Wraber, T., 2007: Asteraceae [Compositae subfam. Asteroideae] - nebinovke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Ljubljana, str. 633-687. PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI RASTLINSKIH VRST POVIRIJ IN BARIJ V SLOVENIJI - II CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF THE DISTRIBUTION OF THREATENED PLANT SPECIES OF FENS, MIRES AND BOGS IN SLOVENIA - II Janez Mihael KOCJAN1, Brane ANDERLE2, Igor DAKSKOBLER3,4, Andrej SELIŠKAR5 & Branko VREŠ6 IZVLEČEK UDK 581.9(252.6):502.172(497.4) Prispevek k poznavanju razširjenosti rastlinskih vrst po-virij in barij v Sloveniji - II Pri florističnih in vegetacijskih raziskavah ter kartira-nju habitatnih tipov smo ugotovili nova nahajališča vrst Carex hostiana DC., Cladium mariscus (L.) Pohl, Eleocharis carniolica Koch, Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. in Schoenus nigricans L., ki dopolnjujejo dozdajšnje vedenje o njihovem pojavljanju. V pregledu razširjenosti teh vrst smo upoštevali tudi podatke iz literaturnih virov in herbarijev, ter posebej navedli nedavne potrditve uspevanja na že znanih lokacijah. Rezultati raziskav so eno izmed izhodišč za izboljšanje ukrepov za ohranjanje evropsko pomembnih in ogroženih vrst. Ključne besede: flora, vegetacija, ogrožene rastlinske vrste, Liparis loeselii, Eleocharis carniolica, močvirja, nizka barja, povirja, Natura 2000, Slovenija ABSTRACT UDC 581.9(252.6):502.172(497.4) Contribution to the knowledge of the distribution of threatened plant species of fens, mires and bogs in Slovenia - II In our floristic and vegetation surveys and during the mapping of habitat types we found new localities of Carex hostiana DC., Cladium mariscus (L.) Pohl, Eleocharis carniolica Koch, Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. and Schoenus nigricans L. which supplement the existing knowledge of their occurrence. In the review of their distribution we also considered data from literature, herbaria and recent confirmations of previously known locations. The research results are one of the elements for improvement of the measures for the conservation of endangered species of European conservation concern. Key words: flora, vegetation, endangered plant species, Liparis loeselii, Eleocharis carniolica, swamps, mires, fens, Natura 2000, Slovenia 1 Češnjice pri Zagradcu 50, SI-1303 Zagradec, jean_mischel@yahoo.com 2 Hraše 34, SI-4248 Lesce, brane.anderle@gmail.com 3 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin, igor. dakskobler@zrc-sazu.si 4 Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana 5 Grobeljska cesta 6 b, SI-1234 Mengeš, ase@siol.com 6 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, branevr@zrc-sazu.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 54/2, 123-175, LJUBLJANA 2013 1. UVOD Raziskanost razširjenosti taksonov slovenske flore je razmeroma dobra; vedno znova pa ugotavljamo, da so bila nekatera območja spregledana ali so bila floristič-na preučevanja ponekod manj intenzivna. Pri sistematičnem preučevanju in kartiranju flore in vegetacije ter habitatnih tipov močvirij in barij v Sloveniji smo v zadnjem desetletju našli številna nova nahajališča nekaterih semenk, ki sodijo med redke, ogrožene in fitoge-ografsko pomembne taksone flore. V tem prispevku, ki je nadaljevanje predstavitve rezultatov prvega dela raziskav (Kocjan 2012), obravnavamo vrste Carex ho-stiana DC., Cladium mariscus (L.) Pohl, Schoenus ni- gricans L. ter Eleocharis carniolica Koch in Liparis loe-selii (L.) L. C. Rich.; vrsti sta vključeni tudi v evropsko omrežje Natura 2000. Njihova rastišča sodijo med najbolj ogrožene habitate v Sloveniji in Evropi. Habitatni tip karbonatna nizka barja z vrstama Cladium mariscus in Carex davalliana je za obe vrsti v Direktivi Sveta 92/43/EGS opredeljen kot prednostni. Za habita-tne tipe, kjer uspevajo ostale vrste, je potrebno zagotoviti posebna ohranitvena območja. Zbrani podatki bodo ustrezna podlaga za učinkovitejše varstvo obravnavanih vrst in dobro izhodišče za nadaljnje ekološke in fitocenološke študije ter druge biološke raziskave. 2. METODE Floro močvirij in barij v Sloveniji smo popisovali po srednjeevropski floristični metodi (Ehrendorfer & Hamann 1965, Niklfeld 1971) in vegetacijo po srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964). Ob kartiranju habitatnih tipov smo za izbrane habitatne tipe naredili celoten ali delen seznam prisotnih rastlinskih vrst. Za vsako izmed obravnavanih vrst, ki si v nadaljevanju sledijo po abecednem vrstnem redu, smo pripravili pregled nahajališč v štirih sklopih -literaturni podatki, herbarijski podatki, nova nahajališča, potrjena že znana nahajališča. Vsako nahajališče smo predstavili z naslednjimi podatki: šifra podkvadranta (pri novih nahajališčih je šifra poudarjena), obdobje zajema podatka (** - pred letom 1950, * - med letoma 1950 in 1990, brez oznake - po letu 1990), država, pokrajina ali območje, kraj (po temeljnem topografskem načrtu 1:10.000 in/ali po najbližjem kraju v Atlasu Slovenije 1:50.000), oznaka rastišča (opisno ali z imenom fitocenoze), nadmorska višina, datum najdbe, avtor najdbe (in v nekaterih primerih določitve) ter oznaka herbarijske zbirke s številko herbarijske pole, če je bila rastlina tudi her-barizirana. Z vprašajem (?) za šifro podkvadranta smo označili tista nahajališča, ki jih zaradi nenatančne oznake avtorjev virov posameznih podatkov nismo mogli zanesljivo uvrstiti v katerega izmed podk-vadrantov. Kratica RTŠB pomeni Raziskovani tabor študentov biologije. Nomenklaturni vir za imena tak-sonov je Register flore Slovenije (Trpin & Vreš 1995). Viri podatkov o razširjenosti obravnavanih vrst so bili, poleg lastnih neobjavljenih popisov, še objavljene arealne karte, zadnja izdaja Male flore Slovenije (Martinčič et al. 2007) in drugi literaturni viri, her-barij Univerze v Ljubljani (LJU) in herbarij Biološkega inštituta ZRC SAZU (LJS). Imena sintaksonov smo povzeli po Šilc & Čarni (2012). Razširjenost obravnavanih vrst smo prikazali na arealnih kartah, pripravljenih po srednjeevropski floristični metodi (slike 1 do 5). Vsak kvadrant osnovnega polja smo razdelili na štiri podkvadrante, kar omogoča podrobnejši pregled razširjenosti taksona in časovnega zaporedja najdb. 3. REZULTATI 3.1 Carex hostiana DC. (= Carex hornschuchiana Hoppe; Carex fulva Host, nom. illeg.) Hostov šaš je evropsko-vzhodnosevernoameriška vrsta povirnih močvirij, nizkih barij ter močvirnih travnikov, največkrat uspeva v združbah, ki pripadajo zvezi Caricion davallianae (Aeschimann et al. 2004). Uvrščamo jo v submeridionalno-montanski oz. bore- alno-oceanski florni element. V Sloveniji je vrsta razmeroma pogosta. Za različne habitatne tipe, ki so v nekaterih evropskih državah vključeni v območja Natura 2000, je vrsta opredeljena kot značilnica (http:// eunis.eea.europa.eu/species/187300/habitats). Na rdečem seznamu praprotnic in semenk Slovenije je uvrščena med ranljive vrste (V) (Anon. 2002), na Hrvaškem spada med prizadete vrste (EN) (Nikolic & Topic 2005: 290), na Madžarskem (Kiraly 2007: 19) med vrste zunaj nevarnosti (NT), v Italiji (Rossi et al. 2013) ni uvrščena na rdeči seznam, v Avstriji pa je v vseh deželah ogrožena (Fischer et al. 2008: 1135). Dosedanje poznavanje areala vrste je bilo razmeroma dobro. Z rezultati več kot desetletnega sistematičnega popisovanja območij, ki so ustrezna za uspeva-nje vrste Carex hostiana, ter s številnimi literaturnimi in herbarijskimi (LJU, LJS) navedbami, ki smo jih upoštevali pri izdelavi karte razširjenosti v Sloveniji, se je poznavanje areala vrste močno povečalo (slika 1). Na Gorenjskem se razen v širši okolici Bleda, kjer je Ho-stov šaš zelo pogost, redko do raztreseno pojavlja še v okolici Rateč, v Karavankah (Planina pod Golico, Pod-ljubelj), v Bohinju ter na južnem delu Pokljuke, v okolici Kranja in Gorenje vasi, v severnem delu Polhograj-skega hribovja, v okolici Šmarne gore in Rašice nad Ljubljano, v Tunjiškem gričevju, v okolici Domžal, Moravč in Kamnika ter v Tuhinjski dolini. Na Notranjskem je pogosta v okolici Logatca in Hotedršice, zlasti pa na Bloški planoti, kjer so po naši oceni najobsežnejše populacije, na Cerkniškem in Planinskem polju, v južnem delu Polhograjskega hribovja, v okolici Vrhnike, v zahodnem delu Ljubljanskega barja in pri Postojni. Razmeroma obsežna so tudi njegova nahajališča na Dolenjskem, npr. v vzhodnem delu Ljubljanskega barja, v dolini Želimeljščice s pritoki, v okolici Grosupelj, Rašice, Velikih Lašč, Vidma, Sodražice, Ribnice, Višnje Gore, Ivančne Gorice, Mirne, Mokronoga, Dolenjskih Toplic, Kostanjevice ter v Beli krajini, našli smo ga tudi v dolini Besnice in zgornjem toku reke Krke. Na Primorskem so znana nahajališča na Bovškem, v Breginjskem kotu, v okolici Cerknega in Idrije, iz doline Trebuše, Vipavske doline (Mlake pri Vipavi), iz okolice Ilirske Bistrice ter doline reke Reke. Nekaj nahajališč je še na Koroškem v okolici Mežice, Prevalj, Slovenj Gradca in Mislinje ter na Štajerskem v okolici Velenja, Dobrne, Slovenskih Konjic in Šentilja. V Zasavju smo jo zasledili le v okolici Litije in Podku-ma. Navedbe za Slovensko Istro (0449/1, 0549/2), ki jih prikazuje Gradivo za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001), so po našem mnenju vprašljive. Morda se nanašajo na podobno vrsto Carex distans L., ki na tem območju zanesljivo in pogosto uspeva. Slika 1: Razširjenost Hostovega šaša (Carex hostiana DC.) Figure 1: Distribution of Carex hostiana DC. in Slovenia. H ii ir W » W v Sloveniji. Hostov šaš (sliki 6a, b) se v Sloveniji pojavlja v različnih združbah nizkih barij in močvirnih travnikov, najpogosteje v bazičnih nizkih barjih kot spremljevalna vrsta v sestojih asociacij Schoenetum nigricantis, Schoeno nigricantis-Molinietum caeruleae, Primulo--Schoenetum ferruginei, Schoeno ferruginei-Molinietum caeruleae, Caricetum davallianae, Carici davallianae--Molinietum caeruleae in Caricetum rostratae (Lesko-var 1990; Martinčič 1991, 2001; Martincic & Seliškar 2004; Seliškar 1986a; Zelnik 2005), kot značil-nica pa pri nas v še ne celovito predstavljenih asociacijah Caricetum hostianae s. lat. ali Molinio caeruleae--Caricetum hostianae (Trinajstic 2002) . Vrsto so z majhnim srednjim zastiranjem popisali še v nekaterih drugih združbah, ki jih večinoma uvrščamo v zvezi Molinon in Deschampsion, npr. v sestojih asociacij Plantagini altissimae-Molinietum caeruleae, Selino--Molinietum caeruleae, Junco-Molinietum caeruleae, Deschampsio-Plantaginetum altissimae (Zelnik 2005) in Molinietum caeruleae (Seliškar 1986b); to so običajno enkrat letno košeni vlažni travniki. Za razliko od nekaterih drugih barjanskih vrst šašev, zlasti vrst iz skupine Carex flava agg., s katerimi se pogosto tudi križa, uspeva na nekoliko bolj suhih tleh, do kamor talna voda običajno ne sega oz. se padavinska voda na površini ne zadržuje dolgo. Kljub zdajšnjemu vedenju o razmeroma obsežni razširjenosti Hostovega šaša v Sloveniji, je uvrstitev v Rdeči seznam upravičena. Zaradi različnih posegov, predvsem osuševanja, so populacije na mnogih rastiščih močno osiromašene ali so lokalno povsem izginile, npr. marsikje na Ljubljanskem barju, v okolici Celja in Slovenskih Konjic, v zgornjem delu doline reke Reke ter na severnem vznožju Gorjancev. Habitati, ki jih po-seljuje Hostov šaš, so floristično med najbolj zanimivimi in naravovarstveno pomembnimi v Sloveniji. Niso le rastišča mnogih redkih vrst, npr. kukavičevk, temveč tudi življenjski prostor številnih redkih in ogroženih živalskih vrst, npr. metulja barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus Fabricius) (Čelik et al. 2009). 3.1.1 PREGLED NAHAJALIŠČ V LITERATURNIH VIRIH: 9455/1.3 Slovenija, Koroška, okolica Prevalj, močvirna dolina ob železniški progi Holmec-Dravograd, južno od Dolgih brd, nizko barje (Vreš 2001). 9455/3.3 Slovenija, Koroška, okolica Mežice, Podkraj pri Mežici, povirje potoka Šumec, nizko barje (Vreš 2001). 9455/4.3 Slovenija, Koroška, okolica Prevalj, Kot pri Prevaljah, pri križišču cest za kmetiji Štor in Jušev, nizko barje (Vreš 2001). 9550/4.3 Slovenija, Gorenjska, Sp. Gorje, ob cesti proti Jesenicam, nizko barje, Schoenetum nigricantis, pribl. 700 m nm. v. (Martinčič 1991). 9555/2.4 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, pri kmetiji Krivonog, povirje (Leskovar et al. 2001). 9556/1.1 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, povirje pri Blatniku, nizko barje (Leskovar et al. 2001). 9557/3.1 Slovenija, Koroška, okolica Mislinje, Gornji Dolič, dolina potoka Movžanka, zahodna stran ceste, nizko barje (Vreš 2001). 9647/3.3 Slovenija, Zgornje Posočje, Podčela med Žago in Bovcem, pri gostilni Žvikar, vlažni travniki na aluvialnih nanosih (prod, pesek, deloma konglomerat), povirja na ježi ter ob potočkih in izvirih nekoliko više, že na pobočnem grušču, 340-360 m nm. v., 06.06.2005 (Dakskobler 2005). 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, Veliko Blejsko barje, Caricetum rostratae, pribl. 1200 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Križank pri Podhomu, blizu Bleda, nizko barje, Schoenetum nigricantis, pribl. 530 m nm. v. (Martinčič 1991). 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Bodešče, Schoeno ferruginei-Molinietum caeruleae, 430-435 m nm. v., 24.08.2004 (Zelnik 2005). 9650/4.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Selo pri Bledu, Plantagini altissimae-Molinietum caeruleae, 425 m nm. v., 20.08.2004, 24.08.2004 (Zelnik 2005). 9657/3.2? (**) Slovenija, Štajerska, Dobrna. Det. Rei-chardt, <1928 (Hayek 1956). 9747/3.1 Slovenija, Primorska, Breginjski kot, Staro selo, košeni »Molinietum« (Čušin 2006). 9752/1.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, Tatinec, Caricetum davallianae, Carici davallianae-Molini-etum caeruleae, 436 m nm. v., 30.06.2003 (Zelnik 2005). 9757/2.2 (*) Slovenija, Štajerska, okolica Celja, Vojnik, Eriophoro-Caricetum paniceae sphagnetosum. 1973 (Dubravec & Gaži 1978). 9757/4.1? (**) Slovenija, Štajerska, Celje. Det. Zechen-ter, <1928 (Hayek 1956). 9849/1.4 Slovenija, Primorska, Baška dolina, Grahovo ob Bači, vlažni travniki na glinavcih in peščenjaku ob cesti Grahovo - Spodnje Bukovo, 350-365 m nm. v., 08.06.2005 (Dakskobler 2005). 9849/3.2 Slovenija, Primorska, Cerkljansko, Police, dolomit, povirne združbe pri nekdanjih mlinih zahodno od vasi, pri Poličnici, 480-490 m nm. v., 30.05.2005 (Dakskobler 2005). 9852/4.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Šmarne gore, za- hodno od skaruške cerkve, močvirni travniki. 1993 (Šuštar 1998). 9948/2.2 Slovenija, Primorska, Slap ob Idrijci, levi breg Idrijce, pri Temnikarju, vlažen travnik. Det. I. Dakskobler, 16.06.2010, 04.06.2012 (Dakskobler et al. 2011). 9949/1.1 Slovenija, Primorska, dolina Idrijce, ob poti Dolenja Trebuša-Prvejk-Temnikar. Det. I. Dakskobler, 22.04.2002 (Dakskobler et al. 2011). 9953/3.3 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, severovzhodno od Havptmance, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v., 28.05.1975 (Seliškar 1986b). 9955/2.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Litije, Sopota, Carici davallianae-Molinietum caeruleae, 678-685 m nm. v., 21.08.2003, 27.08.2003 (Zelnik 2005). 0048/3.1 (**) Slovenija, Primorska, na severu Panovca (Kromberk), zamočvirjen travnik. 23.05.1943 (cohrs 1954). 0048/3.1 (**) Slovenija, Primorska, na severu Panovca (Kromberk), zamočvirjeni travniki in gozdovi. Leg & det. K. Zirnich, 23.05.1943 (Mezzena 1986). 0049/2.1 Slovenija, Primorska, Zgornja Idrijca, Kra-maršca (Dakskobler et al. 2011). 0049/2.4 Slovenija, Primorska, Idrijska Bela, desni breg Idrijce, med Fežnarjem in Lajštom, gorvodno od Guzelja, prodišče in vlažne skale ter povirja tik ob reki, nasproti nekdanje drevesnice. Det. I. Daksko-bler, 12.06.2009 (Dakskobler et al. 2011). 0050/1.1 Slovenija, Primorska, reka Idrijca, okolica Idrije, Zagoda, mokrotni travniki med cesto in Idrijco (desni breg), Molinio caeruleae-Caricetum hostianae (Dakskobler et al. 2011). 0051/3.1 (*) Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, dolina potoka Reka, med Gor. Logatcem in Rečanom, Caricetum davallianae. 1970 (Iljanic 1978). 0051/3.1 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, dolina reke Reke, Galio palustris-Caricetum rostratae, pribl. 500 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004). 0052/2.1 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, severozahodno od Podpeči, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v., 25.05.1975 (Seliškar 1986b). 0052/2.3 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, vzhodno od Lovrenca pri Podpeči, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v., 27.05.1975 (Seliškar 1986b). 0053/1.1 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, Ljubljansko barje, Kozlerjeva gošča, barjanska tla (Voss 18891892). 0053/1.2 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, zahodno od križišča Ig-Kočevje-Škofljica, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v., 18.07.1977 (Seliškar 1986b). 0053/1.3 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, severozahodno od Iga, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v., 26.06.1977 (Seliškar 1986b). 0053/1.4 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, vzhodno od Iga, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v., 27.06.1977 (Seliškar 1986b). 0053/1.4 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, 500 m južno od križišča Ig-Kočevje-Škoflji-ca, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v., 11.07.1977 (Seliškar 1986b). 0053/1.4 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, 1 km južno od križišča Ig-Kočevje-Škofljica, Caricetum davallianae, pribl. 300 m nm. v., 09.07.1977 (Seliškar 1986b). 0053/1.4 (*) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Pijava Gorica - zahodno, Molinietum caerule-ae, pribl. 300 m nm. v., 08.07.1975 (Seliškar 1986b). 0053/2.2 Slovenija, Dolenjska, Dobje, Schoeno nigrican-tis-Molinietum caeruleae, pribl. 350 m nm. v., 25.08.2003 (zelnik 2005). 0053/4.3 Slovenija, Dolenjska, okolica vasi Udje, ob potoku Ševnik, Caricetum rostratae, pribl. 350 m nm. v. Det. A. Martinčič, 21.07.1997 (Martinčič & Seliškar 2004). 0056/3.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Trebnjega, Dol pri Trebnjem, Caricetum davallianae, Carici daval-lianae-Molinietum caeruleae, 265 m nm. v., 27.06.2003 (zelnik 2005). 0149/4.4 Slovenija, Primorska, okolica Vipave, Mlake, Deschampsio-Plantaginetum altissimae, 127 m nm. v., 07.07.2004 (Zelnik 2005). 0151/4.1 Slovenija, Notranjska, Planinsko polje, Dolnja Planina sub aedes sacr. Sv. Križ - in locis humidis, 445 m nm. v., 24.07.1991 (Seliškar et al. 1991). 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, ob potoku Otavščica jugovzhodno od Osredka, pribl. 680 m nm. v., 22.07.2008 (accetto 2009). 0152/2.2 Slovenija, Notranjska, Iški Vintgar, levi breg Iške (Accetto 2010). 0152/2.2 Slovenija, Dolenjska, Iški Vintgar, desni breg Iške (Accetto 2010). 0152/2.3 Slovenija, Notranjska, Iški Vintgar, ob izvirih Zale severozahodno od Sv. Vida, 769 m nm. v., 20.07.2008 (accetto 2009). 0152/3.4 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, pri vasi Topol pri Begunjah, Schoenetum ferruginei drepanocladetosum vernicosi, pribl. 600 m nm. v. (Martinčič 2001). 0152/4.2 Slovenija, Notranjska, ob potoku Opečnik, 727 m nm. v., 16.07.2008 (Accetto 2009). 0152/4.4 (*) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasjo Ulaka in Sv. Miklavžem, Primulo-Schoene-tum ferruginei, Caricetum rostratae (Leskovar 1990). 0153/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pod vasjo Sv. Duh, Schoenetum ferruginei typicum, pribl. 750 m nm. v. (Martinčič 2001). 0153/3.2 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, zahodno od vasi Dolščaki, močvirno travišče, pribl. 500 m nm. v., 26.05.2010 (Dolinar 2010). 0153/3.2 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, zahodno od vasi Rob, povirno barje, pribl. 510 m nm. v., 11.06.2010 (dolinar 2010). 0153/3.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasema Ravnik in Lahovo, Schoenetum ferruginei drepanocladetosum vernicosi, pribl. 750 m nm. v. (Martinčič 2001). 0153/4.1 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, vzhodno od vasi Logarji, povirno barje, pribl. 510 m nm. v., 26.05.2010 (dolinar 2010). 0153/4.1 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, ob cesti Bavdek - Tomažini, mokrišče, pribl. 510 m nm. v., 26.05.2010 (dolinar 2010). 0153/4.1 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, pod vasjo Marinčki, močvirno travišče, pribl. 500 m nm. v., 14.06.2010 (dolinar 2010). 0153/4.3 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, zahodno od vasi Žaga, močvirno travišče, pribl. 515 m nm. v., 26.05.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.3 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, izvir zahodno od vasi Kaplanovo - Grič, vodna kotanja v povirnem barju, pribl. 510 m nm. v., 26.05.2010 (Dolinar 2010). 0157/4.2 Slovenija, Dolenjska, Dolenji Maharovec prope pag. Šentjernej - in locis humidis prope riv. Čadraški potok, pribl. 170 m nm. v., 18.06.1992 (Seliškar et al. 1994). 0251/1.1 Slovenija, Notranjska, okolica Postojne, Mr-zlek, Plantagini altissimae-Molinietum caeruleae, pribl. 520 m nm. v., 29.07.2004 (Zelnik 2005). 0252/1.2 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, pod Marofom, Schoeno nigricantis-Molinietum coerule-ae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 1991). 0252/1.3 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, v Podzevnikih, Schoeno nigricantis-Molinietum coe-ruleae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 1991). 0252/1.4 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, pod Martinjakom, Schoeno nigricantis-Molinietum coe-ruleae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 1991). 0252/1.4? Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, pri Rešetu, Schoeno nigricantis-Molinietum coeruleae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 1991). 0252/2.2 (*) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri Velikih Blokah, Primulo-Schoenetum ferruginei, Molinion caerulae s.lat. (Leskovar 1990). 0253/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri Bloškem jezeru, Primulo-Schoenetum ferruginei (Leskovar 1990). 0253/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasema Velike Bloke in Sv. Duh, Primulo-Schoene-tum ferruginei (Leskovar 1990). 0253/1.1 (*) Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasema Volčje in Kramplje, Primulo-Schoenetum ferruginei (Leskovar 1990). 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, barje pri vasi Zakraj, Schoenetum ferruginei typicum, pribl. 780 m nm. v. (Martinčič 2001). 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Mra-morovo pri Lužarjih, Caricetum rostratae, pribl. 750 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004). 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Godi-čevo, ob potoku Bloščica, povirno barje, Primulo-Schoenetum ferruginei, pribl. 765 m nm. v. Leg. & det. B. Dolinar, 08.08.2004 (Dolinar 2011). 0253/1.4 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri vasi Runarsko, Schoeno ferruginei-Molinietum caeruleae typicum, pribl. 770 m nm. v. (Martinčič 2001). 0254/3.4 (**) Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, med potokoma Ribnica in Sajevec, kjer zavije cesta proti Podgori, vlažno travišče. 09.06.1937 (Horvatic & Tomažič 1939). 0350/1.1? (**) Slovenija, Primorska, Vremščica (Fleischmann 1844). 3.1.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9647/3.2 (*) Slovenija, Julijske Alpe, močviren travnik ob Koritnici pod vasjo Kal pri Bovcu, pribl. 450 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 30.05.1961 kot C. dis-tans, LJU086123, rev. I. Leskovar kot C. hostiana. 9754/3.1 (**) Slovenija, Sela pri Kamniku, močvirno travišče. Leg. & det. A. Paulin, <1942, LJU104081. 9849/4.2 (*) Slovenija, Trebenče, vlažen travnik (ass. Molinia caerulea-Carex hostiana). Leg. & det. G. Seljak, 05.06.1972, LJU132598. 9850/1.3 (*) Slovenija, Cerkno, hrib Mali Njivč, na severni strani, močvirnat travnik, pribl. 600 m nm. v. Leg. & det. J. Bavcon, 21.06.1985, LJU112597. 9852/2.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Vojsko pri Skaručni. Leg. S. Strgulc-Krajšek, 17.05.1999, det. B. Trčak, LJU132109; leg. S. Strgulc-Krajšek, 03.07.1999, det. B. Trčak, LJU132107; leg. S. Struglc-Krajšek, 07.05.1999, det. B. Trčak, LJU132103. 9950/3.3? (**) Slovenija, Idrija. Leg. & det. A. Paulin, <1936, LJU104149 kot. C. distans, rev. I. Leskovar kot C. hostiana. 9951/4.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, pri Horjulu, vlažni travniki, pribl. 330 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, maj, <1929, LJU 008304, FEC1048 (Dolšak 1929). 0050/4.2 (*) Slovenija, in paludosis vallis rivuli Žejski potok dicti supra vicum Hotedršica, solo dolomit-ico, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 11.06.1977, LJU086171. 0052/2.3 (**) Slovenija, Preserje, Molinio-Caricetosum hostianae. Leg. & det. M. Wraber, 17.05.1937, LJU038670. 0052/3.4? (**) Slovenija, Borovniška dolina. Leg. & det. A. Paulin, <1942, LJU104074. 0053/1.1 (**) Slovenija, pri Kozlerjevem posestvu, travniki na barju. Leg. & det. M. Wraber, 19.06.1937, LJU038586. 0053/4.2 (*) Slovenija, Dolenjska, Ponova vas prope Grosuplje, in pratis paludosis, solo calcareo, pribl. 350 m nm. v. Leg. M. Lovka, 18.05.1970, det. T. Wraber, LJU031584. 0055/1.2? (*) Slovenija, Dolenjska, Temenica, močvirno travišče, pribl. 350 m nm. v. Leg. & det. A. Martin-čič, 12.05.1968, LJU062625. 0159/1.1? (*) Slovenija, Krška vas pri Šentjerneju. Leg. & det. R. Luštek, 03.05.1966 kot C. distans, rev. I. Leskovar, 08.11.1989 kot C. hostiana, LJU093334. 0151/4.1 (*) Slovenija, Planinsko polje, in pratis humi-dis inter vicos Liplje et Laze, pribl. 450 m nm. v. Leg. & det. E. Mayer, V. Petkovšek & T. Wraber, LJU090655 kot C. distans, rev. I. Leskovar kot C. hostiana. 0251/1.4 (**) Slovenija, Postojna. Leg. & det. A. Paulin, <1942, LJU104073. 0252/2.2 (*) Slovenija, Bloke, pri vasi Ulaka, pod cerkvijo Sv. Miklavž, redek borov sestoj, pribl. 740 m nm. v. Leg. & det. I. Leskovar, 14.06.1990, LJU128152. 0253/1.1 (*) Slovenija, Bloke, med Bloškim jezerom in vasjo Kramplje, ob Bloščici, močviren travnik, pribl. 750 m nm. v. Leg. & det. I. Leskovar, 26.06.1988, LJU128205. 0253/1.1 (*) Slovenija, Bloke, blizu Bloškega jezera, ob cesti na desni strani Bloščice, močviren travnik, pribl. 750 m nm. v. Leg. & det. I. Leskovar, 11.06.1989, LJU128182, LJU128183. 0253/1.1 (*) Slovenija, Bloke, med Bloškim jezerom in Bloščico, pribl. 750 m nm. v. Leg. & det. I. Leskovar, 13.06.1989, LJU128186. 0253/1.1 (*) Slovenija, Bloke, med Bloškim jezerom in vasjo Kramplje, neposredno ob potoku. Leg. & det. I. Leskovar & T. Wraber, 13.06.1989, LJU128122, LJU128123. 0254/3.2? (**) Slovenija, Ribnica, Molinion, pribl. 490 m nm. v. Leg. & det. M. Zalokar, 09.06.1937, LJU008306. 0350/1.4 (**) Slovenija, močvirna tla pod gozdom Stranje pri Gor. Vremah. Leg. & det. R. Justin, 03.05.1905 kot C. distans, LJU008078, rev. I. Lesko-var kot C. hostiana. 0351/3.4 (**) Slovenija, na močvirnih travnikih ob potoku Podstenjšek blizu Prema. Leg. & det. R. Justin, 04.05.1905, LJU008310 kot. C. hornschuchia-na, rev. I. Leskovar kot C. distans, 1988, rev. N. Jogan kot C. hostiana, 1996. 0351/3.4 (**) Slovenija, blizu Trnovega pri Ilirski Bistrici, dolina Reke, ob potoku Podstenjšek, močvirno travišče, pribl. 350 m nm. v. Leg. R. Justin, VI, <1938, det. A. Paulin?, LJU. Na herbarijski poli LJU008300, ki jo je maja 1921 nabral F. Dolšak, so pravilno določeni primerki Hos-tovega šaša, vendar nahajališča zaradi preveč široko označene lokacije nabirka (Carniolia, in pratis humidis turfosis Labacensis) nismo upoštevali na zemljevidu razširjenosti. 3.1.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9260/4.3 Slovenija, Štajerska, Trate pri Šentilju, Robiče-vi gozdovi, zahodno od mejnega prehoda, travniki na pobočju nad Muro. Det. A. Seliškar, 21.06.1995. 9360/2.1 Slovenija, Štajerska, Trate pri Šentilju, zahodno od mejnega prehoda, travnik nad Muro, me-zeča voda. Det. A. Seliškar, 21.06.1995. 9548/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Rateč, severno od nekdanjega mejnega prehoda, povirno barje, pribl. 880 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.06.2010. 9549/1.1 Slovenija, Gorenjska, Gozd Martuljek, vzhodno od vasi, med cesto in Savo Dolinko, povirje. Det. A. Seliškar & B. Trčak, 05.06.2013. 9549/4.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Srednja Radovna, pri jezeru Kreda, poviren travnik. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 31.05.2012. 9550/1.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, okolica Jesenic, Plavški Rovt, nad vasjo. Det. A. Seliškar, 06.06.2000. 9550/1.4 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, okolica Jesenic, vas Prihodi pri Planini pod Golico, severno od zaselka Kosmat, nizko barje, pribl. 860 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2011. 9550/2.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, okolica Jesenic, Javorniški Rovt. Det. A. Seliškar, 06.06.2000. 9551/4.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Podljubelj, pribl. 750 m nm. v. Det. B. Anderle, 22.06.2003. 9556/2.3 Slovenija, Koroška, okolica Mislinjske Dobrave, med vasjo Šmiklavž in zaselkom Marušek, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.05.2012. 9556/2.4 Slovenija, Koroška, okolica Mislinjske Dobrave, zahodno od vasi Dobrovniški Kot, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.05.2012. 9557/1.3 Slovenija, Koroška, okolica Mislinje, dolina potoka Dovžanka, vzhodno od vasi Spodnja Raz-borca, nizko barje, pribl. 650 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.05.2012. 9557/4.3 Slovenija, Koroška, Spodnji Dolič. Det. B. Vreš & B. Drovenik, 17.07.1998. 9649/3.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Voje, severno od planinske koče na Vojah, nizko barje, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2008, 04.06.2011. 9649/4.2 Slovenija, Gorenjska, Pokljuka, zahodno od Zgornjega Goreljka, nizko barje, pribl. 1300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.07.2007, avtorjev herbarij. 9650/1.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Spodnja Radovna, Novakov rovt, pašniki. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 31.05.2012. 9650/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Zgornje Laze - Poljane, pribl. 600 m nm. v., 21.5.2009. Det. B. Anderle, 21.05.2009. 9650/1.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bleda, Bohinjska Bela, severno od Spodnje vasi, jugovzhodno od proge, nizko barje, Caricetum da-vallianae, pribl. 490 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.06.2010. 9650/1.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, južno od Krnice pri Zgornjih Gorjah, neposredno nad zaselkom Hotunje, pod cesto Bled - Pokljuka, nizko barje, pribl. 650 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Zasip, Berje, 446-452 m nm. v. Det. B. Vreš, 18.06.1998. 9650/2.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, zahodno od vasi Selo pri Bledu, južno od vrha Kozarca, nizko barje, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2012. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Koritno, in graminosis humidis, pribl. 460 m nm. v. Det. V. Babij, A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 23.07.1996. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Dobe, Lisice, pribl. 457 m nm. v. Det. B. Vreš & M. Kačič-nik, 18.06.1998. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, severno od glavne ceste med Lescami in Bledom, levi breg Save, južno od golf igrišča, povirno barje, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2011; neposredno ob reki, zahodno od golf igrišča, nizko barje, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/4.1 Slovenija, Gorenjska, Jelovica, planina Talež, jugovzhodno od Oglarja, nizko barje, pribl. 710 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 20.06.2007. 9650/4.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Ribno, pribl. 470 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 02.06.1990, avtorjev herbarij. 9650/4.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, med Lescami in Bodeščami, jugozahodno od kampa Šobec, desni breg Save, nizko barje, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9651/1.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Lesc, Hlebce -Hraše, pribl. 520 m nm. v., 25.5.1985. Leg. & det. B. Anderle, 25.05.1985, avtorjev herbarij. 9651/2.3 (*) Slovenija, Gorenjska, Brezje pri Tržiču. Det. A. Seliškar, 09.06.1982. 9651/2.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Tržiča, severno od vasi Paloviče, tik pred razcepom za vas Leše, tik ob asfaltirani cesti, povirje, pribl. 620 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 22.06.2011. 9651/3.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Radovljice, Graben, pribl. 460 m nm. v. Det. B. Anderle, 14.06.1993. 9651/3.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Radovljice, severovzhodno od Lancovega, nizko barje, pribl. 420 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 13.06.2006, avtorjev herbarij. 9652/3.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, Trste-nik, pribl. 480 m nm. v., 22.5.1989. Leg. & det. B. Anderle, 22.05.1989, avtorjev herbarij. 9657/1.3 Slovenija, Štajerska, okolica Velenja, severozahodno od zaselka Loke pod Paškim Kozjakom, nizko barje, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27.05.2012. 9658/2.4 Slovenija, Štajerska, okolica Slovenskih Konjic, Brdo. Det. B. Vreš & A. Seliškar, 06.05.1998. 9659/3.1 Slovenija, Štajerska, Dravinjske gorice, Jernej pri Ločah, Štatenberšek, in locis paludosis, pribl. 280 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 18.07.1992. 9749/1.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Ukanc, desni breg Savice, travniki blizu jezera. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 19.05.2011. 9749/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Vokov rovt na desnem bregu Mostnice v Koritih. Det. I. Dakskobler, 05.08.2006. 9749/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, severozahodno pobočje Rudnice, povirje, pribl. 640 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16.06.2012. 9749/1.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, pod Rudnico, ob poti za Pečjo proti Zabrševju. Det. I. Dakskobler, I. Veber & B. Zupan, 25.05.2007. 9749/1.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Za Brševjem, Balantove svisli. Det. I. Dakskobler, I. Veber & B. Zupan, 25.05.2007. 9749/1.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, v bližini peskokopa južno od vasi Polje, ob makadamski cesti, nizko barje, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9749/1.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, v bližini peskokopa južno od vasi Polje, jasa sredi mešanega gozda, nizko barje, pribl. 740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9749/2.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, med Bohinjsko Bistrico in Srednjo vasjo, med vrhovoma Šavnica in Rudnica, Senožeta, nizko barje, pribl. 640 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.06.2011. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Kamnje, pribl. 520 m nm. v., 8.5.1994. Det. B. Anderle, 08.05.1994, avtorjev herbarij. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Bohinjska Bistrica, zahodno od strnjenega naselja, povirno barje, Caricetum davallianae, pribl. 510 m n.m. Det. J. M. Kocjan, 13.06.2010. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Dobrava jugozahodno od Bohinjske Bistrice, severovzhodno od Čibrovice, nizko barje, Caricetum davallianae, pribl. 480 m n.m. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Dobrava jugozahodno od Bohinjske Bistrice, severno od Čibrovice, povirno travišče, pribl. 570 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Dobrava jugozahodno od Bohinjske Bistrice, jugovzhodno od vasi Savica, na južni strani glavne asfaltirane ceste, ob makadamski cesti, povirje, pribl. 530 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Dobrava jugozahodno od Bohinjske Bistrice, jugovzhodno od vasi Savica, na južni strani glavne asfaltirane ceste, ob makadamski cesti, suho košeno travišče, pribl. 530 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Dobrava jugozahodno od Bohinjske Bistrice, vzhodno od vasi Kamnje, na južni strani glavne asfaltirane ceste, ob makadamski cesti, povirje, pribl. 530 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Žlan, ob Žlanskem potoku, močvirni travniki. Det. I. Dakskobler & B. Anderle, 02.07.2007. 9749/2.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Nemški Rovt, mokrotni travnik. Det. I. Dakskobler & I. Veber, 06.07.2010. 9750/1.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Nemški Rovt, Lome, Lomski rovt, mokrotni travnik. Det. I. Dakskobler & I. Veber, 06.07.2010. 9751/4.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, Javor-nik, pribl. 650 m nm. v. Det. B. Anderle, 26.06.2003. 9753/3.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Cerkelj na Gorenjskem, med vasema Spodnji Brnik in Zalog pri Cerkljah, fragment nizkega barja, pribl. 370 m nm. v. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 2012. 9753/3.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Kamnika, Tu-njice - Srednji vrh, pribl. 400 m nm. v. Det. B. An-derle, 29.05.2009. 9754/1.3 Slovenija, Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Krivčevo - Žaga, pribl. 600 m nm. v., 25.6.2010. Det. B. Anderle, 25.06.2010. 9755/3.3 Slovenija, Gorenjska, Špitalič - Sedelšak, pribl. 600 m nm. v., 27.5.2006. Det. B. Anderle, 27.05.2006. 9847/2.2 Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, Kolovrat, Foni, povirje. Det. I. Dakskobler, 17.06.2004. 9849/1.4 Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, Baška dolina, Hudajužna, severovzhodno nad Zapojlarjem, mokrotno rastišče. Det. I. Dakskobler, B. Vreš & T. Čelik, 17.07.2006. 9849/2.3 Slovenija, Primorska, Zakojca, pod Bajtarjem nad Zakojško grapo, mokroten travnik. Det. I. Dakskobler, B. Vreš & T. Čelik, 29.06.2006. 9849/4.4 Slovenija, Primorska, Cerkno, Goriška cesta, Laznice, na levem bregu Cerknice, mokroten travnik. Det. I. Dakskobler, 22.05.2012. 9851/3.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Gorenje vasi, Volča, pribl. 400 m nm. v., 28.6.2009. Det. B. An-derle, 28.06.2009. 9851/4.4 Slovenija, Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Fojke, pribl. 550 m nm. v. Det. B. Anderle, 09.05.2007. 9852/2.3 Slovenija, Gorenjska, Smlednik, pribl. 360 m nm. v. Det. B. Anderle, 12.06.2001. 9852/2.4 Slovenija, Gorenjska, Šmarna gora z zaledjem, severovzhodno od Kobiljarja, Ušica, ob potoku Mlake, močvirno travišče, 330 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 23.05.2006, avtorjev herbarij; det. J. M. Kocjan, 18.05.2008. 9852/3.2 Slovenija, Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, med Presko in Žlebami, levi breg potočka ob asfaltirani cesti, nizko barje, pribl. 360 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 19.05.2003, avtorjev herbarij; leg. & det. J. M. Kocjan, 30.05.2006, avtorjev herbarij; det. J. M. Kocjan, 14.06.2007. 9852/4.1 Slovenija, Gorenjska, Šmarna gora z zaledjem, vzhodno od Kobiljarja, ob potoku Mlake, močvirno travišče, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.06.2007. 9852/4.2 Slovenija, Gorenjska, Šmarna gora z zaledjem, severno od Zavrha, pod daljnovodom, ob potoku Mlake, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 07.06.2006. 9852/4.3 Slovenija, Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, zahodno od zaselka Zavaše pri Golem brdu, nizko lehnjakotvorno barje, pribl. 350 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 09.05.2004, avtorjev herbarij. 9853/1.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Komende, Koseški hrib, ob manjšem potoku vzhodno od Koseškega hriba, severno od glavne gozdne poti, nizko barje, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 11.05.2007. 9853/1.4 Slovenija, Gorenjska, Mengeš, zahodno od jezera in opekarne. Det. A. Seliškar, 23.06.1991. 9853/1.4 Slovenija, Gorenjska, Šinkov Turn, ribnik. Det. B. Vreš, 16.06.1999. 9853/1.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Mengša, vzhodno od Martineka pri Šinkovem Turnu, severno od Magarovnika, močvirno travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.05.2007. 9853/2.1 Slovenija, Gorenjska, Volčji Potok, Hrastovi-ce (Kužna), pri igrišču za golf ob cesti v Rudnik pri Radomljah, vlažen travnik, na robu gozda, pribl. 364 m nm. v. Det. B. Vreš, 06.06.2003. 9853/2.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Radomelj, Kolo-vec, pribl. 350 m nm. v. Det. B. Anderle, 01.05.2009. 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Trzina, Dobeno, južno od ceste Loka - Dobeno, vzhodno od Dobe-nega, nizko barje, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 05.05.2007, avtorjev herbarij. 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Trzina, zahodno od Trzina, nizko barje, Caricetum nigrae, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.06.2005, 09.06.2010. 9853/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Soteški hrib z zaledjem, severno od kolovozne poti med Nadgorico in Dragomljem, pod večjim daljnovodom, močvirno travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 11.06.2011. 9853/4.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Dob, pod deponijo, zahodno od vasi Gorjuša. Det. A. Seliškar, 18.07.1995. 9854/1.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Kom-polje pri vasi Trnjava. Det. A. Seliškar, 18.07.1995. 9854/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Senožeti, Velika vas, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 04.06.2006. 9854/4.2 Slovenija, Gorenjska, Zgornje Koseze - Peče, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 11.05.2008. 9859/2.2 Slovenija, Štajerska, okolica Rogaške Slatine, Nimno. Det. A. Seliškar, 09.07.1992. 9948/2.4 Slovenija, Primorska, Dolenja Trebuša, levi breg Trebušice, Polog. Det. I. Dakskobler, 03.06.2010. 9949/3.1 Slovenija, Primorska, Gorenja Trebuša, pri Makucu, močvirni travniki na desnem bregu Makčeve grape. Det. I. Dakskobler, B. Anderle & B. Vreš, 20.07.2004 in 27.06.2005. 9949/3.1 Slovenija, Primorska, Gorenja Trebuša, mo-krotni travnik ob Gačniku pri domačiji Gačnik, desni breg potoka malo gorvodno od domačije. Det. I. Dakskobler, B. Anderle & B. Vreš, 27.06.2005. 9949/3.2 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, Vojsko, ob potoku Gačnik. Det. I. Dakskobler, B. Anderle & B. Vreš, 27.06.2005. 9949/3.2 Slovenija, Primorska, Vojsko, Gačnik, gorvo-dno od domačije Gačnik, na desnem bregu Gačni-ka pod domačijo na Pustoti. Det. I. Dakskobler, 29.06.2005. 9951/4.4 Slovenija, Notranjska, Polhograjsko hribovje, rob Ljubljanskega barja, od Drenovega Griča proti Horjulu, med Kurjo vasjo in zaselkom Bernik, ob asfaltirani cesti, nizko barje, pribl. 290 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2011. 9952/1.1 Slovenija, Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, Trnovec - Omejc, pribl. 450 m nm. v. Det. B. Anderle, 07.05.2011. 9952/1.2 Slovenija, Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Babni Dol, dolinica severno od Babnika, nizko barje, pribl. 380 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 15.05.2007, avtorjev herbarij. 9952/2.1 Slovenija, Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Babni Dol, severovzhodno od Babnika, nizko barje, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.05.2007. 9952/2.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Vrhovci, med Bokalcami in Podutikom, zahodno od avtoceste. Det. A. Seliškar & B. Vreš, 21.05.2009. 9952/4.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Ljubljana (Vič) (Ljubljana), Rakova jelša (Robidnica), južno od odlagališča Na blateh, pribl. 290 m nm. v. Det. B. Vreš, 10.09.1998. 9953/3.4 Slovenija, Ljubljansko barje, Ljubljana, Rakova jelša - Karolinski dvor, 100 m južno od hiš blizu Ljubljanice. Det. A. Seliškar, 03.06.2009. 9954/3.3 Slovenija, Zasavje, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, okolica vasi Zg. Besnica, zahodno od zaselka Hribar, vlažna tla pri studencu, 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2009. 9954/3.4 Slovenija, Zasavje, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, južno od vasi Prežganje, povirno barje, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2009. 9954/4.3 Slovenija, Zasavje, okolica Litije, ob potoku Reka, zahodno od hriba Sovec, močvirno travišče, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.05.2007. 9955/1.2 Slovenija, Štajerska, Zasavje, Sava, zahodno proti Litiji, med cesto in železnico, jelšev sestoj. Det. A. Seliškar, 19.05.2010. 9955/3.3 Slovenija, Zasavje, okolica Litije, dolina Črnega potoka, jugovzhodno od vasi Vintarjevec, severno od Kolejše, nizko barje, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 02.06.2007. 9956/1.3 Slovenija, Zasavje, okolica Podkuma, dolina levega pritoka potoka Sušjek, zahodno pod vasjo Padež, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31.05.2008. 9956/1.3 Slovenija, Zasavje, okolica Podkuma, dolina potoka Sušjek, južno pod vasjo Padež, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31.05.2008. 9956/3.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Mirne, dolina potoka Bistrica, jugozahodno od vasi Selce, ob makadamski cesti pri zaselku Smolaj, povirno barje, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.06.2010. 9956/3.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Mirne, dolina potoka Bistrica, zahodno od Velikega vrha, ob makadamski cesti, nizko barje, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.06.2010. 9956/4.4 Slovenija, Zasavje, okolica Radeč, severozahodno od vasi Šentjanž, pri sotočju Glaviškega potoka in potoka Hinja, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.06.2010. 9959/3.1 Slovenija, Štajerska, Kozjansko, Veliki Dol pri Krškem, v dolinici pri hišni št. 7. Det. A. Seliškar, B. Vreš & D. Trpin, 16.06.1993. 0050/1.3 Slovenija, Primorska, Godovič, pri zaselku Brda, mokroten travnik. Det. I. Dakskobler, 07.06.2010. 0050/1.4 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, Idrijski Log, Novakova dolina, mokroten travnik jugozahodno od domačije Novak. Det. I. Dakskobler & R. Terpin, 17.06.2013. 0050/2.3 Slovenija, Primorska, Godovič, zahodno od bajerja Šebalk, močvirni travniki. Det. I. Dakskobler, 07.06.2010. 0050/2.4 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, zgornji del Žejne doline, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.07.2010. 0051/1.2 Slovenija, Notranjska, okolica Vrhnike, med zaselkoma Bukovc in Šupec pri vasi Podlipe, ob levem pritoku Podlipščice, močvirnato travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19.05.2010. 0051/1.4 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Za-plana, spodnji del Majerjevega grabna, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 18.06.2006, avtorjev herbarij. 0051/2.1 Slovenija, Notranjska, okolica Vrhnike, zahodno od Velike Ligojne, zahodno od Fortune, povirno barje, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.06.2007. 0051/2.1 Slovenija, Notranjska, okolica Vrhnike, pri zaselku Petrovšek pri vasi Podlipe, ob desnem pritoku Podlipščice, močvirnato travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19.05.2010. 0052/1.1 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljanko barje, Bevke, 500 m v smeri proti Notranjim Goricam. Det. B. Vreš & T. Čelik, 13.07.1995. 0052/1.1 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Bevke, za Brdom, proti Bevškemu potoku (Na blatu), pribl. 288 m nm. v. Det. B. Vreš, 08.06.2001, 10.07.2001. 0052/2.2 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Brest (Veliki deli), pribl. 290 m nm. v. Det. B. Vreš, 25.06.2001, 05.07.2001. 0052/2.2 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Brest, Veliki deli, kanal Peščenek, pribl. 300 m nm. v. Det. B. Vreš, A. Seliškar & V. Babij, 08.06.2001. 0052/3.1 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, vzhodno od Bistre, med Borovniščico in Črnim grabnom, nizko barje, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2011. 0052/3.3 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, med Borovnico in vasjo Dol pri Borovnici, severno od železniškega viadukta, nizko barje, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2011. 0053/2.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, Črna dolina, Dobje, ribnik na potoku Breg. Det. A. Seli-škar, 11.06.1992. 0053/2.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Podblato - pod ribniki, pribl. 300 m nm. v. Det. B. Vreš, 30.06.2001. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, Šmarje-Sap, pri kmetiji Pucihar med zaselkoma Huda polica in Gajniče, nizko barje v gozdu, pribl. 310 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 05.06.2001. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, Grosupeljsko polje, potok Bičje, južno od Globuščeka, nizko barje, pribl. 340 m nm. v. Det. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 11.08.2005. 0053/2.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Gorenje Blato, pribl. 300 m nm. v. Det. B. Vreš, 30.06.2001, det. B. Vreš & T. Čelik, 11.06.2009. 0053/3.2 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Želimeljščica (Kopija), kmetija Miholič, pribl. 295 m nm. v. Det. B. Vreš, 30.06.2001. 0053/2.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, med vasjo Brezje pri Grosupljem in zaselkom Benat, nizko barje, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 09.06.2012. 0053/4.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, med vasjo Vino in Sv. Štefanom pri vasi Smrjene, nizko barje, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.08.2011. 0053/4.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, med vasjo Brezje pri Grosupljem in zaselkom Benat, nizko barje, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 09.06.2012. 0053/4.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Želimeljščica, pribl. 380 m nm. v. Det. B. Vreš, 09.07.2002. 0053/4.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, okolica Želimelj, južno od zaselka Trnje, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2012. 0054/1.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, severozahodno od vasi Troščine pri Polici, nizko barje, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.05.2009. 0054/1.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, med vasema Gradišče in Velika Stara vas, ob potoku severno od glavne ceste, blizu zaselka Drobnič, nizko barje, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21.05.2011. 0054/1.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosupelj, severno od vasi Kožljevec pri Polici, nizko barje, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.05.2009. 0054/1.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, pritok Velikega potoka severno od vasi Kožljevec, nizko barje, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 09.06.2009, 17.05.2011. 0054/1.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, jugovzhodno od vasi Spodnje Blato, nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.05.2012. 0054/1.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, med vasema Zgornje Duplice in Spodnje Duplice, ob potoku Duplica, nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2012. 0054/1.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Višnje Gore, zahodno od Pristave pri Višnji Gori, med izvozom iz avtoceste proti zaselku Jakelj, jugovzhodno tik ob železniški progi, nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.06.2011. 0054/2.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, med naseljema Debeče in Mala Goričica, ob potoku Bukovica, jugovzhodno od vrha Zavolovšček, vzhodno od glavne asfaltirane ceste, nizko barje, pribl. 470 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.06.2011. 0054/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, med naseljema Velika Dobrava in Kamno Brdo, ob potoku Trsteniščica, severovzhodno od kamnoloma, nizko barje, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14.05.2009. 0054/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, med naseljema Velika Dobrava in Kamno Brdo, blizu zaselka Trstenik, med makadamsko cesto in potokom Trsteniščica, povirno barje, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2009. 0054/2.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, dolina Stiškega potoka, jugovzhodno od zaselka Potok, nizko barje, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2012. 0054/3.1 Slovenija, Radensko polje, zahodno od vasi Zagradec pri Grosupljem. Det. A. Seliškar, 11.06.1992. 0054/3.3 Slovenija, Radensko polje, Malo Mlačevo--Račna, pod Griči. Det. A. Seliškar, 11.06.1992. 0054/4.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Višnje Gore, ob makadamski cesti proti vasi Polje, zahodno od manjšega peskokopa, tik ob vikendu, nizko barje, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.06.2011. 0054/4.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, ob potoku Višjnica, severovzhodno od vasi Polje pri Višnji Gori, nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28.05.2012. 0056/1.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Mirne, med vasjo Brglez in zaselkom Kumpolje, ob potoku Ka-marica, nizko barje, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.08.2011. 0056/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Mirne, med vasema Rakovnik pri Šentrupertu in Glinke, levi breg reke Mirne, močvirno travišče, pribl. 240 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.06.2010. 0056/2.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Mirne, zahodno od vasi Puščava, nizko barje, pribl. 240 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.06.2010. 0056/4.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Mokronoga, jugozahodno od vasi Ostrožnik, Gomilski potok, nizko barje, pribl. 250 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.05.2012. 0151/1.4 Slovenija, Notranjska, Planinsko polje, okolica Planine, zahodno od vasi Jakovica. Det. A. Seliškar, 02.07.1992. 0151/2.3 Slovenija, Notranjska, Planinsko polje, okolica Planine, severno od vasi Jakovica. Det. A. Seliškar, 02.07.1992. 0151/2.3 Slovenija, Notranjska, Planinsko polje, okolica Planine, južno od vasi Laze. Det. A. Seliškar, B. Vreš & V. Babij, 23.06.2005. 0151/4.1 Slovenija, Notranjska, Planinsko polje, Liplje prope pag. Planina - in graminosis, solo calcareo, pribl. 446 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 26.05.1992. 0151/4.1 Slovenija, Notranjska, Planinsko polje, inter castel. Hasberg et pag. Dolnja Planina - in grami-nosis, solo calcareo, pribl. 448 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 26.05.1992. 0152/1.2 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, južno od vasi Brezovica pri Borovnici, vzhodno od potoka Pružnica in vojaškega objekta, bazično nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 11.05.2011. 0152/2.1 Slovenija, Notranjska, Rakitna, južno od jezera, nizko barje, pribl. 790 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 15.07.2011. 0152/2.3 Slovenija, Notranjska, Menišja, med zaselkom Pikovnik in vrhom Avšnik, ob makadamski cesti, nizko barje, pribl. 790 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.07.2007. 0152/2.3 Slovenija, Notranjska, okolica Rakitne, med vasema Zala in Korošce, zgornji tok potoka Zala, nizko barje, pribl. 780 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 15.07.2011. 0152/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, zgornji del doline Cerkniščice, vzhodno ood Šrukeljske vasi, zgornja polovica Štrukeljskega potoka, nizko barje, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.07.2010. 0152/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, zgornji del doline Cerkniščice, jugozahodno od vasi Pirmane, ob makadamski cesti, nizko barje, pribl. 630 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.07.2010. 0152/4.4 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, severno od Sv. Miklavža blizu vasi Sleme, nizko barje, pribl. 750 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.06.2007. 0152/4.4 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, južno od Sv. Miklavža, ob Bloščici, vlažen travnik. Det. B. Vreš, B. Dolinar & J. Stergaršek, 23.08.2013. 0153/1.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Zapotoka, jugozahodno od zaselka Granjevica, nizko barje, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2012. 0153/2.3 Slovenija, Notranjska, okolica Velikih Lašč, severozahodno od zaselka Mala Rašica pod Cerov-cem, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2010. 0153/2.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, južno od vasi Mala Rašica, nizko barje, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2012. 0153/3.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, okolica vasi Ravnik, vzhodno od vasi Škufče, ob makadamski cesti med vasema Škrabče in Lepi Vrh, po-virna barja, pribl. 750 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.07.2010. 0153/3.4 Slovenija, Notranjska, porečje Iške, zgornji tok Iške, jugozahodno od zaselka Laze, nizko barje, pribl. 710 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 22.06.2008. 0153/3.4 Slovenija, Notranjska, okolica Velikih Lašč, Mišja dolina, med vasema Podstrmec in Žaga, severovzhodno od zaselka Podles, nizko barje, pribl. 550 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2010. 0153/4.2 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, pri zaselku Kukmaka, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2012. 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Velikih Lašč, med vasjo Plosovo in zaselkom Marolt, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2012. 0153/4.4 Slovenija, Notranjska, okolica Velikih Lašč, dolina Črnega potoka, zahodno od vasi Črni potok pri Velikih Laščah, povirno barje, Schoenetum fer-ruginei, pribl. 530 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19.06.2010. 0154/1.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Vidma, Mlake pri Kompoljah, nizko barje, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31.05.2012. 0154/2.2 Slovenija, Dolenjska, Suha Krajina, okolica vasi Krka blizu izvira reke Krke, jugovzhodno od vasi Gabrovčec, na vzhodni strani asfaltirane ceste, fragment nizkega barja, pribl. 270 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.07.2010. 0158/1.1? Slovenija, Dolenjska, Krakovski gozd, Hrvaški Brod. Det. A. Seliškar, 18.06.1992. 0158/2.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Kostanjevice na Krki, Pristava pri Leskovcu. Det. A. Seliškar, 18.06.1992. 0251/1.1 Slovenija, Notranjska, Postojnska kotlina, okolica Postojne, Mali Otok. Det. A. Seliškar, B. Vreš & D. Trpin, 01.08.1991. 0252/1.1 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, Veliki senožeti inter Velika Karlovica et vic. Dolnja vas - in locis humidis, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 26.05.1992, LJS00893. 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ravnik (Loška dolina), vlažen travnik jugozahodno od vasi. Det. B. Vreš, 13.07.2009. 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Sveta Trojica, Bloščica, gozdni rob ob levi strani potoka. Det. B. Vreš, B. Dolinar & J. Stergaršek, 23.08.2013. 0252/4.1 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, Go-ričice, zahodno pod vasjo. Det. A. Seliškar, B. Vreš, D. Trpin & B. Drovenik, 06.08.1991. 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ho-stnik, pred križiščem za Nemško vas. Det. B. Vreš & A. Seliškar, 25.05.2009. 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasema Godičevo in Mramorovo pri Žužarjih, nizko barje, pribl. 750 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.06.2012. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, okolica vasi Ravnik, ob desnem pritoku Bloščice, vzhodno tik pod vrhom Kobiljek, nizka barja, pribl. 740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 05.07.2010. 0253/1.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Sodražice, zgornji del doline Bistrice nad vasjo Podklanec, severno od zaselka Bončar, nizko barje, pribl. 630 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2012. 0253/1.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Sodražice, spodnji del doline Bistrice nad vasjo Podklanec, južno od zaselka Bončar, nizko barje, pribl. 610 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2012. 0253/2.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Velikih Lašč, pri zaselku Jazbina, nizko barje, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2012. 0253/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, južno od vasi Žimarice, vzhodno od zaselka Podlipski, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.05.2012. 0253/2.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, severozahodno od Sodražice, levi breg Bistrice, nizko barje, pribl. 550 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.05.2012. 0254/1.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, južno od vasi Vinice, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.05.2012. 0254/3.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, ob potoku Sajevec, vzhodno od Jazbene, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.06.2007. 0254/3.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, Nemška vas. Det. B. Vreš, 28.06.2002. 0256/1.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Straže pri Novem mestu, vzhodno od Sv. Martina pri Dolenjskih Toplicah, nizko barje, pribl. 170 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 03.05.2012. 0256/3.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Dolenjskih Toplic, severno od vasi Podturn, nizko barje, pribl. 180 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 20.05.2012. 0351/3.3 Slovenija, Primorska, dolina reke Reke, Prem, sub mt. Buben (Baban) - ad fl. Reka, in graminosis humidis, pribl. 380 m nm. v. Det. A. Seliškar & B. Vreš, 25.05.1995. 0451/1.1 Slovenija, Primorska, dolina reke Reke, Ilirska Bistrica, Zarečje, ad fl. Reka et riv. Posrtev, in locis humidis, pribl. 400 m nm. v. Leg. & det. A. Seliškar & B. Vreš, 25.05.1995, LJS01373. 0451/1.2 Slovenija, Primorska, okolica Ilirske Bistrice, med zaselkom Možnarija in vrhom Kolina, pri odcepu za vas Mereče, močvirno travišče, pribl. 390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 02.05.2012. 0451/4.1 Slovenija, Primorska, Dolnji Zemon, Stajnica, na severovzhodnem predelu zaselka Zemonska Vaga, vlažen travnik (Molinietum caeruleae), pribl. 424 m nm. v. Det. B. Vreš, I. Dakskobler & A. Seli-škar, 30.05.2011. 0451/4.1 Slovenija, Primorska, Dolnji Zemon, Zahrib, pribl. 500 m južno (S) od vasi, vlažen travnik blizu potoka, pribl. 428 m nm. v. Det. B. Vreš, I. Dakskobler & A. Seliškar, 30.05.2011. 0457/3.1 Slovenija, Dolenjska, Bela krajina, okolica Črnomlja, jugovzhodno od vasi Golek, nizko barje, pribl. 150 m nm. v. Det. N. Kavšek & J. M. Kocjan, 20.05.2012. 0457/3.3 Slovenija, Dolenjska, Bela krajina, okolica Črnomlja, vzhodno od vasi Veliki Nerajec, nizko barje, pribl. 150 m nm. v. Det. N. Kavšek & J. M. Kocjan, 20.05.2012. 3.1.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJALIŠČ: 9555/4.2 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, južno vznožje Uršlje gore, zahodno od zaselka Kri-vonog, močvirje, pribl. 860 m n.n. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2009. 9556/1.1 Slovenija, Koroška, Vrhe pri Slovenj Gradcu, kmetija Spodnji Blatnik, 539 m nm. v. Det. B. Vreš & I. Zelnik, 02.07.2002 (Zelnik, Martinčič & Vreš 2010). 9556/1.1 Slovenija, Koroška, Karavanke, Vrhe (pri Slovenj Gradcu), na pobočju hriba Kozji hrbet, pribl. 500 m vzhodno od kmetije Blatnik, nizko barje, povirje, Molinietum caeruleae s.lat., pribl. 575 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 06.07.2011. 9556/1.1 Slovenija, Koroška, Karavanke, Vrhe (pri Slovenj Gradcu), na pobočju hriba Kozji hrbet, vzhodno od kmetije Blatnik, nizko barje, 578 m nm. v. Det. B. Vreš & I. Dakskobler, 01.07.2011. 9557/3.1 Slovenija, Koroška, okolica Mislinje, Dolič, Carici davallianae-Molinietum caeruleae, pribl. 530 m nm. v., 05.08.2004 (Zelnik 2005). 9647/3.3 Slovenija, Zgornje Posočje, Podčela med Žago in Bovcem, pri gostilni Žvikar. Det. B. Vreš, V. Babij, I. Dakskobler & V. Žagar, 28.08.2006. 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Podhom, barje Križank vzhodno od železnice, 537 m nm. v. Det. B. Vreš, 18.06.1998. 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Podhom, Selino-Molinietum caeruleae, 530-535 m nm. v., 20.08.2004 (ZELNIK 2005). 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Lesce, barje Šobec, povirje. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 04.06.2010. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, med Lescami in Bodeščami, zahodno od kampa Šobec, desni breg Save, nizko barje, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/4.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, jugovzhodno od vasi Selo pri Bledu, severozahodno vznožje Ribenske gore, fragmenti nizkega barja, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9651/2.3 Slovenija, Gorenjska, Brezje pri Tržiču, pribl. 650 m nm. v. Det. B. Anderle, 23.05.2011. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Dobrava, fragment nizkega barja Det. I. Dakskob-ler, I. Veber & B. Zupan, 30.06.2010. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, južno tik za zaselkom Žlan, povirje, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2010. 9749/2.4 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, vzhodno od vasi Nemški Rovt, pri zaselku Lome, na zahodni strani asfaltirane ceste, fragmenti nizkega barja, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 04.06.2011. 9852/3.4 Slovenija, Gorenjska, Žlebe - Studenčice (Medvode), nizko barje, pribl. 370 m nm. v. Det. B. Anderle, V. Leban & J. M. Kocjan, 23.06.2012. 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, Loka pri Mengšu, Planik. Det. B. Vreš, 27.05.2011, 05.07.2011. 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, Loka pri Mengšu, Planik. Det. B. Anderle, 29.04.2012. 9949/3.1 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, Vojsko, ob potoku Gačnik, nizko barje, pribl. 920 m nm. v. Det. M. Palka, U. Kačar & J. M. Kocjan, 29.05.2009. 9949/3.2 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, Vojsko, ob potoku Gačnik. Det. I. Dakskobler & B. Vreš, 17.07.2006; I. Dakskobler & I. Zelnik, 21.07.2006; Det. I. Dakskobler, 04.06.2007, 20.06.2007. 9949/3.2 Slovenija, Primorska, okolica Idrije, Vojsko, ob potoku Gačnik, nizko barje, pribl. 930 m nm. v. Det. M. Palka, U. Kačar & J. M. Kocjan, 29.05.2009. 9955/2.4 Slovenija, Zasavje, okolica Podkuma, dolina potoka Sopota, severozahodno od Goleka, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31.05.2008. 0050/2.3 Slovenija, Primorska, Godovič, zahodno od bajerja Šebalk, močvirni travniki. Det. I. Dakskobler, B. Vreš, A. Seliškar & R. Terpin, 23.06.2010. 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, srednji del Žejne doline, pri Kmetovem breznu, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.07.2010. 0052/1.1 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Bevke, za Brdom. Det. B. Vreš, A. Seliškar & V. Babij, 06.08.2001. 0052/1.1 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Bevke, Za Brdom (Pašnica), 288 m nm. v. Det. B. Vreš, 10.07.2001; det. B. Vreš & T. Čelik, 17.07.2001. 0052/1.1 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Bevke, za Brdom vzhodno proti Bevškemu jarku, 288 m nm. v. Det. B. Vreš, 09.07.2002. 0052/2.2 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, severno od vasi Brest, med kanalom Peščenek in Iško, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 11.08.2011. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Ig - Škofljica, pribl. 300 m nm. v. Det. B. Anderle, 29.04.1994, avtorjev herbarij. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Škofljica, med Škofljico in Igom. Det. B. Vreš & T. Čelik, 30.05.1996, 15.06.1996. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, ob cesti Škofljica - Ig, travnik pred mostom čez Podvin. Det. B. Vreš & T. Čelik, 29.06.1996. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Podvin (Malo mostišče), 292 m nm. v. Det. B. Vreš, 13.06.2001. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, ob cesti Škofljica - Ig, parcela med električnimi drogovi in potokom Podvin, pribl. 290 m nm. v. Det. B. Vreš, 30.06.2001. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, ob cesti Škofljica - Ig (Veliko Mostišče-Lazi), 292 m nm. v. Det. B. Vreš, 03.07.2001. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, ob cesti Škofljica - Ig (pri križišču), 292 m nm. v. Det. B. Vreš, 09.07.2002. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, ob cesti Škofljica - Ig, pribl. 290 m nm. v. Det. B. Vreš, 11.07.2002. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Dremavščica, pribl. 292 m nm. v. Det. B. Vreš, 01.07.2001, 11.07.2002. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Mostišče, pribl. 290 m nm. v. Det. B. Vreš, 11.07.2002. 0053/1.4 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, ob cesti Škofljica - Ig, Rastovka, pribl. 290 m nm. v. Det. B. Vreš, 11.07.2002. 0053/2.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, Črna dolina, severozahodno od izsušenega ribnika, nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.06.2011. 0053/2.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Podblato pri vasi Drenik, pribl. 305 m nm. v. Det. B. Vreš, 13.07.2005. 0053/2.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Podblato, pribl. 300 m nm. v. Det. B. Vreš, 25.06.2001, 30.06.2001, B. Vreš & T. Čelik, 19.07.2008. 0054/3.3 Slovenija, Radensko polje, Malo Mlačevo--Račna, pod Griči, pribl. 335 m nm. v. Det. B. Vreš & A. Seliškar, 13.05.1998. 0054/3.3? Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, Radensko polje, Triseto-Centaureetum macroptili, pribl. 323 m nm. v. Leg. & det. I. Zelnik, 02.07.2003 (Zelnik 2005). 0054/3.3? Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, Radensko polje, Selino-Molinietum caeruleae, pribl. 323 m nm. v. Det. I. Zelnik, 30.06.2003, 02.07.2003, 12.08.2003, 13.08.2003, 18.08.2003 (zelnik 2005). 0149/4.4 Slovenija, Primorska, Vipavska dolina, okolica Vipave, Mlake, vlažno travišče, pribl. 140 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.05.2011. 0149/4.4 Slovenija, Primorska, Vipavska dolina, okolica Vipave, Mlake, mokrotni travnik. Det. I. Dakskobler, 13.06.2011. 0152/2.1 Slovenija, Notranjska, Rakitna, pri jezeru, močvirni travniki, pribl. 790 m nm. v. Det. I. Dakskobler & L. Dakskobler, 29.06.2013. 0153/2.3 Slovenija, Dolenjska, Rašica, Mala Rašica, vlažen travnik severno od potoka Rašica, pribl. 480 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 12.05.2012. 0153/3.2 Slovenija, Dolenjska, Rob, Vrtičje, pri sotočju potokov Črna voda (Robarica) in Kobilji curek pribl. 1 km zahodno od vasi, vlažen travnik, pribl. 520 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 12.05.2012. 0153/3.4 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, Podstr-mec, ob potoku Kozarščica, mokrišče, pribl. 520 m nm. v., 11.06.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.1 Slovenija, Notranjska, okolica Velikih Lašč, severno pod vasjo Tomažini, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2010. 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Logarji, pribl. 180 m južno od Štefina (domačije Škulj), nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 19.07.2010. 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Logarji, pribl. 300 m južno od Štefina (domačije Škulj), severozahodno od zaselka Grič, nizko barje s fragmenti združbe Eleocharitetum pauciflorae, pribl. 508 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 19.07.2010. 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, ob cesti Logarji - Kaplanovo, jugovzhodno od Štefina (domačije Škulj), vlažen travnik (Molinietum caerule-ae s. lat. in fragment združbe Primulo-Schoene-tum), pribl. 500 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 19.07.2010. 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Tomažini, Lahki potok - pritok potoka Rašica, močvirje z modro stožko, zaraščajoče s trstičjem in črno jelšo, pribl. 492 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 04.07.2012. 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Tomažini, Lahki potok - pritok potoka Rašica, nizko barje z rjastim sitovcem, zaraščajoče se s trstom, pribl. 491 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 04.07.2012. 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Tomažini, Lahki potok - pritok potoka Rašica, oligotrofni mokrotni travniki z modro in trstikasto stožko, zaraščajoči se z orjaško zlato rozgo in grmovjem, pribl. 490 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 04.07.2012. 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Marinčki, pribl. 200 m severno od vasi ob potoku Lučica, vlažen travnik, pribl. 508 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 04.07.2012. 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Tomažini, Mali log, ob cesti v Bavdek, vlažen travnik, 492 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 12.05.2012. 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Kaplanovo, zahodno od zaselka Grič, pri izviru V Kladnju, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 19.07.2010. 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Kaplanovo, pri zaselku Grič jugovzhodno od vasi Logarji, nizko barje in povirje, 504 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 04.07.2012. 0251/1.1 Slovenija, Notranjska, Postojnska kotlina, jugozahodno od vasi Zagon pri Postojni, močvirno travišče, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 09.06.2007, 08.05.2011. 0251/1.4 Slovenija, Postojnska kotlina, Postojna. Det. B. Vreš, 11.08.2004. 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Velike Bloke, ob Bloščici, ob poti V. Bloke - Širče, pribl. 730 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 13.07.1996. 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Velike Bloke, severovzhodno nad vasjo, nizko barje. Det. B. Vreš & B. Anderle, 08.06.2009. 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ulaka (Loška dolina), Bloščica, ob strugi potoka. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 12.07.2013. 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ulaka, vzhodno od vasi, povirno barje. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 12.07.2013. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri Bloškem jezeru, Molinion caerulae s.lat. (Leskovar 1990). 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med Bloškim jezerom in vasjo Kramplje, Caricetum elatae (Leskovar 1990). 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Nova vas (Loška dolina), Bloško jezero, pribl. 750 m nm. v., 31.12.1996 (Leskovar 1996). 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Volčje, Caricetum rostratae, pribl. 750 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004). 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, pri zaselku Kovač pri vasi Kramplje, nizko barje, pribl. 740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 22.06.2008. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med zaselkoma Volčje in Kramplje, ob potoku Bloščica, pribl. 500 m severno od Bloškega jezera, pribl. 730 m nm. v. Det. B. Vreš, 15.10.2008. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Staro Volčje, ob cesti Velike Bloke - Zakraj, nizko barje, Caricetum lepidocarpae, pribl. 745 m nm. v. Det. B. Vreš & V. Leban, 01.07.2009. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ravnik (Loška dolina), jugozahodno od vasi, vlažen travnik. Det. B. Vreš, 13.07.2009. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Volčje (Loška dolina), Bloščica, vlažen travnik ob potoku. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 14.06.2013. 0253/1.1. Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Ravnik, jugovzhodno od vasi, mokrišče. Det. B. Vreš & B. Drovenik, 07.09.2013. 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Za-kraj, mokrišče pred zaselkom pod cesto, izvir potoka Blatnica. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 12.07.2013. 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Zakraj (Loška dolina), zahodno od zaselka, moker travnik. Det. B. Vreš, 15.06.2009. 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Godi-čevo, ob potoku Bloščica, povirno barje. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 19.07.2010. 0253/1.4 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Runar-sko, vlaženi travniki severozahodno in zahodno od vasi. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 18.06.2013. 0254/3.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, Nemška vas, Junco-Molinietum caeruleae, pribl. 486 m nm. v., 03.08.2004 (Zelnik 2005). 0254/3.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, Nemška vas, Selino-Molinietum caeruleae, Plantagini altissimae-Molinietum caeruleae, pribl. 486 m nm. v., 12.08.2004 (Zelnik 2005). 0254/3.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, jugozahodno od Dolenje vasi, nizko barje, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.06.2011. 0351/3.3 Slovenija, Primorska, Brkini, dolina Reke, okolica vasi Prem, severno od vrha Buben, močvirno travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 02.05.2012. 3.2 Cladium mariscus (L.) Pohl Navadna rezika je subkozmopolitska vrsta, ki raste v vodnih jarkih, sladkovodnih in tudi zaslanjenih močvirjih, ob izvirih, na nizkih barjih, največkrat v združbah zveze Phragmition communis (Aeschimann et al. 2004). Rezika je v Sloveniji razmeroma redka (slika 2) in ogrožena, uvrščena v kategorijo ranljivih vrst (V) (Anon. 2002). Na Hrvaškem (Nikolic & Topic 2005), Madžarskem (Kiraly 2007) in v Italiji (Rossi et al. 2013) ni uvrščena na rdeči seznam, v Avstriji pa je njeno pojavljanje močno ogroženo (Fischer et al. 2008: 1109). Pregled nahajališč navadne rezike v Sloveniji so objavili Wraber & Skoberne (1989), Frajman & Bačič (2012) ter Dolinar & Vreš (2012). Na karti razširjenosti, ki sta jo objavila Dolinar & Vreš (2012), je prikazano tudi uspevanje v kvadrantu 0052/3; ta podatek se nanaša na najdbo v bližini Brezovice pri Borovnici (Petelin 2012). V prikazih razširjenosti manjkata nahajališči iz okolice Bertokov (Glasnovič & Jogan 2009: 0448/2.3) in s Cerkniškega jezera (Gaberščik et al. 2009: 0252/1.4), pravilno pa je upoštevano pojavljanje ob potoku Sajevec pri Ribnici, kjer so vrsto najprej zabeležili Erjavec et al. (2004: 0254/3.1), in kjer so najbrž največji sestoji rezike pri nas. Novo rastišče je v že znanem (pod)kvadrantu v bližini Bleda odkril B. An-derle (Na Pečeh - 9650/4.2), v povsem novih kvadrantih pa smo njeno uspevanje ugotovili v bližini Sodraži-ce (0253/2.4), bližini vasi Kožljevec pri Grosuplju (0054/1.2), ob več pritokih potoka Reka nad Lipogla-vom (9954/3.3), v dolini Črnega potoka blizu Litije (9955/3.3), kar je prvi podatek za Zasavje, ter na južnem pobočju Tošča v Polhograjskem hribovju (9951/2.2). Najdba v dolini potoka Belica nad vasjo Belica je potrditev uspevanja v kvadrantu 9952/1 po več kot 80 letih, pri čemer upravičeno menimo, da novo-odkrito nahajališče ni istovetno s tistim, ki ga je leta 1907 odkril Altmann (1907), v letih po prvi najdbi pa še večkrat (nazadnje leta 1930) potrdil A. Paulin (Paü-lin 1915; Dolšak 1936; Wraber 2008), in tamkaj nabrane primerke izdal tudi v Flori exsiccati Carniolici (LJU, FEC1472). Medtem, ko na novo opisanem nahajališču uspeva v združbi s črnikastim sitovcem (Schoe-nus nigricans), le tega Paulin ne navaja, pač pa omenja redko močvirsko praprot Thelypteris palustris Schott, ki je na našem nahajališču ni, poleg tega pa tudi nadmorska višina našega nahajališča ne ustreza Paulinovemu. V Sloveniji navadna rezika (sliki 7a, b) raste na mineralno bogatih, bazičnih nizkih barjih na karbonatni podlagi in ne prenese velikih nihanj vlažnosti tal. Po- javlja se v sestojih različnih asociacij, npr. v sestojih asociacije Mariscetum serrati (= Cladietum marisci), ki jo uvrščamo v red Magno-Caricetalia in v zvezo Ma-gno-Caricion elatae. Vegetacijski popisi na nekaterih rastiščih v Sloveniji kažejo drugačno fitocenološko pripadnost in po mnenju enega izmed nas (Dakskobler 2011) nekatere njene združbe ne sodijo v razred Phra-gmiti-Magnocaricetea, temveč v razred Scheuchzerio--Caricetea fuscae in red Caricetalia davallianae, npr. provizorično opisani sintakson Astrantio carniolicae--Schoenetum nigricantis cladietosum marisci (Dakskobler 2011), Junco obtusiflori-Schoenetum nigricantis (Martinčič 1991) in morda tudi Euphorbio villosae--Cladietum marisci (Accetto 2001). Vegetacijske razmere rastišč na novo opisanih nahajališčih temu mnenju pritrjujejo. Prav gotovo bo sintaksonomski položaj navadne rezike in njenih združb v Sloveniji bolj razviden šele po temeljiti analizi vseh vegetacijskih popisov njenih sestojev (tudi z nedavno opisanih nahajališč na Notranjskem in Dolenjskem). Pri tem bo potrebno upoštevati upadanje deleža alpskih vrst v združbah v smeri od severozahoda proti jugovzhodu (Martinčič 1995). Navadna rezika je na mnogih v preteklosti znanih nahajališčih že izginila, na številnih drugih so populacije majhne, obsegajo nekaj kvadrantih metrov velike sestoje, in bi bile v primeru neustreznih človekovih posegov ogrožene. Njena uvrstitev v Rdeči seznam kot ranljiva vrsta je zato povsem upravičena. Rastišča vrste imajo varstveni status zagotovljen, saj je habitatni tip karbonatna nizka barja z vrstama Cladium mariscus in Carex davalliana (53.3) (Anon. 1992) oziroma sestoji navadne rezike, kot je habitatni tip poimenovan v slovenski tipolologiji habitatnih tipov (Jogan et al 2004), uvrščen med evropsko pomembne. Na seznam naravnih vrednot državnega pomena bi bilo potrebno dodati tudi vsa doslej neupoštevana nahajališča te redke in ogrožene ostričevke ter zagotoviti ustrezno spremljanje stanja populacij. V primeru povzročanja nepopravljive škode bi morale ustrezne inštitucije pravočasno ukrepati in, kar do sedaj ni bila praksa, morebitne povzročitelje kaznovati. Slika 2: Razširjenost navadne rezike (Cladium mariscus (L.) Pohl) v Sloveniji. Figure 2: Distribution of Cladium mariscus (L.) Pohl in Slovenia. 3.2.1 PREGLED LITERATURNIH PODATKOV ZA POSAMEZNA NAHAJALIŠČA: 9548/2.1 (*) Slovenija, Gorenjska, okolica Rateč, barje Drni pri Zelencih, pribl. 840 m nm. v., 1983 (Martinčič 1988). 9556/1.2 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Smrčunovo močvirje, nizko barje (Leskovar et al. 2001). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Križank pri Podhomu, blizu Bleda, nizko barje, Schoenetum nigricantis, pribl. 530 m nm. v. (Martinčič 1991). 9650/2.4 (*) Slovenija, Gorenjska, Lesce, Šobčev bajer. Det. J. Vidic, 1986 (Wraber & Skoberne 1989). 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, pri Bledu, na levem bregu Save Dolinke zahodno od golf igrišča, po-virje pri Višnarju, pribl. 430 m nm. v., 30.10.1992 (Kačičnik 1997a). 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Koritno, vzhodno pod vasjo, v močvirni kotanji pod travniki, pribl. 445 m nm. v., 04.11.1992 (Kačičnik 1997a). 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Koritno, jugovzhodno od vasi, povirje ob potoku pod Komarjevo kmetijo, pribl. 425 m nm. v., 05.11.1992 (Kačičnik 1997a). 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Lesce, na dveh mestih ob potoku južno pod hipodromom, močvirno tra-višče, 430-440 m nm. v., 05.11.1992 (Kačičnik 1997a). 9650/2.4 in 4.2 Slovenija, Gorenjska, Bodešče, vzhodno od vasi, na drugi terasi nad Savo Dolinko, povirje, pribl. 430 m nm. v., 04.11.1992 (Kačičnik 1997a). 9650/2.4 (**) Slovenija, Gorenjska, ob potoku, ki se izliva v Savo Dolinko na levem bregu tik pod Lescami, Scirpeto-Phragmitetum. 1947 (Petkovšek 1952). 9849/4.3 Slovenija, Primorska, Ravne pri Cerknem, Dolenje Ravne, pod Župnico, nad desnim bregom grape Vidršek (Idršek), manjše dolomitno povirje, na dveh krajih, 430 m nm. v., in 450 m nm. v., 09.04.2010, 08.06.2010, 08.10.2010, herbarij LJS (Dakskobler 2011). 9949/1.3 Slovenija, Primorska, Gorenja Trebuša, Prš-jak, zelo strmo travnato pobočje na desnem bregu grape, pri slapu v Sopotih, povirno vlažno rastišče, Schoenetum nigricantis s. lat., pribl. 350 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 26.06.2000, 05.06.2007 (Čušin & Dakskobler 2001, Dakskobler 2011). 9950/3.3? Slovenija, Idrija. Det. F. Hladnik, <1844 (Paulin 1915). 9952/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Polhovega Gradca, nad vasjo Dvor, južno pobočje Polhograj-ske Grmade, mali močvirni prostor, pribl. 700 m nm. v. Det. Altmann, 1907 (Altmann 1907; Wraber 2008). 0049/2.4 (**) Slovenija, Primorska, Idrijska Bela. Det. J. Dolliner, <1872 (paulin 1915). 0050/3.1 (**) Slovenija, Primorska, Zadlog (Paulin 1915). 0051/2.1 Slovenija, Notranjska, okolica Vrhnike, povirje Razorskega potoka. Det. I. Leskovar, 13.10.1999 (Frajman & Bačič 2012). 0052/3.4 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, med vasema Brezovica pri Borovnici in Zabočevo, Bla-tnica, nizko barje (Petelin 2012). 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, Gorenje Blato pri Škofljici, močvirna dolina jugovzhodno od vasi, pribl. 300 m nm. v., 1992 (Kačičnik 1997a). 0153/4.3 (*) Slovenija, Dolenjska, Mišja Dolina, med vasema Rob in Krkovo. Det. S. Peterlin & J. Vidic, 1986 (Wraber & Skoberne 1989). 0158/1.1 (*) Slovenija, Dolenjska, Šentjernej, Šentjer-nejsko polje, med Velikimi Rojami in Grobljami pri Prekopi, močviren jarek, 162 m nm. v, 21.06.1986 (Seliškar 1986a). 0252/1.3 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, območje Ložaric, blizu Struge Stržena, z visokimi steblikami zaraščajoče se vlažno travišče, pribl. 550 m nm. v. (Gaberščik et al. 2009). 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Godičevo, ob potoku Bloščica, povirno barje, Pri-mulo-Schoenetum ferruginei, pribl. 765 m nm. v., 08.08.2004 (dolinar 2011). 0254/3.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, ob potoku Sajevec, vzhodno od Jazbene, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. (Erjavec et al. 2004). 0447/4.1 (*) Slovenija, Primorska, Istra, Strunjan, močvirje (Wraber 1973). 0448/1.4 (*) Slovenija, Primorska, Istra, pri Sv. Katarini v Ankaranu, močvirje. 1983 (Kaligarič 1990). 0448/2.3 Slovenija, Primorska, Bertoki, Srmin, predel ob železniški postaji in J od nje, med obrežnim rastjem, v sistemu plitvih mlak. Det. P. Glasnovič, 24.09.2008 (Glasnovič & Jogan 2009). 0457/3.3 (*) Slovenija, Dolenjska, Bela krajina, okolica vasi Luge pri Nerajcu. Det. S. Peterlin, 1986 (Wraber & Skoberne 1989). 0547/2.1 (**) Slovenija, Primorska, Istra, Sečovlje, močvirje (Marchesetti 1896-1897). 3.2.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9650/2.1 (*) Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Zasip - Berje. Leg. & det. P. Skoberne & J. Vidic, 1986, LJU. 9952/1.1 (**) Slovenija, in loco paludoso declivium me-ridionalium montis Grmada supra pagum Dvor, pribl. 700 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, julij, 1930, LJU010251, FEC1472 (dolšak 1936). 0053/2.3 (*) Slovenija, Huda polica pri Šmarju na Dolenjskem, v močvirju. Leg. & det. J. Lazar & A. Martinčič, 29.08.1968, LJU063578. 0053/2.3 Slovenija, Šmarje-Sap, pri Puciharju, na vlažnem travniku, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. D. Simonič, 16.09.1995, LJU130012. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, Gorenje Blato pri Škofljici, v najjužnejšem kraku močvirne doline, jugovzhodno od vasi, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. M. Kačičnik, 22.08.1996, LJU128440. 0054/3.2 (*) Slovenija, in locis udis ad vicum Velika Loka prope Višnja Gora. Leg. & det. J. Lazar, 12.10.1969, LJU076299. 0059/3.3 Slovenija, Dolenjska, gramoznica južno od vasi Vihre (severno od letališča Cerklje), gramoznica, pribl. 135 m nm. v. Leg. & det. T. Bačič & B. Frajman, 08.09.2008, LJU137870 (Fraiman & Bačič 2012). 0152/4.1 Slovenija, Notranjska, Cerknica, Cajnarje, Hruškarica, potočne dolinice zahodno in severno od vasi. Leg. & det. M. Turjak, 22.07.2006, LJU. 0158/1.3 (*) Slovenija, Dolenjska, okolica Šentjerneja, Roje, močvirno travišče, pribl. 160 m nm. v. Leg. & det. A. Podobnik, 06.08.1979, LJU096248. 0457/3.3 Slovenija, Bela krajina, južno od Črnomlja, Nerajske Luge, blizu vasi Veliki Nerajec, močvirje, pribl. 150 m nm. v. Leg. & det. I. Pavlakovič, 13.06.1992, LJU124673. 0555/1.3 Slovenija, Kočevsko, nad Grivškim jarkom, Cladietum marisci, pribl. 260 m nm. v. Leg. & det. M. Accetto, 02.07.2000, LJU131464. 3.2.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9650/4.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Radovljice, Na Pečeh, pribl. 450 m nm. v. Det. B. Anderle, 04.06.2002. 9951/2.2 Slovenija, Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, zahodno pobočje Malega Tošča, severno od kmetije Jelovčnik, povirno barje, pribl. 740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 18.12.2011. 9952/1.1 Slovenija, Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, nad vasjo Belica, skrajni levi pritok potoka Belica, povirje, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 02.01.2012. 9954/3.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Lipoglava pri Ljubljani, Cirje, levi pritok potoka Reka, povirno barje 1, pribl. 390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.04.2009; povirno barje 2, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.04.2009. 9954/3.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Lipoglava pri Ljubljani, jugovzhodno od vasi Javor, pritok potoka Reka, povirna barja, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.04.2009. 9955/3.3 Slovenija, Zasavje, okolica Litije, dolina Črnega potoka, jugovzhodno od vasi Vintarjevec, severno od Kolejše, nizko barje, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 18.06.2000, 02.06.2007. 0054/1.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, pritok Velikega potoka severno od vasi Kožljevec, nizko barje, pribl. 430 m nm. v. Det. M. Palka, U. Kačar & J. M. Kocjan, 04.05.2009, 09.06.2009. 0253/2.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Sodražice, Grdi Dol, med zaselkoma Grdi Dol in Ograja, najbolj zahodna dolina, povirje, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14.11.2010. 0457/3.3 (*) Slovenija, Bela krajina, Veliki Nerajec, Luge, pod vasjo Veliki Nerajec, pribl. 150 m nm. v. Det. A. Seliškar, 21.06.1984. 3.2.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJALIŠČ: 9548/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Rateč, barje Drni pri Zelencih, močvirje, pribl. 835 m nm. v. Det. B. Vreš, 15.06.2011. 9548/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Rateč, barje Drni pri Zelencih, nizko barje, pribl. 835 m nm. v. Det. I. Dakskobler & B. Vreš, 20.06.2011. 9556/1.2 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Raduše, kmetija Smrčun, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Vreš & I. Zelnik, 11.07.2001; det. B. Vreš, 14.06.2011. 9556/1.2 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Raduše, vzhodno od zaselka Smrčun, ob makadamski cesti, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2009. 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Podhom, Gmajna, pribl. 570 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 07.06.1996, avtorjev herbarij. 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, vzhodno od Zasipa pri zaselku Piškovica, med pašnikom Loka in staro strugo potoka Piškovica, na vlažnem travišču, pribl. 475 m nm. v., 30.10.1992 (Kačičnik 1997a). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Zasip, Berje, trstičevje, pribl. 448 m nm. v. Det. B. Vreš, 18.06.1998. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Lesce, Šobčev bajer. 1994 (Kačičnik 1997a). 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, severno od glavne ceste med Lescami in Bledom, levi breg Save, neposredno ob reki, zahodno od golf igrišča, nizko barje, pribl. 440 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Koritno, na vlažnem travniku, pribl. 460 m nm. v. Det. V. Babij, A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 23.07.1996. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Lesce, v močvirju na desnem bregu Save, pribl. 440 m nm. v. Det. V. Babij, A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 23.07.1996. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, med Lescami in Bodeščami, zahodno od kampa Šobec, desni breg Save, nizko barje, pribl. 430 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Bodešče, Šobec, »barje vzhodno od Bodešč«. Det. V. Leban, 05.07.2011. 9650/2.4 in 4.2 Slovenija, Gorenjska, Lesce, na več mestih v obsežnem povirnem območju na levem bregu Save Dolinke južno od Kampa Šobec, pribl. 420 m nm. v., 13.05.1993 (Kačičnik 1997a). 9650/2.4 in 4.2 Slovenija, Gorenjska, Radovljica, Šobec, močvirje ob potoku pod Langusovim domom. Det. V. Leban, 05.07.2011. 9650/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Lesce, Šobec, pribl. 460 m nm. v. Det. B. Anderle, 31, 08.1993, 12.07.1985, avtorjev herbarij. 9650/4.2 Slovenija, Gorenjska, Lesce, Šobec, povirje, pribl. 500 m nm. v. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 04, 06.2010. 9952/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Polhovega Gradca, pri vasi Belo proti Grmadi, močvirje, pribl. 700 m nm. v. Det. A. Paulin, 18.08.1911, 15.06.1912, 24.06.1916 (wraber 2008). 9952/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Polhovega Gradca, pri vasi Belo proti Grmadi, močvirje, pribl. 685 m nm. v. (Paulin 1915). 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, Huda Polica pri Šmarju na Dolenjskem, Puciharjev mlin. 1995 (Kačičnik 1997a). 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, Šmarje-Sap, pri kmetiji Pucihar med zaselkoma Huda polica in Gajniče, nizko barje v gozdu, pribl. 310 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 05.06.2001. 0053/2.3 Slovenija, Huda Polica pri Šmarju na Dolenjskem, Puciharjev mlin. Det. J. M. Kocjan, 01.02.2010. 0053/2.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Gorenje Blato, ob poti v gozdu, močvirje. Det. B. Vreš, 30.06.2001. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Pijave Gorice, jugovzhodno od zaselka Dragel južno od vasi Gorenje Blato, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Det. T. Čelik & B. Vreš, 05.06.2001 (Čelik et al. 2009). 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Pijave Gorice, jugovzhodno od zaselka Dragel južno od vasi Gorenje Blato, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.04.2010. 0054/3.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Višnje Gore, Velika Loka (Kačičnik 1997a). 0054/3.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Višnje Gore, Velika Loka, nizko barje. Det. J. M. Kocjan, 01.09.2008. 0152/4.1 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, zgornji del doline Cerkniščice, severozahodno od vasi Hruškarje, ob makadamski cesti, povirno barje, pribl. 640 m nm. v. Det. U. Kačar & J. M. Kocjan, 08.07.2010. 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, vzhodno od zaselka Drkovo, nad cesto Karlovica-Logarji, povirno barje, pribl. 520 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 30.07.1991, LJS00779 (Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja Dolina, med vasema Rob in Krkovo. 1994 (Kačičnik 1997a). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, vzhodno od zaselka Drkovo, nad cesto Karlovica-Logarji, povirno barje, pribl. 520 m nm. v. Det. B. Dolinar, 14.06.2010 (Dolinar & Vreš 2012). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Drkovo, nad cesto Karlovica - Logarji, povirno barje, pribl. 520 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29.05.2010. 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, vzhodno od zaselka Godičevo, nizko barje, pribl. 740 m nm. v. Det. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 23.07.2009. 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Godičevo, Blatnica, ob potoku južno od zaselka, pribl. 753 m nm. v. Det. B. Dolinar & B. Vreš, 12.07.2013. 0254/3.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, ob potoku Sajevec, vzhodno od Jazbene, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.06.2007. 0254/3.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, ob potoku Sajevec. Det. B. Dolinar <2012 (Dolinar & Vreš 2012). 0547/2.1 Slovenija, Primorska, Istra, Sečovlje, v bližini nekdanje železniške proge, zaslanjeno močvirje, 1 m nm. v. Leg. et det. A. Seliškar, 13.8.2013, avtorjev herbarij. 3.3 Eleocharis carniolica Koch Kranjska sita je jugovzhodnoevropska vrsta z raztresenim pojavljanjem na severu od Švice, Avstrije in Madžarske do severa osrednje Rusije ter na jugu od severne Italije, Slovenije, do sredine Balkanskega polotoka in osrednje Romunije (Schulze-Motel 1967). Klasično nahajališče je v okolici Postojne, kjer jo je našel Jurij Dolinar (Dolliner), vrsto pa je na podlagi njegovih primerkov opisal Koch (1844). Uspeva na vlažnih in močvirnih travnikih, na vlažnih mestih v gozdovih (kolovoznih lužah in ob poteh ) ter na občasno poplavljenih mestih na peščeni do pretežno ilovnati in glineni podlagi na obrežju rek, ribnikov, vodnih akumulacij ter v opuščenih glinokopih (Vreš 2004: 77). Je kvalifikacijska vrsta Natura 2000, v Sloveniji obravnavana tudi kot ranljiva vrsta (V) (Anon. 2002). Ogrožena je tudi na Hrvaškem in v Italiji, kjer jo obravnavajo kot prizadeto vrsto (EN) (Nikolic & Topic 2005: 318, Rossi et al. 2013: 41). V Avstriji je njeno pojavljanje močno ogroženo (Fischer et al., 2008: 1106), medtem ko jo na Madžarskem obravnavajo kot vrsto zunaj nevarnosti (NT) (Kiraly 2007: 25). V zadnjem desetletju smo našli nekaj novih nahajališč, nedavno je bila narejena temeljita revizija herba-rijskega gradiva v herbariju LJU, kar omogoča dopolnitev pregleda razširjenosti, ki ga je objavil Vreš (2004). Na Notranjskem je vrsta veljala za domnevno izumrlo; v okolici Postojne je njeno uspevanje zadnji dokumentiral Paulin in primerke s tamkajšnjega nahajališča izdal tudi v zbirki Flora exsiccata Carniolica. Dve novi nahajališči (9951/3.3 - Račevsko jezero; 0051/1.4 - Zaplana) sta prvi potrditvi uspevanja na Notranjskem po skoraj 100 letih, pri čemer je pojavljanje v pre-sihajočem Račevskem jezeru verjetno eno izmed najbolj bogatih v Sloveniji, in obsega skupno površino skoraj enega ara. Na Primorskem je še pred 15 leti zanesljivo uspevala v okolici Nove Gorice (RTŠB Šempas - LJU), kjer so vrsto poznali že Marchesetti (189697), Pospichal (1897-1899), Cohrs (1954) in Zirnich (Mezzena 1986) ter na Mlakah pri Vipavi - tu je njeno pojavljanje leta 1998 potrdil Kaligarič (2013, in litt.) še pred izgradnjo avtoceste čez njeno rastišče. Vsa nahajališča v dolini reke Reke so zgodovinska, zato je bilo pred kratkim odkrito nahajališče ob jezeru Mola pri Ilirski Bistrici zelo razveseljivo, in pomeni edino potrjeno uspevanje kranjske site na Primorskem v zadnjih desetih letih (Vreš et al. 2007). Z območja občine Ljubljana je novoodkrito nahajališče pri Nadgorici Slika 3: Razširjenost kranjske site (Eleocharis carniolica Koch) v Sloveniji. Figure 3: Distribution of Eleocharis carniolica Koch in Slovenia. (9853/3.4) prva potrditev po več kot 60 letih, saj je bila pri Rakovniku nazadnje zabeležena leta 1948 (E. Mayer, LJU), pod Rožnikom pa leta 1927 (F. Dolšak, LJU). Osamljenemu nahajališču v Beli krajini (Jogan & Podobnik 1997), ki ni dokumentirano s herbarij-skim primerkom, smo dodali prvo zanesljivo potrditev uspevanja v tej pokrajini (0457/3.3 - Veliki Nerajec). Na Gorenjskem je še vedno znana z več nahajališč v okolici Kranja, Komende, Radomelj in Domžal, povsem novo, in nekoliko presenetljivo, je naše nedavno odkrito nahajališče pri Hotavljah (9850/4.1), medtem ko je v okolici vasi Sidrož nismo uspeli potrditi. Natančen pregled njenih rastišč in velikosti populacij v Natura 2000 območju Češeniške gmajne z Rovščico v letih 2012 in 2013 je pokazal, da so v območju številna manjša nahajališča z do več 100 primerki in so torej izjemnega pomena za ohranjanje vrste v Sloveniji (Vreš 2013). Z novim nahajališčem pri Ljubečni (9757/2.4) smo potrdili uspevanje v okolici Celja, na Štajerskem pa zanesljivo uspeva še v okolici Oplotnice (Sunčič et al. 2012), v krajinskem parku Rački ribniki - Požeg ter vodnem zadrževalniku Medvedce (oboje Vreš 2004); v sklopu RTŠB Rače 2013 so jo udeleženci tabora popisali tudi blizu vasi Črešnjevec pri Slovenski Bistrici (9659/2.3 - Leban V. 2013, in litt.). Iz okolice Mozirja (Krašan 1895), Velenja (D. Naglič - LJU) in Vitanja (Keglevič 1986) ni novejših potrditev uspevanja, v Prekmurju pa so jo popisali šele pred kratkim: Bejčin Breg (Kiraly 2010), pri vasi Kobilje (Lainšček et al. 2010). Razširjenost kranjske site prikazujemo na sliki 3. Poznavanje ekologije in združbenih razmer kranjske site (slike 8a, b, c) se z odkrivanjem novih nahajališč veča. Kot eno izmed značilnic razreda Isoeto-Na-nojuncetea jo Vreš (2004) omenja le za združbo Cype-retum flavescentis. Na mnogih v novejšem času odkritih nahajališčih jo najdemo v zelo različnih ekoloških razmerah, tako na kisli kot na bazični podlagi, in bodo rezultati vegetacijskih raziskovanj sestojev s kranjsko sito gotovo prikazali bolj jasno sliko. Kljub nekaterim novim nahajališčem v zadnjih 10 letih, ki so bila deloma odkrita na podlagi sistematičnega pregledovanja potencialno primernih območij uspevanja, menimo, da je kranjska sita v Sloveniji močno ogrožena in povsem upravičeno uvrščena v Rdeči seznam (Anon. 2002) kot ranljiva (V) vrsta. Vsaj na polovici vseh znanih nahajališč v zadnjih 15 letih njeno uspevanje ni bilo potrjeno in je verjetno izumrla, na več kot polovici v novejšem času potrjenih nahajališč pa je zastopana le v nekaj (do 10) primerkih. Ker je kranjska sita evropsko ogrožena vrsta in številčnost njenih populacij v Sloveniji upada, je nujno spremljanje stanja njene razširjenosti in velikosti posameznih populacij vsakih nekaj let. V primeru bistvene spremembe stopnje ogroženosti, bo potrebno predlagati uvrstitev v višjo kategorijo ogroženosti. Zaradi klasičnega nahajališča pri Postojni je naravoslovno-botanič-na zgodovinska posebnost, zato so poznavanje razširjenosti in ekologije ter ohranitev nahajališč toliko bolj pomembni. Predlagamo, da se Račevsko jezero z vplivnim območjem razglasi za naravni rezervat in skladno z zakonodajo, zaradi izjemnega pojavljanja kranjske site, vključi tudi v omrežje območij Natura 2000. 3.3.1 PREGLED LITERATURNIH PODATKOV ZA POSAMEZNA NAHAJALIŠČA: 9163/1.4 Slovenija, Prekmurje, Budinci, Bejčin Breg, Nanocyperion, pribl. 355 m nm. v., 09.09.2009 (Kiraly 2010). 9364/1.2 Slovenija, Prekmurje, Goričko, pribl. 700 m jugozahodno od vasi Kobilje, plitva depresija na vlažnem travniku, pribl. 190 m nm. v. Det. T. Lainšček, 17.08.2010 (Lainšček et al. 2010). 9460/2.4 Slovenija, Štajerska, Pesniška dolina, Pristava na reki Pesnici, akumulacijsko jezero. Det. A. Seliškar, 23.08.1994 (Trpin et al. 1995, Vreš 2004). 9560/3.1 Slovenija, Štajerska, Dravsko polje, Zgornja Gorica, Škorčevi ribniki (Vreš 2004). 9560/3.1 Slovenija, Štajerska, Dravsko polje, Zgornja Gorica, Rački ribniki (Vreš 2004). 9560/3.3 Slovenija, Štajerska, Dravsko polje, Zgornja Gorica, Grajevnik, pribl. 257 m nm. v. Leg & det. B. Vreš, 11.09.1991, LJS01199 (Vreš 2004). 9656/3.1 (**) Slovenija, Savinjska dolina, med vasema Mozirje in Rečica (ob Paki), v grabnu ob poti, na mokrih mestih. 1894 (Krašan 1895, Hayek 1956). 9657/2.2 Slovenija, Štajerska, Vitanje. 1985 (Keglevič 1986). 9658/2.4 Slovenija, Štajerska, okolica Oplotnice, 600 m severovzhodno od Dobriške vasi, Partovec, vlažna gozdna poseka. Det. M. Sunčič & B. Vreš, 22.09.2011 (Sunčič et al. 2012). 9660/1.3 Slovenija, Štajerska, Sestrže, ob reki Polskavi, v vodnem zadrževalniku Medvedce, pribl. 250 m nm. v. Leg. & det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 02.10.1991, LJS00646 (vreš 2004). 9751/4.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, Straži-šče, pribl. 400 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 13.09.1992, avtorjev herbarij (Vreš 2004). 9757/2.2 (**) Slovenija, Štajerska, okolica Celja, Vojnik, močvirna gozdna tla, apnenec, pribl. 320 m nm. v., 24.07.1900 (hayek 1901). 9757/3.1 (**) Slovenija, Štajerska, okolica Celja, proti zahodu blizu vasi Kasaze. Det. F. Krašan, <1907 (Hayek 1956). 9853/1.1 Slovenija, Gorenjska, Vodice, jugozahodno od zaselka Žeje pri Komendi, na trasi plinovoda skozi Kuharjev Boršt (Zadnja struga), gozdna poseka. Leg. I. Nekrep, 24.06.2011, det. B. Vreš, LJS11639 (Sunčič et al. 2012). 9853/2.2 Slovenija, Gorenjska, Radomlje, Rova, ribniki pri tovarni Plastenka, opuščeni glinokopi, vlažna ilovnato glinena tla pri ribniku, pribl. 330 m nm. v. Leg. & det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 26.09.1991, LJS00601 (vreš 2004). 9952/2.4 (**) Slovenija, Zgornja Šiška pri Kosezah, močviren gozd. Det. K. Deschmann (Anon. 1849). 9952/2.4 (**) Slovenija, Rožnik, Koseze (Voss 1889). 9952/2.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, na severozahodnem vznožju Šišenskega hriba, pod Debelim hribom, blatna tla (Paulin 1916; Dolšak 1936). 0047/2.4? (**) Slovenija, Primorska, Nova Gorica (Marchesetti 1896-97). 0048/3.1 (**) Slovenija, Primorska, okolica Nove Gorice, Stara gora, ob potočnih bregovih (Po-spichal 1897-1899). 0048/3.1 (**) Slovenija, Primorska, Ajševica pri Novi Gorici. 23.07.1940 (Cohrs 1954). 0048/3.1 (**) Slovenija, Primorska, Ajševica pri Novi Gorici. Leg. & det. K. Zirnich, 24.07.1940 (Mezze-NA 1986). 0048/3.1 (*) Slovenija, Primorska, med Ajševico in Staro goro pri Novi Gorici. Leg. & det. K. Zirnich, 15.07.1953 (mezzena 1986). 0149/2.3 (**) Slovenija, Primorska, Vipavska dolina, ob potočnih bregovih in presihajočih lužah (Po-spichal 1897-1899). 0251/1.1? (**) Slovenija, Notranjska, okolica Postojne. Leg. J. Dolliner (Koch 1844, Marchesetti 189697). 0351/3.3 (**) Slovenija, Primorska, dolina reke Reke, med vasema Prem in Smrje, močvirna tla, skupaj z vrsto Arundo donax. Avgust 1845 (Plemel 1862). 0451/3.1 (33T VL34) Slovenija, Primorska, Brkini, Ha-rije, vodni zadrževalnik (akumulacijsko jezero) Molja, na suhem peščeno ilovnatem obrežju izpraznjenega zadrževalnika, ekspozicija: SE, nagib: 10°, pribl. 432 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš, 15.10.2008, LJS11833. (Vreš et al. 2007). 0457/2.1 Slovenija, Dolenjska, Bela krajina, okolica vasi Prilozje, obrežje zgornjega ribnika (Jogan & Podobnik 1997). Piskernik & Martinčič (1970) v nekaterih fitoce-noloških tabelah iz Jelovice (Blato), Pokljuke (Šijec), Pohorja (Lovrenško barje, Ostruhova žaga, Brv, Planinka, Osankarica) navajata tudi uspevanje kranjske site, vendar gre zelo verjetno za zamenjavo z rušnatim mavčkom (Trichophorum caespitosum (L.) Hartm.), ki v popisih dosledno manjka, vemo pa, da na obravnavanih območjih (vsaj na Jelovici in Pohorju) zagotovo uspeva. Teh nahajališč na karti razširjenosti nismo prikazali. 3.3.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9656/4.2 (*) Slovenija, okolica Velenje, vznožje Kožlja, ob potoku, pribl. 400 m nm. v. Leg. & det. D. Naglič, 15.08.1978, LJU097372. 9757/2.2 (**) Slovenija, Štajerska, okolica Celja, Vojnik, močvirna gozdna tla, pribl. 340 m nm. v. Leg. & det. A. Hayek, september, 1904, LJU012574. 9753/1.4 (**) Slovenija, Gorenjska, Kamniške Alpe, Šenturška gora, blizu vasi Sidrož, na mokrih ilovnatih mestih, pribl. 600 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, avgust, <1936, LJU012571, FEC1463 (Dolšak 1936). 9753/4.3 (*) Slovenija, Gorenjska, Volčji potok pri Radomljah, in argillosis udis, pribl. 350 m nm. v. Leg. & det. D. Trpin, 19.08.1971, LJU079209. 9853/2.2 Slovenija, Radomlje pri Domžalah, opuščeni glinokop v smeri proti Rovi, na bregu najmanjše mlake, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. T. Bačič, 27.07.1994, LJU126577. 9952/2.4 (**) Slovenija, Ljubljana, Zgornja Šiška. Leg. & det. K. Deschmann, avgust 1850, LJU080216. 9952/2.4 (**) Slovenija, Ljubljana, Zgornja Šiška. Leg. & det. K. Deschmann, avgust 1852, LJU080215. 9952/2.4 (**) Slovenija, Ljubljana, in locis adis silvaticis ad pedem montis Rožnik prope pagum Koseze, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. F. Dolšak, junij 1927, LJU012577. 9952/2.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, pri Kosezah, na vlažnih ilovnatih mestih, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, julij, <1936, LJU012570, FEC1463. 9953/3.1 (**) Slovenija, Ljubljana, in stagnis exsiccatis ad secallum Rakovnik, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. F. Dolšak, julij 1919, LJU012576. 9953/3.1 (**) Slovenija, Ljubljana, in stagnis exsiccatis ad secallum Rakovnik, pribl. 320 m nm. v. Leg. & det. F. Dolšak, avgust 1919, LJU012575. 9953/3.1 (**) Slovenija, Ljubljana, Rakovnik, v močvirju, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. E. Mayer, 05.06.1948, LJU057545. 0047/2.4 Slovenija, Primorska, Nova Gorica, v jarku pri nogometnem igrišču. Leg. & det. N. Jogan, 27.07.1998, RTŠB Šempas, LJU. 0251/1.1 (**) Slovenija, Notranjska, okolica Postojne, blizu vasi Mali Otok, na močvirnih mestih, pribl. 530 m nm. v. Det. A. Paulin, julij, <1936, LJU012572, FEC1463 (DOLŠAK 1936). 0350/1.4 (**) Slovenija, Primorska, v močvirju v Stranjah na levem bregu Reke pri Gor. Vremah. Leg. & det. R. Justin, 14.09.1905, LJU12578. 0451/1.3 (**) Slovenija, Primorska, ob vodnih jarkih in lužah pri Harijah. Leg. & det. R. Justin, 31.08.1906, LJU012580. Na herbarijski poli LJU012579 sta, poleg številnih primerkov vrste Eleocharis carniolica, tudi dva tipična šopa vrste E. quinqueflora (Hartman) Schwarz, na her-barijskem listku pa je zapisano: Primorska, v močvirju ob potoku Podstenjšek in blizu Prema. Leg. & det. R. Justin, september, 1905. Ker za zdaj ne moremo zagotovo ugotoviti, katero nahajališče sodi h kateri vrsti, podatka nismo prikazali na karti razširjenosti, je pa vsaj eno nahajališče kranjske site v širši okolici potrjeno tudi v novejšem času. 3.3.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9659/3.1 Slovenija, Štajerska, Dravinjske gorice, Jernej pri Ločah, ribnik Štepihovec, severovzhodno od vasi, ribnik, pribl. 280 m nm. v., Leg. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 08.07.1992, det. B. Vreš, 14.11.2013, LJS00988. 9751/4.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, med zaselkoma Crngrob in Šutna, vojaško strelišče, vlažna ilovnata tla, pribl. 370 m nm. v. Leg. J. M. Kocjan, 19.08.2005, det. B. Vreš, LJS11720. 9752/3.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, Straži-šče, pribl. 400 m nm. v. Det. B. Anderle, 08.08.2003. 9753/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Kamnika, Tu-njiško gričevje, severno od vasi Podboršt pri Komendi, peščeno muljasta tla, pribl. 340 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan 06.06.2012, LJS11728. 9753/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Kamnika, Tu-njiško gričevje, južno od vasi Komendska Dobrava, levi breg potoka Vrtašnica, gozdna luža, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 09.06.2012. 9757/1.3 Slovenija, Štajerska, Žalec, Zgornja Ložnica pri Žalcu, ribnik, blatno obrežje. 260 m nm. v. Leg. & det. Vreš B., 19.8.1993, herbarij LJS02364. 9757/2.4 Slovenija, Štajerska, okolica Celja, Ljubečna, glinokopna površina jugozahodno od Šmiklavža pri Škofji vasi, vlažna blatna tla, pribl. 270 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 17.08.2010, LJS11724. 9850/4.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Gorenje vasi, severno od vasi Hotavlje, ob potoku Logarščica, južno od vasi Čabrače, graben severno od glavne ceste, pribl. 460 m nm. v. Leg & det. J. M. Kocjan, 17.09.2013, avtorjev herbarij. 9853/1.1 Slovenija, Gorenjska, Žeje pri Komendi, Kuharjev boršt pri poslovni coni Komenda, pribl. 1 km jugozahodno od roba vasi (Rijavice), na obrežju opuščenega glinokopa s stoječo vodo, ilovnata tla, pribl. 333 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš, 17.07.2013, LJS11831. 9853/1.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Vodic, med vasema Vodice in Sela pri Komendi, industrijska cona, jugovzhodni del, blatna tla, pribl. 330 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 22.09.2013, avtorjev herbarij. 9853/2.2 Slovenija, Gorenjska, Rova, Češeniška gmajna, pribl. 150 m južno od vasi v smeri proti Turnšam in Želodniku, mešani gozd, kolovoz, vlažna peščeno ilovnata tla, pribl. 337 m nm. v. Det. B. Vreš, 05.10.2012. 9853/2.4 Slovenija, Gorenjska, Želodnik, Češeniška gmajna, Logi, severno od vasi v smeri proti Rovam, med potokom Želodnik in gozdno cesto, uleknina, vlažna ilovnata tla. 313 m n. m. Leg. & det. B. Vreš, 25.09.2013, LJS11832. 9853/2.4 Slovenija, Gorenjska, Rova, Češeniška gmajna, pribl. 500 m jugovzhodno od vasi v smeri proti Želodniku, uleknina v kolesnici na kolovozu, pribl. 332 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 19.08.2013. 9853/2.4 Slovenija, Gorenjska, Prevojske gmajne, Prevoje, severozahodno od vasi in potoka Erjavec v smeri proti Rovam, v bližini skladišča Hofer, ul-eknina v kolesnici na kolovozu, pribl. 312 m nm. v. Det. B. Vreš, 20.09.2013. 9853/2.4 Slovenija, Gorenjska, Turnše, Češeniška gmajna (Blato) severovzhodno od vasi, iglasti gozd (Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris), kolesnice (uleknina), vlažna ilovnata tla, pribl. 330 m nm. v. Det. B. Vreš, 24.09.2013. 9853/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Domžal, Soteški hrib z zaledjem, ob kolovozni poti med Nadgorico in Dragomljem, vlažna ilovnata tla, pribl. 310 m nm. v. Leg. J. M. Kocjan, 31.05.2005, det. B. Vreš, LJS11725. 9854/1.3 Slovenija, Gorenjska, Zaboršt pri Šentvidu, pribl. 340 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 11.06.1993, avtorjev herbarij. 9951/3.3 Slovenija, Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Smrečja, Račevsko jezero, ilovnata tla v izsušenem jezeru, pribl. 670 m nm. v. Leg. J. M. Kocjan, 07.08.2007, det. B. Vreš, LJS11721. 0051/1.4 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, med zaselkoma Mrlak in Petkovšek na Zaplani, ob makadamski cesti, obrežje majhnega ribnika, blatna tla, pribl. 520 m nm. v. Leg. J. M. Kocjan, 18.06.2006, det. B. Vreš, LJS11722. 0457/3.3 Slovenija, Dolenjska, Bela krajina, okolica Črnomlja, vzhodno od vasi Veliki Nerajec, luža sredi nizkega barja, pribl. 145 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan 20.05.2012, LJS11729. 3.3.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJALIŠČ: 9560/3.3 Slovenija, Štajerska, Dravsko polje, Zgornja Gorica, Grajevnik. Det. A. Seliškar & B. Vreš, 15.07.2003 (VREŠ 2004). 9560/3.3 Slovenija, Štajerska, Dravsko polje, Zgornja Gorica, Grajevnik, spodnji (severni) ribnik. Det. B. Vreš, 20.07.2007. 9751/4.2 Slovenija, Gorenjska, Kranj, Stražišče, pri opekarni (Kranjske opekarne), glinokop (suh), pribl. 405 m nm. v., Leg. & det. B. Anderle, V. Babij & B. Vreš, 08.08.2003, LJS02362 (Vreš 2004). 9751/4.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, gramoznica pri Stražišču, za industrijsko cono, vlažna blatna tla ob gramoznici, pribl. 400 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 19.08.2007, LJS11727. 9751/4.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Kranja, med zaselkoma Crngrob in Šutna, vojaško strelišče, vlažna ilovnata tla, pribl. 370 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 11.09.2010, LJS11723. 9753/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Kamnika, Tunji-ško gričevje, severno od vasi Podboršt pri Komendi, peščeno muljasta tla, pribl. 340 m nm. v. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan 18.10.2013. 9753/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Kamnika, Tunji-ško gričevje, južno od vasi Komendska Dobrava, levi breg potoka Vrtašnica, gozdna luža, pribl. 370 m nm. v. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan 18.10.2013. 9850/4.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Gorenje vasi, severno od vasi Hotavlje, ob potoku Logarščica, južno od vasi Čabrače, graben severno od glavne ceste, pribl. 460 m nm. v. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 18.10.2013. 9853/2.2 Slovenija, Gorenjska, Radomlje, Rova, pri tovarni Plastenka, opuščeni glinokopi. Det. B. Vreš, 26.09.1991, 29.07.1992, 22.08.2003 (VREŠ 2004). 9853/2.2 Slovenija, Gorenjska, Rova, Češeniška gmajna, pribl. 150 m južno od vasi v smeri proti Turnšam in Želodniku, mešani gozd, kolovoz, vlažna peščeno ilovnata tla, pribl. 337 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 18.09.2013. 9951/3.3 Slovenija, Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Smrečja, Račevsko jezero, ilovnata tla v izsušenem jezeru, pribl. 670 m nm. v. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 28.07.2010. 9952/2.4 (**) Slovenija, Rožnik, Koseze (Voss 1889). 9952/2.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, na severozahodnem vznožju Šišenskega hriba, pod Debelim hribom, blatna tla (Paulin 1916; Dolšak 1936). 0048/3.1 (**) Slovenija, Primorska, Ajševica pri Novi Gorici. Leg. & det. K. Zirnich, 24.07.1940 (Mezze-NA 1986). 0048/3.1 (*) Slovenija, Primorska, med Ajševico in Staro goro pri Novi Gorici. Leg. & det. K. Zirnich, 15.07.1953 (MEZZENA 1986). 0251/1.1? (**) Slovenija, Notranjska, Postojna (Mar-chesetti 1896-97). 3.4 Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. Loeselova grezovka je evrosibirsko-severnoameriška vrsta povirnih močvirij, nizkih barij in močvirnih travnikov, največkrat v združbah, ki pripadajo zvezi Schoenion nigricantis (Aeschimann et al. 2004). Grezovka je kvalifikacijska vrsta Natura 2000, v Sloveniji obravnavana tudi kot prizadeta vrsta (E) (Anon. 2002). Spada med kritično ogrožene (CR) vrste madžarske flore (Kiraly 2007: 33), v Italiji je prizadeta vrsta (EN) (Rossi et al. 2013: 42). V Avstriji je njeno pojavljanje močno ogroženo oziroma je tik pred izumrtjem (Fischer et al., 2008: 1064), medtem ko na Hrvaškem za njeno pojavljanje in ogroženost ni dovolj podatkov (DD) (Nikolic & Topic 2005). Poleg prvega podatka o uspevanju Loeselove gre-zovke na ozemlju sedanje Slovenije pri Gornji Radgoni (Fürstenwärther 1851) je istega leta grezovko v okolici Kobarida našel tudi O. Sendtner, o najdbi pa poročal Tommasini (1851). Prvo nahajališče na ozemlju tedanje Kranjske je pod Rožnikom v bližini Kosez našel A. Paulin in o najdbi temeljito in obširno poročal (Paulin 1916). Primerke z nahajališča je izdal tudi v zbirki Flora exsiccata Carniolica (LJU, FEC1116), za njim je na istem nahajališču leta 1921 primerke nabral F. Juvan (LJU), zaradi sprememb na rastišču (in verjetno tudi prekomernega nabiranja) je še pred drugo svetovno vojno grezovka tam izumrla. Kot domnevno izumrlo vrsto v Sloveniji so jo obravnavali vse do leta 1970, ko je njeno nahajališče v Žejni dolini pri Hotedršici odkril S. Peterlin (LJU). V letih zatem je tudi tam niso več našli, zato se je vnovič znašla med izumrlimi vrstami slovenske flore (Wraber 1972; Ravnik 1978; Wraber & Skoberne 1986-87; Skoberne 2001) vse do leta 1982, ko je novo nahajališče v dolini Tople na Koroškem najprej odkril A. Seliškar, (kjer pa je avtor najdbe na močno spremenjenem rastišču pri ponovnih pregledih 22.6.1999 in 17.7.2003 ni več našel), leta 1988 pa v okolici Bleda (Križank pri Podhomu) tudi A. Martinčič (LJU). Bistveno spremembo glede poznavanja razširjenosti vrste pri nas je prineslo obdobje z začetkom druge polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je s sistematičnim preučevanjem potencialnih rastišč pri- čel B. Dolinar in uspevanje grezovke najprej potrdil na barju Križank, isto leto pa še v Žejni in Zeleni dolini pri Hotedršici, v dolini Črnega potoka pri Logatcu ter na dveh nahajališčih v okolici Pijave Gorice (Dolinar 1996, 1997). Skoraj v istem času je o novi najdbi blizu tovarne LIP Bled (okolica Bleda) poročala Kačičnik (1997b); v zadnjih 15 letih so našli nova nahajališča: tri na Koroškem (Dolinar 2003; Trčak 2007), dve z okolice Bleda (Dolinar 2003), kar štiri iz območja severno od Ljubljane (Kocjan 2001, 2005, 2007; Dolinar et al. 2007), po eno v okolici Godoviča (Dolinar 2002) in dolini potoka Reka pri Logatcu (Dolinar 2003), v Črni dolini pri Grosuplju (Dolinar 2003), v Stiškem potoku (Dolinar 2000), dve na Cerkniškem jezeru (Cvetko 2007; Cvetko & Dolinar 2007), ob potoku Sajevec pri Ribnici (Dolinar 2007) ter pri vasi Gorenje Blato (Čelik et al. 2009). Zadnja najdba grezovke je iz leta 2013 na najbolj severozahodnem nahajališču v naravnem rezervatu Zelenci (Vreš & Čelik 2013). Na dveh območjih so bile ugotovljene velikosti populacij grezovke: na Ljubljanskem barju (Čelik et al. 2009), na Planiku pod Dobenim (Vreš et al. 2011). V tem pri- spevku objavljamo prvič podatek o uspevanju grezov-ke pri Bohinjski Bistrici in v dolini Višnjice pri Višnji Gori. Pri Bohinjski Bistrici (Dobrave) grezovka uspeva na treh nahajališčih. Prvega je odkril prvi avtor tega članka (JMK), o najdbi obvestil enega izmed nas (ID), ta pa bohinjske botanike (Branka Zupana, Ivana Vebra in Petra Strgarja), ki so najdbo potrdili in ob natančnem pregledu območja junija 2012 in 2013 našli še dve nahajališči (najditelj obeh je B. Zupan); fitocenološko ju je popisal eden izmed nas (ID). B. Zupan je Občini Bohinj in Zavodu za varstvo narave Kranj posredoval predlog za zavarovanje povirij pri Bohinjski Bistrici (glej tudi Dakskobler 2013: 44). Razširjenost Loeselo-ve grezovke prikazujemo na sliki 4. Floristične popise na rastiščih grezovke (slike 9a, b, c) v Sloveniji je prvi prikazal Dolinar (2000b); o ekologiji in fitocenološki pripadnosti sestojev, v katerih uspeva, je pisal Seliškar (2004). Značilna rastišča so nizka barja in zamočvirjeni travniki, bogati z mahovi, šaši, ločki ali travami (npr. vrsto Molinia caeru-lea). Prevladujejo tla, bogata s karbonati, vendar uspeva tudi na nekoliko zakisani podlagi. Vrsto najdemo v Slika 4: Razširjenost Loeselovegrezovke (Liparis loeselii (L.) L. C. Rich.) v Sloveniji. Figure 4: Distribution of Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. in Slovenia. sestojih asociacij Caricetum davallianae, Molinietum caeruleae s. lat., Primulo-Schoenetum ferruginei ter Schoeno ferruginei-Molinietum caeruleae (Seliškar 2004: 114). Provizoričen popis nizkega barja na enem od treh nahajališč pri Bohinjski Bistrici smo uvrstili v asociacijo Caricetum davallianae /9749/2.3 - Bohinjska Bistrica, 20 m2, 13.06.2010, avtor popisa J. M. Kocjan: Carex davalliana (4), Carex hostiana (2), Carex paniculata (2), Eriophorum latifolium (2), Carex flacca (1), Menyanthes trifoliata (1), Carex distans (+), Carex lepidocarpa (+), Carex panicea (1), Carex x leutzii (+), Crepis paludosa (+), Parnassia palustris (1), Potentilla erecta (1), Valeriana dioica (1), Dactylorhiza majalis (+), Dactylorhiza incarnata (+), Liparis loeselii (+), Lotus corniculatus (+), Molinia caerulea (+). V dolini Višnjice so razmere na rastišču drugačne: 0054/1.2 - Višnjica, 20 m2 , 07.06.2010, avtor popisa J. M. Kocjan: Carex nigra (3), Dactylorhiza cf. traunsteineri (1), Epipactis palustris (1), Lysimachia vulgaris (2), Mentha aquatica (1), Carex paniculata (1), Eriophorum angustifolium (1), Crepis paludosa (1), Menyanthes trifoliata (1), Potentilla erecta (1), Valeriana dioica (1), Alnus glutinosa (+), Galium palustre (+), Liparis loeselii (+), Picea abies (+). Na nahajališču zahodno od Trzina, je ena izmed stabilnejših populacij grezovke: 9853/3.2 - Trzin, 20 m2, 09.06.2010, avtor popisa J. M. Kocjan: Carex nigra (3), Equisetum palustre (2), Menyanthes trifoliata (2), Valeriana dioica (2), Alnus glutinosa (1), Carex davalliana (1), Carex rostrata (1), Salix rosmarinifolia (1), Carex panicea (+), Epipactis palustris (+), Eriophorum latifolium (+), Parnassia palustris (+), Potentilla erecta (1), Carex hostiana (+), Carex lepidocarpa (+), Dactylorhiza incarnata (+), Galium palustre (+), Liparis loeselii (1) Molinia caerulea (+) V zadnjih dveh sestojih je prevladujoča vrsta Carex nigra (L.) Reichardt, kar nedvomno kaže vsaj na prehodne oblike k asociaciji Caricetum nigrae s. lat., ki se očitno pojavlja na nekoliko globljih, zakisanih in (pol)osenčenih ter precej zamočvirjenih tleh brez naklona. Poleg naštetih združb se zagotovo pojavlja še v sestojih asociacije Schoenetum nigricantis s. lat., kar je najbolj očitno na eni izmed mikrolokacij v Žejni dolini pri Hotedršici. 3.4.1 PREGLED LITERATURNIH PODATKOV ZA POSAMEZNA NAHAJALIŠČA: 9361/2.2 ? (**) Slovenija, Štajerska, Gornja Radgona, pribl. 200 m nm. v. (Fürstenwärther 1851). 9548/2.1 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Podkoren, Naravni rezervat Zelenci, barje Drni, prehodno barje, barjanske uleknine s stoječo vodo, hidro-morfna tla, pribl. 835 m nm. v., 01.07.2013, 06.07.2013 (VREŠ & ČELIK 2013). 9554/2.3 (*) Slovenija, Koroška, Karavanke, okolica Črne na Koroškem, dolina Topla, pod kmetijo Kordež, povirno barje, pribl. 970 m nm. v. Det. A. Seliškar, 07.06.1982 (Seliškar 2004). 9556/1.1 Slovenija, Koroška, Stari trg, blizu kmetije Blatnik, južno od zaselka Vrhe, povirno barje, pribl. 580 m nm. v., 23.07.2001 (Dolinar 2003). 9557/3.1 Slovenija, Koroška, Movže pri Mislinji, ob cesti Velenje-Slovenj Gradec, nizko barje, pribl. 410 m nm. v. Det. J. Kosec, 09.06.2000 (Dolinar 2003). 9557/3.2 Slovenija, Koroška, Gornji Dolič, 200 m južno od domačije Globočnik, nizko barje, pribl. 580 m nm. v., 24.07.2007 (Trčak 2007). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, med cesto proti Poljšici in tovarno Lip Bled, močvirnat travnik, ki prehaja v trstišče, pribl. 525 m nm. v., 30.06.1992 (Kačičnik 1997b). 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, na desnem bregu Save Dolinke, v Berju, povirno barje, pribl. 450 m nm. v. Det. M. Kačičnik & B. Vreš, 18.06.1998 (Dolinar 2003) 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, na levem bregu Save Dolinke, južno od vasi Breg, pod lokalno cesto Zasip - Breg, povirno barje, pribl. 450 m nm. v. Det. M. Kačičnik & B. Vreš, 06.08.1998 (Wraber 1999, Dolinar 2003). 9747/3.2 (**) Slovenija, Primorska, Kobarid. Det. O. Sendtner, <1851 (Tommasini 1851). 9852/2.4 Slovenija, Gorenjska, Šmarna gora z zaledjem, potočje Gračenice, severozahodno od Skaručne, jugovzhodno od Baronovih travnikov, tik ob levem pritoku Gračenice, nizko barje, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.07.2001 (Dolinar 2003, Kocjan 2005). 9853/1.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Komende, Suha-dole, zahodno od vasi, levi breg pritoka Pšate, prehodno barje, pribl. 320 m nm. v. Det. B. Dolinar, J. Kosec & J. M. Kocjan, 06.06.2007 (Dolinar et al. 2007). 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Trzina, zahodno od Trzina, nizko barje, pribl. 300 m nm. v., 13.06.2005 (kocjan 2007). 9952/2.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, na severozahodnem vznožju Šišenskega hriba, pod Debelim hribom, majhno gozdno močvirje (Paulin 1916). 0050/2.3 Slovenija, Primorska, okolica Godoviča, pred ribnikom južno od naselja Godovič, nizko barje, pribl. 560 m nm. v., 27.06.2002 (Dolinar 2002, 2003). 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, Zelena dolina, ob potoku Hotenjka pod Breščevim hribom, nizko barje, pribl. 570 m nm. v., 22.06.1996 (Dolinar 1996). 0051/3.1 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, dolina potoka Reka, pri odcepu ceste na Logaške Žibrše, povirno barje, pribl. 510 m nm. v., 13.06.2001 (Dolinar 2003). 0051/3.3 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Črni potok, gorvodno od žične ograje vodnega zajetja, nizko barje, pribl. 520 m nm. v., 05.07.1996 (Dolinar 1996). 0053/2.2 Slovenija, Dolenjska, Črna dolina pri Grosu-plju, zahodno od vasi Dobje, nizko barje, pribl. 350 m nm. v., 14.08.2001 (Dolinar 2003). 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, pod vasjo Drenik pri Pi-javi Gorici, obsežno barje, pribl. 320 m nm. v., 30.07.1996 (dolinar 1996). 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Pijave Gorice, jugovzhodno od zaselka Dragel južno od vasi Gorenje Blato, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Det. T. Čelik & B. Vreš, 19.07.2008 (Čelik et al. 2009). 0053/4.1 Slovenija, Dolenjska, med vasema Smrjene in Vino pri Pijavi Gorici, barje, pribl. 370 m nm. v., 20.07.1996 (dolinar 1996). 0054/2.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Stične, v dolini Stiškega potoka, zahodno od zaselka Potok, nizko barje, pribl. 450 m nm. v., 02.07.2002 (Dolinar 2003). 0153/4.1 Slovenija, Notranjska, med vasema Tomažini in Marinčki, ob potoku Rašica, v trstišču obsežnega barja, pribl. 510 m nm. v., 06.07.1997 (Dolinar 2000a). 0252/3.2 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, barje Dujice, mejica ob zahodnem robu barja, pribl. 550 m nm. v., 02.08.2005 (Cvetko 2007). 0252/3.2 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, Gornje Jezero, severno od Gornjega Jezera ob potoku Obrh, prehodno barje, pribl. 550 m nm. v., 21.07.2007 (Cvetko & Dolinar 2007). 0254/3.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, vas Sa-jevec, prehodno barje ob potoku Sajevec, pribl. 480 m nm. v., 14.08.2005 (Dolinar 2007). 3.4.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9650/2.1 (*) Slovenija, Gorenjska, Križank pri Podho-mu, blizu Bleda, nizko barje, Schoenetum nigrican-tis, pribl. 530 m nm. v., Leg. & det. A. Martinčič, oktober 1988, LJU127936. 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Trzina, Dobeno, južno od ceste Loka - Dobeno, vzhodno od Dobe-nega, nizko barje, pribl. 310 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 10.06.1999, LJU128846 (Kocjan 2001, 2005). 9952/2.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, v močvirju blizu Kosez. Leg. & det. F. Juvan, junij, 1921, LJU018927. 9952/2.4 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, na severozahodnem vznožju Šišenskega hriba, pod Debelim hribom, majhno gozdno močvirje. Leg. & det. A. Paulin, <1929, LJU018926, FEC1116 (Dolšak 1929). 0050/4.2 (*) Slovenija, Žejna dolina pri Hotedršici, spodnji konec. Leg. & det. S. Peterlin, 03.08.1970, LJU076285 (wraber 1971). 3.4.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Bohinjska Bistrica, zahodno od strnjenega naselja, Na Poljani, povirno barje, Caricetum davallianae, pribl. 520 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.06.2010. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Bohinjska Bistrica, pod Dobravo, Za Belim potokom, pribl. 530 m nm. v., povirno barje, Caricetum davallianae. Det. B. Zupan, I. Veber & I. Daksko-bler, 28.06.2011. 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Bohinjska Bistrica, Dobrava, 540 m nm. v., povi-ren travnik z dominantnimi vrstami Eriophorum latifolium, Molina caerulea in Carex davalliana. Det. B. Zupan & I. Dakskobler, 01.08.2013. 0054/1.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, dolina Višnjice, severozahodno od Višnje Gore, nizko barje, Caricetum nigrae, pribl. 390 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 08.06.2009. 3.4.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJALIŠČ: 9556/1.1 Slovenija, Koroška, Stari trg, blizu kmetije Blatnik, južno od zaselka Vrhe, povirno barje, pribl. 580 m nm. v. Det. B. Dolinar, 2003 (Dolinar 2003). 9556/1.1 Slovenija, Koroška, Vrhe (pri Slovenj Gradcu), kmetija Spodnji Blatnik, nizko barje, pribl. 539 m nm. v. Det. B. Vreš & I. Zelnik, 02.07.2002. 9556/1.1 Slovenija, Koroška, Vrhe (pri Slovenj Gradcu), na pobočju hriba Kozji hrbet, pribl. 500 m vzhodno od kmetije Blatnik, nizko barje, pribl. 575 m n. m. Det. T. Čelik, 01.07.2011; det. B. Vreš & T. Čelik 06.07.2011. 9557/3.1 Slovenija, Koroška, Movže pri Mislinji, ob cesti Velenje - Slovenj Gradec, nizko barje, pribl. 410 m nm. v. Det. B. Dolinar & J. Kosec, 27.06.2000 (Dolinar 2000a). 9557/3.1 Slovenija, Koroška, Gornji Dolič, Movže, dolina potoka Movžanka, med hišo št. 39 in cesto Mislinja - Velenje, močviren travnik (nizko barje) nasproti Valdeka, pribl. 530 m nm. v. Leg. B. Vreš, 06.07.2003, 30.06.2009. 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Podhom pri Bledu, med železnico in lokalno cesto Podhom - Bled, povirje potoka z nizkim barjem, pribl. 520 m nm. v., 18.06.1996 (Dolinar 1996); det. B. Dolinar & V. Ravnik 13.06.2000 (Dolinar 2000b). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, med cesto proti Poljšici in tovarno Lip Bled, močvirnat travnik, ki prehaja v trstišče, pribl. 525 m nm. v., 06.07.1998 (Dolinar 2000b); 2001 (Dolinar 2003). 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, na desnem bregu Save Dolinke, v Berju, povirno barje, pribl. 450 m nm. v., 27.07.2000 (Dolinar 2000b, 2003). 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bleda, Brje, pribl. 470 m nm. v. Det. B. Anderle, 15.06.2001. 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, na levem bregu Save Dolinke, južno od vasi Breg, pod lokalno cesto Zasip - Breg, povirno barje, pribl. 450 m nm. v., 24.06.2000 (Dolinar 2000b, 2003). 9749/2.3 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Bohinjska Bistrica, Na Poljani, 520 m nm. v. Det. I. Dakskobler & B. Zupan, 19.05.2011 in 9. 06. 2011. 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Trzina, Dobeno, južno od ceste Loka - Dobeno, vzhodno od Do-benega, nizko barje, pribl. 310 m nm. v. Det. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 18.06.1999; 08.07.2000 (Dolinar 2000b, 2003). 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Trzina, Dobeno, južno od ceste Loka - Dobeno, vzhodno od Do-benega, nizko barje, pribl. 310 m nm. v. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 30.06.2011; det. B. Vreš, 05.07.2011, 07.06.2012. 9853/3.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Trzina, zahodno od Trzina, nizko barje, pribl. 300 m nm. v., 20.06.2005 (kocjan 2005). 0050/2.3 Slovenija, Primorska, Godovič, pri bajerju Šebalk, močvirje za bajerjem, pribl. 600 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 07.06.2010, det. I. Dakskobler, B. Vreš, A. Vreš, A. Seliškar & R. Terpin, 23.06.2010. 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, Žejna dolina, vzhodno od ponora Kmetovo brezno, ob cesti v osrednjem delu doline, nizko barje, pribl. 560 m nm. v., 22.06.1996, 15.06.1998, 13.07.1999, 08.07.2000 (Dolinar 2000b, 2003); det. B. Dolinar & S. Peterlin, 28.06.1996 (Dolinar 2000b, 2003); det. J. M. Kocjan & B. Dolinar, 1999 (Kocjan 2005). 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, srednji del Zelene doline, zahodno od zaselka Korenč, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.07.2010. 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, Zelena dolina, zgornji del doline, ob križišču cest, nizko barje, pribl. 570 m nm. v., 18.06.1997 (Dolinar 2000b); det. J. M. Kocjan & B. Dolinar, 1999 (Kocjan 2005); det. J. M. Kocjan, 06.07.2010. 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, Zelena dolina, spodnji del doline, nedaleč od kmetije Dolenc, nizko barje, pribl. 570 m nm. v., 20.06.2000 (Dolinar 2000a, 2000b, 2003). 0051/3.3 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Črni potok, gorvodno od žične ograje vodnega zajetja, nizko barje, pribl. 520 m nm. v., 15.06.1999, 08.06.2000 (Dolinar 2000b); det. J. M. Kocjan & B. Dolinar, 1999 (Kocjan 2005). 0053/2.2 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, Črna dolina, severozahodno od izsušenega ribnika, nizko barje, pribl. 350 m nm. v., Det. B. Dolinar &. J. M. Kocjan, 17.06.2005. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Pijave Gorice, jugovzhodno od zaselka Dragel južno od vasi Gorenje Blato, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Det. T. Čelik & B. Vreš, 11.06.2009, 02.07.2009. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, pod vasjo Drenik pri Pi-javi Gorici, obsežno barje, pribl. 320 m nm. v. Det. B. Dolinar, S. Peterlin & V. Ravnik, 23.06.1997; det. B. Dolinar & P. Skoberne, 03.07.2000 (vse Dolinar 2000b); det. J. M. Kocjan & K. Koselj, 10.07.1998 (Kocjan 2005). 0053/2.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Podblato, v dolini pribl. 300 m severovzhodno od vasi Drenik, močviren travnik, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš, 25.06.2001, herbarij LJS11828; det. B. Vreš, 13.07.2005; det. T. Čelik 19.07.2008; det. B. Vreš & A. Seliškar, 16.06.2009; det. A. Seliškar, B. Vreš & T. Čelik, 20.07.2009. 0053/4.1 Slovenija, Dolenjska, med vasema Smrjene in Vino pri Pijavi Gorici, barje, pribl. 370 m nm. v. Det. B. Dolinar, S. Peterlin & V. Ravnik, 23.06.1997; det. B. Dolinar, 25.07.1998; det. B. Dolinar, P. Skoberne, 03.07.2000 (vse Dolinar 2000b); det. J. M. Kocjan, 13.08.2011. 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, med vasema Tomažini in Marinčki, ob potoku Rašica, v trstišču obsežnega barja, pribl. 510 m nm. v. Det. B. Dolinar, 14.06.1998; det. B. Dolinar & V. Ravnik, 25.07.1999; det. B. Dolinar & P. Skoberne, 03.07.2000 (vse Dolinar 2000b). 0254/3.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Ribnice, ob potoku Sajevec, vzhodno od Jazbene, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 31.05.2009. 3.5 Schoenus nigricans L. Črnikasti sitovec je subkozmopolitska vrsta izvirov, povirij, nizkih barij, močvirnih travnikov, občasno tudi suhih kamnitih travišč, največkrat v združbah, ki jih uvrščamo v zvezo Caricion davallianae (Aeschi-mann et al. 2004). Vrsta je v Sloveniji ogrožena (ranljiva - V) (Anon. 2002). Na Hrvaškem (nikolic & Topic 2005) in v Italiji (Rossi et al. 2013) ni uvrščena na rdeči seznam. Na Madžarskem je med vrstami zunaj nevarnosti (NT) (Kiraly 2007: 43); v Avstriji je njeno pojavljanje močno ogroženo (Fischer et al. 2008: 1109). S sistematičnim popisovanjem nahajališč smo želeli zapolniti vrzeli sicer razmeroma dobro znanega areala v Sloveniji (slika 5), ki je rezultat temeljite obravnave vrste v preteklosti (Martinčič 1991). V širši okolici Bleda je eno izmed najobsežnejših območij uspeva- nja vrste, na Gorenjskem pa smo njeno uspevanje ugotovili še v okolici Kranja in Gorenje vasi; v okolici Medvod je bila vrsta nazadnje potrjena pred približno 150 leti (Plemel 1862). Dokaj obsežno je njeno pojavljanje na Tolminskem (predvsem v dolini Trebuše, pobočja Šentviške planote), na Cerkljanskem ter v okolici Logatca, nekaj nahajališč je znanih tudi na Idrijskem. Nadalje se pojavlja tudi v južnem delu Polho-grajskega hribovja, zelo pogosto tudi na Cerkniškem jezeru, v dolini Cerkniščice, na Bloški planoti in Meni-šiji, v Iškem Vintgarju in v okolici Brezovice pri Borovnici. Na Dolenjskem uspeva na desnem bregu Iške ter ob potoku Zala, v Mišji dolini z okolico, v okolici Šmarja, Pijave Gorice in Lipoglava ter v okolici Kočevske Reke. Pri Spodnji Zadobrovi njeno nahajališče približno 75 let ni bilo potrjeno, in je skoraj zagotovo tam izumrla, prav tako pa nam ni znan podatek za kvadrant 0158/3, v katerem črnikasti sitovec navajajo Jogan et al. (2001). V Zasavju, kjer jo je v okolici Laškega našel Accetto (2006a), smo jo popisali še južno od Litije. Uspevanje na Koroškem potrjujeta najdbi iz okolic Prevalj in Slovenj Gradca. Nedavno je bilo potr- Slika 5: Razširjenost črnikastega sitovca (Schoenus nigricans L.) Figure 5: Distribution of Schoenus nigricans L. in Slovenia. 1* i? « W (O v Sloveniji. jeno še uspevanje na severnem Primorskem (Baška dolina, Breginjski kot - Dakskobler & Čušin 2002) ter na Mlakah pri Vipavi, medtem ko za nekatera starejša nahajališča ni novejših potrditev uspevanja; takšna so v okolici Bovca ter v Slovenski Istri, kjer je pojavljanje črnikastega sitovca nazadnje potrdil T. Wraber (LJU). Pri Podnanosu je bilo uspevanje črnikastega sitovca potrjeno v letu 2007 (Peljhan, in litt.). Za Štajersko obstaja ena sama literaturna navedba iz okolice Celja (Hayek 1956), ki prav tako nima novejše potrditve. Ekološke razmere sestojev s prevladujočo vrsto Schoenus nigricans je preučeval Martinčič (1991), ki je svoje popise uvrstil v dve asociaciji: Schoenetum ni-gricantis (zveza Caricion davallianae) in Schoeno nigri-cantis-Molinietum coeruleae (zveza Molinion caerule-ae). Sestoje črnikastega sitovca v dolomitnih povirjih ob reki Idrijci (med Želinom in Dolenjo Trebušo) smo uvrstili v za zdaj še provizorno opisano asociacijo Astrantio carniolicae-Schoenetum nigricantis (Dakskobler et al. 2011), v ekološko in vegetacijsko zelo podobnih razmerah (a z manjkajočo vrsto Astrantia car-niolica Wulfen) pa uspeva tudi na nekaterih strmih dolomitnih povirjih na Notranjskem (npr. v Polhograj-skem hribovju) ter na Dolenjskem (npr. v povirju Be-snice in okolici Lipoglava). Glede na številna v tem prispevku prvič objavljena nahajališča, kjer tvori črnikasti sitovec združbe na večjih površinah, bi bilo smiselno fitocenološko popisati te njegove sestoje, in njihova analiza bi bila v pomoč pri dokončni opredelitvi njegovih združb v dolomitnih povirjih. V literaturnih virih iz ozemlja Slovenije se ta vrsta kot spremljevalka pojavlja tudi v sestojih naslednjih asociacij: Schoene-tum ferruginei, Schoeno ferruginei-Molinietum caerule-ae in Selino-Molinietum caeruleae (Martinčič 2001, Zelnik 2005), zanimiva pa bi bila tudi fitocenološka analiza morebitnih rastišč v Slovenski Istri. Poleg zgodovinskih najdb pri Izoli in Piranu (Marchesetti 1896-97) jo je v dolini Dragonje, kjer gre verjetno za njegovo edinstveno pojavljanje na flišni podlagi v Sloveniji, leta 1959 našel T. Wraber (LJU!). Črnikasti sitovec (slike 10a, b, c) je kot ranljiva vrsta (V) vključena v Rdeči seznam (Anon. 2002). Na nekaterih območjih v Sloveniji je že zanesljivo izumrla (okolica Medvod, Zadobrove in Celja), medtem ko so na Štajerskem, Koroškem in v Zasavju po največ tri nahajališča in je kritično ogrožena. V osrednji Sloveniji (na Gorenjskem, Notranjskem, Dolenjskem in Primorskem (Cerkljansko, dolina Trebuše) so njene populacije stabilne in v zadnjih desetletjih nismo zaznali njihovega večjega upada. Bazična nizka barja, kamor prištevamo tudi sestoje s črnikastnim sitovcem (Martinčič 1995), so v srednji in južni Evropi med najbolj ogroženimi habitatnimi tipi, v katerih uspeva razmeroma ve- liko število naravovarstveno pomembnih vrst (Primula farinosa, Pinguicula spec., Utricularia spec., Drosera spec., Carex spec., Eriophorum spec., Eleocharis quinqueflora, Dactylorhiza spec., Liparis loeselii, idr.), zato je spremljanje stanja, zagotavljanje ugodnega stanja sestojev s črnikastim sitovcem in zgodnje prepoznavanje morebitnih groženj izrednega pomena. Vsa povirja potokov s sestoji črnikastega sitovca bi bilo smiselno proglasiti kot naravne vrednote. 3.5.1 PREGLED LITERATURNIH PODATKOV ZA POSAMEZNA NAHAJALIŠČA: 9455/4.3 Slovenija, Koroška, okolica Prevalj, Kot (Zelnik, Martinčič & Vreš 2010). 9550/4.1 (**) Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Javornik (Plemel 1862). 9550/4.3 Slovenija, Gorenjska, barje nad Sp. Gorjami, ob cesti proti Jesenicam, nizko barje, Schoenetum nigricantis, pribl. 700 m nm. v. (Martinčič 1991). 9550/4.3 Slovenija, Gorenjska, v Poljani, ob cesti Sp. Gorje - Jesenice, barje, Schoenetum ferruginei pri-muletosum farinosae, pribl. 700 m nm. v. (Martinčič 2001). 9556/1.2 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Smrčunovo močvirje, nizko barje (Leskovar et al. 2001). 9647/3.2 (**) Slovenija, Primorska, Julijske Alpe, okolica Bovca, Caricetum (Hruby 1916). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Križank pri Podhomu, blizu Bleda, nizko barje, Schoenetum nigricantis, pribl. 530 m nm. v. (Martinčič 1991). 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, blejska Sava Dolinka pod vasjo Breg, povirno barje pod lokalno cesto Zasip-Breg, pribl. 450 m nm. v., 18.06.2000 (Doli-nar 2000b). 9650/2.3 (**) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Blejsko jezero (Plemel 1862). 9651/1.1 Slovenija, Karavanke, med Rodinami in Smo-kučem, minerotrofno močvirje, dolomit, pribl. 550 m nm. v., 13.08.2001 (Martinčič 2002). 9746/2.3 Slovenija, Primorska, Breginjski kot, povirje Stanovišnika (Mamurja), v nasadih rdečega bora in na cestni brežini med Stanovišči in Homcem. Det. B. Čušin, 24.06.1997 (Dakskobler & Čušin 2002, Čušin 2006). 9746/4.1 Slovenija, Primorska, Breginjski kot, Podbela, povirnato območje nad vasjo (v Dulah), na lehnjaku podobnih tvorbah, v sestoju prevladuje vrsta Molinia arundinacea. Det. B. Čušin, 24.08.1997 (Dakskobler & Čušin 2002, Čušin 2006). 9758/3.1 (**) Slovenija, Štajerska, okolica Celja, Prose-niško, Blagovna (Hayek 1956). 9849/1.2 Slovenija, Primorska, Baška dolina, dolina Koritnice, Lahenk (povirno pobočje ob cesti Kori-tnica-Rut), baški dolomit z roženci, Schoenetum nigricantis s. lat. Det. I. Dakskobler 11.11.2000 in 31.05.2002 (Dakskobler & Čušin 2002). 9849/3.2 Slovenija, Primorska, Cerkljansko, Police, dolomit, povirne združbe pri nekdanjih mlinih zahodno od vasi, ob Poličnici, 480-490 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 30.05.2005 (Dakskobler 2005). 9849/4.3 Slovenija, Primorska, Cerkljansko, dolina Sevnice pod Šebreljami, pod Sv. Ivanom in nad domačijo Munh, dolomitna povirja, 350-400 m nm. v. Det. J. Bavcon & I. Dakskobler, 07.08.1997 (Dakskobler & Čušin 2002). 9849/4.3 Slovenija, Primorska, Ravne pri Cerknem, Dolenje Ravne, pod Župnico, nad desnim bregom grape Vidršek (Idršek), manjše dolomitno povirje, na dveh krajih, 430 m nm. v., in 450 m nm. v., 08.06.2010, 08.10.2010, herbarij LJS (Dakskobler 2011). 9849/4.3 Slovenija, Primorska, reka Idrijca, Reka-Stra-ža (Dakskobler et al. 2011). 9850/4.3 (**) Slovenija, Gorenjska, Hotavlje (Plemel 1862). 9852/4.1? (**) Slovenija, Gorenjska, Medvode (Plemel 1862). 9857/1.1 Slovenija, Zasavje, okolica Laškega, ostenje Pernice, severozahodno pobočje, povirje, pribl. 630 m nm. v., 09.06.2005 (Accetto 2006a). 9948/2.2 Slovenija, Primorska, dolina Idrijce (levi breg), med Slapom in Dolenjo Trebušo, vznožje Vojnačevega brda nad Idrijco (nasproti Oblaza), ob stezi od Temnikarja proti Prvejku, mokroten travnik, pribl. 220 m nm. v. Det. I. Dakskobler & L. Dakskobler, 22.04.2002 (Dakskobler 2003, Dakskobler et al. 2011). 9949/1.1 Slovenija, Primorska, dolina Trebuše, na več krajih v dolomitnih povirjih pri Dolenji Trebuši. Leg. & det. B. Čušin in I. Dakskobler, 1996-1999 (Dakskobler & Čušin 2002). 9949/1.2 Slovenija, Primorska, dolina Idrijce, Stopnik (Tolmin), desni breg Idrijce nizvodno Krepake, cestna brežina in povirje nad cesto, pribl. 208 m nm. v., 11.05.2009. Det. I. Dakskobler (Dakskobler et al. 2011). 9949/1.3 Slovenija, Primorska, dolina Trebuše, Gačnik, dolomitna povirja. 1996-1999 (Dakskobler & Čušin 2002). 9949/1.3 Slovenija, Primorska, dolina Trebuše, Pršjak, dolomitna povirja. 1996-1999 (Dakskobler & Čušin 2002). 9949/1.3 Slovenija, Primorska, Gorenja Trebuša, Prš-jak, zelo strmo travnato pobočje na desnem bregu grape, pri slapu v Sopotih, povirno vlažno rastišče, Schoenetum nigricantis s.lat., pribl. 340 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 05.06.2007 (Dakskobler 2011). 9953/2.1 (**) Slovenija, okolica Ljubljane, pri Spodnji Zadobrovi, na mokrih travnikih, pribl. 275 m nm. v. Det. A. Paulin, junij, <1936. 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, v dolini reke Hotenjke pri Hotedršici, povirnato nizko barje, Schoene-tum nigricantis, pribl. 540 m nm. v. (Martinčič 1991). 0051/3.3 Slovenija, Notranjska, v dolini Črnega potoka pri Gorenjem Logatcu, močvirna površina, Schoe-netum nigricantis, pribl. 520 m nm. v. (Martinčič 1991). 0053/2.3 (*) Slovenija, Dolenjska, Huda polica pri Šmarju na Dolenjskem. Det. J. Lazar & A. Martin-čič, 1968 (Wraber 1969). 0053/4.1 Slovenija, Dolenjska, med vasema Smrjene in Vino pri Pijavi Gorici, barje, pribl. 370 m nm. v., 18.06.2000, 03.07.2000 (Dolinar 2000b). 0149/4.2 (**) Slovenija, Primorska, Vipavska dolina (Pospichal 1897-1899). 0152/1.2 Slovenija, Notranjska, južno od Brezovice pri Borovnici, povirno barje (Petelin 2012). 0152/2.2 Slovenija, Notranjska, Iški Vintgar, levi breg Iške (Accetto 2010). 0152/2.2 Slovenija, Dolenjska, Iški Vintgar, desni breg Iške (Accetto 2010). 0152/3.4 Slovenija, Notranjska, med Begunjami in Cerknico (Martinčič 1991). 0153/1.1 Slovenija, Dolenjska, Iška, ožina gorvodno od izliva potoka Stelnik v Iško (desni breg, nasproti območja Čemaževke), spodnji del ostenja, pribl. 460 m nm. v., 14.11.2008 (Accetto 2009b, 2010). 0153/3.1 Slovenija, Notranjska, Iška, močvirna ravnica v ožini gorvodno od izliva pritoka Opečnik, 596 m nm. v., 24.07.2008 (Accetto 2009a). 0153/3.3 Slovenija, Notranjska, močvirna ravnica zahodno od zaselka Lepi vrh, 771 m nm. v., 20.07.2008 (Accetto 2009a). 0153/4.1 Slovenija, Mišja dolina pri Robu, pri vasi Logarji, močvirska površina, Schoenetum nigricantis, pribl. 510 m nm. v. (Martinčič 1991). 0153/4.1 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, med Pod-logom in Knejem, vlažno travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. A. Mehle, 01.06.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.1 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, vzhodno od vasi Tomažini, pod vodnim zajetjem, mokrišče, pribl. 500 m nm. v., 18.06.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.3 Slovenija, Notranjska, pri vasi Kaplanovo v Mišji dolini, Schoenetum nigricantis, pribl. 540 m nm. v. (Martinčič 1991). 0153/4.3 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina pri Robu, pri vasi Drkovo, Schoenetum nigricantis, pribl. 530 m nm. v. (Martinčič 1991). 0249/2.2 (**) Slovenija, dolina Močilnika pri Podnano-su (Pospichal 1897-1899). 0252/1.2 (**) Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero (Plemel 1862). 0252/1.2 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, pod Marofom, Schoeno nigricantis-Molinietum coerule-ae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 1991). 0252/1.3 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, v Podzevnikih, Schoeno nigricantis-Molinietum coe-ruleae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 1991). 0252/1.4 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, pod Martinjakom, Schoeno nigricantis-Molinietum coe-ruleae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 1991). 0252/1.4? Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, pri Rešetu, Schoeno nigricantis-Molinietum coeruleae, pribl. 550 m nm. v. (Martinčič 1991). 0252/1.4? Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, obrobje Retja, pribl. 550 m nm. v. (Gaberščik et al. 2009). 0253/1.2 Slovenija, Bloška planota, Zakraj, pri Topolu (Martinčič 1991). 0447/3.2? (**) Slovenija, Primorska, Piran (Marche-setti 1896-97). 0447/4.2? (**) Slovenija, Primorska, Izola (Marche-setti 1896-97). 0454/2.3? Slovenija, Dolenjska, Kočevski Rog, okolica Kočevske Reke 01.12.2006 (Accetto 2006b). 3.5.2 PREGLED NAHAJALIŠČ IZ HERBARIJSKE ZBIRKE UNIVERZE V LJUBLJANI (LJU): 9550/3.4 (*) Slovenija, Gorenjska, Planinski vrh nad Spodnjimi Gorjami, travišče, pribl. 800 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 23.07.1966, LJU060546. 9550/4.1 (**) Slovenija, Gorenjska, Soteska (med Koroško Belo in Potoki - op.: Praprotnik 1992). Leg. & det. V. Plemel, 02.06.1860, LJU080228. 9550/4.1 (**) Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Javor-nik. Leg. & det. V. Plemel, 23.05.1865, LJU080227. 9550/4.4 (**) Slovenija, Gorenjska, Karavanke, nad Žirovnico, humozno travišče, pribl. 700 m nm. v. Leg. & det. F. Dolšak, <1910, LJU026623. 9550/4.4 (**) Slovenija, Gorenjska, Karavanke, ob poti med vasjo Moste in Valvasorjevo kočo pod Stolom, na mokrih mestih, pribl. 750 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, julij, <1936, FEC1468, LJU026635 (Dolšak 1936). 9650/2.3 (**) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, ob Blejskem jezeru, na bregovih, pribl. 500 m nm. v. Leg. & det. A. Paulin, julij, <1936, FEC1468, LJU026634. 9650/2.4 (*) Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Lesce, pribl. 500 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 21.06.1972, LJU033076. 9650/3.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Slamniki nad Bohinjsko Belo, močvirje, pribl. 700 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 14.06.1968, A. Martinčič, LJU063648. 9650/4.2 (*) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, dolina Save Bohinjske pri Bodeščah, zgornji rob strme preže na levem bregu, ob stezi na most čez reko. Leg. & det. M. Wraber, 09.09.1970, LJU0389 74. 9651/1.1 (**) Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Begunje, na mokrotnih mestih. Leg. & det. R. Justin, 15.07.1930, LJU026631. 9849/3.4 (*) Slovenija, Primorska, Šentviška gora, nad Krepako, na vlažnem karbonatnem grušču, pribl. 400 m nm. v. Leg. & det. D. Naglič, 21.07.1983, LJU113721. 9850/4.1 (*) Slovenija, Gorenjska, okolica Škofje Loke, nad Hotavljami, med vasema Čabrače in Volaka, pribl. 700 m nm. v. Leg. & det. A. Podobnik, 12.08.1981, LJU106672. 9849/1.2 Slovenija, Primorska, okolica Cerknega (dejansko Baška dolina, op. avtorjev), dolina reke Ko-ritnice, pot od vasi Koritnica do vasi Rut, ob cesti, pobočje z mezečo vodo. Leg. & det. B. Frajman & S. Strgulc, 29.07.2000, LJU. 0052/3.4 (**) Slovenija, Notranjska, pod vasjo Brezovica proti Peklu pri Borovnici, mokrotni travniki. Leg. & det. R. Justin, 05.06.1928, LJU026627. 0052/4.4? (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, ob Iški pri Iškem Vintgarju, mokrotni travniki. Leg. & det. R. Justin, 14.05.1931, LJU026632. 0052/4.4? (**) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Iški Vintgar, peščen svet ob vodi. Leg. & det. M. Zalokar, 12.05.1925, LJU026633. 0052/4.4? (*) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Iški Vintgar, močvirno travišče, pribl. 340 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 22.07.1950, LJU057535. 0052/4.4? (*) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Iški Vintgar, močvirna tla, pribl. 350 m nm. v. Leg. & det. A. Martinčič, 22.07.1950, LJU026624. 0052/4.4 (*) Slovenija, Notranjska, okolica Ljubljane, Iški Vintgar, za gostiščem, levi breg, strmo povirje, Schoeneto nigricantis, pribl. 410 m nm. v. Leg. & det. M. Wraber, 02.05.1966, LJU071112. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, pri vasi Huda Polica, pri Puciharjev mlinu, vlažen travnik, pribl. 300 m nm. v. Leg. & det. D. Simonič, 21.06.1997, LJU130011. 0249/2.2 (**) Slovenija, Vipavska dolina, nad Podnano-som, nad Št. Vidom. Leg. & det. R. Justin, 01.06.1903, LJU026630. 0252/1.4? (*) Slovenija, Notranjska, Cerknica. Leg. & det. A. Martinčič, 1955, LJU26625. 0548/1.4 (*) Slovenija, Primorska, pod vasjo Puče v dolini Dragonje, na vlažnih mestih ob potoku, pribl. 200 m nm. v. Leg. & det. T. Wraber, 29.06.1959, LJU066937. 3.5.3 PREGLED NOVIH NAHAJALIŠČ: 9550/3.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Jesenic, Kočna, ob asfaltirani cesti od Spodnjih Gorij proti Kočni, povirno barje, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 08.06.2008. 9551/3.3 Slovenija, Gorenjska, osrednje Karavanke, okolica Žirovnice, Žingarica, južno od Doslovške planine, ob makadamski cesti, povirno barje, pribl. 770 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19.09.2010. 9650/1.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Zgornje Laze - Poljane, pribl. 600 m nm. v. Det. B. Anderle, 21.05.2009. 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, cesta proti Berju. Det. B. Vreš, A. Seliškar, M. Kačičnik, M. Zupančič, 11.06.1999. 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, Zasip, Berje - in locis humidis prope ripam dex. fl. Sava, solo calcareo, pribl. 450 m nm. v. Det. V. Babij, A. Seliškar, 04.06.1996. 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, Breg (Jesenice), pri Pi-škotarjevem mostu, pribl. 459 m nm. v. Det. B. Vreš, 18.06.1998. 9650/2.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, zahodno od vasi Selo pri Bledu, južno od vrha Kozarca, nizko barje, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2012. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Bled, ad viam publicam in vicinitate pontem Blejski most dictam ad viam publicam, ad sylv. margines, pribl. 440 m nm. v. Det. V. Babij, A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 23.07.1996. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Bled, Koritno - in gra-minosis humidis, pribl. 460 m nm. v. Det. V. Babij, A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 23.07.1996. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Dobe, Lisice, pribl. 457 m nm. v. Det. B. Vreš & M. Kačičnik, 18.06.1998. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Lesce, Šobec - in palu-dosis ad ripam dex. fl. Sava, pribl. 440 m nm. v. Det. V. Babij, A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 23.07.1996. 9650/3.2 Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, okolica Bleda, Bohinjska Bela, severno od Spodnje vasi, severozahodno od proge, povirno barje, Schoenetum ferruginei, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.06.2010. 9650/4.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, jugovzhodno od vasi Selo pri Bledu, severozahodno vznožje Ribenske gore, fragmenti nizkega barja, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/4.2 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, med Lescami in Bodeščami, jugozahodno od kampa Šobec, desni breg Save, nizko barje, pribl. 430 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/4.2 Slovenija, Gorenjska, na desnem bregu Save Bohinjke med Bodeščami in Lancovim, nekaj 100 metrov gorvodno od Bodeškega mostu, ob makadamski cesti. Det. V. Leban, 05.07.2011. 9650/4.2 Slovenija, Gorenjska, Bodešče, Na Pečeh, ob strmi poti, ki pelje ob Bodeškega mostu do zaselka Na Pečeh (po strmini), prisojen zaraščajoč travnik, južna ekspozicija. Det. V. Leban, 05.07.2011. 9650/4.2 Slovenija, Gorenjska, Radovljica, obrežni borov gozd pod Langusovim domom (proti Šobcu). Det. V. Leban, 07.07.2011. 9650/4.2 Slovenija, Gorenjska, Bodešče, Na Pečeh, pašnik pod zaselkom, močvirje ob potoku ob poti, ki preči pašnik. Det. V. Leban, 05.07.2011. 9651/1.1 Slovenija, Gorenjska, Begunje na Gorenjskem, Poljče, pribl. 550 m nm. v. Leg. & det. B. An-derle, 14.05.1983, avtorjev herbarij. 9651/3.1 Slovenija, Gorenjska, Radovljica, pobočje pod železnico in nad Cesto svobode, pribl. 300 m pred Lancovškim mostom čez Savo. Det. V. Leban, 05.07.2011. 9751/2.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Podbrezja, jugozahodno vznožje Gradišča, desni breg Save, povir-no barje, pribl. 370 m nm. v. Det. A. Slameršek, 22.09.2011. 9849/3.4 Slovenija, Primorska, Stopnik, nad desnim bregom Idrijce, nad cesto med Joškom in Krepako, povirje, pribl. 215 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 09.12.2011. 9849/3.4 Slovenija, Primorska, Cerkljansko, Šebrelje, ob poti h Vojsku, pribl. 495 m nm. v. Det. I. Dak-skobler, 08.10.2009. 9849/3.4 Slovenija, Primorska, Šentviške planota, do-lomitno povirje na desnem bregu Dabrčka nad domačijo Bucek, okoli 250 m nm. v. Det. I. Dak-skobler, 25.05.1999. 9849/3.4 Slovenija, Primorska, Cerkljansko, Laze (Reka), dolomitno povirje, 280 do 300 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 05.10.2004; tudi pobočje nad Poličnico in greben nad Lazami, 230-350 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 05.09.2004. 9849/3.4 Slovenija, Primorska, Šebrelje, ob stari poti iz Stopnika (Vojsk) na Šebrelje, Vrtovi, dolomitno povirje, pribl. 480 m nm. v. Det. I. Dakskobler & R. Terpin, 04.05.2011. 9849/4.3 Slovenija, Primorska, Reka (Cerkno), dolina Sjavnice (Sevnice), pobočja pod Šebreljami, gozdna jasa, pribl. 493 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 29.10.2010. 9849/4.3 Slovenija, Primorska, dolina Idrijce, desni breg Idrijce, Straža (Želin), ob cesti proti Reki (Kurniku), dolomitno povirje nad cesto, pribl. 245 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 28.09.2009. 9849/4.4 Slovenija, Primorska, Cerkljansko, dolina potoka Zaganjalščica, dolomitno povirje, pribl. 450 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 10.05.2000. 9850/4.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Gorenje vasi v Poljanski dolini, med vasema Hotavlje in Podgora, ob glavni asfaltirani cesti, povirno skalovje nad cesto, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19.04.2009. 9850/4.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Gorenje vasi v Poljanski dolini, med vasema Hotavlje in Podgora, dolina severno od vasi Podgora, povirna barja, 440-480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19.04.2009. 9850/4.3 Slovenija, Gorenjska, okolica Gorenje vasi, okolica Hotavelj, pri zaselku Toplice, ob potoku Kopačnica, povirno barje, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19.05.2010. 9948/2.2 Slovenija, Primorska, Gorenja Trebuša, na odcepu za Čepovan, pod Drnulkom, pribl. 562 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 13.07.2009. 9948/2.2 Slovenija, Primorska, Dolenja Trebuša, levi breg Trebušice gorvodno od Kozijske grape, tik ob reki, log pod Vojnacem, levi breg reke, pribl. 220 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 13.07.2009. 9948/2.4 Slovenija, Primorska, Dolenja Trebuša, levi breg Trebušice, Polog, povirje, pribl. 210 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 03.06.2010. 9949/1.1 Slovenija, Primorska, Dolenja Trebuša - pod Prvejkom, ob Kosmačevi poti, 240 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 20.04.2009. 9949/1.1 Slovenija, Primorska, Dolenja Trebuša, niz-vodno od izliva Gačnika, dolomitno povirje, okoli 210 m nm. v., Det. I. Dakskobler, 09.04.2010. 9949/1.3 Slovenija, Primorska, Gorenja Trebuša, Krtovše, levi breg Pršjaka, povirno dolomitno skalovje nad potokom, skupaj z vrsto Primula carnio-lica, pribl. 260 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 19.04.2007. 9949/1.4 Slovenija, Primorska, dolina Idrijce, Stopnik, nad domačijo V malnu, dolomitno povirje, Astran-tio carniolicae-Schoenetum nigricantis, 310 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 19. 5. 2013. 9949/2.1 Slovenija, Primorska, Cerkljansko, dolina Sjavnice (Sevnice), ob Kopačnici, dolomitna pov-irja, pribl. 360 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 22.04.2011. 9950/2.1 Slovenija, Gorenjska, med Gorenjo vasjo in Poljanami, Podgora, Boštjan, pribl. 420 m nm. v. Det. B. Anderle, 08.08.2010. 9951/2.2 Slovenija, Notranjska, Polhograjsko hribovje, Tošč, južno pobočje M. Tošča, severovzhodno od kmetije Jelovčnik, vlažen grušč, pribl. 710 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 15.10.2003. 9951/2.2 Slovenija, Notranjska, Polhograjsko hribovje, Tošč, jugozahodno pobočje Špiklja, vzhodno od kmetije Jevc, povirno barje, 600-660 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 18.04.2009. 9951/2.2 Slovenija, Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, zahodno pobočje Malega Tošča, severno od kmetije Jelovčnik, povirno barje, pribl. 740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 18.12.2011. 9952/1.1 Slovenija, Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, Belo, ob glavni makadamski cesti skozi naselje Ojstrica, povirno barje, pribl. 650 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 16.04.2009. 9952/1.1 Slovenija, Notranjska, okolica Polhovega Gradca, nad vasjo Belica, skrajni levi pritok potoka Belica, povirje, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 02.01.2012. 9953/4.4 Slovenija, Dolenjska, okolica Lipoglava pri Ljubljani, severozahodno pod vasjo Selo pri Pan-cah, jugovzhodno od zaselka Ipavec, ob potoku Rekarska Reka, ob asfaltirani cesti, povirno barje, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.09.2010. 9954/3.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Lipoglava pri Ljubljani, Cirje, levi pritok potoka Reka, povirno barje 2, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.04.2009. 9954/3.3 Slovenija, Dolenjska, okolica Lipoglava pri Ljubljani, jugovzhodno od vasi Javor, pritok potoka Reka, povirna barja, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.04.2009. 9954/3.4 Slovenija, Zasavje, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, severno od Kozbeca, povirno barje, pribl. 470 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26.05.2007. 9955/3.3 Slovenija, Zasavje, okolica Litije, dolina Črnega potoka, jugovzhodno od vasi Vintarjevec, severno od Kolejše, nizko barje, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 02.06.2007. 0050/1.3 Slovenija, Primorska, Idrijski Log, Novakova dolina, mokroten travnik, pribl. 670 m nm. v. Det. I. Dakskobler & R. Terpin, 17.06.2013 in 28.08.2013. 0050/2.3 Slovenija, Primorska, Godovič, pri bajerju Šebalk, močvirje za bajerjem, pribl. 590 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 07.06.2010. 0050/2.4 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, zgornji del Žejne doline, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.07.2010. 0053/2.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Gorenje Blato, pribl. 306 m nm. v. Det. B. Vreš, 30.06.2001, 19.07.2008, 11.06.2009. 0053/2.3 Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, Gorenje Blato, Dragel, nizko barje, pribl. 306 m nm. v. Leg. & det. B. Vreš & T. Čelik, 11.06.2009, LJS11830. 0152/1.2 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, južno od vasi Brezovica pri Borovnici, vzhodno od potoka Pružnica in vojaškega objekta, bazično nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 11.05.2011. 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, Menišja, južno od Osredka, ob vzhodnem pritoku Otavščice, nizko barje, pribl. 680 m nm. v. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 12.07.2007. 0152/3.2 Slovenija, Notranjska, Menišja, med Straži-ščem in Gorenjimi Otavami, ob potoku Otavščica, nizko barje, pribl. 780 m nm. v. Det. B. Vreš & J. M. Kocjan, 12.07.2007. 0152/4.1 Slovenija, Notranjska, Menišja, severozahodno od vasi Hruškarje, severno od Sv. Jurija, fragmenti nizkega barja, pribl. 640 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31.10.2007. 0152/4.1 Slovenija, Notranjska, okolica Cerknice, dolina potoka Mrzlek, jugozahodno od zaselka Gora, nizko barje, pribl. 610 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.06.2007. 0152/4.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, ob potoku Jazbine zahodno od vasi Hribljane, nizko barje, pribl. 640 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31.10.2007. 0152/4.3 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, med vasema Ponikve in Mahneti, ob makadamski cesti, nizko barje, pribl. 650 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12.10.2008, 16.08.2010. 0252/2.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Velike Bloke, ob Bloščici, ob poti V. Bloke - Širče, pribl. 730 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 13.07.1996. 0253/1.1 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, Kram-plje, Hostnik pri odcepu za Ravnik, in locis palu-dosis, pribl. 750 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 30.07.1991. 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, Bloška planota, ob makadamski cesti zahodno od zaselka Kožmanjka, jugovzhodno od Mramorovega pri Lužarjih, po-virno barje, pribl. 690 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.10.2007. 0253/1.2 Slovenija, Notranjska, vzhodno od Nove vasi na Bloški planoti, med vasjo Kozmanjka in Mra- morovem pri Lužarjih, ob makadamski cesti v dolini, povirje, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.07.2010. 3.5.4 PREGLED POTRDITEV ŽE ZNANIH NAHAJALIŠČ: 9550/4.1 (**) Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Javornik (Engelthaler 1873). 9551/3.3 Slovenija, Gorenjska, Karavanke, Završnica, pribl. 770 m nm. v. Det. B. Anderle, 24.05.2011. 9556/1.2 Slovenija, Koroška, Raduše, kmetija Smrčun. Det. B. Vreš, 11.07.2001 (Zelnik, Martinčič & Vreš 2010). 9556/1.2 Slovenija, Koroška, okolica Slovenj Gradca, Raduše, vzhodno od zaselka Smrčun, ob makadamski cesti, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 25.06.2009. 9647/3.2 (**) Slovenija, Primorska, okolica Bovca, v bližini mostu čez Koritnico. Leg & det. K. Zirnich, 10. 5. 1946 (Mezzena 1986). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Podhom, barje Križank, vzhodno od železnice, pribl. 537 m nm. v. Det. B. Vreš, 18.06.1998. 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, Križank pri Podhomu, blizu Bleda, nizko barje, Schoenetum ferruginei primuletosum farinosae, pribl. 530 m nm. v. (Martinčič 2001). 9650/2.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Podhom, Schoeno nigricantis-Molinietum caeruleae, Selino--Molinietum caeruleae, 530-535 m nm. v., 20.08.2004 (zelnik 2005). 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, Zasip, Berje, na vlažnih rastiščih blizu desnega brega reke Save, pribl. 450 m nm. v. Leg. 6 det. V. Babij & A. Seliškar, 04.06.1996, LJS01687. 9650/2.2 Slovenija, Gorenjska, na desnem bregu Save Dolinke, v Berju, povirno barje, pribl. 450 m nm. v., 27.07.2000 (Dolinar 2000b). 9650/2.3 (**) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Blejsko jezero, severna in zahodna stran (Voss 1889; 1889-1892). 9650/2.3 (**) Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, breg Blejskega jezera in bližnji močvirni travniki, pribl. 500 m nm. v. Det. A. Paulin, <1936 (Dolšak 1936). 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Koritno (Bled), pod vasjo. Det. B. Vreš, 23.07.1996. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, Bodešče, Schoeno ferruginei-Molinietum caeruleae, 430-435 m nm. v., 24.08.2004 (Zelnik 2005). 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, severno od glavne ceste med Lescami in Bledom, levi breg Save, južno od golf igrišča, povirno barje, pribl. 460 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, severno od glavne ceste med Lescami in Bledom, levi breg Save, neposredno ob reki, zahodno od golf igrišča, nizko barje, pribl. 440 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, okolica Bleda, med Lescami in Bodeščami, zahodno od kampa Šobec, desni breg Save, nizko barje, pribl. 430 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29.05.2011. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Bodešče, Šobec, »barje vzhodno od Bodešč«, Primulo farinosae-Schoene-tum nigricantis. Det. V. Leban, 05.07.2011. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Radovljica, Šobec, močvirje na severnem delu kampa. Det. V. Leban, 05.07.2011. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Radovljica, močvirje ob potoku pod Langusovim domom, Primulo farino-sae-Schoenetum nigricantis (proti Šobcu). Det. V. Leban, 07.07.2011. 9650/2.4 Slovenija, Gorenjska, Lesce, barje Šobec, pov-irje, pribl. 500 m nm. v. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 04.06.2010. 9651/1.1 Slovenija, Gorenjska, okolica Begunj na Gorenjskem, med vasema Rodine in Poljče, severno od glavne ceste, prisojno povirno barje, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 02.09.2007. 9849/1.2 Slovenija, Primorska, Baška dolina, dolina Koritnice, Lahenk (povirno pobočje ob cesti Kori-tnica-Rut), baški dolomit z roženci, Schoenetum nigricantis s. lat. Det. I. Dakskobler, 31.05.2002 (Dakskobler & Čušin 2002). 9849/3.4 Slovenija, Primorska, pobočja Šentviške planote nad Krepako, ob poti pri grapi Plaščak. Det. I. Dakskobler, 23.05.2001. 9849/4.3 Slovenija, Primorska, Reka (Cerkno), dolina Sjavnice (Sevnice), nad Munhom, pod Sv. Ivanom, povirje, pribl. 327 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 29.10. 2010. 9849/4.3 Slovenija, Primorska, Reka, nad Munhom, povirje pod Sv. Ivanom, 340-400 m nm. v. Det. I. Dakskobler, 23.06.2013. 9849/4.4 Slovenija, Primorska, Cerkljansko, dolina potoka Zaganjalčnica, severovzhodno od vasi Straža, jugozahodno od zaselka Trebovje, prisojno pobočje nad makadamsko cesto, povirje, pribl. 480 m nm. v. Leg. & det. J. M. Kocjan, 09.10.2010, avtorjev herbarij. 9850/4.3? (*) Slovenija, Hotavlje? (Podobnik 1983). 9952/1.1 Slovenija, Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Grmada, blizu naselja Belo, fragment nizkega barja na dolomitni podlagi ob obcestnem jarku, pribl. 630 m nm. v. Det. B. Anderle & V. Leban, 06.08.2011. 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, Žejna dolina, pribl. 560 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004). 0050/4.2 Slovenija, Notranjska, okolica Hotedršice, srednji del Žejne doline, pri Kmetovem breznu, nizko barje, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 06.07.2010. 0051/3.3 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, Črni potok, nizko barje, pribl. 520 m nm. v. (Martinčič & Seliškar 2004). 0051/3.3 Slovenija, Notranjska, okolica Logatca, dolina Črnega potoka, severno od zaselka Grom, povirno barje, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 15.07.2007. 0052/3.4 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, med vasema Brezovica pri Borovnici in Zabočevo, Blat-nica, nizko barje (Petelin 2012). 0052/3.4 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, severno od vasi Brezovica pri Borovnici, med vasema Brezovica in Niževec, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.09.2013. 0052/4.4 Slovenija, Notranjska, okolica Iga, Iški Vint-gar, vzhodno od partizanske bolnišnice Krvavica, levi breg Iške, povirje ob poti, pribl. 380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23.05.2011. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, Šmarje-Sap, pri kmetiji Pucihar med zaselkoma Huda polica in Gajniče, nizko barje v gozdu, pribl. 310 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik 05.06.2001. 0053/2.3 Slovenija, Dolenjska, Huda polica pri Šmarju na Dolenjskem, Puciharjev mlin. Det. J. M. Kocjan, 01.02.2010. 0053/4.1 Slovenija, Dolenjska, okolica Grosuplja, med vasjo Vino in Sv. Štefanom pri vasi Smrjene, nizko barje, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13.08.2011. 0149/4.2 Slovenija, Primorska, Vipavska dolina, okolica Vipave, Mlake, vlažno travišče, pribl. 200 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 08.05.2011. 0149/4.2 Slovenija, Primorska, Vipavska dolina, Mlake, mokrotni travnik, pribl. 125 m nm. v. Det. I. Dak-skobler, 13.06.2011. 0149/4.2 Slovenija, Primorska, Vipavska dolina, Poreče, Mlake, povirje na flišu nad avtocesto, gozdni rob, pribl. 230 m nm. v. Det. I. Dakskobler & J. Figelj, 10.05.2012. 0152/1.2 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, jugozahodno od vasi Brezovica pri Borovnici, severovzhodno od vrha Greda, levi breg potoka Prušnica, zahodna stran makadamske ceste, severno od vojaškega objekta, nizko barje, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.09.2013. 0152/1.2 Slovenija, Notranjska, okolica Borovnice, južno od vasi Brezovica pri Borovnici, severovzhodno od vrha Greda, desni breg potoka Prušnica, vzhodna stran makadamske ceste, vzhodno in jugovzhodno od vojaškega objekta, nizko barje, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 01.09.2013. 0152/1.4 Slovenija, Notranjska, ob pritoku Otavščice zahodno od Osredka, pribl. 710 m nm. v., 22.07.2008 (Accetto 2009a). 0153/3.1 Slovenija, Dolenjska, soteska Iške, gozdni rezervat Iška, rob gozda, na bregu reke, združbe dolo-mitnih povirij, povirje, pribl. 580 m nm. v. Det. I. Dakskobler & A. Rozman, 22.05.2013. 0153/4.1 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, Logarji, mokrišče nasproti domačije Škulj, povirno barje, pribl. 505 m nm. v., 06.07.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Rašica (Velike Lašče), Logarji, in locis uliginosis, pribl. 510 m nm. v. Leg & det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 30.07.1991, LJS00778. 0153/4.1 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, vzhodno od vasi Logarji, povirno barje, pribl. 510 m nm. v., 22.05.2010 (dolinar 2010). 0153/4.1 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, nad vasjo Logarji, povirno barje, pribl. 570 m nm. v., 17.07.2010 (dolinar 2010). 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Logarji, pri Štefinu (domačija Škulj), nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 19.07.2010. 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Logarji, pribl. 250 m južno od Štefina (domačije Škulj), nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 19.07.2010. 0153/4.1 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, ob cesti Logarji - Kaplanovo, jugovzhodno od Štefina (domačije Škulj), vlažen ravnik (Molinietum caeruleae s. lat. in fragment združbe Primulo-Schoenetum), pribl. 500 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 19.07.2010. 0153/4.3 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina pri Robu, pri vasi Drkovo, Schoenetum ferruginei drepano-cladetosum vernicosi, 530 m nm. v. (Martinčič 2001). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Karlovica, Krkovo pri Karlovici, pribl. 520 m nm. v. Det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 30.07.1991. 0153/4.3 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, izvir zahodno od vasi Kaplanovo - Grič, povirno barje, pribl. 510 m nm. v., 22.05.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.3 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, južno od vasi Kaplanovo, mokrišče, pribl. 535 m nm. v. Det. M. Cvetko, B. Dolinar & M. Starič, 12.06.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.3 Slovenija, Notranjska, Mišja dolina, Drkovo, nad cesto Karlovica - Logarji, povirno barje, pribl. 520 m nm. v., 14.06.2010 (Dolinar 2010). 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Kaplanovo, zahodno od zaselka Grič, pri izviru V Kladnju, nizko barje, pribl. 510 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 19.07.2010. 0153/4.3 Slovenija, Dolenjska, Mišja dolina, Kaplanovo, pri zaselku Grič jugovzhodno od vasi Logarji, vlažen travnik, nizko barje in povirje, 504-508 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Dolinar, 04.07.2012. 0253/1.2 Slovenija, Bloška planota, Zakraj. 30.07.1991 (Seliškar et al. 1994). 0252/1.4 Slovenija, Notranjska, Cerkniško jezero, območje od Martinjaka proti Žerovniščici, pribl. 550 m nm. v. (Gaberščik et al. 2009). 4. ZAKLJUČKI V pregledu razširjenosti nekaterih redkih in/ali ogroženih vrst povirij in barij smo prikazali obstoječe podatke iz literature in herbarija Univerze v Ljubljani (LJU) in Biološkega inštituta ZRC SAZU (LJS) ter jih dopolnili s številnimi novimi nahajališči. Vse vrste so uvrščene v Rdeči seznam (Anon. 2002), dve izmed njih, Liparis loeselii in Eleocharis carniolica sta tudi Natura 2000 vrsti. Večinoma se pojavljajo tudi v habitatnih tipih, ki jih je potrebno, skladno s prilogo I v Habitatni direktivi, prednostno ohranjati v ugodnem stanju. Povzeli smo obstoječe ugotovitve o ekologiji vrst, rastišč ter sintaksonomski pripadnosti in jih do- polnili z lastnimi opažanji in ugotovitvami. Na kratko smo komentirali ogroženost in predlagali ukrepe za izboljšanje varovanja posameznih taksonov. Že do sedaj zadovoljivo poznavanje areala vrste Carex hostiana DC. (Jogan et al. 2001 - 44 kvadrantov) smo dopolnili s številnimi novimi podatki in potrdili uspevanje v 140 kvadrantih. Fitocenološki popisi vlažnih travišč, nizkih barij in povirnih močvirij kažejo, da Hostov šaš uspeva predvsem v združbah iz redov Caricetalia davallianae in Molinietalia caeruleae. Najbolj obilno se pojavlja v sestojih, uvrščenih v asociaciji Caricetum hostianae s. lat. in Molinio caeruleae-Cari- cetum hostianae, ki ju v Sloveniji še nismo zadostno preučili. Uspevanje vrste Cladium mariscus (L.) Pohl smo potrdili na številnih že znanih nahajališčih ter dodali nekaj novih. Tako v prispevku prvič omenjamo uspe-vanje v bližini Sodražice (0253/2.4), v bližini vasi Ko-žljevec pri Grosuplju (0054/1.2), v pritokih potoka Reka nad vasjo Lipoglav (9954/3.3), v dolini Črnega potoka blizu Litije (9955/3.3), po več kot 80 letih od zadnje najdbe tudi v Polhograjskem hribovju (južno pobočje Tošča - 9951/2.2, dolina potoka Belica -9952/1.1). Asociacijo Mariscetum serrati (= Cladietum marisci) uvrščamo v red Magno-Caricetalia Pignatti 1953 in v zvezo Magno-Caricion elatae Koch 1926. Vegetacijski popisi na nekaterih rastiščih v Sloveniji zaradi drugačne floristične sestave po mnenju enega izmed nas (Dakskobler 2011) ne sodijo v razred Phragmiti--Magnocaricetea, temveč v razred Scheuchzerio-Cari-cetea fuscae in red Caricetalia davallianae. Taka uvrstitev je skladna tudi z vegetacijskimi razmerami na novih nahajališčih. Poznavanje razširjenosti vrste Eleocharis carnioli-ca Koch, ki jo zaradi klasičnega nahajališča pri Postojni uvrščamo med zgodovinske naravoslovno-botanič-ne posebnosti slovenske flore, se je v zadnjih 15 letih precej povečalo. O najdbah z različnih območij Slovenije so poročali številni avtorji. Kot rezultat pretežno usmerjenega raziskovanja potencialno primernih območij uspevanja smo jo na velikem številu novih nahajališč odkrili tudi sami. Z območja Gorenjske poročamo o novih najdbah v okolici Kranja in Domžal, pričakovano smo jo našli še v Tunjiškem gričevju (9753/3.4), povsem naključno v okolici Hotavelj (9850/4.1). Notranjski nahajališči (9951/3.3 - Račevsko jezero; 0051/1.4 - Zaplana) sta prvi potrditvi uspevanja v tej pokrajini po skoraj 100 letih, pri čemer je populacija v presihajočem Račevskem jezeru verjetno ena izmed najbolj bogatih v Sloveniji. Z območja občine Ljubljana je novoodkrito nahajališče pri Nadgorici (9853/3.4) prva potrditev uspevanja po več kot 60 letih, osamljeni najdbi v Beli krajini (Jogan & Podobnik 1997) smo dodali prvo zanesljivo potrditev uspevanja na Dolenjskem (0457/3.3 - Veliki Nerajec), z novim nahajališčem pri Ljubečni (9757/2.4) smo potrdili tudi uspevanje v okolici Celja, še eno tukaj prvič objavljeno nahajališče je prav tako iz Štajerske (9659/3.1 - Štepihovec). Vsaj na polovici vseh znanih nahajališč njeno uspevanje v zadnjih 15 letih ni bilo potrjeno, in je verjetno izumrla, na več kot polovici v novejšem času potrjenih nahajališč je zastopana le v nekaj (do 10) primerkih. V Sloveniji je bila vrsta Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. doslej vsaj trikrat domnevno že izumrla. V zadnjih dveh desetletjih so njena nahajališča poznana in raziskana, in je njihovo število naraslo na skoraj 30. V prispevku smo opozorili na spregledano historično (in nikoli več potrjeno) najdbo O. Sendtnerja v Posočju pri Kobaridu (Tommasini 1851), kar je obenem prvi podatek o uspevanju te vrste na Primorskem, ter opisali nekaj novih nahajališč. Zdaj na Primorskem oz. na meji z Notranjsko uspeva pri Godoviču. V Bohinju smo našli tri nova nahajališča v povirnih združbah na Dobravah pri Bohinjski Bistrici (9749/2.3). Novo nahajališče pri Višnji Gori (0054/1.2) smiselno dopolnjuje dosedanje vedenje o pojavljanju vrste na Dolenjskem. Poleg združb, v katerih se pojavlja grezovka in jih navaja literatura (Seliškar 2004), ugotavljamo njeno pojavljanje tudi v sestojih asociacije Caricetum nigrae s. lat., kar smo dokumentirali z dvema fitocenološkima popisoma. V Žejni dolini pri Hotedršici smo jo popisali tudi v združbi črnikastega sitovca (Schoenetum nigricantis s. lat.). Največ novih nahajališč vrste Schoenus nigricans smo našli na Gorenjskem (širša okolica Bleda, južna pobočja osrednjih Karavank, Bohinj, okolica Gorenje vas in Podbrezja), na severnem Primorskem (predvsem Tolminsko - dolini Idrijce in Trebušice, Cerkljansko, nekaj nahajališč tudi na Idrijskem), Notranjskem (južni del Polhograjskega hribovja, Bloška planota z Menišijo, dolina Cerkniščice) ter Dolenjskem (okolica Lipogla-va), dve nahajališči smo našli tudi v Zasavju (dolina Besnice in dolina Črnega potoka). Na nekaterih, v tem prispevku prvič objavljenih nahajališčih je črnikasti si-tovec združbotvoren na večjih površinah, zato bi jih bilo smiselno fitocenološko popisati. S popisi bi bilo mogoče opredeliti fitocenoze povirnih močvirij na do-lomitni podlagi, ki še niso zadovoljivo raziskane. Rastišča vrste Cladium mariscus sodijo med evropsko pomembne habitatne tipe (Karbonatna nizka barja z vrstama Cladium mariscus in Carex davalliana - 53.3 ) in so, tako kot vrsta, redki in ogroženi v Sloveniji in Evropi. Predlagamo, da se vsa njena do zdaj neupoštevana nahajališča opredelijo kot naravne vrednote državnega pomena. Povirje potoka Sajevec pri Ribnici predlagamo kot potencialni naravni rezervat. V tem povirju je najobsežnejše nahajališče vrste Cladium ma-riscus v Sloveniji, uspevajo pa še naslednje redke in ogrožene vrste: Carex davalliana, C. hostiana, C. limo-sa, C. pulicaris, Dactylorhiza incarnata, D. majalis, D. transsilvanica, Drosera rotundifolia, Eleocharis quinqueflora, Epipactis palustris, Eriophorum angusti-folium, E. latifolium, Gymnadenia conopsea, Liparis loeselii, Menyanthes trifoliata, Primula farinosa, Utricu-laria minor (popis. J. M. Kocjan, 23.06.2007, 31.05.2009). Prav tako predlagamo, da se Račevsko jezero pri kraju Smrečje z vplivnim območjem zaradi posebne botanične, geomorfološke in hidrološke vrednosti - je edino presihajoče jezero v predalpskem prostoru Slo- venije - razglasi za naravni rezervat in skladno z zako- obsežnega pojavljanja vrste Eleocharis carniolica, nodajo, tudi zaradi izjemno množičnega in površinsko vključi v omrežje Natura 2000. 5. SUMMARY In the review of the distribution of rare and/or endangered species that predominantly grow in bogs, mires and fens we presented older data from literature, from the herbarium of the University of Ljubljana (LJU) and from the Jovan Hadži Institute of Biology, SRC SASA (LJS) and supplemented them with a number of new sites. All these species are listed in the Red List (Anon. 2002) and two of them, Liparis loeselii and Eleocharis carniolica, are Natura 2000 species. They occur mostly in the habitat types that are mentioned in Annex I of the Habitats Directive and should be maintained in a favourable condition. We summarized the existing information on the ecology of species and sites (habitats), their phytocoenological affiliation, and added our own observations and findings. We briefly commented on the threat to nature and proposed some measures for the improvement of the protection of individual taxa. Our prior knowledge of the distribution of Carex hostiana DC. (Jogan et al. 2001 - 44 quadrants) was supplemented with new data and its presence in 140 quadrants was confirmed. Both phytosociological releves of wet grasslands, mires and fens in literature and our own releves clearly indicate the affiliation of this species to orders Caricetalia davallianae and Molinie-talia caeruleae. However, the typical stands, where the species has the highest frequency, belong to the associations Caricetum hostianae s. lat. and Carici hostia-nae-Molinietum caeruleae, which have not yet been sufficiently studied in Slovenia. The occurrence of Cladium mariscus (L.) Pohl was confirmed in a number of already known localities, to which we added many new ones. In this paper we mention for the first time the localities in the vicinity of the village Sodražica (0253/2.4), near the village Kožljevec above Grosuplje (0054/1.2), in several inflows of the Reka river near the village Lipogav (9954/3.3), in the valley of Črni potok near Litija (9955/3.3) and, more than 80 years since the last finding also in the Polhov Gradec Hills (the southern slope of Tošč - 9951/2.2; the valley of the Belica stream - 9952/1.1). In literature, the association Mariscetum serrati (= Cladietum marisci) is classified in the order Magno-Caricetalia Pignatti 1953 and into the alliance Magno-Caricion elatae Koch 1926. According to one of the authors (Dakskobler 2011), the vegetation releves on some sites in Slovenia, due to a different floristic composition, do not fall within the class Phragmiti-Magnocaricetea, but into the class Scheuchzerio-Caricetea fuscae and the order Caricetalia davallianae. The vegetation composition on newly described localities fully confirmed such classification. Knowledge of the distribution of Eleocharis carni-olica Koch - a historical peculiarity of the Slovenian flora which is considered as natural due to its locus classicus near Postojna has increased significantly in the last 15 years. Many findings from different areas of Slovenia have been reported by numerous authors. As a result of a systematic investigation of potentially suitable sites, we discovered it thriving in a number of new localities. For the Gorenjska region we reported new findings in the area of Kranj and Domžale. As expected, we found it also in the Tunjiško gričevje hills (9753/3.4) and randomly in the vicinity of Hotavlje (9850/4.1). Localities from the Notranjska region (9951/3.3 -Račevsko jezero; 0051/1.4 - Zaplana) represent the first confirmations for the region in almost 100 years, with the intermittent lake Račevsko jezero hosting probably one of the largest populations of this species in Slovenia. The newly discovered site near Nadgorica (9853/3.4) in the municipality of Ljubljana is the only confirmation in the last few years. The isolated finding in Bela krajina (Jogan & Podobnik 1997) was supplemented with the first reliable confirmation of its thriving in the Dolenjska region (0457/3.3 - Veliki Nerajec), and the newly described locality near Ljubečna (9757/2.4) confirmed its occurrence in the Celje region. Another locality (9659/3.1 - Štepihovec), published for the first time in this paper, was found in the Štajerska region. At least half of all previously known localities have not been confirmed in the last 15 years and the species is likely to be locally extinct there, while in more than half of the localities confirmed recently the species is represented by only a few (up to 10) specimen. In Slovenia, Liparis loeselii (L.) L. C. Rich has supposedly been extinct at least three times in history. In the last two decades, its localities have been known and well studied, and their number has increased to almost 30. In this paper we draw attention to the historically overlooked (and never confirmed) O. Sendtner's discovery in the Soča Valley near Kobarid (Tommasini 1851), which was also the first record of the species in the Primorska region. We described several new sites. In the area between Primorska and Notranjska we now know the locality near Godovič. In Bohinj we found three new localities in spring fens in Dobrave near Bohinjska Bistrica (9749/2.3). The new locality near Višnja Gora (0054/1.2) complements the existing knowledge about the occurrence of the species in the Dolenjska region. In addition to the communities in which, according to the literature (Seliškar 2004), fen orchid occurs, we discovered its occurrence in the association Caricetum nigrae s. lat., which is represented with two releves. In Žejna dolina near Hotedršica it occurs in a black bogrush (Schoenetum nigricantis s. lat.) stand. Most of the newly described localities of Schoenus nigricans L. were found in the Gorenjska region (the wider surroundings of Bled, the southern slopes of the central Karavanke, in the Bohinj Valley, around Gorenja vas and Podbrezje), in the northern Primorska region (especially Tolminsko - the valleys of Idrijca and Trebušica, Cerkljansko, some localities in the Idrija countryside), in the Notranjska region (southern Polhov Gradec Hills, the Bloke plateau and Menišija, the Cerkniščica valley) and in the Dolenjska region (around Lipoglav), with two localities found also in the Zasavje region (the Besnica valley and the valley of Črni potok). In some of the newly described localities, the black bogrush forms communities that occupy larger areas and it would therefore make sense to record and describe black bogrush dominated communities of rich fens that have not yet been sufficiently researched. Habitats with Cladium mariscus are among the European habitat types of considerable conservation importance (53.3 Calcareous fens with Cladium mari-scus and Carex davalliana - Anon. 1992) as this species from the family Cyperaceae is rare and endangered both in Europe and in Slovenia. We propose the headwater spring mires of the stream Sajevec near Ribnica as a potential nature reserve as it hosts the probably largest population of species Cladium mariscus in Slovenia, in addition to the following rare and endangered species that were also found there: Carex davalliana, C. hostiana, C. limosa, C. pulicaris, Dactylorhiza incarna-ta, D. majalis, D. transsilvanica, Drosera rotundifolia, Eleocharis quinqueflora, Epipactis palustris, Eriopho-rum angustifolium, E. latifolium, Gymnadenia conop-sea, Liparis loeselii, Menyanthes trifoliata, Primula fari-nosa, Utricularia minor (J. M. Kocjan, 23.06.2007 and 31.05.2009). We also propose Račevsko jezero near Smrečje and its area of influence as a potential nature reserve because of its specific botanical, geomorpho-logical and hydrological values - it is the only intermittent lake in the prealpine region of Slovenia. Due to the extraordinary occurrence of Eleocharis carniolica the area should be proposed and included into the Nat-ura 2000 network. ZAHVALA Pri pripravi tega prispevka so nam nudili dragoceno pomoč številni kolegi in prijatelji. Vid Leban je pomagal pri zbiranju literature ter nas spremljal na nekaterih terenih in posredoval nekaj neobjavljenih nahajališč vrst Carex hostiana, Eleocharis carniolica in Schoenus nigri-cans. Jernej Figelj in Andreja Slameršek sta nas spremljala na terenih po Blejskem kotu ter vipavskih Mlakah, slednja je posredovala tudi podatek o uspevanju vrste Schoenus nigricans pri Podbrezju. Rok Hribar je pomagal pri pripravi kart razširjenosti. Matej Palka in Urška Kačar sta nas spremljala na nekaterih terenih, slednja je v dolini Višnjice pri Višnji Gori našla prvi primerek vrste Liparis loeselii. Branko Zupan je z dvema novima nahajališčema grezovke pri Bohinjski Bistrici dopolnil vednost o njenem pojavljanju v Bohinju, skupaj z Ivanom Vebrom je pomagal tudi pri popisovanju nekaterih drugih močvirnih površin. Rafael Terpin, akademski slikar, nas je vodil v Novakovo dolino (Idrijski Log) in Šebalk pri Godoviču, opozoril nas je na po-virja ob Gačniku. Jernej Peljhan nas je opozoril na na- hajališče vrste Schoenus nigricans pri Podnanosu. Branko Dolinar je sodeloval pri terenskem delu na Dolenjskem in na Blokah. Pri terenskem popisovanju so sodelovali še dr. Valerija Babij (na Gorenjskem, Ljubljanskem barju, Planinskem polju in v Posočju), dr. Tatjana Čelik (v Posočju, na Dolenjskem, Bloški planoti, Ljubljanskem barju, Koroškem in Gorenjskem), Branko Dolinar (v Prevojskih gmajnah, na Dolenjskem in Blokah), dr. Božidar Drovenik (na Koroškem in Notranjskem), mag. Martina Kačičnik Jančar (na Gorenjskem), Jošt Stergar-šek (na Blokah), dr. Darinka Trpin (na Gorenjskem, Notranjskem in Štajerskem) in dr. Igor Zelnik (na Koroškem). Deloma smo raziskavo opravili v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Kazalci ohranitvenega stanja in ukrepi za zagotavljanje ugodnega stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov v gozdovih Nature 2000 (B. Vreš, I. Dakskobler). Besedilo je strokovno pregledala dr. Nada Praprotnik, angleški izvleček in povzetek pa jezikovno Andreja Šalomon Verbič. Dr. Nejc Jogan nam je omogočil ogled herbarijskih primerkov v LJU. LITERATURA Accetto, M., 2001: Nova spoznanja o rastlinstvu Kočevske in Bele krajine. Gozdarski vestnik 59 (5-6): 248-259. Accetto, M., 2006a: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 81: 37-59. Accetto, M., 2006b: Floristična in vegetacijska opazovanja v okolici Kočevske Reke (kvadrant 0454/2). Hladnikia (Ljubljana) 19: 3-26. Accetto, M., 2009a: Nova nahajališča in združbene razmere navadne močvirnice (Epipactis palustris (L.) Crantz) v zgornjem porečju Iške ter bližnji soseščini. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 50 (1): 9-33. Accetto, M., 2009b: Schoenus nigricans L. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 24: 73. Accetto, M., 2010: Rastlinstvo Iškega vintgarja. Praprotnice in semenke. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (4): 5-149. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurrilat, 2004: Flora Alpina. Bd. 1-2. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Altmann, F., 1907: Zur Flora Krains. Mitteilg. d. naturw. Ver. a. d. Universität Wien, 5 (1-4): 50-51. Anonymous, 1849: Daljni pogovori v Ljubljanskim muzeumu 22. rožnika. Novice kmetijskih, rokodelnih in narod-skih reči (Ljubljana) 7 (32): 159. Anonymous, 1992: Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. Maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Uradni list L 206 z dne 22.07.1992), str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/105/ES z dne 20.112006 (Uradni list L 363 z dne 20.12.2006, str. 368) (Direktiva o habitatih). Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS 82/2002), 5-20. Cohrs, A., 1954: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repert. 56 (2): 97-143. Cvetko, M., 2007: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 20: 42. Cvetko, M. & B. Dolinar, 2007: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 20: 42. Čelik, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2009: Ocena stanja populacij in habitatov ter predlog monitoringa za ogrožene vrste barjanski okarček (Coenonympha oedippus), močvirski tulipan (Fritillaria meleagris) in Loeselova grezovka (Liparis loeselli) na Ljubljanskem barju. Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU (Ljubljana). Čušin, B., 2006: Rastlinstvo Breginjskega kota. Založba ZRC SAZU, Ljubljana, 198 pp. Čušin, B. & I. Dakskobler, 2001: Floristične novosti iz Posočja (severozahodna in zahodna Slovenija). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 42 (2): 63-85. Dakskobler, I., 2003: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III. Hladnikia (Ljubljana) 15-16: 43-71. Dakskobler, I., 2005: Notulae ad floram Sloveniae: Carex davalliana Sm. Hladnikia (Ljubljana) 18: 23-29. Dakskobler, I., 2011: Novosti v flori zahodne Slovenije (Primorska). Hladnikia (Ljubljana) 27: 3-25. Dakskobler, I., 2013: Novosti v flori zahodne, severozahodne in osrednje Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 31: 31-50. Dakskobler, I. & B. Čušin, 2002: Floristične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) - II. Hladnikia (Ljubljana) 14: 13-31. Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci - floristično-fitogeografska analiza obreč-nega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52 (1-2): 27-82. Dolinar, B., 1996: Potrjeno je staro in najdena so nova nahajališča grezovke na Notranjskem in Dolenjskem. Proteus (Ljubljana) 59 (2): 73-74. Dolinar, B., 1997: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 8-9: 59. Dolinar, B., 2000a: Zelena dolina pri Hotedršici. Moj mali svet (Ljubljana) 32 (5): 44-45. Dolinar, B., 2000b: Pregled nahajališč Loeselijevegrezovke (Liparis loeselii) v Sloveniji. Elaborat, ARSO, Ljubljana, 43 pp. Dolinar, B., 2002: Grezovka-redka orhideja, najdena tudi na Idrijskem. Komunitator (Ljubljana) 2(10): 39. Dolinar, B., 2003: Notulae ad floram Sloveniae: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. Hladnikia (Ljubljana) 15-16: 97-98. Dolinar, B., 2007: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 20: 42. Dolinar, B., 2010: Rdeči seznam Mišje doline. Zavod Parnas; elaborat s seznamom nahajališč. Dolinar, B., 2011: Notulae ad floram Sloveniae: Spiranthes aestivalis (Poir.) Rich. Hladnikia(Ljubljana) 27: 68-70. Dolinar, B. & B. Vreš, 2012: Pregled flore Mišje doline in zgornjega porečja Rašice (Dolenjska, Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 30: 3-37. Dolinar, B., J. M. Kocjan, J., M. & J. Kosec, 2007: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. (Nova nahajališča). Hladnikia 20, 42. Dolšak, F., 1929: Paulinova Flora exiccata Carniolica. Centuria XI.-XIV. Glasnik muz. Društva 10: 42-56. Dolšak, F., 1936: Prof. Alfonza Paulina Flora exiccata Carniolica. Centuria XV.-XVIII. Prirodoslovne razprave (Ljubljana) 3 (3): 85-131. Dubravec, K. & V. Gaži, 1978: Travnjačka vegetacija na području Vojnika kraj Celja. Poročila vzhodnoalpsko--dinarskega društva za preučevanje vegetacije 14, SAZU (Ljubljana): 165-172. Ellenberg, H. & G. Strutt, 2009: Vegetation Ecology of Central Europe. Cambridge University Press, Cambridge, 1-756. Ehrendorfer, F. & U. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Ber. Deutsch. Bot. Ges. 78: 35-50. Engelthaler, H., 1873: Beitrag zur Flora Ober-Krain's. Verh. Zool. Bot. Ges. Wien 24: 417-422. Erjavec, D., B. Trčak, V. Grobelnik & A. Šalamun, 2004. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov - Sklop: Ribniška dolina. Naročnik: MOPE, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 18 pp. Fischer, M. A., K. Oswald & W. Adler, 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechenstein und Südtirol (3. Auf l.), Linz: Land Oberösterreich, Biologiezentrum der oberösterreichischen Landesmuseen, 1391 pp. Fleischmann, A., 1844: Uebersicht der Flora Krain's. Annalen der k. k. Landwirthschaft-Gesellschaft in Krain, 6: 103-246. Frajman, B. & T. Bačič, 2012: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico (Notranjska, Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 29: 19-36. Fürstenwärther, 1851: Correspondenz. Österr. Bot. Wochenblatt (Wien) 1: 284. Gaberščik, A., T. Trošt-Sedej, S. Strgulc-Kraješk, I. Zelnik, M. Germ, U. Kuhar, N. Tadina, D. Abram, B. Ravnjak, D. Bordjan & T. Petras-Sackl, 2009: Poročilo projekta LIFE06NAT/SLO/000069. »Presihajoče Cerkniško jezero«, št. 02-07. Kartiranje habitatnih tipov na območju Cerkniškega jezera. Glasnovič, P. & N. Jogan, 2009: Flora okolice Ankarana (kvadranta 0448/1 in 0448/2). Scopolia (Ljubljana) 67: 1-86. Hayek, A. 1901: v Kneucker, A.: Bemerkungen zu den Cyperaceae et Juncaceae exsiccatae. Allgemeine botanische Zeitschrift, Jahrgang 1900: 224. Hayek, A., 1956: Flora von Steiermark. Monokotyledonen. 2, 2: 68-69. Horvatič, S. & G. Tomažič, 1939: Donos k spoznavanju flore Slovenije. Hrvatski geografski glasnik (Zagreb) 8-10 (1): 80-84. Hruby, J., 1916: Die Grenzgebiete Kärntens und des nw. Küstenlandes gegen Italien und ihre Pflanzendecke. Oster-reischische Botanische Zeitschrift (Wien) 66: 186-196, 242-263. Iljanic, L., 1978: Beitrag zur Kenntis der basiphilen Flachmoorvegetation Sloweniens. Poročila Vzhodnoalpsko--dinarskega društva za preučevanje vegetacije 14, SAZU (Ljubljana): 191-198. Jogan, N. & A. Podobnik, 1997: Prispevek k poznavanju flore Bele krajine III. V: Mladinska raziskovalna tabora Podzemelj '95 in Duplje '96. ZOTKS (Ljubljana): 7-17. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore (Miklavž na Dravskem polju), 443 pp. Kačičnik, M., 1997a: Notulae adfloram Sloveniae: Cladium mariscus (L.) Pohl. Hladnikia (Ljubljana) 8-9: 47-48. Kačičnik, M., 1997b: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 8-9: 59. Kaligarič, M., 1990: Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje Slovenske Istre. Varstvo narave (Ljubljana) 16: 17-44. Keglevič, Z., 1986: Flora Paškega Kozjaka in Stenice (osnovno polje 9657/1,2). Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 130 pp. Kiraly, G. (ed.), 2007: Vörös Lista - A magyarorszägi edenyes flora veszelyeztetett fajai/Red list of the vascular flora of Hungary. Sajat kiadas, Sopron, 73 pp. Kiraly, G., 2010: Notulae ad floram Sloveniae. Juncus minutulus Krecz. et Gontsch. Hladnikia (Ljubljana) 26: 47-49. Koch, W. J. D., 1844: Synopsis Florae Germanicae et Helveticae. Ed. 2., s. 451-964. Kocjan, J. M., 2001: Prispevek k poznavanju nekaterih redkih in endemičnih taksonov v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 11: 17-24. Kocian, J. M., 2005: Pot skozi prehodna barja pri Nadgorici. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005 - ob 100-letnici rojstva dr. Maksa Wraberja, 57 pp. Kocian, J. M., 2007: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 20: 42. Kocian, J. M., 2012: Prispevek k poznavanju razširjenosti ogroženih rastlinskih vrst povirij in barij v Sloveniji - I. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 53 (1-2): 45-78. Krašan, F., 1895: Beiträge zur Flora von Untersteiermark. Mitteilungen des Naturwissenschaftlichen Vereines für Steiermark, 31: 89. Lainšček, T., T. Bačič & N. Jogan, 2010: Juncus atratus Krock. (Juncaceae) rediscovered in Slovenia. Acta biologi-ca Slovenica (Ljubljana) 53 (2): 5-12. Leskovar, I., 1990: Vegetacija nizkega barja na Blokah. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 61 pp. Leskovar, I., 1996: Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planote. Hladnikia (Ljubljana) 6: 27-38. Leskovar, I., B. Trčak, V. Grobelnik & A. Šalamun, 2001: Inventarizacija flore in vegetacije izbranih mokrišč v občini Slovenj Gradec (poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 33 pp. Marchesetti, C., 1896-1897: Flora di Trieste e desuoi dintorni. CIV+727 pp. Martinčič, A., 1988: Flora in vegetacija barja Drni pri Zelencih. Biološki vestnik (Ljubljana) 36: 19-32. Martinčič, A., 1991: Vegetacijska podoba vrst iz rodu Schoenus L. v Sloveniji, I. Schoenus nigricans L. Biološki vestnik (Ljubljana) 39 (3): 27-40. Martinčič, A., 1995: Vegetacija razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae (Nordh. 36) R. Tx. 37 v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 40 (3-4): 101-111. Martinčič, A., 2001: Vegetacijska podoba vrste Schoenus ferrugineus L. v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 12-13: 87-105. Martinčič, A., 2002: Schoenus nigricans L. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 14: 60. Martinčič, A. & A. Seliškar, 2004: Vegetacijska podoba vrste Carex rostrata v Sloveniji. Hacquetia (Ljubljana) 3(1), 75-91. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Fraiman, S. Strgulc--Kraišek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Mezzena, R., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (ZIRI). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste, 38 (1): 1-519. Niklfeld, H., 1971: Bericht über die Kartirung der Flora Mitteleeuropas. Taxon (Berlin) 20: 545-571. Nikolic, T & J. Topic, 2005: Crvena knjiga vaskularne flore Hrvatske. Ministarstvo kulture, Državni zavod za zaštitu prirode RH, Zagreb. Paulin, A., 1915: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte I. Carniola, 6: 117-125, 186-209. Paulin, A., 1916: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte II. Carniola (Ljubljana) 7: 61-72, 129-141, 284. Petelin, S., 2012: Močvirni travniki pri Borovnici. Trdoživ (Ljubljana) 1 (1): 5. Petkovšek, V., 1952: Nekatere nove ali redke vrste rastlin na Slovenskem. Biološki vestnik 1: 18-34. Piskernik, M. & A. Martinčič, 1970: Vegetacija in ekologija gorskih barij v Sloveniji. Zbornik Biotehniške fakultete (Ljubljana) 8: 131-203. Plemel, V., 1862: Beiträge zur Flora Krains. Drittes Jahresh. D. Ver. D. Krain. Landesmus. (Ljubljana), 120-164. Podobnik, A., 1983: Prispevek k poznavanju flore loškega ozemlja. Loški razgledi (Ljubljana) 30: 86-93. Pospichal, E., 1897-1899: Flora des Oesterreichische Küstenlandes, 1 (1897): XLIII+1-576; 2 (1898-1899): 1-946. Praprotnik, N. 1992: Botanik Valentin Plemel in njegov herbarij. Scopolia (Ljubljana) 27: 1-42. Ravnik, V., 1978: Grezovka, redka močvirska kukavica (Liparis loeselii). Proteus (Ljubljana) 40: 281. Rossi G., Montagnani C., Gargano D., Peruzzi L., Abeli T., Ravera S., Cogoni A., Fenu G., Magrini S., Gennai M., Foggi B., Wagensommer R.P., Venturella G., Blasi C., Raimondo F.M., Orsenigo S. (Eds.), 2013: Lista Rossa della Flora Italiana. 1. Policy Species e altre specie minacciate. Comitato Italiano IUCN e Ministero dell'Ambiente e della Tutela del Territorio e del Mare. Seliškar, A., 1986a: Vegetacijska analiza melioracijskega območja doline potoka Radulja in Šentjernejskega polja. --Ljubljana. 27 pp. Seliškar, A., 1986b: Vodna, močvirna in traviščna vegetacija Ljubljanskega barja (vzhodni del). Scopolia (Ljubljana) 10: 1-43. Seliškar, A., 2004: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich - Loeselova grezovka. V: Čušin, B. (ur.). Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Rastline (Pterydophyta in Spermatophyta). Elaborat, Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, 114-119. Seliškar, A., D. Trpin & B. Vreš, 1994: Flora in vegetacija vlažnih, močvirnih in vodnih rastišč. Zasnova rajoniza-cije ekosistemov Slovenije. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, 72 pp. Schulze-Motel, W., 1967: Ordnung Cyperales. V: Hegi, G. (ed).: Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Band II, Teil 1, Lieferung 1: 1-80. Verlag Paul Parey, Hamburg. Skoberne, P., 2001: Problematika izumiranja in varstva rastlinskih vrst v Sloveniji. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 192 pp. Sunčič, T., B. Vreš & B. Frajman, 2012: Flora okolice kraja Oplotnica (kvadrant 9658/2). Folia biologica et geolo-gica (Ljubljana) 52 (1-2): 151-179. Šilc, U. & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Pregled vegetacijskih sintaksonov Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113-164. Šuštar, F., 1998: Rastlinski svet Šmarne gore z Grmado do hribovja med Smlednikom in Repnjami. Ljubljana, 135 pp. Tommasini, M., 1851: Ueber die im Floren - Gebiete des österreichish-illirischen Küstenlandes vorkommenden orchideen, und ihre geographische Verbreitung. Österr. Bot. Wochenblatt (Wien) 1: 42-45. Trčak, B., 2007: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. (Nova nahajališča). Hladnikia (Ljubljana) 20: 42. Trpin, D. & B. Vreš, 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in semenke. ZRC SAZU, Ljubljana, 143 pp. Trpin, D., B. Vreš & A. Seliškar, 1995: Plantago intermedia Godr. v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 5: 5-18. Voss, W., 1889: Florenbilder aus den Umgebungen Laibachs. Jahresbericht der Staats-Oberrealschule in Laibach für das Schuljahr 1889 (Ljubljana): 1-53. Voss, W., 1889-1892: Mycologia carniolica. Ein Beitrag zur Pilzkunde des Alpenlandes. Berlin, R. Friedländer & Sohn: 1-302. Vreš, B., 2001: Pregled območij oz. lokalitet, ki so iz botaničnega stališča pomembna za ohranjanje biotske raznolikosti Koroške, s poudarkom na občinah Dravograd, Prevalje, Mežica, Črna na Koroškem, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Mislinja. Poročilo. Ljubljana, 46 pp + priloge. Vreš, B., 2004: Eleocharis carniolica W. D. J. Koch - kranjska sita. V: Čušin, B. (ur.). Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Rastline (Pterydophyta in Spermatophyta). Elaborat. Ljubljana, Biološki inštitut ZRC SAZU, 90-100. Vreš, B., A. Seliškar & V. Babij, 2007: Flora and vegetation of man-made lakes and adjacent areas in Slovenia. Collection of papers devoted to academician Kiril Micevski on the occasion of the 80 years of his birth. Macedonian Academy of Science and Arts, pp. 191-207. Vreš , B., T. Čelik, I. Dakskobler, I. Sajko, A. Seliškar, 2011: Projektno pilotno območje Zelenci, Vrhe, Planik, Pilotno območje Planik : prvo poročilo. Ljubljana: Biološki inštitut ZRC SAZU, 19 pp. Vreš , B., 2013: Terenska preverba podatkov za presojo vplivov na varovana območja za infringement EK - Rova. Končno poročilo. Ljubljana: Biološki inštitut ZRC SAZU, 21 pp. Vreš, B. & T. Čelik, 2013: Notulae ad floram Sloveniae: Liparis loeselii (L.) L. C. Rich. Hladnikia (Ljubljana) 32: 76-79. Wraber, T., 1969: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik (Ljubljana) 17: 173-192. Wraber, T., 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19: 212. Wraber, T., 1972: Ogroženost flore in vegetacije. Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana, 97-101. Wraber, T., 1973: Gradivo za floro Strunjana.- v Mednarodni mladniski raziskovalni tabori 1971-72: 139-162, Ljubljana. Wraber, T., 1999: Potopitev Save Dolinke nad Blejskim mostom. Proteus (Ljubljana) 61(6): 260-262. Wraber, T., 2008: Pisna zapuščina botanika Alfonza Paulina v biblioteki SAZU. Sedemdeset let biblioteke SAZU, str. 223. Wraber, T., P. Skoberne, 1986-87: Rdeči seznam in varovanje slovenske flore. Proteus (Ljubljana) 49(9-10): 331336. Wraber, T., P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15, 1-430. Zelnik, I., A. Martinčič & B. Vreš, 2010: Vegetation of the depressions with Eleocharis quinqueflora in spring fens in Slovenia. Acta biologica Slovenica (Ljubljana) 53 (2): 23-31. Zelnik, I., 2005: Vegetacija travnikov reda Molinietalia W. Koch 1926 in kontaktnih rastišč v Sloveniji. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. 196 pp. + priloge. Slika 6a: Carex hostiana - socvetje, Zavrh pod Šmarno goro, 18.05.2008. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 6a: Carex hostiana - inflorescence, Zavrh pod Šmarno goro, 18.05.2008. Photo: Janez Mihael Kocjan. Slika 6b: Carex hostiana - habitat, Bloška planota, 08.06.2009. Foto: Branko Vreš. Figure 6b: Carex hostiana - habitat, Bloke plateau, 08.06.2009. Photo: Branko Vreš. Slika 7b: Cladium mariscus - habitat, Koritno pri Bledu, 29.05.2011. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 7b: Cladium mariscus - habitat, Koritno pri Bledu, 29.05.2011. Photo: Janez Mihael Kocjan. Slika 8a: Eleocharis carniolica - habitus, Nadgorica (sever- Slika 8c: Eleocharis carniolica - habitat, Nadgorica (severno no od Ljubljane), 07.09.2013. Foto: Janez Mihael Kocjan. od Ljubljane), 19.07.2013. Foto: Branko Vreš. Figure 8a: Eleocharis carniolica - habitus, Nadgorica (north Figure 8c: Eleocharis carniolica - habitat, Nadgorica (north of Ljubljana), 07.09.2013. Photo: Janez Mihael Kocjan. of Ljubljana), 19.07.2013. Photo: Branko Vreš. Slika 8b: Eleocharis carniolica - klasek socvetja, Kuharjev boršt (Žeje pri Komendi), 17.07.2013. Foto: Branko Vreš. Figure 8b: Eleocharis carniolica - inflorescence, Kuharjev boršt (Žejepri Komendi), 17.07.2013. Photo: Branko Vreš. Slika 9a: Liparis loeselii - habitus, Trzin (severno od Ljubljane), 09.06.2010. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 9a: Liparis loeselii - habitus, Trzin (north of Ljubljana), 09.06.2010. Photo: Janez Mihael Kocjan. Slika 9b: Liparis loeselii - habitat, Žejna dolina (Hotedršica), 06.07.2010. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 9b: Liparis loeselii - habitat, Žejna dolina (Hotedršica), 06.07.2010. Photo: Janez Mihael Kocjan. Slika 9c: Nahajališče grezovke pri Bohinjski Bistrici, Dobrava, povirni travnik z dominantnimi vrstami Eriophorum latifolium, Molina caerulea in Carex davalliana, 01.08.2013. Foto: Igor Dakskobler. Figure 9c: Locality of Liparis loeselii at Bohinjska Bistrica, Dobrava, spring meadow with dominant Eriophorum latifolium, Molina caerulea and Carex davalliana, 01.08.2013. Photo: Igor Dakskobler. Slika 10a: Schoenus nigricans - habitus, med Bledom in Lescami, 05.05.2013. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 10a: Schoenus nigricans - habitus, between Bled and Lesce, 05.05.2013. Photo: Janez Mihael Kocjan. Slika 10b: Dolomitno povirje, združba črnikastega sitovca, Reka v dolini Idrijce, nad Munhom pod Sv. Ivanom, 23.06.2013. Foto: Igor Dakskobler. Figure 10b: Schoenus nigricans in the community of rich fens:Reka in the Idrijca valley, above Munh, under Sv. Ivan, 23.06.2013. Photo: Igor Dakskobler. Slika 10c: Schoenus nigricans - habitat, med Bledom in Lescami, 29.05.2011. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 10c: Schoenus nigricans - habitat, between Bled and Lesce, 29.05.2011. Photo: Janez Mihael Kocjan. TWO ASSOCIATIONS WITH SESLERIA AUTUMNALIS IN THE FOOTHILLS OF THE SAVINJA ALPS (NORTHERN SLOVENIA) ASOCIACIJI Z VRSTO SESLERIA AUTUMNALIS V PRIGORJU SAVINJSKIH ALP (SEVERNA SLOVENIJA) Andrej SELIŠKAR1 & Igor DAKSKOBLER2 ABSTRACT UDC 581.9(234.323.5:497.4):581.55 Two associations with Sesleria autumnalis in the foothills of the Savinja Alps (northern Slovenia) In the Upper Savinja Valley (Juvanje near Ljubno ob Savinji, 'Oferija' above the Bezovnjak homestead), in the foothills of the Savinja Alps we studied beech (Fagus sylvati-ca) and hop hornbeam (Ostrya carpinifolia) stands on steep, sunny dolomite-limestone slopes and classified them into the associations Seslerio autumnalis-Fagetum and Seslerio autumnalis-Ostryetum. This is the northeasternmost and expressly disjunct locality of two forest communities that are otherwise characteristic for the sub-Mediterranean phy-togeographical region of Slovenia and for the coastal part of the Dinaric Mountains. It is associated with the warm local climate of this part of the Alpine phytogeographical region of Slovenia. Key words: phytosociology, phytogeography, Sesleria autumnalis, Seslerio autumnalis-Fagetum, Upper Savinja Valley, northern Slovenia IZVLEČEK UDK 581.9(234.323.5:497.4):581.55 Asociaciji z vrsto Sesleria autumnalis v prigorju Savinjskih Alp (severna Slovenija) V Zgornji Savinjski dolini (Juvanje pri Ljubnem ob Savinji, Oferija nad domačijo Bezovnjak) v prigorju Savinjskih Alp smo preučili bukove (Fagus sylvatica) in črnogabrove (Ostrya carpinifolia) sestoje na strmih prisojnih dolomitno-apnenčastih pobočjih in jih uvrstili v asociaciji Seslerio autumnalis-Fagetum in Seslerio autumnalis-Ostrye-tum. To je najbolj severovzhodno in izrazito disjunktno nahajališče dveh gozdnih združb, ki sta sicer značilni za submediteransko fitogeografsko območje Slovenije in za priobalni del Dinarskega gorstva. Povezujemo ga s toplim krajevnim podnebjem v tem delu alpskega fitogeografskega območja Slovenije. Ključne besede: fitocenologija, fitogeografija, Sesleria autumnalis, Seslerio autumnalis-Fagetum, Zgornja Savinjska dolina, severna Slovenija 1 Grobeljska cesta 6 b, 1234 Mengeš, Slovenia, ase@siol.com 2 Institute of Biology, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Regional unit Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin and Biotechnical Faculty of the University in Ljubljana, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Igor.Dakskobler@zrc-sazu.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 54/2, 177-192, LJUBLJANA 2013 1 INTRODUCTION Sesleria autumnalis is a Mediterranean-montane or southeastern-European species; in Slovenia, it grows contiguously in the western and southwestern parts of the country (Figure 1). It is widespread in the Soča Valley, in Karst and Istria, relatively common in the Notranjska region and in the Kolpa Valley, and has individual localities also in the Polhograjsko hribovje and Zasavsko hribovje hills, as well as in the vicinity of Ljubljana (Šmarna gora). It is not known in the northern part of the Julian Alps belonging to Gorenjska nor in the eastern Slovenia. The literature source for its occurrence in the Karavanke Mts. (Ljubelj, 9551/4) that was considered by Praprotnik (1987: 48) in the distribution map is Wulfen (1858: 108: Aira alba Wulf.). Paulin (1902: 120) could not confirm this locality and to our knowledge, nor did other botanists. The only locality in the Savinja Alps, in their foothills near Ljubno, was discovered during vegetation mapping by Milan Prešeren on 20 August 1975 and his specimen of autumn moor grass is still kept in the LJU herbarium (No. 10052794). Unfortunately, the quadrant identified on the herbarium label before the name of the location, "the Kamnik Alps: Oferija under Tirske peči" is incorrect, i.e. the quadrant of Tirske peči (9655/1) instead of the Oferija quadrant (9655/3). The incorrectly identified quadrant on the herbarium label was later referred to by Praprotnik (ibid.) and one of the authors of this article (Dakskobler 1991: 19). The correct quadrant of Prešeren's locality is therefore 9655/3. Stands of the association Seslerio autumnalis-Fage-tum are not necessarily associated with joint growth of beech and autumn moor grass (Dakskobler 1991: 4). In the Soča Valley, their northernmost distribution area extends across the south-Alpine valleys of the Tolminka, the Zadlaščica, the Knežica with the streams Lipovšček and Liščak, the Koritnica and the Bača with the Driselpoh stream. The stands of this association have not yet been spotted in the Bovec region, but the 40 47 4S 49 50 51 52 53 54 55 56 57 5fl 58 60 61 62 63 64 65 Figure 1: Distribution of Sesleria autumnalis in Slovenia Slika 1: Razširjenost vrste Sesleria autumnalis v Sloveniji Figure 2: Sesleria autumnalis, Juvanje near Ljubno ob Savinji (September 8, 2013) Slika 2: Sesleria autumnalis, Juvanje pri Ljubnem ob Savinji (8. September 2013) association is known almost everywhere else in the Primorska region, including the sunny, ridge-like slopes of high-karst plateaus and convex slopes above the Idrijca Valley, as well as in the vicinity of Idrija and in the Zgornja Idrijca landscape park. Stands of this association can also be found in the Notranjska region (even in the vicinity of Ljubljana, e.g. in the valley of the Iška with its tributaries) and in the Kolpa Valley. Its altitudinal range is considerable, from about 100 m a.s.l. (Koper hills, the valley of the Branica, in fragments also in the Central Soča Valley - Dakskobler 2013) to 1200 m a.s.l. (Snežnik mountains - Marinček & Šilc 1997). When examining the unexpected autumn moor grass locality near Ljubno, or more precisely, near Juvanje above the Bezovnjak homestead (Oferija, subcompartment 10 b in the Ljubno forest management unit, classified as protective forest - Vid Preložnik, in litt.), we determined not only the occurrence of this grass (Figure 2), but also the occurrence of its community with beech (Seslerio autumnalis-Fa-getum) and a degradation stage dominated by hop hornbeam (Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoli-ae) (Figure 3). We conducted a phytosociological study of these stands, which are undoubtedly peculiarity of the vegetation in the Upper Savinja Valley. 1.1 Ecological description of the research area Ljubno and its vicinity are part of the Upper Savinja Valley, but in terms of phytogeography they belong to the Alpine region (M. Wraber 1969). Zupančič et al. (1989) classify this part of the Savinja Valley into the district of Štajerska-Koroška, the pre-Alpine subsector of the Southeastern Alpine sector of the Illyrian floral province. Although igneous rocks prevail in the vicinity of Ljubno (Mioč & Žnidarčič 1983, Buser 2009), the geological bedrock of the study area consists of do- Figure 3: View to the stands with Sesleria autumnalis (marked with ellipse) under Tirske peči (August 19, 2013) Slika 3: Pogled na sestoje z vrsto Sesleria autumnalis (označeno z elipso) pod Tirskimi pečmi (19. avgust 2013) lomite-limestone (Anisian strata of limestone and dolomite - Mioč 1983, Mioč & Žnidarčič 1983); the soil type is rendzina. Ogrin (1996, 1998: 111) classifies the vicinity of Ljubno into the temperate continental climate of central Slovenia. This climate is characterised by a mean annual precipitation of around 1,300 to 1,400 mm (B. Zupančič 1998: 99) and mean annual temperature of between 8 °C and 10 °C (Cegnar 1998: 101). The region is comparable to the southern Julian Alps in terms of temperature conditions, but is quite different in terms of precipitation, which is much lower in the upper Savinja river basin than in the Soča river basin. The surroundings of the study area are dominated by acidophilous forests of the associations Castaneo-Fage-tum sylvaticae and Galio rotundifolii-Abietetum. The Oferija area was mapped by phytosociologists from the Institute of Biology of SASA (Marinček, Puncer & Zupančič 1977) as the association Ostryo-Fagetum. 2 METHODS Phytosociological releves of forest stands above the Bezovnjak homestead were made on July 7, 2013 applying the Central-European method (Braun-Blan-quet 1964) and entered into the FloVegSi database (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). Combined cover-abundance values were transformed into numerical values 1- 9 (van der Maarel 1979). Releves were mutually compared by means of hierarchical classification using the software package SYN-TAX 2000 (Podani 2001). We selected the unweighted pair group method with arithmetic mean (UPGMA) and used Wishart's similarity ratio. The results of these comparisons are presented in analytic table 1. All recorded species were classified into sociological groups (groups of diagnostic species), taking into consideration a number of conspectuses and our long-standing experience. The nomenclature source for the names of vascular plants is the Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007). Moses are named according to Martinčič (2003, 2011), lichens according to Sup-pan, Prügger & Mayrhofer (2000), syntaxa according to Šilc & Čarni (2012), and soil types according to Urbančič et al. (2005). The author of photographs is A. Seliškar. 3 RESULTS 3.1 Conspectus of determined and described syntaxa Querco-Fagetea Br.-Bl. & Vlieger in Vlieger 1937 Fagetalia sylvaticae Walas 1933 Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Török, Podani et Borhidi 1989 Ostryo-Fagenion Borhidi 1963 Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963 Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstic 1972 Quercetalia pubescentis Klika 1933 Carpinion orientalis Horvat 1958 Seslerio autumnalis-Ostryetum Horvat & Horva-tic ex Horvat et al. 1974 Fraxino orni-Ostryion Tomažič 1940 Fraxino orni-Ostryetum Aichinger 1933 corr. Franz 2002 3.2 Description of beech and hop-hornbeam stands with Sesleria autumnalis above Bezovnjak Five releves made on steep dolomite-limestone slopes above the Bezovnjak homestead at the elevation of between 600 m and 700 m (Figure 7 form three groups (Table 1). The first releve is a slightly degraded beech forest of mainly coppice origin that can undoubtedly be classified into the association Seslerio autumnalis--Fagetum (Figure 4). Beech in the tree layer is admixed with hop hornbeam and individually spruce (Picea abies) and manna ash (Fraxinus ornus) trees. In addition to these species, the shrub layer comprises the midland and common hawthorn (Crataegus laevigata, C. monogyna), wild pear (Pyrus pyraster), common buckthorn (Rhamnus cathartica) and field rose (Rosa arvensis). Autumn moor grass (Sesleria autumnalis) covers the largest area in the herb layer. Other more abundant species include Vinca minor, Helleborus odo-rus, Cyclamen purpurascens, Hedera helix and Vince-toxicum hirundinaria. Sessile oak (Quercus petraea) seedlings are also abundant. The moss layer mainly covers rocks. Several species were determined, with the most frequent being Ctenidium molluscum and Homa-lothecium lutescens. The second group comprises the releves whose tree layer is dominated by hop hornbeam. In places, manna ash is almost equal in abundance to hop hornbeam. Similarly to sessile oak, beech occurs only as individual trees, while whitebeam (Sorbus aria) and spruce are even rarer. The site is unfavourable for spruce; during the dry and hot summer of 2013 the one- to two-metre-high spruce trees completely withered away. Downy oak (Quercus pubescens) was found in the tree layer on one of the releves. The shrub layer is more abundant compared to the preserved beech forest and comprises, in addition to the listed tree species and the species recorded in beech stands, also Acer campestre, Tilia platyphyllos, Amelan-chier ovalis, Cotoneaster tomentosus, Rosa canina and Juniperus communis. White sedge (Carex alba) is al- most as abundant in the herb layer as autumn moor grass; as well as the species that are common in beech stands, the species Anthericum ramosum, Genista janu-ensis, Silene nutans, Teucrium chamaedrys, on one rel-eve also Piptatherum virescens, also have high abundance in these stands. Silene hayekiana and Festuca stenantha were recorded in rocks. The full species composition undoubtedly indicates potential beech community from the association Seslerio autumnalis-Fage-tum. The real vegetation is a degradation stage classified into the syntaxon Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae (Figure 5). The fifth releve above Bezovn-jak differs from the other three releves whose tree layer is dominated by hop hornbeam mostly by the absence of autumn moor grass. The herb layer is dominated by white sedge (Carex alba); other species occurring with a slightly higher proportion are thermophilous species from classes Rhamno-Prunetea, Trifolio-Geranietea and Festuco-Brometea, such as Melica ciliata and Gali- Figure 4: Seslerio autumnalis-Fagetum on the western slope (September 8, 2013) Slika 4: Seslerio autumnalis-Fagetum na zahodnem pobočju (8. september 2013) um verum. The thermophilous Campanula persicifolia was recorded only in this stand. We have concluded that the thermophilous beech forest (perhaps from the association Ostryo-Fagetum) used to be the potential vegetation also on this site. The abundance of common juniper (Juniperus communis) in the shrub layer also indicates probable degradation, possibly due to the grazing of small ruminants in the past. With its existing vegetation this stand is classified into the association Fraxino orni-Ostryetum carpinifoliae (Figure 6). 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS The association Seslerio autumnalis-Fagetum is more or less contiguously distributed in different geographical variants along the Adriatic coast and on sunny edges of the Dinaric Mountains from Slovenia to Montenegro (Dakskobler 1997). Its northernmost known localities in Slovenia so far have been in the southern Julian Alps. Its occurrence in central and south Slovenia was reported by Accetto (1998, 1999a, b, 2010). The locality in the foothills of the Savinja Alps is situated far from the so far known distribution areas of this community; it is a distinctly disjunct and the northeasternmost locality in the entire distribution area of the association Seslerio autu-mnalis-Fagetum. Its surface area is far from negligible; according to our estimates the total forest area on calcareous bedrock consists of around 10 ha and the area of the stands of the association Seslerio-Fagetum comprises at least 5 ha and can be shown also on small- Figure 5: Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae on the eastern slope (September 8, 2013) Slika 5: Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae na vzhodnem pobočju ((8. september 2013) Figure 6: Fraxino orni-Ostryetum carpinifoliae on the southern ridge (May 1, 2013) Slika 6: Fraxino orni-Ostryetum carpinifoliae na južnem grebenu (1. maj 2013) scale vegetation maps (Figure 7). These stands definitely used to be managed and small ruminants are likely to have grazed here, so their physiognomy has changed considerably. The locals at the Bezovnjak homestead under the autumn moor grass site and at the Sedovnik homestead above it have assured us that there had been no grazing activity there in the past 50 years. However, on the vegetation map dating back almost 40 years (Marinček, Puncer et Zupančič 1977) the part of Oferija where we recently made the phytosociological releves with the dominating hop hornbeam in the tree layer is nevertheless still marked as a non-forest area. The species composition of the association Seslerio autumnalis-Fagetum on the northern edge of its distribution area is slightly impoverished in terms of its diagnostic species. The same phenomenon is known from the southern Julian Alps (Dakskobler 1991) where one of the diagnostic species, Lathyrus venetus, was no longer found. In comparison with the floristic composition of stands above Bezovnjak, the synthetic table of the association Seslerio autumnalis-Fagetum (Dakskobler 1997, Table 6) comprises most of the species occurring also in other forms of this association. Its potential differential species are Orchis pallens and Genista januen- sis. Both indicate certain similarity with thermophil-ous beech stands on dolomite bedrock that are classified into the association Ostryo-Fagetum. The contact and similarities between the stands of both thermo-philous beech associations (Seslerio autumnalis-Fage-tum and Ostryo-Fagetum) in the southern Julian Alps were discussed several years ago (Dakskobler 1991: 37-39) and those findings can be translated to the foothills of the Savinja Alps. Despite general floristic similarity with the stands of the association Ostryo--Fagetum, beech stands with dominating autumn moor grass in the herb layer should therefore be classified into the association Seslerio autumnalis-Fage-tum. Beside Sesleria autumnalis the forests above Be-zovnjak comprise other thermophilous species that are relatively rare in the foothills of the Savinja Alps and in this part of Slovenia in general, and which indicate a very warm local climate. These species include, among others, Quercus pubescens, Crataegus laevigata, Piptatherum virescens and Melica ciliata. In terms of phytogeography, forest stands of associations Seslerio autumnalis-Fagetum and Seslerio autumnalis--Ostryetum in Oferija above Bezovnjak can be treated as a peculiarity of the Upper Savinja Valley. Their current status as protective forests is appropriate. 5 POVZETEK 5. 1 Uvod Sesleria autumnalis je mediteransko-montanska oz. ju-govzhodnoevropska vrsta, ki v Sloveniji sklenjeno uspeva v njenem zahodnem in jugozahodnem delu (slika 1). Splošno razširjena je v Posočju, na Krasu, v Istri, razmeroma pogosta na Notranjskem in v dolini Kolpe, posamezna nahajališča so tudi v Polhograjskem in Zasavskem hribovju ter v okolici Ljubljane (Šmarna gora). Ne poznamo je v severnem delu Julijskih Alp, ki pripada Gorenjski, prav tako ne v vzhodni Sloveniji. Literaturni vir za njeno uspevanje v Karavankah - Ljubelj (9551/4), ki ga je v arealni karti upoštevala Pra-protnik (1987: 48), je Wulfen (1858: 108: Aira alba Wulf.). Tega nahajališča Paulin (1902: 120) ni mogel potrditi, in po našem vedenju ga tudi kasnejši botaniki niso. Edino nahajališče v Savinjskih Alpah, v njihovem prigorju pri Ljubnem, je med vegetacijskim kartira-njem odkril Milan Prešeren, 20. 8. 1975, in njegov primerek jesenske vilovine hranijo v herbariju LJU (št. 10052794). Žal je na herbarijski etiketi pred imenom lokacije »Kamniške Alpe: Oferija pod Tirskimi pečmi« napisan napačen kvadrant, namreč kvadrant Tirskih peči (9655/1) in ne kvadrant Oferije (9655/3). Napačen kvadrant je s herbarijske etikete povzela Praprotnik (ibid.) in za njo tudi eden od naju (Dakskobler 1991: 19). Pravilen kvadrant Prešernovega nahajališča je torej 9655/3. Sestoji asociacije Seslerio autumnalis-Fa-getum (primorski bukov gozd) niso nujno povezani s skupnim uspevanjem bukve in jesenske vilovine (Dakskobler 1991: 4). V Posočju so najbolj severno razširjeni v južnoalpskih dolinah Tolminke, Zadlašči-ce, Knežice z Lipovščkom in Liščakom, Koritnice in Bače z Driselpohom. Na Bovškem sestojev te asociacije za zdaj nismo opazili, pač pa jo poznamo skoraj povsod drugod na Primorskem, vključno s prisojnimi, grebenskimi pobočji visokokraških planot in izbokli-mi pobočji nad dolino Idrijce, tudi v okolici Idrije in v krajinskem parku Zgornja Idrijca. Sestoje te asociacije ponekod najdemo tudi na Notranjskem (tudi bližje Ljubljani, na primer v dolini Iške s pritoki) in v Kolpski dolini. Višinski razpon njenega uspevanja je zelo velik, od okoli 100 m nm. v. (Koprsko gričevje, dolina Brani-ce, fragmentarno tudi srednja Soška dolina - Dakskobler 2013) do 1200 m nm. v. (Snežniško pogorje - Marinček & Šilc 1997). Ob preverjanju presenetljivega nahajališča jesenske vilovine pri Ljubnem, natančneje pri kraju Juvanje, nad domačijo Bezovnjak (Oferija, odsek 10 b v gozdnogospodarski enoti Ljubno, uvrščen je med varovalne gozdove - Vid Preložnik, in litt.), smo ugotovili ne samo prisotnost te trave (slika 2), pač pa tudi prisotnost njene združbe z bukvijo (Seslerio autu-mnalis-Fagetum) in degradacijskega stadija, v katerem prevladuje črni gaber (Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae) (slika 3). Fitocenološko smo preučili te sestoje, ki so nedvomno vegetacijska posebnost zgornje Savinjske doline. 5.1.1 Ekološka oznaka raziskovanega območja Ljubno z okolico sodi v Zgornjo Savinjsko dolino, fito-geografsko pa v alpsko območje (M. Wraber 1969). Figure 7: The extent of stands of associations Seslerio autum-nalis-Fagetum and Seslerio autumnalis-Ostryetum above Bezovnjak with points marking the releves Slika 7: Obseg sestojev asociacij Seslerio autumnalis-Fagetum in Seslerio autumnalis-Ostryetum nad Bezovnjakom s točkami fitocenoloških popisov Zupančič et al. (1989) ta del Savinjske doline uvrščajo v štajersko-koroški distrikt predalpskega podsektorja jugovzhodnoalpskega sektorja ilirske florne province. V okolici Ljubnega sicer prevladujejo magmatske kamnine (Mioč & Žnidarčič 1983, Buser 2009), a v raziskanem območju je geološka podlaga dolomitni apnenec (anizijski skladi apnenca in dolomita - Mioč 1983, Mioč & Žnidarčič 1983), talni tip pa je rendzina. Ogrin (1996, 1998: 111) okolico Ljubnega uvršča v zmernocelinsko podnebje osrednje Slovenije. Zanj je značilna povprečna letna množina padavin okoli 1300 mm do 1400 mm (B. Zupančič 1998: 99) in povprečna letna temperatura med 8 °C in 10 °C (Cegnar 1998: 101). Glede toplotnih razmer je območje primerljivo z južnimi Julijskimi Alpami, nikakor pa ne glede padavin, ki jih je v porečju zgornje Savinje precej manj kot v porečju Soče. V okolici raziskovanega območja prevladujejo acidofilni gozdovi asociacij Castaneo-Fage-tum sylvaticae in Galio rotundifolii-Abietetum. Območje Oferije so fitocenologi Biološkega inštituta SAZU (Marinček, Puncer & Zupančič 1977) kartirali kot asociacijo Ostryo-Fagetum. 5.2 Metode Fitocenološke popise gozdnih sestojev nad domačijo Bezovnjak smo naredili 9. julija 2013 po srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964) in jih vnesli v podatkovno bazo FloVegSi (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). Kombinirane ocene zastiranja in obilnosti smo pretvorili v števila od 1 do 9 (van der Maarel 1979). Popise smo med seboj primerjali s hierarhično klasifikacijo in pri tem uporabili programski paket SYN-TAX 2000 (Podani 2001). Izbrali smo metodo kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj (UPGMA) in kot količnik različnosti uporabili Wishartov koeficient similarity ratio. Na podlagi teh primerjav smo izdelali analitsko preglednico 1. Vse popisane vrste smo razvrstili v sociološke skupine (skupine diagnostičnih vrst) in se pri tem ob upoštevanju številnih preglednih del ravnali po lastnih dolgoletnih izkušnjah. Nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk je Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007). Imena mahov so povzeta po Martinčič (2003, 2011), lišajev po Suppan, Prügger & Mayrhofer (2000), sintaksonov po Šilc & Čarni (2012) in talnih tipov po Urbančič et al. (2005). Avtor fotografij je A. Seliškar. 5.3 Rezultati 5. 3.1 Pregled ugotovljenih sintaksonov Querco-Fagetea Br.-Bl. & Vlieger in Vlieger 1937 Fagetalia sylvaticae Walas 1933 Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Borhidi in Török, Podani et Borhidi 1989 Ostryo-Fagenion Borhidi 1963 Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963 Ostryo-Fagetum M. Wraber ex Trinajstic 1972 Quercetalia pubescentis Klika 1933 Carpinion orientalis Horvat 1958 Seslerio autumnalis-Ostryetum Horvat & Horva-tic ex Horvat et al. 1974 Fraxino orni-Ostryion Tomažič 1940 Fraxino orni-Ostryetum Aichinger 1933 corr. Franz 2002 5.3.2 Opis bukovih in črnogabrovih sestojev z jesensko vilovino nad Bezovnjakom Pet fitocenoloških popisov, ki smo jih naredili na strmem dolomitno-apnenčastem pobočju nad domačijo Bezovnjak na nadmorski višini med 600 m in 700 m (slika 7), se združuje v tri skupine (preglednica 1). Prvi popis je nekoliko degradiran bukov gozd, pretežno pa-njevskega porekla, ki ga nedvomno moremo uvrstiti v asociacijo Seslerio autumnalis-Fagetum (slika 4). V drevesni plasti je bukvi primešan črni gaber, posamično tudi smreka (Picea abies) in mali jesen (Fraxinus ornus) . V grmovni plasti poleg omenjenih vrst uspevajo še navadni in enovrati glog (Crataegus laevigata, C. monogyna), drobnica (Pyrus pyraster), čistilna kozja češnja (Rhamnus cathartica) in njivni šipek (Rosa ar-vensis). Največjo površino v zeliščni plasti zastira jesenska vilovina (Sesleria autumnalis). Vrste z večjo obilnostjo so še Vinca minor, Helleborus odorus, Cyclamen purpurascens, Hedera helix in Vincetoxicum hi-rundinaria. Precej je podmladka gradna (Quercus pe-traea). Mahovna plast prekriva predvsem skale. Določili smo nekaj vrst; najbolj pogosti sta Ctenidium mol-luscum in Homalothecium lutescens. V drugi skupini so popisi, kjer v drevesni plasti prevladuje črni gaber. Ponekod mu je skoraj enakovreden mali jesen. Bukev se pojavlja le posamično, podobno kot graden, še redkejša sta mokovec (Sorbus aria) in smreka. Rastišče je za smreko neugodno; v sušnem in vročem poletju leta 2013 so se smreke, visoke en do dva metra, povsem po- sušile. Na enem popisu smo našli v drevesni plasti puhasti hrast (Quercus pubescens). Grmovna plast je v primerjavi z ohranjenim bukovim gozdom bolj obilna, v njej so poleg naštetih drevesnih vrst in vrst, ki smo jih popisali tudi v bukovju, še vrste Acer campestre, Tilia platyphyllos, Amelanchier ovalis, Cotoneaster to-mentosus, Rosa canina in Juniperus communis. V zeliščni plasti je skoraj enako obilen kot jesenska vilovi-na beli šaš (Carex alba), poleg vrst, ki so pogoste že v bukovju, imajo v teh sestojih večjo številčnost vrste Anthericum ramosum, Genista januensis, Silene nutans, Teucrium chamaedrys, na enem popisu tudi Pip-tatherum virescens. V skalovju smo popisali tudi vrsti Silene hayekiana in Festuca stenantha. Celotna vrstna sestava nedvomno kaže na potencialno bukovo združbo iz asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum. Realna vegetacija je degradacijski stadij, ki ga uvrščamo v sin-takson Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae (slika 5). Peti popis nad Bezovnjakom se od ostalih treh popisov, kjer v drevesni plasti prevladuje črni gaber, razlikuje predvsem v odsotnosti jesenske vilovine. V zeliščni plasti prevladuje beli šaš (Carex alba) in v njej se z nekoliko večjim deležem pojavljajo toploljubne vrste iz razredov Rhamno-Prunetea, Trifolio-Geranie-tea in Festuco-Brometea, na primer vrsti Melica ciliata in Galium verum. Samo v tem sestoju smo popisali to-ploljubno vrsto Campanula persicifolia. Sklepamo, da je bila tudi na tem rastišču potencialna vegetacija nekoč toploljubni bukov gozd (morda iz asociacije Ost-ryo-Fagetum). Na verjetno degradacijo, morda pašo drobnice v preteklosti, kaže tudi pogostnost navadnega brina (Juniperus communis) v grmovni plasti. Po zdajšnji vegetaciji ta sestoj uvrščamo v asociacijo Fraxino orni-Ostryetum carpinifoliae (slika 6). 5.4 Razprava in zaključki Asociacija Seslerio autumnalis-Fagetum je v različnih geografskih variantah bolj ali manj sklenjeno razširjena vzdolž Jadranske obale in na prisojnih robovih Dinarskega gorstva od Slovenije do Črne gore (Dakskobler 1997). Njena doslej znana najbolj severna nahajališča v Sloveniji so bila v južnih Julijskih Alpah. O njenem pojavljanju v osrednji in južni Sloveniji je poročal Accetto (1998, 1999a, b, 2010). Nahajališče v prigorju Savinjskih Alp je od zdaj znanih območij razširjenosti te združbe precej oddaljeno, izrazito dis-junktno in najbolj severovzhodno nahajališče v celotnem arealu asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum. Njegova površina ni zanemarljiva, po naši oceni je skupna površina gozda na karbonatni podlagi okoli 10 hektarov, površina sestojev asociacije Seslerio-Fage- tum pa vsaj 5 ha in jo lahko prikažemo tudi na vegetacijskih kartah v manj podrobnem merilu (slika 7). Nedvomno so v teh sestojih v preteklosti gospodarili, najbrž tudi pasli drobnico in je njihova zdajšnja podoba precej spremenjena. Domačini na kmetijah Bezov-njak, ki je pod rastiščem jesenske vilovine in Sedov-nik, ki je nad njim, so nam zagotovili, da v obdobju zadnjih petdeset let tam ni bilo paše. Kljub temu je na vegetacijski karti izpred skoraj štiridesetih let (Ma-rinček, Püncer et Zupančič 1977) del Oferije, kjer smo nedavno naredili fitocenološke popise s prevladujočim črnim gabrom v drevesni plasti, še označen kot negozdna površina. Vrstna sestava asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum na severnem robu njenega areala je nekoliko obubožana v smislu diagnostičnih vrst. To poznamo tudi iz površin v južnih Julijskih Alpah (Dakskobler 1991), kjer prav tako nismo več našli ene izmed diagnostičnih vrst, Lathyrus venetus. Če primerjamo floristično sestavo sestojev nad Bezovnja-kom s sintezno tabelo asociacije Seslerio autumnalis--Fagetum (Dakskobler 1997, tabela 6), najdemo v njej večino vrst, ki se pojavljajo tudi v drugih oblikah te asociacije. Kot mogoči razlikovalnici lahko omenimo vrsti Orchis pallens in Genista januensis. Obe kažeta na določeno podobnost s toploljubnim bukovjem na do-lomitni podlagi, ki ga uvrščamo v asociacijo Ostryo--Fagetum. Stik in podobnosti sestojev dveh toploljub-nih bukovih asociacij (Seslerio autumnalis-Fagetum in Ostryo-Fagetum) v južnih Julijskih Alpah smo obravnavali pred leti (Dakskobler 1991: 37-39), in takratne ugotovitve lahko prenesemo tudi na prigorje Savinjskih Alp. Zato je kljub splošni floristični podobnosti bukove sestoje s prevladujočo jesensko vilovino v zeliščni plasti smiselno uvrščati v asociacijo Seslerio au-tumnalis-Fagetum. Poleg jesenske vilovine v gozdovih nad Bezovnjakom uspeva še nekaj toploljubnih vrst, ki so v prigorju Savinjskih Alp in v tem delu Slovenije sploh razmeroma redke, in ki tudi kažejo na precej toplo krajevno podnebje. Take vrste so na primer Quercus pubescens, Crataegus laevigata, Piptatherum virescens in Melica ciliata. Gozdne sestoje asociacij Se-slerio autumnalis-Fagetum in Seslerio autumnalis-Ost-ryetum v Oferiji nad Bezovnjakom lahko v fitogeograf-skem smislu obravnavamo kot posebnost zgornje Savinjske doline. Njihov zdajšnji status varovalnega gozda je zanje ustrezen. ACKNOWLEDGEMENTS - ZAHVALA Sincere thanks to Prof. Dr. Jurij Diaci and Mag. Vid Preložnik for their advice and information on the status of forest stands above the Bezovnjak homestead. We are grateful to Doc. Dr. Tinka Bačič for the quota- tion of Milan Prešeren's herbarium sheet in LJU and to Academician Dr. Mitja Zupančič and Dr. Lado Kutnar for their review of the text, comments, corrections and advice. English translation by Andreja Šalamon Verbič. REFERENCES - LITERATURA Accetto, M., 1998: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Kočevske. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 56 (3): 157167. Accetto, M., 1999 a: Floristična in vegetacijska opazovanja v ostenjih severovzhodne Kostelske. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 57 (1): 3-22. Accetto, M., 1999 b: Novo in neznano o rastlinstvu in rastju z območja nad Srebotnikom ob Kolpi. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 57 (9): 368-380, Ljubljana. Accetto, M., 2010: Rastlinstvo Iškega Vintgarja. Praprotnice in semenke. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (4): 5-149. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auf., Springer Verlag, Wien-New York, 865 pp. Buser, S., 2009: Geološka karta Slovenije 1:250.000. Geological map of Slovenia 1.250,000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana. Cegnar. T, 1998: Temperatura zraka. In: Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Državna založba Slovenije, Ljubljana, pp. 100-101. Dakskobler, I.,1991: Gozd bukve in jesenske vilovine - Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht. 1950) M. Wraber (1957) 1960 v submediteransko-predalpskem območju Slovenije. Scopolia (Ljubljana) 24: 1-53. Dakskobler, I., 1997: Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 38 (8): 165-255. Dakskobler, I., 2013: Phytosociological characteristics of beech forests in the colline belt of the sub-Mediterranean region of Slovenia. Hrvatska misao (Sarajevo) 17 (1) / 13 (61) nova serija sv. 46: 173-189. Maarel van der, E., 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. Vegetatio 39 (2): 97-114. Marinček, L., I. Puncer & M. Zupančič, 1977: Vegetacijska in rastiščna analiza za območje gozdnogospodarske enote Ljubno (zasebni sektor). Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU, Ljubljana (Elaborat, 71 pp. + vegetacijska karta v merilu 1:10.000). Marinček, L. & U. Šilc, 1997: A new subass. of dinaric altimontane beech forest Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinček et al. 1993 var. geogr. Calamintha grandiflora Marinček 1996 seslerietosum autumnalis from Mt. Snežnik. Annales (Koper)11: 25-32. Martinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 91-166. Martinčič, A., 2011: Seznam jetrenjakov (Marchanthiophyta) in rogovnjakov (Anthocerotophyta) Slovenije. Annotated Checklist of Slovenian Liverworts (Marchanthiophyta) and Hornworts (Anthocerotophyta). Scopolia (Ljubljana) 72: 1-38. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. Mioč, P., 1983: Tolmač za list Ravne na Koroškem L 33-54. Osnovna geološka karta 1:100 000. Beograd, 69 s. Mioč, P. & M. Žnidarčič 1983: Osnovna geološka karta SFRJ. Ravne na Koroškem 1:100000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Ogrin, D., 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik (Ljubljana) 68: 39-56. Ogrin, D., 1998: Podnebje. In: Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Državna založba Slovenije, Ljubljana, pp. 110-111. Paulin, A., 1902: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam 2. Centuria III et IV. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains II. Otto Fischer, Ljubljana, pp.: 105-214. Podani, J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest, 53 pp. Praprotnik, N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji. Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana (Doktorska disertacija, 234 pp.). Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Suppan, U., J. Prügger & H. Mayrhofer, 2000: Catalogue of the lichenized and lichenicolous fungi of Slovenia. Bibliotheca Lichenologica 76: 1-215. Šilc, U. & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113-164. Urbančič, M., P. Simončič, T. Prus & L. Kutnar, 2005: Atlas gozdnih tal. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarski vestnik & Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana.100 pp. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199. Wulfen, F. X., 1858: Flora norica phanerogama. (Herausg. E. Fenzl & R. Graf). Wien. XIV + 816 pp. Zupančič, B., 1998: Padavine. In: Fridl, J., D. Kladnik, M. Orožen Adamič & D. Perko: Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Državna založba Slovenije, Ljubljana, pp. 98-99. Zupančič, M., L. Marinček, A. Seliškar & I. Puncer, 1989: Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia (Bologna) 13: 89-98. Table 1: Stands of the associations Seslerio autumnalis-Fagetum (SF), Seslerio autumnalis-Ostryetum (SO) and Fraxino orni-Ostry-etum carpinifoliae (FO) in the Upper Savinja Valley Preglednica 1: Sestoji asociacij Seslerio autumnalis-Fagetum (SF), Seslerio autumnalis-Ostryetum (SO) in Fraxino orni-Ostryetum carpinifoliae (FO) v Zgornji Savinjski dolini OF OF FS QP Number of releve (Zaporedna številka popisa) 1 2 3 4 5 Database number of releve (Delovna številka popisa) 249093 249095 249094 249097 249096 Elevation in m (Nadmorska višina v m) 660 660 660 615 650 Aspect (Lega) W SE SE SW SSE Slope in degrees (Nagib v stopinjah) 25 35 40 35 30 Parent material (Matična podlaga) A A A A A Soil (Tla) R R R R R Stoniness in % (Kamnitost v %) 20 15 40 30 30 Cover in % (Zastiranje v %) : Upper tree layer (Zgornja drevesna plast) E3b 70 90 80 90 80 Lower tree layer (Spodnja drevesna plast) E3a 20 Shrub layer (Grmovna plast) E2 10 5 20 20 15 Herb layer (Zeliščna plast) E1 80 90 60 70 70 Moss layer (Mahovna plast) E0 10 5 20 10 20 Maximum height of tress (Največja drevesna višina) m 17 16 12 12 10 Maximum diameter of trees (Največji prsni premer dreves) cm 35 25 20 30 25 Number of species (Število vrst) 53 45 53 47 52 Releve area (Velikost popisne ploskve) m2 200 200 200 200 200 Date of taking releve (Datum popisa) 7/9/2013 7/9/2013 7/ 9/2013 7/ 9/2013 7/9/2013 is lri.nl, Rastne značilnosti črnega topola Na raziskovalnih objektih »Rečna terasa« in »Otok«, ki ob reki Savi predstavljata sestoja v razvojni fazi debe-ljaka in drogovnjaka, smo za raziskave dendrometrič-nih značilnosti na celotni površini objektov naključno izbrali 34 dreves črnega topola. Vzorec sestavljajo nadrasla oziroma sorasla drevesa različnih starosti. Vsa vzorčena drevesa smo na terenu označili s številkami in njihove lokacije na terenu posneli z ročno napravo Garmin GPSmap 60CSx. Na posameznem poskusnem objektu smo izmerili višine dreves in premere debel na višini 1,3 m za 20 dreves črnega topola na objektu »Rečna terasa« in 14 dreves črnega topola na objektu »Otok«. Meritve smo opravili po zaključku vegetacijske dobe leta 2006 in leta 2013. Meritve dreves v letih 2006 in letu 2013 so bile opravljene na istih drevesih. Za meritve premerov debel smo uporabili merilni trak (Pi-meter). Višine dreves smo merili z elektronskim višinomerom Vertex, ki deluje s pomočjo ultraz- vočnega signala. Debeline in višine dreves, ki smo jih izmerili na posameznem raziskovalnem objektu, smo medsebojno primerjali za leti 2006 in 2013. Izračunali smo povprečni letni višinski prirastek (v nadaljevanju Hpri) in povprečni letni debelinski prirastek (v nadaljevanju DPRI) v preučevanem sedemletnem obdobju. Osutost krošenj črnega topola Za oceno osutosti krošenj črnega topola smo na obeh raziskovalnih objektih zajeli ista drevesa kot pri den-drometričnih značilnostih. Osutost smo ocenili na 5 % natančno po standardni metodi (Kovač s sod. 2007, modif. za črni topol). Vzorčena drevesa smo po lokacijah objektov »Rečna terasa« in »Otok« razvrstili v štiri razrede po stopnjah vitalnosti oziroma osutosti kro-šenj, in sicer: na drevesa z vitalno krošnjo (osutost od 0 % do 25 %), srednje poškodovano krošnjo (osutost od 26 % do 50 %), močno poškodovano krošnjo (osutost od 51 % do 75 %) in drevesa z zelo močno poškodovano krošnjo (osutost od 76 % do 100 %). Popis osutosti smo opravili ob koncu julija 2007, to je v prvem letu meritev temperaturnih razmer. Linearno povezanost spremenljivk osutost krošnje črnega topola in premer debla na višini 1,3 m smo ugotavljali s Pearsonovim koeficientom korelacije (r). Vegetacijske značilnosti na izbranih rastiščih Vegetacijo smo preučevali v skladu s standardno srednjeevropsko metodo (Braun-Blanquet 1964). Poimenovanje rastlinskih vrst je v skladu z Malo floro Slovenije (Martinčič 2007), rastlinskih združb pa s Seznamom vegetacijskih sintaksonov v Sloveniji (Šilc & ČARNI 2012). Vegetacijske popise smo opravili na raziskovalnih objektih oz. ploskvah »Otok« (popis 1) in »Rečna terasa« (popis 3), kjer smo merili tudi temperaturo, ter na objektu »Borovje« (popis 2). Poleg tega pa smo naredili še dva popisa, in sicer na aluvialni terasi v bližini merilne ploskve »Rečna terasa«. Popise smo izbrali tako (preglednica 3), da ležijo v premici, ki je pravokotna na tok reke Save. Popis 5 leži neposredno ob reki, popis 3 je vzorčen na merilni ploskvi »Rečna terasa«, točki 4 in 2 pa sta bolj oddaljeni od reke, pri čemer popisna točka 2 leži v više ležečem borovem gozdu, na raziskovalnem objektu »Borovje«. Temperatura zraka Meritve temperature zraka in tal smo opravljali na raziskovalni ploskvi velikosti 10 m x 10 m v osrednjem delu raziskovalnega objekta »Otok«, na raziskovalni ploskvi velikosti 20 m x 20 m v osrednjem delu objekta »Rečna terasa« in na raziskovalni ploskvi velikosti 10 m x 10 m na negozdnem raziskovalnem objektu »Travnik«. Temperaturo zraka smo v obdobju od 1.3.2007 do 31.12.2012 merili z avtomatskimi registratorji temperature «i-button» (Dallas semiconductor) v zaklonu na 2 m višine, ki so beležili 15-minutne vrednosti. Regi-stratorji temperature v zaklonih so bili na raziskovalnih ploskvah nameščeni v skladu z navodili ICP Forests (Raspe s sod. 2010). Za registratorje temperature je bil v okviru Slovenskega meteorološkega foruma na Agenciji republike Slovenije za okolje (ARSO) opravljen postopek kalibracije za temperaturo zraka (Si-njur & Vertačnik 2007). Pri dnevnih temperaturah zraka je bil ugotovljen odklon med avtomatskimi regi-stratorji temperature in avtomatsko meteorološko postajo za največ ± 0,2 °C. Za dnevne in urne temperature zraka smo ugotavljali povprečne, minimalne in maksimalne vrednosti. Linearno povezanost posameznih spremenljivk za različne ploskve smo ugotavljali s Pearsonovimi koeficienti korelacije (r), s Studentovim t-testom pa smo testirali razlike povprečnih vrednosti posameznih spremenljivk med ploskvami (Statsoft Inc. 2011). Enako je potekala tudi primerjava dnevnih temperatur zraka, merjenih na referenčni merilni ploskvi »Travnik« z vrednostmi za Klimatološko postajo Ljubljana v obdobju 1.3.2007 do 31.12.2012 (arhiv ARSO). Kazalniki temperaturnega stresa Iz merjenih temperatur zraka smo izračunali kazalnike temperaturnega stresa na raziskovalnih ploskvah ter jih primerjali s tistimi na Klimatološki postaji Ljubljana (ARSO). Ugotavljali smo naslednje kazalnike temperaturnega stresa: - število dni s spomladansko slano: št. dni v mesecu aprilu in maju, ko minimalne dnevne temperature padejo pod 0 °C (BayForKlim 1996); - zadnja spomladanska slana: datum oz. julijanski dan (DOY) v mesecih april in maj, ko minimalne dnevne temperature padejo pod 0 °C (Žust 2009); - prva jesenska slana: datum oz. julijanski dan (DOY) v mesecih september in oktober, ko minimalne dnevne temperature padejo pod 0 °C (Žust 2009); - spomladanski prag + 5 °C: datum oz. julijanski dan (DOY) v mesecih april in maj, ko minimalne dnevne temperature vsaj 6 zaporednih dni presežejo + 5,0 °C (Žust 2009); - jesenski prag + 5 °C: datum oz. julijanski dan (DOY) v mesecih september in oktober, ko minimalne dnevne temperature vsaj 6 zaporednih dni padejo pod + 5,0 °C(Žust 2009); - dolžina vegetacijskega obdobja nad pragom + 5 °C je definirana z nastopom spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga: število dni v letu z minimalnimi temperaturami zraka nad + 5,0 °C (žust 2009). Temperatura tal Temperaturo tal smo merili s prenosnim merilnikom za temperaturo tal (Voltcraft DET1R Penetration Thermometer) na globini 0-10 cm v obdobju od 1.3.2007 do 31.12.2007. Meritve smo opravljali na vsaki izmed raziskovalnih ploskev na treh mestih. Meritve so potekale na 14 dni oziroma mesečno. REZULTATI Rastne značilnosti črnega topola Mediana višine vzorčenih dreves črnega topola na raziskovalnem objektu »Rečna terasa« je znašala v letu 2006 24,4 m in v letu 2013 26,3 m. V primerjavi z raziskovalnim objektom «Otok« je bila v letu 2006 višina dreves na objektu »Rečna terasa« višja za 45 % in v letu 2013 za 30 %. Mediana prsnih premerov debel na raziskovalnem objektu »Rečna terasa« je znašala 52,3 cm v letu 2006 in 54,1 cm v letu 2013 ter je bila za 62 % oziroma 58 % večja kot na objektu »Otok«. 2DOÖ 2013 CHofc t Island 2006 201-3- Rečna terana River terrace Median ■ -i 2006 25%-75% Ncfi-O^kf Range Slika 3: Višine dreves črnega topola na raziskovalnih objektih »Rečna terasa« in »Otok«, merjene v letih 2006 in 2013, s prikazom kvartilov 25 % - 75 % Figure 3: Height of black poplar trees at research sites »River terrace« and »Island«, measured in 2006 and 2013, including quartile range 25 % - 75 % Slika 4: Premer dreves črnega topola na prsni višini debla 1,3m na raziskovalnih objektih »Rečna terasa« in »Otok« v letih 2006 in 2013, s prikazom kvartilov 25 % - 75 %, osamelcev in skrajnih vrednosti Figure 4: Diameter at breast height of black poplar trees at research sites »River terrace« and »Island«, measured in 2006 and 2013, including quartile range 25 % - 75 %, outliers and extremes Na raziskovalnem objektu »Otok« je bila ekstre-mna vrednost prsnega premera debla 51,0 cm v letu 2006 in 61,3 cm v letu 2013 (slika 4). To vzorčeno drevo, v letu 2006 je visoko 21,0 m, v letu 2013 pa 23,4 m, se močno razlikuje od vseh drugih dreves v sestoju, tako po debelini kot višini (preglednica 2). Raste na zgornjem območju raziskovalnega objekta ob rečni brežini v oddaljenosti 10 m od strnjenega sestoja mehkih listavcev s črnim topolom, ki je v razvojni fazi drogov-njaka. Na raziskovalnem objektu »Rečna terasa« pa je imel črni topol osamelec v letu 2006 prsni premer debla 82,0 cm in višino 28,5 m (slika 4). Na raziskovalnem objektu »Rečna terasa« je bila povprečna višina vzorčenih črnih topolov v letu 2006 23,2 m, v letu 2013 pa 25,3 m. Povprečen premer debel na prsni višini je bil 49,3 cm v letu 2006, v letu 2013 pa 52,7 cm. Na objektu »Rečna terasa« je bila povprečna višina vzorčenih dreves črnih topolov v razmerju glede na »Otok« 1:1,72, v letu 2006 ter 1:1,45 v letu 2013. Povprečen prsni premer je bil v razmerju 1:2,35 v letu 2006 ter 1:2,04 v letu 2013. Porazdelitvi višin in prsnih premerov dreves sta bolj variabilni na raziskovalnem objektu »Otok« kot na objektu »Rečna terasa«. Iz koeficienta variacije je razvidno, da je bila porazdelitev izmerjenih prsnih premerov dreves na objektu »Otok« mnogo bolj variabilna (46 % in 43 %) kot na objektu »Rečna terasa« (29 % in 26 %) v letih 2006 in 2013, medtem ko je bila porazdelitev višin bolj variabilna na objektu »Otok« le v letu 2006 (30 % vs. 19 %), v letu 2013 pa že podobno variabilna kot na objektu «Rečna terasa« (21 % vs. 15 %). Preglednica 2: Prikaz dendrometričnih značilnosti vzorčenih dreves črnega topola na raziskovalnih objektih »Otok« in »Rečna terasa« v letu 2006 in 2013. H je višina (m); Dj 3 je premer dreves na višini debla 1,3 m (cm); HPRI je povprečni letni višinski prirastek v letih od 2006 do 2013 (m); DPRI je povprečni letni debelinski prirastek v letih od 2006 do 2013 (cm) Table 2. Presentation of dendrometric characteristics of black poplar sample trees on research plots »Island« and »River terrace« in 2006 and 2013. Legend: H - height (m); D - diameter of trees at height of 1.3 m (in cm); HPRI - average annual increment of height in the 2006 - 2013 period (in m); D - average diameter increment in the same period (in cm) Raziskovalni objekt / Research plot Otok / Island Rečna terasa / River terrace Parameter H (m) H hpri (m) D13 (cm) dpri (cm) H (m) H hpri (m) D13 (cm) dpri (cm) Leto / Year 2006 2013 2006 2013 2006 2013 2006 2013 Min. 8,0 10,9 0,3 9,0 13,0 1,0 16,3 19,2 0,1 18,1 24,5 0,1 Max. 21,0 23,4 1,4 51,0 61,3 1,5 28,5 30,4 0,8 82,0 83,9 1,3 Mediana / Median 13,4 18,5 0,5 20,0 22,8 0,6 24,4 26,3 0,3 52,3 54,1 0,4 Aritmetična sredina / Mean 13,5 17,5 0,6 21,0 25,8 0,7 23,2 25,3 0,3 49,3 52,7 0,5 Koeficient variacije (%) / Coefficient of variation 30 21 56 46 43 56 19 15 62 29 26 64 Mediana povprečnega letnega višinskega prirastka (Hpri) na raziskovalnem objektu »Otok« znaša 0,5 m in je za 40 % večja kot na raziskovalnem objektu »Rečna terasa«. Mediana povprečnega letnega debelinskega prirastka (DPRI) na objektu »Otok« znaša 0,6 cm in je za 20 % večja kot na raziskovalnem objektu »Rečna terasa«. V sedemletnem obdobju preučevanja je povprečni letni višinski prirastek na raziskovalnem objektu »Otok« značilno večji kot na objektu »Rečna terasa« (p <0,01), medtem ko je povprečni letni debelinski prirastek enak kot na objektu »Rečna terasa« pri stopnji tveganja a =0,05. Obe porazdelitvi vrednosti sta podobno variabilni. Osutost krošenj dreves evropskega črnega topola Osutost vzorčenih dreves črnega topola se veča z naraščanjem premera dreves (r = 0,566***) (slika 5). Posledično je osutost krošenj vzorčenih dreves črnega topola bolj izrazita na raziskovalnem objektu »Rečna terasa«, kjer prevladujejo drevesa z večjimi premeri kot na objektu »Otok«, kjer so premeri dreves v prsni višini debla v povprečju manjši od 30 cm. Slika 5: Linearna odvisnost med prsnim premerom dreves črnega topola na višini debla 1,3 m (cm) ter osutostjo krošenj (%) na raziskovalnih objektih »Rečna terasa« in »Otok« v letu 2006 Figure 5: Linear correlation for diameter at breast height (cm) of black poplar trees and crown defoliation (%) at research sites »River terrace« and »Island«, measured in 2006 Povprečna osutost vzorčenih dreves črnega topola je na raziskovalnem objektu »Rečna terasa« 43,3 % in 20,7 % na objektu »Otok«. Pri upoštevanju, da je mediana najboljši kazalec centralne tendence tudi za uni-modalne deformirane - na levo ali desno potegnjene porazdelitve, sklepamo, da je srednja vrednost osutosti drevesnih krošenj na objektu »Otok« precej manjša kot na objektu »Rečna terasa«. Enako velja tudi za primerjavo obeh najdebelejših vzorčenih drevesih črnega topola na preučevanih objektih. Obe drevesi z največjo vrednostjo prsnega premera imata na objektih »Otok« in »Rečna terasa« zelo različno stopnjo osutosti krošnje. Krošnja topola na objektu »Otok« je vitalna (20-odstotna osutost), medtem ko je krošnja topola na objektu »Rečna terasa« zelo močno poškodovana (85-odstotna osutost). Na objektu »Rečna terasa« ima 40 % vzorčenih dreves vitalno krošnjo, 25 % srednje poškodovano, 10 % močno poškodovano in 25 % zelo močno poškodo- vano krošnjo. Na objektu »Otok« ima 71 % dreves vitalno krošnjo in 29 % srednje poškodovano krošnjo, medtem ko dreves z močno in zelo močno poškodovano krošnjo nismo opazili. Iz koeficienta variacije je razvidno, da je porazdelitev osutosti drevesnih krošenj bolj variabilna na raziskovalnem objektu »Rečna terasa« (67 %) kot na objektu «Otok« (41 %)«. Vegetacijske značilnosti na izbranih rastiščih V poplavnem območju reke Save smo v izbranih poplavnih gozdovih ugotovili (preglednica 3), da se črni topol pojavlja v ploskvi »Otok« (popis 1), v sestojih ob reki Savi in na aluvialni terasi (popisi 3-5), medtem ko ga ni višje na aluvialni terasi v obrežnih rdečeborovjih (popis 2). Črni topol se pojavlja vedno le v zgornji drevesni plasti. Nismo ga našli v zeliščni grmovni in pod-stojni drevesni plasti in se v obravnavanih poplavnih gozdovih ne pomlajuje. Sestoji neposredno ob reki so enoplastni, medtem ko se v sestojih, ki so bolj oddaljeni od reke, oblikujeta dve plasti. Drevesna plast v poplavnem gozdu na ploskvi »Otok« je enoplastna in jo gradita Populus nigra in Salix purpurea. V grmovni plasti poleg pionirskih drevesnih vrst, kot sta Salix eleagnos in Salix purpurea, najdemo tudi nekatere drevesne vrste, ki nakazujejo nadaljnji razvoj vegetacije, kot sta Carpinus betulus in Quercus petraea. Popis neposredno ob reki Savi na ploskvi »Rečna terasa« (popis 5) je prav tako enoplasten, kjer je v drevesni plasti Populus nigra in Salix eleagnos, v grmovni plasti pa ni drevesnih vrst, ki bi nakazovale nadaljnji razvoj vegetacije, kot na objektu »Otok«. V osrednjem delu sestoja na ploskvi »Rečna terasa« (popisa 3 in 4) je razvit dvoslojen sestoj, kjer v nadstoj-ni plasti dominira Populus nigra, v podstojni pa so številne vrste, ki nakazujejo na boljše rastiščne razmere, to so Alnus incana, Fraxinus excelsior, Acer negundo, Acer pseudoplatanus, poleg pionirskih vrst, ki so vezane na pogoste poplave, kot sta vrsti Salix eleagnos in Salix purpurea. Više na aluvialni terasi na ploskvi »Borovje«, kjer prevladujejo rdečeborovja, dominira Pinus sylvestris, poleg njega se v podstojni drevesni plasti pojavljajo tudi Fraxinus excelsior, Tilia cordata in Quercus pe-trea. V grmovni plasti smo zabeležili v popisih številne grmovne vrste. Na ploskvah »Otok« (popis 1) in »Rečna terasa«, ki leži neposredno ob reki Savi (popis 5), so pogostejše pionirske vrste, na primer Salix eleagnos, Salix purpurea, višje na terasi (popisa 3 in 4) se pojavljajo vrste, ki jih najdemo v mezofilnih listnatih gozdovih ali na njihovih robovih, kot sta Lonicera caprifo-lium in Ligustrum vulgare ter še nekatere druge. Zeliščno plast grade v glavnem nitrofilne vrste: Aegopodium podagraria, Galium aparine, Urtica dioica in številne druge. Te vrste so neposredno ob reki Savi nekoliko manj zastopane (popisa 1 in 5), zelo bujno pa se razvijejo na globokih tleh rečne terase, medtem ko jih na plitvih tleh v borovju (popis 2) ne najdemo veliko. Z oddaljenostjo od reke se povečuje število vrst mezofilnih listnatih gozdov, kot so Omphalodes verna, Lamium orvala, Salvia glutinosa idr. V borovju se pojavljajo predvsem vrste, ki so značilne za plitva tla na karbonatih, npr. Brachypodium rupestre, Euphorbia cypsrissias, Centaurea scabiosa. Na raziskovalni ploskvi »Otok« (popis 1) so tudi številne travniške vrste (Poa pratensis, Festuca pratensis, Daucus carota). V tem območju se pojavijo tudi invazivne zeliščne vrste, in sicer neposredno ob reki, na območju pogostih poplav zlasti na ploskvi »Otok« in spodnjem delu ploskve »Rečna terasa« (popisa 1 in 5). Pogoste so tiste, ki uspevajo na plitvejših, inicialnih tleh, kot sta Impa-tiens glandulifera in Solidago gigantea. Na globljih tleh ploskve »Rečna terasa« (popisa 3 in 4) pa je vrsta Fallo-pia japonica. Na celotnem območju so številni drugi neofiti oz. invazivne vrste, kot so Heliathemum tuberosum, Rudbeckia laciniata, Robinia pseudacacia. Preglednica 3: Sinoptična tabela drevesnih vrst v izbranih gozdnih sestojih. Legenda: t1 je zgornji drevesni sloj, t3 je spodnji drevesni sloj, s1 je grmovni sloj, h1 je pritalna vegetacija Table 3: Synoptic table of woody species in selected stands. Legend: t1 - upper tree layer, t3 lower tree layer, s1 - shrub layer, hl - herb layer Raziskovalna ploskev / Research plot Ploskev »Otok« / Plot »Island« Ploskve »Rečna terasa« / Plots »River terrace« Ploskev »Borovje« / Plot »Pine stand« Vegetacijski popis / Releve 1(*) 5" 3" 4" 2(*) Populus nigra t1 3 1 3 3 Salix eleagnos t1 2 Salix eleagnos t3 + 1 Salix eleagnos s1 + 1 Fraxinus excelsior t1 + Fraxinus excelsior t3 + Fraxinus excelsior s1 + + Fraxinus excelsior hl + + Salix purpurea t1 + Salix purpurea t3 1 Salix purpurea s1 + 1 Salix purpurea hl + Alnus incana t3 2 + Alnus incana s1 + Alnus incana hl + Pinus sylvestris t1 3 Pinus sylvestris s1 + Acer negundo t3 + 1 Acer negundo s1 + Acer pseudoplatanus t3 + Acer pseudoplatanus s1 1 Acer pseudoplatanus hl + + Carpinus betulus s1 1 + Carpinus betulus t1 + Carpinus betulus hl + Carpinus betulus t3 1 Tilia cordata s1 1 1 Tilia cordata t3 2 Quercus petraea s1 + Quercus petraea t3 + Tilia platyphyllos s1 + Tilia platyphyllos hl + Tilia platyphyllos t3 + Robinia pseudacacia s1 + Robinia pseudacacia hl + Salix fragilis s1 + Prunus avium s1 1 Picea abies s1 + Acer platanoides hl + Acer campestre hl + Quercus sp. s1 1 Fagus sylvatica hl + Opomba: (*) Opis lokalitet: Popis 1: Ploskev »Otok«,11.4.2007, nadmorska višina 302 m, velikost popisne ploskve 100 m2, pokrovnost plasti: drevesna 30 %, grmovna 50 %, zeliščna 80 %, mahovna 0 %, število vrst v popisu 41. Popis 2: Ploskev »Borovje«, 11.4.2007, nadmorska višina 300 m, velikost popisne ploskve 400 m2, pokrovnost plasti: drevesna 50 %, grmovna 50 %, zeliščna 100 %, mahovna 10 %, število vrst v popisu 54. Popis 3: Ploskev »Rečna terasa«, obrežni gozd, pri točki za merjenje temperature, 11.4.2007, nadmorska višina 296 m, velikost popisne ploskve 300 m2, pokrovnost plasti: drevesna 50 %, grmovna 30 %, zeliščna 95 %, število vrst v popisu 45. Popis 4: Ploskev »Rečna terasa«, obrežni gozd, od točke za merjenje temperature v smeri rečne terase (stran od reke), 11.4.2007, nadmorska višina 296 m, velikost popisne ploskve 400 m2, pokrovnost plasti: drevesna 40 %, grmovna 30 %, zeliščna 100 %, mahovna 0 %, število vrst v popisu 47. Popis 5: Ploskev »Rečna terasa«, vrbovja s topoli, levo od poti, tik nad reko Savo, 11.4.2007, nadmorska višina 295 m, velikost popisne ploskve 100 m2, pokrovnost plasti: drevesna 30 %, grmovna 50 %, zeliščna 80 %, število vrst v popisu 41. Note: (*) Description of localities: Releve 1: Plot »Island«, 11.4.2007, altitude 302 m, plot size 100 m2, cover layers: trees 30%, shrubs 50%, herbs 80 %, moss 0%, number of species per releve 41. Releve 2: Plot »Pine stand«, 11.4.2007, altitude 300 m, plot size 400 m2, cover layers: trees 50%, shrubs 50%, herbs 100%, moss 10%, number of species per releve 54. Releve 3: Plot »River terrace«, riparian forest, at temperature measuring point, 11.4.2007, altitude 296 m, plot size 300 m2, cover layers: trees 50%, shrubs 30%, herbs 95%, number of species per releve 45. Releve 4: Plot »River terrace«, riparian forest, from temperature measuring point in direction of the river terrace (away from the river), 11.4.2007, altitude 296 m, plot size 400 m2, cover layers: trees 40%, shrubs 30%, herbs 100%, moss 0%, number of species per releve 47. Releve 5: Plot »River terrace«, willows with poplars, left from the path, just above the Sava river, 11.4.2007, altitude 295 m, plot size 100 m2, cover layers: trees 30%, shrubs 50%, herbs 80%, number of species per releve 41. Temperatura zraka V obdobju meritev so bile na Klimatološki postaji Ljubljana povprečne dnevne temperature zraka najvišje v letu 2007 (13,4 °C), najnižje pa v letu 2010 (10,7 °C) (slika 6). Na raziskovalni ploskvi »Rečna terasa« so bile povprečne dnevne temperature zraka najvišje v letu 2007 (11,6 °C), na »Otoku« v letu 2011 (13,8 °C), na »Travniku« pa v letu 2010 (12,3 °C). Najnižje povprečne dnevne temperature zraka smo izmerili leta 2008 na raziskovalnih ploskvah »Rečna terasa« (8,7 °C), »Otok« (9,7 °C) in »Travnik« (9,7 °C). Povprečna dnevna temperature zraka je bila v opazovanem obdobju najnižja na ploskvi »Rečna terasa« (10,0 °C), sledita »Travnik« (10,8 °C) in Klimatolo- Slika 6: Povprečne dnevne temperature zraka na raziskovalnih ploskvah »Rečna terasa«, »Otok«, »Travnik« in na Klimatološki postaji Ljubljana (vir: ARSO) v obdobju od 1.3.2007 do 31.12.2012 Figure 6: Mean daily air temperatures at research plots »River terrace«, »Island«, »Meadow« and Climatological Station Ljubljana (ARSO archive) from 1.3.2007 to 31.12.2012 ška postaja Ljubljana (11,8 °C), najvišja pa na ploskvi »Otok« (12,0 °C) (slika 6). Največji razpon povprečnih dnevnih temperatur zraka smo zabeležili na ploskvi »Travnik« (med -16,1 °C in 38,5 °C), sledita ji »Rečna terasa« (med - 16,0°C in 38,0°C) in »Otok« (med -14,7 °C in 37,7 °C), najmanjši razpon pa smo izmerili na Klimatološki postaji Ljubljana (med -13,1 °C in 37,1 °C). Linearna povezanost dnevnih temperatur zraka je bila največja na ploskvah »Rečna terasa« in »Travnik« (r = 0,999***), sledita »Otok« in »Travnik« (r = 0,996***) ter »Rečna terasa« in »Otok« (r = 0,995***). Pearsonov koeficient korelacije (r) med povprečnimi dnevnimi temperaturami zraka na Klimatološki postaji Ljublja- na (ARSO) in »Travniku« je bil 0,992***, enako tudi za »Otok«, za »Rečno teraso« pa je r znašal 0,991***. Razlike v dnevnih temperaturah zraka med ploskvami »Rečna terasa«, »Otok« in »Travnik« so statistično značilne pri stopnji tveganja p < 0,01 (preglednica 3). Povprečne dnevne temperature zraka na Klima-tološki postaji Ljubljana (ARSO) so statistično značilno različne (pri stopnji tveganja p < 0,01) od temperatur zraka na ploskvah »Rečna terasa« in »Travnik«. Nismo pa ugotovili statistično značilnih razlik med povprečnimi dnevnimi temperaturami zraka na ploskvi »Otok« in Klimatološko postajo Ljubljana (ARSO) (preglednica 4). Slika 7: Povprečne, minimalne in maksimalne dnevne temperature zraka na raziskovalnih ploskvah »Rečna terasa«, »Otok«, »Travnik« in na Klimatološki postaji Ljubljana (vir: ARSO) v obdobju 1.3.2007 do 31.12.2012 Figure 7: Mean, minimum and maximum daily air temperatures at research plots »River terrace«, »Island«, »Meadow« and Climatological Station Ljubljana (ARSO archive) in the period from 1.3.2007 - 31.12.2012 Preglednica 4: Rezultati t-testa za razlike v povprečnih dnevnih temperaturah zraka na raziskovalnih ploskvah »Rečna terasa«, »Otok«, »Travnik« in na Klimatološki postaji Ljubljana v obdobju 1.3.2007 do 31.12.2012. Statistično značilni koeficienti so označeni s krepko pisavo (p < 0,05), p < 0,01 pa s poševno pisavo. Table 4: Results of the t-test for mean daily air temperatures at the research plots »River terrace«, »Island«, »Meadow« and Climatological Station Ljubljana in the period 1.3.2007 - 31.12.2012. Statistically significant coefficients are in bold (p < 0.05), for p < 0.01 in italics Var. 1 / Var. 2 Povprečje / Mean Var. 1 Povprečje / Mean Var. 2 t-value df p N Var. 1 N Var. 2 Rečna terasa / Otok River terrace / Island 10.0 12.0 -7.1 3098 0.000 1938 1162 Rečna terasa / Travnik River terrace / Meadow 10.0 10.8 -3.5 3772 0.001 1938 1836 Rečna terasa / Ljubljana River terrace / Ljubljana 10.0 11.8 -7.4 4069 0.000 1938 2133 Otok / Travnik Island / Travnik 12.0 10.8 3.9 2996 0.000 1162 1836 Otok / Ljubljana Island / Ljubljana 12.0 11.8 0.5 3293 0.612 1162 2133 Travnik / Ljubljana Meadow / Ljubljana 10.8 11.8 -3.8 3967 0.000 1836 2133 Kazalniki temperaturnega stresa V času intenzivnega olistanja so rastline najbolj občutljive in ranljive zaradi spomladanske slane (Howe s sod. 2000). Raspe s sodelavci (2010) navaja kot po- memben kazalnik temperaturnega stresa pojavljanje spomladanske slane, ki nastopi, če so v mesecih aprilu in maju minimalne dnevne temperature zraka enake ali nižje od 0 °C (BayForKlim 1996). V opazovanem obdobju je na obravnavanih ploskvah prišlo do pona- vljajoče se spomladanske slane vsako leto v aprilu, razen v letu 2009. Na Klimatološki postaji Ljubljana (ARSO) je bila spomladanska slana zabeležena le v prvi polovici aprila 2012 (slika 8). V mesecu maju spomladanske slane nismo zabeležili na nobeni ploskvi. Naj- večkrat je bila v obravnavanem obdobju spomladanska slana ugotovljena na ploskvi »Rečna terasa« (27 dni), sledita »Travnik« (22 dni) in »Otok« (22 dni), naj-manjkrat pa na Klimatološki postaji Ljubljana (3 dnevi v aprilu 2012). Slika 8: Število dni s spomladansko slano na raziskovalnih ploskvah »Rečna terasa«, »Otok«, »Travnik« in na Klimatološki postaji Ljubljana (vir: ARSO) v obdobju od 1.3.2007 do 31.12.2012 Figure 8: Number of days with late spring frost at research plots »River terrace«, »Island«, »Meadow« and Climatological Station Ljubljana (ARSO archive) in the period from 1.3.2007 - 31.12.2012 Dolžina vegetacijskega obdobja nad pragom + 5 °C je število dni v letu z minimalnimi temperaturami zraka nad + 5,0 °C (Žust 2009). Najdaljše vegetacijsko obdobje smo izračunali na Klimatološki postaji Ljubljana (ARSO) (222 dni), sledi ploskev »Otok« (213 dni), nato »Travnik« (182 dni), najkrajše vegetacijsko obdobje pa smo izračunali na ploskvi »Rečna terasa« (177 dni) (slika 9). Temperatura tal V merjenem obdobju so bile povprečne temperature tal na globini od 0 do 10 cm na raziskovalnih ploskvah »Rečna terasa« in »Otok« najvišje v letu 2010, in sicer na ploskvi »Rečna terasa« 13,7 °C ter »Otok« 14,4 °C. Najnižje temperature tal smo izmerili na omenjenih ploskvah v letu 2008, in sicer na raziskovalni ploskvi »Rečna terasa« 10,7 °C in »Otok« 11,1 °C (slika 10). Povprečne temperature tal od 0 - 10 cm globine so bile v merilnem obdobju od 1.3.2007 do 31.12.2012 na obeh ploskvah zelo podobne: na ploskvi »Otok« 12,3 °C, na ploskvi »Rečna terasa« 12,0 °C. Nismo ugotovili statistično značilnih razlik med merjenimi temperaturami tal na ploskvi »Otok« in »Rečna terasa«. Letna povprečja merjenih temperatur tal na ploskvi »Otok« so bila vsa leta za 0,5 °C višja kot na ploskvi »Rečna terasa«, razen leta 2007, ko je bilo letno povprečje merjenih temperatur tal višje na ploskvi »Rečna terasa« za 0,4 °C (slika 10). de*, i1 laland fiftfn? lore&a ! River Itirra«! [177) * TlavmL/Mudaw IjutHiana