CELJSKI TEDNIK
glasilo socialìstiche zveze delovnega ljudstva
CEUE, 18. FEBRUARJA 1966 — LETO XXI. — ŠT. 7. CENA 50
TUDI LETOS SO OBČANI KONJIŠKE OBČINE SVEČANO PROSLAVILI OBČINSKI
PRAZNIK. V OKVIRU PRAZNOVANJA SO ORGANIZIRALI SVEČANO AKADEMIJO,
FILATELISTI PA SO OBČANE PRESENETILI S PRIJETNO RAZSTAVO.
CENTRALNA PROSLAVA, KI SO SE JE UDELEŽILI PREDSTAVNIKI DRUŽBENO PO-
LITIČNEGA ŽIVLJENJA KONJIŠKE OBČINE TER POSLANCI, PA JE BILA TUDI LE-
TOS OB SKUPNI GROBNICI OBEŠENIH TALCEV V STRANICAH. (Na sliki) Foto: J.S.
Tolažba za
pustne dni?
Delavska univerza v Celju
organizira v prihodnjem ted-
nu dve zanimivi predavanji.
Tako bo predaval na pustni
torok (Celje bo letos ostalo
brez že tradicionalne maška^
rade Olepševalnega društva)
22. februarja ob 19,30. uri v
veliki dvorani Narodnega do-
ma direktor Etnografskega in-
stituta v Ljubljani dr. Boris
Kuhar o PUSTNIH OBIČAJIH
NA SLOVENSKEM. Predava-
telj bo pokazal nad 150 barv-
nih diapozitivov in barvni
film ter predvajal primerno
glasbo z magnetofonskega
traku. V sredo, dne 23. 2. pa
bo predaval ob 8. uri zjutraj
in ob 17. uri popoldne v veliki
dvorani Narodnega doma no-
vinar Tanjuga v Ljubljani
Franček Drenovec o Afriki.
Predavatelj bo pokazal nad
150 barvnih diapozitivov in
film. ob
OD KOD DOBITI DENAR ZA VZDRŽEVANJE?
CESTE III. REDA
Na pobudo skupnosti cestnih
podjetij Slovenije je pred dne-
vi cestno podjetje v Celju sklii-
calo razgovor o politiki in ii-
nanciranju za vzdrževanje cest
III. reda na območju Cestnega
podjetja Celje. Cestno podjetje
vzdržuje ceste v osmih občinah
in zato so se razgovora udele-
žili tudi predstavniki občinskih
skupščin.
Omrežje cest III. reda na ob-
močju celjskega Cestnega pod-
jetja meri 411 km, a od tega jih
je 378,5 km (92%) makadam-
skih in le 32,5 km modernizira-
nih. Direktor Cestnega podjetja
Stane Divjak je v uvodu po-
jasniil, da se je v zadnjih letih
financiranje za vzdrževanje cest
III. reda močno spremenilo, kaj-
ti poprej je za to skrbel okrajni
cestni sklad, medtem ko morajo
danes za večji del sredstev skr-
beti družbeno politične skupno-
sti (občine) iz svojih proraču-
nov.
Zaradi vsakoletne večje frek-
vence prometa in večje obre-
menitve cest ni bilo nikoli do-
volj sredstev za redno vzdrže-
vanje cest in posledica tega je,
da so ceste III. reda ponekod
v zelo slabem stanju. Ponekod
je položaj tako hud, da so av-
tobusna podjetja zagrozila, da
bodo ukinila redne avtobusne
proge. Družba je cestnim pod-
jetjem zaupala vzdrževanje cest
III. reda in tako so te ceste po-
stala njihova osnovna sredstva,
a družbeno-politične skupnosti
bi morale za vzdrževanje teh
cest zagatoviti potrebna sred-
stva. Lani je celjsko Cestno
podjetjç opravilo vsa vzdrže-
valna dela, kakoir jih je predvi-
deval načrt. Za .vzdrževanje so
porabili 281 milijonov dinarjev
oziroma 685.000 dinarjev na ki-
lometer. Letos bi za redno vzdr-
ževanje cest III. reda na območ-
ju celjskega cestnega podjetja
potrebovali 308 milijonov di-
narjev oziroma 750.000 dinarjev
za kilometer. K tej vsoti naj bi
družbeno-ipolitične skupnosti
prispevale 190 milijonov dinar-
jev.
Nekateri predstavniki občin-
sikih skupščin so v razgovoru
pojasnili, da letos ne bodo mc
gle njihove družbeno-politične
skupnosti zagotoviti vseh sred-
stev, ki bi bila potrebna za
vzdrževanje cest, četudi se za-
vedajo, da so ceste del družbe-
nega standarda. Po možnostih,
ki so jih nakazali predstavniki
občinskih skupščin, je razvidno,
primanjkovalo kakšnih 40 mi-
da bo letos za vzdrževanje cest
lijonov dinarjev. To pomeni, da
se letos vzdrževanje cest III.
reda ne bo moglo izboljšati ozi-
roma, da bo ponekod celo na
slabšem kot lani.
(Dalje na 2. strani)
SEMINAR ZA CLANE ROP V LAŠKEM
Vedno pripravljeni
Združenje rezervnih oficir- ¡
jev in podoficirjev v Laškem,
je te dni zaključilo petdnevni
seminar, na katerem, je preda- ?
val rezervni polkovnik Niko-
la Radoman. Predavanja so
bila namenjena zgolj stare-
šinskemu kadru, zato so vzbu-
dila pri članih združenja pre-
cejšnje zanimanje.
Hkrati s temi predavanji je
ob zaključku seminarja zdru-
ženje opravilo tudi redni letni
občni zbor. Razprava, ki jo je
siprožilo poročilo predsednika
oz. dosedanje delo združenja
rezervnih oficirjev in podofi-
cirjcv, je nakazala, da so lan-
ski program izobraževanja v
celoti   izpolnili.   Udeleženci.
občnega zbora so izrazili željo,
da bi s seminarskim izobra-
ževanjem nadaljevali, le da
morajo razčistiti še vprašanje
tistih članov združenja, ki se
predavanj zelo slabo ali pa
sploh ne udeležujejo. H
Člani združenja, ki se zave-
dajo pomembnosti izobraže-
vanja, so predlagali, da je
treba tudi pri tistih članih, ki
so samo na papirju, vzbuditi
interes za predavanja.
T. K.
Dve predavanji
MITJE RIBIČIČA
V okviru posebnih preda-
vanj Celjske delavske univer-
ze, namenjenih dijakom in
članom delovnh kolektivov/je.
v ponedeljek predaval v Ce-
lju Član ĆK ZKS Mitja Ribi-
čič o nacionalnih problemih v
luči sodobnih odnosov. Poslu-
šalci so z zanimanjem siprem-
Ijali izvajanja predavatelja.
Zanimiva so bila tudi vpraša-
nja, na katera je odgovoril.
Dijaki so se namreč zanimali
za problem šovinizma, za in-
vesticijska vlaganja v neraz-
vita področja in za vprašanje.
nacionalnih manjšin v Avstri-
ji in Italiji.
Tudi predavanja istega dne
popoldne je bilo dobro obi-
skano, udeleženci pa so pre-
davatelju prav tako zastavili
več vprašanj. Po mnenju ve-
čine je bilo рге^ал^апје kvali-
tetno in koristno, zato bi bilo
s podobnim sistemom politič-
nega izobraževanja nadalje-
vati oziroma najti zanj ustrez-
no mesto tudi v učnih progra-
mih srednjih in strokovnih
šol.
Temeiiib^: priprave
Prihodnji četrtek bo v Celju občni zbor
sindikatov celjske komune. Na ta po-
memben obračun dela so se v sindikal-
nih podružnicah, občinskih odborih in
tudi plenum občinskega sveta priprav-
ljali že od lanskega oktobra.
Letošnji občni zbor pa se
razlikuje od dosedanjih tudi
po organizaciji in pripravah,
ki so zajele izredno širok krog
sindikalnih delavcev. Občin-
ski sindikalni svet je namreč
sklenil, da bi zaradi drago-
cenega časa in zaradi pomanj-
kljivih stališč, ki jih obsežni
občni zbori ponavadi spreje-
majo, spremenili dosedanji na-
čin priprav. Tako so že v poz-
ni jeseni določili tri najpo-
membnejša vprašanja, o ka-
terih naj bi govorili v vseli
sindikalnih podružnicah. Od-
ločili so se za naloge sindika-
tov pri izvajanju gospodarske,
reforme, za naloge pri nadalj-
njem razvijanju samouprav-
ljanja v delovnih organizaci-
jah in za razpravo o oblikah
in metodah delovanja sindika-
ta. V te razprave niso zajeli
samo članov določenih delov-
nih kolektivov; sodelovali so
tudi člani plenuma in strokov-
njaki z najrazličnejših podro-
čij. Na podlagi tako zbranih
misli so izbrali nekaj najbolj
zanimivih problemov, ki jih
bo obravnaval občni zbor. O
teh vprašanj pa .so še po-
.4obej razpravljale skupine
(kdegatov in članov občinske-
ga sindikalnega s\cta. Gre za
razpravo o pogojih dela (var-
sTvo pri delu, družbena pre-
hrana, otroško varstvo itd.), za
oblike in metode dela sindi-
kalnih organizacij, za vpraša-
nja nagrajevanja po delu, na-
daljnjega razvoja samouprav-
ljanja in končno za zunanje
faktorje, ki vplivajo na delo
delovnih organizacij. Udele-
ženci teh pogovorov so pripra-
vili tudi zaključke, ki jih bo-
do predložili v obravnavo oljč-
nemu zboru. Zavoljo širokih
in temeljitih priprav, tudi
občni zbor ne bo trajal vec
ur. Pričakujejo, da se bodo
za stališča dogovorili v kraj-
šem časovnem obdobju, s tem
pa prihranili tudi dragocen
čas, saj je že na predhodnih
razpravah sodelovalo nad 40
diskutantov.
Podobno kot priprave na
vsebinski del občnega zbora so
tekle tudi priprave za sestavo
novega vodstva. Vse sindikal-
ne podružnice so imele mož-
nost, da pri tem sodelujejo in
tako se je na občinskem sin-
dikalnem svetu zbralo okrog
70 predlogov. Šele na tej pod-
lagi se je organizacijsko kad-
rovska komisija odločili za
predlog, ki ga je kasneje po-
sredovala sindikalnim podruž-
nicam. Tako dopolnjen pred-
log bodo zdaj obravnavali še
na občnem zboru. Osvojen na-
čin izbire kandidatne liste je
prav gotovo zanimiv, saj moč-
neje angažira sindikalne po-
družnice, hkrati pa tudi iz-
voljenim Članom nalaga večje
odgovornosti.
Na občnern zboru občinske-
ga sindikalnega sveta se bo
zbralo okroíí 250 udeležencev.
TRETJA
NAGRADA
Foto-kino sekcija ljudske teh-
nike Emajl je letos iprvič sode-
lovala na republiškem festiva-
lu amaterskega filma. Na letoš-
njem — četrtem — filmskem
festivalu je biilo vsega skupaj
66 filmov, ki so jih prijavila
razna amaterska društva iz Slo-
venije. Med njimi je -dobdl tret-
jo nagrado Vlado Madie (ljud-
ska tehnika Šmarje za film Ne-
varnosti ter diplomo Peter Božič
(Foto kino klub Emajl) za Drzni
let scikolov.
Drugi film, ki ga je po svoji
zamisli realiziral Franci Gaber
ob sodelovanju Petra Božiča, si-
cer .ni dosegel večjega usipeha,
a je kljub temu pnipomogel do
slovesa prizadevne celjske fo-
to-kino sekcije, ki je na področ-
ju fotografije dosegla že lepe
mednarodne usipehe, a zdaj se
je začela uvrščati tudi med vrh
amaterske filmske dejavnosti.
VREME
Do 27. februarja ves
čas nestalno s pogostni-
mi in večkrat močnimi
padavinami.
Pričakujejo se tudi ohla-
ditve, zlasti okrog 22.
februarja.
POSVETOVANJE
v Celju je bilo v sredo po-
svetovanje referentov in komi-
sij za priznavanje delovne in
posebne delovne dobe, ki ga je
sklical republiški. senat. Raz-
pravljali so o vprašanjih uve-
ljavljanja posebne delovne do-
be. Več v prihodnji številki.
Štefan Jurman
Stala sva ob slepem tiru.
Ob tiru, ki se je ob nama
končal. Mimó so drdrala
kolesa neštetih vagonov.
Vsakokrat, ko je iz vagona
švignila roka v pozdrav, je
z OTokavičeno roko segel k
rdeči kapi in odzdravil. Ta
kolesa niso tekla na sle-
pem tiru.
Štefan bi bil rad telegra-
fist, to je bilo pred leti, ko
je odšel v šolo k železnici.
Drugi so ga določili za pro-
metnika. Rojen na Bregu
pri Sevnici je nato romal
s svojo rdečo kapo v Gro-
belno, Rogatec, Jesenice iin
zatem v Celje, kjer še da-
nes dviga tisto okroglo zna-
menje (Z dvema Lulknjica-
ma, ki pomenita nekaj več
— odhod. Včasih pomaha
tudi s kapo. Z rdečo kapo.
Mimo naju so drdrala
kolesa. Stara, utrujena lo-
komotiva se je ob nama
zavijala v paro, s katero
se je odevala od utrujeno-
sti ta trenutek in počivala.
Vse okrog nje je grgralo
in piskalo. Najraje bi ji ku-
pil vozovnico, naj bi se za-
peljala za konec tako da-
leč, kot so tiri.
Štefan ne bi danes niče-
sar zamenjal ze železnico.
Veseli se-^novih signalnih
naprav, ki jih bodo le ne-
koč postavili, veseli se pis-
kov in hropenja lokomotiv,
ki vozijo mimo, on pa po-'
zdravlja ali dviga kapo.
Brez železnice ne more. Še
doma, stanuje ob savinjski
železnici, mehanično pogle-
da na uro, ko pelje vlak
mimo. Je vedno pozoren.
Grize gà, če ima kateri od
teh vlakov, ki vozijo skozi
Celje, zamudo, ali če pri-
pelje prehitro. Vse mora
biti po voznem redu.
»Takrat, ko so ukinili
slavnega »Konjičana«, sem
nadomestoval kolega. Ljud-
je so še dolgo zatem, ko ni
bilo več vlaka, prihajali na
postajo, kar tako. Njim je
pomenil del življenja. Pa
če že za nič drugega, da so
si po njem uravnavali
ure ...«, pravi Štefan.
»Nekoč sem dvignil znak
za odhod vlaku, ki ni več
nikoli peljal, ker smo ga
ukinili. To boli. Takole po-
mahaš in se odpelje za ve-
komaj ...   Čutiš   občutek
krivde, ker si mu dal ravno
ti odhod ...«
»Ljudje so zanimivi. Hu-
dujejo se, če ima vlak za-
mudo ali pa če odpelje toč-
no. Odvisno je, kje si, ali
na njem ali gledaš za njim.
Pozabljajo, da je železnica
kot dekle: takrat ko si ti
prišel točno na zmenek,
nje ni, ko pa ti malce za-
mudiš, se je ona naveličala
čakati in odšla ... Zato vse
po voznem redu, pa čeprav
smo znani z zamudami...«
Nečesa pa kljub vozne-
mu redu Štefan JURMAN
ne prenese: vožnje z avto-
busom. Postane mu slabo.
On živi z železnico, z utri-
pom koles, ki bobnijo sti-
snjena v dve ozki tirnici
— v nedogled.
Nani
PISMA
PISMA
PISMA
rEDNIKU
SAMOPOSTREŽNA NI
OBREKOVALNICA
Zvedela sem, da so me ženske
v »Samopostrežni« trgovini v
Preboldu pred kakšnimi tremi
tedni ogovarjale. Vse življenje
sem živela v redu in pošteno, za-
to ne dovolim, da bi zdaj, ko sem
ostala sama, kdo zbijal šale na
moj račun. Tokrat naj to pismo
v časopisu velja kot opozorilo,
če bom pa zvedela še kak tak
primer, bom morala ubrati pot
na sodišče, da zaščitim svojo čast
in poštenje pred obrekljivimi je-
ziki.
Antonija Tevžič
šentrupert, Gomilsko
GOLJUFIVA TEHTNICA
Pred dnevi sem se v Celju u-
stavila pred tehtnico na železni*-
ški postaji. Pred menoj sta bili
tudi mala deklica in njena ma-
mica, ki je punčki pravkar dovo-
lila, da se sme tehtati. Deklica
je stopila na tehtnico, spustila
kovanec v odprtino (ravnala je
točno po navodilih), nato pa je
čakala na listek, ki naj bi pove-
dal, kako težka je. Toda listka
ni bilo. Mamica in deklica sta se
razočarani čudili. Da bi se pre-
pričala, če tehtnica res ne dela,
sem še sama ponovila postopek.
Toda brez uspeha. Ko sva hoteli
na napako opozoriti vodstvo že-
lezniške postaje, so nama pojas-
nili, da je tehtnica last društva
slepih in ne njih. Naj torej oni
to uredijo.
Ni nama bilo žal tistih dveh
kovancev. Kljub temu pa se
vprašujem, zakaj tehtnica ne de-
la in koliko ljudi je v njem že
pustilo svoj denar. Kdo je torej
odgovoren za to, da bo tehtnica
na žolezniški postaji res tehtnica
in ne goljufiv zbiralnik denarja.
I. D.
ASFALT DO PODVRŠNIKA!
Kam naj se vlagajo sredstva, ki
so namenjena za oioreditev cest, se
sprašujejo Ij-uidje v Grižah, kjer so
zaradi nekateiBih osebnih interesov
in klju'b nasprotovanju občanov
asfaltirali pot (!?) od ceste Griže—
Sešče do Pod Vrsnika.
Ali se res gradijo in asfaltirajo
ceste samo za nekatere, ki izkori-
ščajo svoj položaj v družbi — se
vprašujejo v Gnižah. Ljudje ne ra-
zurnejo in ne morejo razumeti, ka-
ko je mogoče, da občina financira
takšne manj pomembne objekte. In
za to ni zmanjkalo denarja, ni ga
pa za popravilo glavne ceste Žalec
—'Griže, kjer knpajo asfaltne raz-
poke dn luknje z dlovico. Za popra-
vilo ceste, ki služii vsem občanom,
ni potrebnih sredstev (izvzeta je
nabava ogromnih količin ilovice in
nekaj gramoza); kako dolgo še bo-
do družbena isredstva za asfaltira-
nje lindiiviidualnih poti na voljo sa-
mo posameznikom, še ne vemo, ču-
tijo pa potrebo po čimprejšnji od-
pravi takšne samovolje.
Nekateri opravičujejo asfaltira-
nje ceste do Pod Vrsnika s tem, da
bo postala ta dolina griški rekre-
acijski center. V ta namen so že
uredili javno razsvetljavo na Vrs-
nik, kamor že lahko sredi noči pri-
demo skozi močno razsvetljen
smrekov gozd.
In navsezadnje se Grižani ne
razburjajo preveč, saj pravijo, da
bodo vsakokrat izvolili druge ob-^
òinske poslance in v Grižah se bo
čez nekaj let hodilo samo po asfal-
tiranih poteh, vprašanje pa je, če
se bodo takrat našel kdo, ki bo za-
krpal glavno cesto Žalec—Griže z
asfaltoin, ne pa z ilovico.
Pavlic Ladislav, Griže 84
ZAKAJ TUDI NE V CELJU
V Ljiibljani in Mariboru se me-
ščanii lin potniki, ki imajo opravke
v mestu, lahko okrepčajo na ki-
oskih, ki prodajajo tople hrenov-'
ke, kranjske in deb/recinke. Debre-
cinke v Celju ne najdeš ne za sta-
re ne za nove dinarje. Pri tem je
treba upoštevati okoliščino, da so
te malice kupcu na voljo za več
kot poloviično ceno od gostišč. Člo-
vek, ki ima opravke, mora raču-
nati tudi s časom. Na kiosku se
okrepča mimogrede; če je vrsta,
je najdlje v 5 m.inutah pos trezen.
Ali v Celju ne bi bilo možno po-
staviti vsaj en kiosk, recimo v bM-
žini avtobusne ali kolodvorske po-
staje, kjer je dnevno velik pro-
met? Seveda pa bi ne smela biti ta
akcija v Tokah gostincev, katerih
marže so platonske. Celjanom ne
bo težko dobiti informacij v Ma-
riboru ali v Ljubljani, kako je tam-
kaj organizirana ta uslužnost.
A. S.
NISEM DOBIL POMOČI
Ko sem odslužil vojaški rok, sem
bil pet mesecev brez zaposlitve,
predvsem zaradi pomanjkanja su-
rovin v podjetju. Ker po vrnitvi ni-
sem dobil zaiposlitve, sem se pri-
javil na uradu za zaposlovanje, ki
pa mi ni nudil nikakršne pomoči,
čeprav sem se prijavil pravočasno.
Zanima iäe, ali hi mi bil zavod za
zaposlovanje dolžan dajati za čas
moje nezaposlenosti nadomestilo;
osebno namreč mislim, da.
J. K.
Zal ne vemo, za kateni zavod
gre, v vsakem primeru se obrnite
nanj.
Funkcija je zaupanje - oboje odgovornost
Pri izvršnih odborih sindikalnih
podružnic v delovnih organizacijah
obstajajo komisije za kulturno de-
javnost in izohraževanje, ponekod
pa so za to delo zadolženi samo re-
ferenti. V želji, da bi tovrstno de-
javnost v delovnih organizacijah po-
živili, je komisija pri občinskem
sindikalnem svetu v Celju sklicala
v preteklem tednu na sestanek vse
izvoljene funkcionarje, ki v delov-
nih kolektivih odgovarjajo za to-
vrstno dejavnost.
Čudno in nerazumljivo je dejstvo,
da se od preko trideset vabljenih
funkcionarjev vabilu za skupno sejo
N1 ODZVAL NITI EDEN. Predstav,
niki občinskega sindikalnega sveta
so čakali in strmeli! Napovedana
ura sestanka je že zdavnaj minila,
udeležencev pa od nikoder, Niso'
m;ogli verjeti, da se lahko zgodi tu-
di kaj podobnega^ da ђпа sklicani
sestanek (ki je bil izven delovnega
časa) ni bilo nikogar!
Že dlje časa ugotavljajo pri naj-
različnejših forumih in vodstvih, da
je pogrebno kulturno dejavnost,
predvsem pa izobraževanje v delov-
nh kolektivih poživiti. Problemi izo-
braževanja so posebno aktualni v
sedanjem času, ko nenehno ugotav-
ljamo, da bomo vsem nalogam, ki
stoje pred nami, kos le, če bomo
stalno izpopolnjevali^ svoje znanje
ter se nenehno izobraževali in širili
obseg svojega znanja. Le človek z
določeno izobrazbo (odvisno pač od
delovnega mesta) je sposoben, da
svoje obveznosti in dolžnosti izpol-
njuje v čimveč j i možni meri.
Ob dejstvu take abstinence za
omenjeni sestanek pa se pojavlja
še drugo, pomemibnejše vprašanje.
Kako pa je pri teh tovariših z ob-
čutkom odgovornosti? Ali se le-ti
zavedajo, da imajo glede na svoje
funkcije, ki so jih jim zaposleni za-
upali, tudi svoje obveznosti? Kako
izpolnjujejo svoje dolžnosti tisti to-
variši referenti ali vodje komisij za
kulturno dejavnost in izobraževa-
nje, ki so komunisti? Na ta vpra-
šanja lahko dokaj hitro odgovorimo:
odgovornosti ni (kakor tudi marsi-
kje drugje ne), obveznosti do voliv-
cev (v tem primeru članov sindikal-
nih podružnic) ni čutiti, kolikor pa
so omenjeni funkcionarji tudi ko-
munisti, potem so лес ali manj slabi
komunisti! Res je da so pri nekate-
rih lahko bili olîjektivni razlogi ti-
sti, ki so jim onemogočili, da bi se
sestanka udeležili (tistim te vrstice
niso namenjene), vendar v večini
primerov temu ne more biti tako.
ožno je, da so med njimi sicer tu-
di dobri, predani in pošteni komu-
nisti, taki, kakršni dejansko morajo
liiti. toda za večino to vsekakor ne
more držati.
. Morda ne bi bilo slabo, če bi os-
novne organizacije ZK v delovnih
organizacijah od časa do časa neko-
liko prekontrolirale, kako posamez-
ni njihovi člani izvršujejo svoje
dolžnosti in funkcije, ki so jih jim
zaposleni zaupali? Morda je to tudi
njihova dolžnost! Dejstvo je nam-
reč, da imamo primerov neodgovor-
nega izvrševanja funkcij kljub u-
krepom še vedno precej in čas bi
bil, da se zavedamo, da pomeni funk-
cijo imeti, tudi izvrševati jo in za-
vestno izpolnjevati vse naloge, ki
nam jih nalaga. Ta primer nas vse-
kakor opozarja na to, da z vsemi
problemi odgovornega izvrševanja
funkcij še nismo razčistili in da si-
tuacija, v kateri se nahajamo, terja,
da vsak (še posebno pa komunisti)
redno in vestno izpolnjuje vse za-
upane mu naloge, kajti le tako bo-
mo uspeli uspešno prebroditi težave,
ki nas tarejo in bomo pri našem, de-
lu dosegali take uspehe, kakršnih
•ái vsi želimo.. Povečana odgovornost,
večje aktivno angažiranje sleher-
nega nosilca kakršne koli funkcije
in višja stopnja zavesti so pogoji,
katerih dosledno upoštevanje lahko
edino vodi do ustreznih in pričako-
vanih rezultatov. Le takratf'TvO bo
vsak na svojem mestu izpolnjeval
vse, kar od njega zahtevajo (ne gle-
de na pomembnost funkcije, ki jo
opravlja) in ko bo z naj več jinT ob-
čutkom odgovornosti realiziral svoje
obveze, bomo uspeli hitro in uspeš-
no razreševati vse probleme, ki jih
naš dinamični družbeni razvoj po-
stavlja pred nas. Vsi odgovorni za
vse ne moremo biti, vsak pa MORA
biti odgovoren za svoje delo, ob svo-
jih dolžnostih. Kdor tega ni sposo-
ben, ne more ali noče uresničiti,
naj se pravočasno umakne in pre-
pusti isvojo funkcijo tistemAi, ki je
sposobnejši ter je voljan svoje ob-
veze izpolnjevati celoti, kakor se
danes od nosilcev posameznih funk-
cij in obveznosti tudi zahteva.
Le poštenost, odgovornost in do-
slednost pri delu opravičujejo za-
upanje ljudi.     Berne Strmčnik
SKOPSKO POSOJILO
V službi družbenega knjigovodstva
pri Narodni banki so že začeli izpla-
čevati obveznice ljudskega posojila
za Skopje. Tokrat je na vrsti drugi
kupon, čeprav izplačujejo tudi še pr-
vega. Kuponi ne zastarajo vsa leta,
dokler bo trajalo izplačilo, občani pa
jih lahko vnovčijo vsak dan med sed-
mo in dvanajsto uro. Letos so začeli
izplačevatii tudi že obresti, tako da so
mnogi prijetno presenečeni, ko dobijo
izplačan večji znesek, kot je zapisan
na iziplačiilnem kuponu. Podobno kot
vse druge kreditne naložbe so tudi
zneski za posojilo za Skopje revalo-
nizi-rani in dobijo občani, ki so vpla-
čali posojilo, letošnji kvupo&.iiiplačatir
po novi ceni.
ZABELEŽENO   ZA   VAS
FONOS-NO-
VO V SVETU
Dragi bralci!
Morda ste tudi vi med tistimi,
ki jih je počastilo Novinsko izda-
vačko poduzeće Panorama iz
Zagreba z reklamnim prospek-
tom »FONOS NOVO V LltERA-
TURI — NOVO V SVETU — U-
GLAZBENA BIBLIOTEKA ...«, z
novo slovenščino, ki je »od prili-
ke« takale: »Za samih 20 ND me-
sečne vplačnine sodelujete v veli-
ki in edinstveni nagradni prodaji
knjig. Za samih 20 ND Ste lahko
dobitnik nagrade... Vstopnice
za finalno i polfinalno tekmo
zasigurane... Za samih 20 ND bo-
ste sodelovali pri dramatični bor-
bi za novega svetovnega nogo-
metnega prvaka, če se za samih
20 ND predplačate na knjige bi-
blioteke FONOS...« Torej po-
sluh!
»Fonos prinaša romansirane bi-
ografije najpoznatejših jugoslo-
vanskih in inozemskih kompozi-
torjev, dirigentov, vokalnih in in-
strumentalnih solistov, komorne,
koncertne, zabavne in narodne
glazbe. Zelo zanimivo pisane bi-
ografije spoznajo čitalca z manj
ali celo do sedaj nepoznatimi de-
talji iz umetniškega ustvarjanja
muzičar j ev ali pevcev. Največja
vrednost teh del je v možnosti
istočasnega spoznavanja stvarjal-
nega dela muzičarjev s čitanjem
teksta in poslušanjem njihovih
ostvarjanj... Samo taka kombi-
nacija omogoča čitalcu, da boljše
razume okolnosti v katerih je
nastala neka kompozicija; tekst
kateri spozna čitalca z življe-
njem muzičarja je oživljen z
možnostjo poslušanja njegovih
najznačilnejših del in pridonaša
lažjem razumevanju njegovega
vstvarjanja.«
»Vse naročilnice za knjige bi-
blioteke Fonos bodo numerirane
po vrsti, kakor bodo prispevali
vplačani zneski... Eden, dva ali
trije nagradni kuponi (z ozirom
na število predplačanih knjig) s
s številko se dostavi kupcu z ra-
čunom za naročene knjige ...«
»Knjige biblioteke Fonos lahko
s tem načinom predplačila kupi-
jo vsi državljani SFRJ brez ozira
na to, če so ali pa tudi niso v de-
lavnem odnosu.«
»Neopoklicno predplačam sle-
deče knjige...«
Ne vem, kaj boste rekli vi, to-
da zame je to »neopoklicna« sra-
mota in škandal, »vstvarjanje,
strajanje in ostvarjanje« jezikov-
ne »glazbe« za slovenščino gluhih
»muzičarjev«, ki »pridonaša« sla-
bemu ugledu (celo!) založniške-
ga podjetja! Takšnega reklamne-
ga izrodka bi se razveselil kveč-
jemu kak Stanko Vraz!
Kozorog
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE LAŠKO
v LANSKIH МЕЈл!
Odborniki laške občinske skupščine
so te dni razpravljali o finančnem po-
slovanju za preteklo leto in o tem,
kakšno naj bi bilo to poslovanje letos.
S tem v zvezi so ugotovili, da je bil
občinski proračun za lansko leto re-
alen, saj so ga kljub spremembam, do
katerih je prišlo zaradi omejitev, sko-
raj v celoti realiziralii. Med letom so
sredstva dotekala dokaj пеепакотет-
no, zato je morala občinska skupšči-
na, ki je pač imela obveznosti, naje-
mati občasna posojila. Tako so znašali
proračunski dohodki po rebalansu 643
miliijonov starih dinarjev, kar pomeni,
da so morali prvotne postavke znižati
le za 1,8 odstotka. V tem okviru so se
gibali izdatki, pri katerih je bolj kot
piri dohodkih prišlo do določenih pre-
mikov navzdol domala pri vseh ko-
ristnikih od šol do adravsitvenega var-
stva, komunalne dejavnosti, dejavno-
sti državnih organov ter družbeno-po-
litičnih organizacij.
Skoraj v enakem obsegu kot lani
naj bi formirali tudi sredstva prora-
čuna za letos, ki naj bi bila za 7,2 od-
stotka višja.
Glavni koristnik proračuna naj bi
bilo tudi letos osnovno šolstvo, za ka-
terega je predvideno 244 milijonov
starih dinarjev, kar pomeni 37 odstot-
kov, sledi dejavnost državnih orga-
nov, negospodarske invesiicije, soci-
alno varstvo in krajevne skupnosti.
Razpirava v zvezi z letošnjim prora-
čunom je pokazala, da so tudi letos
potrebe večje od možnosti, zato bodo
marsiikje potrebna še skupna vlaganja
ob podpori in pomoči'občanov in kra-
jevnih skupnosti.
PREDAVANJE O POLJSKI
Eno preteklih sobot je bilo v celj-
skem mladinskem klubu predava-
nje o Poljski. O tej deželi je pol
drugo uro predaval ravnatelj peda-
goške gimnazije v Celju, Anton Aš-
kerc. Govoril je o njeni preteklosti
o zanimivih večjih mestih, o dosež-
kih na kulturnem področju itd. Pre-
davanje je popestril z diapozitivi, ki
so prikazali del življenja in pokraji-
ne prijateljske Poljske. Slišali smo
tudi nekaj odlomkov poljske narod-
ne glasbe.
žal pa se je ob tej priložnosti
zbralo v klubu zelo malo poslušal-
cev. Mnogi so odšli takoj, ko so zve-
deli, da bo v klubu tokrat »samo«
predavanje. Nekateri so odhajali ce-
lo med predaavnjem in predvaja-
njem diapozitivov. Ce bi ostali v
klubu, bi svoj prosti čas prav goto-
vo pametneje uporabili.
PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET
V Italiji vendarle ne bodo predčas-
no razpustili parlamenta, četudi še
vedno niso povsem na jasnem, kako
bodo rešili vladno krizo, ki se je ior-
malno začela zaradi vprašanja, kako
bi rešili financiranje otroških vrtcev
in zavetišč. Vse kaže, da bo slednjič
Aldo Moro popustil in še enkrat po-
skusil s sestavo nove vlade.
Dosti bolj viharno je bilo te dni v
Veliki Britaniji, kjer so malo iz dolge-
ga časa dosti bolj pa zaradi osebnega
ugleda sprožili pravšen boj admirali
mornarice in generali letalstva. Mor-
narica, ki je v Veliki Britaniji slovela
kot vodilna sila še od časov Francisa
Draka, je morala tokrat kloniti in pre-
pustiti vodilno besedo letalstvu. Vse
kaže, da bo morala »morja široka ce-
sta« prepustiti prvenstvo še večjemu
prostranstvu atmo- in stratosfere.
Četudi nič ne popuščajo vojaške ak-
cije v Vientnamu, so vendarle malo
manj zanimive, ker — po ustaljenem
pravilu — zadevajo v prazno. Števil-
nih nedolžnih žrtev dandanes itak
nihče več ne šteje resno! Pač pa je
v zadnjem času okoli Vietnama spet
živahna diplomatska dejavnost. Vse
kaže, da si prizadevajo razne sile od-
ložiti razpravo o Vietnamu v varnost-
nem svetu, dokler si ne bodo v raznih
deželah zagotovile zadostno število
zagovornikov — bodisi za eno ali dru-
go stran. Verjetnost je zelo velika, da
bi v primeru razprave v varnostnem
svetu dobil vietnamski problem čisto
drugačno obliko, katere rešitev bi bila
verjetno najmanj všeč ZDA. Toda tudi
Kitajska ne drži križem rok. Pred ne-
davnim so ostro napadli sovjetsko po-
litiko in ji znova očitali vmešavanje
v tuje zadeve. Sklicevali so se na taš-
kentsko deklaracijo in hkrati zagro-
zili, da česa podobnega v vietnam-
skem primeru nikakor ne bodo do-
volili.
Med Indijo in Pakistanom se zade-
ve nekoliko zapletajo. Indija bi rada
vprašanja po taškentski deklaraciji
reševala bolj zložno, Pakistan pa bi
rad rešil vse skupaj in naglo. Boljše
bi bilo postopoma, kajti iz prakse že
vemo, da so reševanja mednarodnih
vprašanj, ki so skušala kompleksno
rešiti vse hkrati, običajno zastala že
v samem začetku.
V Santu Domingu že nekaj dni stav-
kajo sindikati, ki terjajo odstranitev
nekaterih vojaških voditeljev in po-
stopek proti krivcem za smrt treh de-
monstratorjev. V spletu dogodkov je
zelo verjetno, da bo prišlo do spre-
memb tudi v vladnih krogih, kajti ne-
kateri domnevajo, da bo predsednika
Godoya zamenjal nekdanji zunanji
minister Bonello.
V Sovjetski zvezi so obsodili pisa-
telja Sinjavskega in Danijela, ki sta
pred leti pretihotapila svoje rokopise
v tujino in tako žalila SZ. Ta obsod-
ba v svetu pri raznih KP ni naletela
na največje razumevanje.
IZVOLILI SO DELEGATE ZA SKUPŠČINO SOCIALNEGA ZAVAROV VNJA
ZAKON Ш DOSLEDEN
V NEDELJO JE BILO V OBČINI LAŠKO DESET ZBOROV
KMETIJSKIH ZAVAROVANCEV, MED 6. IN 10. FEBRUARJEM PA
SO V ŠENTJURSKI OBČINI OP RAVILI VOLITVE NA ZBORIH. V
OBEH OBČINAH SO ZBORE KMETOVALCEV IZKORISTILI TUDI
ZA ŽIVAHNO RAZPRAVO.
V občini Laško so kmetovalci ze-
lo dobro obiskali svoje zbore, kjer
so se seznanili z novimi oblikami
kmečkega zavarovanja. Toda v raz-
pravi so mnogi pripomnili, da bi bi-
lo zanje dosti bolj ugodno, če bi
čevali prispevek za zavarovanje
po številu družinskih članov, ne pa
od katastrskega dohodka. Kmetje
borci pa so menili, da jih novi za-
kon postavlja v neenakopraven po-
lj, ker zaBJe ne predvideva po-
sebnih olajšav, temveč jih uvršča
glede plačevanja prispevka enako-
vredno z drugimi zavarovanci, pre-
pričani pa so, da bi za kmete borce
morali uveljaviti nižji prispevek.
Zavarovanci v Brezi so na zboru
izrazili ieljo, da bi skladno z nji-
ovimi obveznostmi do socialnega
zavarovanja morali tudi njim ugo-
diti in jim omogočiti zdravniške
preglede, ki, niso vezani na poseben
zdravniški instrumjentarij, v Brezi,
ne pa da morajo na vsak pregled v
zdravstveni dom Laško, ki je za ne-
katere oddaljen tudi 16 kilometrov.
Razširjenje zdravstvenega varstva
v Brezo bi sicer zdravstvene usluge
podražilo, a zahteve so vendarle ze-
lo utemeljene in bo potrebno o njih
razmisliti.
Za območje občine Šentjur, ki šte-
je približno 5200 kmečkih zavaro-
vancev, so izvolili na zborih štiri
delegate v skupščino kmečkega zava-
rovanja. Za območje Dobjega in
Planine pri Sevnici so izvolili odbor-
nika Franca Kolomana iz Loke pri
Planini, za področje Šentjurja Miho
Trbovca iz Goričice, za področje
Dramelj in Ponikve Alojza Senioo iz
Ponkvice, za področje Slivnice, Lo-
ke pri Žusmu in Prevorja pa Jožeta
Vodeba iz Slivnice.
Kmečki zavarovanci v šentjurski
občini so nekatera določila novega
zakona sprejeli z velikim, zadovolj-
od katastrskega dohodka in po 15.000
stvom, posebej razširjenega social-
nega zavarovanja na šoloobvezno
kmečko mladino, potem o brezplač-
nein zdravljenju tuberkuloze in ko-
maj deset odstoten prispevek pri
zdravljenju raka in levkemije v
bolnišnici, medtem ko je to zdrav-
ljenje v zdravstvenem, domu brez-
plačno.
Predračun kaže, da bodo v letu
1966 kmečki zavarovanci iz občine
Šentjur vplačali v svoj sklad okoli
78 milijonov dinarjev. Ta znesek bo-
do sestavljali 16-adstotni prispevki
dinarjev glavarine na gospodarstvo,
ne glede na višino katastrskega do-
hodka.
Na zborih so kmečki zavarovanci
izrazili pomisleke, ker novi zakon
ne zajema določene bolezni, ki so
precej razširjene, izpušča pa tudi
zobozdravstvene usluge, ki so na-
sploh zelo drage. Prav tako so me-
nili nekateri, da bodo letos zelo
težko plačali glavarino, ker ne bo
letos nikogar v šentjurski občini, ki
')i bil oproščen prispevka iz kmetij-
stva. Tudi v zvezi prispevka za kme-
te-borce, ki je izenačen s prispevki
drugih zavarovancev, so nekateri
m^enili, da ni povsem pravilno, če-
tudi priznavajo razloček in razšir-
jene pravice zavarovanja kmetov-
borcev, ki so izenačene s pravicami
zaposlenih zavarovancev.
V ŠENTJURSKI OBČINI SO ODPRAVILI PROIZVODNE OKOLIŠE
Olajšave za borce
BOLJ DOSLEDNO PAVŠALIRANJE V OBRTNIŠTVU
Na zadnji seji občinske skupščine
Šentjur so odborniki obeh zborov raz-
pravljali med drugim tudi o odloku,
ki spreminja predpise o prispevkih in
davkih. Že novembra in decembra lani
so bile številne razprave o teh vpra-
šanjih, ki so se slednjič razčistile in
izoblikovale v ustrezne spremembe
določif. Gre" predvsem za to, da raz-
delitev občine v proizvodne okoliše
ne ustreza gospodarskim, proizvod-
nim in tržnim razmeram, posebej še,
ker upošteva stvarne razlike v za-
dostni meri kataster v sistemu bonitet-
nih razredov in cenilnih okrajev.
Občinska skupščina je hkrati ugoto-
vila, da bi popoln prehod na propor-
cionalen sistem ne zagotovil zadostnih
razločkov med možnostmi, ki jih imajo
za ustvarjanje dohodka večji oziroma
manjši posestniki. Zaradi vseh teh
ugotovitev sta se zbora odločila in
sprejela določene spremembe v siste-
mu prispevkov in davkov.
Zbora sta potrdila, da v šentjurski
občini odpravijo proizvodne okoliše,
vsi davčni zavezanci pa bodo plače-
vali prispevek od osebnega dohodka
iz kmetijstva. Za obdavčitev so do-
ločili tudi progresivno stopnjo: od ka«.
tastrskega dohodka do 2000 N din bo-
do 16-odstotni prispevki, od katastr-
skega dohodka med 2000 in 4000 N din
21-odstotni in od katastrskega dohod-
ka nad 4000 N din 25-odstotni prispev-
ki.
Pri tej odmeri imajo posebne ugod-
nosti kmetje borci, in sicer glede na
čas, ki jim je priznan za aktivno so-
delovanje v NOV. Kmetje — borci, ki
so vstopili v NOV pred 8. septembrom
1943, plačajo samo polovico določene
odmere, tisti, ki* so prišli v NOV med
9. septembrom 1943 pa do konca leta
1944, bodo plačali 75 odstotkov dolo-
čenega prispevka, borci, ki so vstopili
v NOV po 1. januarju 1944 do 30.
aprla 1945, pa bodo plačali deset od-
stotkov manj, kakor je predvidena
davčna odmera prispevka. Enakšne
olajšave veljajo tudi za vdove borcev,
ki se niso poročile, in tudi za otroke
borcev, če so jim bili padli edini hra-
nilci.
Na isti seji je skupščina sklenila, da
bodo letos bolj dosledno uveljavili po-
litiko pavšalov v obrtništvu, kar bo
veljalo za prispevek in tudi za pro-
metni davek od uslug. S tovrstno po-
litiko želi skupščina občine Šentjur
pospešiti razvoj obrtništva.
Pač pa bodo zaostrili letos obdavče-
vanje na proizvodne naprave, namreč
na traktorje, žage in hibridno trto. Ta
sklep so sprejeli z namenom, da bi
zmanjšali nepravilno poslovaaje v
prometu z lesom in omejili razširje-
nost hibridne trte. f. s.
LETNA KONFERENCA KOMUNISTOV ŽELEZARNE ŠTORE
Počasneje v investicije
Obračun enoletnega dela tovarni-
škega komiteja in komunistov žele-
zarne Store je zaradi izredne aktiv-
nosti komiteja, kakor tudi poîozaja
podjetja — nahaja se namreč sredi
investicijske izgradnje — vzbudil
med članstvom veliko zanimanje.
Dejstvo, da je železarna Štore eden
od kolektivov, ki je vseskozi vlagal
veliko lastnih sredstev za razširitev
in modernizacijo proizvodnje, pri
tem pa se odrekal povečevanjuloseb-
nih dohodkov, je dopuščalo rahlo
dilemo, kaj bodo o tem vprašanju
sodili komunisti.
Že iz samega poročila sekretarja
tovarniškega komiteja, Jožeta Lon-
čariča, pozneje pa tudi iz razprav
diskutantov, je bilo m.ogoče hitro
ugotoviti, da so komunisti prav ob
tem lastnem in za njih najbolj ob-
čutljivem vprašanju, v celoti spre-
jeli in razumeli bistvo reformnih
ukrepov na področju investicij. Nih-
če ni vpraševal, zakaj je ravno že-
lezarna tista, ki so jo reformni u-
krepi močno prizadeli, saj imajo
prav gotovo po tolikih letih odvaja-
nja vseh družbenih dajatev pravico
zahtevati od širše družbene skup-
nosti vsaj nekaj vračila v obliki
kreditov. Iz njihove razprave je iz-
hajala ena sama ugotovitev. Inve-
sticije uskladiti s finančno zmoglji-
vostjo podjetja in jih tudi časovno
ostaviti v tako zaporedje, da bodo
imeli prednost tisti objekti, ki bodo
prvi dajali rezultate. Program inve-
sticijske izgradnje se bo nadaljeval
s počasnejšim tempom, kolektiv pa
' !> tudi v prihodnje vlagal kar naj-
več lastnih sredstev v izgradnjo pod-
jetja, saj se vsi zavedajo, da je le
v tem njihova perspektiva in reši-
tev. Torej kljub težkemu položaju
komunisti in drugi člani kolektiva
zelo realno vidijo prihodnost
V poročilu so med drugim omenili
tudi posledice reformnih ukrepov, ki
pa se ne odražajo samo na ekonom-
skem, temveč tudi na idejnem in
političnem področju. Čutijo se naj-
bolj v'neenotnosti delovnega član-
stva, dvojnosti pogledov na vsako-
dnevno prakso, mestu in vlogi kri-
li ke in samokritike ter reakcije
na le-to, kaže se v tem, kako se ko-
munisti prilagajajo v vsakodnevni
praksi družbenim dogajanjem, ko-
liko so sposobni ocenjevati položaj
osnovne organizacije in njenega
članstva in ga uspešno usmeriti pri
delu, kakšen je — oziroma bi moral
biti odnos vodstev do članstva, pred-
vsem pa, kakšen je odnos komuni-
stov na vodilnih delovnih mestih do
;lela in do osebne odgovornosti.
Res je, da so organi samouprav-
ljanja pri upravljanju podjetja do-
segli izredno lepe uspehe, vendar
komunisti menijo, da je potrebno na
tem področju storiti še marsikaj.
Nujno se je odločiti za opredelitev
odgovornosti med samoupravnimi
organi, ki določene sklepe spreje-
majo in med strokovno službo, ki jih
pripravlja in utem¡elju:je. V praksi
se namreč zgodi, da organi samo-
upravljanja sprejmejo določene
sklepe, ki temeljijo na strokovni
utemeljitvi ustreznih služb, pozneje
pa se pokaže, da predlog ni bil do-
volj gospodarsko utemeljen. Kdo v
tem primeru odgovarja, ali organ
samoupravljanja ali pa strokovna
služba oziroma ali je mogoče posta-
viti vprašanje osebne odgovornosti.
Nad pet tisoč delovnih ur so člani
samoupravnih organov presedeli na
sejah, kar prav gotovo daje misliti.
Ce bi bili materiali za obravnavo
na sestankih samoupravnih organov
pravočasno dostavljeni in dobro pri-
pravljeni, bi bile seje prav' gotovo
krajše in tako prihranjen dragocen
čas. Na sejah samoupravnih organov
tudi udeležba ni vedno zadovoljiva.
Pri volitvah v organe samoupravlja-
nja bi morali upoštevati take člane
kolektiva, ki jim delovanje т orga-
nih samoupravljanja ne bo zgolj
breme, temveč dolžnost.
V razpravi je našlo svoje mesto
tudi vprašanje delitve dohodka. Tr-
ditev, da skrb za delovnega človeka
izhaja tudi iz pravilnega vrednote-
nja njegovega dela. je prav gotovo
na mestu.
To so le nekatera pomembnejša
vprašanja, ki so jih komunisti obrav-
navali. Na koncu so tudi sprejeli
sklep, da se bodo v mesecu juniju
ponovno sestali in pregledali izvrši-
tev sprejetih zaključkov. T. ERJAVEC
CESTE TRETJEGA REDA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ob zaključku se je oglasil tudi
predstavnik skupnosti cestnih podje-
tij SRS, ki je poudaril, da je povsod
v ' Sloveniji vprašanje vzdrževanja
cest III. reda sila zaostreno in da bo
potrebno ta problem reševati z Vidi-
ka širše družbeno-politične skupnosti.
F. S.
ODLOK SPREJELI
V prejšnji številki smo na peti
strani objavili sestavek Odlok zavr-
nili, ki nam ga je poslal B. Godec.
Iz njega je bilo razvidno, da so na
zboru volivcev Pod gradom, na ka-
terem so obravnavali tudi odlok o
uporabi mestnega zemljišča, le-tega
zavrnili, v resnici pa so, ga sprejeli.
To dokazuje tudi zapisnik, ki nam
ga je posredoval odbornik tega pod-
ročja Ivan Cokan, ki je zbor vodil
in ki iz njega citiramo: »Po ponovni
obrazložitvi, da je tak odlok nujen,
in da bo, kolikor volivci ne soglaša-
jo z njim, krajevna skupnost Pod
gradom izgubila del predlaganih
sredstev, so ponovno glasovali. Vo-
livci so odlok v celoti sprejeli.« S
tem se za netočno informacijo opra-
vičujemo.
»Kiyitüi^U DELO LAHKO OPRAVLJAMO DOMA«
Minuli teden se je kmetijski kom-
binat Žalec — obrat Vojnik obrnil
na zavod za zaposlovanje delavcev
v Celju s prošnjo, da bi radi zapo-
slili okrog 50 delavcev pri kmetij-
skih delih in sicer že s 1. marcem.
Ker je pri zavodu za zaposlovanje
prijavljenih kot nezaposlenih okrog
400 nekvalificiranih delavcev (in ta-
ke je KK Žalec — obrat Vojnik
iskal), so se pri zavodu take prošnje
kar veselili, saj so imeli konkretno
možnost zaposliti 50 brezposelnih
ljudi v času, ko so z zaposlovanjem
delovne sile sorazmerno precejšnje
težave.
Na zavod so povabili 42 brezposel-
nih nekvalificiranih delavcev in si-
cer predvsem s področij Dobrne,
Strmca, Frankolovega in Vojnika,
ki neposredno gravitirajo na pod-
ročje, kjer se nova delovna mesta
odpirajo. Vabilu se je odzvalo 34
delavcev, ki so jih na skupnem se-
stanku seznanili z pogoji dela in
zaslužka. Mesečni prejernki so bili
zagotovljeni v višini med 50.000 in
60.000, odvisno pač od zahtevnosti
dela, ki bi ga posamezniki opravlja-
li. Vojniški kmetijski obrat je pri-
pravljen delavcem nuditi tudi hrano
in sicer tri obroke dnevno po ceni
od 600 do 700 din, tako da bi vsake-
mu, ki bi se tega poslužil, ostalo či-
stega mesečnega dohodka od 30.000
do 40.000 starih dinarjev. Od vseh
navzočih so se za delo prijavili SA-
MO TRIJE DELAVCI, ostali so izja-
vili, da lahko kmečko delo oprav-
ljajo doma!
Takšni smo torej! Na eni strani
kritiziraino in tarnamo nad težkimi
pogoji, ki so se predvsem po refor-
mi pojavili na področju zaposlova-
nja, ko pa se ponudijo konkretne
možnosti DELA, le-te odklanjamo.
Obljubljeni dohodki za nekvalifici-
ranega delavca nikakor niso majhni,
saj imamo zaposlene z višjimi kva-
lifikacijami, katerih mesečni doho-
dek se giblje na tej ravni, povsod
pa še v taki višini ne. Vse kaže, da
smo postali pri iskanju dela, poleg
vsega še izbirčni in večinoma išče-
mo le zaslužek, ne pa tudi resnično
delo.
Ob vsem tem se postavlja vpra-
šanje, ali se lahko vsi delavci, ki so
v tem primeru zaposlitev odklonili,
še nadalje vodijo v evidenci kot ne-
zaposleni j* Glede na to, da so kon-
kretno ponujeno delo odklonili, vse-
kakor ne! Zavod za zaposlovanje jih
ima pravico črtati iz evidence neza-
poslenih, ker jim je bila konkretna
možnost dela dana, pa so jo iz čisto
osebnih razlogov odklonili. Kdor no-
če delati, pa za to ima možnosti, ni-
ma pravice imeti status nezaposle-
nega in nfti pravice, da kdaj karkoli
kritizira in tarna nad tem, kako tež-
ko je. ker se nikjer ni mogoče zapo-
sliti. Kljub resnosti časa, v katerem
živimo, ko si naši delavci na svojih
delovnih mestih vsakodnevno priza-
devajo ustvarjati čimveč in tako
doprinašati svoj delež k uresničitvi
naše reforme, se na drugi strani po-
javljajo ljudje, ki imajo samo zah-
teve, ki zaposlitev v kmečkem delu
odklanjajo, pri tem pa kritizirajo
in ^.obupujejo« nad težkimi časi.
Trije m,ed povabljenimi so bili
upravičenci do denarnega nadome-
stila, šest med njimi pa jih je uži-
valo zdravstveno varstvo. Tudi od
teh se nihče za delo ni prijavil. Ali
so do tega še upravičeni tudi v bo-
doče, mislim, da v nobenem primeru
ne! Počasi bo nujno raziumeti, da je
potrebno najprej delati, izpolnjeva-
ti določene obveznosti in šele nato>
postavljati svoje upravičene zahte-
ve. Kmetijstvo bo potrebovalo tudi
v bodoče več delovne sile, saj je
eden osnovnih namenov reforme tu-
di v tem, da se pritisk delovne sile
na področje indtistrije zajezi in u-
smeri na področje kmetijstva, kjer
so velike potrebe, zaslužki pa, kakor
vidimo, tudi niso več »bera.ški«.
Potrebno bo manj izbirčnosli, manj
nenehnih zahtev, več pravilnega od-
nosa do dela in do obveznosti, s či-
mer bo manj problemov in težav
ter večji bodo naši skupni uspehi in
srečnejši bomo!
BERNARD STRMČNIK
RAZPRAVA O PROBLEMIH CELJSKE ZDRAVSTVENE SLUŽBE
КЈБ SMO Z REORGANIZACIJO
Ni dvoma, da se je zdravstvena služba zlasti v
zadnjih letih močno razvila, vendar tudi ni
dvoma, da še vedno zaostaja za potrebami ta-
ko glede organizacije kakor materialne osno-
ve. V širši javni razpravi, ki jo pričenjamo z
današnjo številko, bi želeli posredovati trenut-
no naj aktualnej še probleme. j
CT:V čem vidite največje pomanj-
kljivosti zdravstvene službe in ka-
ko naj bi jih reorganizacija odpra-
vila?
Dr. I. VERDELJ: Danes bi zaires
težko govorili o ustrezni organizaci-
ji zdravstvene službe, saj manjka
za tak pojem (služba) predvsem
enotnosti — enotna načelna stališ-
ča in enotna organizacija. Zdravst-
veno varstvo nudijo različne zdrav-
stvene,, ustanove, ki opravljajo
zdravstvene usluge po možnostih,
ki jih dopuščajo kadrovska zasedba
in razpoložljiva finančna sredstva.
Te usluge so sicer strokovno kvalir
tetne, vendar pa med temi organiza-
cijami (ustanovami) ni povezave, ni
enotnih konceptov, nikjer ni čutiti
potrebe, da bi zagotovili strokovno
pomoč višje in bolje organizirane
ustanove. V takem samorastniškem
delu odpada seveda tudi vsako bolj
samokritično ocenjevanje dela in
odpade kontrola (ki je sicer posled-
nja nujnost). Takšno razdrobljenost
lahko ugotavljamo na lastnem tere-
nu, kar pa ni značilno samo za nas,
za našo regijo, temveč je tovrstna
razdrobljenost značilna povsod.
Vprašanje pa je, če je to napaka
zdravstvene službe ali upravno-poli-
tičnih vodstev, ki naj določajo po-
litiko služb.
Služba, bodisi družbena ali stro-
kovna, bi morala biti sposobna, da
bi zagotovila programiranje, da bi
prilagajala obseg dela potrebam in
finančni zmogljivosti, da bi zagoto-
vila enotno in zadostno strokovno
vzgojo lastnih kadrov vseh profi*-
lov. Takšna ^ služba bi morala zara-
di ocenjevanja in gospodarnosti za-
gotoviti enotno bazo v formiranju
dohodka, prizadevati bi si morala,
da bi zagotovila nagrajevanje po de-
lu (skladno z določilom ustave!),
morala bi...
Da, marsikaj je potrebno, preden
lahko nekaj imenujemo službo! Da-
nes pa lahko rečemo, da imamo go-
spodarske organizacije, ki imajo
svoje statute in zatorej tudi lastno
politiko. Če smo se s tem zadovolji-
li, potem lahko iščemo odgovor v
posameznih zdravstvenih organiza-
cijah, a dvomim, da bi nas ta zado-
voljil. Organiziranost ne pomeni kr-
nitve samoupravljanja (nekateri to
včasih zamenjujejo), pač pa lahko
samoupravljanje dvigne na raven,
kakršno si vsi želimo.
Torej, če v kratkem odgovorim:
pomanjkljivosti so znane, odpravili
pa jih bomo, îco bo skupščina vsaj
za republiko določila enotno načel-
na stališča zdravstvenega varstva in
organizacije, ki bo v občinskem me-
rilu dobro horizontalno in v repub-
liškem tudi dobro vertikalno pove-
zana, ko bomo vsi osvojili koncept
enotnosti aktivnega in pasivnega
zdravstvenega varstva, ko bo nekdo
operativno vodil strokovno delo in
zanj tudi odgovarjal. Osebno sem
proti prenašanja odgovornosti na
komisije in organe, ki so sicer v ve-«
liko oporo in pomoč strokovnim de-
lavcem, ti pa morajo svoje delo
opraviti vendarle strokovno dosled-
no in zanj tudi pred družbeno skup-
nostjo odgovarjati!
J. KOVAČIČ: O slabostih organi-
zacije zdravstvene službe v naši ob-
čini smo že večkrat raizpravljali in
so znane. Menim, da o kompleks-
nem zdravstvenem varstvu in
ustrezni organizaciji teh dejavnosti
ni mogoče govoriti samo v okviru
ene sorazmerno majhne družbeno
politične skupnosti, še posebej, če
je naš cilj optimalna organizacija
zdravstvenih dejavnosti. O širših za-
snovah pa ni moč suvereno govoriti
samo v eni občini. Le področje os-
novnega zdravstvenega varstva se
ujema z občinskimi mejami. Če sem
začel z vprašanjem organizir«ija
zdravstvenih institucij na širšem
območju, potem je gotovo, da smat-
ram za osnovno slabost v dosedanji
organizaciji zdravstvene službe, nje-
no razdrobljenost, ki je zaradi tega
mnogokrat neučinkovita in v vsa-
kem primeru neracionalna. Poveda-
ti je treba, da imamo samo v naši
občini 13 samostojnih zdravstvenih
institucij, kar je gotovo posledica
neustr^mo izdelanega sistema fi-
nanciranja zdravstvenih storitev.
Posledica so dupliranje in triplira-
nje kapacitet, tehničnih sredstev,
visoki deleži upravnih stroškov itd.
Vse to pa ne koristi v celoti pacien-
tu, predvsem pa ni zagotovljena
kompleksna oskrba bolnika. Iz tega
seveda izhajajo osnovni cilji nove
zdravstvene službe, M se kažejo v
naslednjem:
— Zdravstvena služba mora biti
organizirana na dovolj obsežnem
območju, takoimenovani medicinski
regiji, ki bo zagotavljala optimalno
izkoriščanje prostorskih, tehničnih
in kadrovskih kapacitet, racional-
nost ki oskrbo bolnega občana na
višjem nivoju.
— Nosilec osnovnega zdravstve-
nega varstva v občini je lahko samo
zdravstveni dom. Financiranje posa-
meznih samostojnih ambulant bi bir
lo možno le, če njihov program dela
obsega kompleksno zdravstveno var-
stvo določene skiopine ljudi in če
je v skladu s programom celotnega
zdravstvenega varstva v občini.
— Nosilec specialističnih dejavno-
sti in v celoti odgovorna zanje,
je bolnica. Izjema so dispanzerji, ki
naj bi še v naprej delovali v okviru
zdravstvenega doma,
— Reševalna služba bi morala de-
lovati v sklopu bolnice, ker bi le ta-
ko lahko bila učinkovita in racional-
izo izjcoriščena.,,
' — V pogledu ' financiranja zdrav-
stvenega varstva pa bi bilo potreb-
no v republiškem merilu doseči
enotno vrednotenje zdravstvenih
storitev v smeri nagrajevanja bolj-
šega zdravstvenega stanja občanov.
Dr. F. FLUDERNIK: »To so stvari,
ki rabijo detajlnejšo analizo, ki je
dejansko doslej ni niti pri nas niti
kjerkoli drugje ndhče naredil. Mi
imamo dobro — gosto mrežo zdrav-
stvenih zavodov in ustanov. Imamo
velik strokovni potencial. Efekt te-
ga potenciala pa ni adekvaten — v
skladu s pričakovanji, ki jih postav-
ljamo na ta potencial. Zaradi tega,
ker ocenjujemo efekt dela skozi dva
aspekta: skozi manifestacijo iz-
ostankov z dela in skozi manifesta-
cijo stroškov, ki jih družba ima za
vzdrževanje zdravstvene službe.
Drugih aspektov pa ne upoštevamo,
(preprečevanje smrtnosti, invalidno-
sti itd.).
S tem pa ni rečeno, da je organi-
zacija edina slaba točka v zdrastvu
in bi bilo morebiti pametneje govo-
riti o drugih pomanjkljivostih v
zdravstvu in ne samo o njegovi or-
ganizaciji. Kajti, končno je organi-
zacijo zdravstvenih služb predpisal
zvezni in republiški zakon — torej
bi kazalo spremeniti samo ta dva
zakona in bi dosegli boljši efekt. Te-
mu pa ni tako, ker smo pred 4 leti
dobili nov zakon — manifestacije
na stalež in stroške pa se niso spre-
menile.
Teh vzrokov je več. Mislim, da ni
smisla navajati vseh — temveč ene-
ga izmed virov — terminvis rizične
skupnosti in težnje v zvezi s tem.
Pri nas smo konkretno formirali
majhne rizične skupnosti, ki so iz-
postavljene izrednim nihanjem rizi-
ka, ki ga nihče drug ne pokriva kot
ta majhna rizična skupnost. Poleg
tega pa republika odloča o višini
prispevkov za socialno zavarovanje.
Potrošnja je omejena na skupnosti
zavarovancev, viški drugih komu-
nalnih skupnosti pa se praviloma
ne prelivajo v iste skupnosti, ki iz
objektivnih vzrokov več potrebujejo
in trosijo.
Praksa finansiranja se ni podre-
jala programom, zlasti pa ne pro-
gramu za razširjanje reprodukcije,
temveč je dopuščala stihijsko for-
miranje cen zdravstvenih storitev v
veliki odvisnosti od ambicij im lo-
kalnih teženj ne pa od enakomerne
in organske rasti. Plačevanje zdrav-
stvenih storitev po dosedanjem si-
stemu je predstavljalo prvi lahko
dosegljivi vir finančnih sredstev in
je s tem že tudi kot oblika deformi-
rala temeljni namen zdravstvene
službe. Program zdravstvenega var-
stva ni bil osnova za delovne pro-
grame, ti programi pa niso bili
usklajeni z ekonomskimi možnost-
mi, želel bi opozoriti na ^razliko
med finančnimi in ekonomskimi
možnostmi.
Lotiti se je treba načinov finan-
siranja v tej širši in ožji družbeni
skupnosti. Za to je z zakonom od
leta 1960 pooblaščen zdravstveni
center, ki bi naj izdelal program
zdravstvenega varstva skupno z
družbeno^pohtičnimi organi. Delov-
ni programi zdravstvenih zavodov
bi morali biti operativni načrti za
izvajanje programov zdravstvenega
varstva. Tedaj se lahko lotimo nalo-
ge edino s programi, ki bodo bazi-
rali na objektivnih pokazateljih po-
treb in ekonomskih zmogljivosti.
Tak program mora imeti za osnovo
točno opredeljeno organizacijsko
doktrino, to se pravi: vedeti mora-
mo, katerim oblikam zdravstvenega
varstva dajemo prednost, oziroma
katere zavestno ne silimo na prvo
mesto. Za tak program pa ne zado-
šča le lokalna orientacija, temveč
enotnost za vso republiko.
Osebno ne vidim izhod v reorga-
nizaciji zdravstvenih ustanov, tem-
več v fimkcionalni povezavi obstoje-
če mreže, v enotnem zdravstvenem
mehanizmu, ki bo deloval po dolo-
čenem programu, to se pravi, ki se
bo loteval zdravstvenih problemov,
za katere smo se odločili, da imajo
prioriteto in bo toliko časa delal na
njih, da bodo rešeni. Pri tem pa
mislim seveda na tiste funkcije
zdravstvenega centra, ki so z zako-
nom določene, ki pa pomenijo pro-
gramiranje dela, organizacijo dela,
organiziranje mreže, strokovni nad-
zor nad delom in ocenitev efektov«.
M, LOŠTRK: »Menim, da ima
zdravstvena služba precej organiza-
cijiskih pomanjkljivosti. Pri tem
gre za razdrobljenost zdravstvenih
institucij, za slabo opreracljenost ce-
le vrste zunanjih zdravstvenih usta-
nov, veliko obremenitev zdravstve-
nih delavcev itd. Največja slabost
pa je prav gotovo v tem, da med
matičnim zdravstvenim zavodom —
bolnico in splošno ambulatno služ-
bo ni potrebne metodološke stro-
kovne povezanosti. Ta bi nedvomno
zagotovila večjo učinkovitost zdrav-
stvene službe kot celote in bi od-
pravila dvotirnost v delu. Šibka toč-
ka v odnosih med zdravstvenimi de-
lavci pa je tudi — po mojem mišlje-
nju — nepotrebno nezaupanje, ki
prav gotovo hromi njihovo delo.
Nujno je, da v občini utrdimo za-
vod za zdravstveno varstvo in zdrav-
stveni center kot strokovni organ,
ki je odgovoren za razvoj in izva-
janje zdravstvenega varstva na na-
šem območju. V to utrditev pa so-
di tudi zaposlitolv večjega števila
strokovnjakov, kajti od kadrovske
zasedbe je prav gotovo v veliki meri
odvisna učinkovitost te službe.
V zadnjem času so tudi v celjski
bolnišnici začeli urejevati razmero-
ma kritične medsebojne odnose. Le-
ti ugledu tega velikega kolektiva nir-
so koristili, hromili pa so tudi nje-
govo delo, ki včasih ni bilo takšno
kot bi bilo lahko in kot bi moralo
biti.
CT: Do kam smo prišli z reorgani-
zacijo zdravstvene službe od lanske-
ga plenuma občinskega odbora So-
cialistične zveze in sindikata?
Dr. IVAN VERDELJ: Plenum je
akcijo začel, potrebe po spremembi
organizacije so nakazane, cilj zdrav-
stvene službe je znan, delamo pa
po starem tako v organizacijskem
kot strokovnem smislu.
Za poživitev akcije smo naknadno
sklicali občinski aktiv zdravstvenih
in političnih delavcev, kjer smo
sprejeli določena načelna stališča,
ki jüi je osvojil tudi Svet za zdrav-
stvo in socialno politiko občine. Na-
prej nismo prišli. Vse je zaenkrat
priporočilo, ki pa ne pomeni načel-
ne politike, niti ne more biti napo-
tek za spremembo organizacije.
Zdravstvene organizacije in zdrav-
stveni delavci čakajo. Mi želimo sa-
mo jasna stališča, ki jih moramo
imeti, če smatramo, da sedanja de-
zorganiiziranost ni dobra za reševa-
nje in oblikovanje politike zdrav-
stvenega varstva v naših družbenih
pogojih.
J. KOVAČIČ: »Skupen plenum ob-
činskega odbora SZDL in sindikal-
nega odbora družbenih dejavnosti
je v osnovi ugotovil omenjene sla-
bosti in zavzel politična stališča o
načinu reševanja. Zal moram pri-
znati, da kljub mnogim maraton-
skim razpravam, ni bilo kaj prida
realiziranega. Dosegli smo, da
zdravstveni center pripravlja pro-
gram zdravstvenega varstva v obči-
ni, ki bo osnova za financiranje, da
končno prenašamo specialistične
ambulante v bolnico in združujemo
reševalno službo z bolnico. To pa
je tudi vse. Menim, da predstavlja
pomembno oviro odsotnost enotne-
ga nacionalnega koncepta organiza-
cije zdravstvene službe. O teh vpra-
šanjiih se zadnje čase mnogo raz-
pravlja na republiškem nivoju in
gotovo je, da se je ravno zaradi te-
ga z marsikatero rešitvijo odlašalo.«
Dr. F. FLUDERNIK: »Prvič: raz-
čistili smo določene koncepte o fim-
kciji zdravstvenega centra in o me-
hanizmih njegovega delovanja. Drur
gič: izoblikovali smo koncept funk-
cionalne integracije zdravstvene
službe ter razmejili program zdrav-
stvenega varstva od delovnega pro-
grama zdravstvenih zavodov in
končno smo se dogovorili o temelj-
nih konceptih za finansiranje dela
zdravstvenih zavodov, to je za od-
kup delovnega programa, ki negira
plačevanje  zdravstvenih  storitev.«
M. LOŠTRK: »Da se reorganizaci-
ja zdravstvene službe doslej še ni'
premaknila, so nekoliko krivi novi
koncepti o geomedicinskih regijah,
ki nekoliko spreminjajo dosedanje
delo zdravstvenih zavodov. Mislim,
da bi meje geomedicinskih regij, v
katerih pa naj bi občani našli kom-
pletno zdravstveno varstvo, morali
določiti na podlagi dosedanje prak-
se, na podlagi ugotovitev, s katerih
področij se v zdravstvene instituci-
je stekajo občani. Meje naše geome-
dicinske regije bi potemtakem mo-
rale seči do vključno Koroške in do
Zasavja ter celo del Hrvatskega Za-
gorja. Če upoštevamo, da bi občani
v neki geomedicinski regiji morali
imeti zagotovljeno kompletno in
kvalitetno zdravstveno varstvo, po^
tem bo nujna tudi specializacija po-
sameznih zdravstvenih institucij na
območju regije. Za koordinacijo in
uspešno delo zdravstvene službe pa
naj bi skrbel medobčinski center za
zdravstveno varstvo.
Organizacijo zdravstvene službe
bi morali torej reševati z dveh vidi-
kov: upoštevati bi morali potrebe
zdravstvenega varstva za območje
občine in upoštevati tudi to, kakš-
no silužbo bi morali urediti glede na
širšo regijo. Mislim, da bi nosilec
zdravstvenega varstva morala biti
bolnica, ki naj bi koncentrirala tudi
specialistične ambulante, ostale
kompetence pa so stvar temeljitih
razgovorov med zdravstvenimi ko-
lektivi.«
CT: Ali vladajo v zdravstvenih
krogih enotna stališča? Oziroma y
čem so bistvena nasprotja?
Dr. IVAN VERDELJ: O enotnih
stališčih je težko govoriti. Vsi zdrav-
stveni delavci si sicer želimo solid-
no organizacijo, povezano strokov-
no službo, osebno strokovno uspeš-
nost in zadovoljstvo pacientov. To
so pa le želje in končni cilji. V ča-
su iskanja novih poti je pač vsak
zase iskal rešitev in jo je zato tudi
videl s svojega najboljšega zornega
kota. Zato reševanja ni narekoval
družbeni razvoj, temveč osebni raz-
voj in potrebe. Tako je seveda tež-
no socialističnih stališč vskladiti v
ko vso to množico specifično oseb-
eno, enotno, občinsko ali republiš-
ko stališče, hkrati pa je težko vskla-
diti tudi množico »amerikanizira-
nih« osebnih želja in hotenj-z real-
no in ekonomsko neamerikanizira-
no družbeno sposobnostjo.
Vsak svoje hvali in vsak zase gra-
di. To je odraz možnosti in posa-
meznih osebnih hotenj, ne pa'stro-
kovnih potreb, dobrega planiranja
in perspektivne izgradnje družbene
službe. Morda bi nam v zadnjem ča-
su prav diskusija o regijah v Slove-
niji pokazala, da bi bña enotnost
zaželena, toda najbolj pogosto jo
pogrešamo in zaradi tega zaostaja
tudi strokovnost. Hkrati — ko nače-
njamo razpravo o regijah — bi kot
predsednik občinskega sveta za
zdravtsvo in socialno politiko spro-
žil javno vprašanje: je takšen svet
pri občinski skupščini še potreben,
meru, da bi prišlo do morebitnega
kakšna naj bo njegova vloga (v pri-
sveta regije) in kako se naj vklju-
čuje v delo z drugimi, ki rešujejo
zdravstveno politiko?
J. KOVAČIČ: »Po mojem skrom-
nem mnenju so v načelu vsi zdrav-
stveni delavci enotni v tem, da se-
danja organizacija ne odgovarja. Pri
možnostih konkretnega reševanja
tega vprašanja so mišljenja deljena
predvsem v pogledu integracijskih
procesov. Eni so, in ti so v večini,
za funkcionalno, drugi za fizično in-
tegracijo. Ne dvomim, da lahko da
prva pot tudi ustrezne rezultate,
vendar je treba vedeti, da so te
možnosti tudi doslej obstojale m
niso bile izkoriščene. Nasprotniiki
druge poti pa se mi zdi, da izhajajo
s strani finančno-administrativnega
aparata in ne od dellovnih kolektiv
vov, kot bi radi nekateri to prika-
zali.«
Dr. F. FLUDERNIK: »Koncepcije
o organizaciji zdravstvene službe
v mnogočem niso enotne. Predvsem
zaradi površnega poznavanja vsebi-
ne, ki pravzaprav diktira organizaci-
jo. Pojavljajo se številni koncepti
očitna je podobnost in prenos iz
drugih republik. Te razlike v kon-
cepcijah imajo v glavnem svoj vzrok
v nezadostni mformiranosti in pa
v neizdelanih konceptih«.
M. LOŠTRK: »Stališča so dokaj
različna m skrajni čas je, da pride
tudi do sestanka med odgovornimi
zdravstvenimi delavci na področju
občine, na katerem bi se morali od-
krito in konkretno pogoviriti o tak-
šni organizaciji in delovanju zdrav-
stvene službe, ki bo zagotovila več-
j o učinkovitost,- pa <tudi > -zsnižanjei
stroškov.
Razprave o omejitvi zdrastvene
potrošnje so zdaj aiktuahie ne samo
zato, ker je treba sprejeti predra-
čun sklada za zdravstveno zavarova-
nje, ki naj temelji na sedem odstot-
ni stopnji, temveč tudi zaradi pred-
laganih sprememb temeljnega zako-
na o zdravstvenem zavarovanju, s
katerim naj bi zajezili pretirano po-
trošnjo na tem področju. Čeprav
predlagane spremembe niso bUe v
najširši razpravi, bo skupščina o
njih verjetno že kmalu odločala.
Med najpomembnejša določila sodi
vsekakor sprememba, po kateri naj
bi delavec za izostanek z dela do
treh dni ne dobil nadomestila oseb-
nega dohodka. Spremembe pa pred-
videvajo tudi participacijo zavaro-
vanca na kopališko klimatsko zdrav-
ljenje, na zdravila in ortopedske
pripomočke. Čeprav udeležba ne bo
zelo visoka, pa bo prav gotovo na
zdravstveno potrošnjo vplivala.
štednja pa je potrebna tudi zara-
di razprav o nadaljnjem znižanju
stopnje za zdravstveno zavarovanje,
ki naj bi bila o uvedbi participacije
na zdravila in kopališko klimatsko
zdravljenje, okrog 6,8 odstotka. Na
področju celjske regije bi morali
potrošnjo za zdravstveno varstvo
omejiti na višino, ki je bila v letu
1964, ta pa je bila skoraj za milijar-
do nižja od realizacije v letu 1965.
Predvsem bi morali znižati bolezen-
ski stalež, ki je bil lani 5,17 odstot-
ka. Letos bi ga morali znižati na
okrog 3,70. To pa bo mogoče doseči
samo s solidarnostjo treh činiteljev,
ki lahko na znižanje bolezenskega
staleža bolj odločno vplivajo. To so
zavarovanci, ki bi se morali zaveda-
ti družbeno-ekonomskih posledic
bolovanja — najbolj pa neupraviče-
nega; nato delovne organizacije, ki
bi morale postati nosilci odnosov
do zdravja svojih delavcev in bi se
morali odločneje zavzemati za zni-
žanje števila izostankov z dela ter
za večjo skrb in odgovornost komu-
ne pri reševanju kompletnega zdrav-
stvenega varstva občanov. Gre pa
tudi za kolektivno akcijo med delov-
nimi organizacijami, zdravstveno
službo in socialnim zavarovanijem.«
V RAZGOVORU SO SODELOVA-
LI: DR. IVAN VERDELJ, PRED-
SEDNIK SVETA ZA ZDRASTVO
IN SOCIALNO POLITIKO OB-
ČINE CELJE, JANEZ KOVAČIČ,
PODPREDSEDNIK OBČINSKE
SKUPŠČINE, DR. FRANC FLU-
DERNIK, DIREKTOR ZAVODA
ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
IN xMILAN LOŠTRK DIREKTOR
KOMUNALNEGA ZAVODA ZA
SOCIALNO ZAVAROVANJE.
V PRIHODNJI ŠTEVILKI NA-
DALJUJEJO RAZPRAVO: RAV-
NATELJ CELJSKE BOLNIŠNI-
CE DR. IVAN KOPAČ, POMOČ-
NIK JURIJ VUGA, RAVNATEU
ZDRAVSTVENEGA DOMA DR.
JANEZ LOVŠIN, POMOČNIK
BOJAN VOLK IN DR. ANTON
MIKAC.
ANKETA O VLOGI IN POLOŽAJU SOCIALISTIČNE ZVEZE
VEČJA INICIATIVA OBČANU V
SOCIALISTIČNA   ZVEZA   USPELA   RAZGIBATI   MRTVILO
Obdobje, ki nas še loči do repub-
liškega in zveznega kongresa Sociali-
stične zveze, bo za nadaljnji razvoj te
0aj širše družbeno politične organiza-
cije zelo pomembno. V tem času bi
naj dopolnili teze predloga novega
statuta, ki nekatere stare misli o vlogi
in položaju Socialistične zveze v na-
šem sistemu bistveno menja. Da bi se
vključili v razprave o delu in nalogah
Sijcialistične zveze, začenjamo danes-
2 anketo med delegati za republiški
Kongres, ki naj odgovori na vpraša-
nje, kaj mislijo delegati o tezah pred-
loga statuta Socialistične zveze in s
Êim bi lahko utemeljili trditev, da je
Socialistična zveza res najširša tribu-
na naših občanov. Najprej smo obiska-
li tovarišico Slavo Faletičevo, ki je
delegat celjskega območja.
»Predlog novega statuta Socialistič-
ne zveze nas seznanja z nekaterimi za-
nimivimi novostmi. V celjski občini
smo se zato odločili, da bomo tem
vprašanjem posvetili posebno posve-
tovanje in se skupaj s plenumom ob-
činskega odbora Socialistične zveze
dogovorili za stališča ter jih nato tudi
posredovali glavnem odboru Sociali-
stične zveze. Da Socialistična zveza
pridobiva na ugledu in pomenu, do-
kazuje v naši občini prav zadnje ob-
dobje, ko prav nobena akcija na tere-
nu ni minila brez njenega deleža. So-
cialistična zveza se ne uveljavlja več
kot posredovalec določenih stališč ob-
činske skupščine, temveč samostojno
razpravlja o problemih in predlaga
tudi njih rešitve. Tako je v zadnjem
obdobju sodelovala pri razpravah o
proračunu občinske skupščine in pri
tem zajela toltilo svojih članov, da
lahko govorimo že o resnični množič-
nosti. Izboljšala se je udeležba na se-
stankih, pa tudi vsebinski del je mno-
go boljši. Nekaj so k temu prav go-
tovo pripomogle zanimive teme, ven-
dar so občani o takih zadevah raz-
pravljali tudi prejšnja leta, toda nikoli
tako temeljito in zagreto. Velike za-
sluge za to živahnost ima prav gotovo
Socialistična zveza, od katere njeni
člani zahtevajo tudi pogostejših raz-
govorov in odgovorov na vprašanja,
ki jih zastavljajo. To pa je vnesla or-
ganizacija tudi v svoj program, saj bo
že v kratkem začela z razgovori o naj-
bolj perečih vprašanjih občanov. Tako
bodo s kmečkim prebivalstvom raz-
pravljali o kmečkem zavarovanju, na
terenu pa bodo pripravili različne raz-
prave o komunalni problematiki. Me-
nim, da bomo s takim načinom dela
odpravili tudi težnje po vodenju in
reševanju problemov »od zgoraj na-
vzdol«, ker bo pri vsaki odločitvi
iniciativa s strani članov Socialistične
zveze večja in zahtevnejša.«     I. B.
um v ROGAŠKI SPET ODPRT
Upravni organ za notranje zadeve
pri skupščini občine Šmarje pri Jel-
šah je izdal izjemno dovoljenje za
predvajanje filmov v kinematogra-
fu v Rogaški Slatini. Kot je znano
so slatinski kino lansko leto zaradi
neprimernih prostorov (dvorana je
v drugem nadstropju) zaprli. Začas-
no dovoljenje velja do zadnjega
septembra letos. V Šmarju so se
odločili za ta korak, ker so delovne
organizacije in skupščina občine za-
gotovile, da bodo zbrale 60 milijo-
nov starih dinarjev za gradnjo nove
kinodvorane. Lokacija za nov ob-
jekt je že odobrena, do konca me-
seca pa bo narejen tudi idejni pro-
jekt.
Kinopodjetje pa je moralo za za-
časno predvajanje filmov storiti ne-
katere varnostne ukrepe. Predvsem
mora med koncem ene in začetkom
druge predsitaive «preteci ena ura.
Razen tega pa so prestavili blagaj-
no v pritličje, zadnjo steno dvorane
pa obložili s herajclitnimi ploščami.
(Poprej so bile na zadnji steni za-
vese).
Kot kaže pa težav s slatinskim
kinematografom še ni konec. Kljub
temu, da so prebivalci zadovoljni,
ker se lahko spet zabavajo, pa jim
ni po volji, da je kinopodjetje ob-
čutno podr^ilo vstopnice. Nove ce-
ne so 100, 200 in 300 starih dinar-
jev. Kot smo zvedeli, zavod za cene
v Celju še ni odobril novih cen.
Peter Kavalar

TEČAJ
PRVE POMOČI
PRIREDIL GA JE OBČINSKI ODBOR RK CELJE
V času zimskih počitnic je organi-
ziral občinski odbor RK Celje skupno
z zavodom za prosvetno-pedagoško
službo Celje SO-urni tečaj prve pomo-
či za prosvetne delavce celjske obči-
ne. Tečaj je trajal teden dni po 12 ur
intenzivno v nekoliko skrčeni obliki
in se ga je udeležilo 14 slušateljev.
Bil je v prostorih RK v Gledališki uli-
ci. Vsii udeleženci tega tečaja so bili
hvaležni organizatorjem in še poseb-
no predavateljem dr. KOSU, dr. ALI-
FU in med. sestri REHARJEVI, ki so
nesebično in požrtvovalno posredo-
vali najnovejše izsledke nuđenja prve
pomoči. Čeprav je bil za mnoge ta te-
čaj velika obremenitev, saj je bil v
času zimsikih počitnic, ki so jih drugi
izkoristili zase, so bili zelo zadovoljini,
saj so se mnogo naučili, kajti preda-
vatelji so se izredno trudili, da bi čdm
dostopnejše in prijetneje posredovali
kar največ.
Pohvalno je tudi, da so biLi to sa-
mi mladi predavatelji z velikimi spo-
sobnositmi, ki bodo prepotrebno znanje
posredovali še mnogo širšemu krogu
prebivalcev. Ob zaključku semAnarja
so vsi udeleženci tega tečaja oprav-
ljali tudi izpit, za kar so prejeli legi-
timacije. Svoje znanje bodo prenesli
med šolsko mladino, za katero bodo
organizirali 20-urne tečaje prve po-
moči. Povedati je še to, da so se se-
znanili z novimi metodami umetnega
dihanja ter z mnogimi drugimi no-
vostmi.
Prav bi bilo, da bi se ljudje samo-
stojno prijavljali za take tečaje, saj
hi to znanje moral imeti vsak naš dr-
žavljan.
Katica Pešak
Kaj je z bencinsko črpalko v Šentjurju?
Občani Šentjurja že dolgo gledajo
liencinske cisterne na kraju, kjer
^đj bi bila nova bencinska črpalka.
Gledajo, zmajujejo z glavami in se
sprašujejo, zakaj cisterne leže kar
pod milim nebom, na vlažni zemlji
in počasi propadajo. V zvezi s tem
so nam na skupščini občine Šentjur
— dopis je podpisal načelnik oddel-
ka za finance tovariš Jože Pospeh
— dali tole pojasnilo:
Glede na vprašanja, ki jih občani
zastavljajo, kaj je z začeto gradnjo
bencinske črpalke v Šentjurju, želi-
mo obvestiti javnost o poteku te za-
deve.
Pred le^ je občinska skupščina
Šentjur sklenila dogovor s podjet-
jem Croatia-Petrol iz Zagreba o so-
financiranju izgradnje črpalke. Na
osnovi te pogodbe je skupščina ob-
čine začela z zemeljskimi deli za ce-
stišče in vkop cistern. Medtem pa
se je Croatia-Petrol priključil naft-
nemu kombinatu INA v Zagrebu, ki
pa kljub priznavanju pogodbe ni ka-
zal pripravljenosti nadaljevati dela.
INA je celo želela od pogodbe od-
stopiti, čeprav bi morala povrniti,
oziroma plačti nastale stroške. De-
lovni program kombinata INA nam-
reč ne vsebuje v toliki meri proda-
jo naftnih derivatov neposrednim
potrošnikom — še posebej pa ne iz-
ven Hrvatske — pač pa predvsem
pridobivanje in predelavo nafte.
Ker tudi občina ni bila sposobna
samostojno nadaljevati del in vlo-
žiti približno 44 miUjonov starih di-
narjev, je v lanskem letu navezala
stike s Petrolom iz Ljubljane. Raz-
govori so že tako daleč, da obstaja
skupni tehnični in v glavnem tudi
finančni program. Ta predvideva
nadaljevanje del v letošnjem letu
in verjetno tudi dograditev črpalke.
Program je toliko realnejši, ker gre
za cenejšo izvedbo ob pomoči de-
lovnih organizacij iz Šentjurja.
P. K.
TV-TV-TV-TV
NEDELJA 20
8.40 Poročila (Ljubljana), S.j5
Oddaja narodne glasbe (Ljublja-
na), 9.15 Kmetijska oddaja (Beo-
grad), 10.00 Igre pod vodo — pre-
nos iz Brna (Intervizija), 10.30
Serijski film za otroke (Zagreb),
10.55 Svetovno smučarsko prven-
stvo — Kros na 15 km — prenos
12.45 Združenje radovednežev —
oddaja za otroke (do 13.30) (Za-
greb), 15.00 Prenos športnega do-
godka (Zagreb), 16.45 Pokaži, kaj
znaš — posnetek javne javne ra-
dijske prireditve (Ljubljana), 17.40
Dante Alighieri — II. nadaljevanje
(Ljubljana), 18.45 Pustni karneval
v Viareggiu (Ljubljana), 19.54 In-
termezzo (Ljubljana), 20.00 TV
dnevnik (Beograd), 20.45 Mladin-
ska olimpiada — quiz oddaja
(Beograd), 21.45 Zgodbe za vas —
serijski film (Ljubljana), 22.10 Po-
ročila (Ljubljana).
PONEDELJEK 21
10.00 Televizija v šoli (Zagreb),
11.40 Televizija v šoli: Idrija in ži-
vo srebro (Ljubljana), 17.40 Tečaj
angleškega jezika (Beograd), 18.10
Risanke (Beograd), 18.25 TV ob-
zornik (Ljubljana), 18.45 Malo za
vsakogar, nekaj Za vse (Ljublja-
na), 19.15 Tedenski športni pre-
gled (Beograd), 19.40 Rezervirani
čas (Beograd), 20.00 TV dnevnik
(Beograd), 20.30 TV drama (Beo-
grad), 21.30 Biseri glasbene litera-
ture (Beograd), 21.45 Reportaža
(Beograd), 22.00 Pogovori o slo-
venščini (Ljubljana), 22.30 Zadnja
poročila (Ljubljana).
TOREK 22
18.20 Film za otroke (Ljublja-
na), 18.45 Torkov večer (Ljublja-
na), 19.00 Svet v zaslonu (Ljublja-
na), 19.50 TV obzornik (Ljublja-
na), 20.00 Kurentovanje (Ljublja-
na), 21.00 Kriminalistični labora-
torij — serijski film Ljubljana),
21.30 Za lahko noč (Ljubljana),
21.40 Zadnja poročila (Ljubljana).
SREDA 23
10.00 Televizija v šoli (Zagreb),
14.00 Svetovno smučarsko prven-
stvo — štafeta 4 krat 10 km —
prenos iz Osla (do 16.00) (Evrovi-
zija), 16.35 Poročila (Zagreb), 16.40
Tečaj ruskega jezika (Zagreb),
17.00 Tečaj angleškega jezika (Za-
greb), 17.40 Tik tak: Zgodba o Fer-
dinandu (Ljubljana), 17.55 Pionir-
ski TV studio (Ljubljana), 18.25
TV obzornik (Ljubljana), 18.45
Opera skozi stoletja (Ljubljana).
19.15 Filmski pregled (Ljubljana)^
29.40 TV prospekt (Ljubljana),
29.54 Intermezzo (Ljubljana), 20.00
TV dnevnik (Beograd), 20.30 Lot-
ka: Vrag na vasi — predstava ma-
riborske opere (Ljubljana), 21.50
-Kulturna panorama (Ljubljana),
22.30 Zadnja poročila (Ljubljana).
ČETRTEK 24
10.00 Televizija v šoli (Zagreb),
11.00 Tečaj angleškega jezika (Beo-
grad), 14.30 Poročila (Ljubljana),
14.35 Svetovno prvenstvo v umet-
nem drsanju — pari prosto — po-
snetek iz Bavosa (Ljubljana), 17.10
Rezerviran čas (Sarajevo), 17.40
Tisočkrat zakaj? — oddaja za otro-
ke (Beograd), 18.25 TV obzornik
(Ljubljana), 18.45 Po Jugoslaviji
(Beograd), 19.10 Ljubljanski jazz
ansambel vam predstavlja (Ljub-
ljana), 19.40 Brez zarol — mladin-
ska oddaja (Ljubljana), 20.00 TV
dnevnik (Beograd), 20.20 Aktualni
razgovori (Beograd), 21.10 Oddaja
narodne glasbe (Zagreb), 21.20
Pevka Caterina Vailente (Ljubljar
na), 22.20 Opolnoči in še pozneje
— oddaja lirike (Ljubljana), 22.30
Zadnja poročila (Ljubljana).
PETEK 25
10.00 Televizija v šoli (Zagreb),
13.45 Poročila (Ljubljana), 13.50
Svetovno prvenstvo v umetnem dr-
sanju v Davosu — moški prosto
(Ljubljana), 16.40 Tečaj ruskega
jezika (Zagreb), 17.30 Televizija v
šoli (Zagreb), 18.00 Mali svet —
oddaja za otroke (Zagreb), 18.25
TV obzornik (Ljubljana), 18.45
Ljudje med seboj (Ljubljana),
19.15 Spesmiijo in plesom po Slo-
veniji (Ljubljana), 19.40 TV akcija
(Ljubljana), 20.00 TV dnevnik
(Beograd), 20.30 Celovečerni film
(Ljubljana), 22.15 Mednarodna
ura: Japonska (Ljubljana), 23.15
Zadnja poročila (Ljubljana).
SOBOTA 26
10.00 Televizija v šoli (Zagreb),
11.00 Svetovno smučarsko prven-
stvo — kros na 50 km — prenos
iz Osla (do 14.00) (Evrovizija),
17.35 Poročila (Beograd), 17.40 Kje
je, kaj je (Beograd), 17.55 Srečno
pot, Zoki — lutkovna oddaja (Sko-
pje), 18.10 Vsako soboto — pregled
sporeda za prihodnji teden (Ljub-
ljana), 18.25 TV obzornik (Ljub-
ljana), 18.45 Mladinska igra (Za-
greb), 19.40 Cik cak (Ljubljana),
20.00 TV dnevnik (Beograd), 20.25
Svetovno prvenstvo v umetnem dr-
sanju v Davosu — ples na ledu
(do 22.00) (Beograd), 22.00 Cm
sneg — humoreska (Beograd),
22.50 Največja predstava na svetu
— serijski film (Ljubljana), 23.40
Zadnja poročila (Ljubljana).
JAKA SLOKAN
HMEIJSKA PRINCESA l\ ŠE KAJ
Zadnji dve desetletji pred dru-
go svetovno vojno pomenita za
savinjsko hmeljarstvo zenit in
nadir, nadglavišče in podnožišče,
če ga ocenjujemo kot dejavnost
takratnega prebivalstva.
Takrat je moč govoriti tudi o
posebni — kulturi POLJANCEV,
t. j. dejavnih ljudi v Savinjski
dolini, Id jo sicer označujemo kot
»spodnjo«, čeravno bi ji še bolj
pristajala: HMELJARIJA.
Nekako tako, kakor smo nekoč
poimenovali Ptujsko polje z Lu-
karijo... Toda, kaj je sploh kul-
tura?
Po golem naključju je ob slo-
venskem prazniku — 8. februar-
ju 1966 — povedal dr. Josip Vid-
mar tisto besedo o kulturi, ki se
z njo strinjamo tudi mi! Takole
se glasi ta opredelba, seve v iz-
vlečku:
»... Govorim o kulturi v ,člo-
veškem' obsegu tega posebnega
sveta, polnega čudovitih del vsa-
ke vrste od poezije do slikarskih
in kiparskih umotvorov in še do
najočarljivejšUi med vsemi, do
muzikalnih stvaritev... Kultura
je vse tisto in samo tisto, kar člo-
veka os vešča o njem samem in
kar mu brzda in plemeniti ali
pomaga obvladati in plemenititi
ali kar ga poziva, naj sublimira
(razplini, ublaži) in obrzda svoje
naravne nagone, v katerih še ved-
no žive In rujejo predzgodovin-
ske in preddružbene živalske mo-
či...«
Akoravno med »čudovitimi de-
li« ni izrecno našteta tudi ljud-
ska prosveta, verjemite mi ali pa
tudi ne, da prav ona sodi sem
in to katetsohen, to pomeni —
kratko in malo, predvsem!
HMELJSKA PRINCESA je plod
savinjskih hmeljarjev. To trdim
in to bom izpričal.
Komaj je CT pred tremi tedni
objavil fotografijo prvih igral-
cev Hmelj ske princese, v Žalcu
pred 33 leti, že so me zasuli pri-
zadeti z nasveti, pojasnili, želja-
mi, skratka, s spomini na »dogo-
dek«, ki še živi v dolini.
Med prvimi je bila Slavica
Meh, tisto dekletce v snežnobeli
obleki, ki na posnetku, objavlje-
nem v CELJSKEM TEDNIKU 4.
februarja 1966, drži v naročju ve-
liko tablo: HMELJSKA PRINCE-
SA. Pela je v Roblekovi dvorani,
ko še ni imela enajst let, in zdaj
— 33 let pozneje — pravi »kot
bi vse to bilo šele včeraj!«
Njen spomin vé natančno, ko-
likokrat jo je vadil učitelj iz
Griž, Radovan Gobec, ure in ure
ob klavirju v telovadnici žalske
osnovne šole. Slavica Meh je zdaj
žena znanega vrtnarja Ignaca
škorjanca, v Žalcu, hočem reči,
da živi ves čas v Žalcu. Nič čud-
nega, če je ohranila mimo foto-
grafije še brošurico, v zelene plat-
nice povezano besedilo HMELJ-
SKE PRINCESE. Povedala mi
je usodo vseh ostalih prvih igral-
cev, pa še to, da so po treh pred-
stavah v Žalcu gostovali v Celju,
v Narodnem domu, in na koncu
tudi to, da po proslavah ni bilo
ne gostij ne zakusk, le o »čokola-
dah in sladkorčkUi« mi je mora-
la priznati, ki da so kar deževali,
njej. Slavici Meh, komaj 10-letni
pevki v opereti HMELJSKA
PRINCESA.
Slavičin oče je bil tudi savinj-
ski hmeljar in z možem sta hme-
Ijarila še vrsto let po prevzemu
posestva.
In kaj je HMELJSKA PRIN-
CESA povedala takratnim gledal-
cem, ponavljam tisočem gledal-
cev oziroma poslušalcev zadnja
leta pred drugo svetovno vojno?
Rad bi bil zgodovinar, ki vcep-
Prizor iz Golgote 1. 1. 1932 v Žalcu
(R. štokelj in B. Krasovic)
Ija sedanjemu rodu in bodočim
rodovom tisto spoštovanje do
ljudskih storitev, ki jim pritiče,
brez — pačenja dejstev. Zavoljo
tega bom povedal ocene več tak-
ratnih časnikov, pozitivnih in ne-
gativnih, izpod peres ljudi z naj-
različnejšimi pogledi na svet. V
mejah odmerjenega prostora
bom citiral nekaj savinjskih kro-
nistov tistega časa, na koncu pa
primerjal   s   sedanjo,   povojno
kultumoprosvetno dejavnostjo v
HMELJARIJI, vključno »likof«
in »kultumozabavno prireditev«
žalskih študentov od 5. februarja
letos v HMELJARSKEM DOMU.
— Osvetliti kanim tudi sedanje
»gostince« s primerjanjem onih
pred 33 leti. — Kot očividec in
priča. —
Seve, da bo še poseben pome-
nek z avtorjem Radovanom Gob-
cem.
S podpisom »Gledalec« je nek-
do poročal konec novembra 1933
v celjski NOVI DOBI (v skrče-
nem obsegu):
»... Po enem letu nas je griški
učitelj Radovan Gobec znova pre-
senetil, s svojo drugo opereto
HMELJSKO PRINCESO. Živo
nam je še v spominu njegova
prva opereta BEG IZ HARE-
MA ... Za letos nam je torej pri-
pravil novost, vzeto iz domačih
razmer, ki temeljijo na najbolj
perečih vprašanjih Savinjske do-
line. Postavil nam je na oder za-
devo o hmelju, hmelj sko prince-
so, hmeljske prince, jude itd., ki
so bili že vnaprej uspešno jam-
stvo za dober uspeh. (Podčrtal
J. S. za pozneje).
Dejanje v opereti se dogaja v
nekem večjem kraju Savinjske
doline na graščini Hmeljski dvor
v času, ko je bil hmelj po sto di-
narjev za kg. Mladi graščinski
vzgojitelj Branko je uglasbil Da-
rinki, bogati grajski gospodični,
opereto HMELJSKO PRINCESO
in prosi njenega strica Komana,
ki ima zveze z operno pevko Vilo
Zoro, da bi z njeno pomočjo
spravil opereto na oder. Sprva
se Koman brani, ko pa se zaple-
te z Vilo Zoro v neprijetno raz-
merje, uvidi, da se z opereto naj-
laže opere. Z Brankovim dovolje-
njem se proglasi za avtorja ope-
rete, zato pa obljubi Branku Da-
rinldno roko.
Se nadaljuje
OBČNI ZBOR  CELJSKEGA DELAVSKEGA ODRA
OPTIMISTIČNI OBETI
V treh letih 21 premier in blizu 95.000 obiskovalcevr Za novega predsednika soglasno izvoUli Jožeta Bevca
Na izrednem občnem zboru De-
lavskega odra, ki je bil izreden tudi
po tem, da ga je sklical nadzorni
odbor (staremu upravnemu odboru
je namreč mandat potekel), so ude-
leženci kritično obravnavali neka-
tere pomanjkljivosti v upravljanju
ustanove ter izrazili nezadovoljstvo
ob dejstvu, da so morali na občni
zbor čakati tri leta. Čeprav upravno
administrativno in finančno poslo-
vanje ni bilo povsem v redu (manj-
ka dokumentacija za nekaj manj-
ših zneskov, inventarna knjiga, za-
pisniki in seznam članov), pa, kot
so menili, ni bila prizadeta osnovna
dejavnost Delavskega odra. Na-
sprotno, uspehi so bili očitni.
Požrtvovalni amaterji Delavskega
odra so v zadnjih treh letih uprizo-
rili 21 dramskih tekstov in na mno-
goštevilne predstave doma in na
gostovanjih privabili po nepopolnih
podatkih okrog 95 tisoč obiskoval-
cev. Med največje uspehe nedvom-
no sodi postavitev Celjskih grofov
na Starem gradu, kjer si je 6 pred-
stav ogledalo kar 20 tisoč gledalcev,
kakor uprizoritev Veronike Dese-
niške prav tako na gradu, ki je pri-
tegnila celo 2 tisoč obiskovalcev
več, med njimi mnogo iz drugih
krajev ožje domovine, celo iz Celov-
ca in Trsta. Delavski oder je imel
v tem času nekaj čez 19 milijonov
dinarjev dohodkov, pri čemer je del
sredstev ustvaril tudi sam (v glav-
nem od dvorane). Zanirriivo je, da
z gostovanji ni izgube, seveda v
primerih, ko uprizarjajo predstave
s skromnejšo zasedbo.
V razpravi smo sicer pogrešali
vsakršno oceno repertoarja, ki bi
pokazala tudi morebitne težave pri
izboru del, saj je znano, da kvalitet-
nih del, pisanih za amaterske odre,
primanjkuje, vtem ko so klasični
teksti dostikrat prezahtevni, vendar
je bila večkrat naglašena vsaj skrb
za vzgojo kadra, tako režiserjev kot
igralcev, da bi obvladali dikcijo in
druge elemente igre. Porajala se je
misel, naj bi se Delavski oder usme-
ril predvsem v komedijo oziroma
ljudsko igro, za katero vlada naj-
večje zanimanje. Kakor je v razpra-
vi poudaril tudi novi predsednik
upravnega odbora Jože Beve, bi mo-
rali vprašanje umetniškega kon-
cepta reševati v smislu finančnih
zmogljivosti ustanove oziroma s sta-
lišča rentabilnosti, kar pomeni
predvsem izbor lažjih, vendar v kva-
litetnem pogledu sprejemljivih tek-
stov. To bo toliko važnejše spričo
finančnih omejitev. Da bi mogli do-
seči boljšo kvaliteto gledališkega
amaterizma, bi bilo potrebno tudi
večje sodelovanje med kulturnimi
ustanovami.
Takšno sodelovanje je Delavski
oder doslej zelo uspešno vzdrževal
s poklicnim gledališčem, kjer je na-
šel tudi vso pomoč in podporo.
V prizadevanjih za ohranitev ve-
ljave te amaterske kulturne ustano-
ve je vsekakor omembe vredna po-
buda, naj bi v njenem okviru usta-
novili lutkovni oder, saj bi s tem
izpolnili občutno vrzei v vzgoji na-
ših najmlajših, ki marsikje nimajo
niti ustreznega igrišča. Pri tem bi
lahko računali z materialno pomoč-
jo društva prijateljev mladine, med-
tem ko bi lutke izdelovali učenci
pri tehničnem pouku, če upošteva-
mo, da tudi z literaturo ni težav, ne
preostane drugega kot resen pri-
stop k praktični uresničitvi te že do-
kaj stare celjske namere.
Po vsem tem bi mogli reči, da po-
stavlja občni zbor Delavskega odra,
četudi po treh letih, kažipot v pri-
hodnost; njegovi zaključki bodo go-
tovo prispevali k premostitvi tre-
nutnih težav in usmeritvi ustanove
k še večjim kulturnim dosežkom.
dhr
PRILOŽNOSTNI ZDRAVNIK
NA ODRU PLANINE PRI SEVNICI
Pred dnevi je igralska skupina iz
Planine pri Sevnici predstavila do-
mačim igralcem Molierovo komedi-
jo Priložnostni zdravnik. Kot kaže,
je igralcem in režiserju uspelo vzbu-
diti zanimanje za zanimivo delo, saj
so številni gledalci izvajalce nagra-
dili z lepim obiskom in prisrčnim
aplavzom.. Vsekakor je to velik
uspeh mlade igralske skupine, zla-
sti še, ker bodo gostovali tudi še
v drugih krajih šentjurskega pod-
ročja.
PRED PREMIERO DVEH MIKAVNIH KOMEDIJ V SLG CELJE
PREVEČ ZA EN DAN
SREDI VRVEŽA MED ZAKLJUČNIMI VAJAMI
Hotel sem se pogovoriti samo z re-
žiserjem Jožefom Galetom, ki režira
komediji angleškega dramatika Pet-
ra Shaefferja ZASEBNO UHO IN
lAVNO OKO, a k vaji sta prišla
še televizijski snemalec. Peter Božič.,'
in stalni gledališki fotograf Viktor
Berk. Kdo bo prej na vrsti? In red-
no delo ne sme trpeti!
INTERVJU V 4 PRIZORIH
1. prizor: Režiserja Jožeta Caleta
zmotim v gledališkem bifeju, kjer
se fesa š čajem, preden začne z ve-
černo vajo. Ko zagleda fotografski
aparat, me zamenja z Berkom, a
ivmalu isva si na jasnem in razgovor
se začne.
— V Celje sem prišel prav rad,
!-er sem ravno utegnil. Zdaj imam
počitnice in človek, ki rad dela, iz-
i.oristi vsako priložnost.
Režiser Cale poučuje na AGRFTV
filmsko režijo in je izkoristil svoje
semestralne počitnice za ponovitev
svoje ljubljanske režije v Celju.
— Ne, ljubljanskega koncepta ni-
sem spreminjal, le nekoliko sem pri-
lagodil posameznosti odtenkom in
značilnostim celjskih igralcev. Raz-
loček je tudi v tem,-da so bili v
Ljubljani isti igralci zasedeni v
obeh komedijah, medtem ko v Celju
zasedajo vsako osebo drug igralec
oziroma igralka.
DEVETNAJST JE URA. VSI NA
ODER. Inspicient poziva odločno, v
vseh zvočnikih za odrom čujemo
njegov glas. Tudi režiser vstane in
odide.
2. prizor: Na odiu preskušajo »in-
terfon«. Režiser svetuje, kako naj
zadevo rešijo. Medtem ko elektri-
čarji in odrski delavci urejajo na-
pravo, nadaljujeva razgovor.
— Četudi je moje glavno področje
filmska režija, štejem kljub temu
med svoje večje uspehe nekatere
odrske režije. Med njimi so vseka-
kor Za zaprtimi vrati (Sartre). Dobri
človek iz Sečuana (Brecht), Pokop-
Ijite mrtve (Irwin Shaw), Martin Ka-
čur (Cankar), Poštni urad (Tagore)
in Življenje ni resno (Salacrou).
Med filmskim,! stvaritvami pa še
vedno štejem za najvišji dosežek
režijo Tud j a zemlja (Bosna film), če-
tudi sem posnel skupaj pet celove-
černih filmov in vrsto kratkih ter
aimentarnih.
PRIPRAVITE SE ZA NASTOP.
VSI DRUGI Z ODRA. Spet naju pre-
žene inspicient in preseliva se v
prvo vrsto parterja.
3. prizor: Preden se dvigne zave-
sa, še eno vprašanje: Kam gre naš
film?
— Kljub večletni tradiciji in šte-
vilnim poskusom še ni našel prave
poti. Nočem sicer raziskovati raz-
logov, niti dajati receptov. Toda ti-
ioga, kar bi morali, še nismo do-
segli ...
Pa najljubši film^ski režiser?
^ - Čisto bre¿-Шетапја -"Bëif-
lan ...
Zavesa se dvigne in tiho — koli-
kor pač moremo zadrževati smeh —
gledamo prvo komedijo. ODMOR
(izkoristil sem ga za razgovor z
igralko Mijo Mencejevo!).
4 prizor: Televizijsko snemanje
je zaključeno. Na vrsti je še nekaj
posnetkov, ki jih bo opravil foto-
graf Berk. Spet ujamem režiserja.
Čemu ste posvetili največ pozorno-
sti v režiji obeh komedij?
— Danes je prava »žlahtna« ko-
medija zelo redka, posebej še na
Angleškem, zato smo toliko bolj ve-
seli, ko lahko vidimo izjem,o v pra-
vilu, ki sta jo dovolili naši komedi-
ji. Kakor vedno, mi tudi v tej režiji
ni šlo enostavno za to, da bi posre-
doval piščeve misli, temveč je moj
bistveni trud v tem, da oblikujem
igralca...
Po preskusu v Ljubljani, lahko
zdaj že skoraj z gotovostjo napove-
ste uspeh v Celju, Četudi je morda
naša publika nekoliko drugačna od
ljubljanske?
— Publika je res vedno in povsod
zelo različna. Toda komediji si je
ogledalo že toliko raznovrstnih obi-
skovalcev, ki so v bistvu vsi zelo
ustrezno reagirali in zato se ne bo-
jim, da bi bilo v Celju kaj dosti
drugače.
In vaši prihodnji načrti? (To bi bil
ko tudi zadnji prizor!)
— ^^ekaj bom zelo verjetno prev-
zel v Mestnem gledališču, sicer pa se
zelo veselim filma, ki ga pripravlja-
va z Matejem Borom po njegori Ba-
ladi o kurirju.
UKRADEN ODMOR
Izkoristil sem priložnost in zmotil
;gralko Mijo Mencejevo v njeni gar-
derobi. Začel sem z vprašanjem, ki
2:a ženskam običajno ne zastavlja-
mo: starost? — Tega ne skrivam: 52,
je odgovorila, potem pa dodala: Si-
cer pa po razpoloženju! ROJSTNI
KRAJ: Bijela v Boki Kiotorski. NAJ-
LJUBŠI DEKLIŠKI SPOMINI:
Ljubljana, kjer imam dom, prija-
telje in kjer sem študirala.
Kako ste prišli h gledališču? —
Pravzaprav bolj po naključju. Kon-
čala sem ekonomsko šolo Ln četudi
sem morala v srednji šoli vedno
brati pred razredom razne tekste,
me gledališče sploh ni zanimalo. Po-
tem so me zvabili k Obrtnemu gle-
dališču. 'Čisto nekaj malega bo,'
mi je zatrjeval prijatelj. In res. Nekaj sem
morala ncsti na oder, tam pa sem zagledala
psa (teh sem se vedno zelo bala!), spustila
vse 'na tla in zbežala. Toda s tem je bila
zame usoda zapečatena. Nadaljevala sem na
akademiji in zdaj sem tu . . .
Ste imeli zaradi živali še kakšno drugo
что1о v življenju? — Da, nekoč sem zarad
mačk zgubila stanovanje (Toda to je druga
zgodba).
Katere svoje vloge štejete med največje
uspehe? — Izmena v Smoletovi Antigoni. To
je bil moj prvi in še vedno največji uspeh.
Bilo je sicer mnogo velikih in lepih vlog a
vse bi danes rada še enkrat igrala. Z leti
človek dozoreva ... Pa tudi Campbellova v
Dragem lažnivcu (Shaw) mi je ostala v le-
pem spominu. In kakšen spodrsljaj? — Raj-
ši se ne spominjam, toda to je bila Selime-
na v Moliéru.
Ste razen odra poskusili še kaj drugega?
— Doslej še ne, četudi si že dobrih deset let
želim, da bi kdaj stala pred filmsko kame-
ro. Kakšno vlogo si najbolj želite? — Rada
bi sodohmo psihološko temo, kjer bi lahko
izrazila vsa tista notranja nasprotja, s kate-
rimi se dandanašnji bojujemo.
Kaj obožujete sicer? — Glasbo. Klasično . .
toda ne vso .. . predvsem Beethovna. Pa tu-
di popevke so mi všeč. Rada bi pela in ra-
da bi imela veliko igrač, ker sem jih kot
otrok tako pogrešala . . .
Herbert Savodnik
Dr. FRANCE STELE-
so ШшпЦ
Življenski praznik našega slav-
ij enea je pomemben. Pomemben
zaradi uspešnega dela na njegovi
življenski poti. Svoje življenje je
zapisal umetnosti. Slovenska u-
metnost od najstarejših dob do
danes je področje njegovih raz-
iskovanj. Ko je prišel z univer-
ze v domovino, je postal konser-
vator Kranjske. Na številnih ob-
hodih je opazoval, si delal zapi-
ske in foto posnetke. 2e zgodaj
se je ogrel za naše srednjeveško
freskarstvo. Njegov delokrog se
je razširil v obdobju stare Jugo-
slavije na ves teritorij Slovenije,
ki je bila po mirovni pogodbi o-
krnjena na koroški, prekmurski
ki primorski strani. V naši novi
domovini pa je vključil tudi Pri-
morsko, Koroško in Prekmurje.
Iz premnogih beležnic je črpal
snov za študije, eseje in samo-
stojne publikacije. Dragocena so
njegova Monumenta, kjer nam
predstavlja srednjeveško stensko
slikarstvo. Le tu je analiziral
srednjeveško freskarstvo, ugoto-
vil naše mojstre, šole ter vklju-
čil do tedaj neznano pokrajino
v krog zapadnoevropske umet-
nosti.
Ni mogoče navajati obsežen
opus njegovih del. Nad 600 enot
obsega njegova bibliografija. O-
meniti je potrebno, da je poleg
konservatorskega poklica zasedal
stolico umetnostne zgodovine na
naši univerzi kot naslednik prof.
dr. Izidorja Cankarja. Na univer-
zi je vzgojil rod naših odličnih
strokovnjakov, od katerih že ne-
kateri predavajo na univerzi. Z
Izidorjem Cankarjem sta osno-
vala Zbornik za umetnostno zgo-
dovino, revijo, ki ji ni bilo para
na jugoslovanskih tleh. Steleto-
vo neutrudljivo pero je napisalo
na stotine člankov za razne leksi-
kone in enciklopedije. V edin-
stvenem leksikonu umetnikov, ki
je izhajal v Nemčiji, je Slovence
predstavil z domalega slehernim
umetnikom do najnovejših dni.
Pri obravnavi slovenske novejše
umetnosti se ni ustavljal pri vr-
hunskih umetnikih, marveč je
prav očetovsko predstavil javno-
sti marsikaterega novinca.
Na podorčju slovenske arhitek-
ture je osvetlil zlasti Plečnikovo
ustvarjalnost v'mnogih študijah
in samostojnih publikacijah. Iz
torbe Steletovih doživljajev naj
zapišem le enega, ki zveni kar
anekdotično. V hrvaški Istri so
bile po osvoboditvi odkrite poz-
nogotske freske. Hrvaški kolegi
so povabili tudi prof. Steleta na
ogled. Skupina hrvaških stro-
kovnjakov se je mudila v kraju
samem več dni, da je preštudira-
la nove freske. Stele je dopoto-
val in si ogledal pazljivo slikari-
je. In ko so ga vprašali glede da-
tacije, je dejal: delo je iz 1. pol.
15.   stoletja.   Skupina   mlajših
znanstvenikov se ni zadovoljila
s tem odgovorom, ko niha data-
cija nekako v obsegu 50 let. Ne-
kateri so »izsilili« Steletovo data-
cijo na eno desetletje. Več, je
dejal, si ob prvem ogledu ne bi
upal povedati. Nekateri iz sku-
pine pa niso odjenjaliin bi radi
vedeli, če se ne bi dalo reduci-
rati nihanje na 5 let. Stele se ni
dal ugnati v kozji rog in je dati-
ral freske z vso rezervo strokov-
njaka na o. 1425. Skupina je Ste-
letovo dataci jo sprejela razširje-
nih očii, na stropu so namreč
prejšnji dan odkrili zapis in let-
nico, za kar Stele ni vedel. Nje-
gova letnica se je razlikovala od
zapisane samo za leto dni. če je
dogodek potekal kot sem ga opi-
sal, mi ni znano, iz ust hrvaške-
ga kolega sem spoznal, kako ce-
nijo tamkaj našega slavij enea.
Za Celje je Stele izrednega po-
mena. Njegovo je bilo odkritje
Celjskega stropa v Stari grofiji.
Ob Celjskem stropu je Stele na-
pisal strokovno študijo: Celjski
strop, ki je še danes veljavna
brez pridržkov. Ker je okupator
uničil to naklado in so se ohra-
nili le redki izvodi, bi bilo nuj-
no, delo ponatisniti. Ker je tekst
opremljen s tuj e jezičnimi po-
snetki, je to pomembno tudi za
tuje turiste. Celje je v mnogih
ozirih dolžnik Steletu. Omenimo
le njegove nasvete za komisijo ob
rekonstrukciji rimskih nagrobni-
kov v Šempetru.
Ob Steletovi sedemdesetletnici
je izšla svečana izdaja Umetnost-
nozgodovinskega zbornika —
zbornik je bil posvečen slavljen-
cu. Poleg domačih strokovnjakov
iz Jugoslavije so prispevali raz-
prave številni odlični strokovnja-
ki iz tujine. S tem pa je bila iz-
pričana mednarodna veljava na-
šega mojstra. Na številnih med-
narodnih kongresih S tele kaj če-
sto čita referate v imenu Sloven-
cev, mnogokrat pa kot edini ek-
spert Jugoslavije po želji naše
vlade. To mu je v oporo njegovo
odlično znanje svetovnih jezikov.
Ko želimo našemu Steletu še
uspešna nadaljnja leta, naj ne
izzveni želja kot nenasitna sla, da
gori svojih del dodaja vedno no-
va. Ta želja izvira predvsem iz
spoznanja dragocenosti njegove-
ga pisanja. Nihče, kot on, ne po-
zna slovensko domovino v vseh
njegovih draguljih, nihče, kot on,
ne more zajeti te zaklade v nepo-
zabne žive besede, polne bogate
miselne in čustvene vsebine.
Ne le čut spoštovanja tega iz-
redno plodnega znanstvenika
nam narekuje te besede, še pose-
bej njegov odnos do Celja in celj-
skega okoliša nas obvezuje, saj
je na tem področju odkrival
mnogo novega mimo Stegenška
in Marolta prav on!
A. S.
toc^l^.ijt PISMA TALCEV
Naše življenje je brzica, ki nam
dnevno prinaša skrbi in težave, pol-
no resnih problemov. V tej dirki ne
najdemo prediha in le redki si utr-
gajo'čas, da vzamejo v roko knjigo.
Naše založbe toliko tiskajo; med
publikacijami so dela trajne wed-
nosti. Med temi je gotovo pomem-
bno in redko dragoceno delo: Po-
slovilna pisma. Naše bralce bi radi
opozorili, da je zamisel izšla iz Ce-
lja. Ko se je v celjskem muzeju
ostvaril oddelek NOB, prvi med slo-
venskimi muzeji, je začelo dotekati
gradivo iz naše polpretekle revolu-
cionarne zgodovine. Na začetku se
je začelo zbirati tudi kaj redko gra-
divo poslovilnih pisem talcev, ki so
bili po okupatorju usmrčeni. Sprva
je okupator talcem dovolil pisati
zadnje pismo svojcem. V nadi, da
bodo vzbudila med prebivalstvom
preplah, in bi tako neposredno ko-
ristila okupatorskim težnjam. Pa
tudi, da bodo zavrla odporniško gi-
banje. Ko je doživel razočaranje, ko
se je odpor poglobil in razširil, je
zabranil podobna pisma. Le redka'
so se ilegalno iztihotapila iz mučil-
nic Starega piskra. Poslovilna pisma
.so naj pretresi j ivejši dokument šta-
jerskega področja izza časa osvobo-
dilnih bojev. Iskreno-resnična izpo-
ved na smrt obsojenih so hkrati en-
kratni dokimient teh herojev. Zapi-
sane besede so neskončno vzvišene
nad zverinstvom okupatorja.
Delo nosi naslov: Poslovilna pis-
ma za svobodo ustreljenih v oku-
pirani Slovenski Štajerski. Za dvaj-
seto obletnico osvoboditve je to de-
lo zagledalo luč sveta. Knjigo sta
pripravila Muzej narodne osvobo-
ditve v Mariboru in Muzej revolu-
cije v Celju. Glavna urednika pa sta
Milan Ževart in Stane Terčak, v po-
moč pa je bil razširjeni uredniški
odbor, v katerem so sodelovali stro-
kovni sodelavci tega področja.
Vsebina pisem je tragično pretres-
ljiva, so priče narodne zavednosti
in najtežje žrtve ljudi, ki so v trp-
kem ponosu kljubovali nadmočni
sili okupatorja. Pisma so historični
dokumenti, ki nas po moralni teži
uvrščajo kot enakovredne partnerje
v vrsto največjih kadrov.
Celje in celjsko zaledje je prispe-
valo znaten delež, v spominskih pro-
storih Starega piskra zamore obi-
skovalec čitati del teh pisem in
vsrkati v sebe ozračje prostora teh
tako grozotnih dogodkov. V Fran-
koloveni, kjer je bilo sto talcev obe-
šenih, pa se je izvršilo največje ma-
sovno usmrčenje na štajerskem.
Založba Obzorja v Mariboru se je
na moč potrudila za izdajo in opre-
mo imenovanega dela. Ni se plašila
izrednih stroškov za monumentalen
tisk, kar bibliofilske izdaje. Tovariš
Vidic je knjigo likovno opremil in
našel za delikatno nalogo izredno
posrečeno rešitev. Na štajerskem
smo lahko ponosni, ko je za 20. ob-
letnico izšla ta publikacija, ki je za
vso Slovenijo reprezentativna in dra-
gocena. Oni krogi, katerih naloga
je širiti vpoglede v našo NOB v tu-
jini, pa bi naj poskrbeli ponatis v
tujih jezikih.
A. S.
УАВШО VAS NA IZLETE!   «
1. HOCKEY бб! Vse informacije, Icalcor tu-
¿\ nabava vstopnic v naši poslovalnici. Sole,
pohitite s prijavarol!
2. VERONA! Prirejamo 2 in 4-đnevne avto-
busne izlete na ogled 68. mednarodnega sej-
jpa kmetijstva in kmetijske mehanizacije.
3. LEIPZIG! б-đnevno potovanje na spomla-
danski velesejem.
4. MILANO! 4-dnevno potovanje z ogledom
pajvečjega evropskega vzorčnega sejma.
5. KÖLN — večdnevno potovanje na sejem
blaga za široko potrošnjo.
6. DUNAJ! 2 in 4-dnevna potovimja na spo-
mladanski velesejem.
7. SIMA PARIS! 8-dnevno avtobusno poto-
vanje na ogled svetovnega sejma poljedelske
opreme,
g. KAIRO, ASUAN, LUXOR! 6-dnevno po-
tovanje z letalom, strokovni ogledi Asuanske-
ga jezu, naselja EL NASER in zanimivi turi-
stični ogledi.
9. 13-dnevno krožno potovanje po SREDO-
ZEMLJU v mesecu maju.
10. UUBITELJI SMUČANJA! Za zaključek
tedna organiziramo 2 in 3-dnevne izlete v
ITALIJO (Cortina d'Ampezzo, Belluno-Neve-
gal, Monte Bodone-Gardsko jezero. Marmo-
lata) in AVSTRIJO (Heiligenblut, Bad Ga-
stein, Zell am See, Golica nad Osojskim je-
zerom). Izdelane programe prejmete v naši
poslovalnici.
KOLEKTIVI! Za vaš 1. majski izlet po do-
movini in tujini Vam KOMPAS CELJE izde-
la brezobvezno po vaši želji program poto-
vanja. Prevozi bodo izvršeni z avtobusi typa
Mercedes.
KOLEKTIVI! Poslužujte se naših Jcvalitet-
nlh prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo
znižanih cenah v najsodobneje opremljenih
avtobusih tipa »MERCEDES«.
PRED VSAKIAI POTOVANJEM ALI IZLE-
TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE
»KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1,
TEL. 23-50.
MALI OGLASI
PRODAM
HIŠO v Brežicah — vseljivo prodam. Ponud-
be na upravo lista pod šifro »GOTOVINA«.
MONTAŽNO garažo 5 x 2,40 z zemljiščem
prodam. Kersnikova 27/a. .
OTROŠKO posteljico prodam. Naslov v upra-
vi lista.
TAKOJ vseljivo hišo (kuhinja 2 sobi, klet,
drvarnica, vrt, vodovod in elektrika (20 mi-
nut öd železniške postaje in-.5 minut od
avtobusne postaje prodam za 35.000 N din.
Vprašati: Peček, Nova vas 45, Šentjur pri
Celju.
POSESTVO z dvema vinogradoma in sa-
dovnjakom ter vseljivo hišo starinskega
stila, oddaljeno približno 5 km iz Celja
prodam. Naslov v upravi lista.
MOTORNO kolo »LAMBRETA« prevoženih
6000 km prodam. Naslov v upravi lista.
AITARO, dobro ohranjeno proda poceni: Ci-
ril Oset, Šentjur pri Celju 61.
Sadna drevesnica »mirosan« Petrovce vam-
nudi vsak dan od 7.—14. ure sadna dreves-
ca: pritlične jablane in hruške, češplje,
breskve, višnje, marelice in črni ribez.
PRODAM nov divan, dobro ohranjen kavč
po ugodm ceni. Našlo v upravi lista.
Pralni stroj — 4 kilogramski in centrifugo
ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
kupim
HIŠO z vrtom v mestu ali bližini kupim ali
dam v zameno lepo posestvo. Naslov v
upravi lista.
KARAMBOLIRAN Fiat 750 kupim. Naslovov
upravi lista.
SLUŠNI aparat kupi Franc Trupej, Kurilni-
ca, Teharje.
BOLJŠE stanovanje ali hišo v Celju kupim.
Za posredovanje dam nagrado. Naslov v
• upravi lista.
AMI-6 prevoženih približno 10.000 km kupim.
Gotovina in ček. Ponudbe pod »DOGOVOR«.
MANJŠO kmečko hišico z nekoliko zemlje
ali manjše posestvo v šentjurski ali šmar-
ski obični kupim. Naslov v upravi lista.
STANOVANJE
opremljeno sobo oddam ženski. Popoviče-
va 47 (Selce — v nedeljo dopoldne).
SOBO v centru mesta zamenjam za garsoni-
ero ali enosobno stanovanje. Dam na-
grado. Naslov v upravi lista.
PRAZNO sobo po možnosti s posebnim vho-
dom iščem. Naslov v upravi lista.
SOBO nudim dvem solidnim moškim osebam.
Naslov v upravi lista.
zaposlenemu dekletu nudim stanovanje.
Duh, Trubarjeva 32 II. Otok.
Upokojenca iščeta stanovanje pri solidni
družini v mirnem kr^ju. Ponudbe na upra-
vo lista pod »mir«.
Mirnega solidnega moškega vzamem na
stanovanje. Naslov v upi"avi lista.
Zaposlitev
Grem za snažilko v Celju. Pustiti naslov v
upravi lista.
DVE vrtnarki iščeta zaposlitev v okolici Ce-
- ija. Jožica Slokan, Rožna-dolina 11 — No-
va Gorica.
Gospodinjsko pomočnico, vestno in samo-
stojno sprejmem k 3 članski družini. Po-
nudbe pošljite na naslov: Dr. France Ur-
lep, Gornji grad 16.
GOSPODINJSPO pomočnico z nekaj znanja
nemščine išče sedemčlan,ska družina v Švi-
ci. Ponudbe na upravo lista pod »QRIGI-
ta«.    .
2EMSK0 za 4 urno varstvo otroka iščem.
Juričari, Popovičeva 59 (Selce).
fOMOČ v gospodinjstvu iščem za dopoldan-
ski čas (zaželena starejša). Zglasite se:
Oskar Schmidt, • Adamičeva 9, Celje med
10—12. uro.
^AZNO
ISCEM posojilo od 1—2,000.000 dinarjev. Vr-
nem v 1 letu z 8 % obrestmi, ki jih plačam
Vnaprej. Jamčim z lepim posestvom. Po-
nudbe na upravo lista pod šifro »KMETIJ-
STVO«.
'O 3—5 ha zemlje v ravninski legi
~- hiša nova, dobro ohranjeno gospodarsko
poslopje, ob cesti, zamenjam za posestvo
^ 2—3 ha zemlje v bližini industrije. Naslov
^ upravi lista.
ЕЛЛХЈО: 3 travniki, 4 njive, dam v najem
^^ld^ posamezno. Informacije pri gostilni
j^ORESNIK Polzela.
OKOJENKO iščem za skupno gospodinj-
stvo. Razpolagam z opremljenim stanova-
njem, sadnim in zelenjavnim vrtom. Po-
nudbe pod šifro »SAVINJSKA DOLINA«.
"OKOVNO čistim sadno drevje in režem
^i'ajde. Dopisi: Vrusnik, Teharska cesta 38.
SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ
.K.^.. .... .....QBmiEŒUE.^ . ...    ........
številka: 53/1966
Datum: 14. II. 1966.
RAZGLAS^
Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje proda
na javni dražbi stanovanjsko hišo Vrunčeva ulica 35, ki je določe-
na za rušenje s tem, da ostane celotna količina pridobljenega gra-
diva izklicatelju.
JAVNA DRAŽBA BO DNE 21. MARCA OB 9.00 URI V SOBI
ŠT. 28 Sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Celje, Na-
rodni dom, dvoriščni trakt II. nadstropje.
Najpozneje do 8. ure zjutraj dneva javne dražbe morajo ude-
leženci dražbe Sprejemni pisarni Skupščine občine Celje položiti
varščino v znesku Ndin 200, v gotovini ali drug pravno veljaven
vrednostni dokument.
Izklicna cena je določena na N din 500, kar je enako 50.000 sta-
rih dinarjev.
Izklicna cona je določena na N din 500, kar je enako 50.000 sta^
ljenje za objekt, v katerega bo pridobljen moterial vgrajen.
SPLOŠNA ZAVAROVALNICA CELJE
razpisuje prosti delovni mesti:
1. pravnika v pravnem oddelku
2. ekonomista — referenta za mednarodni transport v odd.
imovinskih zavarovanj.
Pogoji pod:
1. diplomirani pravnik s sodniškim izpitom
2. diplomirani ekonomist z aktivnim znanjem angleškega
jezika.
Sklenitev del. razmerja je možna takoj ali po dogovoiru.
Kandidature sprejema Kadrovska komisija pri SCZ.
Razpis velja do zasedbe.
Upravni odbor Avtoturističnega podjetja »IZLETNIK« — Celje
razpisuje natečaj za občasne vodiče izletniških voženj po Jugosla-
viji in inozemstvu.
POGOJI:
1. Kandidat mora imeti najmanj srednjo izobrazbo. '
i
2. Znanje tujih jezikov (nemščina, italijanščina in jeziki
vzhodnih držav).
3. Dobro poznavanje turističnih krajev in njih znamenitosti.
Interesenti naj vložijo prošnje z življenjepisom na upravi podjetja.
Razpis velja do 28. 2. 1965.
Obvestilo bralcem Celjskega tednika
Ker smo se preselili v nove prostore v Gledališko ulico št. 2
(zgradba družbenih organizacij — vhod iz Linhartove ulice), smo
spremenili tudi telefonske številke:
UPRAVA: 21-28 in INTERNO 005 — UREDNIŠTVO: 23-69
Obenem obveščamo, da s sprejemanjem oglasov zaključimo vsako
sredo ob 11. uri.
- Uprava Celjskega tednika
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega moža
in očeta
franca godimca
se iskreno zahvaljujem za po-
moč in poslovilne besede, delov-
nemu kolektivu »Elektrosignal«.
Enako čč. duhovščini in vsem, ki
so ga spremili na njegovi zadnji
poti.
Žalujoča žena Tilčka s
sinom Ervinom.
STAREJŠI ženski nudim hrano in stanova-
nje za pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po
dbgovom. Oglajner, Popox'iceva 22, Celje.
GARAŽO — zidano oddam v najem v Lož-
nici pri Celju. Naslov v upravi lista.
PREKLICUJEM izjave o Neži Vrečko iz Glo-
boč 17, ker so neresnične. Katarina Polak,
Globočc 26.
PODPISANI Jože Vrane zidar iz Vojnika, pre-
klicujem kot neresnične izjave, ki sem jih
dal o Stanetu Založniku, šoferju iz Arclina
ter se zahvaljujem, da je odstopil od tož-
be. Jože Vrane
TVD »Partizan« Gotovlje priíeja'v soboto 19.
februarja v Zadružnem domu v Gotovljah
svojo tradicionalno maškarado. Vstopnina
5 Ñ din.
preberite тш1 to!
V ponedeljek, dne 7. februarja
1966, je v trgovini »VOGLAJNA«
na Teharski cesti bila vzeta čr-
na denarnica z 17.000 st. dinar-
jev. Ker je to edini dohodek štu-
dentke brez staršev, naprošamo
vsakogar, ki bi prizadeti poma-
gal najti sled za tovarišico v rde-
čem kariranem plašču, ki je bila
tisti čas edina stranka v proda-
jalni in se je po nakupu ob 10,15
odpeljala z avtobusom proti što-
ram. Morda bi omenjena lahko
povedala kaj več o tem dogodku,
morda celo to, kje krožijo tisoča-
ki, ki jih prava lastnica težko
pogreša.
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 19. do 26. ?
februarja 1966: i
ciril UA1EK, j
veterinar,
Celje, Kersnikova 37^
(vogal Dečkove in ]
Kersnikove ulice).
Slovensko ljudsko
gledališče Celje
Petek, 18. februarja ob 19.30:
Shaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO.
Komediji. Premiera. Premiersid abonma in
izven.
Sobota, 19. februarja ob 20:
Anton Novačan:  VELEJA. Gostovanje na
Dobrni.
Nedelja, 20. februarja ob 10:
Anton Novačan: VELEJA. II. nedeljski do-
poldansld abonma in izven.
Torek, 22. februarja ob 19.30:
Shaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO.
Komediji. Torkov abonma in izven.
Sreda, 23. februarja ob 15.30:
Shaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO.
II. Šolski abonma in izven.
Četrtek, 24. februarja ob 19:
Anton Novačan: VELEJA. III. šolski večer-
ni abonma in izven.
Petek, 25. februarja ob 19.30:
Sartre: UMAZANE ROKE. Gostovanje v Tr-
bovljah.
Sobota, 26. februarja ob 19.30:
Shaffer: ZASEBNO UHO — JAVNO OKO.
Komediji. Sobotni abonma in izven.
Nedelja, 27. februarja ob 10:
Anton Novačan: VELEJA. III. nedeljski do-
poldanski abonma in izven.
Nedelja, 27. februarja ob 19.30:
Sartre: UMAZANE ROKE. Nedeljski večer-
ni abonma in izven. Vstopnic je še dovolj
na razpolago.
KINO »POHORJE« SL. KONJICE
Dne 17. februarja 1966 »IGRA RESNICE«
francoski film.
Dne 19. in 20. februarja 1966 »DŽUNGLA
lepotic« angleški barvni film.
Dne 23. in 24. februarja 1966 »TRIDESET
LET SMEHA« ameriški film.
»noc. KI SE NE POZABLJA« angleški
film.
TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD
razpisuje prosta delovna mesta:
1. iii. pomočnika tiskarja —
1 delavka;
2. II. pomočnika apretimega raz-
tezal. — 2 delavca;
3. pomožnega delavca široko pral-
nega stroja — 2 delavca;
4. nabijalca valjev — 2 delavca;
5. galvanizerja — 1 delavec.
Kandidat mora poleg splošnih po-
gojev izpolnjevati še naslednje po-
goje:
Končana osnovna šola (8 razre-
dov);
Strokovna izobrazba: PKD
Doba prakse: 6 mesecev
Strokovna izobrazba pod točko 5:
KD, doba prakse 2 leti.
Interesenti naj dostavijo pismene
ponudbe s kratkim življenjepisom
na upravo Tekstilne tovarne Pre-
bold v 8 dneh po objavi v časopisu.
IZLETNIK
CELJE
v sodelovanju s »Putnik«-om Beograd, orga-
nizira IZLETE PO JUGOSLAVIJI IN V INO-
ZEMSTVO.
MOSKVA — LENINGRAD — KIJEV —
RIGA, 12-dnevna potovanja z vlakom in leta-
lom.
BUDIMPEŠTA - KRAKOV — VARŠAVA —
MINSK — SMOLENSK — MOSKVA — HAR-
KOV — KIJEV — ODESA — BUKAREŠTA —
SOFIJA, 19-dnevna potovanja z avtobusom.
GRAZ, 1-dnevna potovanja z avtobusom na
spomladanski sejem od 30. IV. do 9. V.
1966. Prijave sprejemamo do 25. III. 1966.
MÜNCHEN, 4-dnevno potovanje z avtobu-
busom na mednarodni spomladanski obrtni-
ški sejem, ki bo od 12. do 22. V. 1966.
Prijave sprejemamo do 30. III. 1966.
BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus-
ni izleti za kolektive in posameznike, datum
potovanja po dogovoru.
BENETKE -- TREVISO — UDINE — GORI-
CA — TRST, dvodnevni avtobusni izleti za
kolektive in posameznike.
TRST — MIRAMARE, enodnevni avtobu-
sni izleti za kolektive in posameznike.
CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO-
SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izleti,
datum po dogovoru.
DUNAJ — BRATISLAVA —
BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz-
leti za kolektive in posameznike. Datum po-
tovanja po dogovoru.
ISTAMBUL — PRINČEVI OTOKI --
OTOK BUJUKADA — SOFIJA, osemdnevno
potovanje z vlakom za dijake in študente.
Datum potovanja po dogovoru.
CORTINA D'AMPEZZO — BOLZANO —
GARDSKO JEZERO — VERONA — VICEN-
ZA — BENETKE — TRST, petdnevno poto-
vanje z avtobusom za dijake in študente.
Datum potovanja po dogaKoru.
ATENE — PELOPoRz — ARGOS —
NAPHPLION — EPIDAURUS — DELPHI —
LEVADIJ, osemdnevno potovanje z vlakom
za dijake in študente. Datum potovanja po
dogovoru.
PARIZ — VERSAILLES, šestdnevno po-
tovanje z vlakom za dijake in študente. Da-
tum potovanja po dogovoru.
LJUBLJANA, svetovno prvenstvo v hokeju
na ledu, od 5. do 13. iii. 1966. Organiziramo
prevoze in nabavimo vstopnice za kolektive
in šole.
Vse programe in informacije navedenih po-
tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel-
ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici
Velenje, Krško, Mozirje in Krapini.
IZLETNIK organizira potovanja po tu in
inozemstvu z modernimi turističnimi avto-
busi.
IZLETNIK posreduje v najkrajšem času
nabavo potnih listov in tujih vizumov.
IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va-
gonih, prodaja vozovnice za letalski promet
za tu in inozemstvo.
IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva.
Za cenjeni obisk se priporoča
IZLETNIK CEUE
nasproti Avtobusne postaje
tel 28-41
Počitniška skupnost Žalec razpisuje
mesto UPRAVNIKA za počitniški
dom v Biogradu n/m. Zaposlitev od
1. maja do 30. septembra 1966. Pis-
mene ponudbe z opisom dosedanje
zaposlitve na Počitniško skupnost
Žalec.
Plača po dogovoru.
Ponudbe sprejemajo do 25. feb-
ruarja 1966.
TURIST1ÍNE OBJAVE
POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH
V turističnih objektih na našem področju
je dovolj prostora. Rezervacije so potrebne
le v hotelu Célela ob sobotah in v hotelu
Paka Velenje pravtako ob sobotah. V zdravi-
liških krajih Dobrna, Rogaška Slatina in La-
ško je dovolj prostora, zdravilišča vso zimo
normalno obratujejo.
PREVOZNOST CEST
Vse ceste na našem področju so prevozne.
LETOŠNJE PUSTNE PRIREDITVE
Hotel CELEIA CELJE: v dneh 19., 20 Ш
22. ob 20. uri;
Hotel EVROPA CELJE: v soboto 19. hi ne-
deljo 20. februarja ob 20. uri;
Hotel PAKA VELENJE: v dneh 19., 20. In
22. februarja ob 20. uri;
Gostišče na GORI OLJKI: 19. februarja ob
19. uri;
Gost. podjetje »HMELJAR« iz Žalca dne
19. in 22. februarja ob 20. url.
Krajevna skupnost »Center« Celje,
Trg svobode lO/I, razpisuje JAVNO
DRAŽBO za prodajo rabljene pisar-
niške opreme.
Dražba bo dne 21. februarja 1966
ob 17. uri v prostorih krajevne skup-
nosti.
Pri nakupu ima prednost družbe-
ni sektor.
OBČNI ZBOR  CNP
POZORNOST MLADIM
Delegati 25 nogometnih kolekti-
vov so se v nedeljo v Celju udeležili
občnega zbora celjske nogometne
podzveze, kjer so polagali obračun
dela zadnjih dveh let. Poleg teh so
se občnega zbora udeležili tudi pred-
stavniki SZDL, zveze mladine, pod-
predsednik NZS, od posameznih
zvez za telesno kulturo pa le pred-
stavnik OZTK Celje.
Celjska nogometna podzveza je
svoje delo v minulem obdobju opra-
vila na splošno zadovoljstvo osnov-
nih organizacij. To áe opaža pred-
vsem v zelo razviti aktivnosti nogo-
metnih kolektivov v vseh večjih kra-
jih bivšega celjskega okraja. Na
tem območju je registriranih 27 klu-
bov, 30 igrišč in 25 trenerjev. Od
trenerjev je le 5 honorarnih, ostali
pa so amaterski — profesionalnega
ni nobenega. Igralcev je registrira-
nih 1647, aktivnih sodnikov pa 48,
kar pa ne zadostuje. Omeniti pa je
treba seveda tudi veliko aktivnost
v kolektivih in šolah. V zadnjem le-
tu je podzvezi uspelo vključiti v tek-
movanje kar 5 organizacij.
Na občnem zboru so prišle na dan
tudi nekatere slabosti, od katerih
so naj aktualne ue predvsem po-
manjkanje orga]№acijskih delavcev,
neurejen sistem tekmovanja pionir-
skih in mladinskih moštev ter ne
nazadnje tudi slaba kvaliteta nogo-
meta. Tudi trenerji v glavnem ne
vodijo dnevnika treningov in seveda
ni nikjer razvidno, kako kakšna eki-
pa deluje in trenira. Predvsem pa
so delegati izrazili željo po uredit-
vi tekmovanja za pionirje in mla-
dince. Finančnih težav zaenkrat pod-
zveza ni imela, problemi pa bodo
lahko nastali v prihodnje. Posamez-
ne občinske zveze bodo morale pri-
spevati del sredstev za medobčin-
ska tekmovanja iz svojih proraču-
nov. Tako naj bi bilo v prihodnje
težišče dela celjske nogometne pod-
zveze predvsem na .A^zgoji strokov-
nih kadrov, proučevanju tekmoval-
nega sistema ter spremljanju posa-
meznih nogometnih kolektivov. V
razpravi so precej časa posvetili
predvsem pionirjem in mladim, ka-
terim bodo morali v prihodnje po-
svetiti več pozornosti ne samo v no-
gometni, ampak v vsesplošni vzgoji,
saj so pojavi nediscipline na igri-
ščih ravno med mladimi ljudmi
vedno pogostejši.
Na občnem zboru so sprejeli tudi
no v statut in pravilnik nogometne
podzveze, ki naj pripomore k še
večjim uspehom nogometne igre na
območju celjske nogometne podzve-
ze.
Sezona letnih športov se kaj hitro
bliža. Najprej so na prostem zaigra-
li nogometaši, ki so že najavili nove
razburljive dogodke na zelenih te-
renih med dvema belima okvirjema.
V pripravah za novo sezono so pre-
cej prizadevni tudi nogometaši vseh
celjskih ligašev, ki se bolj ali manj
vestno pripravljajo na prvenstveno
sezono. Odigrali so že nekaj prija-
teljskih srečanj iz katerih smo za-
znali predvsem pomanjkanje vzdrž-
ljivosti in povezave med igralci. Si-
cer pa je do pričetka prvenstva še
nekaj tednov in pri Olimpu, Kladi-
varju in ŽNK bodo prav gotovo sku-
šali odpraviti tudi te pomanjkljivo-
sti. Seveda pa je treba omeniti, da
je nogometa precej »lačna« tudi pu-
blika, kar so pokazale že otvoritve-
ne prijateljske tekme.
Iz pisarne OZTK
Za izboljšanje kvalitet dela stro-
kovnih kadrov v telesnovzgojnih ko-
lektivih bodo v prihodnje morali vsi
trenerji in vaditelj voditi dnevnike
dela, iz katerega bo razvidna kva-
liteta dela posameznega trenerja.
— O —
Za dvig kvalitete strokovnega kad-
ra tečejo v teh dneh seminarji za
prednjake TVD. Na seminarju v
Celju jc zbranih 10 vodnikov celj-
skih društev. V prihodnjih dneh pa
bodo pričeli tudi seminar za roko-
metne trenerje.
— O —
Za dopisno šolanje strokovnih
kadrov se je prijavilo nekaj kandi-
datov tudi iz Celja: 4 za smučanje,
2 za košarko in po eden za namizni
tenis, odbojko in rokomet.
— O—    .
V bližnji prihodnosti bomio v Ce-
lju dobili dvoje novih partizanskih
društev: nameravajo jih ustanoviti
na Polulah in Hudinji.
— O —
V sredo 23. t. m. ob 17. uri bo na
učiteljišču predaval profesor Visoke
šole za telesno vzgojo dr. Alojzj
Šef o športni masaži. Predavanje bo-
do spremljali filmski posnetki, za-
ključeno pa bo z razgovorom o
športni medicini.
dve skrajnosti
šport v Celju je bolj ali manj
rekreativen. Mlado in staro se re-
kreira: smuča, igra namizni tenis,
odbojko in druge športne igre, dr-
sa, plava, boksa... Za starejše je
rekreativno udejstvovanje v špor-
tu prav gotovo tudi stimulativno
toda za mlajše? Poglejmo si pri-
mer: boksarska sekcija — kot ve-
mo — deluje že nekaj let. V njej
se udejstvujejo mladi ljudje. Tre-
nirajo in trenirajo in — čakajo.
Kaj? Tekmovanja! Kot smo na ne-
kem mestu v prejšnji številki že
omenili, mladina rada nastopa in
meri moči s svojimi vrstniki pa naj
si bo v katerikoli športni panogi.
Mislimo, da so na primer boksarji
pri sekciji ŠD Olimp glede tega
precej na slabem. Boks je borilni
šport, torej naj se boksarji borijo.
Naj svoje udejstvovanje slednjič
predstavijo tudi javnosti. S tem bo
rasila tudi kvaliteta, ki ima v Celju
vse pogoje: lep vadbeni prostor,
precej mladine in kar je najvaž-
nejše — sposobnega trenerja in
pedagoga. Pred časom je bilo sli-
šati glasove, da bodo celjski bok-
sarji nastopili proti bližnjim eki-
pam pa ni bilo iz lega nič ( menda
je šlo le za nekaj tisočakov). Uspe-
hi nekaterih posameznikov v pre-
teklem letu so vsekakor garancija,
da tudi v ekipnem nastopu Celjani
ne bi bili tako slabi (morda se pri
Olimpu bojijo tega?).
Prav nasproten primer pa zasle-
dimo pri smučarjih. Posamezni tek-
movalci so se med zimsko sezono
pritoževali, da nimajo pogojev za
trening, nimajo žičnic, trenerja itd.
No, morda res ni vse tako rožnato,
kot bi moralo biti. Na območju
celjske občine sta res le dve kraj-
ši vlečnici namenjeni rekreativnim
smučarjem in tekmovalcem!
Toda v času, ko so bile snežne raz-
mere ugodne, na terenih pri Celj-
ski koči in Svetini ni treniral niti
en aktivni, tekmovalec ZSK Celje.
Zato verjetno letos tudi ni uspehov.
E. G.
KEGIJAČEM
NE GRE
V drugem kolu republiškega mošt-
venega prvenstva v kegljanju so
celjski kegljači ponovili dokaj slabe
rezultate iz prvega kola. Na keglji-
ščih na Jesenicah in v Kranju so v
soboto in nedeljo podrli po 6129 ozi-
roma 6430 kegljev. Posebno na Jese-
nicah so dosegli slabe izide, saj ni
nihče dosegel rezultata nad 800 po-
drtih kegljev. Sicer pa poglejmo po-
drobne izide celjskih tekmovalcev
— Jesenice: Vanovšek 788, Truglas
785, Lubej 771, Veranič 764, Druš-
kovič 760, Krajne Š. 759, Krajne M.
in l^ešek 751. In rezultat v Kranju:
Vanovšek 882, Lešek 836, Krajne M.
823, Druškovič 817, Krajne Š. 801,
Lubej 783, Truglas 764 in Veranič
733.
strelci v rečici
uspešni
Nedavni občni zbor strelske
družine Rečica pri Laškem je
pokazal, da je bilo delo te
družine skozi vse leto plodno
in spremljano s številnimi
uspehi. Za svojo dejavnost so
strelci iz Rečice že sprejeli-
pismeno priznanje in diplo-
mo, članstvo sicer ni mnogo-
številno, je pa zelo delavno,
o čemer priča tudi lepo ufeje-
no in z lastnimi rokami zgra-
jeno pokrito strelišče, edino te
vrste v laški občini.
Delovni program družine za-
jema številna tekmovanja sko-
zi vse leto. Dobršen del pro-
grama pa je posvečen vzgoji
članstva, predvsem mladine,
da bodo s svojim delom tudi
v prihodnje dosegali podobne
uspehe, kot do sedaj. T. Knez
ŠAH — ŠAH — ŠAH
CINKARNA V VODSTVU
Pretekli torek se je pričelo občin-
sko moštveno sindikalno prvenstvo,
na katerem sodeluje 11 sindikalnih
ekip. Vsa moštva so bolj ali manj
izenačena, razen Cinkarne, Ingrada
in železarne iz štor, ki so že v pr-
vem kolu premagale svoje nasprot-
nike z visokim rezultatom. Derbi
med Cinkarno in Železarno se je
končal z zmago prvih 2,5 : 1,5. Vrst-
ni red ekip po drugem kolu: Cin-
karna 6,5, žlezama in Ingrad 5,
Klima 4,5, Aero 3,5, Zavod in EMO
3 točke itd.
Vnedeljo je bil v Celju prijatelj-
ski brzopotezni šahovski dvoboj po
ševeniškem sistemu med ekipama
Celja in Velenja. Zmagali so Celja-
ni s tesnim rezultatom: 52,5 : 47,5.
Pri domačinih so dosegli najboljši
uspeh Ojstrež 9,5, Brevar in Drak-
sler po 9 itd. Pri Velenjčanih so bili
najboljši Primožič, Osojnik in ng.
Preložnik s 6 točkami. -ač
ŠPORT NA DROBNO
Na prvem letošnjem tekmovanju
v krosu v Celju so bili med mlajši-
mi mladinci najboljši Bratina, Po-
javnik in Robne, med starejšimi
mladinci Bizjak, Škrubej in Brečko,
med člani pa Komesarovič, Potrata
in Male.
Odbojkarji Partizana mesto in Ga-
ber j e so se združili in preteklo ne-
deljo odigrali prvo tekmo z ekipo
Braslovč. Zmagali so 3:1 Celjani.
Rokometaši ŽRK Celje se vestno
pripravljajo za start v spomladan-
skem delu tekmovanja v republiški
ligi. Moštvo so okrepili Djakič (prej
Olimpija Ljubljana) ter Cepin (prej
ŽKK Celje).

PRI ZAVIRANJU GA JE
ZANESLO
Na cesti II. reda med Velenjem
in Šoštanjem, v vasi Pesje se je
pripetila prometna nesreča, ko je
voznik tovornega avtomobila pred
železniškifh prelazom poskušal u-
staviti, pa ga je zaradi splozke ce-
ste zaneslo v osebni avtomobil.
Proti Velenju se je peljal ANTON
HLADNIK z osebnim avtomobii-
lom LJ 410-46 ter se pred prela-
zom ustavil zaradi prihajajočega
vlaka. Za njim je pripeljal IVAN
RUPREHT, doma iz Vinske Gore
ter se zaletel vanj.
TRČENJE MED ZAVIJANJEM
Na cesti III. reda v Senovem se
je pripetila prometna nesreča, ko
je voznik tovornjaka NM 10-87 RU-
DOLF PRIBOŽIČ, doma iz Leskov-
ca zaivijal v levo. V istem času ga
je z osebnim avtomobilom CE
92-68 poskušal prehiteti MILAN
SOTOŠEK, doma iz Senovega 193.
Prišlo je do trčenja, pri katerem
se je osebni avtomobil poškodoval.
NEPREVIDNI KOLESAR
Težja prometna nesreča se je
pripetila med Velenjem in Arjo
vasjo, ko je voznik SLAVKO LAH
z osebnim avtomobilom podrl ko-
lesarja MARTINA OROŽIMA, do-
ma iz Velike Pirešice. Kolesar se
je peljal nekoliko proti sredini ce-
stišča v času, ko je za njim pripe-
ljal SLAVKO LAH z osebnim avto-
mobilom CE 54-21. Malo pred ko-
lesarjem je srečaval nasproti vo-
zeči avtomobil, zato je voznik Lah
vozil s kratkimi lučmi. Kolesarja
je zagledal v prekratki razdalji ter
ga kljub zaviranju zbil po cestišču.
Po prevozu v bolnišnico so ugoto-
vili, da si je OROŽIM pri padcu
zlomil levo roko, dobil pretres
možganov in več ran. Kolesar je
invalid in je z eno roko s težavo
upravljal kolo.
PREHITRA VOŽNJA
V večernih urah se je pripetila
prometna nesreča na Kolodvorski
cesti v Sevnici. Proti Šmarju je
vozil JANEZ STANIČ rešilni avto-
mobil CE 122-69. V bližini hoše št.
27 je z neprimerno hitrostjo v des-
nem zavoju prehitel nek osebni
avtomobil. Zaradi prevelike hitro-
sti ni mogel izpeljati zavoja in ga
je po 40 metrih vožnje zaneslo na
levi pločnik, po katerem je peljal
še 34 metrov. Nato je voznik zavo-
zil nazaj na cesto in po nekaj de-
set metrih znova na levi pločnik,
nato pa čez njega in travnik na
železniški nasip, kjer je obstal.
Voznik ni upošteval cestne pogoje,
poleg tega pa ni bila niti nujna
takšna hitrost, saj je prevažal slu-
čajnostnega potnika. Na avtomo-
bilu je za 2.000 dinarjev škode.
Z AVTOM V SPUŠČENE
ZAPORNICE
Na Mariborski cesti v Celju se
je s tovornim vozilom L J 456-71 za-
letel v spuščene zapornice avto-
prevoznik JOŽE AVBER. Ko je
pripeljal do ispuščenih zapornic,
je hotel vozilo ustaviti, vendar je
pritisnil namesto na zavore na ro-
čico za plin. Avtomobil se je zale-
tel v zapornice in jih poškodoval.
Na vozilu in zapornicah je za 4.000
dinarjev škode.
PADEL VINJEN MOTORIST
Voznik motornega kolesa CE
16-331 IVAN PODPEČAN, doma iz
Pesja pri Velenju se je med vož-
njo po Koroški cesti vozil s pre-
veliko hitrostjo. Ko je hotel v kri-
žišču s Kidričeve ceste zaviti, ga
je na splozki cesti zaneslo in je
padel. Pri padcu si je poškodoval
glavo. Varnostni organi so ugoto-
vili, da je Podpečan pred vožnjo
popival, zato so mu odvzeli kri za
preiskavo. Na vozilu za je za 300
novih dinarjev škode.
Nepravilno srečanje: najprej v pešca, zatem v hišo      Foto: F. Guček
PO TREH MESECIH DRZNIH TATVIN
PRIJETI STORILCI
Kaže, da že izrečene sodbe niso za-
legle, kljub temu, da so bili prijeti
drzneži že večkrat obsojeni. VILI OB-
LAK, 26-letni strojni ključavničar je
bil že dvakrat obsojen; 27-letni ŠTE-
FAN POTOČNIK, zaposlen v EMO je
bil za zapahi že tri leta zaradi ropa v
Avstriji, in IVAN OSTRUII, že štiri-
krat obsojen — so tvorili skupino, ki
je v treh mesecih izvršila že po dose-
danjih raziskavah in priznanjih kar
16 vlomov v Celju in okolici.
Vsi trije so stari znanci celjskih
ulic, lokalov in varnostnih uslužben-
cev. Že pred leti jim je bolj dišalo ne-
pošteno delo, saj so kljub temu, da so
imeli zaposlitve, te samovoljno za-
puščali in se predajali brezdelju ter
pohajkovanju. Med njimi je bil le Po-
točnik zaposlen, vendar se je kljub
zaslužku še vedno predajal raje tatvi-
nam in vlomom. S tatvinami so 'pričeli
lani oktobra, ko so iz teharske iarne
cerkve ukradli moštranco. Kaže, da so
zatem iskali samo denar, saj so vse-
povsod, kjer so vlamljali — kradli le
denar.
Po vlomu v teharsko cerkev so se
spravili nad gostinske in druge lokale.
V svoji predrznosti in objestnosti so
si privoščili tudi taka »razkošja«, kot
na primer pri vlomu v prostore kina
Union, kjer so razočarani nad prazno
blagajno po celem prostoru raztresli
drobiž. V eni noči so vlomili tudi v
dva lokala, če že v prvem niso našli
sredstev.
Med šestnajstimi vlomi, ki so jih
med preiskavo že priznal, so poleg
drugih tudi vlomi v prostore LIK Sa-
vinja, kjer so ukradli 94.000, v gostišču
pri nekdanjem »Amerikancu« 60.000,
iz prostorov bifeja pri Kladivarju pa
117.000 starih dinarjev.
Vlamljali so tudi izven Celja. Tako
so vlomili v trgovino, brivnico in go-
stišče v Frankolovem, v samopostrež-
no trgovino na Teharjih, v trgovino
Livar v Štorah, v trgovino v Rimskih
Toplicah in v prostore kina Laško.
Svoja sramotna početja so opravljali
prefinjeno, po pripravah, ki jih pa ni-
so obvarovale budnosti varnostnih or-
ganov, ki so jih odkrili in spravili na
varno. Preiskava je še v teku, ostaja
možnost, da je omenjena skupina za-
grešila še kakšen podvig, ki ga doslej
še niso priznali. O preiskavi bomo še
poročali.
Poizkus ropa
Pred dnevi je neznan človek po-
skušal oropati upravnico pošte v
Podčetrtku, Tega dne je opravljala
službo MAJA VAH. Približno uro
pred napadom je prišel v poštne
poslovne prostore neznan moški in
se v njih zadrževal toliko časa, dok-
ler niso vse stranke odšle. Ko je vi-
del, da je z uslužbenko sam, je pri-
stopil k njej in jo začel tolči po gla-
vi z moško nogavico, v kateri je i-
mel pesek.
Uslužbenka M. Vah se ga je po-
skušala ubraniti ter začela klicati
na pomoč. Po petih udarcih se mu
je nogavica raztrgala, pesek pa raz-
sul. Na klice napadene upravnice so
pritekli okoliški ljudje. Neznanec je
v strahu pobegnil. Ljudje so tekli
za njim, da bi ga prijeli, vendar mu
je uspelo pobegniti.
Uslužbenci milice in uprave za
notranje zadeve so kljub pomanj-
kljivim okoliščinam napadalca od-
krili. To je bil 19-letm kmečki sin
ANTON GLOBOČNIK, doma iz na-
selja Plese pri Bistrici ob SotlL
KRITIČNO OTROŠKO VARSTVO V STORAH IN NA DOLGEM POLJU
BREZ PERSPEKTIV
Med najslabše izkoriščene otroške
vzgojno varstvene ustanove v celj-
ski občini sodi vrtec v Štorah. Še
pred tedni je ta vrtec obiskovalo sa-
mo okrog petnajst najmlajših pre-
bivalcev Štor. Sklad za šolstvo je s
svojo odločitvijo, da ne bo več pla-
čeval vzgojiteljice, če se število
otrok v vrtcu ne zviša, sprožil zani-
mivo akcijo. Krajevni činitelji so se
tako nekajkrat vprašali, ali bi bilo
prav, vzeti varstvo še tem petnaj-
stim otrokom, ko pa je popolnoma
jasno, da je v Štorah varstva po-
trebnih otrok še najmanj trikrat to-
Uko. Zato so se odločili, da bodo
ugotovili, zakaj je varstvena usta-
nova tako slabo izkoriščena in kje
so vzroki, da starši svojHi otrok ne
pošiljajo v vrtec. Imeli so roditelj-
ski sestanek, na katerem so se o
problematiki otroškega varstva te-
meljito pogovorili. Starši so ob tej
priložnosti povedali, da je vrtec na
neprimernem kraju — urejen je
namreč v zgornjih Štorah. Tako mo-
rajo otroci iz spodnjega dela Štor
prečkati železniške tire, hoditi mi-
mo železarne po poti, po kateri vozi
na desetine osebnih in tovornih av-
tomobilov. Razumljivo je, da starši
otrok ne puščajo radi po tej pro-
metni cesti. Odločno pa so vztrajali,
da vrtec v Štorah ostane, in so tudi
obljubili, da bodo svoje otroke po-
slali vanj — če bi jim kdo preskr-
bel primerno spremstvo. Tako se
bo tudi zgodilo. Vsako jutro se bo-
do otroci iz spodnjih štor, ki obi-
skujejo vrtec, zbrali v ogrevanem
prostoru v štorski šoli, od tam pa
jih bo tovarišica spremila v varstve-
no ustanovo. Popoldne ob dveh bo-
do v njenem spremst\ai prehodili
isto pot — do šole, kjer jih bodo
počakali starši.
V tem času pa o otroškem var-
stvu razpravljajo tudi na Dolgem
polju. Na tem področju deluje en
sam otroški vrtec. Uredili so ga v
sto sedem stanovanjskem bloku,
kjer že nekaj let životari ob nemo-
gočih pogojih. Govorili so že o vseh
mogočih rešitvah, pa vedno trčijo
na problem sredstev, ki jih ni kje
dobiti. Te dni so se sestali tudi od-
borniki tega terena z namenom, da
bi ugotovili, kakšne so možnosti,
da bi kritično otroško varstvo na
Dolgem polju rešili že letošnje leto.
Ker je predlog proračuna občinske
skupščine otroškemu varstvu na-
menil letos skorajda simbolično
vsoto, bodo na seji občinske skup-
ščine poskusili prodreti s predlo-
gom, naj bi z notranjimi premiki
vendarle zagotovili sredstva za za-
četek gradnje novega otroškega vrt-
ca na Dolgem polju.
Plašči in obleke,
ukrojeni iz istega
blaga, so lepa re-
šitev za spomla-
danske dni, toda
tudi draga. In še
eno slabost imajo
— istega blaga v
različnih oblačilih
se kaj radi naveli-
čamo. Zato pred-
lagamo, da sicer
^zberete isto bla-
go, da pa obleko
nekoliko kombini-
rate. Naši mane-
kenki bosta pri iz-
biri pomagali. Po-
zorno si oglejte še
model plašča, ki
ga odlikuje zares
zanimiv kroj. Gu-
ba ga je spreme-
nila skorajda v
obleko, dvojno za-
penjanje in maj-
hen ovratnik pa
sta poskrbela za
modno linijo.
pri slovenCevih
Meta in Andrej sta se poročila šele pred nekaj meseci, toda že
jima nekaj greni mlado srečo. To je družinski proračun, čeprav ni
niti velik, niti majhen — tam okrog 150 tisoč dinarjev se mesečno
steče v njuno blagajno — pa vendarle nikoli ne »zvozita« z njim do
konca meseca. To dejstvo je vzrok številnih prepirčkov in ostrih
besed. Dokler sta živela še vsak pri svojih starših in imela vsak svo-
jo plačo, je še nekako šlo. Ko pa sta se preselila v novo, moderno
stanovanje, sta začela tudi s skupnim gospodinjstvom. Zdaj je bilo
nenadoma treba pokriti cel kup izdatkov, s katerimi si prej nista
belila glave: stanarina, elektrika, voda, mleko, kruh itd. Najprej sta
sklenila, da bosta vse stroške pravično razdelila na dva dela, pa se
jima ni posrečilo. Potem sta se z nekoliko težkim srcem odločila, da
bosta prvega v mesecu svoji plači dala v »skupno blagajno« in bosta
iz nje čez mesec jemala toliko, kolikor bo pač kdo potreboval. Ko
sta dvajsetega v mesecu ugotovila, da je v škatli, ki naj bi bila bla-
gajna, samo še pet tisočakov, je Andreju zavrela kri. Očital je svoji
mladi ženi, da razsipava, da nič ne premisli, kaj je v hiši potrebno in
kaj bi lahko še počakalo, skratka — ne zna gospodariti z njtmim
skupnim denarjem. Meta je zajokala in mu porinila škatlo s pe-
timi tisočaki. »Pa ti gospodari, če bolje znaš!« Prihodnji mesec, ko
je blagajniško funkcijo prevzel Andrej, se je žalostni prizor zopet
ponovil.
Razočarana se je Meta zatekla k mami. Razjokala se je v njenih
rokah in ji potožila, da ni nič kaj prijetno gospodinjiti takemu sitne-
žu kot je Andrej. Mama je pozorno poslušala in se namuznila. Potem
pa je mladima svetovala, naj bosta vendar pametna in sprevidita,
da nobeno neplanirano življenje ne more biti trdno in srenčo. Tako
sta Meta in Andrej prihodnji mesec sedla k svojemu zaslužku s svin-
čnikom in papirjem v rokah. Zračunala sta, koliko bosta približno
potrebovala za gospodinjske izdatke, koliko denarja bo treba odšteti
za Andrejeve cigarete in Metino frizuro in ko jima je še nekaj de-
narja ostalo, sta ga razdelila takole: nekaj v banko, nekaj za nakup
stvari, ki v njunem Stanovanju še manjkajo, pet, šest tisočakov pa
v »rezervni sklad« za — človek nikoli ne ve, kaj se lahko še pripeti.
Ko se je čez nekaj tednov pri njih spet oglasila Melina mama, je mla-
da ženica z nekaj večjim veseljem pričakovala konec meseca. In
Andrej ni bil več tolikšen sitnež!
V nedeljo v celjskem Narodnem domu
MAŠKARADA ZA OTROKE
Konec tega tedna in začetek pri-
hodnjega bo minil v znamenju pust-
nih norčij. Naj bo ta čas vesel tudi
za otroke. V Celju pripravljajo ve-
liko osrednjo cicibansko in pionir-
sko maškarado, ki bo v nedeljo, 20.
februarja popoldne v veliki dvorani
Narodnega doma. Cicibanska in pi-
onirska maškarada sta zadnji osta-
nek tradicionalnih pustih prireditev,
ki jih je celjsko olepševalno in turi-
stično društvo pripravljalo dolga
desetletja. Tokrat pa so organizaci-
jo odklonili. Ker pa bi bilo le pre-
hudo, če bi se zaradi krivde starej-
ših bili ob pustno veselje tudi otro-
ci, se je zveza prijateljev mladine
v Celju odločila, da sama pripravi
pustno maškarado za najmljaše. Ta-
ko se bodo cicibani zbrali v Narod-
nem domu že ob pol dveh popoldne,
ob pol štirih pa jih bodo zamenjali
pionirji. Le-ti bodo v Narodnem do-
mu ostali do pol sedmih, ko bo v
isti dvorani še mladinska maškara-
da, ki jo je pripravila Plesna šola
Celje. Na pionirski in cicibanski ma-
škaradi bo, kot tudi kasneje igral
zabavni orkester, najlepše maske pa
bodo tudi nagradili. Upamo, da bo-
do prireditve vsaj tako prijetne kot
so bile dosedanje.
MOŠKA KOZMETIKA
čeprav možje včasih posmehljivo
govorijo o ženski kozmetiki, pa v
teh hladnih, vetrovnih dneh nekaj
skrbi za kožo tudi njim ne bi ško-
dilo. Tako bi morali po britju zašči-
titi kožo z dobro kremo, ki pa naj
ne bo prehudo mastna. Mastni koži
bo koristil losion na bazi alkohola
— na primer »Bion« losion — ali pa
vsaj nekoliko kolonjske vode, ki bo
kožo hkrati osvežila in dezinficirala.
Za občutljivo suho kožo, ki na vet-
ru rada razpoka, so najboljše kre-
me, ki jih uporabljajo tudi pri son-
čenju — Tensan, Nivea, Solea itd.
Nepogrešljiv del moške kozmeti-
ke naj bo dezodorans, ki ga lahko
kupite tekočega ali pa v prahu. Na
kožo ga je treba nanesti po tem, ko
se umijete in obrišete, vendar je
prav, da prej preverite, če ga dobro
prenaša, če koža pordeči, morate
izbrati drugo vrsto dezodoransa.
Vendar je takih občutij i vežev zelo
malo.
Največ pozornosti posvetijo mož-
je lasem; včasih pa se pri tem ne
znajdejo najbolje. Podobno kot že-
ne, bi morali tudi moški skrbno iz-
brati šampon. Na mastne lase sodi
koprivni, na suhe pa jajčni šampon.
Olje in briljantina, ki omogočata,
da oprane lase lažje počešete, nista
primerna za mastne lase. Poleg te-
ga pa namaščeni lasje tudi lepi ni-
so. Rajši kakšen neukročen pramen,
kot pa zlikana in svetleča se frizu-
ra! Mnogo boljše so kreme, ki lase
ukrotijo. To je na primer Fix, ki las
ne masti, poleg tega pa jih tudi hra-
ni. Ker je teh krem v vseh trgovi-
nah dovolj, prav gotovo ne bo težko
izbirati.
Celjski trg'
BOLJŠI ČASI
Od našega zadnjega obiska na
celjski tržnici so se stvari bistveno
spremenile. Odjuga je vplivala tudi
na preskrbo, tako da zdaj na tržnici
lahko kupimo vse, kar je v tem ča-
su mogoče dobiti. Spet je precej so-
late, ki je po 500 dinarjev, pa nekaj
motovilca po 800 in 1000, regrata po
500 do 700 in radica, ki ga prodaja-
jo po 500, pa tudi po 800 in 1000 di-
narjev kilogram. Nekoliko se je po-
dražil peteršilj, ki je po 200 do 400
dinarjev, korenjček pa je še zmeraj
po 80 do 250 dinarjev. Glavnatega
zelja je zelo malo, več рд je zato ki-
slega po 160 in 200 dinarjev in kisle
repe po 140 dinarjev. Jajčka so po
60 do 70 dinarjev, perutnina pa —
odvisno od teže, seveda — po 800 do
1500 dinarjev.
Na tržnici je v teh dneh presenet-
ljivo veliko jabolk. Med njimi naj-
demo tudi nekaj prav lepih, ki so
seveda tudi dosti dražja od »škar-
ta«. Tako je kilogram jabolk mogo-
če kupiti že za 150 dinarjev, boljša
pa so tudi po 300. Od južnega sad-
ja je največ banan in pomaranč, ki
so po 500 in 450 dinarjev, pa tudi
nekaj ananasa lahko kupimo. Ta je
po 600 dinarjev kilogram.
Na tržnici je seveda še veliko po-
mladnega cvetja, od rdečega resja
pa do belega teloha. ^
abc nege
Glede na to, da so že dlje časa
hrbtni dekolteji modernejši od
onih, ki odkrivajo prsi, priporočamo
nekaj telovadbe, ki naj omogoči iz-
rez na hrbtu tudi takim, ki niso naj-
bolj zadovoljne z njim. Najbolj ne-
prijetne so ponavadi vdolbine, ki
jih zapuščajo pretesni modrčki.
Vzravnajte se, sklenite dlani in jih
odločno stisnite — podobno kot da
bi ožemali limono. Ta vaja je odlič-
na tudi za prsne mišice.
Za tiste, ki imajo mastne lase,
prodajajo v lekarnah puder za »su-
ho pranje« las. Lase je treba s pud-
rom naprašiti, j ih podobno kot pri
»mokrem pranju« pošteno zdrgniti,
nato pa po petih ali šestih minutah
skrbno skrtačiti. Ker je tak puder
zelo mehak in tenak, je treba to
opravilo opraviti zelo natančno, ker
so lasje sicer motni in težki.
Za tiste, ki šminkajo veke, tole
opozorilo — letos črte okrog vek ne
smejo biti daljše od naravne linije
oči. Nič več črt proti sencam, kot
prejšnja leta!
strah
Nekega zgodnjega jutra so teta,
stric in stari oče odšli v mesto po
opravkih. Bila sem pri njih na po-
čitnicah. Tako sva ostala z Borisom
sama na kmetiji. Ves dan sva se
sankala in bila odlične volje. Ko pa
je začel padati mrak, se je vame
vtihotapil nek čuden občutek. Bila
sem prepričana, da se bodo domači
do teme že vrnili iz mesta, toda to
se ni zgodilo. Ko se je znočilo, sva
z Borisom zaklenila vrata in začela
ob medli svetlobi petrolejke kvarto-
piriti. Ker ni šlo brez prepira, sva
kmalu prenehala in se odpravila
spat. Tedaj sem začela premišljeva-
ti o — strahu. Vedno bolj tesno mi
je bilo pri srcu in na koncu sem že
skoraj drgetala. Nenadoma sem
opazila na oknu senco. Streslo me
je. In čeprav sem si dopovedovala,
da se senc vendarle ne smem bati,
nisem mogla premagati tesnobnega
občutka. Kljub temu sem se na-
smehnila in tako glodala senco, ki
se je večala, večala. Zavpila sem in
skočila pod odejo. Ko sem spet po-
gledala proti oknu, sence ni bilo
več. Menda sem zajokala na ves
glas, kajti nenadoma so se odprla
vrata in na pragu so obstali teta,
stric in stari oče. Ko sem jim po-
vedala, zakaj mi je tako tesno, so
se od vsega srca nasmejali. Kajti,
oni so bili tiste velike sence ob ok-
nu. Pogledali so namreč skozenj in
ko so videli, kako se premetavam,
so me celo nekaj časa opazovali. Vi-
dite, v strahove ni verjeti!
Irena Mastnak,
osnovna šola Žalec
V TRGOVINI
v trgovini je toliko čudovitih
stvari! Od čokolad in bonbonov, do
najrazličnejših skrivnostnih pločevi-
nastih škatelj. Mala deklica je vsak
dan hodila v tisto veliko samopo-
strežno trgovino ob glavni cesti.
Ustavljala se je pred polnimi poli-
cami in se z drobnim prstkom tu
in tam/dotaknila kakega zapeljivega
zavitka. V trgovini so jo dobro po-
znali in če je katero jutro prišla
pozneje kot po navadi, se je proda-
jalkam za velikimi blagajnami kar
stožilo po njej. Rade so imele malo
deklico, saj ni bila nikoli nikomur
napoti. Dekličin najlepši dan pa je
bila nedelja. Takrat je prišla v tr-
govino z mamico in skupaj sta se
nato napotili do polnih polic. Dekli-
ca Je naipoloiila veliko košaro ia ko
sta odhajali, je vedno vc.seloj)oma-
hala v pozdrav; kot da bi hotela re-
či: »Vidite, danes pa sem tudi jaz
nekaj nakupila.«
V NASI VASI
Tudi jaz sem bralka Celjskega
tednika, zato se vam oglašam s se-
stavkom o svoji vasi. Imenuje se
Ljubnica. Ime je dobila po reki, leži
pa na prelepem zelenem Pohorju in
je redko naseljena vasica. Bavimo
se s poljedelstvom in gozdarstvom.
Kajti tu so večinoma gozdovi. V šo-
lo se vozim v Zreče. Ko se prebudi
zelena pomlad, je tu zelo prijetno.
Zjutraj zapojo ptički, ki jim je po-
mlad verjetno prav tako všeč kot
nam. Sicer pa otroci tudi zimo v na-
šem kraju lepo preživimo. Na vseh
koncih našega področja oživijo bre-
govi in strmine, po katerih dan za
dnem drvijo sanke. Če nas zazebe,
pohitimo domov in se pri topli peči
pogrejemo, nato pa spet nazaj na
sneg. Tako je v naši vasi živahno,
pa naj bo pomlad, ali pa bela zima.
Majda Korošec,
7. razred osnovne šole
Borisa Vinter j a. Zreče
ТЕТША POŠTA
Draga tetka!
Zelo rada berem Celjski tednik,
najrajši pa rubriko za mlade bralce.
Zanima pa me, zakaj tako redko-
kdaj izhaja — rubrika, namreč. Kaj
ne bi mogli v vsaki številki kaj na-
pisati za najmlajše bralce Celjskega
tednika?
Janko Jeram, Celje
Janko, kaj naj ti rečem?! Seveda
bi lahko kaj več napisali. Toda, tudi
pionirji bi se morali spomniti na to.
Tako pa zadnje čase niso najbolj
prizadevni in naša rubrika se napol-
ni komaj vsakih štirinajst dni. Če
pa bi bilo prispevkov več, bi jih tu-
di mi pogosteje objavili.
Draga tetka, povej mi prosim, za-
kaj prezgodnja pomlad ne vpliva
dobro na letino. Te dni, ko je sonce,
ki ga imam tako zelo rada, močneje
posijalo, povsod slišim, da bo slaba
letina!
Alenka Grič, Celje
No, Alenka, poskusila ti bom od-
govoriti, čeprav je zima mrzla in bi
morda kdo pričakoval, da pod snež-
no odejo vse umre, pa to vendarle
ne drži. Sneg, ki pokrije utrujena
polja, zadrži v zemlji primerno tem-
peraturo, tako da se polja do na-
slednje pomladi dobro »spočijejo«.
Zgodnjih pomladi pa se kmetovalci
bojijo tudi zato, ker se kaj rado pri-
meri, da pritisne mraz potem, ko bi
moralo biti toplo. Torej — kolikor
se toplega pomladanskega sonca ve-
selimo, toliko smo lahko tudi za-
skrbljeni, saj je za februar že res
pretopio.
TERORIST
— Dve leti me je poniževal in
zapostavljal, tovariš sodnils! Hote-
la sem skočiti v reko, čeprav sta-
nujem čisto na drugem koncu.
Mlada prikupna žena, podobna
tigrici, je vzdihnila in ponovila
svojo trditev: da je nežna in ob-
čutljiva, a njen mož nevzgojen
grobijan.
-- Vas je pretepal? je vprašal
sodnik.
— Pretepal? Ne, tovariš sodnik,
on je dosti hujši od tistih, ki pre-
tepajo, i\ima ne trohice usmilje-
nja. ^
— Prosim vas, navedite dejstva!
je rekel sodnik, — Pravo podobo
si lahko ustvarimo samo na osno-
vi dejanskega stanja.
Mlada žena je vztrepetala od
gneva,
 že dve leti živiva v težkem
dejanskem stanju. Vsak dan mi
dejstva grenijo življenje. Menda se
nisem poročila, da bi me mož po-
kopal že po dveh letih?
— Primere, prosim!
— Slišali jih boste! Vam so se-
veda važnejši prhneri, kot moje
duševne muke! Glejte, prejšnji te-
den sem bila ob svoj najljubši spo-
min ...
— Kakšen spomin?
— Dragoceno kristalno vazo. Ne
veste, kako mi je bilo hudo, ko
sem pobirala koščke! Jokaia sem
vso noč... ^
— Česa je tu kriv vaš mož?
— Česa? Vazo sem razbila na
njegovi trdi glavi!
— V čem je torej krivda vašega
moža?
— Kaj ne razumete? V njego-
vem obnašanju, v njegovi hladno-
krvnosti.
— Hladnokrvnosti?
— Da, v njegovi podli hladno-
krvnosti, ki žali moja najintimnej-
ša čustva!
— Povejte nam torej, s kakšni-
mi žaljivimi izrazi vas je žalil!
— Oprostite, nisem govorila o
nikakršnih žaljivih izrazih. V tem
je stvar, da on takih izrazov sploh
ne uporablja!
— S čim vas je tedaj žalil?
— Molči, tovariš sodnik.
— Molči?
— Ko mula!
— Pomeni, da ste prisiljeni tudi
vi molčati?
— Molčala bi, ko bi bila tako
neobčutljiva kot on. Toda jaz kri-
čim in vpijem, on pa samo: »Po-
miri se, srce!« ker ve, da me to
spravlja v bes.
Sodnik si je z roko potegnil pre-
ko čela:
— Povejte, zakaj kričite nanj že
dve leti?
— Kako — zakaj? se je namrd-
nila tigrica. — Zato, ker je nemo-
goč.
— Ne razumem.
— Noče v ospredje. Drugi odha-
jajo v inozemstvo, on hodi na kon-
ference. Pravi, da ne morejo vsi v
inozemstvo; pravi, kaj bi bilo, če
bi dvajset milijonov Jugoslovanov
krenilo v inozemstvo! Deželo bi
naselili izletniki nomadi, ki bi bila
zanje inozemstvo in mi se ne bi
mogli vrniti. Jaz sem mu rekla: ne
boj se, nisem domotožna kot pri-
mitivci, a on se samo i^asmiha.
— Nasmiha?
— Da! Ali kdaj razumete, kako
me spravlja iz takta? — vse sem
razbila po stanovanju. Vsak dan
mu prirejam predavanja iz zemlje-
pisa: ker sem živa in kulturna du-
ša,jRi vendar hotela tudi jaz videti
Eiffelov stolp in kakšno drugačno
morje! Pravi, da njegova služba
nima nikakršne zveze z inozem-
stvom. A jaz pravim: »Zakaj si do-
pustil, da nima zveze? Poišči kak-
šno zvezo!« če že ne more biti di-
plomat, se naj zrine vsaj v kakšno
trgovinsko zastopništvo, v turizem,
kakšno komisijo ali delegacijo, ali
pa ga naj pošljejo na specializaci-
jo in jaz mu bom pomagala. Reci-
te, ali nisem požrtvovalna?
Žena je planila v jok, sodnik pa
jo je skušal umiriti:
— Je to edini razlog, zaradi ka-
terega bi se hoteli ločiti?
— Je na stotine razlogov! Neke-
ga dne sva stala v vrsti za vstop-
nice — on se zna samo postaviti v
vrsto, toda ko sva prišla do bla-
gajne, je zmanjkalo vstopnic. In
pomislite, rekel je, naj bi šla na
sprehod!
Sodnik je postajal nestrpen.
— Zdaj nam je jasnejše dejan-
sko stanje. Vi mu torej nenehno
očitate, kako neiznajdljiv je, on pa
enostavno molči ali vas žali z iz-
razi »pomiri se, srce«. Razumem
vaše duševne muke, toda, glejte,
to ni dovolj ...
— Zame je dovolj! Ko bi bili vi
v moji koži, bi vam bilo tudi do-
volj. Ne vzdržim več. Uh, če bi
imela kaj pri roki! je vzkliknila
mlada žena in pričela z nogo udar-
jati ob pod.
(Nadaljevanje na 11. strani)
RAZBOJNIK GUZAJ
- 141 -
Hodil je okrog njega, si ga ogledoval od vseh strani, pre-
stavljal aparat zdaj sem, zdaj tja, ga naravnaval, pa mu ni in
ni bilo nekaj všeč. Da ga ne ihore dobro dobiti v lečo, je rekel,
pa se je eden od orožnikov domislil, prinesel iz listnice velik
koš prilastnik in nanj naslonil mrtv^o Guzajevo truplo. Zdaj
se mu je obraz prav dobro videl. Potem se je nečesa domislil,
skočil v hišo, se vrnil z obema razboj ni kov ima pištolama in
ju potisnil mrtvecu v roke. Zdaj je bil fotograf bolj zadovoljen,
pokril se je s črnim pregrinjalom, pogledal skozi lečo, še malo
premaknil aparat, dvignil kazalec desne roke in pritisnil. Na-
piavil je več posnetkov, enega bolj od daleč, da je bilo videti
Guzaja celega, enega pa od čisto blizu, da se je rana na prsih
dobro videla.. Obljubil je, da bo obema orožnikoma v zahvalo
za njuno pomoč izdelal po en posnetek brezplačno, naj le pri-
deta ali pošljeta čez štirinajst dni ponje, saj vesta, kje ima
v Celju svoj atelje, zadaj za farno cerkvijo, ga bosta lahko
našla. Sicer je pa tabla zunaj. Prosim? Seveda, seveda, se ra-
zume! Gospodoma Grizoldu in Stresu tudi! Čast mi bo! Naj
imata sliki za spomin. Morda bodo kdaj še prav prišle, kaj se
ve, nič se vnaprej ne ve. Prav lepa hvala in na svidenje torej!
Čez štirinajst dni prav za gotovo! Potem je vzel aparat s sto-
jala, ga nesel nazaj na voz, orožnik je pa stojalo pograbil in ga
nesel za njim. Hvala lepa še enkrat!
Komisija je svoje delo opravila. Sodnik je bil že dvakrat
pogledal na uro, bila jc zlata z dvojnim pokrovčkom, precej
podobna oni, ki jo jc Guzaju svojčas podaril pilštanjski žup-
nik. Sodnik jo je lani pod roko kupil v Gradcu in niti ni bila tako
zelo draga, v Celju bi bila gotovo stala trideset, štirideset
goldinarjev več, v Celju je sploh vse dražje kakor drugod.
Zdaj je bilo treba samo še podpisati zapisnik o raztelesenju
in izvid ter dovoljenje za pokop. Orožnik je vprašal gospoda
sodnika zaradi pogreba in tako dalje, pa to menda ni bila več
sodnikova zadeva, dejal je le, naj ga pač pokopljejo, kjer je
najbližje, prenos, bodo pa že domačini oskrbeli. Pri Guzaju
najdene predmete naj zaenkrat shrani žandarmerija, ki bo itak
morala izvršiti še natačno hišno preiskavo in vse druge potreb-
ne poizvedbe glede Drobneta in ostalih roparjevih pajdašev.
Potem je menil, da^bi bilo to vse in da zdaj lahko gredo, obema
orožnikoma je še enkrat čestital in tudi vsi ostali so jima
stisnili roko. Potem so pobrah vsak svoje, kar so bili prinesli
seboj, pogledali po hiši, ali niso kaj pozabili, in odšli. Doktor
Ipavic si je še prižgal svojo trabuko, pa so se skobacali na voz
in s odpeljali nazaj proti Šentjurju.
Orožniki so bili prav vedeli, da jih čaka še težaven dan.
jjreden bo vse v redu. Še eden od njih je moral v Slivnico^
treba je bilo takoj preskrbeti krsto. Že tu so se začele sitnosti'.
Kdo jo bo plačal? Jasno, da občina, kdo pa drug! In katera.'
Šentjurska ali slivniška? Naj mu slivniški komandir postaj-i
izda nalog za dobavo, potem se bo mizar že sam naprej pobri
gai. Kje m kako bo prišel do svojega denarja. Krsto naj pri-
peljejo kar na Prevorje, drugače bo prevelika zamuda. Naj-
- 142 -
kasneje do šestih zvečer mora biti tam! Brezpogojno! Tistih
nekaj desk bo že prižagal in zbil skupaj, ni treba, da bi bile
pooblane ali celo pobarvane! Ne, na Košenco se mu ni treba
vračati, bodo že brez njega, samo naj hiti in vse v redu opravi.
Najkasneje do šestih!
Zdaj je bilo treba najti še nosačev. Nikogar nikjer, da bi
mu človek lahko kaj ukazal ali naročil! če se kdo pokaže v bli-
žino, se takoj spet umakne in zgine kakor kafra, čim vidi, da
bi se mu žandar hotel približati. Sodrga. Slabo vest imajo vsi
skupaj! Kaj pa drugega!
Nič ne pomaga, Grizold in mlajši orožnik, ki je še ostal,
sta morala na vsak način poiskati ljudi. Stresa je rana na
palcu vedno huje bolela in se niti obuti ni mogel, hoditi pa še
manj. Ostal je v hiši, samo vrata je zaloputnil in prestavil klop
pod okenski zid, da bi ga od zunaj nihče ne mogel videti. Po-
tem se je zleknil po njej in poskušal zadremati.
Medtem sta orožnika prišla k prvi hiši. Vrata na stežaj
odprta, človeka nikjer. V hlevu tudi nikogar. Pod skednjem,
— nikogar. Grizold je robantil, klel, — nikogar ni bilo, pa
.konec! Gotovo so ga bili že od daleč opazili, da prihaja k hiši,
in so se mu nalašč poskrili. Dobro je vedel, da ne morejo biti
daleč in če bi imel več časa, bi si bil že pomagal, tako pa ni
mogel drugega, kot da si bo zapisal hišno številko. Pa tudi te
ni Dilo ni:K.jer! IMaj jih hudič vzame!
Pri cirugi hisi sta našla vsaj staro mater. Ležala je v štiblcu
in je bila gluha kakor poštni nabiralnik, Grizold in njegov
spremiljevalci sta ji zdaj eden, zdaj drugi kričala na uho, kje
so ljudje, pa jima je samo prikimavala. Človek bi iz kože
skočil! Grizold je bil nataknjen kakor krtača. Zdaj se je po-
služit zvijače. Pri tretji hiši sta zavila vstran, kakor da hočeta
mimo, potem pa sta se za brajdami skrita nenadoma obrnila
in se hitro prioližala hiši eden od sprednje, drugi od hlevske
strani. Zdaj sta v kuhinji res našla gospodinjo, ravno je do-
jila ctroka. Tako se ju je prestrašila, da ga je skoraj spustila
po tleh.
»Kje je gospodar?«, je ostro vprašal Grizold in se postavil
prednjo. Hitela je zapenjati bluzo, otrok je začel vreščati kot
bi ga kdo iz kože deval, ona pa ni mogla glasu spraviti iz sebe.
»Gospodarja pokličite! Takoj naj pride! Vemo, da je doma!
Če ga čez pol minute ne bo tu, boste §11 vi z nama!«
í'o je pomagalo. Ženska je sicer brizgnila v jok, pa je le
cd'lcžiJa otroka v zibelko in kar s kuhijskega praga poklicala
preti pojati:
»Jura! Juraaa! Takoj pridi dol, orožniki so prišli po tebe!
Ječešmarija, kaj bo zdaj! Saj naš ni nič kriv, naš ni imel nikoli
nič z njim, kakor sveta nebesa da je res, da ni bil nič zraven!v<
Orožnika sta jo pustila in se sama obrnila proti pojati. Z nje
je že lezel gospodar Jura in obstal pod stopnicami. Kljubo-
valno gledal v orožnika. Molčal.
»Zakaj ste se skrili pred nama? Slaba vest, mar ne? — No.
nisva zdajle zato prišla sem; bo že prišlo na dan, ali ste bili
— 143 —
tudi vi kdaj zraven ali res ne.«
Gospodar je kar naprej mrko gledal v tla. Nazadnje je
bruhnilo iz*njega:
»Kar dokažite, če morete! Sicer pa, — čemu bi kaj govoril.
Saj bi mi itak nič ne verjeli. Nikoli nisem imel nič z njim sku-
paj, še poznal ga nisem! Kar dokažite!«
»Saj vas nisem še nič obdolžil,« je pomirljivo odvrnil Gri-
zold. Pokopati ga moramo. Pomagajte nam, poiščite ljudi, ki
bi bili sami voljni, da ga odnesejo. Na Prevorje. Vi jih vse
poznate, kdo bi, midva jih pa ne. Ne bi jih rad s silo, za to
stvar sploh ne. Zoprno bi mi bilo, če bi le moral. Dolžnost je
dolžnost, sami veste.« Zdaj je postal gospodar naenkrat precej
drugačen. Prijazen sicer ne, pa vsaj ne več tako očitno sov-
ražen. Obrnil se je proti kuhinji, žena je itak stala na pragu
in stregla, kaj se menijo, pa ji je rekel:   .
»Prinesi piti! Grem h Gregoraču. Nosačev prosita za Gu-
zaja. Je res treba.«
In je šel kar tak, kakršen je bil, žena je pa prinesla v lon-
čenem poličniku jabolčnika in čez čas še polno glinasto skledo
svežih sliv.
»Če se vama ne zameri, — kar dajta!,« je rekla. Nezauplji-
vo ju je gledala, jokala pa ni več.. »Kar natočila si!« Potem je
spet zginila v hišo.
Orožnika se nista dala prositi in sta segla po sadju, s te-
kom jedla. Prileglo se jima je. Jabolčnik je bil pa močno kisel,
se je videlo, da gre že h kraju. Zdaj bo kmalu že nov!
Otrok se ni več jokal, žene ni bilo na spregled. Gospodar
je še dosti hitro prišel nazaj. Zdaj je bil precej manj osatasi.
Povedal je, da je že vse uredil, samo morata povedati, kdaj
naj bodo nosači pripravljeni. So za trdno obljubili, se ni treba
nič bati. Krsta je prijjravljena?
Orožnika sta povedala, kako in kaj je z njo, da sta naro-
čila, naj jo dostavijo kar na Prevorje, ker je premalo časa.
Gospodarju to nikakor ni hotelo iti v glavo. Da bi ga kar od-
prtega nesli? To pa vendar ne gre. Nazadnje je pa le bil krščen
človek. Ljudje se bodo zgražali. Sicer njega ne briga, naj, kakor
sami hočejo, pa vendaríe — Kako pa naj drugače? Naj pove,
kako misli!
Nazadnje so se tako zmenili, da bodo šli vozniku, ki bo
krsto vozil, nasproti in jo sami spravili na Košenco, naj ima
vsaj pogreb, kakor drugi ljudje.
Orožnika sta privolila, samo bo on odgovoren, da bo vse
v redu in pravi čas pripravljeno. Se lahko zaneseta?
»Lahko! Vse bo v redu. Bodite brez skrbi, gospod orožnik.
Bom že jaz poskrbel,' da bo.«
»Vam je hudo za njim, kaj?-,* se ni mogel vzdržati mladi
orožnik. Gospodar ga je pogledal in za rnajceno spoznanje
dvignil glas: »Nam ni nikdar niti za betvece hudega storil. Za
vse drugo pa zdaj že odgovor daje. Siromak on in mi vsi
skupaj —«
— 144 —
Orožnika nista hotela ugovarjati, vesela sta bila, da sta
rešena vsaj teh skrbi. Grizoldu je bil odgovor sicer na jeziku,
pa se je rajši zadržal. Čemu bi jih dražil, nobenega smisla
ne bi imelo. Kar je v njih, je v njih, končno orožniku tudi ni
dolžnost, da bi spreobračal ljudi, temveč da jih lovi in zapira,
kćidar se je kdo pregrešil zoper postavo. Sploh pa danes, ko so
že tako in tako razburjeni. Rajši ne. Pa sta se zahvalila go-
spodarju, in se dvignila. Tudi od gospodinje sta se poslovila
in se ji zahvalila za slive. Otroček je zdaj v zibelki spal in se
v snu sladko smehljal. Grizold ga'je s kazalcem okorno pobo-
žal po ličku. Gospodinji se je razsvetlil obraz.
»Kako je srčkan! Koliko jih pa imate?«
»Ta je prvi,« je rekla gospodiinja in detetu ljubeče popra-
vila ne preveč snažno rdečo odej ico. Zdaj se je orožnikoma že
smehljala. »Le zdravi ostanite, pa srečno!«, je rekel Grizold,
gospodar in gospodinja pa njemu prav tako:
»Srečno!«      *
»Saj pa ni tako slab človek, čeprav je orožnik,« je rekla
ona, ko sta bila žandar j a že precej daleč.
»Ta ga je ustrelil. Si videla, da je tudi sam ranjen nad
očesom?« Žandar je žandar, najboljšega ni nič prida. Sitnosti
bomo imeli, boš videla, da res!«
»Kako bo zdaj? Meni povej, po pravici mi zdaj povej, si bil
kaj zraven?«
»Saj mi ne morejo nič dokazati!,« je odvrnil mož in se
jezno obrnil proti vratom.
Vse je bilo v redu, kakor je bil gospodar Jura orožnikom
obljubil, še ni bila ura pet, ko so prinesli krsto, bilo jih je več
kot dvajset, vsi v prazničnih oblekah in molčeči. Dvignili so
mrtvega Guzaja s tal in ga položili vanjo. Drug drugega niso
pogledali. Nekdo je glasno zmolil očenaš nad njo, potem so jo
takoj zabili in položili nazaj na nosila. Obrazi so jim bili za-
prti, oči trde. Nihče ni spregovoril besedice. Grizold se je držal
od daleč, se ni mešal mednje. Rad bi bil, da bi bilo vse skupaj
že pri kraju, pošteno truden je bil, pa še Stres ga je skrbel,
noga je začela otekati in tudi mokri ovitki, ki si jih je polagal
nanjo, niso nič pomagali. Le zakaj ga ni bil odpravil že
zjutraj, zdravnik bi ga bil prav gotovo rad vzel na voz seboj.
Zdaj ima svoje junačenje! Sicer pa vsaka poškodba drugi dan
najbolj boli, upajmo, da ne bo nič hujšega. Pogrebci so čakali
in se začeli šepetaje pogovarjati med seboj. Nabralo se je še
nekaj drugih ljudi, nekaj prav starih, večinoma ženske, pa ne-
kaj polodrastlih otrok je prišlo past radovednost. Grizold je
stopil k nosačem in jim predlagal, da bi šli, če jih je volja.
Samo tega so bili čakali. Takoj so vzdignili nosila na rame
in revni sprevod se je premaknil po kolovozu. In se spet usta-
vil. Jura je skočil v Drobnetovo hišo in se takoj vrnil s križem.
PRESLABA ÍOTORMíRANgST
Čeprav smo storili veliko za to,
da bi bili ljudje kar se da temeljito
informirani o reformnih težnjah
pred in po sprejetju reformnih za-
)iljuòkov (tu moramo omeniti aktiv-
nost tiska, TV, radia itd.) pa smo
vendarle opazili v večini kolektivov
pomanjkljivo informiranost o vzro-
](ih, ciljih in ostalih vprašanjih, ki
jih je sprožila reforma. Zlasti je
onaeniti dejstvo, da je izredno kvar-
no vplivalo na razpoloženje proiz-
vajalcev večkrat nerealno informi-
ranje in enostranski pristop h ko-
nientiranju reforme. (Npr.: izjave o
tem, da ob reformi realni standard
ne bo padel — kar pa se je izkaza-
lo za netočno; tovrstnih informacij
pa ni manjkalo). Ravno to je bil
tudi eden od vzrokov za precejšnje
nezadovoljstvo med ljudmi, zlasti
nied tistimi kategorijami z nižjimi
OD, ki so bili tudi dejansko najbolj
prizadeti.
V razgovorih smo opazili še eno
značilnost in sicer to, da je bilo vse
preveč takšnega informiranja, ki je
šlo v dve skrajnosti. Nekatere in-
formacije kolektivov so bile sila na-
ielne in splošne in so bile kot take
več ali manj ponavljanje že znanih
dejstev iz tiska, TV in radia ali pa
so bili to celo dobesedni deli refe-
ratov tovariša Kraigherja oziroma
tovariša Smoleta. Na drugi strani
pa imamo opraviti s sila ozkimi,
enostranskimi informacijami, ki ni-
so zajemale niti celovite problema-
tike posameznih delovnih organiza-
cij, kaj šele, da bi zajele položaj de-
lovne organizacije v panogi, v ko-
muni oziroma v naši družbi sploh.
Te razprave so se pretežno zfcduci-
rale na vprašanje osebnega dohod-
ka in dopust delavcev oziroma po-
litiko zaposlovanja. To je sicer ra-
zumljivo, v nobenem primeru pa ni
opravičila za politične organizacije,
ki niso znale na \'prašanja, ki so
osnovnega —- življenjskega pomena
za proizvajalce navezati širših pro-
blemov kolektiva in naše družbe
sploh.
Čeprav ne gre posploševati pro-
blema in poenostavljati vprašanja,
moramo ugotoviti, da ZM v večini
primerov ni odigrala v celoti svoje
vloge in je tako še enkrat praktično
pokazala svojo nemoč. Le redki
aktivi so posvetili vprašanju infor-
miranosti, kot enemu izmed pogo-
jev za uspešno realizacijo reformnih
teženj, samostojno dovolj pozorno-
sti, upoštevajoč pri tem seveda spe-
cifične momente, ki so in še vedno
opredeljujejo odnos in pristop mla-
dih k problemom, ki jih je sprožila
ali pa zaostrila reforma.
V Žični npr. vedo, da so nekateri
razgovori bili, kakšni, čemu itd. pa
že ne več. Seveda je bila in zaen-
krat je še organizacija ZM v tem
kolektivu neaktivna in njene prak-
tične aktivnosti sploh ni čutiti. (Ob
tem se morajo v Žični in na ObK
ZMS vsekakor zamisliti). V Merxu
pravijo, da v kolektivu ni bilo po-
sebnega razgovora o reformi. Mla-
dinski aktiv je sicer prosil vodilne
uslužbence podjetja, da bi jim raz-
ložili namen reforme, vendar ni na
to nihče pristal! Tudi v Zdravilišču
v Dobrni, kjer je aktiv Z M tudi ne-
dejaven, ni bilo posebnih razgovo-
rov s člani kolektiva. To so le neka-
teri konkretni podatki, posebni za-
ključki so odveč, ker so jasno raz-
vidni, posebno, če vemo in hočemo
to tudi v praksi upoštevati, da je
nosilec uresničevanja reformnih za-
ključkov predvsem neposreden pro-
izvajalec, ki pa mora biti med dru-
gim vsaj informiran o situaciji, da
lahko k izboljšanju tudi ustvarjalno
vpliva.
Dagmar Šuster
CELJSKA PLESNA ŠOLA
edi^o
razvedrilo
Mladinska plesna šola, ki deluje v Celju
že .šesto leto, je dejansko edino bolj množič-
no razvedrilo, ki je hrati vzgojno, saj je —
kakor nam je povedal upravnin šole Lojze
Borine — v teh letih vzgojila okoli 3000 ple-
salcev. Seveda se v šoli ne učijo zgolj ples-
nih korakov, temveč — nam je povedal ples-
ni učitelj mojster Ludvik Simončič — vse-
i buje program tudi temeljno vzgojo družabnih
odnosov,   kultiviranje   telesne   ritmike   in
estetsko vzgojo oblačenja.
Vsako soboto in nedeljo zvečer je v veliki
dvorani  skupščine  občine Celje  (ki jc po
mnenju mojstra Simončiča najlepša plesna
diorana, kolikor jih imajo plesne šole v Ju-
goslaviji) kakšnih tristo mladih ljudi, ki so
nasmejani, vedri in zadovoljni, veiidar nikoli
hrupni ali nedostojni.
Na plesišču smo poiskali nekatere in jih
povprašali, kako ocenjujejo plesno šolo. Ivan-
ka Golouh, ki že več let obiskuje plesno šolo,
je dejala, da se vsako leto nauči česa nove-
ga, dijakinja Marjanca Inkret je v plesni
šoli prvo leto, a zatrjuje, da se vzgoja iz te
šole lahko zapaža že tudi na drugih plesiščih,
Jože Krajne, avtomehanik je tudi v šoli šele pr-
vo leto, a pravi, da se mu že pozna, ker je v
družbi postal dosti bolj zanesljiv, študentka
srednje medicinske šole Zalka Umekbi rada,da
bi bilo v Celju še več vrst zabave in razvedril^,
ki bi bila na enaki ravni, kakor je mladinska
plesna šola. Elektromehanik Anton Kos trdi,
da je plesna šola zelo koristna za uveljav-
ljanje v družabnem življenju. »Tu pa tam
pridejo na plesišče sicer tudi kakšni .huliga-
ni', ki bi radi zganjah svoje posebnosti, a
jim ne uspe, ker smo preveč dosledni v rav-
nanju!« Tudi Vili Zohar, kontrolor DTK iz
železarno Store, ki je že več let včlanjen v
plesno šolo, pravi, da je vsako leto pridobil
kaj novega. »Piesi se spreminjajo, pa tudi
kakšna plesna novost se pojavi vsako leto.
Posebej všeč pa mi je, da smo si tu vsi ena-
ki in ni nobenih razločkov iz raznih slojev.«
Elektromehanik Silvo Pešak se je tudi po-
hvalil s pridobivanjem plesnega znanja, pač
■pa je menil, da je včasih premalo deklet.
Tako so mladi plesalci in plesalke opisali
I koristnost plesne šole in se izrekli v njen
!  prid. Med njimi zares ni bilo videti nobenih
razločkov in občutek sem imel, da jih ples
finsko in oblikovno združuje. Še več: med
li sem odkril celo nekaj starejših, ki so
I  biii za spoznanje manj gibčni. .Upravnik Bo-
rine je pojasnil: »Letos je plesni tečaj za od-
rasle odpadel, ker je bilo premalo prijav-
ljenih. Zato so se nekateri pomešali kar med
mlajše. Nikogar to ne moti. Jeseni pa name-
ravamo z dvema novima tečajema: pionirski
plesni tečaj in tečaj za odrasle. «
Kakšni pa so kaj uspehi mladinske plesne
šole in kakšne možnosti bi bile za uvedbo
športnega plesa? Lojze Borine je na to vpra-
šanje odgovoril, ■ da ima plesna šola ob za-
ključku vsakega tečaja plesni valček, kjer
najboljšim plesalcem podelijo nagrade. Ne-
kajkrat so priredili že tudi večja tekmovanja;
med njimi je vsekakor najbolj pomembno
lansko državno prvenstvo združeno z med-
narodnim plesnim turnirjem. Sicer pa ima
-celjska mladina priložnost, da ob svojih
plesnih venčkih spozna športne plese, ker
sodelujejo slovenski in jugoslovanski pionir-
ski in seniorski plesni pari. Sami pa žal s
tem športom ne morejo začeti, ker je preveč
drag, plesna šola pa ima komaj dovolj denar-
ja za redno delovanje.
Zato pa je plesna šola uvedla drugo obliko
delovanja: plesni tečaji izven Celja. Opravili
so jih že v Grižah in Braslovčah, zdaj pa ga
imajo v Strmcu. Dogovarjajo se še v Laškem
in Radečah.
Posebno zanimivo bo v Narodnem domu to
nedeljo, ko bo mladinski ples združen z ma-
škarado. Maske bodo imele prost vstop in
pet najboljših bodo nagradili.
OGLAŠUJTE V
CELJSKI
ТЕВШК!
Glavno mesto Aljaske je Juneau, kjer je upravno središče z bankami,
sedeži družb, hoteli in zabavišči. Na sliki vidimo pristanišče športnih
čolnov, jadrnic in jaht. Poslovno življenje je naporno in terja počitek,
hkrati pa so mnogi spoznali prednosti takega življenja in Juneau se
razvija v prijetno turistično mestece..
ALASKA
Alaska, dežela prostranosti, kjer
živi na površini nad milijon in pol
kvadratnih kilometrov komaj četrt
milijona ljudi, med njimi nekaj pra-
voslavnih Rusov, Indijcev, Eskimov
in vrsta belih »osvajalcev«, ki so
pred kakšnimi petdesetimi leti za-
čeli prodirati na skrajni sever Se-
verne Amerike, Nekateri so prihaja-
li s čistim namenom pionirskega
pridobivanja novih zemlja, drugi so
bili pustolovci in rudarji, pa tudi
ubežniki pred civilizacijo,
Alasko je leta 1741 odkril danski
mornar, ki jc plul pod rusko zasta-
vo, a Rusom ni bilo dosti do ozem-
lja, ki ga odlikujejo ledene gore in
tundre, toda tudi bogato morsko
življenje. Leta 1867 so ZDA odkupile
Alasko od Rusije za 7,200.000 dolar-
jev in takrat je tudi začelo naselje^
vanje ozemlja. Nastajali so manjši
zaselki, zatem mesta in pozneje jih
je povezala tisoč dvesto km dolga
železnica od Fairbanksa do Sevvar-
da. Največje mesto je Anchorage, a
glavno mesto je vseeno Juneau (na
sliki).
Poseben razvoj je doživelo ozem-
lje leta 1869, ko so v Bonanzi na
Klondiku odkrili zlato. Slovita zlata
mrzlica je v tistem času privedla v
kraje na skrajni sever mnogo hjudi,
ki so nekateri med njimi imeli tudi
srečo, večina pa jih je obubožala,
ker niso našli zlata, zapravili pa so_
še tisto bore imetja, kar so ga bili
imeli s seboj.
Nuja jih je primorala, da so se lo-
tili drugega dela in tako se je zače-
lo razvijati ribištvo, živinoreja, goz-
daHtvo in šc nekatere dì-'uge dejav-
nosti. Najvišja gora je Mt. McKin-
ley (2500 čevljev), ki so jo Rusi ime-
novali Velika gora, domačini pa
Traletka ali Denali, kar pomeni to-
liko kot Največja. '        "
Alaska nekdanjosti pa se še ved-
no spreminja in napovedujejo ji ve-
liko prihodnost. Zavora so še po-
manjkljive prometne zveze, zaradi
česar so številna letala (vsak 55.
prebivalec Alaske je pilot), ki pri-
stajajo v zalivih in na jezercih. Mi-
frio takih pristanišč so značilna flo-
sarska naselja, ki se selijo od pose-
ke do poseke, sicer pa je \'odilno
ribištvo, ki slovi zaradi kitolova, po-
•sebno okusnih kraljevskih rakov.
mrožev in drugih morskih okusno-
sti.
Na Alaski pa najdemo eskimske
žene, ki kupujejo v sodobno ureje-
nih samopostrežnih trgovinah, naj-
demo inženirje, ki iščejo nafto in
druge, ki ob reki Yukon načrtujejo
velike elektrarne, skratka, četudi
Alaska ni več dežela zlate mrzlice,
kaže, da bo v njej sodoben razvoj pri-
vedel do velikih sprememb.
TERORIST
(Nad. z 10. strani)
— Pomirite se, je rekel sodnik.
— »Pomiri se, srce!« kaj ne? Vsi
moški ste enaki!
Sodnik jo je opomnil, da je pred
sodiščem in dodal:
— Jaz vas popolnoma razumem,
toda v smislu zakona je za ločitev
premalo, če vas on muči s svojim
molčanjem, vtem ko vi kričite in
razbijate na njegovi glavi kristilne
spomine.
— Ne žali me samo njegovo
molčanje. Zdaj piše celo zapisnik.
— Kakšen zapisnik?
— Beiezi vse, kar rečem v jezi.
Prosim va.3, poglej te^ celo tu si za-
pisuje, pred sodiščem! Piše vse
moje ixiíáií in besede. Ko popu-
stim, ko ivd popustijo živci, pride
in reče: »Dušica, najprej si mi rek-
ia, da sein gangster in potem, da
sem poslednji idiot, pa krvoses.
Pretiravaš v zoologiji, srce moje;
v zadnjih dveh dneh sem bil nilski
konj, opica, stari medved in zabiti
oven... V enem tednu si petkrat
ugotovila, da sem čudež dvajsete-
ga stoletja, kar je dokaj nedoloč-
no. Očitno se izčrp.avaa in jaz z za-
dovoljstvom upam, da bos kmalu
prenehala... « Potem me celo po-
gladi po laseh in poljubi na čelo!
Kaj pa sem pravzaprav jaz? Kaj
zoper takšno nasilje ni zakona? Le
poglejte ga, kakor da je v svoji
iiiši! Sedi hladnokrvno, molči in
zapisuje. Prosim sodišče, da me
zaščiti pred tem teroristom in pre-
preči zločin...
— Kakšen zločin? se zdrzne sod-
nik.
— Kaj vam nisem rekla, da me
duševno ubija? Ne pustite mu pi-
sati! Ej, prenehaj že enkrat, ču-
dež prekleti! je vzkliknila. — Ce
pišeš zapisnik na sestankih in vseh
mogočih konferencah, ti ni treba,
da si zapisnikar in birokrat tudi
v svojem zakonu! Ti si krvolok,
nasilnež, terorist!
— Kdo je terorist? je nenadoma
poskočil mož, kakor da ga je elek-
triziralo.
— Oprosti, hotela sem reči kro-
kodil, je popravila žena.
— Ne, ne, vidim tvojo namero!
Rada bi me oblatila pred javnost-
jo! Tovariš sodnik, bil sem razboj-
nik, zastrupljevaiec. Quasimodo,
hijena, ljudožerec ... ženska jeza
je na svoja zapeljiva usta sposob-
na pognati Š2 takšne iziaze. Toda
če je jeza iskrena, me ne vznemir-
ja; naj .se izjezi, potem ji bo lažje.
Bral sem, da takšnih oseb ne sme-
mo dražiti z reagiranjem. Nazad-
nje imam kot moški močnejše živ-
ce in lahko umolknem. Toda v zad-
njem času me je pričela odkrito
podcenjevati. Rekla je, da sem
molj in da me bo posula z nafta-
linom, čeprav sem »nesposoben«,
ker nisem kupil naftalina. Ona me
torej posipa s tistim, česar nima.
Očitala mi je tudi, da sem bil kot
otrok gotovo pegast in da ponoči
žvižgam v spanju, kar sploh ni
res! Lahko vam pokažem fotogra-
fije iz mladih dni, pa se boste pre-
pričali, da nisem imel ene same
pege...
— Značaj mi ne dopušča, da bi
prenašal žalitve in to od osebe, ki
jo še danes, na žalost, ljubim. Ra-
zumem, da me je v jezi nazvala
nosorog, kenguru in dinosauer,
toda da bi bil pegasti molj, tero-
rist in kuščar, to presega vse me-
je! če bi kaj takega dopustil, bi
jutri videla v meni bolho, pajka in
najbolj ničen mikrob! Ne, tovariš
sodnik! Strinjam se z vloženo ob-
tožbo in zahtevam ločitev.
Žena je poslušala z odprtimi
usti, potlej pa vsa ožarjena sko-
čila k možu, ga objela in vzklik-
nila:
— Dragi!
— Kaj pa ti je? je vprašal in se
je skušal osvoboditi.
— Mili moj! Kaj je mogoče, da
si se nazadnje razjezil? Ti se znaš
razjeziti. Umikam tožbo. Ce si se
razjezil nad svojo lastno ženo, se
boš razjezil tudi nad tistimi, ki te
podcenjujejo in druge pošiljajo v
inozemstvo. Dragi! Nisi terorist,
ampak moraš tudi drugim poka-
zati, kdo si in kaj si! Vsi oni so
prepričani, da si bil pegast v de-
tinstvu in da vse noči smrčiš.
Zakrinkana vojna
VOHUNSKE ZGODBE IZ П. SVETOVNE VOJNE
(9)
»Peščena plaža, ki se je zlagoma spuščala
v morje.«
»No, to vam je zelo olajšalo pristanek, saj
Se vam ni bilo treba bati, da hi se vam čoln raz-
bil ob skalah. Ko že govorimo o čolnu, kakšne
barve pa je bil?«
Nekaj trenutkov je pomišljal, potem pa je
odgovoril: »Siv, gospod.«
»To je vse, kar sem hotel zvedeti«, je dejal
Oreste Pinto. »Ni bilo preveč grozno, kajne?«
»Ne, gospod.« Plaho se je nasmehnil in odšel
iz sobe. Podpolkovnik se je hudomušno nasmeh-
nil in naročil pazniku, naj mu pošlje tistega
Orjaka z nemirnimi očmi.
Naslednje zaslišanje je bilo na moč podobno
prvemu. Podpolkovnik je moral tudi drugega
istnika najprej pomiriti, zatem pa ga je čisto
nedolžno vprašal: »Se morda spominjate, ob
l^ateri uri ste se izkrcali?«
Videz je bil, da je nadvse naprezal spomin.
\oteze na obrazu so se mu spačile, da je bil
Še manj prikupen. Verjetno je nameraval z na-
gubanim obrazom dokazati, kako prizadevno
hoče odgovoriti, a z veliko dlanjo je mečkal
^ëlato brado. Slednjič se je spomnil in obraz
se mu je razlezel v zadovoljen nasmeh: »Mi-
slim, da je bilo.,, no... tako okrog devete
ure dopoldne. Tako domnevam po položaju
sonca. Namreč, spotoma se nam je pokvarila
edina ura, ki smo jo premogli«
»Hvala. Toda povejte mi, kako ste pravzaprav
prišli do bencina za motor. To je za nas zelo
pomembno, če ste morda odkrili kakšno novo
pot, kako je mogoče preslepiti gestapo. To bi
morda omogočilo še mnogim drugim, da bi
uspeli pobegniti iz Francije. Verjetno zdaj ra-
zumete, čemu je to tako pomembno za nas
in zato vas prosim, da nam svoje junaštvo opi-
šete kolikor mogoče natanko.«
»Zelo rad gospod. Veselilo me bo, če vam
bom laliko kako koristil, toda to ni bilo nobeno
junaštvo. Tisti moj prijatelj v Bretangi je po-
klicni ribič. V svojem vrtu je tik pred vojno
zakopal nekaj pločevinastih sodov bencin in mi
smo jih ponoči izkopali.«
»No, to ste naredili zares preprosto in pa-
metno. Toda odgovorite mi še na eno vprašanje,
namreč, kakšna je bila obala, kjer ste se iz-
krcali? Je imela kakšna posebna znamenja? Je
bila običajna plaža ali morda skalovita obala?«
»No, te obale pač ne bi mogli imenovati pla-
ža, ker so jo sestavljali skalnati grebeni. Tudi
nabrežje je bilo precej strmo, saj smo se morali
nanj vzpenjati po vseh štirih in smo se morali
oprijemati stebel in grmičevja. Mislim, da so
bili tisto mladi borovci.«
»In kaj je bilo s čolnom?«
»Morali smo ga prepustiti vodi, da ga je od-
nesla. Menda niste pričakovali, da bi vlekli čoln
na tako strmo obalo, kamor smo še sami ko-
maj prišli?«
»Ze, že. To bi bilo vse, kar sem hotel vedeti.
Toda, samo to mi še povejte, kakšne barve pa
je bil čoln?«
»Rjav, gospod.€
Pinto se je z razumevanjem nasmehnil in v
priznanje prikimal. Orjak je odšel in Pinto se
je še vedno smehljal. Ze pred zasliševanjem je
naročil stražarjem, da vsakega izmed jetnikov
po zaslišanju zaprejo posebej in tako ni bilo
nobene nevarnosti, da bi se mogli kakorkoli
dogovoriti. Ostal mu je še — kakor je domne-
val — najtrši oreh: Monsieur Magis!
»Vstopite, monsieur Magis,« ga je povabil
Pinto v Pisarno, ko ga je stražnik privedel do
vrat. »Sedite in sploh — počutite se kakor do-
ma!«
Magis je sprejel podpolkovnikov o povabilo
skoraj dobesedno. Zavalil se je na stol, prekri-
žal nogo čez nogo in se začel ozirati po sobi,
kakor da bi bil gospodar. Pinta njegovo vede-
nje ni zmotilo, celo narobe, moral je skriti
hudomušen nasmešek, ki se mu je prikradel
na obraz.
43. JOŽICA
VIŠINA: 160 cm
TEŽA: 64 kg
LASJE: Plavi
OČI: Sive
44. IDA
VIŠINA: 164 cm
TEŽA: 56 kg
LASJE: Svetlokostanjevi
OČI: Rjave
KUPON ŠT. 43
TOČKE (od O do 100) ................................
Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji-
te na naslov: Uredništvo Celjski tednik,
Celje, Gledališka 2, poštni predal 161,
KUPON ŠT. 44
TOČKE (od O do 100) ................................
Izrežite, nalepite na dopisnico in poSljl-
te ña naslov: Uredništvo Celjski tednik,
Celje, Gledališka 2, poštni predal 161.
EPILOG UGRABITVE
Znani filmski igralec in pevec
Franlk Sinatra je dobil tožbo zoper
londonsko televizijsko družbo Asso-
ciated Rediffusion. Do spora je pri-
šlo pred tremi leti v zvezi s senza-
ciionalno ugrabitvijo njegovega sina,
ki se je prav tako poskušal v petju
in je posnel nekaj plošč, ki gredo
dobro v promet. To sicer ni nič čud-
no, saj ima oče tudi tovarno z gra-
mofonskimi ploščami. Ugrabitev
Franka mlajšega, ki je vznemirila
Ameriko, se je srečno končala: oče
je ugrabiteljem plačal vsoto, ki so
jo terjali, sin se je vrnil živ in zdrav
domov, kmalu pa so ugrabitelje pri-
jeli.
Toda londonska televizija je v eni
svojih oddaj objavila razgovor dveh
reporterjev o ugrabitvi, pri čemer
sta izrazila dvom, da bi šlo za kaj
drugega kot inscenacijo, ki naj bi
prinesla mlajšemu Franku ustrezno
reklamo.
Frank Sinatra je protestiral in
londonska televizija se mu je že
naslednji dan opravičila. Kazalo je,
da bo s tem stvar ad acta. Vendar
je Sinatra televizijo tožil zaradi kle-
vetanja, ki škodi njegovemu ugledu.
Londonsko sodišče je dalo prav to-
ži tel j u in zahtevalo, da televizijska
tvrdka plača odškodnino. Ni sicer
znano, za kakšno v^soto gre, toda po
naslovih iz tiska, kot »Znatna vsota
za škodo in rehabilitacija« bi mogli
sklepati, da bo Sinatra zopet mast-
no zaslužil.
HELGA MATURA (NA SLIKI LEVO) JE LJUBILA IZBRANE »PARTI-
JE«, MLADE MOŠKE, LEPE OBLEKE, PERIKE, STILNO POHIŠTVO,
ANTIKVITETE IN PREDVSEM DENAR. VIDIMO JO NA HIŠNEM
KONCERTU S FRANKFURTSKIMI PRIJATEUICAMI,
NOV BREZPLAČNI NAROČNIK
Med pošiljalci izpolnjenih kuponov od
št. 33 :Њ 40 smo izžrebali za brezplačnega
naron'ik , Ladislava Vasleta, Kale 3, Šem-
peter / >av. feoiini. Ob tej priložnosti
opoza; ;;. lo vse ocenjevalce, da so veljav-
ni gl? ovi samo takrat, če pošljete vseh
osem >.uponov hkrati z vpisanimi ocena-
mi!
P(W.OJl ZA SODELOV.WJt
1. V natečaju lahko sodeUijejo vse Slo-
venke, ki pošljejo ustrezno siiko in po-
trebne podatke. Ocenjevalci, ki Izpolnju-
jejo kupone, naj upoštevajo prvenstveno
v koHki meri u.streza kandidatka njihovi
predstavi (tipu) Slovenke. Kandidatke, ki
nimajo primernih slik, se naj zglasijo v
uredništvu; slikali jih bomo na naše stro-
ške.
2. Ob zaključku natečaja bomo prire-
dili veliko zabavno-reklamno in modno
revijo {tudi v okoliških krajih), kjer bo
občinstvo izbiralo »tip današnje Sloven-
ke«. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer
bodo lahko kandidatke (po želji) nastopi-
le tudi kot manekenke.
3. Za kandidatke s področnih priredi-
tev in končno izbrano na zaključni prire-
ditvi bodo sodelujoča podjetja pripravili
vrsto praktičnih nagrad.
SODELUJEJO:
Trgovsko podjetje »MODA« iz Celja kot
organizator in pokrovitelj prireditev, ki
bo svoje nagrade določilo kasneje.
KOMPAS Ljubljana, poslovahilca Celje,
ki s svoim prvovrstnim poslovanjem ved-
no ustreže svojim strankam, vam nudi v
teh dneh vrsto prijetnih potovanj (oglej-
te si podrobnosti na 7. strani!), posebej
pa vam priporočamo, da se pred vsakim
potovanjem zglasite v poslovalnici, ki
vam bo hitro in točno oskrbela vse po-
trebne informacije, vozovnice, rezervaci-
je in še razne druge usluge. Za udeležen-
ke natečaja je KOMPAS pripravil štiri
nagrade: 1. ŠESTDNEVNO POTOVANJE
PO ITALIJI, 2. PETDNEVNO POTOVA-
NJE PO AVSTRIJI IN ČEŠKI, 3. TRI-
DNEVNO POTOVANJE PO AVSTRIJI IN
ČEŠKI IN 4. DVODNEVNO POTOVANJE
V BUDIMPEŠTO!
POZABLJIVJ
KIRURG
Pred dvemi leti so na rimski kli-
niki San Camillo operirali sobosli-
karja Everisto De Retija. Imel je
čir na želodcu. Operacija je bila
uspešna in pacienta so čez mesec
dni odpustili kot zdravega. Toda
osemdesetletni De Reti se ni več po-
čutil dobro. Čeprav so ga zdravniki
prepričevali, da je njegovo počutje
povsem naravno in da imajo tudi
drugi pacienti po operaciji iste te-
žave, ki da bodo prešle, se je ne-
davno zopet znašel na isti Winiki.
Pregledali so ga tudi rentgensko.
To, kar so ob tej priložnosti vide-
li, seveda ni imelo nobene zveze s
tolažbami. V njegovem želodcu je
ležal namreč KirursKi mstrumerit,
dolg kakih 20 centimetrov. Kirurg,
ki gâ je takrat operiral, je enostav-
no pozabil nanj in ga lepo zašil. Se-
veda so se odločili, da bodo pacien-
ta ponovno operirali. Toda De Reti
druge operacije ni preživel.
Frimer je izzval policijsko pre-
iskavo in kirurg bo za svojo malo-
marnost odgovarjal pred sodiščem.
Tri sto tisoč deklet je v To-
kiju vsak večer na razpolago v
številnih zabaviščih in klubih, ki
jih ima na razpolago Tokio v svo-
jih šestih sakabah (pivske četr-
ti). Med vsemi zabavišči je zad-
nje čase najbolj zaslovelo Mika-
do. Poleg večurnega programa
streže v gostišču 120 najbolj
ljubkih Japonk, ki na zahtevo
gostov prisedejo tudi v ložo.
Uspešna dekleta — gostiteljice
lahko letno zaslužijo tudi po
150.000 N din, a lastnik Mikada
je petdesetim najboljšim oblju-
bil še dodatno nagrado: 41 šport-
nih vozil toyopet in devet volks-
wagnov!
Pred dnevi pa jo je doletela po-
dobna usoda kot nekoč Rosema-
rie Nibitritt (tudi iz Frankfurta),
ki je veljala za najlepši cvet nem-
škega gospodarskega čudeža.
(Šlo je seveda za gospodarstvo v
privatni režiji). Ko se je ob kon-
cu januarja peljala s svojim be-
lim mercedesem kabriolet po
Kaiserstrasse, je bilo to zadnji-
krat. Morda je s svojo počasno
vožnjo privabila morilca. Kakor
v primeru Nibitritt psiček, tako
je bila tu edini očividec zločina
siamska mačka. Ista usoda, ki se
je je Helga Matura bala in ki je,
kot domnevajo, najbrž nikoli ne
bodo mogli pojasniti. Najbrž res
ne, kajti osumljencev je verjetno
veliko preveč.
ZGODBA
LJUBOSUMJA
čudna je bila usoda 294etnega Re-
nca Grillota iz Verduna v Franciji.
V zakonu z Marcello je sprva živel
srečno, imela sta tudi troje otrok.
Toda kmalu so se odnosi poslabšali.
Ona je bila ljubosumna, ker je več-
krat pozno prihajal domov; on pa
je v resnici čezmerno delal, da bi
več zaslužil in bi bilo družini bolje.
Nekega dne se je vrnil nekaj pred
polnočjo. Zadržali so ga prijatelji,
s katerimi je tudi nekaj popil. Ko
je prišel domov, ga je Macelle na-
padla: »Ti me varaš, vendar me ne
boš dolgo, ker te bom ubila... «
ln res, čez kratok čas je stopila
predenj s puško in ustrelila vanj tri
naboje. Padel je težko ranjen v
prsa.
V bolnišnici so mu rešili življe-
nje. Medtem je prosil policijo, da
ne bi nič storili njegovi ženi, ki jo
ima rad in je gotovo streljala v
afektu. Vse ji oprošča.
Marcelle so obsodili na leto dni
pogojno. Njen mož je bil dolgo v
bolnišnici in pred nekaj dnevi so ga
odpustili. Ponj sta prišla dva prija-
telja, spotoma pa je hotel kupiti še
šopek za ženo. Bilo je zelo mrzlo in
poledica. Ker je hotel biti čimprej
. doma, ni mislil, kako hodi. Kakšnih
dvajset metrov pred domačim pra-
gom pa mu je spodrsnilo, z glavo
je udaril ob rob pločnika in bil na
mestu mrtev.
Odliar je bil v bolnišnici, ga Mar-
celle ni obiskala. Vedela je, da bo
prišel in bala se je srečanja. Potem
je prišel — mrtev.
MALA KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. glasen pok, 6.
del konjske opreme, 8. manjša vrsta
udomačene kamele, ki živi v Južni
Ameriki, 9. avtomobilska oznaka Sa-
rajeva, 10. nadav, naplačilo, 11. pri-
ostrena palica, 12. avtomobilska
oznaka za Milano, 13. moško ime,
14. vulkanska kamenina, 16. umeten
kemični element.
NAVPIČNO: 1. staro vino, 2. mu-
havost, 3. žensko ime, 4. kratica za
emeritus (doslužen), 5. umetna lese-
na plošča, 6. posušena trava, 7. te-
lovadni element, 11. domača žival,
13. podložnik v starih Atenah, 15.
kratica za delavski svet.       (Z. K.)
BEG IZ GONARSA
PO IVANU BRATKU
IZ »SPOMINOV NA
PARTIZANSKA LETA«
28. Kopači so vrtali že pod stražarsko potjo
onstran žice. Delali so že na »svobodi«, šteli so
metre, ki še ločijo rov od koruzne njive, kamor
so usmerili kopanje. Nameravali so se izkopati
kakih petnajst do dvajset metrov globoko v
koruzni njivi, da jih s stražarskega stolpa ne bi
mogli več opaziti.
29. Računali so, da bodo dela trajala še kak
teden dni. Vendar so se ušteli, ker so se ravno
proti koncu nakopičile največje težave in pre-
senečenja, ki so jim vsak dan prekrižale račune.
Vsak dan znova so morali spreminjati načrte
in beg se je zavlačeval.
30. Bil je trd boj, to zagrizeno tekmovanje z
ovirami, ki so bile videti malone nepremagljive.
Najprej je poseglo vmes vreme. Ves mesec so
bili sončni dnevi in jasne, tople furlanske nočL
Nenadoma pa je zdivjal vihar, ki mu je sledil
silen naliv.
CEllSül TEDNIH
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — LTREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil
okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik. (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj-
ski tednik«. S 1. januarjem 1966 ga SOUSTANAVLJAJO občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZ-
£ (io(Ž)      ТЕКС№Га1сш'"507*З^ИЗ*' '^^^^      KLIŠEJI: »Celjski tisk«. - CENA: posa samezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 ( 2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina