(D ©Is i©.
Vrednih i Profesor Valentin Kousek. _
T. novinc	v.,k. .rej. „, ,ve,,.. ce„, „ (clcniuk, 4„ kf ^ ^ ^ ^ ^
i\ro. 10.
II. Vlnotofca im
Št. 3813 • 2518.
CS o z p I 8
C. k. štajerskiga deielskiga predsedstva. Zastran začasniga Iprovizoruiga | oskerblcnja sodoišt.a iu uoliiUk« ,l«Hk. l j ^ " j"110	Lp*,riuioiijalske| go-pouke^^fi^S. " d°-
. ° »»oJeuju gospoda ministra znolrajuih oprar od J7. Kimovca L I ši»»;i« icr„ ministri znolrajuih oprar, pravice i„ denar,Iva, kleri« Z mu VeliL^i' postave od 7. Kimovca t. I. nalotili, za potrebno .00^1? fc• o ° ,II'olnc''Je ... postave ukazauiga začasniga fkerkl^ja ^.ols^o'"fe ^ »dajali« uccesarske gosposke na deriavne stroške iicrloie... IJ1	-i . . °7' 'lo-
rib pervimu bodo defeliui čres bilje le	ti S* 'k ne^'""
lajož. pokoršini do »ravnanje in razsodenic »cccsarsk h W no,t naložena, še za zdaj dozdajšne sod!,iške ino gospS.kT[odS" CcvT dt ke razen preklicanih davkov per spremeniti« poscs?va med i vin, itio ,o mcrt.n. vanuu nccesarski.11 gosposka« odrajtovali; - v drngimu >	? '
skain ino njih uradnika« začarn« zieslo iskerblcnj«8 "™jfk d^daj J iT o, rari? ŽITo ko, sodniških gospodov za sodnišivo in poliliško , ladbo ukazalo'iUTSE „„E o=e, po kterih bodo stroški, ki jih !«. deri.ava povcrui^rajZi
Posebne postave ^J« ££ rečeniga bodo malo poznej še oznanjene.
Matija Kon.št.
grof Wikcnbur£r,
vladar.	■
T7
Oz::anlllo
na iieccsarskc (patrimoujalske) gosposke in uradnike.
postavi od 7. Kimovca 1848 zastrai. uehanja zaveze podloitva je v 9 « ukazano-
- ca —
cposkam, kakor tudi njcuim uradnikam z okziram na dcnašno občno ozuanilo alcilečo k Uopolncnju zapovcjo:	........
J. Vac nccesarsko gosposke naj sodništvo in politisko vlado |io obslajocib postavali 7. vcčoj ?.vcstolicj, katero -/.daj okolšino časa tirjajo, oskcrbijo;
2.	II »najdbi odškodovanja stroškov, ki jim z.-. oskerblenje opravil «rc, bodo per vsaki deželni vlr.uiji nešani odbori [kominjoni | poMavleni. Vem odbor.un naj vsaki ir.'.'"[>!t in vsn'.a ~o:noska pravične od liadurr.duikov in magistralnima prelistana alj'od ;;rajšaka »utNuane izpiske dohodkov in ooliodkov pošlejo, v kt::rili so po-»."•aCf.Hi zapisani' vm letni odhodki za oskerblenje sodnišlva in poliliške vladbc. To u naj poslovijo duarno plrčilo uradnikov in služabnikov ino njili naturališke prejemke z jierstavoj njih vrednosti, ino naj pravično odločijo odhodke, ki so do zdaj prišli iz uravnauja in iz nehajočiga zarajtanja ie preklicanih davkov podloitva.
3.	Stroški, kalire bo odbor iz teh izpiskov odločil, naj sc z pogledam na sodniško in gosposke [od gruntuih bukev] davke, ki se še naprej imajo plačovati in pravično v rajtengo spraviti, vsake kvatre »rajtajo ino ostaja.ako jc, h odrajlovanju -ukaže.
4.	Tiste gosposke, katire spričali zamorejo, dc zavolj v postavi od 7. Kimovca ISJS izgovorjeniga nclianja dohodkov, ki so jim iz zaveze podloživa tekle, nemorejo pol roške sodnišlva in poliliške vlailbe plačovati, naj se per gori v«) imenvanih od-liorali za predplačilo oglasijo, katiro se jim zna po tenki presodbi razmir odločiti, tako de sc bodo v prihodno vsake kvalre zarajtali.
. 0. Zaupamo, de bodo dozdajni neccsarski sodniški gospodi in njih uradniki v tej reči prav pošteno ravnali.	.....
6,	Vcriavna denarnica ne.prevzeme pri ti načasui vladbi * siroskami, ki so sc uji po postavi od 7. Kimovca 1848 naložili, tud poroko in odgovor za uradne opravila itcccsarskih uradnikov; la poroka bo šclcj tedaj deržavo zadela, kader se bo po presodbi iu likvidircngi uravnanja skoz cesarske koiuisarc v posebno oznanjenih ducvali urada z cesarskim gosposkam začela. Ho tedaj bo dozdajuim sodniškim gospodam le odškodovanje dano za urado, ki se na deriavne stroške opravla, brez do bi od poroke za svoje uradnike, kolikor te same po postavi poroka nc zadene, odvezani bili, iuo brez dc bi gosposke od oskerblenja simlišfcih ino zastavnih iluarjev lam, kir jc oktava, pred vpclanjam cesarskih gosposk rešeni bili.
7.	Kavno iz tega pride, de do tedaj dozdajne službene razmere med ncccsarskirai uradiiikami iu ucccsarskimi gospodami niso razvezane, in minislerstvo le zamore zagotovili, dc sc bode per poslavlcnju novih cesarskih gosposk na nar boljše nc-cesarskc uradnike, ki bodo postavne lastnost za ccsarske službe iu lepo no pridno opravlanje svoje službe spričali, spodobno spomnilo.
ESmifiJu as. Eilanca JM9.
Minister zuotrajnih oprav:	Minister pravice:	Minister denarsiva:
Z^o&r^o/T* ,r.	EDcaEi »v.	rii*cc;ca«>.
Qd*r irilajne casopIsc bere, naj prav prcvtlarl, olj Je v»e prav ulj nc, kar bere.
Qui belic disliiiguit,
bene docct. Iu dobro razloči, dobro uči
Sulor ne ultra crepidam Ccvlar no čez kopit!
Neki gospod Škrcbe so v celjskih slovenskih novinah žc neko lepo reč kiiictam prav razumljivo oznanili: v IX listu imenvanih noviu so la zgoraj iinenvani gospod sc v eno silno veliko nerazumljivost zabred-
li ; ker le tej v dan od neke prošuc, ki se jc v uekterih soseskah za podpis ponudila, prav za prav pohujšlivo perpovedujejo: namreč de la prošua tri reči zapopade:
„1. da bi sc nc odvzela duhovnim oskerb črez sole;
„4 da bi se samoteji (kloštri) nc razpustili:
„3 da hi sc uc vsvojila deržava duliovs-ko [cerkveno] premoženje."
Ta gospod pravjo, dc ne vedo, ,,od koga ta prošua izvira, kar jim nikčer verjeli uc more; zakaj to jo bilo pri uekteri fari
y Lavantinaki škofiji oznanjeno: „ker jo lo o<l škofijo prišlo." Jaz nisem lo reč, ker ne ališi t cerkvo oznauval, ampak sim ae pred farožam iz avojmi dragimi iarmanami čez to lepo pogovarjal, ino zvedel:
1. do za menihe nič ne marajo. Veliko jilije reklo: Proč iz mcuihami! meniškopro-moienje ae naj xa druge inašuike okorne, ki ao nam ediuo potrebni ino dragi; —menihov nič ne potrebujemo.1' II. ao rekli: Meniško ino drugo doliovsko premoženje iz odkupljenja desetin i. ». d.— mora v verno kaso pasli, iz katero ao mašuiki ino ludi učitelji v katoljških šolah [postavim fajmošt-ri po 600 fl. - 800 D. in kaplani ino učitelji
ta 300 fl.—400 i.] plačovati imajo. Grunti, i ao zdaj pri laroiah ino šalah na deželi ae ne smejo prodati, ampak se morajo še le, kjer jih ni, kupiti ino zneski r letno plačilo vrajlati. Na deželi, — posebno v goratnih in aainotnih krajčh je nekaj grunta pri farožah iu šolah tako potrebno, kakor dveh očes
r glavi."--Ko bi r verui kasi zadosti ue
bilo, le la čas se mora iz cesarske alj de-ielske kase loljko perložiti, de bojo mašuiki iuo učitelji dobro plačani: le ta čas je vaakteri katoljški derzavljan dolžen v la namen v cesarsko kaso dajali, nako pa ne." T« »e g. Skrcbe zlo molijo ino tudi priproato krnelo v veliko zmoto spraviti zaiuorcjo: ker nič ne razločijo cesarske — od verne kase; tudi ne gruntov od lako imenvauih „grajšiiic," ki.ro so doailimal pri ncklcrih farožah bile. Tole grajšincc so bile la nar reči nadloga za vbogc kmete; pa ludi ta nar veči situosl za duhovne gospode. Tole grajšincc so, hvala Uogu! na večno proč! in tako ne bo kmet iz duhovnim v pasvetnih rečeh nikdar več kaj opraviti imel. te ua duhovni grunte imajo, kmetu vender .nikdar kaj škodovati nemore!! — Gospod Škrebe ua te reči — vse, ki se ne dajo skupej skuhati, silno ne-sprcuiišljeno v en Ione mečejo: in tako kmete namest podučili, le silno motijo. — III. So inoji farmam tako rekoč enoglasno vpili:" Uolc se ue smejo nikdar od cerkve ločiti. V take šole ne bo noben katoljški kristjan svoje otroke pošilati holcL"
Itavno po lotih inislah mojih, hvala Bogu! še modrih farmanov siui jaz — v slovcn-ukimu jeziku ua visoki deržavui zbor na Dunaju prošuo naredil: ino vsi so jo iz vescljam podpisali, ker so vedeli iuo „vidi-It, kaj podpišejo;" iuo do jo to gotovo „ko-nstno." — V temu tudi jaz iz gospodam
Ekrebetant potonem ino ve in »vcicjca: »TCdor podpisuje, naj pogleda, k.-, j jodri.Te." Kravno »e£a so na rečeu: „Kdor sntzjm časopise bere, naj prav prerdari, alj jc vsa prav alj ne, kar bere." „Naj ao iz modrin možami čez take reči berž posvetuje: naj prevračnjakov ino zmamlje-uilt alj celo hudobnih zmotnjakor avetranjo vedno zaiuetuje." Na Selah 6. Kozoperrka 111G.
Anton Lipovick, tuslva prijatcl.
ninj delo ncci'iil Jc:!^ volavciu« ti": rir.:;cc:;jaU T
Slava nemškim jeziku v nemških deželah in v nemških kancclijah; v slovenskih pa
t razno slamo mlati, ir. kneta terpiuca. Ncmš-i jezik preganja nciuškiga čilanja r.cvcd-niga kmeta od cniga kraja do drugi;ja, ker »rotej po dve ali tri uro se včasi muči do učitela ali duhovna, do bi mu preslorenil, in povedal, kaj se od njega imeti hoče. Dalcj nemšina v slovenskih pisaruicah un-.duikam zavupanje podkopava, jim verovanje mami, in lubezin zatira, — prepir, nevoluost, Jezo, kletovco, zaničovanjc uradnikov iuo jih spiskov, ino več enakiga zločinstva rodi nemarna v slovenskih kancclijah. Vstaui tedaj luba mati Slovenija, ki že mnogo let po draga!; smcrlniga pota hodiš, »lani, nisi več zaničovan paukčrt, kakor dozdaj, in posedi svoje pravično vladarstvo v šolali in kancclijah, in vladaj veličastno • rodbino svojo z ceptram miru ino sprave. l'o tvojim vla-denju v šolah se bojo starši in otroci za šole bolj vneli, in po znanstvu branja iu pi-aauja bodo vsako pismo iu razpravo vkau-celii storjeno prebrati, in zapopadek povedali uiacli. Ti nam boš mila sprava med kmetam iu gospodam, vlerdila boš spet dozdaj jih zlabo verovanje iu zavupanje, pomnožila jI Ii mlačno lubezin, in ravno po ti poti se lio narodnost oživila iu povzdignila. — V Jurklošterskiiu kontonu |(.'airah] pod c. k. naduradnikam gosp. Ani. Globočuikaro, vcrliai domorodcam, je mati Slovenija ne:n-šino že iz pisaruicc pregnala, ino se v sveti tiholi veličastniga vladarstva pooblastila. Vse pogodbe, dolžuo, pohotne, žčuitnc, sporočilne, kupne, nienilue iuo milne pisma, vsi ti-kazi, oklici, zapisniki [matice] iu sklepi se kmetam po jih želah v mat. jeziku v roke dajajo. — Slava Vaut zato gospod nadurad-
nik—vsim iskrenim Slovcncam pa, kteri za blagor domovine in za razširjanje narodnosti skerbijo, iuo sc za omiko iu povzdigo iiiat. jezika trudijo, naj jim v plato bo: Živio! ŽivioM
Uratomir Istioski.
UlnlsicrstTO) oO^ovorJJivost urad* nlliov.
Postavimo kakšega fantiča, ki še je mladoleten, tako da svojga premoženja ne može sam ravnati; kaj te zdodi ? dajo mu skerb-nika, kteri mu za vse skerbi; kadar pa fau-tič dorase, mu prirase tudi um, iu on gleda sau« na vse, kar jo njegovoga; ali ker ima preveliko kmetijo, no premožc vsega pregledati, in tedaj si pomočnika vzeme, iu mu en del svojih opravil uroči, pri tem pa bo s;u tudi rekel: Ti pomočnik, jaz ti uročim vse te opravila, ali mi moreš po moji, ni po svoji glavi delati. Tedaj mu da povelja, kterih se Ucržati ima. lil ako se pomočnik letih po-vcljah ne derži, kaj bo z njim ? Gospodar bo ga službe odstavil, in ako mu je škodo napravil, ga kazni ali kaštiga.
Glejte, leti fantič je celi narod; vse lud-stvo po Auslrijanskik deželah bilo ic pred lctašnjiut letoui ko ncdoražeuo, mladoletno; vlada pod Mclternihom je imela naš narod za otroka, kteri šc nije zadosta umeu ali pameten za preudariti, kar bi za njega dobro bilo. Da! šc dalje sc jc takrat delalo; uradniki ali pisarji so z ljudstvom tako postopali, ko In oni gospodari bili, ko bi narod za voljo njih bil, desiravno vsak umen človek vidi, da nje Ic narod plačuje za to, ker skerbijo za red med ljudstvom, iu ker jc vlada zavoljo naroda, ni pa narod za voljo vlade na svetu. — Leta vlada pod Metterni-Iiom pa je hudo gospodarila, več ko 30 let jc, kar miio poslednji boj imeli, od leta 1815 bil je sploh lep mir, tako de so druge deržave duge poplačale; pri nas pa so se vender dače. ktc-rc so samo zavoljo bojovnih stroškov povik-Šanc bile, še Ic sloh povikšavalc, namesto nje ponižavati; neizrečeno mnogo dnarjevsejeliog ve kamor raztcploponemarosti.Inprivscm tem bilo jc zabranjcuo, po tisku, ali kako koli ova-či bodi sc čez to potožiti.—In tako seje narod po vckšili mestah, v licču, v Pragi, v Gradcu svadil, in terjal, dc sc Metternili od vlade naj odveržc. In tako se jc on potuhnjeno odtegnil. Stimje narod pokazal, kaj ježe do-
rašen in zadosta uincu za preudariti, kar mu je dobro. In tako jc dorašcu fant pomočnika imel, kterimu jc povelje ali zapovedi daval, kar in kakor ima dela opravljati; tako ga ima tudi narod iu cesar. Leti skcrbuik jc" vlada s vsemi uradniki, narod s cesarjem dava postave, po kterih ima vlada postopati. — Svtcrc so opravila vladarstva? Vlada ima skerbeti 1. za soduicc, kaj sc hudobuiki kazuijo, ju pravde rešijo ali odločijo ; 2) ona ima gledati, kaj je po celim cesarstvu mir iu red, iu kaj sc posebno jk>-slaniki za deržavui zbor po redi izbirajo; 3) ona mora gledati na vse, kar sc poduča-vanja naroda v učivnicah, kar sc vere in cir-kveustva tiče; 4) oua ima skerbeti za kupčijo, in vse, kar sc kupčije, rokodelstva, kmetijstva i. t. d. dotiče; 5) oua iiua gledati na to kaj sc železne iu druge ceste ua suhem iu ua vodiupcljajo, in kaj sc deržavui ali cesarski hrami postavljajo in ob-deržijo i. t. d.; 6) ona mora skerbeti, kaj deržava ali cesarstvo ima vojsko za hrambo proti sovražuikom zvunajmm ali ptujim;
(D. sledi.)
ISancJ.
Žalostna sc iz Dunaja sliši: Imel bi bil 1 bataljon greuadirjov nemškega Regimentu llichtcr 6. dan tega mesca ilrovalam ua pomoč iti nad Madžare. Iver sc je pa ta bataljon branil, ga jc pustil minister grof Latur z drugim vojšakam ua železnico spremili; ua mostu pa, kter črez Donavo pelja, jc bilo veliko ludstva, ktero je branilo vojšakaiu črvi, most iti. Začne sc boj vmed ludstvam iu voj-šakami; vojšaki nemorejo ludstva zmagati, in sc nazaj podajo. Zdaj ustauc .pu celim mestu, hrup, narodna straža vkup pcrlcli; pa tud med njoj boj pastauc, ker jc en del vojšakami, drugi pa ludstvu pomagal. Vmed tem leti«clika truma ludi nad ministra Latur, in kader ga uajde, ga ubije in mertviga obesi. Vojšaki morajo mesto zapustili, iu zdaj zvuncj mesta pod gc-ncralam Aucrspcrg stojijo. Cesar so se iz S»»ii-bruna dve pošte od Dunaja podali v Sicg-harlsdorf, 2000 vojšakov jc Nje spremilo. Dcržavni zbor sc posvetuje, iu jc ludstvo potolažil; pa če jc ravuo zdaj mir na Dunaju, kakor časopisi govorijo, jc vcuder Ic veliko veliko Dmiajčanov mesto 7.apustilo. Eni pravijo, da jc ban Jelačič blizo Dunaja.
Natiskar in založuik «Uriicz Ei. Jercthi.