LETO XXXV., ŠT. 5 Ptuj, 4. februarja 1982 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Za lepši spominski park v Okostju (stran 3) K^'menijo delavci (stran 4} Namen nove davčne politike (stran 5) V soboto na gostijo (stran 6) Kaj je kič? (stran 7} Komunisti kritično o kadrovanju Poročali smo že, da je bila prejšnjo sredo, 27. januarja redna seja Občinske konference ZKS Ptuj in o vsebini seje, ki smo jo povzeli iz dnevnega reda in pripravljenega gradiva. Danes dodajamo nekaj misli iz razprave na seji. §e prej pa je treba povedati, da je to bila praktično zadnja seja konference ZK v tem mandatnem obdobju, saj so na konferenci sprejeli sklep o sklicu in sestavi programsko volilne konference, ki bo 25. februarja. Seja je sicer bila sklepčna, vendar dejstvo, da je od 59 članov konference kar 22 članov izostalo brez opravičila, dokazu- je, da je pri nekaterih odgovornost precej popustila. Za uvod v razpravo o oceni kadrovskih pri- prav v sami ZK in nalogah komunistov v pripra- vah na sKupSčinske volitve je JOŽE BOTOLIN, predsednik OK ZKS poudaril, da so se akti- vnosti na področju kadrovanja v občini začele dovolj zgodaj, vendar v osnovnih organizacijah ni bilo pravega odmeva, zlasti ne tistih iz OZD. Treba je bilo pripravljati predloge v občinskih organih. Oboje je imelo za posledico, da so začele ,,kadrovati" razne skupine in kombinira- ti v raznih ,,kadrovskih kuhinjah". Srečevali so se tudi s problemom odklanjanja funkcij, v največ primerih zato, da bi se tako izognili od- govornosti. Prav tu bo treba strogo spremljati delo posameznikov in v praksi zaostriti odgo- vornost do izvajanja nalog. Pri tem je podrooneje razčlenil demokratičnost kadrovanja in poudaril, da smo z evidentiranjem praktično odpravili potrebo po več kandidatih za isto funkcijo. Več kandidatov za isto funkcijo lahko povzroči cepitev sil, česar ne smemo dovoljevati, zato je boljše v procesu evidentiranja zamenjati posamezne evidentirane možne kandidate. Posamezne nepravilnosti, ki so se ob tem pojavljale v določenih sredinah, bo moral komite OK ZKS posebej preučiti. Podrobnejši potek evidentiranja je obrazložil STANKO LEPEJ, izvršni sekretar komiteja. Na prvi predlog možnih kandidatov za ožje vodstvo ZK v občini je svojo nalogo opravila le slaba polovica osnovnih organizacij ZKS. Pri eviden- tiranju in kadrovanju za člane nove občinske konference ZKS smo marsikje naleteli na odpo- re proti kandidaturi delavcev in žensk. Pogosti so bili primeri forsiranja kandidatov iz poslovo- dnih struktur, to potrjuje tudi podatek, da je med doslej izvoljenimi 41 člani kar 7 individual- nih poslovodnih organov. Pri tem je bilo tudi ugotovljeno, da člani ZK premalo poznajo svoj statut. Na novi predlog za ožje vodstvo OK ZKS in komiteja je do seje sporočila svoja mnenja 101 osnovna organizacija ZKS, to je okrog dve tret- jini. Ogromna večina se je s predlogom strinja- la, kar potrjuje podatek, da so bila v zvezi s kandidatom za predsednika OK ZKS le tri vprašanja, na kandidata /a sekretarja komiteja 4 pripombe, na kandidata za izvršnega sekreta- rja dve pripombi, na posamezne člane komiteja pa skupno 9 pripomb, ki so se nanašale največ na zahteve po zastopanosti, na vprašanja ali dovolj poznajo delo na področjih, ki jih bodo zastopali, bodo delo zmogli in podobno. V razpravi je bilo med drugim poudarjeno, da je v postopku evidentiranja bilo precej primerov ozkega, celo osebnega gledanja na posamezne evidentirane možne kandidate, da so v nekaterih organizacijah samo kritizirali posamezne kandidate, brez vsakih argumentov, niso pa imeli nobenega boljšega predloga ipd. Poudarjeno je bilo, da bo nujno treba oceniti, kako so se posamezni komunisti obnašali v času evidentiranja. Posebej je bila razprava o vlogi aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev in so v zvezi s tem sprejeli sklep, da je treba ta aktiv konstituirati še pred programsko volilno konferenco, saj so bili člani aktiva že izvoljeni na volilnih konferencah v osnovnih organizaci- jah ZKS v združenem delu. Aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev deluje pri občinski konferenci ZKS, da se tako zagotovi vpliv neposrednih proizvajalcev v oblikovanju in uresničevanju politike ZK. Konferenca je soglasno sprejela oceno o izvedenih kadrovskih pripravah, prav tako tudi ostale sklepe v zvezi s skupščinskimi volitvami. FF MLADI V PRIPRAVAH NA VOLITVE Študentje premalo prisotni Skupščinske volitve so velikega pomena za uveljavljanje mladih ljudi, zato se v vrstah ZSMS nanje dobro pripravljajo. Milan Kuri, sekretar občinske konference ZSMS v Ptuju, je med drugim dejal, da vidijo v volitvah veliko možnost izboljšanja akcijske sposobnosti osnovnih organizacij mladih. Jasno je, da so bili mladi do sedaj prisotni le zaradi odstotkov in primerne strukture, da niso bili aktivni dejavniki pri samoupravnem odločanju o interesih, ki tarejo mlade. Prav zaradi tega bi morali mlade ljudi predlagati tudi na odgovor- nejše funkcije. Seveda pa moramo izbirati predvsem sposobne mladince, ki so s svojim delom to že dokazali. Mladi se morajo zavedati, da so njihovi interesi tudi interesi širše družbene skupnosti. Vsi ti interesi pa bodo rešljivi le, če se jih bomo lotili na primeren — samoupravni način v skupščinah. Morda je zmotno govoriti o revolucionarnosti mladih na tak način, kot smo bili vajeni do sedaj. Mladi morajo biti revolucionarni in borbeni pri potrjevanju svojih besed in obljub, da bodo nadaljevali samoupravno izgradnjo, da bodo nadaljevali Titovo pot. Mladi so dolžni onemogočati delovanje tehnobirokratskih in birokratskih struktur, ki zavirajo naše samoupravno dogovarjanje. Tudi predsedstvo OK ZSMS v Ptuiu ie deleeiraniu mladih delegatov namenilo veliko pozornost. Zal pa mladi ugotavljajo precejšnjo od- tujenost študentske mladine od samoupravnih institucij odločanja. Prav ti pa so v glavnem že bolj sposobni ljudje, ki jim ni dovolj do samoupravnega odločanja. Temu problemu bodo zato posvetili Se posebno pozornost. Tako s strani osnovnih organizacij ZSMS v KS in šolah, kot v drugih organiziranih subjektivnih silah, predvsem v SZDL, ZK in sindikatih. Naj se vendar bodoči samoupravljalci zares kalijo v praksi, ne pa, da nekaterim včasih visoka izobrazba zamegli stvarnost, jih nasiči s teorijo, ki je še daleč od prakse. M. Ozme'- ORMOŽ USPEŠNO DELO OBČNIH ZBOROV v ormoški občini je 44 osnovnih organizacij, ki se bodo ko konca februarje sestale na občnih zbo- rih. Dosedaj je to nalogo opravilo 18 osnovnih organizacij, pretežno s področja negospodarstva. Ob- čnih zborov pa še niso imele osnovne organizacije sindikata v Ogradu. Jože Kerenčiču in Mer- catorju in drugod. Slavko Kačič- nik. sekretar občinskega sveta ZSS Ormož je takole ocenil do- sedanje občne zbore osnovnih organizacij sindikata: »Občni zbori potekajo tako kot smojih zastavili z rokovnikom. So del priprav na 10. kongres ZSS in kongres zveze komunistov, kon- gres zveze borcev in kongres zveze socialistične mladine. Zagotovo pa so tudi sestavni del priprav na delegatske volitve, saj prav sedaj v osnovnih organizacijah sindikata potekajo temeljne kandidacijske konference. Oceno dosedaj izvedenih ob- čnih zborov, je v tem trenutku si- cer težko dati. vendar pa velja opozoriti na določene ugotovitve. Priprave na občne zbore so bile dobre. V ta namen smo organizi- rali dva posveta s predsedniki osnovnih organizacij sindikata, v vseh sredinah pa smo imeli še se- stanke z izvršnimi odbori osno- vnih organizacij sindikata. Vse- binsko so razprave na očnih zbo- rih različne, vendar za vse velja, da ocenjujejo delo sindikata v preteklem dveletnem obdobju, da so v leh ocenah izredno kritični, dokaj kritično pa ocenjujejo tudi delo članov sindikata. V ospredju so razprave o stabilizaciji, delitvi po de u. stanovanjski problema- ocene gospodarjenja v letu 19R1 in podobno«. MG JANUAR SE JE POSLOVIL PO POMLADANSKO Letošnji pretežno lep in suh mesec januar je bil s snegom precej skop. Le parkrat je komajda po- belilo zem JO in se tisti snegje sonce kaj hitro stopilo. Z mrazom pa januar ni taKo skoparil "kol s snegom, saj je zemlja brez snežne odeje globoko zmrznila, led je prekril ptitoke in druge vodne površine. Cepravje /nirzal kt)rislna tistim površinam, kjer so opravili /irnsko praho. vendarje precej škodovala posevkom ozimnih žitaric, saj izmenično zmrzovanje in odta- janje potrga oziroma poškoduje koreninice. Sicer pa je bilo v januarju vreme ugodno za kmeii|ska dela. zlasti pri navazanju gnoja na njive, /a čiščenje sadnjeua urevja. travnikov in za dela v gozdu. Večina vinogradnikov pa z rezjo iz previ- dnosti še raje čaka. " Posebno lepa in topla je bila nedelja, zadnjega januarja, ne le za liste, ki so odšli na oddaljena smučišča v višje ležeče predele, temveč tudi za vse [''^te. ki so se odpravli za konec ledna na deželo, v "ribe ali samo na sprehod po mestu in okolici. Le popoldne je začel pihal mrzel sever, kije marsikoga spomnil, da seje se prezgodaj veseliti pomladi. Severni veter jcpripodil po nebu nekaj temnih oblakov, ki so obetali snežno ploho, toda padloje le nekaj mrzlih kapelj in suho vreme seje nadaljevalo. Hodobno lepo vreme je bilo tudi prva dva dni v februarju. Kako bo za naprej, nimamo zane- sljivih napovedi. Star ljudskj reic sicer pravi: >>Svečnice dan. zima van. toje laž. pravi Blaž!« No. Blažje bil včeraj, zato lahko vsak bralec sam pre- sodi, koliko še ta stari vremenski rek drži danes. Sicer pa zagotovo vemo, da zima za letos še ni vzela slovo. Od zahajajočega sonca ožarjeni oblaki, ki jih je po nebu podil mrzli sever. Foto: Alfred Bradač Jutri pričenja z delom 3. konferenca siovensJiih sindikatov Z nekaj mesečno zamudo se bodo jutri, 5. februarja v Ljubljani v veliki dvorani Skupščine SR Slovenije, zbrali delegati 3. konference ZS Slovenije, ki bodo razpravljali na temo: Naloge in vloga sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti delavcev. V ptujski občini smo se na konferenco dobro pripravili, ugotavlja Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj. Celotna razprava kot tudi priprav" na konferenco je potekala v jesenskih mesecih leta 1981, saj je bil prvotno določen datum konference v novembru. Po zaključku razprav, ni bilo nobene dodatne razprave tako, da je imel svet precej pripomb glede same kontinuitete razprav. Sindikalni delavci ptujske občine pričakujejo, da bo konferenca dala odgovore na najbolj pereča vprašanja socialne politike, čeprav je to v tem obdobju zelo težko. Občinski svet je skladno s sprejetim rokovnikom, razpravljal tudi o pripravljenih stališčih in usmeritvah 3. konference in z njimi v celoti soglaša. Pri opredeljevanju le-te pa konferenca izhaja iz ugotovitve, da smo o danih gospodarskih in družbenih pogojih povojne socialistične graditve dosegli zelo uspešen socialni razvoj in bistveno okrepili socialno varnost delavcev. Tako se je korenito spremenila socialna sestava prebivalstva in bistveno so se zmanjšale socialne razlike med posameznimi družbenimi sloji. V Sloveniji je zagotovljena takorekoč polna zaposlitev prebivalstva. Vse prebivalstvo je zdravstveno zavarovano in njegova življenska doba se je bistveno podaljšala. Vsi delavci so invalidsko in pokojninsko zavarovani. Uvedeno je starostno zavarovanje kmetov. V vzgojno-varstvene ustanove je vključena več kot tretjina predSolskih oirok. Vsi otroci so vključeni v osemletno šolo in odprte so jim vse možnosti nadaljnjega usmerjenega izobraževanja. Že dolgo je uveljavljen 42-urni delovni teden. Več kot tri četrtine delavcev ima zagotovljeno prehrano na delu. Polovica vseh delavcev in njihovih družin izkoristi letni dopust za oddih zunaj kraja svojega bivališča. Uveljavljena je široka ljudska solidarnost pri odpravljanju posledic težjih elementarnih nesreč. Vse to potrjuje resnično humano vsebino ter dejansko učinkovitost samoupravne socialistične družbe in je zato trden temelj za njen nadaljnji gospodarski in socialni razvoj. Iz ptujske občine bodo na tretji konferenci sodelovali: Katica Kašman, Daniel Koletnik in Janko Mlakar. Katica Kašman bo raz- pravljala o problematiki zaposlovanja, Daniel Koletnik pa o problematiki delovnih invalidov in varstva pri delu. Iz ormoške občine pa bo na 3. konferenci sodelovala Anica Geč iz zdravstvenega doma Ormož, ki bo razpravljala o problematiki zdravstva, povezano s tem pa tudi o solidarnosti. MG Kulturni praznik Letos bomo slovenski kulturni praznik v ptujski občini proslavili na osrednji prireditvi 8. februarja ob 19. uri v mestnem gledališču. Kulturni program so pripravili učenci osnovnih šol Tone Znidarič in Franc Osojnik skupaj s člani gledališkega ansambla DPD Svoboda Ptuj in člani komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja. Po kulturnem programu bodo podeljene tudi oljenke, priznanja Kulturne skupnosti občine Ptuj, ki jih podeljujejo za dosežene uspehe na raznih področjih kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja. N. D. Prijateljske vezi med občinami SR Slovenije in Hrvatske Letos mineva že 21. leto od začetkov v postavljanja tesnejših in danes že kar trajnih prijateljskih vezi med slovenskimi in hrvatskimi občinami Ptuj, Varaždin, Cakovec, Ormož, Koprivnica, Slov. Bistrica, Pregra- da, Krapina, Lendava, Maribor-Tezno in Šmarje pri Jelšah. Srečanja občanov teh občin postajajo z vsa- kim letom masovnejša tako na kulturnem, športno rekreativnem, v z.adnjem času pa vse bolj tudi na go- spodarskem področju. V sredo, 28. januarja se je v Krapini letos prvič se- stal tudi odbor za informiranje in dokumentacijo. Ker se je zbral v novi sestavi, so namenili to srečanje medsebojnemu spoznavanju. Iz svoje sredine pa so izvolili novega predsednika odbora. Soglasno so skle- nili, da bo v prihodnje odbor vodil Boris Uhernik iz Krapine, medtem ko je doslej to nalogo uspešno opravljal novinar Franci Golob iz Ptuja. Stalna praksa srečanj članov odbora za informira- nje in dokumentacijo se je tudi tokrat ponovila, zato je bila uvodna beseda dana domačinom. Tajnik obči- ne Krapina Viktor Celinič je podal gospodarsko, kul- turno in zgodovinsko podobo občine, v nadaljevanju pa je odbor sprejel okvirne delovne naloge, ki so vse- bovale .še veliko konkretnih zadolžitev vseh članov. Delovne naloge odbora, ki je bil v preteklem obdobju eden najaktivnejših dejavnosti prijateljskih sloven- skih in hrvatskih občin, so v letošnjem letu še poseb- no velike, saj so vse aktivnosti posvečene kongresom ZK in zveze sindikatov. Tako tudi ni slučajno, da so že obstoječim aktivnostim pridali še mnoge nove. Odbor za informiranje in propagando je tako osrednjemu organizacijskemu odboru predlagal, da v letošnja srečanja vključijo tudi radioamaterje iz v.seh prijateljskih občin. Večjo skrb pa bo potrebno posve- titi tudi povezovanju na gospodarskem področju, ki še nekoliko zaostaja za sodelovanjem na kulturnem in športnem področu. Sodelovanje na gospodarskem področju bi tesneje povezovalo širši krog neposrednih proizvajalcev in občanov. V letu kongresov bodo pomembno mesto zavzema- le ttidi lokalne radijske postaje, ki so pri obveščanju delovnih ljudi vseh prijateljskih občin pridobile skup- no z dnevnimi in lokalnimi časopisi ter z drugimi oblikami obveščanje pomembno mesto. Med pomembnimi nalogami komisije za informira- nje in dokumentacijo v letošnjem letu, bo tudi obve- ščanje o delovnih programih in doseženih rezultatih v okviru uresničevanja aktivnosti med prijateljskimi občinami v glasilih delovnih organizacij. Odbor bo tudi letos izdal posebno številko biltena ob zaključku srečanj. V njem bodo prikazani vsi dosežki v okviru medsebojnega povezovannja prijateljskih občin v tem letu, občine, ki so se lani na novo vključile v ta sodelovanja, pa se bodo predstavile. Odbor z.a informiranje in dokumentacijo je na svo- jem prvem letošnjem srečanju v Krapini sprejel sklep, da koordinacijskemu odboru vseh aktivnosti v okviru prijateljskih občin predlaga pobudo za organiziranje posebne razstave slik, fotografij ob 20 letnem sodelo- vanju. Raz.stava bi obiskala vse prijateljske občine. Vzporedno s to razstavo pa bi pripravili tudi posebni bilten, ki bi predstavljal uspehe tega obdobja. Po- trebna finančna sredstva za razstavo in bilten bi zbra- le delovne in druge organizacije prijateljskih občin. Te bodo imele v biltenu posebno mesto. Skupno z organizacijskimi nalogami bo imel odbor za informiranje in dokumentacijo osrednjo nalogo, kar najširše obveščati v vseh sredstvih javnega obve- ščanja, o dogajanjih in aktivnostih v okviru še tesnej- ših povezovanj občanov prijateljskih občin na gospo- darskem, kulturnem in športnem področju. _____________________„_______.____VilaorHoaiL. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 4. februar 1982 — TEDNIK LABOD TOZD DELTA PTUJ Izboljšati metode dela 00 ZKS v preteklem dveletnem obdobju so člani osnovne organizacije ZK v Labodov! temeljni organizaciji združenega dela Delta zabeležili vidne uspehe na večini področij. Tako so kljub spreminjanju proizvodnega programa dosegali večjo produktivnost v proizvodnji, izpeljali dobro organizacijo dela, uresničili načela o nagrajevanju po delu in uspeli, da je čutiti prisotnost subjektivnih sil. Komite OK ZKS Ptuj pa ugotavlja, da bodo morali komunisti nameniti več pozornosti idejnopolitičnemu usposabljanju ter se dogovoriti za delitev dela med člani. Z uveljavljanjem novih metod delovanja bodo uspeli reševati vedno bolj zapletena družbenoekonomska in politična vprašanja. Dobro usposobljeni /a praktično delo bodo tudi bolj konkretno kot doslej sodelovali v samoupravnih organih in delegacijah. Glede na dosedanje delo komunistov v uspešnost načrtovanih nalog ni dvomiti. . ,• , / N. Dobljekar Še o ustanovitvi skupnosti za energetiko Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je na seji v preteklem tednu razpravljal tudi o pobudi za ustanovitev interesne skupnosti za energetiko v občini Ptuj. Janez Belšak, predsednik občinskega komiteja je o tem po- vedal: ,,Usmeritev, da se poseben družbeni interes v energetskem gospodarstvu zagotavlja v samo- upravni interesni skupnosti za energetiko, zlasti za področja: planiranje, obseg proizvodnje, razvoj energetskih dejavnosti, združevanja sredstev itd., vse to nas obvezuje, da ustanovimo skupnost za energetiko v skladu s sprejetim zakonom o energetskem gospodarstvu iz novembra leta 1981." Kakšne aktivnosti pa v zvezi s tem načrtujemo v ptujski občini? ,,Problematika energetskega go- spodarstva je zelo širok pojem. V Ptuju se s tem srečujemo na pod- ročju oskrbe s toplotno energijo, s tekočimi gorivi, z električno energijo tako, da smo dosedaj reševali te probleme vsak po svoje, po svojih potrebah in interesih. Mnenja pa smo, da je potrebno te interese v okviru posameznih dejavnosti uskladiti. Pričakujemo, da bomo Se ta mesec imenovali iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev skup- nosti." Tovariš Belšak, kako pa sedaj rešujemo energetske probleme? ,,Izvršni svet SO Ptuj je na 190. seji obravnaval tudi problematiko energetske oskrbe v občini Ptuj in pa pregled te problematike, ki jo je posredoval republiški komite za energetiko. V tem letu pričakujemo občut- nejše težave in motnje pri oskrbi porabnikov, predvsem z mazutom, ekstra lahkim kurilnim oljem, pa tudi z dieselskim gorivom. Najbolj kritično pa je stanje pri mazutu. To pa zato, ker so porabniki med letom 1981 porabili vse svoje za- loge. V Sloveniji te zaloge trenutno zadoščajo le za eno do tri dnevno oskrbo. Pri naši oceni je potrebno dejansko porabo mazuta v letu 1982 zmanjšati za 10 odstotkov v primerjavi s porabo v letu 1981, kar bo omogočilo tudi formiranje nujno potrebnih zalog pri porabni- kih. To zmanjšanje pa ne more biti enakomerno za vse porabnike. Brez dvoma bodo prednost še nadalje predstavljali energetski objekti socialne, vzgojno-varstvene in zdravstvene ustanove, proizvod- nja in oskrba z osnovnimi pre- hrambenimi artikli, OZD, ki so pretežni izvozniki oziroma lahko njihova zmanjšana proizvodnja povzroči neizpolnjevanje izvoznih obveznosti. Ne glede na prednosti v oskrbi, so prav vsi uporabniki tekočih goriv dolžni sprejeti ukrepe za ustrezno zmanjšanje porabe. Pri čemer je možno takojšnje izvaja- nje ukrepov, ki ne zahtevajo angažiranje večjih finančnih sred- stev. Tu mislim predvsem na zni- ževanje temperature v delovnih prostorih, ustrezne regulacije z uporabo termostatov, neogrevanje hodnikov, minimalno ogrevanje prostorov v dela prostih dneh, zatesnitve in izolacija, prepreče- vanje obratovanja strojev, ko to ni potrebno, redno vzdrževanje vseh energetskih naprav za nemoteno kvaliteto in racionalno obrato- vanje. Prav tako predlagamo, da se remontna dela v OZD oprav- ljajo v času zmanjšanja možnosti oskrbe z gorivom ali repro- materialom ali da se ta dela prila- godijo tudi zimskim počitnicam, kjer je to še mogoče. Količine plinskih olj bodo omo- gočale normalno oskrbo prometa in poljedelstva, kar pomeni, da bo potrebno v obdobju intenzivnejše porabe plinskih olj, zmanjšati porabo ekstra lahkega kurilnega olja tudi v proizvodnji in ne le v sektorju široke porabe. Ob tem želim opozoriti, da je zvezni IS že v aprilu leta 1981 izxial uredbo o ukrepih za zmanjševanje porabe in za varčevanje s tekočimi gorivi. V tej uredbi je v 5. členu obveza za OZD ter druge samo- upravne organizacije in skupnosti, ki uporabljajo tekoča goriva, zlasti za obratovanja transportnih in drugih sredstev notranjega tran- sporta ter za druge namene, da sprejmejo trimesečne načrte var- čevanja z gorivom ter da na koncu vsakega tromesečja obravnavajo dosežene rezultate. Zakon o energetskem gospodar- stvu obravnava v poglavju ,,racio- nalnega ravnanja z energijo" in določa, da občine skrbijo za racio- nalno gospodarjenje z ennergijo s smotrnim družbenim načrto- vanjem in opravljanjem splošnega nadzora nad uresničevanjem spre- jete politike racionalnega gospo- darjenja z energijo. MILIJON IN POL KILOMETROV EDIJA ŠERUGA V temeljni organizaciji Avto- park delovne organizacije komu- nala, gradbeništvo in promet je že 15 let zaposlen šofer Edi Šeruga. Skupno pa ima 25 let šoferske odisejade. V teh letih je skupno prevozi! 1,5 milijona km in to brez večjega popravila. Z mercedeso- vim avtobusom je prevozil 500 tisoč km. seveda brez večjega po- pravila, zato pa bo prejel prizna- nje Aviocommerca. ki je zasto- pnik firme Mercedes. S svojim poklicom je Edi Še- ruga zelo zadovoljen. Tudi z osebnimi dohodki je zadovoljen, saj pravi, da več kot dela. več za- služi. Pri vprašanju koliko znaša njegov mesečni osebni dohodek pa se nasmeje in pove, da to ni pomembno, saj včasih, ko ima dela veliko, zasluži tudi veliko in če bi povedal, koliko zasluži v ti- stem času, bi nekdo pomislil, daje njegov zaslužek vedno tak. Ce želiš biti dober_šofer, moraš po besedah Edija Šeruge imeti predvsem veselje, vedno moraš biti spočit, pravilno se moraš prehranjevati. Zanimivo je povedati, da Edi danes vozi predvsem na turistič- nih vožnjah in daje postal že pravi turistični vodič. V temeljni orga- nizaciji so z njim zelo zadovoljni in poudarjajo, da je najlažje ta- krat, ko turiste vozi Edi. saj potem ne potrebujejo turističnega vodi- ča. Precej dobro obvlada tudi nemški jezik. Edi pred svojim mercedesom foto: JB FEBRUARSKI DNEVI Računovodski in finančni delavci smo tudi letos delovno počastili 1. februar, DAN RAČUNOVODS- KIH IN FINANČNIH DELAVCEV Jugoslavije. Pri tem smo v vseh sredinah obravnavali pomembne dogodke iz naše NOV, ki so bili odločilni tudi za naš povojni družbeno-gospodarski sistem in razvoj samo- upravljanja. Za obuditev spomina na te odločilne dogodke moramo poseči 40 let nazaj, v zgodovino. Že v začetku leta 1942 je Vrhovni štab NOV izdal tako , imenovane ,,F0CANSKE PREDPISE" o organiziranju in nalogah narodnoosvobodilnih odbo- rov. V teh predpisih je bilo posebno poglavje namenjeno finančnemu poslovanju narodnoosvobo- dilnih odborov na osvobojenem pa tudi, kar je še posebej zanimivo, za neosvobojeno ozemlje. Avtor teh predpisov je bil pokojni Moša Pijade, z njim pa so sodelovali takratni računovodski in finančni strokovnjaki, ki so se nahajali pri Vrhovnem štabu. Uvedba enotnih evidenc o knjigovodskem spremljanju vseh finančnih transakcij takratnih naro- dnoosvobodilnih odborov, pa tudi nastajajočih pod- jetij in drugih ustanov pa je bila kasneje zakonsko potrjena z Odlokom o poenotenem računovodstvu v Demokratični federativni Jugoslaviji. Le tega je sprejelo Predsedstvo AVNOJ-a, 1. februarja 1945. leta. S tem Odlokom zasnovanim na izkušnjah pri urejanju finančnih in gospodarskih problemov med NOV (od 1941. leta dalje) je bil postavljen strokovni temelj tudi povojni organiziranosti računovodstva in obračunskih sistemov. Finančni in računovodski delavci so se stalno tru- dili za popolno izvajanje teh predpisov, veliko napo- rov pa vlagajo za dopolnjevanje in prilagajanje obra- čunskega sistema potrebam prakse, to je, za potrebe delovnega človeka, ki mu naj omogoči čim prepros- tejše, vendar učinkovito spremljanje in obvladanje dohodkovnih tokov v TOZD in izven nje. Za! pa se je v zadnjih nekaj let naš obračunski si- stem pričel nerazumljivo komplicirati. To ima na eni strani posledice v strahotnem povečevanju knjigo- vodskih in drugih evidenc, katerih uporabnikov večkrat ne poznamo. Na drugi strani pa postajajo delavcem v proizvodnji stvari vse težje razumljive. Zal je vedno več primerov, ko računovodski in finančni delavci iz delovnih organizacij, društva in zveza računovodskih in finančnih delavcev neposred- no in prek delegatov pri obravnavah predlogov sprememb predpisov opozorijo na napake in nesmis- le, pa ostane vse prvotno. Delovni ljudje v raznih oblikah z združevanjem de- la in družbenih sredstev razvijajo družbeno material- no osnovo za svoje delo. Toda, da bi bili sproti, stro- kovno in razumljivo obveščeni o posamičnih in skup- nih rezultatih svojega dela, morajo voditi računa tudi o nivoju organiziranosti svoje finančno računovodske službe. To pa nalaga računovodskim in finančnim delavcem, kot specializiranim delavcem posebne dolžnosti. Biti moramo ne le poslušni izvajalci zakonskih predpisov in poznavalci knjigovodske teh- nike, temveč tudi borci za novo pojmovanje vsebine knjigovodstva v službi delovnega človeka in dobri poznavalci proizvodnih procesov. Zaradi tega moramo doseči predvsem dvoje: — finančno računovodska služba mora zaeoto- viti celovitejšo obveščanje delovnih ljudi o prihodkih, odhodkih in dohodu ter o splošnem finančnem stanju OZD, — delovni ljudje pa morajo v svojem interesu skr- beti za čim višjo raven finančno računovodske službe v svojih OZD. Tak odnos bo lahko mnogo prispeval k hitrejšemu razvoju materialne osnove naše družbe in družbeno ekonomskih odnosov, skratka k razvoju proizvajal- nih sil. Prav sedaj, ko zaključujemo poslovno leto 1981 in pripravljamo za samoupravne in strokovne ravni informacije o poslovanju, našo širšo družbeno ekonomsko vlogo računovodski in finančni delavci to lahko resnično najbolje potrdimo. Zavedajoč se svojih nalog in odgovornosti, ra- čunovodski in finančni delavci proslavljamo naš praznik delovno. Iskreno čestitamo! Društvo računovodskih in finančnih delavcev Ptuj—Ormož: Franc LUKMAN Daniel Koletnik, delegat 3. konference Jutri, 5. februarja pričenja z de- lom 3. konferenca slovenskih sindikatov na temo: vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju delav- cev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti delavcev. Delegati 3. konference iz ptujske občine so: Katica Kašman, Daniel Koletnik in Janko Mlakar. Daniel Koletnik, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, ki bo razpravljal o problematiki delovnih invalidov in varstva pri delu. O svoji razpravi je Daniel Koletnik povedal: ,,Izhajam iz delovnega okolja, kjer se dnevno srečujemo s to pro- blematiko, zato želim s svojo raz- pravo prispevati k hitrejšemu razreševanju teh problemov. Pred- vsem pa k odpravi žarišč nastajanja invalidnosti. To je v našem primeru sanacija elektroliz, kjer nastaja največ invalidov. V letu 1978 smo imeli v delovni organizaciji 173 invalidov, ob koncu preteklega leta pa že 280. Tovarna sama ni sposobna sanirati teh težkih delovnih pogo- jev, saj so tu potrebna velika sred- stva. Po cenah iz leta 1980 5 mili- jard, danes pa že 10 milijard dinar- jev. Brez vključevanja in združeva- Danie! Koletnik nja širše družbene skupnosti, ne bomo sposobni modernizirati pro- izvodnje v elektrolizah in odpraviti žarišč nastajanja invalidnosti. Tudi v drugih OZD v občini ima- jo precej delovnih invalidov. Zato bi znotraj občine in regije bilo po- trebno združevanje sredstev, ki bi se usmerila v izgradnjo obratov, ki bodo lahko zaposlovali delovne invalide. Zaradi težkih delovnih pogojev, ki jih imajo naši delavci v elektroli- zah, nekaj tudi v livarni in pa v proizvodnji glinice, pride do težav takrat, ko dobi delavec priznano drugo ali tretjo kategorijo invalid- nosti, ko ga je potrebno preusme- riti. To so predvsem delavci, ki so si v TGA z interno kvalifikacijo pridobili poklic, ki pa ni priznan zunaj delovne organizacije. Zato tudi takšne delavce ne moremo pre- kvalificirati in jim zunaj delovne organiz.acije tudi najti ustrezno zaposlitev. Znotraj delovne orga- nizacije pa jih nimamo." Kaj vi konkretno pričakujete od 3. konference? ,,Od 3. konference pričakujem morda preveč in to ne samo na po- dročju, o katerem bom na konferenci razpravljal, temveč določen napredek tudi pri razreše- vanju ostalih vprašanj socialne po- litike." • MG foto: JB Ukrepi za zmanjšanje porabe toplotne energije v občini Ormož že dalj časa ugcUavljajo. daje položaj v ener- getskem "gospodarstvu vso bolj resen, da vladajo velika struktur- na nesorazmeria med možnostmi v proizvodnji, dobavami in po- trenami v potrošnji, ob tem pa še skokovit porast cen vsem ener- getskim virom. Vse to zahteva splošne in posebne aktivnosti in Ukrepe za kar najbolj gospodarno uporabo razpoložljivih količin energije na vseh področjih po- trošn^je. Prav /aradi perečih problemov na tem področju je i/vršni svet skupščine občine Ormož jpredla- gal zborom občinske skupščine, ki se bodo na Učenih sejah sestali danes. 4. februarja, da sprejmejo odlok o ukrepih za racionalno /manjšanje porabe toplotne energije v občini Ormož, in to po enolaznem. to je skrajšanem po- stopku (osnutek je obenem že predlog odloka). Z odlokom /clijo pred\sem doseči /manjšanje ogrevalne temperature v' vseh prostorih in zgradbah v družbeni in zasebni lasti. Zmanjšanje za eno samo stopinjo Celzija že pomeni 3 do 4 odstotni prihranek \ energiji. So- časno \o pomeni tudi "manjše strt)ške za kurjavo, manjše oiie- snaže\anje okolja in zraka, de- vizni jprihranek pri uvozu goriv, zmanjšanje energetske odvisnosti in podobno. Obenem je to zaves- tno \arče\anje / encrgi|u. kar je stalna haloga tudi v eiTergetskem gospodarstvu. Odlok med drugim doU>ča. da SCI vsi uporabnikP poslovnih in delovnih prostorov obvezni ure- diti dobavo toplotne energije za ogrevanje prostorov in zgratlb do največ 19 stopinj C s toleranco za eno stopinjo vcc ali mani. razen v primerih, "kjer tehnološki proces dela določa" višjo temperaturo. V skladiščnih prostorih pa je dovo- ljena najvišja meja ogrevanja do 10 stopinj C. (e so prostori in zgradbe ne uporabljajo več kot 24 ur. je treba temperaturo znižati najmanj za 5 stopinj C. razen če tehnološki proces dela ne zahteva drugač- nega minimuma. Odlok pozna tudi izjemo, ki veljajo za bolnjšnice. zdravstvene domove, šolo in vzeojnovarstveno organizacijo, vendar i/jomo ve- ljajo le /a bivalne in funkcionalno prostore, omc-jitvo pa zadevajo upravno in adrninistrativno pro- store teh organi/acij in ustanov. V odloku^jo tudi določilo, daje začetek oerevalno so/one pravi- loma od r. oktobra daljo, konec ogrevalno se/ono pa |o. ko /una- nfa temperatura v treh zapore- dnih dneh preseže 12 stopinj C. meriono ob 21. uri. najkasneje pa 3. niaja. Za'kršitelje določil odloka — tako za pravilo kot tlzične osebe — so določene tudi sankcijo oziroma denarne ka/ni. Inšpekcijski nad- /ox pa i/\ajajo pristojne službe upravo za inšpekcije občin Ormož m Ptuj. — u Mladi gostinci na delovni praksi v temeljni organizaciji gostinstvo ,,Haloški biser" so v ponedeljek, 25. januarja sprejeli na obvezno delovno prakso 29 dijakov centra za gostinske in trgovske kadre v Mariboru, ki bodo delovno prakso opravljali v treh skupinah in sicer v hotelu Petovio, obratu Grozd in gostilni ,,Beli križ". Med štipendisti temeljne organizacije, je tudi nekaj štipendistov drugih organizacij. Obiskali smo skupino, ki je opravljala prak.so v hotelu Petovio. Janez Tuš, mentor skupine je o usposabljanju povedal: ,,Delo po skupinah smo organizirali zaradi kvalitetnejšega usposabljanja. Deloma pa po programu šole. Po učnem načrtu smo obvezni opraviti 80 ur delovne prakse, kar je po mojem mnenju odločno premalo. Vendar se bomo trudili, da bomo dijakom prvega letnika v tem razpoložljivem času posredovali kar največ praktičnega znanja." O delovni praksi pa so povedali: Vesna Pičerko iz Spuhlje: ,.Na praksi .se počutim dobro. Veliko sem že zvedela o svojem bodočem poklicu. Mnogo smo se že naučili. Za poklic gostinske delavke sem se že zgodaj odločila. Poklic me veseli. Rada sem med ljudmi." Marica Ovčar i/ Formina: ,,Mene ta poklic veseli." Irena Krislovič iz Zaviča: ,,Povem lahko isto kot Marica." Sonja ^tumpf: ,,Mene ta poklic veseli. Zanj sem se odločila tudi zaradi zagotovitve zaposlitve, saj je danes izredno težko priti do službe." Mirko Vidovič iz Sp. Hajdine. ,,Prva dva dni pvakse smo se učili predvsem o pomožnih delih v kuhinji. Na delovni praksi se počutim dobro. Tudi tovariš, ki vodi našo skupino, ima za nas veliko razumevanja. Za poklic gostin- skega delavca sem se odločil že v prvem razredu OS. To je lep poklic, delaš med ljudmi. Prepričan sem, da je teh 10 dni, ki jih bomo preživeli na delovni praksi, premalo, saj so dijaki prejšnjih generacij imeli mnogo daljšo delovno prakso. Morali pa se bomo potruditi, da bomo v teh dneh pridobili čim več." Božo Kozjak i/ Podvinc: ,,Pridružujem se nuicnju Mirka. Teh 10 dni je premalo, da se spoznaš s praktičnimi stranmi bodočega poklica. Občuika do poklica ne dobiš v taki meri, kol bi moral. Ne vem, lahko si še kdo premisli in odide iz poklica. Meni ta poklic ugaja." Danilo Petrijan iz Hajdoš: ,,Ze v OS sem se odločil za ta poklic, kajti v tem poklicu si vedno v središču, si med ljudmi." Dušan Korenjak iz Sobetincev: ,,Ta poklic je zelo lep. Tukaj na praksi bomo pridobili veliko koristnega, čeprav soglašam, da je premalo prakse, ker ne bomo mogli doseči tistega, kar so dosegle predhodne generacije gostinskih delavcev." Vlado Ziher iz Ptuja: ,,Tudi jaz sem se odločil za ta poklic že v Of> in bom pri njem vztraja! tudi vnaprej. Na praksi sem zadovoljen." MG TEDNIK - 4. februar 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 POKRAJINSKI KOMITE ZA SLO IN DS Posebna skrb zaščiti samoupravnih pravic Na skupni seji komiteja za SLO in družbeno samozaščito in poicrajinskega odbora vzhod- noštajerske pokrajine so obravnavali in sprejeli programsko usmeritev komiteja za SLO in DS za leto 1982, ki temelji na nadaljnjem razvoju in krepitvi sistema SLO in DS, spremljanju varnosinopolitičnih razmer, na množičnosti usposabljanja, enotnosti in podružbljanju obrambno zaščitnega sistema in racionalnosti porabe denarja v ta namen. Posebna skrb bo veljala zaščiti samoupravnih pravic, varovanju družbenega premoženja, krepitvi družbene discipline, iz- vajanju zakonitosti in uveljavljanju in- dividualne in kolektivne odgovornosti, ažuriranju, dopolnjevanju in poenostavitvi obrambnih načrtov, vključevanju žensk in mladine v vse oblike DS in SLO, usposabljanju ljudi za naloge na področju narodne zaščite in civilne zaščite in zagotavljanju denarja za uresničitev nalog na področju SLO in DS. Zavzeli so se tudi za skupno načrtovanje in organiziranje praktičnih vaj na terenu. Obravnavali in sprejeli so tudi program pokrajinskega odbora in njegovih organov /a leto 1982. Pokrajinski odbor bo nadaljeval prizadevanja za podružbljanje in krepitev obrambnih priprav v pokrajini in usmerjal obrambno in samozaščitno vzgojo. Sodeloval bo pri urejevanju problemov, ki se kažejo v zvezi s preoblikovanjem mariborske občine. Izvršni svet pokrajinskega odbora bo poskrbel za stalno dopolnjevanje obrambnega načrta pokrajine ter sodeloval z občinami v organiziranju in izvajanju integriranih vaj v krajevnih skupnostih. Pokrajinski štab za teritorialno obrambo bo posvetil posebno skrb spremljanju vojaSko političnega položaja, organizacijski in kadrovski krepitvi enot in zlasti strokovnem in idejno političnem usposabljanju. Prizadevali si bodo za večjo izurjenost enot, štabov in poveljstev teritorialne obrambe ter za organiziranje in oblikovanje teritorialne obrambe v novih mariborskih občinah in skupnosti občin Maribor. Organizirali bodo večje število seminarjev in tečajev za vsa področja dela in sodelovali pri urjenju mladincev — prostovoljcev ter pri pouku in urjenju pripadnikov narodne zaščite. Pripravili bodo tudi tekmovanja za izbor najboljše enote in Slaba teritorialne obrambe. Pomemben poudarek bo letos na učinkovitem varnostnem samozaščitnem delovanju v vseh enotah in štabih. Selektivno bodo dajali prednost tistim oblikam dela, ki terjajo manj denarja in dajejo večje učinke na področju SLO in DS in pri tem skrbeli, da se kvaliteta usposabljanja zaradi tega ne bo zmanjšala. Ib lepšispomimkipark v Mmtiu v počastitev dneva ustanovitve OF slovenskega naroda že precej let organiziramo k spominskemu obeležju v Mostje pohod ,,''0 poteh revolucije"' v spoinin na prvo Sloven- skogoriSko Lackovo četo, ki je delovala na območju Slovenskih goric in pri Mostju bila svoj jtmaSki poslednji boj, 8. avgusta 1942. Prav letošnje leto bomo proslavili 40-letnico delovanja te čete, zato je toliko pomembnejše, da obeležimo spomin na prvo oboroženo partizansko enoto na našem območju tudi z ak- cijo, ki bi imela trajni značaj. Pred štirimi leti je skupščina občine Ptuj odkupila od tamkajšnjih kmetovalcev zemljišče — travnik z gozdom v izmeri okrog 2 ha. Goz- dič Laze in travnik sta namenjena parku NOB, saj je to kraj, kjer je, 8. avgusta 1942 bila juna- ški boj Lackova četa. Vsako leto ob množičnem pohodu pa tudi drugače prihajamo na ta kraj s spomini in predstavo, kako je moglo priti do izdaje Lackove čete in kako je potekal boj z de- setkratno sovražnikovo premočjo. Za mlade je dants to zgodovina. Za tiste pa, ki smo za delovanje te čete vedeli ali z njo neposredno sodelovali, pa je ta spominski pohod nekaj več. Med drugim razmišljamo tudi takole: Ptuj je zgodovinsko mesto, praktično me- sto-muzej in zato velike možnosti za razvoj turizma. Ko prihajajo v Ptuj skupine turistov in izletnikov, bi bilo prav, da bi jim povedali, da imamo v Mostju tudi spominski park NOB, da je do parka asfaltirana cesta, da leži sredi sli-. koviiih Slovenskih goric, da je urejen dostop do gozda z lepimi drevesi, ki so bila še priča boja Slovcnskogoriških prvoborcev, da kraj leži ob regulirani reki Pesnici, ki ogromno pomeni za razvoj kmetijstva in živinoreje na tem območju, da se tam že uspešno razvija kmečki turizem itd. Skratka, smelo lahko trdimo, da je park NOB v tako lepem okolju, ki ga najdemo le malokje v Sloveniji . . . Toda ob tem je naša dolžnost, da park napravimo še lepši. Se bolj privlačen za turiste. O (em sem dosti- razmišljal in prišel do ugotovitve, da bi spominski park bil posejan s plastikami, kipi in podobnim. Prav pobuda s tega področja je tudi namen mojega pisanja. Najprej sem se napotil k okoliškim kmetovalcem in jih vprašal, če bi kateri hotel vzeti kakega kiparja na hrano in stanovanje brezplačno za kak teden. Ko sein jim povedal zakaj, so mi vsi obljubili ta svoj prispevek. Takole sem razmišljal: Ce Ž£ imamo v Ptuju Borlsko kolonijo, kjer se vsako leto zberejo slikarji iz mnogih dežel, ali ne bi mogli na podoben način tudi organizirati ,,Kolonijo kiparjev" v Mostju pri Ptuju? Na likovnih akademijah imamo dosti študentov, ki bi se prav gotovo radi izkazali s svojim diplomskim delom, to del6 pa bi od- stopili spominskemu parku. Imamo tudi dosti amaterjev, ki se ukvarjajo s kiparstvom in se na tem področju nadalje izobražujejo. Vse to bi morali pritegniti v Mostje in tako bi lahko imeli tam ,,Kostanjevico v malem". Za začetek, prvo leto bi povabili tja dva do tri kiparje. Seveda bi njihova dela morala biti na temo iz NOB. Potreben material bi jim morali priskrbeti, les bi bili pripravljeni prispevati okoliški kmetje, tudi to je nekaj. V bližini je tudi novo odprta turistična gostilna, kar bi bilo ugodno tako za kolonijo kot za turi- ste. S to idejo sem na Ptuju že potrkal na mnogo vrat in odgovorne seznanil s svojimi predlogi. Nekateri se nad mojim predlogom navdušujejo, drugi mislijo, da je to, kar je tam narejenega že dovolj in podobno. Prav bi bilo, da bi predvsem borci in sodelavci Lackove čete povedali svoje mnenje. Med mladimi je veliko takih, ki podobno razmišljajo in podpirajo moj predlog. O tem je bilo dosti govora, kako spominski park približati ljudem, zlasti turi- stom. Tudi o organiziranju taborjenja na tistem prostoru je bilo govora. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, ali naj spominski park ostane tak kot je sedaj, ali naj začnemo akcijo v smislu kot sem dal pobudo, ali bi bilo kaj drugega še primernejše. Prav bi bilo, da bi bralci, predvsem pa pristojni povedali svoje mnenje. Janez Korošec, Zagrebška c. 5 Ptuj, član likovne sekcije DPD Svoboda oniMož Komunisti kritično ocenili svoje delo V preteklem mandatnem obdobju je tudi ormoške komuniste ob- iskala delovna skupina CK ZK Slovenije. Ugotavljajo, daje ta obisk vnesel v njihova življenjska in delovna okolja precej ustvarjalnega nemira in da so skoraj vse osnovne organizacije ZK pripravile na tej podlagi konkretne akcijske programe. Ormoški komite OK ZKS oce- njuje, da so osnovne organizacije v Sredi.šču, Droginem tozdu Gosad, na Kogu in v Tovarni sladkorja vse zastavljene pobude in smernice delovne skupine uresničile. Izredno kritično pa ocenjuje delo osnovnih organizacij ZK v Kmetijskem kombinatu Jeruzalem Ormož, prav tako tudi delovne skupnosti te organizacije. Vse OO ZKS so sicer izdelale svoje programe dela, uspešno je bilo tudi idejnopolitično usposabljanje. Vendar ko- munisti vse premalo spodbujajo delo mladih in ne usmerjajo jo in preverjajo dovolj svoje aktivnosti v ostalih družbenopolitičnih organi- zacijah in v samoupravnih organih. Tako na primer niso uspeli doseči nobenih bistvenih sprememb na področju samoupravne organiziranosti in dohodkovnega povezovanja. Komite OK ZKS Ormož celo meni, da tu ni bilo nobenih aktivnosti, še manj pa poguma za izpeljavo kakr- šnihkoli sprememb. Komunisti v tej organizaciji združenega dela še vedno vse preveč kritizirajo neurejene odnose med tozdi in delovno organizacijo oziroma med delovno skupnostjo skupnih služb in sestavljeno organizacijo i združenega dela, obenem pa ne predlagajo, kako bi sporna vprašanja 1 uredili. Zavoljo tega je komite izrekel kritiko vsem osnovnim organi- i zacijam ZK v KK Jeruzalem. • Nekoliko bolje je v temeljni organizaciji kooperantov, kjer so naredili prvi korak k dograjevanju družbenoekonomskih odnosov. Osnovna organizacija ZK je ob pomoči delovne skupine komiteja pri- pravila konkreten program aktivnosti, ki naj pripomorejo k vsebiiiski spremembi odnosov v zadružnih enotah po vseh krajevnih skupnostih. Program bodo obravnavali tudi v svetu za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri OK SZDL, dali pa ga bodo tudi v javno razpravo. Najbolj kritično pa je komite OK ZKS Ormož ocenil delo komu- nistov v IGP Ograd. Ti zastavljenih nalog niso uresničili, poleg tega pa tendenciozno izpostavljajo odnose med družbenopolitično skupnostjo, samoupravno stanovanjsko skupnostjo in delovno organizacijo. Ob- enem pa komunisti niso dovolj samokritični in krivdo za zaostrene odnose v delovni organizaciji pripisujejo družbenopolitični skupnosti. O svoji odgovornosti in prizadevanjih komunisti ne govore. Tako je komite predlagal, da bi sporna vprašanja razčistili na skupni seji članov ome- njene osnovne organizacije ZK, predstavnikov skupščine občine, izvr- šnega sveta in družbenopolitičnih organizacij. Komite ni uspel izoblikovati dokončne ocene dela oziroma stanja v tozdu Psihiatrični oddelek. Ugotavljajo le, da so se komunisti v tem tozdu odločili za »politiko čakanja«., saj so na programsko volilni kon- ferenci 00 ZKS ugotovili, da so komunisti popolnoma pasivni. V tem času pa je delavski svet imenoval posebno komisijo, ki bo pripravila temeljito oceno razmer v tozdu — obravnavali jo bodo po sindikalnih skupinah in jo dopolnili, če bo treba — komite OK ZKS Ormož pa bo njihovim težavam namenil posebno sejo. N. Dobljekar Izhajati iz konkretnih ocen razmer v lastnih okoljih PROGRAM AKTIVNOSTI V KONGRESNEM OBDOBJU Poleg volitev, ki so neposredno pred nami, je letos tudi leto kon- gresov Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij. Tako bo že od 15. do 17. aprila kongres ZKS, predvidoma v juniju bo 12. kongres ZK Jugoslavije, le- tos bodo tudi kongresi Zveze sin- dikatov. Zveze socialistične mladi- ne, volilno-programska konferenca Socialistične zveze, kar vse bo po- menilo trdne dogovore za nadalj- njo pot razvoja političnega sistema soci ali st i čnega s amoupra vi j an j a. Poleg delovnih razprav o kongre- snih dokumentih, ki morajo biti konkretno oprte na razmere v okoljih, kjer ljudje delajo in živi- jo, ker le tako lahko ustvarjalno prispevamo k izpopolnjevanju teh dokumentov, je načrtovanih tudi vrsta raznih prireditev in aktivno- sti. Glavni namen tega je — spod- bujati delo, samoupravljanje, pri- zadevanja za gospodarsko ustali- tev, obenem pa ustvarjati ustrezno vzdušje pred kongresi in mobiliza- cijo za uresničevanje tistega, kar bo dogovorjeno na kongresih. V ptujski občini so skupno pri- pravili širši program aktivnosti, katerega nosilci so vse družbeno- politične organizacije, občinska kulturna skupnost, zveza kulturnih organizacij in prosvetna društva, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, šole in mladi- na v srednjih in osnovnih šolah, lokalna sredstva obveščanja, kul- turne ustanove v občini, zgodovin- sko društvo in klub brigadirjev Franc Belšak-Tone. V programu je zapisano, da bodo dejavnosti, posvečene manifestaci- jam ob 9. kongresu ZKS. 12. kon- gresu ZKJ in ob kongresih drugih DPO, vgrajene v redne letne de- lovne programe, ki so že sprejeti in oblikovani tako, da bo pri njiho- vem uresničevanju sodelovalo kar največ delovnih ljudi in občanov. Aktivnosti bodo trajale skozi vse koledarsko leto 1982, v programih pa so opredeljene: na predkongre- sne aktivnosti, na aktivnost v času kongresov in na pokongresno ak- tivnost. Aktivnosti so načrtovane tako, da se bodo stopnjevale in v obdobju kongresov posameznih družbenopolitičnih organizacij do- segle vrh. Skozi to bo prikazana ustvarjalna moč in sposobnost de- lovnega človeka in občana, ki pri- speva k ustvarjalnosti na vseh po- dročjih dela in življenja, družbe- nopolitičnega in društvenega delo- vanja. V okviru naštetih nalog so si po- samezne družbenopolitične, orga- niz.acije, samoupravne delovne skupnosti in društva zadale kon- kretne programe, ki jih na kratko povzemamo: Komite občinske konference ZKS Ptuj organizira v vseh organizaci- jah in organih ZKS razprave o po- ročilu o delu ZK Slovenije med 8. in 9. kongresom ZKS, o osnutku resolucije 9. kongresa, enako tudi potem za 12. kongres ZK Jugosla- vije. V sodelovanju z drugimi DPO in Ljudsko in študijsko knjižnico bo uredil marksistično knjižnico, ki bo služila vsem DPO in drugim za potrebe marksistične- ga izobraževanja in usposabljanja. V sodelovanju z Zgodovinskim društvom bo organiziral zbiranje spominov povojnih sekretarjev okrajnega oz. občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki bi naj z določenega vidika osvetlili težave in uspehe prehojene poti. Občinska konferenca SZDL Ptuj je v okviru predkongresnih aktiv- nosti že pripravila posvetovanje o kulturi in v zvezi s tem izvedla ši- roko javno razpravo v OZD in KS. Pripravlja, vsebinsko, kadrovsko in organizacijsko skupščinske vo- litve, ki jih bo tudi dosledno izved- la, predhodno pa je ocenila delo- vanje delegatskega sistema. Ob 40- letnici ustanovitve Slovenskogori- ške-Lackove čete bo v aprilu iz- vedla tradicionalni množični po- hod ,,Po poteh revolucije". Občinski svet ZSS Ptuj je nosilec 21. Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva Ptuj-82. Program ob- sega kulturne in športne prireditve, posvetovanja in srečanja v katera se vključujejo delovni kolektivi, krajevne skupnosti, kulturno-pro- sveina in Športna društva, mladina osnovnih in sre'dnjih šol, ZRVS, štabi za civilno zaščito, lovske in ribiške organizacije, sredstva obveščanja in drugi. Vsebina teh srečanj bo posvečena aktivnostim ob kongresih. "Strokovni sindikati posameznih dejavnosti pripravlja- jo v osnovnih organizacijah zveze sindikatov konkretne programe aktivnosti, ki obsegajo: samo- upravno organiziranost OZD, do- hodkovne odnose, nagrajevanje po delu, boj za večjo produktivnost, izkazovanje pozornosti dobrim de- lavcem in samoupravljalcem, ki morajo dobiti tudi ustrezna družbena priznanja. Občinska konferenca ZSMS Ptuj bo skupno s strokovnimi sindikati po posameznih področjih dejavno- sti izdelala program aktivnosti ZSMS o organizaciji proizvodnih tekmovanj mladih zadružnikov, kovinarjev ipd. V vseh krajevnih skupnostih bodo pripravili posvete o delovanju subjektivnih sil med mladimi. OK ZSMS Ptuj je nosilec formiranja mladinske delovne bri- gade enajstih bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Z občin- skim centrom klubov OZN bodo pripravili tribuno ,,Politika neuvr- ščenosti". V sodelovanju z OK ZKS bodo v maju pripravili konfe- renco, ki naj osvetli probleme mla- dih generacij in opozori na nujnost uvajanja vedno novih oblik dela ZK in drugih subjektivnih sil z mladimi. Občinski odbor ZZB NOV Ptuj bo poskrbel, da se bodo borci in aktivi.sti OF aprila 1982 aktivno vključili v tradicionalni pohod ,,Po poteh revolucije". Borci se bodo vključevali v posvete in ok- rogle mize, ki jih bo organiziralo Zgodovinsko društvo s predvojni- mi in medvojnimi revolucionarji ptujskega območja. Kulturna skupnost občine Ptuj se bo vključila v kongresne aktivnosti s tradicionalnimi prireditvami Ptujskih kulturnih srdianj. Zveza kulturnih organizacij in prosvetna društva so že v decembru lani izve- dla revijo pevskih zborov odraslih, 31. marca načrtujejo revijo pionir- skih skupin ,,NaSa beseda", od 1. do 15. aprila pa bo revija gledali- ških skupin občine Ptuj in 16. ma- ja revija naladinskih pevskih zbo- rov. Ptujski pihalni orkester bo 14. aprila (na predvečer 9. kongresa ZKS) izvedel koncert partizanskih in revolucionarnih pesmi, v pro- gramu bo sodeloval tudi pevski zbor. DPD Svoboda bo skupno s komisijo za kulturo pri občinskem svetu ZSS na predvečer kongresa organizirala kulturni večer, ki ga bodo izvedla amaterska društva iz bratskih občin SRS in SRH. V organizacijah združenega dela bodo na skupnih sestankih osnov- nih organizacij ZKS, ZSMS in sin- dikata obravnavali vprašanja raz- voja OZD. Na ta način bi mlade podrobneje seznanili z razvojnimi programi in z lastnimi možnostmi v teh okvirih. Ob tem bodo lahko mladi začeli aktivneje razmišljati o tem, da dejansko morajo sodelo- vati pri razreševanju razvojnih problemov in s tem prevzemati svoj del odgovornosti za razvoj na svoja ramena. V krajevnih skupnostih bodo na posvetih in razgovorih predvsem obravnavali temo delovanja subjektivnih sil med mladimi, organizacijami ZSMS pa bodo pri- pravile kulturnoumetniški pro- gram, v njem bodo mladi predsta- vili svojo ustvarjalnost. Sole, predvsem mladina iz CSUI in osnovnih šol bodo skupaj z Za- vodom za šolstvo pripravile celovit program predkongresnih aktivno- sti na šoli ter skupno z mladinsko organizacijo Sole in drugimi DPO na terenu sodelovale pri oblikova- nju in uresničevanju predkongre- snih aktivnosti v krajevni skupno- sti. Lokalna sredstva obveščanja, zlasti časnik Tednik in LRP Radio Ptuj, bodo v svoj redni program obvdčanja sprotno vključevale uresničevanje programa aktivnosti v kongresnem obdobju — z name- nom, da vsebino aktivnosti pribli- žamo našemu bralcu in poslušalcu, da ga seznanimo z vsebino in mobi- liziramo k aktivnemu sodelovanju pri načrtovanih manifestacijah. Zgodovinski arhiv Ptioi bo pri- f)ravil obsežno razstavo ŽO let de- avskih srečanj bratstva in prijatelj- stva. Razstava bo predvidoma od- prta v septembru in bi zajela raz- stavne prostore OZD in krajevnih skupnosti v vseh 11 pobratenih ob- činah. Ljudska in študijska knjižnica bo v okviru kongresnih aktivnosti pri- pravila naslednje razstave: od 12. do 30. aprila ,,NOB v ptujski in ormoški občini", od 4. do 31. maja ,,Tito — ob 90. obletnici rojstva , od 4. do 31. oktobra ,,Stavke na Slovenskem do druge svetovne voj- ne" in od 1. do 25. decembra ,,Na- predno mladinsko gibanje pri nas" (razstava bo posvečena 40-letnici socialistične mladine Jugoslavije). Vse razstave bodo v prostorih knjižnice, pripravljene pa bodo ta- ko, da jih bo lahko matična služba knjižnice prenesla tudi v šole, KS in OZD. Pokrajinski muzej Ptuj — odde- lek revolucije bo ob 40-letnid Slo- venskogoriSke čete pripravil v me- secu aprilu ustrezno razstavo v raz- stavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju. Mestni kino Ptuj bo v svoj redni program vključil filme z revolucio- narno vsebino. Kongresnim aktiv- nostim bo dan poseben poudarek s filmskim programom ,,Sest repub- lik in pokrajini — osem filmskih pričevanj". Zgodovinsko društvo Ptuj bo v okviru predkongresnih aktivnosti izvedlo več okroglih miz s predvoj- nimi in medvojnimi revoluaonarm- mi delavci na ptujskem območju. Zajeto bo tudi povojno obdobje. Ta pričevanja bodo vsebina prihod- njega Ptujskega zbornika in spomi- nov povojnih partijskih sekretar- jev. Klub brigadirjev ,,Franc Belšak- Tone" pripravlja ob zvezni mladin- ski delovm akciji,,Slovenske gorice 82" udarniške dneve, ki bodo poleg same MDA zajeli tudi krajevne skupnosti na ostalih območjih ptuj- ske občine. Klub bo tudi pripravil akcijo v mesecu maju 1982 „Po po- teh AVNOJA". Pri komiteju občinske konferen- ce ZKS Ptui deluje odbor za pred- kongresne dejavnosti, ki je skupno z nosilci aktivnosti zadolžen za iz- vedbo programa. FF OBČINSKA ORGANIZACIJA ZZB NOV ORMOŽ PRIPRAVE NA LETNE KONFERENCE v petek. 29. januarja se je na redni seji sestal občinski odbor ZzB NOV Ormož. Najprej so ob- ravnavali sodelovanje občinske organizacije ZZB NOV v kadrovskih, političnih in organizacijskih pripravah na volitve. Sredi.ščna točka dnevnega reda pa so bile priprave na letne konference krajevnih organizacij ZB NOV in sekcij pri občinski organi- zaciji. Nadalje so obravnavah organiziranje zoira- nja zgodovinske dokumentacije za muzejsko sobo v Središču in za kroniko NOV (o tem poročamo na 4. strani) ter o skrbi za spomen ike NOV\ saj v letošnjem letu načrtujejo postavitev spominskega obeležja pri Veliki Nedelji in popravilo spomenika v Podgorcih. Na seu so se Joej^voriiU, da bodo votLtlva kra- jevnih organizacij izvedla letne konlerence v času od 15. februarja do 31. marca 1982. Nanje naj povabijo vse člane ZB NOV, predstavnike krajevnih sku- pnosti in njenih družbenopolitičnih organizacij. V pomoč krajevnim organizacijam ZZB NOV so pripravili tudi teze. ki podrobneje razčlenjujejo, katera vprašanja je treba zajeti v poročilo o delu krajevnega odbora, kaj naj zajema poročilo o delu sekcij med dvema konferencama in kaj naj obsega program dela za naprej. Poročila in razprave na letnih konferencah kraievnih organizacij in sekcij bo tudi podlaga za vsebino letne skupščine občinske organizacije ZZB NOV Ormož. -u 4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 4. februar 1982 — TEDNIK KS LESKOVEC Kljub težavam dosegli nekaj uspehov Ko smo natanko pred enim letom pisali o krajevni skupnosti Lesko- vec, smo omenili velike načrte za leto 1981. Finančne težave, ki spremlja- jo razvojne želje vseh krajevnih skupnosti so še posebno izrazite v halo- škiii krajevnih skupnostih. Tako krajevni skupnosti Leskovec ni uspelo v celoti uresničiti vsega, kar so želeli narediti v razvoju svojega območja. So pa kljub temu aktivno delali in dosegli nekaj uspehov. Precej sredstev, ki jih zbirajo s krajevnim samoprispevkom so namenili za gramoziranje krajevnih cest. Poleg sredstev, ki so jih zbrali krajani po pogodbah so iz krajevnega samoprispevka namenili za ta dela 250 tisoč dinarjev. Krajevna skupnost je sofinancirala nakup gasilske avtocisterne, ta bo razen ob morebitnih požarih služila predv.sem za dovoz vode v hribovite predele krajevne skupnosti. V sušnih mesecih predstavlja oskrba z vodo enega ključnih problemov prebivalcev Haloz. Poleg tega so v letu 1981 pričeli z obnovo sanitarij v domu krajanov. Financirali so sanacijo javnega vodovoda, ki oskrbuje s pitno vodo center krajevne skupnosti, s tem so ponovno ustvarili pogoje za delo zobne ambulante in upajo, da bo ta služba ponovno pričela z delom. Nabavili so betonske cevi za propuste na krajevnih cestah. Nakazali so de! sredstev za gradnjo transformatorskih postaj, dela pa niso izvedli zaradi tehničnih razlogov. Uredili so tudi vse potrebno za gradnjo mrtvašnice, ki jo nameravajo z.ačeti graditi v letošnjem letu. Opravili pa so še celo vrsto prostovoljnih delovnih akcij. V letošnjem letu nameravajo pričeti z gradnjo primarnega vodovoda Majski vrh — Leskovec. To pomeni prvi korak v oskrbi Haloz s zdravo pitno vodo. V tej obsežni in finančno zahtevni akciji bo s sredstvi sodelovala tudi krajevna skupnost Leskovec. V Leskovcu nameravajo zgraditi parkirni prostor, namenjen predvsem parkiranju avtobusov. Nadalje želijo modernizirati cesto Leskovec — Strmec in Leskovec — Trdobojci. seveda bodo sredstva za obe cesti prispevali krajani po pogodbah. Dogovarjajo se tudi z republiškim skladom za ceste za asfaltiranje republiške ceste Leskovec — Cverlin. Gre za modernizacijo ceste v dolžini 3 kilometrov, tako bi bili tudi po tej strani sosednji republiki povezani z sodobno asfaltno cesto. V naseljih Skorišnjak in Spodnji Leskovec bodo zgradili transformatorski postaji. Seveda bodo tudi letos sofinancirali gram.oziranje krajevnih cest. Nalog je torej v izobilju, sredstev pa kot vemo nikoli ni dovolj. V krajevni skupnosti Leskovec si pomagajo s samoprispevkom, ki so ga izglasovali na referendumu leta 1980. Vsekakor zahteva razvoj haloške krajevne skupnosti mnogo dela, problemi so tu precej večji kot v rav- ninskih krajevnih skupnostih, zato pa so tudi njihovi uspehi vredni toliko večje pozornosti. jB JUTRI v GORIŠNICI PROSLAVA KRAJEVNEGA PRAZNIKA v spomin na krvave dogodke, ki so bili 4. februarja 1945 pn Toplakov! domačiji v Gorišnici, praznujejo krajani Gorišnice svoj krajevni praznik. Letos so se odločili, da bodo praznovanje krajevnega praznika združili s proslavo slovenskega kulturnega praznika-osmega februarja. Proslavo bodo pripravili v petek, 5. februarja ob 17. uri v zadružnem domu v Gorišnici. Slavnostni govor bo imel Alojz Donaj, predsednik skupščine krajevne skupnosti, v kulturnem nastopu pa bodo sodelovali učenci 0?> ,,Franc Belšak" Gorišnica ter recitatorji PD ,.Ruda Sever" Gorišnica ter operni pevec Ladko Korošec s svojimi gosti. Krajevni praznik bo potekal v znamenju delovnih uspehov v skupnosti, še posebej, ker jim je v preteklem obdobju uspelo realizirati večino prograinskih nalog. To pa jim daje določen optimizem v sprejemanju in realizaciji prihodnjih nalog. MG V KS ZAVRČ Novi vozniki kmetijskih traktorjev AMD Ptuj že več let uspe.šno izvaja izobraževalne seminarje za voznike kmetijskih traktorjev po krajevnih skupnostih s podeželja sirom ptujske občine. Na ta način želijo zmanjšati število smrtnih žrtev — traktoristov, cesarje na žalost iz leta v leto vse več. Vse več takšnih nesreč je na poljskih in gozdnih poteh, kjer sicer ni prometa. Nesrečam pa v glavnem botrujejo neznanje in neupoštevanje predpisov, pa tudi ne- pazljivost pri upravljanju traktorjev. Prejšnji leden so s podobnim seminarjem zaključili v KS Zavrč. kjer je tamkajšnje društvo upokojencev ljube/nivo odstopilo svoje prostore nekaj nad 20 slušateljem, ki so sedaj že opravili preiskus znanja. Pre- davatelj iz AMD Ptuj Stane Fricje z njihovim znanjem zadovoljen in upa. da se bodo držali pridobljenega znanja. Po uspešno opravljenem preizkusu znanja so slušatelji pridobili potrdilo za upravljanje bodisi kmetijskega traktorja, motokullivatorja. ali delovnega stroja. Prav go- tovo so tudi sami zadovoljni, saj bo odslej njihovo delo in vožnja s traktorji mnogo varnejša — seveda le, če bodo upoštevali vsa pravila. M. Ozmec Slušatelji ob zaključku seminarja v KS Zavrč, s svojim predavateljem Stanetom Fricem v sredini, (foto: KOSI) O DELOVNIH POGOJIH V NOVI TISKARNI KAJ MENIJO DELAVCI? Delavci TOZD Ptujska tiskar- na so v začetku decembra lani v rekordnem času preselili svojo proizvodnjo iz starih prostorov v Jadranski ulici, v nove prostore kartonažne tovarne ob Zagrebški cesti v Ptuju. V.sekakor je to izredno pomemben delovni us- peh, saj so novi prostori sodobno in funkcionalno urejeni. Prejšnji leden smo bili na obisku med delavci v novi tiskarni in od njih želeli zvedeli .kako se počutijo, kakšni so njihovi novi delovni pogoji? Matilda Cvetko, izlagalka: »V tiskarni sem že 21 let in mislim, da so sedanji pogoji v novi tiskarni dobri delovni pogoji. Imamo bolje urejeno družbeno prehrano, nekoliko težje pa je s prevozom na delo. Večina se vozimo z avtobusi. Za jutranjo izmeno še nekako gre, popoldan- ska pa že ima težave. Po navadi imamo gnečo, sedaj pa imamo dva stroja trenutno v remontu, tako, da še kar gre. Vedeti je namreč treba, da smo iz starih prostorov v glavnem prepeljali tudi vse stare stroje, ki pa so že precej iztrošeni.« Franc Lesjak. ofset tiskar: »V Ptujski tiskarni sem šele 4 leta, prej sem bil v Mariborski. Kar se tiče selitve v nove prostore, moram reči. da smo kljub dviga- lom in strojnim pripomočkom imeli velike fizične napore. Mar- sikaj je bilo treba prenesli na rokah. Sedaj v novih prostorih .še ni vse urejeno, kot bi moralo biti. Je precej izboljšav, na primer kar .se tiče naše kuhinje. Sedaj se vsaj namalicaš kol človek, se vsedeš in .se v miru naješ. V stari tiskarni lega ni bilo. Drugače pa sem zadovoljen, da imamo nov ofsel- ni stroj, ki je precejšen napre- dek«. Erika Mohorko. knjigoveška delavka: »Mislim, da smo sedaj v novih prostorih precej na bolj- šem. Ni več stiske, nositi nam ni treba več toliko, kot v stari tiskarni. Res pa je. da nam je vsem skupaj malo hladno, ven- dar upam. da se bo to še uredilo. Matilda Cvetko, izlagalka Upamo tudi, da bomo dobili vrnjene delne stroške prevoza na delo. Prej nismo imeli tega pro- blema, sedaj pa obstaja. Tudi z osebnimi dohodki nismo preveč zadovoljni. Lahko bi bili boljši.« Marica Osterc, knjigove.ška delavka: »Tukaj v Ptujski tiskar- ni sem že 23. leto. Zdi se. da nam ta novi objekt nudi boljše pogoje dela. Včasih nas res zebe. ker pač ni dovolj ogrevanja, drugače pa je kar prijetno. Sem doma v Ptuju in nimam problemov s prevozom na delo, ker se vozim s sodelavko. Peš bi bilo res preda- leč. Kar se tiče dela, mislim, daje bolj priročno, da je vse bolje razporejeno.« Jože Polajžer. voznik: »Jaz sem tukaj zelo zadovoljen, saj so dosti boljši pogoji za delo, kol smo jih imeli v stari tiskarni. Morda je res preveč hladno, s prehrano Franc Lesjak, tiskar smo še kar zadovoljni, le osebni dohodek bi bil lahko višji. Sem skoraj zmeraj zunaj, na terenu in mislim, da bi zato lahko prejemal večje plačilo. Drugače se v kolek- tivu zelo dobro razumemo, saj smo kot brat in sestra. Sicer pa sem tukaj od leta 1964.« Silvo Gajzer, knjigotiskar: »Vsi smo zadovoljni z novimi prostori, žal pa ugotavljamo nekaj gradbenih napak, ki jih bo treba odstraniti. Sicer sem v tiskarni od leta 1961 in sem zadovoljen tako z delom, kot s samimi pogoji, le plačo bi lahko imeli boljšo. Veste, tukaj je precej ropota in živžav je velik, človeku počasi to preseda. Kar pa se tiče osebnega standarda, je sedaj precej bolje. Sicer pa vsak ima svoj okus in okusi so različ- ni.« Edi Klasinc, ročni stavec: »Res Erika Mohorko, knjigoveška de- lavka je. da smo v- novih prostorih, vendar imam nekaj ,pT}Tpomb.. Mislim, da bomo delali v boljših pogojih le, če nam bodo vse uredili kot so obljubili. Morali bi tudi izmeriti ropot, kajti tako ne gre več naprej. Prav žalostno pa je, da nam v oddelku ročne stavnice niso postavili niti enega radiatorja, tako, da je prav hlad- no. Mislim, da bi vodstvo tozda moralo svoje obljube čim prej realizirati.« M. Ozmec Marica Osterc, knjigoveška de- lavka Jože Polajžer, voznik Silvo Gajzer, knjigotiskar Edi Klasinc, ročni stavec 1 KO ZZB BORIS ZIHERL PTUJ Uspešno delo in številčna rast Na redni volilni konferenci so se v četrtek, 28. januarja sestali borci NOV iz krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj. Iz poročila dotedanje- ga predsednika Franca Lončanča povzemamo, da je bila krajevna organizacija ZZB NOV Boris Zi- herl ustanovljena februarja 1979, takrat je štela 17 članov. V treh le- tih pa se je število članov povečalo kar na 58 ali več kot za trikrat. Vzrok je v tem, ker je bila na tem območju intenzivna usmerjena gradnja družbenih stanovanj, nekatera od teh so bila dodeljena borcem, saj v ptujski občini nadvse uspešno rešujemo stanovanjsko problematiko borcev. V domu upo- kojencev, ki stoji na obmiočju te krajevne skupnosti, je trenutno v oskrbi 10 članov ZB, ki so večino- ma starostno onemogli. Najmlajši član te organizacije je star 50 let, najstarejši pa že 95 let, poprečna starost članov je 64 let. Kljub tako visoki poprečni staro- sti pa je nad polovica članov še ved- no širše družbeno aktivnih in obe- nem nosilcev odgovornih funkcij od hišnih svetov, krajevnih družbe- nopolitičnih organizacij, v organih krajevne samouprave in delegaci- jah pa vse do dolžnosti v občini in regiji. Razprava na volilni konterenci je pokazala, da se vsi člani, tudi tisti, ki niso več neposredno nosilci posa- meznih funkcij, živo zanimajo za vse probleme in dogajanja od kra- jevne skupnosti in občine ter širše družbenopolitične skupnosti pa vse do dogajanj na mednarodnem pod- ročju. Vsa ta dogajanja borci kri- tično, vendar objektivno in politič- no pravilno ocenjujejo. To se je izražala tudi v program- ski usmeritvi, ki so jo sprejeli na konferenci. V njej so dali glavni poudarek razvijanju in utrjevanju Eridobitev narodnoosvobodilnega oja, ki se odraža v varovanju naše ustavne samoupravne družbene ureditve, v krepitvi ljudske obram- be in družbene samozaščite, uresni- čevanje kadrovske politike, vključevanje v predkongresne aktivnosti, tako Zveze komunistov kot Zveze združenj borcev in vklju- čevanje v aktivnosti v pripravah in izvedbi volitev. ,,V našem delegat- skem sistemu moramo ustvariti ta- ke odnose, da bodo delegati dikti- rali birokratom in ne obratno" je bilo poudarjeno v razpravi. Posebno skrb bodo namenjali tu- di socialni varnosti borcev. Ta skrb je predvsem naložena komisiji, ki 10 je uspešno vodila Ksenja Skra- bar in so ji člani to dolžnost zaupali še za naslednje mandatno obdobje. Imajo 7 članov ZB, ki so socialno ogroženi in prejemajo socialno po- moč od 600 do 2.000 din, stano- vanjske razmere so za vse člane ure- jene, 8 članov rabi nego na domu, ker so nepokretni, večini pa je po- trebna občasna zdravstvena pomoč in redni zdravniški pregledi, kar je zadovoljivo urejeno z ustrezno zdravstveno službo. V razpravi so izrazili tudi zahtevo po rednem in pravočasnem obveščanju o vseh pomembnejših dogajanjih in to vseh članov. Ob koncu --.o za novega predsed- nika krajevne organizacije izvohli Toneta Potočnika, za tajnika Tončko Zigmanovo, za blagajnika pa Vero Bakuničevo. Za delegata v občinski odbor ZZB NOV Ptuj pa so izvolili Franca Lončariča in Pa- niko Raj h. FF Uspešno delo delegatov krajevnih skupnosti Iz pregleda prisotnosti delegatov krajevnih skupnosti na sejah zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj povzemamo, da je bilo v dru- -gem mandatnem obdobju našega delegatskega sistema, to ie od volitev 1978 do konca lanskega leta^ skupno 43 sej zbora krajevnih skupnosti. Vseh sej so se udeležili delegati iz 6 krajevnih skupnosti, to so: Cirkulane, Heroja Lacka Rogoznica, Gorišnica, Boris Ziherl, Dušan Kve- der in Jože Potrč Ptuj. Po enkrat so manjkali delegati iz KS: Videm pri Ptuju, Polenšak in Trnovska vas. Po dvakrat so manjkah iz KS: Podlehnik, Stoperce, Juršin- ci, Markovci, Olga Megličin Tone Znidarič Ptuj. Po trikrat je manjkal delegat iz KS: Franc Osojnik, po štirikrat iz KS: Majšperk, Leskovec in Dornava, po petkrat iz KS: Dolena in Bratje Reš, po šestkrat iz KS: Hajdina, Ptujska gora in Ivan Spolenjak, sedemkrat je manjkal delegat iz KS Zavrč, po osemkrat iz KS: Destrnik in Lovrenc na Dravskem polju, po devetkrat delegat iz KS: Cirkovce in Budina Brstje. Najslabše so na seje prihajali delegati iz KS Kidričevo in Zetale, saj so izostali na 15 sejah, iz KS Vitomarci, Spuhlja in Turnišče pri Ptuju so izo- stali na 13 sejah in iz KS Grajena na 11 sejah. FF SREDIŠČE OB DRAVI MUZEJSKA SOBA O RAZVOJU NOV Na zadnji seji je občinski odbor ZZB NOV Ormož razpravljal tudi o organiziranju zbiranja zgodovinske dokumentacije za muzejsko sobo v Središču ob Dravi in za kroniko NOV. Sprejeli so ustrezni vprašalnik in be- sedilo pisma, ki so ga poslali vsem članom občinske organizacije ZZB NOV občine Ormož. V pismu je poudarjeno, da želijo ob Dnevu borca, 4. julija 1982 odpreti muzejsko sobo v Središču ob Dravi. V njej bi zbrali in izložili vso zgodovinsko vredno dokumentacijo o razvoju NOV v ormoški občini. Ker je veliko te dokumentacije — od pisnih dokumentov, predmetov in foto- grafij iz časa NOV na območju ormoške občine še pri članih ZZB NOV, so se nanie obrnili s orošnio. da to gradivo odstODiio občinskemu odboru, da bi ga izložili v muzejsk- sobi v Središču. Ce je kateri član na posamezen do- kument ali fotogratijo posebno navezan, pa bi napra^vili fotokopije teh do- kumentov oziroma kopije fotografij. Muzejska soba NOV v Središču naj bi prispevala k ohranjevanju po- dobe o NOV na območju občine Ormož, še bolj pa k prenašanju tradicij NOB na mlade rodove. Naloga je pomembna in odgovorna, ki zahteva res- no in zavestno sodelovanje vseh borcev. Člani občinskega odbora ZZB NOV Ormož so prepričani, da bodo naleteli pri vseh članih na polno razu- mevanje in sodelovanje. TEDNIK - 4. febrjr^r 1982 NAŠE KMETIJSTVO - 5 NAMEN NOVE DAVČNE POLITIKE Da bo zemlja bolje obdelana Razprava o novi davčni politiki, ki jo priprav- ljamo (seveda, kjer je bila razprava sploh orga- nizjrana), ni dala željenih rezultatov. Kmetje so o tem premalo seznanjeni, v novi davčni politiki noben kmetovalec ne vidi spodbude za svoje de- lo, v glavnem se kmetje opredeljujejo proti no- vemu načinu obdavčitve, seveda v prepričanju, da gre zgolj za željo, da bi jih finančno šc bolj obremenili. Težko je dosledno pojasniti, kako bo izgledalo obdavčevanje po novem. Zgolj be- sede, da želimo z novo davčno politiko doseči bolj smotrno obdelavo zemlje, da ne gre za večje dajatve temveč za pravičnejšo razporedi- tev davčnih bremen so seveda premalo, da bi se kmetje navdušili za novi davčni sistem. Zahte- vajo konkretne podatke, na osnovi katerih bi lahko izračunali, kakšna bo njihova nova dav- čna obremenitev. Zakaj pravzaprav pripravljamo spremembo sedanje davčne zakonodaje? Zdaj veljavni dav- čni sistem temelji na katastrskem dohodku kmetov, ima vrsto pomanjkljivosti in negativnih posledic. Katastrski dohodek namreč ne odraža kmetove dejanske ekonomske moči. Je le povprečni možni dohodek, ki ga lahko kmeto- valec doseže z obdelavo zemlje ali z živinorejo, ne zajema nadpovprečnih dohodkov, ki jih po- .sameznik lahko doseže z intenzivnejšo obdelavo zemlje. Ne upošteva tudi različnih pogojev za kmetovanje in prodajo kmetijskih proizvodov. Nekateri kmetje imajo boljše pogoje za prodajo svojega pridelka zaradi bližine trga, drugi lahko na svoji zemlji pridelajo več, ker je bila njihova zemlja z družbenimi vlaganji izboljšana. Kata- srtski dohodek pomeni uravnilovko, ki postav- lja kmetovalce na različnih kmetijskih območjih v neenakopraven položaj. Na kratko rečeno, pogoji gospodarjenja so od kmeta do kmeta različni, merila za plačevanje davka pa za vse enaka. Neenakopravnost kmetov se kaže v tem, da so sorazmerno visoko obdavčeni kmetovalci, ki dosegajo nizek dohodek, na drugi strani pa so relativno nizko obremenjeni tisti z večjih do- hodkom. Zelo malo so obremenjeni tudi tako imenovani polkmetje, ki jim delo na zemlji ne predstavlja edini vir dohodka. Polkmetje so po sedanji davčni zakonodaji celo do trikrat manj obremenjeni, kot pravi kmetje. Tudi sedanji si- stem plačevanja prispevkov za zdravstveno in starostno zavarovanje je vse večji vzrok neena- kosti. Pretežni del teh prispevkov je določen pavšal- no, ne glede na dohodek. 7ako sistem sedanje davčne politike vse bolj postaja nasprotujoč dejavnik našega družbenopolitičnega sistema, je celo v nasprotju z ustavo in je tako sprememba več kot nujna. Omeniti moramo še to, da predstavlja davek sedaj le 17 odstotkov kmetove celotne obreme- nitve. Za svojo socialno varnost namenijo sedaj 29 odstotkov, za zdravstveno varstva pa kar 46 odstotkov dajatev. To so seveda dajatve, ki jih plačuje tudi delavec v združenem delu, seveda v precej večjih zneskih. Ne smemo tudi mimo dejstva, da kmetje ne plačujejo prispevkov za otroško varstvo, kulturo, telesno kulturo, izo- braževanje in tako dalje, čeprav te ugodnosti prav tako koristijo. In kako bo po novem predlaganem davčnem sistemu? Poslej naj bi bila osnova za obdavčitev kme- tov njihov celotni dohodek. S tem bi tudi kmet- je na osnovi svojega osebnega dohodka uvelja- vili pravice in obveznosti, ki jih imajo delavci v združenem delu. Nova davčna politika ima dvo- jen namen — zaostriti odnos do kmetov, ki ze- mljo slabo ali je sploh ne obdelujejo, več pa bo- do prispevali tisti, ki s svojo kmetijsko dejavno- stjo ustvarijo večji dohodek. S tem bo odprav- ljeno načelo povprečja ali uravnilovke. Po novem se bo tudi kmetu priznal osebni rin- hodek, na osnovi tega si bo kmet zagotavljal zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Za novo davčno osnovo bo veljal ostanek čistega dohodka, ki ostane kmetu po odbitku vseh stroškov, v stroških pa so zajeta sredstva, kijih je vložil v razširitev svoje proizvodnje in druge obveznosti. Med stroške sodi tudi njegov osebni dohodek, osebni dohodek kmetice in vseh čla- nov, ki delajo na kmetiji in so na podlagi tega dela zdravstveno in starostno zavarovani. Kmetov dohodek naj bi ugotavljali po poseb- nih normativih, tehnika ugotavljanja bo precej podobna sedanjemu določanju katastrskega do- hodka. Gre torej za tako imenovani normirani dohodek. Dopolnjen katastrski način za ugota- vljanje dohodka bo upošteval pogoje gospodar- jenja na posamezni kmetiji. Normative za to bo opredelil poseben republiški zakon, ki pa bo iz- delan šele čez leto ali dve, prej seveda potemta- kem tudi ne bo mogoče uveljaviti nove davčne politike. Normativi za ugotovitev dohodka bo- do zajemali površino zemljišča, vrsto in količi- no pridelka, vsakoletne cene pridelkov, lego ze- mljišča, možnost uporabe strojev, različne možnosti za prodajo pridelkov. Upoštevana bo- do družbena vlaganja v izboljšanje kakovosti zemlje, kar daje možnost večjega dohodka. V ta način obdavčenja bodo zajeta tudi slabo obdelana ali neobdelana zemljišča. Lastniki bo- do morali plačevati davek po teh merilih tudi, Če dohodka, ki bi ga sicer lahko, zaradi slabe obdelave ne bodo dosegli. To bo spodbudilo kmetovalce k boljšemu izkoriščanju zemlje, tisti pa, ki zemlje ne bodo mogli obdelovati, jo bodo dali v najem ali jo prodali in se odločili za pre- živninsko varstvo. Drugi način odmere davka bo davek po dejan- skem dohodku. Tega bodo plačevali tisti kme- tovalci, katerih proizvodnja ni ali je v manjši meri vezana na obdelavo zemlje. Tu gre le za 2 do 3 odstotke občanov, ki pa dosegajo znatno večji dohodek kot klasični kmetje. Predvsem bodo v ta sistem obdavčitve zajeti rejci perutni- ne, pitane govedi ali prašičev, vendar le tisti, ki ne pridelajo več kot eno tretjino krme sami. Po dejanskem dohodku bodo torej obdavčeni tisti kmetje, ki se ukvarjajo s tako imenovanim ,,in- dustrijskim kmetovanjem". Osnova za odmero davka bo celoten kmetov dohodek z odbitki vseh stroškov, tudi stroškov za izboljšanje in razširitev proizvodnje. Odštel se bo tudi kmetov bruto osebni dohodek in osebni dohodek članov družjne, ki jim je to edina zaposlitev in so na tej osnovi zdravstveno in socialno zavarovani. Osebni dohodek bo znašal najmanj višino povprečnega osebnega dohodka delavca v družbenem kmetijstvu. Z novo davčno politiko bo tako utemeljen tu- di pravičnejši položaj kmetice in drugih članov kmečke družine, ki se preživljajo z obdelavo ze- mlje. Ostanek čistega dohodka po odbitku vseh navedenih stroškov bo le osnova za plačilo dav- ka. Ce bodo stroški presegli celotni dohodek, kmet čistega dohodka ne bo imel in torej davka ne bo plačal. JB, O kmetijski zakonodaji v Ormožu v ormoški občini so se temeljito pripravili na javno razpravo oizvajanju kmetijske zakono- daje in problematiki kmetijstva v občini. Po sklepu sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi. mora javna razprava odgovoriti na vprašanja uresničeva- nja zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o delovanju kmetijskih zemljišč m zasebnih kmetijskih gospodarstev ter zakona o združe- vanju kmetov. Z izvedbo razprave po krajevnih skupnostih soodgovorna predsedstva krajevne konference socialistične zveze oziroma sveta za kmetijstvt) v posameznih krajevnih skupno- stih. Člani sveta pa so sprejeli odgovornost za vodenje razprav po krajevnih skupnostih le-ti so morali tudi pripraviti uvodne razlage. Predvidoma bi naj javna razprava bila za- ključena do jutri. 5. februarja, ko je tudi rok za oddajo vseh pripomb iz javne razprave. Tega dne se bo sestal tudi svet za družbeno eko- nomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi, ki bo oblikoval skupne pripombe. Za- ključna ocena razprav pa bo služila kol podlaga za izdelavo akcijskih programov kmetijske zemljiške skupnosti, temeljne organizacije kooperantov, medobčinskega sveta SZDL Maribor in republiški konferenci socialistične zveze. Gradivo zajavno razpravo v ormoški občini so pripravili: kmetijska zemljišča skupnost, komite za družbeno planiranje obine Ormož, uprava za družbene prihodke in temeljna or- ganizacija kooperantov. Pri izvajanju kmetijske politike v občini Ormož ugotavljajo, da obstoječa zakonodaja ne zagotavlja hitrega in učinkovitega ukrepa- nja, ker nekatera določila v zakonih niso na- tančna, sami postopki pa preveč zapleteni in ne dajejo pričakovanega učinka. Ob danih ugotovitvah tako predlagajo v Ormožu, bi bilo potrebno sprejeli določene dopolnitve oziroma spremembe posameznih določil v kmetijskih zakonih. Status kmeta bi naj imel le listi občan, ki živi v kraju, kjer ima zemljišče oziroma živi v primerni oddaljenosti. Danes pa je največ zemlje v rokah tistih, kijim kmetovanje ni glavni vir dohodkov. DrugI problem je drobljenje zemljišč oziro- ma kmetij, ki nisoza.ščitene. Na podlagi zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč je občina Ormož s sprejela odlok o zaščiti kmetij in tako zaščitila 836 kmetij. Ugotovljeno pa je. da se z drobljenjem kljub odloku, še nadaljuje. Pri lem je potrebno po\cdati. daje samo dedova- nje zaščitenih kmetij nadzorovano, medtem pa so druge obliko prometa z zemljišči-proste. Ciljem agrarne politike ne sledi tudi davčna politika. MG Pet knjižic za pospeševanje kmetijstva Smo v zimskem času, ko je poleg priprav na spomladanska poljska opravila čas tudi za izobraževanje. Sodobno kmetovanje namreč zahteva vse več znanja, le z izobraženimi ljudmi bomo lahko uresničili naloge, ki so pred našim kmetijstvom. Časopisno založniško podjetje Kmečki glas je v ta namen izdalo zbirko petih knjižic, ki bi morale najti pot v sleherno kmečko družino. V njih so različni avtorji na zanimiv način opisali tako rekoč vse, kar moramo vedeti o prašičereji, ovčereji, gozdnih proizvodih, o pogodbah in dedovanju, v kmetijskem priročniku 1982 pa bo dovolj zanimivega branja za živinorejce, sadjarje, vrtnarje, mlekarje, skratka za vse, ki se kakorkoli ukvarjajo s kmetijstvom. Zbirka petih knjižic je resnično zanimivo in koristno branje, poleg tega pa zelo poceni. Za 420 dinarjev lahko omenjeno zbirko knjižnice za pospeševanje kmetijstva kupite tudi v poslovalnici Mladinske knjige v Ptuju. JB 1.000.000 km brez ,^eneralke" v petek 29. januarja sta se brata Saaadin. .šoferja hladilnika Peru- tnine Ptuj — TAM MAG 1 RUS \rnila z vožnje posebno vedrih obrazov. 26. januarja sta odpe- ljala v Beograd piščance, nato v Rumi naložila meso za Ljubljano in se končno v petek 29. zjutraj vrnila na Ptuj. Takrat pa je tudi napočil pri njunem delu najsreč- nejši trenutek. Peljala sla proti Ptuju in v Hajdini je števec pre- voženih kilometrov obrnil števil- ko en milijon. Šoferja, brata Rudi in Franc Sagadin sta torej postala prva šo- ferja pri Perutnini Ptuj. ki sta s kamionom domače proizvodnje TAM —MAGIRUS prevozila l.(X)0.000 km brez generalnega popravila stroja. Da sta to uspela je vsekakor potrebna ustrezna skrb za vozilo ter mnogo izkušenj. Teh pa jima ne manjka. Rudije začel voziti že leto 1964. v Peru- tnini pa se je zap(xslil 1. 1966. Brat Lranc je začel voziti konec leta 1967 v "Perutnini. Dosežka nista vesela le šoferja. mar\ eč ves kolektiv Perutnine, še posebej iz TOZD Transservis. L. C. Danes skupščina stanovanjske skupnosti v dela\skcni domu »Franc Kramberger« se bodo danes. 4. februarja sestali delegati skupšči- ne samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. Na dne- vnem redu imajo 7 točk. med njimi omenimo osnutek samo- upravnega sporazuma o ustano- vitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. osnutek statuta samoupravne stanovanj- ske skupnosti občine Ptuj ter planske dokumente o usmerjeni novogradnji družbenih stano- vanj, o vzdrževanju stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o fi- nančnem planu solidarnosti in skladu stanovanjskih hiš M. G. Položaj mladih kmetijcev ORMOŽ Ormoški komunisti so med svoje delovne usme- ritve med drugim zapisali, da bodo med mladimi ustvarjali ustrezen odnos do dela v kmetijstvu. Ugotavljajo, da lahko vplivajo ne samo na uvelja- vljanje družbenoekonomskih odnosov v kmetij- slvu. temveč tudi na ustreznejše poklicno usmerja- nje mladih. Že v osnovni šoli bi morali učence seznaniti s teorijo in prakso ter jih usmerjati v kmetijsko usmeritev, seveda skladno z njihovimi interesi in sposobnostmi. Mladi se še vedno premalo zavedajo pomemb- nosti izobraževanja v kmetijstvu, saj sodobno pridelovanje zahteva veliko znanja in strokovnega usposabljanja. V občinski konferenci ZKS Ormož menijo, da bi morali vplivati na organizirano družbenopolitično delo mladih kmetovalcev, po- sebno v aktivih mladih v kmetijstvu. Ti bi morali zaživeti v vsaki krajevni skupnosti ali združeni enoti, vendar ob strokovni in politični podpori temeljne organizacije kooperantov, družbenega sektorja kmetijstva, vseh družbenopolitičnih orga- nizacij. >e ziasii uo puupori zveze komunistov v krajevnih skupnostih. Aktivi bi morali v svoje delovne programe zapisati idejnopolitično in strokovno izobraževanje, skrb za ohranjanje kme- čkih običajev in poglobljeno sodelovanje kmečke in ostale mladine. Sodelovanje bi lahko poglobili z organizacijo raznih skupnih izobraževalnih semi- narjev, tekmovanj, kmečkih prireditev in podob- nim. Le tako bo moč doseči, da bodo bodoči kmeto- valci postopoma vse odločneje posegali v kvaliteten raz\oj samoupravljanja v temeljni organizaciji kooperantov in v krajevni skupnosti, da bodo sposobni uresničevali svoje interese in razreševati probleme v okviru socialistične zveze delovnih ljudi in krepiti to najširšo družbenopolitično organizacijo s svojo aktivnostjo. N. Dobljekar MIRKO KOSTANJEVEC NOVI PREDPISI O ODŠKODNINI ZARADI SPREMEMB NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ALI GOZDA (nadaljevanje in konec) DOPOLNITEV IN SPREMEMBA ODLOKA O ODŠKODNINI ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI KMETIJSKIH ZEM- UISCSO PTUJ Dočim je so Ormož svoj prejšnji odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetij.sT^ih in gozdnih zemljišč zamenjala z no\im Odlokom o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 22/81) — o katerem pa tokrat ne bom razpravljal — pa je so Ptuj svoj obstoječi Odlok (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 12/79 in 3/81) dopolnila in spremembe z Odlokom z dne 11/XI. 1981 (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 19/81). Za kakšne dopolnitve in spremembe gre? a) V 4. členu obstoječega Odloka je črtan drugi odstavek, ki seje glasil. »Za gradnjo objektov, ki se gradijo na območjih, ki se urejajo z urbanističnimi redi. se površina zemljišča potrebna za gradnjo objekta in za njeacno normalno rabo določi z lokacijsko dokumentacijo.« b) V zadnjem odstavku 4. člena pa se za besedo »konj« postavi \ejica in doda beseda »prašičev«. C)pozorim. da je ta odstavek sedaj enak drugemu odstavku 14. člena ZKZ o čemer sem že pisal zgoraj pod II. b. C) Spremenjen je 5. člen obstoječega Odloka, ki seje glasil: Od- škodnina se določi v znesKU od kv. m. zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti in sicer: — po 30.- din za njive, travnike, vrtove in hmeljišča 1 in 2. bon. razreda. — po 20.- din za njive, travnike, vrtove in hmeljišča 3. bon. razr. za ekstenzivne in plantažne sadovnjake ter pašnike 1. in 2. bon. razre- da. — po 15.- din za njive, travnike in zemljišča 4. in 5. bon. razreda ler plantaže gozdnega drevja in gozdove 1. in 2. bon. razreda za eksten- zivne in plantažne sadovnjake 3. bon. razreda, za vinograde 1. in 2. bon. razreda. — po 10.- din za vse ostale katastrske kulture in bonitetne razrede. Za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v gramozni- ce, peskolome in glinokope se odškodnina določi po določbah 1. odst. tega člena. Preden bom navedel spremenjeno oz. sedaj veljajoče besedilo 5. člena zgoraj omenjenega Odloka. Želim opozoriti, daje z oziroma na zgoraj cit. 15. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ veljala od cfrieva uveljavitve teaa zakona, toje od 23./IV. 1981 do uvefiavitve Odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe na- membnosti Kmetijskih zemljišč, toje do 28/Xl. 1981 v ptujski občini nova povišana odškodnina, katere višino pa si, glede na to. da sem zgoraj navedel vsebino 15. člena Zakona o spremembah in dopolni- t\"ah ZKZ in prvotno besedilo 5. člena obstoječega Odloka, lahko tisti, kije za lo zainteresiran sam izračuna. Sedaj veljajoče besedijo 5. člena veljajočega Odloka pa se glasi: Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišč in sicer: — po lOO^din za kmetijska obdelovalna zemljišča 1. katastrskega razreda. — 80 din za kmetijska obdelovalana zemljišča 11. katastrskega razreda. — 60 din za kmetijska obdelovalna zemljišča 111. katastrskega razreda. — 40 din za kmetijska obdelovalna zemljišča IV. katastrskega razreda. — 25 din za kmetijska obdelovalna zemljišča V. in VI. kata- strskega razreda ter za kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozdove od 1. do IV. katastrskega razreda. — 20 din za kmetijska obdelovalna zemljišča VIL do VIII. katast- rskega razreda ter za kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozdove od V. do VIll. katastrskega razreda. 111. Če primerjamo prvotno in spremenjeno besedilo 5. čl. vidimo sledeče razlike: 1. znatne razlike v višini odškodnine. Do teh Je prišlo ob upošte- vanju Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ in dogovoru skup- ščin občin o osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spre- membe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda. 2. v prvotnem besedilu so navedefie posamezne kulture zemljišč kot n. pr. njiva, travnik, vinograd itd. ter bon. razred. V sedanjem besedilu pa" so kmetijska zemljišča označena samo z označitvijo: obdelovalna in neobdelovalna ter katastrski razredi. 3. iz sedanjega besedila je kot nepotrebna izpadla določba o določitN i odškodfnme za spremembo namembnosti kmetijskega zemlji- šča v gramoznice, peskolome in glinokope. R^er p()jma kmetijsko obdelovalno in kmetijsko neobdelovalno zemljišče v (jdU)ku nista posebej opisana, se mi zdi potrebno opozoriti, da ta pojma v odloku pomenita isto kot v 3. členu ZKZ. ki se glasi: 1. Kmetijska obdelovalna zemljišča so ne glede na rabo: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, hmelji- šča in travniki. Kmetijska neobdelovalna zemljišča pa so: pašniki, barjanski ti"a\ niki. plantaže gozdnega drevja in trstična. 2. Za določanje kulture zemljišč veljajo podatki iz zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže nasprotno. Opozorim, da besed neobdelovalno kmetijsko zemljišče ne smemo zamenjati / besedami neplodno zemljišče, kot je n. pr. od vode oz. reke napla\ Ijena peščena površina ali pa z besedami neobdelano kmetijsko zemljišče. Pojem kmetijski) zemnišče. ki ga vsebuje 1. odst. 2. čleria Odloka pa je identičen s pojmom, ki ga najdemo v 2. čl. ZKZ. Opozorim še na to da določa \ 9. cl. Odloka, ki določa, da se odvaja od plačane odškodnine 5 din po kv. m. zemljišč. Zvezi vodnih skupnosti SKnenijc. ni \ skladu s sedanjim prvim odstavkom 17. čl. ZKZ. ki določa, da se mora odvajati 15 clin, IV. Ob priliki razprave koncem decembra 1981 o Zakonu o kmetij- skih zemljiščih in drugih zakonih ter predpisih s področja kmetijstva so kmetje IZ kraje\nc sTkiipnosti Hajdina (morda še kje drugje) poleg drugih opo/onl in predlogov, predlagali, da se prvi odstavek 15. čl. ZKŽ. katerega vsebino vsebuje tudi 67čl. Odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v ptujski občini in ki se glasi: Kdor izkori.šča kamen. mi\ko. gramoz, pesek in glino plača poleg odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemlji.sča še posebno odškodnino v višini 5 "i prodajne cene za kubični meter izkopanih rudnin. Ta odškodnina se odmeri na podlagi prijave, ki jo mora v roku i5 dni po preteku vsakega polletja dati fiztčna ali driiž-be- na pra\na oseba, ki izkorišča te rudiiine na SVOJEM ZHMIJISCU in za svoji; GRADBHNF POIRFBE kot n. pr. za gradnjo hleva za govedo itd. ne bi bilo potrebno plačevali še posebno odškodnino v Cišini 5 "^i prodajne cene za kubični meter izkopanih rudnin. Mislim, daje predlog glede na sedai.^c prizadevanje vse družbe, da se pomaga kmetu po\ečali kmetijsko proizvodnjo, umesten. Ni d\t)ma. da seje z uvedbo posebne odškodnine, ki je ZKZ v besedilu iz 1. 1973 ni poznal, hotelo stopiti na prste in onemttgočiti neopravičeno bogalen|c tislih kmetov in drugih občanov, ki zgoraj navedene rudnine sicer kopljejo na svojem zemljišču, nato pa jih zelo1)RAGO PRODA- jajo cirugim pravnim in fizičnim t)senam. To zakliučuiem tudi iz samega besedila 15. čl. ZKZ. ki govori o PRODAJNI CENI. Xlnenja sem. da hi lahko praksa glede na samo besedilo cit. člena, posebno pa še glede na namen, ki ga^želimo s tem predpi.som doseči, uporabljala (morda jo že uporablja) določbo o plačilu posebne od- škodnine tako kot to predlagajo kmetje, ki jih moti. da komentator Zakona o kmetijskih zemljiščih Slavko'Kocjan v.svoii knjigi »Kmetij- ska zemljišča<'. ki jo je leta 1979 izdal in zafožil ČZ Uradni list srs v L|ubljani. zaslona stališče (glej str. 78 omenjene knjige), da mora posebno odškoclnino v višini^Svn od prodajne cene zgoraj omenjenih izkopanih rudnin plačali tudi tisti, ki jih porabi zase ali jih pusti na mestu izkopa. 6 - IZ naSih krajev 4. februar 1982 - TEDNIK Dober den no bodite mi lepo pozdravljeni. Gnes ^do van tolo pismo pisen je ob kunci januara čisla narobe svei. Vunije precik toplo, snega je kumer tej ko, da se vidi, ke je beli. Najbolj so moji vnukeci Žalostni, ki so se prišli na naS Suhi breg sankat no smučat pa skoro nič snega nega. Vrag vzemi take zimske Šolske počitnice, če zemlja gola rebra kaže. Toio brezsneino vremen pa tudi za našo kmetijstvo neje nič dobrega. Zemljo, še posebno ozimine bi mogla sneina odeja pokrivali. Saj vele kak provi stori kmečki pregovor, da je sneg umetno gnojilo za tiste kmetijce, ki si nemrejo provega gnoja kupiti. Jebal ga na iglin špic, je pa resen loto umetno gnojilo zaj ie zlo droga zadeva. Na drugi stroni pa je lak, če zemlji nič ne doš, od nje tudi nemaš kaj pričakovati. Gdo le vi loto pismo šteli, de najbri ie tejko snega, ke mo ga s kolenami gazli, če mo si doj pokleknoli. Droga delegatska baza, kak pa se mi kaj na volitve priprovlate. Sle ie vse moine delegate evidentirali no kandidirali. Jaz rečen, prove Udi je treba na prova mesta postaviti. Meni so moji krajoni še en delegatski mandat zavujpali. Na sestanki so rekli: ,,Lujz ti maš dar govora no pisaja pa tudi po sestankih rad hodiš. . ." Kaj sen drugo hteja kak da sen privola, če je ie ielja ljudstva tak htela. Jaz van rečen, loti delegatski sistem je čista vredik zadeva, glih tak kak samouprovljanje, samo vsi preveč pravice iščemo na dolinosti pa pozoblamo. Ja, pa tudi fašenk se nan bliža. V nedeljo 21. februara se vsi na ptujsken korantovoji dobimo. Jaz mo v devize maskirani. Ne ven še bon marka ali dolar. Z našega Suhega brega bon friški luft izvoza. Toio soboto pa de na Ptuji tudi provo kmečko gostuvanje. Tak kak je negda v štorih cajtih bilo. Kdo sma se mija z Mico jemola, smo tri dni plesali no noreli. Svotevce so kar gor na mizah spale. Eni se je ponoči nekaj sejalo no je fort naprej ponovlala. ,, Vzemte si vzemie, miza ponuja . . .!" Te pa srečno. L UJZEK V soboto na gostijo! To soboto bodo po ptujskih ulicah spet odmevali vriski svatov, ki bodo spremljali nevesto Marijo Zuran in ženina Jožefa Hroneka na magistrat, kjer bosta sklenila zakonsko zvezo. Poročila se bosta po starih ženitovanjskih običajih Ptujskega polja. Popoldan ob 16. uri se bodo zbrali poleg neveste, ženina, staršev in ostalih sorodnikov še svati iz Markovec in Zabovec, manjkalo pa ne bo tudi Ptujčanov, ki bodo na letnem prireditvenem prostoru želeli videti, kako so nekoč potekali ti običaji. Od tam bo krenil sprevod po Krempljev!, Lackovi, Trstenjakovi ulici, čez Srbski trg in Miklošičevo ulico na Trg mladinskih delovmn brigad. Tam bodo zaplesali člani folklorne skupine iz Markovec, kopjaSi bodo metali v zrak svoja kopja, mladoporočenca pa bosta na magistratu izrekla svoj — da. Zatem se bodo svatje ob 19. uri odpravili v narodni dom, kjer bo do ranih jutranjih ur odmevala pesem. Seveda tudi tam ne bo šlo brez starih običajev, saj sta Folklorno in Turistično društvo Ptuj tako kot že dve leti poprej tudi letos poskrbeli, da bo to res prava kmečka gostija, na kateri bodo gostinci Haloškega bisera pokazali, da znajo pripravljati dobrote domače kuhinje. Torej na svidenje na gostUvanju! N. D. Koline - domači praznik loje včasih bilo res. Koline so bile pravi praznik. Zbudilo seje veliko domačih, tudi soseda. Skratka, bilo je lepo, zanimivo, pristno in šegavo. In danes? Zgubljajo koline ime domačega praznika. Zakaj? Ve- rjetneje temu kriv hiter tempo življenja, pomanjkanje časa in še mnogo drugih stvari. Pred leti, se spomnimo kako je bilo: »Že zgodaj seje vstalo. Veselo je bilo. Posebno za nas otroke. Še preden je prišel mesar, je bilo vse nared. Nakrmljena živina, nahranjene kokoši. Le mesarja smo čakali. Prišel je. Močan je navadno bil. Plečat, prileten moški in vendar poln humorja in smeha. Lepa navada se je ohranila vsaj pri nas. Še. preden smo »šli po prašiča« smo popili čaj s slivovko in tudi orehova potica ni nikoli manjkala. Sledilo je glavno dejanje. Prašičje končno bil zaklan. Takrat je spet! sledila okrepčitev in to zopet s slivovko. \ Otroci smo postajali vse bolj nestrpni! Zakaj? Ko so pračiču »v:,eli«i kožo. smo čakali na ledvice. Takrat, kot ponavadi so se nam rogali. češ,' da ima prašič le eno ledvico in tako naprej. Od začetka smo še verjeli, pa: je vseeno bil strah brez pomena. »Šest prstov« je debel »špeh«, nam je dejal mesar in leteli smo h gospodinji, da bi ji povedali novico. Samo smejala seje. Vzela je manjšo, posodo in dala kuhat ledvice. Hodili smo okrog štedilnika kot mački okrog vrele kaše. Res. lepo je bilo. Da smo bili lahkoverni lahko povem, kako smo hodili po »mero« za klobase k najbližjemu sosedu. Meni nič, tebi nič. nevedoč gremo k njemu in mu povemo po kaj smo prišli. »A tako!« pravi, »po mero ste prišli!« In nam jo je res dal. Star obroč od vinskega soda in pa liter vina. Vsi presrečni pridrvimo nazaj. Doma pa vse v smehu. Kar »pokajo« se po trebuhih. Mi pa jezni. Pa kaj zalo. Jeza nam je hitro minila. Počasi se bliža večerja. Domača juha z rezanci, hrblovina s krompirjem in hrenom, pečenka, vmes kakšen kozarec vina. čeravno že čez mero. in pa seveda dobra volja. Po večerji so se moški »spravili« kvartat in pit. ženske so se umaknile v kuhinjo in se posvetile ».svojim pogovorom«. Mi mlajši pa smo tudi marsikatero ušpičili. Lepo je bilo, še pred leti. Pesem, ki seje dolgo slišala v noč. nam je večkrat, ko smo bili še majhni, bila uspavanka in zaspali smo kar po klopeh v kuhinji ali pa v sobi. Pa danes? Čisto drugače! Pride mesar, zakolje, napravi vse po- trebno, mu plačaš, odide, pusto, nezanimivo, škoda! Pa je bilo nekoč tako lepo! Branko Zadravec ZA IZGRADNJO BOLNIŠNICE PTUJ SO DAROVALI: MARIJA MARINIČ, Sp Hajdina 29 — zahvala za uspešno operacijo 1.000 - din Janez SKRBINŠEK, Zg. Hajdina 57 1.000,- din TENIŠKI KLUB Ruj, v spomin na tragično preminulega člana INA GORUPA 500 ■ din ČLANI KLUBA UPOKOJfcNUtV l-1uj, namesto venca na grob pok. Ilovarja 1.350 - dm Vsem darovalcem iskrena hvala' SKRB ZA ČLOVEKA - DELAVCA Danes se veliko govori in piše o skrbi delavca in njegov vsestran- ski razvoj, o humanizmu o med- sebojnih odnosih v posameznih delovnih organizacijah oz. usta- novah, kjer ni prave sloge: pa naj si bo to v podjetjih ali zdravstve- nih ustanovah. Omenili želim, da je za današnjega človeka značilno, da se močno zanima zase in da končno tudi vse s tega vidika presoja. Do te usmerjetnosli da- našnje miselnosti človeka je go- tovo z ene strani vodilo močno prebujanje človekove samozave- sti ob silnem napredku znanosti in tehnike, z druge strani pa zavest, da more človek vse te pridobitve znanosti tudi zlorabiti in jih de- jansko velikokrat tudi zlorabi. Tako se v središču zanimanja za človeka zastavlja vprašanje, kako zagotoviti delavcu vsestransko možnost razvoja in kako ga nare- diti spodbudnejšega: morda bi bilo prav. če bi poskusili razumeti sprostitev njihovih sil in zmožno- sti, da bi mogel zaživeti vso pol- nost svojega življenja, da bi se mogel uresničiti kot človek, ki nosi zmožnosti kar največjega razvoja. Dalje je treba poudariti popol- no odvisnost delavca od družbe in njegovih zakonitosti, ki pa zopet slonijo na zakonitostih gospodar- stva. Delavec sicer ta razvoj po- spešuje ali pa tudi ovira, toda bi- stveno ga ne more spremeniti. Tudi v gospodarstvu in v družbe- nih odnosih.ki na njem slonijo, vlada namreč zakon dialektike, ki ga narekujejo navzoča protislo- vja. In ta železni zakon razvoja se prej ali slej vedno uveljavi. Takoje človekova svoboda dokaj omeje- na in je tem popolnejša, čim bolj človek omenjeno nujnost spozna in JO v svc)jem življenju in delu zavestno pospešuje. Pravzapravje človeka ustvarilo delo. oziroma človek sam seje po delu ustvaril in se ustvarja, posebno še. kolikor upošteva revolucionarna gibanja, iz tega pa sledi, da to delo za na- predek in korist ima le pogojno vrednost in ča.sovno veljavo, nima pa brezpogojne vrednosti in traj- ne veljave, kajti vse. na čemer sloni, je v stalnem razvoju in spreminjanju. Posluhniti bi morali neljubim dogodkom v posameznih delo- vnih organizacijah, ki nam vedno bolj prikazujejo dvosmerno mo- tivnost ljudi, predvsem velja po- udariti tam. kjer so delavci slabo obveščeni. Obveščanje ljudi za določene akcije, hkrati z ustreznimi stališči in predvsem s podatki odpraviti zaostrene situacije pri posame- znikih, oziroma množici. Vsakdo si ob določenem družbenem po- javu ustvari sodbo in mnenje, za- radi protislovnosti: v družbi, v vsakdanjem življenju v družini, v delovnih skupnostih, imamo mnogo ljudi, ki razglašajo za zveličavno le svoje lastno mnenje. Cestokrat so takšna mnenja ustrezna, pogosto pa so tudi na- pačna, zaradi česar poglabljajo množični strah. Pri raznih biro- kratskih odločanjih so ljudje pa- sivni — apatični in nemalokrat preplašeni, ker dokazujejo, da je vse skupaj zaman, da se ne da nič storili, in da je najbolje molčati. »Vendar molk ni vedno zlato.« Zalo ni čisto nič pretresljivo, da opažamo nara.ščanje napetosti, neodkritosti. kar pa ima svoj vzrok v neinformiranju. Pri nepoštenosti ne mislim na osebno okori.ščanje, temveč na napačno prikazovanje uspehov. Torej sklepanje je pri nas še vedno zapleteno dejanje, ki ima cesto- krat privzrok demokratične farse. »Od tod tudi trditev ljudi: mi bomo sklenili, vi pa boste ukrenili po svoje.« O vsem tem so potrebne informacije vseh naših krogov, in to ne zapletene s številnimi raz- delilniki. — stolpci in zapletenimi izrazi. Potrebni so čisti računi, tako da bomo spoznali svoje sla- bosti in da bomo lahko zahtevali uskladitev nekaterih protislovij. Vsi navedeni primeri potrjujejo nujnost vsestranskega informira- nja, torej sporočanja od vrha na- vzdol in sprejemanje mnenj ter predlogov od spodaj navzgor. Na tak način bomo odpravili marsi- katero napetost in v tej trenutni oblikije največja vrednost, da smo sploh spoznali potrebo po bolj konkretnem informiranju, ker bodo le na tak in podoben način delavci vsekakor bolj zadovoljni. Viktor Raj h Luknje v ormoških pločnikih Zvečer, ko je že vse mirno in tiho. ko se ljudje stiskajo v toplih stanovanjih, ob televizorjih, tu in tam kak potnik priganja samega sebe po ormoških ulicah — z na- menom, da bi čimprej prišel do- mov. Toda ob tem se lahko — nič hudega slutečemu usodno ustavi korak ... če bi stopil v luknjo. Ali bo kdo od za to odgovornih to luknjo zadelal, da bodo ljudje brez skrbi hodili po pločniku? skoraj meter globoko, bi prav gotovo potreboval pomoč in in- tenzivno zdravniško nego. Temu pravimo uradno — težja telesna poškodba. Na srečo še ni prišlo do tega. zato tudi to opozorilo, saj vendar ni treba vedno čakati tako dolgo, da se zgodi nesreča in .šele takrat se zavemo svoje malomar- nosti. Pri tem se postavlja vprašanje odgovornosti, ki je za marsikoga le na papirju, v praksi pa ne od- govarja nihče. Odgovornost, kaj je piavzaprav to? Lepa slovenska beseda, lahko tudi strah vzbuja- joča, ne le po tem, kako jo kdo izgovori, temveč bolj po tem, kako se njenega pomena kdo poslužuje. Pri tem je najpomembnejša sa- moodgovornost, zavest vsakega človeka, daje polno odgovoren za tisto kar dela, za kar je plačan, odgovornost do sočloveka in po- dobno. Ker velikokrat te odgo- vornosti ni. je otopela, bi morali organi, ki .so tudi plačani za to, da skrbijo za odgovornost drugih, tudi ukrepajo, če je treba, cesto tudi bolj budno in z večjo odgo- vornostjo opravljati svojo dol- žnost. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh KAJ DELA ZDRAVNIK To vprašanje otroci pogosto zastavljajo svojim staršem, ti pa jih prej kot ne odpravijo s kratkim odgovorom — zdravi bolne. Vendar otroci s takim odgovorom ni.so zadovoljni. V tem mesecu pa imajo vsi predšolski otroci iz ptujske občine možnost, da si ogledajo zdravnikovo delo. Letos je namreč Vzgojnovarstvena or- ganizacija Ptuj prevzela organi- zacijo zdravniških pregledov vseh predšolskih otrok, ki bodo to jesen prvič prestopili šolski prag. Zdravniške preglede, sedaj pote- kajo po ptujskih enotah, opravlja dr. Jože Udovič iz šolskega di- spanzerja ptujskega Zdravstve- nega centra. V Ptuju bo pregle- danih 358 otrok iz starejših skupin posameznih vzgojnovarstvenih enot in tistih, ki obiskujejo skraj- šano pripravo na šolo. tako ime- novano malo šolo. Vzgojiteljice so zdravnikov o- bisk izkoristile za usmerjeno za- poslitev. OlrcKi opazujejo zdra- vnika pri delu. potem pa v pogo- voru in v igri sami igrajo zdra- vnika in paciente. Tako bo v kratkem času in brez ob čakanju na zdravniški pregled običajne starševske nervoze. opravljeno zdravnikovo delo, malčkom pa ne bo več treba vpraševati, kaj dela zdravnik. N. Dobljekar Dr. Jože Udovič opravlja obvezne zdravstvene preglede predšolskih otrok v enoti VVO Ptuj v Rajčevi ulici. (foto OM) Še nekaj o 200-letnici šole v Cirkulanah Kot smo že lahko pred kratkim prebrali v časopisju, bo letos sredi junija v Cirkulanah pomembna kulturna in obenem jubilejna proslava ob 200-letnici šolstva. Kot je znano, je častni predsednik lega pripravljalnega odbora, dr. Vladimir Bračič. ki seje tudi sam pričel učili prvih črk in zlogov na tej cirkulanski šoli. To območje spada med manj razvite kraje v ptujski občini. Haloški človek je vedno bil va- jen trdega dela in življenja, zato jih je tudi mnogo odšlo v svet. za boljšim kosom kruha. Kljub temu pa se naši zdomci radi vračajo domov »tja, kjer tekla mi je zibelka. . . .« Na osnovni šoli »Maks Bračič« Cirkulane, se žal še vedno ubadajo s prostorsko stisko, ni- majo telovadnice, jedilnica in kuhinja sta pre- majhni, nimajo ustrezno velike dvorane, ki bi JO morali nujno imeti, ne samo učenci osnovne šole Cirkulane za organiziranje svojih šolskih proslav in raznih prireditev, ampak dvorano zelo pogrešamo vsi krajani Cirkulan. Že več let se sprašujem, kdaj bomo lahko položili »te- meljni kamen« za nov kulturni dom ali dom krajanov, kakorkoli bi se že pač imenoval Menim, da so nas pri tem že prehitele skoraj \se krajevne skupnosti v občini Ptuj. ki so mnogo manjše po številu prebivalcev, kot je krajevna skupnost Cirkulane. Lep. zgleden in posnemanja vreden primer je krajevna sku- pnost Stoperce. Skoraj iz nič je naredila v kratkem času nov sodoben in večnamenski dom krajanov! Tudi občinske skupščine in družbenopolitične organizacije občine Ptuj so moralno in politično odgovorne za usklajen razvoj vseh krajevnih skupnosti v občini. Upam. da še ni prepozno in da popravimo tisto, kar odlagamo že več desetletij, to je gradnja novega kulturnega doma v Cirkula- nah. Zato se vsaj sedaj ob 200-lelnici šole, z vso resnostjo spomnimo svojega dolga do genera- cij, ki so hodile v to šolo pred nami in še bolj do generacij, ki bodo novi dom tudi s pridom uporabljali v vsesplošne vzgojno izobraževalne in kulturne namene. Krajani Cirkulan, edin- stvena možnost in priložnost je, da položimo temeljni kamen za nov kulturni dom v Cirku- lanah. ob praznovanju 200-lelnice šolstva. S tem bi bil tudi dosežen in obogaten osnovni pomen praznovanja. Ivan Korenjak TEDNIK — 4. februar 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Sem Študentka likovne vzgoje na PA in bi našim bralcem rada posredovala nekaj dragocenih mnenj, rezultatov, misli in dej- stev v kiču. Se posebej zato, ker lega še nisem zasledila v Tedni- ku KAJJEKIČ"^ Kič pomeni vsako dejanje na področju umetnosti, kjer izključ- no prevlada kak neumetnostni vidik. Obstajala dve formalni kategoriji kiča — vulgarni in .skriti kic. (Kič lahko določimo z zgodovinsko noimovno analizo, ki vidi v kiču delduhovno-social- nih struktur.) VULCJARNI KIČ se od svo- jega nastanka do danes ni dosti spremenil. Pomeni: preprosto. KAJ JE KIČ? neuko oblikovanje forme, žive kričeče barve, vsesplošna razum- ljivost in ilustriranost. videz dra- gocenih materialov. Spočetka so prevladovali religiozni motivi, kasneje lovski in ljubezenski prizori. Slike, kipci, vezenine, v katerih so bili ljudje upodobljeni v »narodnih« nošah, seveda niso imele nič skupnega z resničnostjo kmečkega življenja. Zelo razširje^ ni .so bin majhni sadreni kipci, ki so zajemali motive od antike do svelovnjaških gospodičen. To so bili spomeniki, šalulje in ostali drobiž do stenskih preprog. SKRITI KlČje^el vzporedno z razvojem in širjenjem vulgarne- ga kiča. Njegova prva pojavna oblika je akademizem 19. stol. Alkademizem je po svoji naravi prikazoval lažno podobo sveta, zalo sodi v svet kiča. Najbolj seje razširil v slikarstvu z antičnimi temami in romantičnimi motivi. Njegova naslednja stopnja je socialistični realizem po letu 1945. V duhu teh idej je bilo potrebno prikazovali »pozitivne« junake socialistične graditve, za- dovoljne in nasmejane delav- ce .. . Nastal je s pozicij in namena oblasti za ohranitev moči in za manipulacijo s posa- mezniki ali masami. Najboli seje izrazil v spomeniški plastiki, pa tudi v slikarstvu in arhitekturi. Nova oblika skritega kiča, se kaže v estetiziranju in modnosti. danes. Kaže se v preskrbljnih plasteh, ki si kar praviloma delajo »vikend« hišice. bouliqui- he, so potrebni viskija in uvože- nih cigar. V teh spreskrbljenih plasteh se je rodila tudi nova oblika snobizma. Snob ni zmo- žen dojeti umetnosti, temveč le kič. Opira se na otipljive momen- te, npr. avtorsko »priznanega« oz. znanega avtorja ali novost kake likovne struje. On želi z umetnostno porabo zbujati vi- dez, da pripada bolj »kultivirani« družbeni skupini. Kič, kije temu narnenu primeren, mora imeti kultiviran, »umetniški« videz. Na nižji izobrazbeni stopnji morajo to biti originali, olja na platnu; na vi.šji stopnji pa mora biti forma starinslca. Kič torej ni nadčasovna kate- gorija, temveč je zgodovinski pojav neumetnosti industrijske družbe. RAZISKAVA s kHnično meto- do naključnih vzorcev opreme stanovanj v slovenskih mestih, predmestjih in na podeželju, nam dokaj jasno govori o razšir- jenosti kiča. V vsaki kategoriji je sodelovalo 50 naključno izbranih stanovanj. Izsledki so takile: po pregledanih 50-ih stanovanjih ima po enega ali več kosov kiča za okras stanovanja: — v mestu: 46 stanovanj, kar znaša 92 % — v predmestju: 48 stanovanj, kar znaša 96 % — na podeželju: 50 stanovanj torej 100% Navedeno opazovanje je zara- di rnajhnega števila vzorcev res, okvirno informativno. A to nam že dopušča zanesljiv .sklep, da ima večina Slovencev v stanova- njih vsai PO en primerek kiča. MNOŽIČNOST kiča je ena od značilnosti našega časa m popre- čnega posameznika in nenazad- nje ena izmed narodnih značil- nosti (saj ga najdemo pri veliki večini Sfovencev in je ena skup- nih potez slovenske kulture). BOJ PROTI KIČU zasledimo danes tako v javnosti, literaturi, kot na likovnem področju. A vendar je argument, daje kič sad slabega okusa in da ga je treba izkoreniniti, povsem nejiomem- ben. Objektivnega merila, kaj je dober in kai slab okus, ni. Pri likovnem kfču je glavni argu- ment odpor proti kicu v okusu. . NEGATIVNI UČINKI KI- ČA: Kič posameznika pasivira in ustvarja lažno podobo sveta. Je le v blago spremenjena umet- nost, oziroma pomemben pripo- moček za manipuliranje z množi- cami. Uporabljali so ga avtoritar- ni režimi, kot potrošniki družbe. V zvezi z razvojem in pome- nom kiča. se z vicfika socialistič- nih razmerij kaže koristno in smiselno delo: znanstveno razi- skati pomen kiča in ta spoznanja popularizirati. SPRAVITI V ZA- VEST NAŠEGA OBČANA. Na drugi strani pa poiskati smiselno pot za uveljavljanje podpiranje resnične umetnosti — spoznavi sveta, ustvarjanju sveta za nas — zahteva aktivno sodelovanje po- sameznikov, občana, opredelje- nega s kritičnim mišljenjem in aktivno zavestjo. Ta pa je eden izmed pogojev in ciljev razvijanja samoupravlja- nja. Jožica Antolič, Pršetinci 53. Tomaž pri Ormožu IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Po izkopavanjih S. Jenny-ja koncem prejšnjega in po razisko- vanjih Mariborskega muzejskega društva v začetku tega stoletja, je prišlo do večjega odkritja stavb, ki so imele tla prekrita z mozaiki, še ob izkopavanjih Muzejskega društva Ptuj v letu 1906 na Zgornjem Bregu. Za razliko od mozaikov odkri- tih v obeh prejšnjih akcijah, ki so imeli v mrežo geometrijskih orna- mentov vkomponirane okrogle ali pravokotne kasete z realističnimi figuralnimi upodobitvami. ,so bili tokrat odkriti mozaiki izvedeni izključno z geometrijskimi elementi (rombi, kvadrati, motiv peščene ure. vitice, pleteninast preplet). Po primerjavah s podobnimi najdbami z drugih najdišč jih lahko okvirno datiramo v čas okrog leta 200 n. št. S temi izkopavanji je Ptujsko muzejsko društvo doseglo, da najdbe niso odšle tako kot v predhodnih primerih v Štajerski deželni muzej Joanneum v Gradcu, ampak so ostale na Ptuju, kjer se danes hranijo v lapidariju Pokrajinskega muzeja. Brane Lamut Čiščenje mozaika. Izkopavanja Ptujskega muzejskega društva leta 1906 na Zgornjem Bregu. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (57) Delavka o zapostavljanju slovenščine Iz Kopra smo dobili pismo, ki ga v celoti sprejemamo med svoja sporočila. Jezikovnemu razsodišču! V zvezi z vašim javnim pozivom glede rabe slovenskega jezika imam naslednje pripombe: 1. Vsi naši govorniki Slovenci, ki nastopajo na televiziji, naj bi govorili slovensko ne glede na to, katere narodnosti je njihov sogovornik. 2. Vsi sloveiiski državljani — politiki, gospodarstveniki in drugi, ki se nam kažejo na televizijskih zaslonih drugih republik, naj govorijo slovensko. Poslušanje ,,slovenske srbohrva- ščine" je v večini primerov žalitev tako za slovenski jezik kot za hrvaški oziroma srbski. Redki so namreč tisti Slovenci, ki obvladajo hrvaški ali srbski knjižni jezik. Noben Hrvat, Srb ali pripadnik drugega jezikovnega področja ne ,,mlati" v slovenščini, kadar sodeluje v oddaji slovenske tele- vizije. Menim, da se v tem kaže tudi spoštovanje do materinščine in da ne gre samo za neobvladanje drugega jezika. 3. Vse organizacije in organi v Sloveniji bi morali v mejah naše države dopisovati v slovenščini, ne pa da opletajo s slabo srbohrvašči- no, češ da v dugih republikah slovensko ne razumejo. 4. Slovenščina srednješolske mla- dine je revna, še slabše pa je s slovenskim izražanjem mladine in otrok iz mešanih zakonov. Ti neredko govorijo v jezikovnem ,,jugokonglomeratu". O lepi slovenščini, o napisih in nazivih je veliko govoril tudi dr. Josip Vidmar, mi pa še kar naprej ostajamo hlapci. To je moje osebno mnenje, ker sem Slovenka, delavka, vendar daleč od prosvete. S spoštovanjem! V. V. Koper Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošilja- jo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, Komenskega 7, 61000 Ljubljana. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Kulturno prosvetno društvo „Jože Kerenčič" na Kogu Ze vrsto let deluje na Kogu kulturno prosvetno društvo ,,Jože Kerenčič". Čeprav prireja na leto le po eno ali dve dramski predsta- vi, moramo priznati in dati pohva- lo vsem, ki so v njem do sedaj sodelovali, ali pa kakorkoli pri- spevali, da kogovsko kulturno življenje ni zapadlo v mrtvilo, kot se to marsikje drugje opazi. Samo majhna KS; vsega nekaj nad 1500 prebivalcev, pa vendar smo željni vsakršnega kulturnega dogodka. Pohvalimo se lahko s tem, da ne mine dosti časa, ne da bi gostovala pri nas kaka kulturno umetniška skupina iz drugih KS. Ob letošnjem prazniku ob 27. decembru, torej ob 40. obletnici tragičnih dogodkov, smo priredili Potrčevo: ,,Kreflovo kmetijo". Ne bi hotel dajati nobenih ocen, vendar je bilo očitno, da je bila ta ena izmed boljših predstav našega kulturno prosvetnega društva. Pohvaliti moramo celotni ansam- bel, ki je predstavo izpeljal izredno dobro, brez večjih .spodrsljajev. ponovitev predstave je bila v nede- ljo, 24. januarja. Posebno pohvalo pa moramo dati idejnemu vodji, režiserju in glavni ženski vlogi, naši neumorni Anici Pevec in odlični predstavi Ivana Volaja. Predstavi je med drugim priso- stvoval tudi naš kogovski pesnik, naš domačin Jože Puklavec — Pril in se sam tudi pohvalno izrazil o predstavi. Premieri je prisostvo- valo skoraj 300 ljudi, kar se verje- tno že dolgo pri nas ni primerilo. Vidimo torej, da si Kogovčani želimo lepe slovenske besede, pa naj bo v prozi ali poeziji. B. Zadravec 8 - NAŠI DOPISNIKI 4. februar 1982 — TEDNIK OK ZSMS Ptuj plaketa »odličja 22. december" Hno izmed šestih plaket ..ODLICJA 22. DECEMBER", ki se podeljuje že tradicionalno ob dnevu oboroženih sil (garnizijam JLA. občinskim štabom TO, občinskim odborom ZZB NOV, občinskim konferencam ZRVS, občinskim konferencam ZSMS, na območju, kjer ni enote JLA in občinski konferenci ZSMS na območju, kjer se nahaja enota JLA), s ciljem nadaljnje krepitve in poglobljenega sodelovanja ter razvijanja in prenašanja revolucionarnih tradicij za usposabljanje in izvrševanje vseh nalog, ki jih pred nas postavlja uresničevanje koncepta SLO, je prejela OBCINSKA KONFERENCA Zveze socialistične mladine Slovenije Ptuj. V preteklem letu se je Občinska konferenca ZSMS Ptuj uspešno vključevala v prizadevanja za povečanje obrambne sposobnosti in samozaščite ter kulture na območju občine Ptuj. Aktivnosti na tem področju so uspešno usklajevali in povezovali z OK ZRVS Ptuj, OO ZZB NOV Ptuj, TO Ptuj in vojašnico Dušana Kvcdra-Tomaža Pluj. OK ZSMS je obrambno vzgojo mladine realizirala skozi številne ak- cije. Mladinke in mladinci so se množično vključevali v akcijo NNNP '81, v kateri je sodelovalo 181 osnovnih organizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti, OZD in šol (akcije seje udeležilo okrog 5000 mladih), kjer so izvajali programe glede na predpostavke določenih sredin. OO ZSMS Vitomarci, Juršinci in Polenšak, so aktivno sodelovale v vojaški vaji ,,Mura 81", 6465 mladih pohodnikov se je udeležilo ,,Pohoda po poteh revolucije" v Mostje, predstavniki OK ZSMS so se udeležili ,,Pohoda po poteh XIV. dizizije in raznih orientacijskih pohodov v organizaciji 0§ TO, OK ZRVS, OO ZZB NOV in vojašnice Dušana Kvedra-Tomaža. OO ZSMS iz šol krajevnih skupnosti in OZD so obiskovali vojašnico, kjer so bili pripravljeni razni izobraževalni programi (razstave orožja, ogled filmov, predavanja ipd.)' Rezervne starešine in vojaki so obiskovali šole, kjer so mladi imeli obrambne dneve; akcija obiskov vseh navedenih predstavnikov je bila uspešna tudi ob dnevu JLA, še posebno pa na vseh treh obrambnih dnevih ZMDA ,,Slovenske gorice '81". Sedemnajst mladink prostovoljk se je udeležilo usposabljanja v MUC Pekre pri Mariboru, pet jih je dobilo čin desetarja, ostale pa čin razvodnika. Z namenom ohranjevati tradicije NOB in le-te približevati mlademu rodu so bila organizirana razna predavanja, srečanja mladine z borci in kvizi: ,,Tito-revolucija- mir", ,,Mladost v besedi, pesmi in spretnosti", ,,Slovenske gorice v boju za svobodo" in številne druge na temo NOB, revolucije in povojne izgradnje domovine. Velik uspeh so dosegli v sodelovanju na kvizu ,,Mladost v besedi, pesmi in spretnosti", kjer so dve leti zapored osvojili 1. mesto na nivoju republike, letos pašo bili drugi v podravski regiji. OK ZSMS se je aktivno vključevala v prizadevanje za čim večje število kandidatov, ki bi se šolali v vojaških poklicah (evidentiranih 37 kandidatov, sprejetih 14), šole za rezervne vojaške starešine (sprejetih 30 mladih) in miličnike kadete (evidentiranih 44 kandidatov, sprejetih pa 13 mladincev). Mladina ptujske občine tesno sodeluje z vojaki garnizije Dušan Kveder-Tomaž Ptuj na kulturnem in športnem področju, vključevali pa so se tudi na kvizih ,,Mladost v besedi, pesmi in spretnosti", Tito- revolucija-mir" in ,,Slovenske gorice v boju za svobodo". Na to tematiko je bilo organiziranih deset kvizov, od katerih jih je pet tradicionalnih, vrstijo pa se skozi vse leto; v njih sodeluje okrog 3000 ZSMS. Precej bogata so bila kulturna srečanja med vojaki in osnovnimi organizacijami ZSMS; organiziranih je bilo 36, kjer je sodelovalo 72 mladinskih organizacij iz vseh področij KS, šol in OZD, vojaki pa so obiskali delovno organizacijo AGIS in TGA Kidričevo. Izmenjava kulturnih programov je prisotna tudi ob raznih svečanostih v garniziji, kot so svečane zaobljube novih generacij vojakov, dnevu artilerije, dnevu enote, dnevu mladosti, dnevu JLA in podobno. Vojaki so sodelovali na osmih udarniških dnevih in sicer na ZMDA SG, v Makolah, s klubom brigadirjev Franc Belšak-Tone in v krajevni skupnosti Olga Meglic. Najbolj množično je bilo sodelovanje na športnem področju (43 športnih srečanj) in sicer v malem nogometu, košarki, namiznem tenisu, šahu, streljanju z zračno puško, atletiki. V počastitev dneva mladosti se organizirajo že tradicionalna športna tekmovanja, enako pa TKS organizira tudi ob dnevu JLA. Na šestih ustnih časopisih v garniziji so sodelovali predstavniki DPO, društev, organizacij. OK ZSMS je izvedla akcijo evidentiranja mladih v enote TO, kjer so evidentirali 65 mladih in 26 le-teh sprejeli. Mladinci prostovoljci so sodelovali na tekmovanju vzhodno štajerske pokrajine ,,Gornja Radgona 81", kjer so osvojili 2. mesto. Večina OO ZSMS se aktivno vključuje v sodelovanje z OO ZRVS, rezervne starešine vabijo na obrambne dneve ali predavanja, pohode. Pristno sodelovanje je tudi z OO ZZB NOV, saj imajo borci veliko nalogo pri ohranjevanju revolucionarnih tradicij, ki se izražajo v raznih oblikah, kot so srečanja mladih in borcev ob tabornih ognjih, obiski v šolah, na raznih prireditvah. Mladina iz krajevnih skupnosti ob 8. marcu obiskujejo matere padlih partizanov. Priznanja so prejela tudi OK ZSMS Trbovlje, za krepitev obrambnih priprav, mladih, tako v občini, krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Občinski štab TO Radlje ob Dravi, Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana — Šiška, Občinska konferenca ZRVS Ljubljana-Siška in enota JLA iz Novega mesta. Tudi v bodoče želimo, da se sodelovanje med vojaki in mladino še bolj razvija in povezuje pri tem pa ne smemo pozabiti na pripadnike teritorialne obrambe, borce in rezervne starešine, da enotno organiziramo akcije, izobraževanja in prireditve tako kot doslej! ČESTITAMO! _______................................ ........^„....-Ijdp-.. POGOVOR Z BODOČIMI NOVINARJI Informiranju še vec pozornosti Prejšnji teden je zaključila s teoretičnim delom šola mladih novinarjev, ki jo je uspešno izve- del center za obveščanje in pro- pagando (COP7. pri predsedstvu občinske konference ZSMS v Ptuju. Ob zaključku predavanj smo nekaj bodočih novinarjev povabili k razgovoru in zabeležili: Jana Hvaleč, vodja ČOP: »V ptujski občini že nekaj let uspešno deluje šola mladih peres, kjer so zajeti predvsem mladi dimisniki iz osnovnih šol. V srednjih šolah pa je kljub večji aktivnosti vladala pri tem nekakšna praznina, zato smo se pri copu odločili za novi- narsko šolo v katero bi zajeli v.se mlade iz srednjih šol. krajevnih skupnosti, kmetijstva in združe- nega dela. S predavanji smo pri- čeli v začetku decembra lani. za- ključili pa konec januarja. Prija- vilo seje nad 40 slušateljev ki smo jih najprej seznanili z delovanjem delegatskega sistema in nasploh z idejno političnim izobraževa- njem. Pozneje smojih s pomočjo predavateljev seznanili z novi- narskimi zvrstmi in drugimi te- mami s področja novinarstva. Mislim, da so vsi odnesli s te .šole veliko koristnega in da bomo Anita Peklar, KS Videm nadaljevali s takšnim izobraže- vanjem tudi v prihodnje.« N/laja Butolin. osnovna organi- zacija ZSMS v KS Olga Meglic: »V to šolo me je predlagala osnovna organizacija. Misli, daje bil program izredno zanimiv in dobro pripravljen pa tudi izveden. Posamezni predavatelji so nam snov podajali zares odlično. Pre- :)ričana sem, da mi je vse to veliko coristilo in. da bom še raje dopi- sovala z v glasilo krajevne sku- pnosti, ali pa v Tednik. Uapala bi se lotiti tudi snemanja ali priprave kakšne radijske oddaje, saj .so nas seznanili prav z vsem.« Anita Peklar. OO ZSMS v KS Videm: »Za to šolo sem se odločila preddvsem zaradi tega. ker me veseli delo novinarja in se bom najverjetneje tudi odločila za ta študij. Zame je bila ta velika preizkušnja, saj sem zvedela vse dobro in slabo o tem težkem po- klicu. Zaključili smo s teoretičnim delom šole. sledijo pa Se novi- narski dnevi, v katerih bomo vso pridobljeno znanje uporabili tudi v praksi, s pisanjem prispevkov in sestavkov. Srečno Širovnik, TOZD Glini- caVTGA Kidrččevo: »Od nekdaj želim postati novinar, po tej šoli sem spoznal kaj to pravzaprav pomeni. Ni enostavno a privlač- no. Sam sem že nekajkratn napi- sal kakšen prispevek za naše gla- silo Aluminij, sedaj bom to storil še raje in še večkrat. Mislim, daje COP storil zelo dobro delo in. da bo drugo leto v tej šoli mnogo več mladih iz vseh sredin.« Srečko Širovnik, TGA Kidričevo Franc Prelog. OO ZSMS v TOZD Eleklro Ptuj: »Za obisk te .šole sem se odločil, ker vem. da vsak mlad informator želi in mora imeti tudi določeno strokovno podlago. Tako bomo lažje opra- vljali svojo nalogo. Mislim pa. da je še vedno premalo mladih, ki se zanimajo za to šolo. Obisk je bil odločno premajhen, zato bi sve- toval vsem mladim informato- rjem v osnovnih organizacijah, naj se naslednje leto udeležijo te šole v večjem števlu. Tako bodo pridobili trdno osnovno za uspe- šno delo v novinarski dejavnosti.« Drago Papler. vojak v ptujski garniziji. strokovni sodelavec no- vinarske šole: »Odkar sem vojak v Ptuju sodelujem z občinsko kon- ferenco ZSMS. Tudi pri šoli mla- Jana Hvaleč, vodja COPl Maja Butolin, iz KS Olga Meglic Franc Prelog, Elektro Ptuj dih peres in pri novinarski,šoli sem sodeloval, kolikor so mi to dopu- ščale možnosti in vojaške obve- znosti. V Kranju. Od koder sem doma. sem bil vodja COP, kjer smo predlani uspešno izvedli po- dobno šolo. Tudi tukaj v Ptuju je šola dobro potekala. Pomembno je predvsem, da smo k izobraže- vanju pritegnili vse tiste mladince. ki do sedaj skoraj niso imeli le možnosti. Ta .šola ni izobraževala le strokovno, ampak tudi idejno politično in tudi tu je prednost. Vsa predavanja smo v večini or- ganizirali sami. pridno pa so nam pomagali novinarji iz Radia in Tednika, kjer smo si ob zaključku ogledali tudi vse prostore uredni- štva in radijskega studia. Ta šola pa ni edina akcija OK ZS ZSMS Drago Papler, vojak namenjena informiranju. Ta te- den je bil regijski posvet copov- cev, katerega organizator je bil Ptuj. Ptujski center bo še ta mesec izdal izredno številko glasila Gremo na delo. sledile pa bodo še druge mladinske novinarske ak- cije, kijih vaš zavod tako spremlja sproti.« M. Ozmec Nadaljnja ureditev spominskega doma in okolice Kraj poslednjega boja legen- darnega Pohorskega bataljona Trije žeblji nad Osankarico je eden najbolj množično obiskanih spominskih obeležij NOB v SR Sloveniji, saj ga letno obišče nad sedem tisoč Slovencev, gostov iz drugih republik Jugoslavije in tudi iz zamejstva. Skrb za ureditev spominskega obeležja NOB pri Treh žebljih in muzeja NOB na Osankarici. so prevzeli mladina in borci NOB občine Slov. Bistrica in še poseb- no krajevne skupnosti Oplolnica. Posebno pozornost in pomen pri vzdrževanju in urejanju spomin- skega obeležja pa imajo tudi podpisniki družbenega dogovora o varstvu in urejanju partizan- skega Pohorja in še posebno doma na Osankarici in bolnišnice Jesen pri Šmartnem na Pohorju. Pred nedavnim se je tako na redni skup.ščini podpisnikov se- stalo večje število delegatov, saj skupščina šteje kar 50 podpisni- kov, ki so v uvodu ug(>dno ocenili dosedanja prizadevanja pri ohra- njanju in obnovi spominskih ob- eležij NOB na območju bistri- škega Pohorja. Sprejeli so tudi delovni program za letošnje leto, ki bo enako kot v preleklih letih zelo bogat. Skupno bo kar osem pomembnejših akcij. Največje bodo posvečene nadaljnji ureditvi doma na Osankarici in zgraditvi cesl na tem območju. Letos bodo postavili tudi maketo tabori.šča borcev Pohorskega bataljona. Obogatiti pa želijo tudi zunanjo podobo spominskega muzeja na Osankarici in lo z umetniško sto- ritvijo iz NOB. Skupščina podpisnikov in dru- gih udeležencev nedavnega se- stanka o zaščiti in obnovi Parti- zanskega Pohorja je bila prilo- žnost, da so načrtovana dela tudi finančno ocenili. Za ta dela bodo v letošnjem letu porabili iz združe- nih sredstev 648.344 dinarjev. Pomemben prispevek pa bo dalo tudi Gozdno gospodarstvo Ma- ribor za ureditev okolja doma kot tudi obnovo ceste. Viktor Horvat Okolje doma na Osankarici bo letos dobilo lepšo podobo. Izdali drugo številko informacij OC M K Ptuj Te dni so člani Marxističnih krožkov ptujske občine prejeli že drugo številko ,,Informacij", glasila Občinskega centra Marxističnih krožkov, naj nave- demo, da je prva izšla v decembru lanskega leta. Informacije so namenjene Marxističnim krožkom, ki razvijajo kritično mišljenje in aktiven odnos do družbenih pojavov, oziroma vsem, ki jih to področje zanima. Informacije 2. vsebujejo sestavek o mladinskem prestopništvu, o katerem je bila organizirana tudi prva javna tribuna za člane Marxističnih krožkov iz osnovnih šol, (udeležilo se je je 50 osnovnošolcev in dve mentorici), ki je v celoti uspela in zapis o punku, na čigar temo so se na javni tribuni pogovarjali člani Marxističnih krožkov Centra srednje-usmerjenega izobraževanja v Ptuju. Člani OC MK so v glasilu razpisali tekmovanje za Kidričevo bralno značko, z namenom, razvijati zanimanje za družboslovno literaturo . . . Zapisali so, da bodo bronaste Kidričeve bralne značke podelili tistim osnovnošolcem, članom Marxističnih krožkov, ki aktivno sodelujejo na javnih tribunah, za srebrno ali zlato Kidričevo bralno značko, pa bodo člani prebrali dela. ki opisujejo življenje in delo tovariša Tita, Edvarda Kardelja in drugih velikih graditeljev naše domovine. Te akcije bodo po šolah vodili mentorji, ki bodo o poteku akcije sproti poročali. Kiiieiiji za osvojitev bronaste Kidričeve bralne zna- čke za srednješolce navajajo, aktivno delovanje v krožku, na javnih tribunah ter vzgojnoizobraževal- nem procesu, predvsem na aktivno sodelovanje pri predmetih Zgodovina, Samoupravljanje s temelji marxizma, Filozifija in Sociologija. Za osvojitev srebrne in zlate Kidričeve bralne značke, pa naj bi se srenješolci v dogovori z predavatelji ,,Samoupravlja- nja s temelji marxizma" in mentorji Marxističnih krožkov, lotili branja družboslovnih tekstov in knjig naših in tujih avtorjev. V ,,Novicah " v-kratkih točkah obveščajo bralce o delu, ki je za njimi in akcijah, ki sledijo. Tako se bodo v februarju pogovarjali z mladimi v or- ganizacijah združenega dela, želijo pa tudi ocene glasila in odziva mladih, predvsem pa sodelavcev . . . Informacije 2. so pripravili Blanka Zuran, Dušan Feguš in Lilijana Ditrih, izšle pa so v ciklostil tehniki, v petdesetih izvodih. Informacije seznanjajo člane MK z delovanjem, sklepi, težavami, objavljajo razpise, obvestila, ustvarjalno kritično in objektivno komentirajo dogajanja, odločitev bodočih akcij in načrtov ter prav gotovo pripomorejo pri obveščenosti in izobraževanju svojega članstva. To pa je njihov glavni namen in njihova spodbuda za nadaljne redno izhajanje. D. Papler 107. OBČNI ZBOR GD GRADIŠČE Gasilsko društvo v Gradišču v Slovenskih go- ricah bo imelo v soboto 6. februarja v prostorih go- stilne Vogrin svoj 107. redni letni občni zbor. Na občnem zboru bodo izvolili nove organe v upravni in nadzorni odbor ter delegate v občinsko gasilsko zvezo Lenart. Najpomembnejše na občnem zboru pa bo prav gotovo sprejem novega delovnega programa za letošnje leto in finančnega načrta. O tem drugem najstarejšem gasilskem društvu v Icnarški občini še velja omeniti, da so gasilci-prosto- voljci bili vse doslej aktivni na področju humanega delovanja in da so se vključevali v vse akcije v krajevni skupnosti Gradišče in v občini. Na občnem zboru pa se bodo tudi dogovorili o dokončni dograditvi njihovega gasilskega doma, ker sedanji ne zadovoljuje potrebam. Janez Lorber Predavanja o varnosti v cestnem prometu za srednješolce v petek, 22. januarja, so člani ptujske AMZ pripravili predavanja o varnosti v cestnem prometu za vse TOZD-e v CSUI. Predavanja so imela namen opozoriti dijake na vedno večjo nevarnost v cestnem prometu in jim osvežiti znanje cestno prometnih predpisov. Predavanja so se začela že prvo šolsko uro za dijake GU§. Tretjo in četrto uro so bili na vrsti gimnazija, peto in šesto pa učenci kmetijske in kovinarske šole. Predavanje je trajalo po dve šolski uri, saj so nam člani AMZ pripravili tudi poučna filma. Dijaki CSUI pa so napravili zelo slab vtis na člane AMZ, saj so se ves čas predavanj razposajeno pogovarjali in smejali. Kljub temu, da je bil petek zadnji šolski dan pred zimskimi počitnicami, bi morali mladi upoštevati trud predavateljev, ki so predavanja pripravili. Valja Aleksič TEDNIK — 4. februar 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 ODPRTO PRVENSTVO PTUJA V JUDU Prišli so skoraj vsi najboljši člani judo kluba Drava so v nedeljo v dvorani Mladika v Ptuju izvedli uspelo in kvalitetno tek- movanje v judu — Odprto pr- venstvo Ptuja, namenili so ga dvajsetletnici delovanja kluba. Udeležba le bila množična in kvalitetna. Posamično naštevanje bi bilo preoKširno. saj je na bla- zinah v Ptuju nastonilo kar 61 tekmovalcev iz 14 klubov. To pomeni, da so tekmovalce poslali vsi slovenski judo klubi — pri- znanje več za organizatorje. Preglejmo, kateri judoisti so imeli hajveč uspeha. V kategotuji do 60 kg je zmagal Kukovec (Ši- ška) pred Kaubejem (Branik), Debefjakom (Slovenj Gradec) in Rošerjem (Titovo Velenje). Tek- movanje v kategoriji do .65 kg je dobil Oštir (Celje) pred Šenvete- rjem (Branik). Pejovnikom (Slo- venj Gradec) in Arbajterjem (Impol). Skubic (Siška) je zmagal v kategoriji do 71 ke. drugi je bil Čuš (Drava), tretji Stiileker (Bra- nik), četrti pa Hotler (Železničar). V kategoriji do 78 kg je prvo mesto osvoiil Brumec (JLAi ored Ima- movičem (Celje), Apšnerjem (Branik) in Benedikom (Triglav). Le.ščak iz Imnolaje zmagal v ka- tegoriji do 86 Kilogramov, drugi je bil Oberžan (Celje), tretji MediJ- gorac (Bežigrad), četrti pa MurKo (urava). lekmc)vanie v kategoriji do 95 kg je dfobil Kranjčic (Murska Scinota) pred N/lehom (Slovenj Gradec) in Me- saričem (Impol). V absolutni ka- tegoriji, .torej nad 95 kg. na je zmagal Spes (impol) pred klub- skim tovarišem Dragičem, Si- šmanovičem (Celje) in Herine- kom (Rače). Razen obeh težjih kategorij (do 95 kg in absolutni), kjer so manj- kali najboljši, je bila zasedba zelo močna, prišli so skoraj vsi naj- boljši slovenski judoisti. Borbe so bile zelo zanimive, kar potrjuje tudi zelo dober odziv gledalcev, kvaliteta pa za to ob- obje dokaj dobra. Kot nam je povedal trener domače članske vrste Ivan Emeršič. je bilo opaziti, da so tekmovalci sredi zadnjih priprav na republiško prvenstvo, ki bo v Tacnu. Izmed domačih tekmovalcev sta po pričakovanju največ dose- gla Čus in Murko. Torej mesti, ki precej pomenita. Ostali mlajši tekmovalci pa imajo še premalo izkušenj za vidnejše dosežke. Zraven že omenjene dvojice so rjastopili Se Požar, Slerbal in Znidarič. Pred slovenskimi judoisti je to- rej republiško prvenstvo. Pravico nastopa pa si morajo posarnezni tekmovalci izboriti na regijskih tekmovanjih. Tako čaka Ptujčane precej težka naloga, saj je ta regija najmočnejša v Sloveniji. Omeni- mo samo Impol iz Slovenske Bi- strice. Seveda pa ni rečeno, da tekmovalci J K Drava nimajo možnosti za uvrstitev na repubii- ,ško prvenstvo. Tja .se namreč ne uvrstijo le najboljši iz regij, tem- več več, odvisno od kvahtete re- gije. Naša ima zato več mest na prvenstvu. Vrnimo se še k nedeljskemu tekmovanju v počastitev obletni- ce kluba in omenimo .sodnike. Borbe so vodili Blažič. Mithans in Golubič iz Maribora ter Topolč- nik iz Slovenske Bistrice. 1. kotar Borbe so bile zelo zanimive (foto I. Preac) PRIPRAVE NOGOMETNE SELEKCIJE PTUJ il^^^^^i^s^fS w%wm'^w^%s~fy^ ifpfirvem delu tekmovanja v slovenski nogometni igi gotovo ne obeta mirnega nadaljevanja v spo- mladanskem delu. Razlogov za slabo uvrstitev je precej. Začetek sezone je, po rezultatih, obetal veliko. Vendar v nadaljevanju ni šlo. Gre zlasti za neenotnost v športno-tekmovalnem delu no- gometa v ptujski občini, posledica pa so rezultati članske selekcije. Kakorkoli že, nogomet se igra naprej, čeprav osnovna vprašania ostaiaio odprta — trdnih usmeritev nadaljnjega dela ni. Organizacijskega dela bo Se veliko, zato ne kaže odlašati. Vendar tokrat namenimo pozornost pripra- vam selekcije Ptuj na nadaljevanje tekmovanja. Vodstvu so naloge za pomlad znane, narekujeta jih položaj na lestvici in kvaliteta prikazane igre. Zato so nogometaši s pripravami začeli že v prvi polovici januarja, točneje 12. januarja. Prvi del priprav je obsegal 14 treningov, ki so jih nameni- li za takoimenovane bazične priprave, nabiranje začetne fizične moči. Igralci so pod vodstvom trenerja Ivana Zajca in njegovega pomočnika. Mira Zorčiča vadili petkrat na teden. Vadba je potekala v bližini Ptujskih toplic, na stadionu Drava in v športni dvorani Mladika. Poprečna udeležba na treningih je bila 14 igralcev, v kadru za prvo moštvo pa jih je 22. Razliko so nareko- vale službene obveznosti nekaterih igralcev. Ob- veza za posameznika pa je bila, da mora vsak te- den opraviti najmanj tri treninge od petih. In še ,,tekaška" norma za prvi del pnprav: igralci so v tem delu pretekli 100 kilometrov. V selekciji Ptuj sedaj vadijo naslednji igralci: Veselic, Simonič, Krajnčič, Malek, Steiner, Vo- grinec, Kozoderc, Radolič, Emeršič, Ceh, Cuš, Krajnc, Žgeč, Korošec, Žitnik, Kodrič, Kmetec, VVeineartner, Ivančič, Lovrenčič in Drevenšek. Ze na prvi pogled je opazno, da je v delo vključe- nih precej mladih nogometašev, največ iz mla- dinske ekipe NK Drava. Prvi del priprav so sklenili z internim nogometnim srečanjem v nedeljo 31. januarja. Razen treh so nastopili vsi igralci. Po besedah pomočnika trenerja Mirana Zorčiča, so nogome- taši vadili zavzeto in uspešno opravili s prvim de- lom. Med večjimi težavami pa je omenil mrzle slačilnice, saj so bile v nedeljo prvič ogrete. V tem tednu so pričeli z drugim delom pri- prav, ki ga bodo zraven izboljšanja telesnih spo- sobnosti namenili tehničnim in taktičnim elementom nogometne igre ter prvim uigrava- njem moštva. Zato bodo že v kratkem pričeli z odigravanjem prijateljskih srečanj, treningi pa bodo petkrat na teden. Prvo srečanje bodo no- gometaši Ptuja odigrali 14. februarja, to bo sre- čanje z ekipo iz avstrijske Lipnice. Dogovorjenih imajo 10 srečanj, med njimi bodo tekme z Mari- borom, Kovinarjem in Pragerskim. Pripravljalni del so torej v ptujski selekciji vzeli zelo resno. S takšnim nadaljevanjem bomo spomladi gotovo priča boljšim igram in ustrez- nim rezuhatom. 1. kotar Iščemo najimljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj ie v vse krajevne skupnosti ptujske občine poslala posebne vprašalnike o delu na področju športne rekreacije. V okviru Partizana Slovenije namreč teče akcija Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji. Akcija je republi- škega kot tudi občinskega značaja. V vprašalniku so zajeti splošni podatki o kra- jevni skupnosti in podatki o športnorekreativni dejavnosti. Iz njih bo razvidno celotno delo na tem področju v letu 1981. Gre za število različnih rekreativnih akcij, udeležbo po starostnih kate- gorijah in spolu. Zajete so tako delovne organi- zacije, šole kot celotna krajevna skupnost, vsa društva, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, kadri, ki delajo na tem področju, objekti in prostovolj- no delo ter vložena finančna sredstva. Skratka, gre za celovit pregled dejavnosti. Krajevne skupnosti morajo izpolnjene vpra- šalnike vrniti do 15. februarja. Neposredno od- govorni za izvedbo te naloge so v krajevni skup- nosti predsednik skupščine, predsednik odbora za športno rekreacijo ter predsednik TVD Parti- zan, v občini pa predsednik sveta za telesno kul- turo pri OK SZDL, predsednik skupščine ZTKO in predsednik skupščine Telesnokulturne skup- nosti. Vrnjene podatke bodo obdelali v občini in jih do 1. marca posredovali Partizanu Slovenije. Ta akcija ie koristna tudi v občinskem meri- lu. Ob tem, da bomo dobili najboljšo krajevno skupnost, bomo lahko ugotovili dejansko stanje na področju športne rekreacije v občini in posa- meznih krajevnih skupnostih. Iz tega pa bomo razvidne prednostne prihodnje naloge, da šport- no rekreacijo še bolj približamo delovnim lju- dem in občanom, 'kar je osnovna naloga pri množičnosti v telesnokulturni dejavnosti. I. kotari NAMIZNI TENIS Nastop na prvenstvu Zagreba Ob koncu prejšnjega tedna je bil Zagreb središče jugoslovanskega pionirskega namiznega tenisa. Kar 600 mladih igralk in igralcev iz 71 crajev in mest se je udeležilo 29. odprtega pionirskega prvenstva. Na- stopili so tudi mladi iz Namiznoteniškega kluba Petovia. Ptujčanomjeto tekmovanje v lepem spominu zlasti od lani, ko je Sonja Marinkovič med 100 mlajšimi pionirkami osvojila prvo mesto. Letos je nastopila v starejši kategoriji in lanskega uspeha ni uspela ponoviti, .saj je konkurenca zelo močna. Ptujsko zastopstvo .seje tokrat izkazalo kot ekipa. Pionirska vrsta se je namreč prebila med štiri najboljše, v polfinalu pa izgubila z zmagovalkami — igralkami Kemičarja iz Hrastnika. Med posamezniki je največ dosegla Novakova, ki je prišla do četrtega kola. 1. kotar TURNIRV^U V GORIŠNICI V počastitev praznika v praznovanja krajevnega praznika so se v Gorišnici vključili tudi člani domačega TVD Partizan. V nedeljo 31. januarja so izvedli turnir šahovskih ekip. Zmagala je Dornava pred prvo ekipo Gorišnice in Hajdino. Sledijo druga ekipa domačinov. MIP Ptuj. Moškanjci. Gerečja vas in Brunšvig. Najboljšim ekipam ,so podelili pokale in priznanja pokrovitelja -— krajevne skupnosti, članom najbolje uvrščenih ekip pa medalje. I. kotar ROKOMET Nadaljevanje dela Tri ekipe rokometnega kluba Drava, ki nastopajo v republiških ligah, nadaljujejo z vadbo. To so mladinke, mladinci in članice. V zimskem obdobju so ekipe vodile neprekinjeno, čeprav veliko manj kot običajno. Možno.sti v dvorani Mladika, ki je zasedena vsak dan od jutra do večera, so takšne, da večja intenzivnost vadbe ni bila možna. S pravim pripravljalnim obdobjem za nadaljevanje tekmovanja v spomladanskem delu prvenstva pa so v tem tednu pričele članice. Položaj na lestvici, osmo mesto med dvanajstimi ekipami, jim ne omogoča mirnega nadaljevanja. Se zlasti, ker je v pripravi nova reorganizacija tekmovalnih sistemov, ki pa še ni potrjena. Gre namreč za to, da v prihodnji sezoni ne bi bilo več l.B lig, temveč dve drugi ligi, pod vprašajem pa so tudi sedanje druge zvezne lige, oziroma medrepubliške. Ce do njih ne bo prišlo, potem se bo kar polovica ekip iz republiške lige morala preseliti v območne republiške lige. Glede na dosedanje izkušnje in dolgotrajne razprave se lahko znova primeri, da ob koncu prvenstva sistem za prihodnjo sezono še ne bo znan. Ptujčanke bodo v spomladanskem delu prvenstva svojo uvrstitev iz pr- vega dela poskušale izboljšati vsaj za dve mesti. Zato pa se je potrebno dobro pripraviti. Zraven članic, mladink in mladincev teče tudi vadba mlajših igralk in igralcev na osnovnih šolah, ki bodo po opravljeni selekciji z vadbo nadaljevali v klubskih selekcijah in se nato udeleževali turnirjev za republiško prvenstvo. To pa še ni vse, saj zaenkrat tedensko vadijo tudi člani in veterani. Delo je torej zelo obširno. V nadaljevanju pa v klubu pričakuje- jo precej težav z igriščem. Brez razsvetljave redna vadba ne bo možna, zato bo potrebno v kratkem rešiti tudi ta problem pogoj za nemoteno in kvalitetno delo. I. kotar Po programu občinske strelske zveze se je pričelo »liga tekmovanje<< med strelskimi družinami občine Ormož. Večina strelcev je pred tem vadila na urejenem strelišču v domu društev v Ormožu. Liga tekmovanje je razdeljeno na dve sku- pini: vzhodno in zahodno. V vzhodno skupino spadajo strelske družine: Središče. Miklavž. Kog. Ivanjkovci in Tovarna sladkorja Ormož; v zahodno skupino pa spadajo: Podgorci. Velika Nedelja. Tomaž. Ograd Ormož in Kovinar Ormož. Na vseh tekmovanjih tekmuje pravi- loma po 10 strelcev iz vsake družine. V ligi tekmovanja sodelujejo vse strelske družine štirikrat. Trikrat tekmujejo ločeno po skupinah. Četrto tekmovanje ali zaključni del pa je skupno za vse strelske družine. Na koncu Liga tekmovanja se seštejejo vsi krogi tekmovanj posamezne družine in se s tem ugotovi zmagovalna družina. Prvo tekmovanje vzhodne skupine je bilo v petek. 22. januarja. Udeležile so se štiri družine s po devet člani. Doseženi .so bili sledeči re- zultati: 1. Središče 3216 krogov 2. Miklavž 2844 krogov 3. T\n'arna sladkorja Ormož 2644 krogov 4. Ivanjkovci 238! krogov Prvo tekmovanje zahodne skupine je bilo v • soboto. 23. januarja. Tudi tega tekmovanja so se udeležile le štiri skupine, doseženi pa so bili sledeči rezultati: 1. Kovinar Ormož. lOtekm. 3.196 krogov 2. Podgorci. lOtekm. 2.868 krogov 3. Velika Nedelja. 10 tekm. 2.630 krogov ■ 4. Ograd Ormož. 4 tekmo. 897 krogov Liga tekmovanja se bodo nadaljevala v na- slednjih tednih, predvidoma — ob petkih za vzhodno skupino in — ob sobotah za zahodno skupino. Vsa tekmovanja so v Domu društev v Or- možu. Darko Vernik OBVESTILO Cenjene bralce iz Ormoža obveščamo, da lahko v bodoče urejajo zadeve v zvezi z naročnino Tednika, malimi oglasi, zahvalami, čestitkami in reklamami v Ormožu. Te posle bo za nas odslej opravljala SOZD Integral TOZD Turizem in Rent-a-Car Ljubljana, Poslovalnica Ormož (pri ho- telu). Upamo, da vam bomo cenjeni bralci s tem prihranili marsi- katero pot v Ptuj. Lepo vas pozdravljamo. UREDNIŠTVO Pri telovadbi šolska leta minevajo zelo hitro in kmalu bomo končali osnovno šolo. Po končanem osmem razredu se bomo poslovili drug od drugega. Želja po znanju nas bo zanesla vsakega na svojo stran. Čeprav se ne bomo več videli, pa bo v nas ostalo nekaj lepega in bogatega. Ostali bodo sDomini in orijatel jske vezi, ki nas bodo morda vezale s pismi ali z obislci. Tako se bomo še vedno spominja'! na svoja otroška leta. Tudi sama sem doživela toliko dogodkov, katerih nikoli ne bom mogla izbrisati iz spomina. Bilje lep .sončen dan. Že sama narava je bila vesela, kaj šele naša srca. Veselili smo se telovadbe. Kakor tolpa volkov smo se zapodili na igrišče. Smeh na licu in živahne kretnje so dale slutiti, da smo srečni. Tovariš nas je razdelil v skupine in tekma se je pričela. Igrali smo rokomet. Igraje bila zelo živahna. S kriki in s spodbudnimi besedami nas je tovariš še bolj razigral. Bili smo srečni in hoteli smo za vsako ceno, da ne klonemo pred nasprotnikom. Veselja je bilo kmalu konec. Stari pregovor pravi »Prezgodnje veselje ne rodi sadu.« Sošolka Mira naenkrat zakriči in plane v jok. Prime se za nogo in zaradi močnih bolečin sc začne zvijati in kričati: »Boli, boli!« Naenkrat smo se zresnili. Rdeča lica so postala bleda, oči otožne in prevzel nas je strah. Spraševali smo se » Kaj seje zgodilo?« Zbrali smo se okrog sošolke in ji hoteli pomagati. Prve besedeso bile tolažilne: »Nejoči.saj bo bolje!« Nogo smo ji imobilizirali in odnesli smo jo v razred. Bolečine so nekoliko pojenjale, a solzne oči so nam dale slutiti, daje poškodba težka. Odpeljali sojo v bolnico. Tudi mi nismo več tekali po igrišču. Odšli smo vsak na svoj dom. Pozno v noč nisem mogla zaspati. Edina misel, ki se mi je podila po glavi je bila: »Kje je sedaj Mira, kaj je z njo?« Noč je bila dolga in zame nemirna. Zjutraj sem hitro odšla v šolo in srečali smo se spet v šolskih klopeh. Tovarišica nam je povedala, daje Mira imela prelom kosti in noga je v mavcu. Hudo nam je bilo, da seje to zgodilo. V srcih pa smo trdno sklenili, da ji bomo tudi pomagali. Mirin dogodek nam bo ostal v trajnem spominu. Vedno nas bo spremljal pregovor: »Nesreča nikoli ne počiva.« RENATA VRBANCIČ. 7. a OŠ MAKSA BRAČIČA CIRKULANE Družinska zlata puščica vDragoviču Strelska družina ,,ZELJKA" Juršinci, je v soboto 30. januarja iz-i vedla družinsko strelsko tekmovanje z zračnim orožjem za družinsko j zlato puščico. Tekmovanja se je udeležilo 22 članov SD in 5 pionirjev OS j Slovenjegoriške čete Juršinci. Zlato puščico si je zasluženo priboril Alojz RauSI iz Dragoviča, ki je nastreljal 244 krogov, drugi je bil Vlado Bezjak z 241 krogi, tretji Alojz, Horvat z 235 krogi, četrti Ivan Reberc z 231 krogi, peti Darko Pavlin z; 212 krogi in šesti Zvonko Danko z 202 kroga. Tudi ostali strelci so; pokazali interes do strelskega športa, vendar so jim potrebni treningi za: boljše uvrstitve. SD pa še ima vedno v tej zvezi prostorske težave za iz- vajanje strelske aktivnosti. Vodstvo SD meni, da je strelstvo tudi ena od oblik usposabljanja delovnih ljudi in občanov za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V prihodnje bo na tem področju potrebno več sodelovanja in aktivnosti lovcev, rezervnih vojaških starešin in mladine, da bi dosegli skupni interes pri obrambni vzgoji, ki je vse bolj potrebna za obrambo domovine. Upravni odbor SD Juršinci, vabi vse svoje člane na 27. redno letno konferenco, ki bo v soboto, 13. februarja ob 17. uri v krajevni skupnosti. F. S. GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH Prvo šahovsko društvo v Gradišču v Slovenskih goricah so ustanovili prvo šahovsko društvo v lenarški občini. Danes imajo že okrog 20 članov, ki so predvsem iz Gradišča in Lenarta. Pred kratkim so se na svojem sestanku dogovorili o delovnem programu, razpravljali pa so tudi o pravilih društva, ki jih bodo na občnem zboru tudi sprejeli. V programu dela omenjajo predvsem tedenske šahovske vaje, ki bodo vsaki ponedeljek v prostorih krajevne skupnosti v Gradišču. Vsaki zadnji ponedeljek v mesecu bodo imeli medsebojna tekmovanja, kasneje pa bodo organizirali meddruštvene turnirje. Predsednik društva dr. Marjan Kancler, ki je bil med glavnimi pobudniki za ustanovitev, si prizadeva, da bi v društvu bilo vključenih čimveč mlajših šahistov, za katere pa bodo pripravili tudi krajša predavanja o šahu. O članih tega prvega šahovskega društva v občini Lenart velja poudariti, da so pričeli z resnim delom. Janez Lorber TELESNA VZGOJA IN STABILIZACIJA Pedagogi telesne vzgoje občine Ljutomer in Ormož so imeli aktiv v Ormožu na katerem so obravnavali ,,Probleme pri poučevanju telesne vzgoje in nove učne načrte". Ugotovili so, da je stanje zelo kritično v občinah, da se pedagogi srečujejo z velikimi problemi kot so pomanjkanje telovadnic, orodja in ostalih pripomočkov za izvajanje pouka telesne vzgoje. Namreč pouk izvajpio v razredih, na hodnikih ali pa v premajhni telovadnici, v kateri sta pr.šotna istočasna dva razreda različnih starosti. Kako se lahko izvaja reden pouk v takih pogojih, še težje pa je tam, kjer ravnatelji nimajo razumevanja za telesno vzgojo, ki je ne smatrajo za enakopravno osta- lim predmetom. Da bi pa stanje bilo še težje, je prišla stabilizacija, ki pritiska na tiste, ki *o za sedanje gospodarsko stanje najmanj krivi. Vpr šam se, koliko so ti otroci krivi, da je prišlo do stabilizacije, vem pa da jo občutijo in dajejo velik delež, da se stanje izboljša. S svojimi malimi rokami delajo velika dela, mi starejši, ki smo krivi za sedanje razmere se vedno ne obnašamo najbolj stabilizacijsko. Zato predlagam, da se zamislimo in stabilizacijo izvajamo tako, da otroci ne čutijo oosledic. Moramo jim omogočiti vsestranski razvoj osetinosti, ne pa ovirati strokovnih iger, katere še tako pomembno vplivajo na razvoj otroka. Ce bomo še vnaprej delali v slabih pogojih pn telesni vzgoji, bomo čez leta imeli invalide v šoli za katere bo krivo okolje, v katerem smo jih vzgajali. Mislim., da ne bo prišlo do tega, ker se bomo zavedali, da so otroci naše največje bogastvo in jim omogočili vsestranski razvoj tudi pri telesni vzgoji. _......._ .. .• .L . . _____.JU- 10 - ZA RAZVEDRILO 4. februar 1982 — TEDNIK TEDNIK — 4. februar 1982 OGLASI IN OBJAVE - 11 štirje zlati pari v Ptuju v soboto. 30. januarja je bilo na ptujskem magistratu Se posebno slovesno, saj so pred pooblaščenim delegatom skupSčine občine Ptuj in matičarjem svečano potrdili petdesetletnico skupnega življenja kar štirje pari. od tega dva iz KS Dornava. po eden pa iz KS Polenšak in Destrnik. Zlatoporočencem želimo še veliko let skupnega življenja, zdravja in medsehoinega razumevanja in jim iskreno čestitamo! Anton in Marjeta Peterčič iz Dornave 72, Anton seje rodil 19.1.1900 in je bil PTT monter, Marjeta, roj. 26. 6.1911 pa je gospodinjila in obde- lovala zemljo. V zakonu se jima Je rodilo 5 otrok, danes sta ponosna na 8 vnukov in 5 pravnukov. Foto: Langerholc Franc in Marija Kokol, Bratislavci 146 KS Polenšak, po poklicu sta kmetovalca, Franc Je bil rojen 17. 12. 1909, Marija pa 29. 3. 1912. V zakonu sta imela 8 otrok, danes pa se veselita ob 15 vnukih in 5 pravnukih. Foto: Langerholc Franc in Ivana Vršič iz Dornave 83. Franc seje rodil 7.7.1906, Ivana pa 19. 4. 1911 in je bila kmetovalka, dočim Je Franc delal v družbenem sektorju kmetijstva. V zakonu sta imela le enega otroka, danes imata tudi dva vnuka. Foto: Langerholc .Jože in Roza Letnik, Levajnci 15. Jože je rojen 13.3.1906, Roza pa 13.7. 1905, vse življenje sta se ukvarjala s kmetijstvom. V zakonu sta imela dva otroka, danes pa sta ponosna tudi na 3 vnuke. Foto: Kosi AKTIVNI ŠOFERJI IN AVTOMEHANIKI Združenje šoferjev in avtome- hanikov Ptuj združuje prek sekcij v raznih delovnih organizacijah blizu 750 članov. Lani so prazno- vali 30-letnico svojega delovanja s številnimi športnimi prireditvami in slavnostmi. Ena najbolj hu- manih akcij pa je bila. kol leta nazaj, množična krvodajalska akcija. Člani združenja so bili aktivni tudi prek svojih petih ko- misij, sestajali pa so se vsak mesec. Izvedli so tudi številne akcije v okviru sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj. Izobraževanje in vzgoja bodo- čih poklicnih voznikov poteka v okviru ZŠAM v CSUI Ptuj. pod okriljem izobraževalnega centra za poklicne voznike Ljubljana- Ježica. V preteklem letu so bili organizirani štirje oddelki, od katerih so trije že zaključeni, v njih pa je nad 150 kandidatov že pri- dobilo kvalifikacijo poklicnega voznika. Najpomembnejša dejavnost ptujskega združenja je prav go- tovo Avto šola. ki usposablja vo- 7niW(> r.izličnih kategorij. V pre- teklem lelu so tako uspešno izve- dli 13 tečajev za kategoriji) A in B s 455 kandidati. 2 lečaja za vo- znike traktorjev z 62 kandidati, za vožnjo avtobusa je opravilo izpit 70 kandidatov, za kategorijo E—C je opravilo izpit 127 kandi- datov, za kategorijo C pa kar 127 kandidatov. Ko so se člani ptujskega Zdru- ženja v soboto. 23. januarja sestali na redni letni konferenci, so lahko z zadovoljstvom ugotovili, da so bili v preteklem letu zares uspešni na vseh področjih. Tudi s slove- nsko zvezo šoferjev in avtomehanikov tesno sode- lujejo, saj je podpredsednik predsedstva slovenske zveze rld- vard Kozel, kije sicer predsednik lO ptujskega združenja. Za svojo vsestransko aktivnost je prejel od zveze visoko člansko odlikovanje, plaketo bralstva in edinstva. Na letni konferenci pa so razen tega podelili značke združenja za 10 in več letno članstvo v združenju številnih aktivnim šoferjem in aviomehanikom. M. Ozmec Na letni konferenci Z:§AM Ptuj se je v Narodnem domu zbralo prek 150 delegatov, (foto KOSI) Član IG ZŠAM Slovenije ing. Bogo Dragar izroča priznanje slovenske zveze Edvardu Kozelu. (foto KOSI) Sindikat v pripravah na volitve Delo sindikata je v tem času izredno živahno. Poleg priprav na jutrišnjo 3. konferenco slovenskih sindikatov o socialni politiki so in bo- do na dnevnem redu občni zbori osnovnih organizacij. Številne aktivnosti so potrebne tudi v pripravah na volitve. Sindikat ima prav na tem podro- čju izredno pomembno in odgovorno delo. Tega ,se zavedajo tudi na ob- činskem svetu. V ponedeljek so zato sklicali predsednike osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij sindikata ter predsednike volilnih komisij. Posvet so opravili v več skupinah ter tako od primera do primera v sodelovanju s predstavnikom občinske volilne komisije poskušali pojasni- ti vse nejasnosti, ki spremljajo priprave na temeljne kandidacijske konfe- rence, ki morajo biti končane do 10. februarja. jB Ptujski gasilci na 112. zboru v petek, 29. januarja so se v prostorih novega doma gasilcev sestali na 112. letni skupščini člani najstarejšega slovenskega gasilskega društva iz Ptuja, ki ga že nad 25 let uspešno vodi predsednik Marjan Berlič. Lani so ptujski gasilci, ki sicer sodijo med najsodobneje opremljene, sodelovali v 61 gasilskih akcijah. V glavnem v požarih, veliko pa je bilo tudi akcij druge narave. Pohvalno je, da posvečajo veliko pozornost izobraževanju svojih članov, od pionirjev, mladincev in članic, do članov in gasilskih častnikov. Več o delu članov GD Ptuj preberite v prihodnji številki Tednika, ko bomo objavili pogovor s predsednikom Marjanom Berličem. — OM IMAKRATKO IZ ORMOŽA Pri občinski konferenci v Ormožu so že pričeli z aktivnostmi v pri- pravah na letošnjo akcijo ,,NNNP 82". Podlaga za pripravo programa so izhodišča republiške konference socialistične zveze. Trenutno poteka razprava v okviru občinskih DPO, predvidevajo pa, da bo koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito še ta mesec pripravil akcijski program. V ormoški občini so zadovoljni s pripravami na volitve. Kot povsou drugod, tudi v Ormožu ugotavljajo, da pa nekatere roke prekoračujejo. Glede na to, da so s pripravami na volitve pričeli že v marcu 1981, teh odstopanj ne bi smelo biti. Svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri občinski konferenci SZDL Ormož je nosilec letošnjih srečanj žensk pobratenih ob- čin Velenja, Vrnjačke Banje, Pucareva in Ormoža. Preteklo leto so se ženske pobratenih občin sestale v Velenju. V ormoški občini tudi ugota- vljajo, da so ženske aktivne predvsem v okviru krajevnih konferenc soci- alistične zveze, vendar pa je njihova povezanost s svetom šibka. Zelo delavne so ženske pri Veliki Nedelji in v Ivanjkovcih. V družbenem planu občine Ormož je zabeleženo, da se trajno za kmetijsko proizvodnjo namenja 6650 kmetijskih površin. To je 48,9 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v občini Ormož, od tega je 5450 ha zemljišč namenjenih poljedelski proizvodnji, 1200 ha pa je vinogra- dniških površin. ČRNA KRONIKA v tednu od 25. januarja do vključno 1. februarja 1982 so miličniki postaje tnilice Ptuj in oddelkov posredovali le v treh lažjih prometnih nesrečah. Hujših poškodb ni bilo. Razen tega so zabeležili večji gozdni požar pri Zetalah ter več raznih dogodkov. V LACKOVI ULICI NAŠLI MRTVEGA v ponedeljek. I. februarja so v stanovanju v Lackovi ulici S v Ptuju našli mrtvega upokojenca Mihaela Kostanjevca. Sosedje so ga že dalj časa pogrešali, vendar ni nihče pomislil na tako tragičen konec. O tem. koliko časa je bil Kostaiijevec mrtev še nimamo podatkov, prav gotovo pa gre za \eč dni. POŽAR NA 10 HEKTARJIH v ponedeljek. 1. februarja oh M. ;OjC pij.šlo Jogozdnega požara \ kraju Čermožiše pri Želalah. Najverjetneje je začelo goreti, ker je v bližini gozda občan kuril dračje. Požar seje hipoma razširil na skoraj 10 ha gozda. Kljub hitri intervenciji dt^mačih in okoliških gasilce\. ter celo gasilcev iz Ptuja je pogorelo nad 4 ha listnatega gi)/da. nad 2 ha macesnovega in ostalega gozda. Predvide\ajo. da je maicrialne škode najmanj za "120.000 dinarjev. Zno\ a resno opozorilo \Ncm. ki neprevidni) zažigajo dračje v bli- žini gozda, odmetavajo ogorke in podobno! RODILE SO: Frančiška .lakomini. Drstelja 11 — deklico: Ida Sladnjak. Pod- gorci 8 — Milja: Verica Horvat. Hermanci 55 — Mateja: Marjeta Pišek. Sestrže 16 — Simono: Vida Kropil. Žetale 36 — deklico: Blanka Kočevar. Dravska 3. Sre- dišče — Franjo: Irena Tašner. Selška 52 — Aleksandra: Ana Toplak. Bratislavci 37 — dečka: Angela Rakuša. Obrez 73 — de- klico: Miroslava CJrah. Tržeč I/a — Anjo: Lidija Horvat. Zg. Haj- dina 201/a — dečka: Zinka Ma- jer. (jorišnica 134 — Saša: Olga Voglar. Krambergerjeva pot 12 — deklico: Mojca Poljanšek. Tru- barjeva 7 — Neno: Marija Stajn- ko. Koračice 17— Mileno: Majda Vcrlak. Stojnci 62 — dva dečka: Marija Vrbnjak. Hajdina 96 — Damjani) in Damjana: Štefanija Vičar. Strejaci 8 — dečka: Marija Cimerman. Vinski vrh 31 — Ma- tjaža: Ana Geč. Zamušani 31 — Leo: Darinka I akin. Kidričevo 15 — deklico: Dušanka Vukajlovič. Ziherlova pl. 4 — Branislavo; Anica (iorjup. Dragonja vas 12 — Natalijo: Darinka Vojsk. Canka- rje\a i6 — Ivana: Marija Hebar. Savci 47 — Igora: Angela Janže- ko\ič. Stojnci 101 — deklico: Ida Belo\ič. Kidričevo 10— Boštjana: Ema Kiscljak. (jerečja vas 107 — ■Meša: Silva Slatič. Trnovec 1 — Mojco: Marija Bezjak. Markovci 20 — dečka: Majda Karneža. Doklece 26/a - dečka: Ida Hen- lak. Ciolobova 12 — Natašo: Te- rezija Skledar. Slape 18 — Nata- šo: Milica Hebar, Zg. Ključarovci 29 — Borisa: Danica Serdinšek, Dežno l/c — dečka: Darinka Meško. Novakova 4. Ormož — Saša. POROKE: Milan Horvat. Trniče 47 in .lo- žica Perkovič. Stanošince 28: Stanko CJašparič. Trnovski vrh 18 in Dragica Began, Trnovska vas 44/a: Milan Fišer. Jelovice 20 in Marija Vrbek. Slovenska Bistrica, Kolodvorska 23: Jožef Štumber- ger. Gruškovec 39 in Ivana Emeršič. Lovrenc na Dr. polju 129. UMRLI SO: Aveust Voda. Mestni vrh 91. roj. 1925. umrl 22. jan. 1982; Te- rezija Sever. Grabe 34. roj. 1900. umrla 24. jan. 1982: Matilda (ir- lica. Dom upokojencev Muretin- ci. roj. 1913. umrla 27. jan. 1982: Silvo Kandrič. Sketova 4, Ljub- ljana, roj. 1. sept. 1981., umrl 28. jan. 1982; Genovefa Novak. Zg. Hajdina 80/a. roj. 1908. umrla 30. jan. 1982; Neža Pernat. Pletarska 2. roj. 1899. umrla 31. jan. 1982: Ivan Primožič. Kicar 13. roj. 1936. umrl 31. jan. 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnrjst RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Cololetna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen nned proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa p-^olz- v/odov.