Občinske volitve v Šo.štanji. Mi vstajamo in vas je strab! Resničnost teb besed opazoval je sleherni narodnjak zadnji čas v Šoštanji. Pred ednim mesecem so pri obeinskib. volitvah v okolico Soštanj se volili jednoglasno narodni kandidatje, pri kojih ni bilo nasprotstva, ki se je še pred tremi leti pod vodstvom vsem znanega Negrija iz Celja napenjalo tako, da j-e v teku zadnjih treli let počilo, da ni torej od te vrste ljudi ne več duha ne sluha — ni še dolgo tega, odkar so se naši nasprotniki jedini sposobni čutili gospodariti čez uas, ko se je še kričalo ,,Schonstein ist deutsch" itd. Oglejmo si to trdnjavico malo danes. Pri občinskih volitvah trga Šoštanj dne 28. aprila zmagali so narodnjaki. Kaj narodnjaki ? Da, zmagali so iu sicer moralično, če že ne faktično. To pripoznati mora sleberni in bodi si najbuji nasprotnik. Že priprave za volilni boj bile so hude, da, tako hude, kakor do sedaj ae nikdar ne. Agitatorji srečevali so se na hišnih pragih. To trajalo je že par tednov poprej. Pri nemčurjih delala so se pooblastila, če ni šlo z dobra, moralo je iti z zvijačo. K nekej ženi prišli so štirjo adjutanti, recte delavci tovarnega Franca Woschnagga ter jo silili, da jim da pooblastilo. Ženo, izgovarjajočo se, da je jeduo že narodni strauki dala, začeli so koj nagovarjati, naj isto pismeno prekliče z opazko, da ga nobenej stranki ne da, ter naj v to ime na predloženej poli papirja križ napravi. Uboga zbegana žena, čitanja nevešea, napravi res križ, d.a na nobeno stran noče voliti, a kaj je pod- križala? Ne vedoč pooblastilo za nasprotno stranko. To je sicer pozneje preklicala z zopetnim narodnim pooblastilom, a gospodje v komisiji nobenega niso pripoznali, ter njen glas odbili. Take zvijače in goljufije so se torej po služevali. (Dalje prih.)