URADNI Domžale, 14. maj 1980 Št. 7 VESTNIK DOMŽALE PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Na podlagi 235. člena statuta občine Domžale in na podlagi 5./1. in 5./2. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale na 22. ločenem zasedanju družbenopolitičnega zbora ilne 12.5.1980, 21. ločenem zasedanju zbora združenega dela in 21. ločenem zasedanju zbora krajevnih skupnosti dne 13.5.1980, sprejela naslednji SKLEP Sprejme se odlok o grbu in zastavi občine Domžale. SKUPŠČINA OBČINK DOMŽALE Številka: 011- 2/80-11 2. na krojih, oblačilih ali na drugih simbolih, s katerimi njihovi člani v večjem številu javno nastopajo: 3. za okrasitev prireditvenih prostorov ob pomembnejših prireditvah; 4. v drugih primerih, ko uporabo odobri predsedstvo skupščine občine. III. OBLIKA IN UPOR/VISA ZASTAVE OBČINE DOMŽALE Na podlagi 314. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79) je Skupščina občine Domžale na 21. ločenem zasedanju zbora združenega dela dne 13.5.1980, na 21. ločenem zasedanju zbora krajevnih skupnosti dne 13.5.1980 in na 22. ločenem zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 12.5.1980, sprejela naslednje Datum: 13.5.1980 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1. r. Na podlagi 235. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79) in na osnovi 5/1 in 5/2. člena Sprememb in dopolnitev statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 7/79) jc Skupščina občine Domžale na 22. seji družbenopolitičnega zbora dne 1 2.5.1980, na 21. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13.5.1980, sprejela ODLOK O GRBU IN ZASTAVI OBČINE DOMŽALL '■ SPLOŠNI 1)01 OCBE 7. člen Zastava občine Domžale jc rumene barve z grbom občine Domžale na sredi. Razmerje med širino in dolžino zastave je 1 : 2. Grb občine zavzema 2/3 širine zastave. 8. člen Zastava občine Domžale se izobeša ob prazničnih dnevih Socialistične federativne republike Jugoslavije, Socialistične republike Slovenije in občine Domžale, na vseh poslopjih Skupščine občine in njenih organov, lahko pa tudi na drugih mestih v primerih, ko uporabo odobri predsedstvo skupščine občine. 9. člen Zastava občine Domžale se sme izobešati pri proslavJi, slovesnostih in drugih množičnih političnih, kulturnih, športnih in podobnih manifestacijah, ki so pomembne za občino Domžale na podlagi odobritve predsedstva skupščine občine. 10. člen Grb in zastava občine se ne smeta uporabljati kot blagovna ali storitvena znamka, vzorec ali model, niti kot znak za zaznamovanje blaga ali storitev. Prepovedano jc uporabljati grb ali zastavo, ki jc poškodovan ali sicer po zunanjosti ni primeren za uporabo. Za izvajanje tega odloka je pristojen Sekretariat skupščine občine. IV KAZENSKA DOLOČBA 11. člen Za kršitev določb členov 3., 6. in 10. tega odloka se kaznuje: pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti z denarno kaznijo od 100 do 50.000 dinarjev, odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 20 do 5.000 dinarjev, - posameznik z denarno kaznijo od 20 do 2.500 dinarjev. V. PREHODNA DOLOČBA 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. 1. člen Ta odlok določa obliko in uporabo grba občine Domžale in zastave občine Domžale. 2. člen Grb in zastava občine Domžale predstavljata stalni oznaki občine Domžale, ki simbolizirata občino xot družbenopolitično skupnost. 3. člen Grb in zastava občine Domžale se uporabljata samo v primerih, določenih s tem odlokom. Uporabljati se morata na način, ki ne škoduje ugledu in dostojanstvu občine Domžale. II- OBLIKA IN UPORABA GRBA OBČINE DOMŽALE 4. člen Grb občine Domžale ima polkrožno obliko modre barve z ravnim gornjim robom, razmerje širine proti višini je 3 : 4. Spodnji del grba jc bel krog bele barve, ki jc na desnem zgornjem delu grba podaljšan s pleteno slamm- karsko kito bele barve v črko „d • V krogu črke ,,d____--_ se nahaja manjši krog rdeče barve, katerega središče-- zavzema silhueta lika borca z osrednjega spomenika Socialistične republike padlih borcev v Domžalah. Rdeči krog je obrobljen z Na osnovi »«• crcna u ^ skupščine belim robom, ki je v zgornjem delu ob slamn.karski Slovenije in skladno>,' - jk občJnc Domžaic, št. kiti podaljšan v črko „d* C,NA ^^^^Domi^n^lM^^ ^ v zgornjem levem delu grba je napis „oblina 4//^jl ^",i*hpnonoijtičncga zbora dne 12.5.1980, DOMŽALE v črkah bele barve. »*edanju^ru^nopoh ^ ^ 5 člcn fočen°em"nju «bo» krajevnih skupnost, dne 13.5.1980, sprejela naslednja Številka: 011-2/80 Datum: 13.5.1980 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1. r. Grb občine se uporablja: I. na listinah, ki jih izstavlja občinska skupščina v svečani obliki in na publikacijah, kijih le ta izdaja; Donr"? plakctan in dnjgih javnih odličjih občine 3- na prireditvah, ki jih neposredno organizira občinska skupščina oz. je njihov pokrovitelj ter na sedežu občinske skupščine; 4- ko predstavniki občinske skupščine sprejemajo Pomembnejše osebnosti, delegacije ali predstavnike. 6. člen Grb občine smejo uporabljati tudi občinske samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične, družbene, kulturne, športne in druge organizacije, ki delujejo v občini po pridobitvi predhodnega soglasja predsedstva skupščine, in sicer: • . na listinah o priznanjih ter drugih odličjih, kijih Vdajajo oz. podeljujejo; SKLEPA 1. Sprejmejo se spremembe in dopolnitve statuta občine Domžale. 2. Statutarna komisija naj pripravi prečiščeno besedilo statuta občine Domžaic in ga objavi v Uradnem vestniku občine Domžale najpozneje do meseca julija 1980. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 011-1/80-11 Datum: 13.5.1980 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1. r. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE DOMŽALE 1. člen Za 5. členom statuta občine Domžale (v nadaljnjem besedilu: statut) se vstavita dva nova člena, ki se glasita: „5./1. člen Občina Domžale ima svoj grb. Uporaba grba se določi z odlokom. 5./2. člen Občina ima svojo zastavo. Uporaba zastave se določi z odlokom." 2. člen Prvi odstavek 9. člena statuta se spremeni in se glasi: „Praznik občine Domžaic jc 23. maj v spomin na shod Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom leta 1937." 3. člen Dugi odstavek 81. člena statuta se spremeni in se glasi: „Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti najmanj enkrat letno informirajo občinsko skupščino o uresničevanju sprejetih planov in jo obveščajo o stanju na svojem področju." 4. člen Prvi odstavek 82. člena statuta se spremeni in se glasi: „Pravico pobude za obravnavanje posameznih vprašanj iz delovnega področja samoupravne interesne skupnosti imajo poleg organov skupnosti tudi družbenopolitične organizacije v občini, občin .ke skupščine in njeni organi. ' 5. člen Prvi odstavek 83 člena statuta se spremeni in se glasi: „Samoupravna interesna skupnost predloži osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana, osnutek programa, finančnega načrta in zaključnega računa ali drugega samoupravnega splošnega akta, ki ga skupščina skupnosti sprejema v soglasju z občinsko skupščino in osnutke drugih pomembnih splošnih aktov v obravnavo tudi občinskim organom družbenopolitičnih organizacij in pristojnemu organu občinske skupščine Domžale." 6. člen Prva alinea 84. člena statuta se spremeni in se glasi: „ - daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti in statutu skupnosti, te zakon ne določa drugače;" 7. člen 235. člen statuta se pri podnaslovu Imenujejo in razrešujejo spremeni tako. da se črta šesta alinea. 8. člen 236. člen statuta se spremeni tako, da se druga alinea črta, 15. alinea pa se glasi: ,, - dajeta soglasje k samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statutom teh skupnosti, če zakon ne določa drugače, ter potrjujeta statute organizacij posebnega družbenega pomena, če zakon ne določa drugače;' 9. člen 237. člen statuta se spremeni in dopolni ter se glasi: ..Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih pomembnih vprašanj razvoja občine, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti in se nanašajo na: - temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega življenja v občini, zlasti na: - družbenoekonomski razvoj občine ter programa dolgoročnega razvoja; - družbeni sistem informiranja in javnega obveščanja; - družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine; - uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana; - medsebojna razmerja v združenem delu; '- družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov; - zagotavljanje socialne varnosti občanov; - uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; - druge zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana." 10. člen Poglavje IZVRŠNI SVET in poglavje OBČINSKI UPRAVNI ORGANI se združita. Naslov novega poglavja se glasi: „IZVRŠNI SVET, UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE" Vstavi se nov podnaslov, ki se glasi: „SKUPNE DOLOČBE" 11. člen Členi statuta od 264. do 289. se spremenijo in dopolnijo ter se glasijo: „264. člen Zadeve državne uprave v mejah pravic in dolžnosti, občine opravljajo izvršni svet občinske skupščine in občinski upravni organi vsak v okviru svojega delovnega področja, določenega z ustavo, zakoni, tem statutom ter drugimi predpisi in splošnimi akti. Pri opravljanju svojih nalog sodelujejo izvršni svet in upravni organi z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami m skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi. 265. člen V mejah svojih pravic in dolžnosti izvršni svet in upravni organi ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za razvoj socialističnega samoupravnega družbenega reda, razvoj delegatskega sistema in uresničevanje funkcij občinske skupščine. Za uspešno opravljanje svojih nalog se upravni organi organizirajo tako, da je zagotovljena učinkovitost in strokovnost, spoštovanje človekove osebnosti in varovanje ugleda organa. 266. člen Izvršni svet in upravni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delu preko tiska, predvsem občinskih glasil in drugih oblik javnega obveščanja. Obravnavajo mnenja in predloge zainteresiranih organov in organizacij ter občanov, vabijo na seje predstavnike teh organizacij in skupnosti, kot tudi predstavnike javnega obveščanja. Podatke in obvestila o delu upravnega organa daje funkcionar, ki vodi upravni organ ali drug delavec, ki ga funkcionar pooblasti. Upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali z drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost. S splošnim aktom upravnega organa se v skladu z zakonom ali drugim predpisom določijo podatki z delovnega področja upravnega organa, ki pomenijo državno, vojaško, uradno ali poslovno tajnost, stopnje tajnosti teh podatkov ter ukrepi in postopek za njihovo zavarovanje. Javnost dela in način zagotavljanja javnosu >c v skladu s statutom uredi s splošnimi akti upravnih organov. FUNKCIJA IZVRŠNEGA SVETA 26 7. člen Izvršni svet skupščine občine Domžale ( v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je izvršilni organ občinske skupščine in opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statuta občine in drugih predpisov. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini za izvajanje sprejete politike v okviru pravic in dolžnosti občine ter za stanje na vseh področjih družbenega življenja tako, da se zagotavlja celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega življenja občine. ■ Izvršni svet skrbi v mejah pravic in dolžnosti občine za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov skupščine, za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov ter je odgovoren za stanje v občini. 268. člen Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet: - izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike; - skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plan občine in širši družbenopolitični skupnosti, proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine; - predlaga občinski skupščini odloke in druge splošne akte ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa; - daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji; - izvršuje proračun občine ter odloča o uporabi sredstev rezerv proračuna do višine, ki se določi s sklepom skupščine ob sprejemanju proračuna občine; - izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; - skrbi za mobilizacijo in uporabo vseli sil in virov za oborožene sile in druge dejavnike splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah; - določa predlog obrambnega načrta in varnostnega načrta obfinc, usklajuje organizacijo, načrte in priprave na SLO v občini ter z načrti in pripravami pokrajin, republike in sosednjih občin skrbi za izdelavo in izvajanje načrta ukrepov za pripravljenost ter da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni in v drugih izrednih razmerah; - določa predlog dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, skrbi za njegovo izvajanje ter predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje obrambnega načrta občine; - opravlja nadzorstvo nad delom upravnih organov in organizacij z javnimi pooblastili; - predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov; - usklajuje, usmerja in spremlja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; - odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi; - odpravlja oz. razveljavlja predpise upravnih organov, če so v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom skupščine ter predpisom, ki ga je sam izdal; - daje soglasje k aktu o organizaciji in sistematizaciji del oz. nalog v upravnih organih; - sklepa samoupravne sporazume i delavci delovne skupnosti upravnih organov, s katerim se določi skupne osnove in merila za pridobivanje dohodka delavcev delovne skupnosti za razporejanje OD ter osnove in merila za oblikovanje sredstev za skupno porabo; - daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo; - določa delovni čas in razporeditev delovnega časa v upravnih organih; • - imenuje in razrešuje vodilne delavec na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ oz. strokovno službo, čc odlok ne določa drugače ter daje soglasje ob imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, čc odlok ne določa drugače; ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti; - spremlja delo in sodeluje pri usklajevanju dela organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o vprašanjih iz svojega delovnega področja, ki imajo pomen za njihovo delo ali so pomembna za omenjene organizacije in skupnosti; - sprejema poslovnik o svojem delu; - opravlja druge zadeve določene z ustavo, zakonom ali statutom občine. 269. člen Izvršni svet skrbi za upravljanje z nepremičninami, ki so družbena lastnina ter z njimi razpolaga občina, če niso bile neposredno dana v upravljanje temeljni skupnosti. Ža izvajanje politike občinske skupščine izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, za katere je pooblaščen. Za sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov lahko izvršni svet daje tudi pobude. Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih z njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dati. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA, SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA 270. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali dva podpredesednika in določeno število članov. Občinska konferenca SZDL po opravljenem kandi-dac ijskem postopku in skladno s sprejeto kadrovsko politiko pretilaga kandidate za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine in poda mnenje k njegovemu predlogu za sestavo izvršnega sveta. Kandidati za predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta morajo imeti ustrezno strokovno usposobljenost ter moralno in politično raven. Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta. Za predsednika oz. podpredsednika izvršnega sveta je lahko ista oseba izvoljena dvakrat zapored. 271. člen Predsednik izvršnega svet ima pravico predlagati skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali odstop predsednika sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega sveta. Izvršni svet oz. njegov član ima pravico in dolžnost, da svoj odstop obrazloži. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvedbe volitev novega sveta. 272. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja svet, podpisuje akte sveta, sklicuje seje sveta, jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta. Predsednik sveta podpisuje odredbe, smernice, navodila, sklepe in odločbe izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi za sodelovanje z upravnimi organi, z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in njihovimi združenji, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami ter skupnostmi. Predsednik izvršnega sveta zastopa občino v pravnih zadevah, ki so posledica dejanj ali opustitev upravnih organov, če z zakonom ni drugače določeno. Predsednik izvršnega sveta lahko v mejah svojih pravic in dolžnosti pooblasti člana izvršnega sveta, da ga nadomešča v določenih zadevah. Predsednik izvršnega sveta je odrcdodajaiec za izvrševanje občinskega proračuna. Za opravljanje te naloge lahko predsednik pooblasti člana izvršnega sveta. 273. člen Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta imajo enake pravice in dolžnosti udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih o katerih razpravlja ož. odloča izvršni svet, dajati pobude za pripravo odlokov in drugih aktov ter predlagati svetu, da določi stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter opravljati druge zadeve iz delovnega področja izvršnega sveta, katere so jim zaupane. Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje stališč in sklepov izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih zaupa izvršni svet. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki z delovnega področja, za katerega so odgovorni in dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo člani sveta pravico sodelovati pri delu vsakega delovnega telesa izvršnega sveta in dajati mnenja ter predloge o vprašanjih, o katerih se razpravlja. Član izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališči sveta predstavlja svet na zasedanju zborov občinske skupščine. Kadar so na zasedanju zborov občinske skupščine podani amandmaji na predloženo gradivo in le-ti niso bili obravnavani na izvršnem svetu, se je izvršni svet do njih dolžan opredeliti. 274. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati občinske skupščine. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet. domžalska. Ims* in DELOVNA TELESA IZVRŠNEGA SVETA TER NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA 275. člen Izvršni svet lahko oblikuje stalna ali začasna delovna telesa za predhodno obravnavo vprašanj iz pristojnosti sveta, za spremljanje in proučevanje stanja v občini ter za pripravo predlogov iz pristojnosti sveta. Izvršni svet s sklepom določi stalna ali začasna delovna telesa, njihovo delovno področje in število članov. Člane delovnih teles imenuje izmed članov izvršnega sveta, strokovnjakov in drugih javnih delavcev s področij, za katera so ustanovljena. Delovna telesa izvršnega sveta praviloma vodijo člani izvršnega sveta. 276. člen Izvršni svet razpravlja in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik sveta samoiniciativno, na zahtevo predsednika skupščine ali na zahtevo najmanj ene tretjine članov izvršnega sveta. Predlog dnevnega reda seje določi predsednik izvršnega sveta. Izvršni svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo izrekla večina vseh članov izvršnega sveta. Način dela izvršnega sveta se natančneje določi s poslovnikom o delu izvršnega sveta. RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 282. člen Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o svojem delu, mu poročati o izvajanju politike in izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov ter načelnih stališč in smernic občinske skupščine in izvršnega sveta. Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o stanju na področju, za katerega so ustanovljeni in mu na njegovo zahtevo dati podatke, poročila in mnenja oz. raziskati stanje na posameznem področju ali proučiti posamezna vprašanja. Pri svojem delu so se upravni organi dolžni ravnati po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. Izvršni sver je dolžan na zahtevo upravnih organov zavzeti načelna stališča do posameznih vprašanj s področja dela upravnega organa. 283. člen Izvršni svet je dolžan ugotoviti dejansko stanje, kadar občinska skupščina, njen organ ali družbenopolitične organizacije opozorijo na nepravilnost v delu upravnega organa. Izvršni svet začne postopek za oceno dela upravnega organa ali pa, če je potrebno, za oceno strokovnosti posameznih odgovornih oseb ter ustrezno ukrepa. O svojih ugotovitvah in ukrepih obvesti izvršni svet organ, ki je opozoril na nepravilnosti. Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom ah odlokom predpisane dejavnosti ah so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uvede zoper njo ustrezne začasne ukrepe. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE 289./1 člen Upravni organi v mejah pravic in dolžnosti občine izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, predpise in druge splošne akte skupščine in izvršnega sveta ter smernice skupščine, kakor tudi načelna stališča in smernice izvršnega sveta, izdajajo izvršilne predpise, za katere so pooblaščeni, v skladu z zakonom določajo sankcije, odgovarjajo za stanje na področjih, za katere so ustanovljeni, spremljajo stanje in razvoj na svojem področju, seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju in pojavih ter dajejo pobude za reševanje vprašanj s področji, predlagajo ukrepe oz.ukrepajo v mejah svojih pooblastil, odločajo v upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo predpise in druge splošne akte ter opravljajo tudi druga strokovna dela za skupščino in njen izvršni svet. Upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi in zakonih, ravnati pa se morajo po smernicah skupščine ter po stališčih in smernicah izvršnega sveta. 289./2 člen Upravni organi vsak na svojem področju dela: - spremljajo in skrbijo za uresničevanje skupnih interesov in ciljev gospodarskega, družbenega in prostorskega razvoja; - spremljajo stanje v občini na področjih, za katere so ustanovljeni ter posebej za izvajanje določene politike v občini in izvrševanju zakonov, predpisov in splošnih aktov občinske skupščine; - analizirajo pojave in gibanja pomembna za uresničevanje in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, pravic in dolžnosti skupščine in izvršnega sveta ter ju o tem pravočasno obveščajo in predlagajo ukrepe; - pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter drugo strokovno gradivo in opravljajo ostala strokovna opravila; - dajejo pobude za sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o vprašanjih, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti; - spremljajo izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri katerem sklepanju je sodelovala ali k njim pristopila občinska skupščina in o tem obveščajo občinsko skupščino in izvršni svet; - izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta z zagotavljanjem izvrševanja oziroma neposrednim izvrševanjem teh aktov, če so za to pooblaščeni, z reševanjem upravnih zadev, opravljanjem upravnega nadzora in drugih nalog, za katere so pooblaščeni in s sprejemanjem predpisov ter izvajanjem ukrepov za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov; - odločajo o upravnem postopku, opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo ter izvajajo druge oblike upravnega nadzorstva; - opravljajo naloge na področju ljudske obrambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi občinske skupščine in njenih organov, pristojnih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spremljajo uresničevanje sistema družbene samozaščit in o tem občasno, na lastno pobudo ah zahtevo občinske, skupščine ali izvršnega sveta obveščajo skupščino in izvršni svet. 289./3 člen Upravni organ lahko tudi opravlja določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične organizacije oz. za družbene organizacije. Te naloge opravlja upravni organ na osnovi sporazuma, ki ga sklene upravni organ s posameznim uporabnikom po predhodnem soglasju izvršnega sveta. S saporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za posameznega uporabnika, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. 289./4 člen V mejah svojih pravic in dolžnosti so občinski upravni organi odgovorni za pravočasno spremljanje in obveščanje skupščine in izvršnega sveta o stanju in pojavih na področjih, za katera so ustanovljeni, za RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKE SKUPŠČINE 277. člen Izvršni svet je dolžan izvajati odločitve skupščine ter obveščati skupščino o svojem delu. Izvršni svet je dolžan dajati zborom občinske skupščine poročila o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov. Izvršni svet lahko predlaga pristojnemu zboru občinske skupščine, da odloži obravnavanje predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja'pristojnega zbora skupščine, na katerih bi izvršni svet razložil svoje stališče. 278. člen Če izvršni svet oceni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvajanji odloku ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov na zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. vprašanje zaupnice izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati. Če občinska skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je le-ta dolžan odstopiti. 279. člen Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. 280. člen Izvršni svet poroča občinski skupščini o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja, izvrševanja sklepov in predpisov skupščine ter drugih splošnih aktov, katere ic sprejela občinska skupščina ter daje predloge sklepov za določanje politike, izdajo Predpisov in drugih splošnih aktov. Izvršni svet je dolžan dajati pojasnila in odgovore na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori občinske skupščine, njihova telesa in delegati v zborih skupščine. 281. člen Če izvršni svet oceni, da se na določenem področju družbenega življenja v občini ne izvaja določena Politika, sklepi občinske skupščine, ne izvršujejo zakoni, drugi predpisi in splošni akti ali družbeni plani, [nora nemudoma ukrepati v okviru pooblastil oz. pred-'agati občinski skupščini ustrezne ukrepe. Ce izvršni svet ne ukrepa pravočasno, začne občinska skupščina postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje. 284. člen Izvršni svet nadzoruje delo občinskih upravnih organov. Pri tem lahko razveljavi ali odpravi akt izven upravnega postopka, ki ga je izdal upravni organ v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine oz. aktom izvršnega sveta. 285. člen Izvršni svet skrbi, da občinski upravni organi delajo racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva ter da uporabljajo pri svojem delu sodobne metode dela. RAZMERJI IZVRŠNEGA SVETA DO SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI 286. člen Razmerje izvršnega svela do samoupravnih interesnih skupnosti na območju občine temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja. Izvršni svet sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij ter snovanju in usmerjanju dela strokovnih služb na posameznih področjih. 287. člen Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo in sodeluje z organi samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti v vprašanjih s področij, na katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v skladu s statutom odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine. Izvršni svet posreduje samoupravnim interesnim skupnostim svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja politike, ki jo je za ustrezno področje določila občinska skupščina. Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oz. ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi, mnenji oz. pripombami. 288. člen Samoupravne interesne skupnosti zagotavljajo izvršnemu svetu podatke in informacije glede izvajanja zakonov in dogovorjene politike. Samoupravne interesne skupnosti, ki na podlagi občinskega statuta enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine sprejemajo odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja, morajo dajati izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede tistih zadev posebnega družbenega pomena, ki jih opravljajo samostojno in glede izvajanja odlokov in politike, določene v občinski skupščini. 289. člen Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, ki opravlja določeno dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja. -naša banka izvajanje določene politike, smernic skupščine in načelih stališč in smernic izvršnega sveta, za zakonitost in učinkovitost uresničevanja pravic in dolžnosti delovni ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, za pravilnost informacij in pravočasno dajanje predlogov za reševanje vprašanj s področja, za katera so ustanovljeni. Pri uresničevanju odgovornosti za stanje na področjih, za katere so ustanovljeni, morajo upravni organi sodelovati z drugimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 289./5 člen Ce upravni organ ugotovi, da se na določenem področju družbenega'življenja ali v posamezni organizaciji združenega dela, samoupravni interesni skupnosti ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ne izvaja sprejeta politika, ne izvršujejo zakoni ali drugi predpisi in splošni akti občinske skupščine, določeni ukrepi ali se ne izvaja družbeni plan občine, je dolžan, da takoj izvede ukrepe, za katere je pooblaščen. Če upravni organ ni pravočasno ukrepal ali predlagal ukrepov, se v izvršnem svetu ali občinski skupščini začne postopek za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb ter za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nazadovoljivo stanje. Postopek za ugotavljanje odgovornosti upravnega organa v smislu prejšnjega odstavka se opravi na način, 'določen z aktom izvršnega sveta oziroma z aktom skupščine. 289./6 člen Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi in kot kolegijski upravni organi. Individualno vodeni upravni organi se ustanovijo za opravljanje funkcije državne uprave na področjih, na katerih je izvrševanje politike, zakonov, odlokov ter drugih predpisov in splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti posameznega upravnega organa kot sekretariati ali uprave. Komiteji kot kolegijski upravni organi se ustanovijo za opravljanje funkcij državne uprave na področjih, na katerih je potrebno zagotoviti stalno in organizirano koordinacijo, sodelovanje in povezovanje upravnih organov z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter drugimi upravnimi organi, ki so skupnega pomena za zagotavljanje enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike, izvrševanja zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov. Komite sestavljajo predsednik in določeno število članov. Na predlog izvršnega sveta določi občinska skupščina s svojim aktom upravne organe, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega del in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v komite; določeno število članov komiteja imenuje v skladu z aktom skupščine izvršni svet. 289./7 člen Upravni organi so: 1. Individualni upravni organi: - sekretariat za občo upravo, - sekretariat za ljudsko'obrambo, - sekretariat za notranje zadeve, - uprava za družbene prihodke, - geodetska uprava, - uprava za inšpekcijske službe. 2. Kolegijsko upravna organa: - komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, - komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja. 289./8 člen Z odlokom, ki temelji na tem statutu, se določi delovna področja upravnih organov. 289./9 člen Upravne organe vodijo funkcionarji: - sekretariat vodi sekretar, - upravo vodi načelnik, - komite vodi predsednik komiteja. Sekretarje in predsednike komitejev imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta. Funkcionarji iz prejšnjega odstavka so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani še za štiri leta. Izjemoma so lahko ti funkcionarji po posebnem postopku imenovani še za nadaljnja štiri leta. 289./10 člen Funkcionarje, ki vodijo uprave, imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. Funkcionarji iz prejšnjega odstavka so po preteku štiriletne dobe izvrševanja svoje funkcije lahko ponovno imenovani; v postopku ponovnega imenovanja se oceni uspešnost dela funkcionarja v pretekli mandatni dobi. Štiriletna mandatna doba začne teči z dnem imenovanja. 289./11 člen Strokovne službe so: 1. sekretariat skupščine, 2. sekretariat izvršnega sveta, 3. sekretariat za kadrovske zadeve. 289./19 člen Razmerja upravnih organov do delovnih ljudi in občanov temeljijo na zaupanju in medsebojnem sodelovanju, na spoštovanju človekove osebnosti in varovanju ugleda organa. Upravni organi nudijo delovnim ljudem in občanom pri uresničevanju in izvrševanju njihovih pravic, interesov in obveznosti pred upravnimi organi strokovno pomoč in dajejo potrebne podatke, obvestila in napotke. (Nadaljevanje na naslednji strani) 289./12 člen Z odlokom, ki' temelji na tem statutu, se določi delovna področja strokovnih služb. 289./13 člen Strokovne službe vodijo funkcionarji: sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, sekretariat izvršnega sveta vodi sekretar izvršnega sveta, sekretariat za kadrovske zadeve vodi sekretar. Sekretarja skupščine in sekretarja sekretariata za kadrovske zadeve imenuje občinska skupščina na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Sekretarja izvršnega sveta imenuje izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta. Funkcionarji iz drugega in tretjega odstavka tega člena so po preteku štiriletne dobe izvrševanja svoje funkcije lahko ponovno imenovani; v postopku ponovnega imenovanja se oceni uspešnost dela funkcionarja v pretekli mandatni dobi. Štiriletna doba začne teči z dnem imenovanja. SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 289./14 člen Sredstva za delo upravnih organov so družbena sredstva, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga za delo teh organov ter pogoji za uresničevanje njihovih funkcij. Sredstva za delo upravnih organov določi občinska skupščina v skladu z zakonom na predlog izvršnega sveta, skladno z letnim programom dela upravnega organa glede na pomen, obseg, vrsto in zahtevnost oz, nalog ter glede na pogoje in rezultate dela in v skladu z obsegom sredstev za splošne potrebe v občini. Zagotovijo se v proračunu občine. Delavci delovnih skupnosti pridobivajo dohodek delovne skupnosti iz sredstev za delo upravnega organa primerno načelom svobodne menjave dela v skladu z zakonom. MEDSEBOJNA RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV 289./15 člen 289./20 člen Upravni organi morajo obravnavati in odgovoriti na vse vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani. O vseh zadevah morajo odločati v predpisanih rokih. ■ Delo upravnega organa mora biti organizirano tako, da delovni ljudje in občani čimbolj učinkovito in na čimbolj enostaven način uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo obveznosti." 12. člen Poglavje DRUŽBENI SVETI se črta. Nanovo sega vstavi za poglavjem „IZVRŠNI SVET, UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE". Naslov poglavja se glasi: ..DRUŽBENI SVETI". 13. člen Člena 277. in 278. se črtata, odprejo se novi členi, ki se glasijo: „289./21 člen Za popolnejše uresničevanje organiziranega družbenega vpliva na zagotavljanje demokratičnega samoupravnega družbenega odločanja, z doslednim izvajanjem delegatskega sistema, za organizirano ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, kakor tudi za čimširši družbeni vpliv na rresničevanje funkcije oblasti ter določanje in izvajanje politike in upravljanje drugih družbenih zadev, se ustanovijo družbeni sveti. Družbeni sveti se ustanovijo kot oblika organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj medsebojnega sodelovanja in svetovanja o načelnih vprašanjih določanja in izvajanja politike in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, kakor tudi za pomoč pri pripravljanju, sprejemanju in izvrševanju družbenih in samoupravnih odločitev, ki izvirajo iz posameznih ali skupnih interesov. Delo družbenih svetov, ki izvira iz drugega odstavka tega člena, temelji na znanstvenih dosežkih, na samoupravni socialistični zavesti in samoupravni praksi, kakor tudi na strokovnem znanju in izkušnjah. Medsebojna razmerja upravnih organov temeljijo na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu in tem statutu ter na sodelovanju in medsebojnem obveščanju ter dogovarjanju. Če upravni organ neutemeljeno odkloni sodelovanje, obvesti upravni organ, ki mu je bilo sodelovanje odklonjeno, o tem izvršni svet. Upravni organi sodelujejo med seboj o vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo izkušnje, mnenja, podatke in obvestila, ustanavljajo skupna delovna telesa, organizirajo skupna posvetovanja in sestanke ter druge oblike medsebojnega sodelovanja. 289./16 člen Če nastane spor o pristojnosti oziroma je sporno drugo vprašanje med upravnimi organi, morajo to sporočiti izvršnemu svetu, ki odloči v sporu o pristojnosti oziroma da smernice za rešitev zadeve. Izvršni svet odloča o izločitvi uradne osebe upravnega organa ali funkcionarja, ki vodi upravni organ. 289./17 člen Upravni organi sodelujejo in se dogovarjajo z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti o vprašanjih skupnega pomena, dajejo pobude, izmenjujejo izkušnje, usklajujejo akcije in razvijajo druge oblike sodelovanja. 289./19 člen Izvršni svet in upravni organi se pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti povezujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in družbenimi organizacijami ter združenji. Izvršni svet in upravni organi morajo omogočiti samoupravnim organizacijam in skupnostim iz prejšnjega odstavka, da izrazijo svoje stališče, mnenje, pobude in predloge o vprašanjih, za katere so zainteresirani in da na drug način prispevajo k reševanju teh vprašanj, že v fazi usklajevanja interesov. RAZMERJE UPRAVNIH ORGANOV DO DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV 289./22 člen Družbeni sveti sc ustanovijo: - kot družbeni sveti občine Domžale; - kot upravni družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne upravne organe. Ce je potrebno širše uresničevanje družbenga vpliva na njihovo delo in opravljanje njihovih funkcij, se lahko ustanovijo v samoupravnih organizacijah in skupnostih skladno z zakonom in poprejšnjim dogovorom telesa ali druge organizirane oblike družbenega vpliva, ki delujejo skladno s položajem in vlogo družbenih svetov." 289./23 člen Družbeni sveti se ustanovijo z odlokom občinske skupščine na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta. Telesa in druge organizirane oblike uresničevanja družbenega vpliva iz drugega odstavka prejšnjega člena se ustanovijo s samoupravnim splošnim aktom.' 14. člen Za 318. členom statuta se vstavi nov člen, ki se glasi: „318./1 člen Sprememba in dopolnitve statuta občine Domžale začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Spremembe in dopolnitve statuta občine Domžale se morajo uresničiti najpozneje v šestih mesecih od dneva veljavnosti sprememb in dopolnitev statuta občine Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: Datum: 020......16/80 13.5.1980 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, l.r. Ustanovitev krajevnega sveta Naša mladinska organizacija je ponovno zaživela šele pred tremi •eti, od tedaj pa se na vsakem koraku srečuje s problemi, ki jim večkrat ni kos. Vzrok temu je predvsem premajhno število aktivnih članov. Zelja nas vseh je, da bi razširili dejavnost tudi na druga področja, saj bi le s tem lahko uspešno reševali želje mladih. Tega pa peščica mladincev, ki preživijo nešteto prostih ur v tesni mladinski sobici, ne more zadovoljivo izpolnjevati. Prav zato smo začutili potrebo po ustanovitvi Krajevnega sveta, ki bo v kratkem pričel z delom. Združeval bo vse mladinske organizacije •z DO in društev. Tako bomo s skupnimi močmi lahko pripravljali večje akcije, ki sami mladinski organizaciji nalagajo na pleča prevelike obremenitve. Sem sodijo organizacije večjih proslav, športnih tekmovanj in seveda delovnih akcij, ki so vsekakor nujno potreb- ne. Poleg obveznosti pa bo Krajevni svet poskrbel tudi za večjo obveščenost mladih, saj je tudi to eden izmed perečih problemov. Upamo, da bo naša zamisel o ustanovitvi takega sveta padla na plodna tla, saj je želja nas vseh, da bi se čimprej pokazalo naše delo kot koristno in ne le zapravljanje časa na sestankih, ki jih je v današnjih časih že tako in tako preveč. Fanika KRANJEC Franja Trojanšek-Zorana 1867—1935 ... Ah, bila je kakor ptica, ki se dviga pod nebo, in veselo kakor ptica me pustila je — tako .. . /Josip M um/ 13. februarja je preteklo 45 let, odkar smo Mengšani izgubili pesnico Zorano, rojakinjo, ki se je na žalost le redko spominjamo. Rodica se je 30. januarja 1867 gostilničarju Trojansku. V rani mladosti ji je bolezen pustila hudo posledico - poškodovala ji je sluh in Franja je kmalu nato popolnoma oglušela. To pa ji ni jemalo volje do dela, saj se je kasneje zaradi finančne stiske sama izobraževala z branjem knjig in v pogovorih s tedanjimi intelektualci, kot sta Josip Murn in Anton Medved. Prav zadnji jo je tudi spodbujal v njenem hrepenenju po pesniškem ustvarjanju. Njeno pesniško ustvarjanje bi lahko razdelili na dve obdobji. V prvem obdobju je ustvarila nekaj epskih pesmi s socialno in nacionalno tematiko po vzoru Gregorčiča, Stritarja in Aškerca. Ko pa se je spoprijateljila s pesnikom slovenske „moderne" z Josipom Murnom, ji je ta pokazal nove vzore, kot so Puškin, Lermontov, Baude-laire. Zoranine pesmi so odslej postajale osebnejše, v njih je čutiti sproščenost - skratka: epiko je zamenjala lirika, ki pa se je popolnoma skladala s toplo pesniško dušo, kot je bila Zoranina. Zal pa Zorana ni več dolgo nadaljevala s pesnjenjem. Z njim je prenehala prav času, ko je bilo v njenih pesmih čutiti napredek, ki je veliko obetal. V tem času je Zorana izgubila mater in svojega iskrenega prijatelja Murna. Morda je prav to vzrok, da je prenehala s pesnjenjem. Čeprav je bilo v tem času na slovenskem le malo pesnic, je Zorana ostala skoraj popolnoma neznana. Kljub temu pa je vsaj Mengšani ne smemo pozabiti, saj nam je zapustila dediščino, na katero smo lahko ponosni. S tem ne mislim le njenih pesmi, pač pa tudi kulturno dejavnost, ki kljub njeni bolezni ni bila majhna. Eca C" s s MANOM JOSIPA MURNA - ALEKSANDROVA Kaj razodene mi marmor troglavi, listi bršljana otožno sanjavi? Kaj tam šepetale mi vrtnice bele in vrbe žal ujke so tajno šumele? „Koliko pesmi jaz nisem zapela in upov predrznih ne doživela . . . Tebi jih vzela je smrt — meni življenje," obupno iz srca privre mi ihtenje . . . Zorana s s S e t a - 2ivilska industrija kamnik potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti večje Število delavk Osebni dohodek od 5.000 do 6.000 din Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije. Zbor delegatov krajevne skupnosti Jarše-Rodica je na svoji seji dne 26.3.1980 v skladu z Zakonom o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77), Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) ter na podlagi odločitve občanov na referendumu dr.e 2.3.1980, sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje "-gradnje javne kanalizacije v Jarčevi ul. št. 3 - 6, 8, 9, 15, 16, 20 in 22, celotni Fajfarjcvi, vključno s Prizidkom pri hišni št. 10, 11, 12, celotni Dragarjcvi "lici, Miševi ulici št. 10, 12, 22 - 27 in hiša na parceli «■ 1877 ter v Pcrkovi ulici hišna številka 33 na Rodici, ki je bil 2.3.1980. 1. V krajevni skupnosti Jarše-Rodica v naselju Kodica se za območje Jarčeve ulice št. 3 - 6, 8, 9, 11, 15> 16, 20 in 22, celotni Fajfarjcvi, vključno s Prizidkom pri hišni št. 10, 11, 12, celotni Dragarjcvi uhci, Miševi ulici št. 10, 12, 22 - 27 in hiša na parceli .i 1877 u'r v Pcrkovi ulici hišna št. 33 na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 2.3.1980 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje izgradnje javne kanalizacije na tem območju. 2. Krajevni samoprispevek plačujejo vsi delovni ljudje ln občani s stalnim prebivališčem na tem območju v višini 3 % od neto osebnega dohodka in pokojnine. 3. Samoprispevek se uvede v denarju za obdobje 5. let od 1.4.1980 dalje. Zadnji obrok zapade v plačilo 1.4.1985. Samoprispevek ne plačujejo občani v primerih, ki jih določa prvi odstavek 10. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73), in sicer se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 5. Nadzor nad zbiranjem sredstev in njihovo uporabo po investicijskem programu bo opravljal svet krajevne skupnosti Jarše-Rodica. Svet KS je dolžan po preteku plačilnega roka in končani izgradnji v glasilu KS in na zboru občanov obvestiti občane o višini zbranih sredstev, njihovi porabi in drugih pomembnejših podatkih glede uresničitve programa del, za katerih izvedbo je uveden samoprispevek. Morebitne sporne zadeve in olajšave glede zneska in roka plačila bo na podlagi pismene prošnje reševal svet Krajevne skupnosti Jaršc-Rodica. Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. 8. Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na žiro račun pri SDK Ljubljana, PF. Domžale št. 50120-842-006-400838, Krajevna skupnost Jarše, krajevni samoprispevek za sofinanciranje izgradnje javne kanalizacije v Jarčevi, Fajfarjcvi, Dragarjcvi in Miševi ulici. 9. Predračunska vrednost izgradnje javne kanalizacije na tem območju znaša 3.200.000 dinarjev, s samoprispevkom pa bo predvidoma zbrano 1.100.000 dinarjev, ostala sredstva pa bodo zagotovljena iz sredstev Samoupravne komunalne interesne skupnosti občini Domžale in drugih sredstev KS Jarše-Rodica. 10. Ta sklep začne veljati 8. (osmi) dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1.4.1980 dalje. Številka: M 26/1-66/88 Datum: 26.3.1980 Predsednik zbora delegatov KS Jarše - Rodica ing. Štefan ORAZEM.l. r.