Leto ¥11, Stev. 101 LJubljana, sreda 5. maja 1926 Poštnina pavšaiirana. Cena S Din = Uhaja ob 4. «jutr»j. aa Stane mesečno Din 15 — j za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo t Ljubljana, Knafiova ulica Stev. Telefon štev. 72, ponoči tncP Stev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpravnlStv«: LJubljana, Prešerno*« ulica it. 54, — Telefon »t. sS- iBSenUnl oddelek; Ljubljana, Preier-nova ulica št. t. — Telefon St. Podružnici: Maribor, Bai Varana ulic* it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Kačun pri postnem tek. /»vodu s LjuD-jana it. 11.84* • Praha dislo 7».iSo. Wien,Nr. 105.441. Ljubljana, 4. rnaja. G. Pašič se je odloči), da v etapah izvede svoj daljši načrt. Naletel je na prevelik odpor, da bi mogel že do jutri ali do jutri tedna razčistiti situacijo v NRS zanesljivo sebi v prilog Delikatni položaj. ki je nastal zanj radi interpelacij v Narodni skupščini, naperjenih proti njegovemu sinu, ter neštete komplikacije. ki so s tem in z drugimi vpra šanji v zvezi, mu momentano ne dovoljujejo. da bi nastopal z dosedanjo brezobzirnostjo proti vsem svojim protiv-nikom hkrati. Zato se danes zadovoljuje, da predvsem izolira in onemogoči gospoda Ljubo Jovanoviča in da morda obglavi še koga manjšega. Pobotal se je z g. Uzunovičem ter obljubil podporo njegovi vladi; gg. Ninčiču in Srški-ču odpušča vse in jima poklanja popolno zaupanje. Glavna stvar je sedaj gospodu Pašlcu, da postane jutri predsednik radikalskega parlamentarnega kluba. da obdrži za seboj enotni klub, a da ostane g. Jovanovič izven kluba in izven stranke. Ponavlja se malone isti proces, kakor pred 14 dnevi v HSS, samo s to razliko, da je Stjepanu Radiču sicer uspelo obdržati enotnost stranke, ni pa se mu posrečilo eliminirati dr. Niklča in dr. Šu-perino. G Pašič bo rešil kompaktnost stranke, a odstranil bo tudi Ljubo Jova noviča. Po dosedanjih izgledih ni dosti nade. da bi Jovanoviču sledilo večje število raciikalskih poslancev. Energično je gospod Pašič v današnji * Politiki* nagla-sil potrebo absolutne discipline in pokorščine pristašev napram šefu NRS ter jo tudi podprl s tako tehtnimi argumenti. da je skoro povsem Izključeno, da bi še kdo imel pogum upirati se njegovemu diktatu. Pozabiti ne smemo, da bi g. Pašic že na seji širšega glavnega odbora NRS vse drugače odrezal, da se ni pojavila v poslednjem trenutku od strani Jova-novičevih ljudi zakulisna intriga z zlorabo kraljevega imena. V včerajšnji «Politiki* je šef NRS tudi to vprašanje razčistil in nele na manifestanten način ugotovil svojo absolutno lojalnost napram kraljevem« domu, marveč tudi udaril z batom po glavi vse one, ki bi se eventualno tudi na jutrišnji seji radikalskega kluba hoteli posluževati intri-gantske taktike, kakor so se je na seji širšega glavnega odbora NRS. S to taktično potezo, ki je bila izvedena po principu, da je udarec najboljša obramba, si je g. Pašic pripravil za jutrišnjo sejo jako ugoden teren. Da so šance g. Jovanoviča zelo padle, dokazuje v ostalem najbolj pisava nocojšnjega Jovanovičevega glasila, ki posveča malone ves list samo obupni obrambi Ljube Jovanoviča Ce tudi se iz vrst centroma poudarja, da se bo jutri v radikalskem klubu vse lepo in mir no izteklo, je vendarle mnogo več verjetnosti. da imajo tako Pašičevi kakor Jovanovičevi pristaši prav, ko zatrjujejo, da je izmirjenje med Pašičem in Jovanovičem nemogoče. Glede na okolščine, v katerih so se rodile vlade g. Uzunoviča, ni čudno, če bo jutrišnja seja Narodne skupščine zgolj formalnega značaia. Ker sledita jutrišnjemu dnevu še dva pravoslavna praznika ali polpraznika, je verjetno, da bo vlada skušala seje za nekaj dni od-soditi. da pridobi med tem na času za odločitve, ki postanejo aktualne šele po izidu in uspehu jutrišnje seje radikalskega kluba. Nezaupanje, ki je bilo še danes vidno med tremi vladnimi skupinami. je že samo po sebi onemogočalo vsako resnejšo pripravo vlade za delo v Narodni skupščini in tako se bo vlada g. Uzunoviča predstavila Narodni skupščini brez programa in menda celo tudi brez predloga za delovni dnevni red. Med tem. ko doživlja sporazumska politika zadnje dneve svoje agonije ter se na njenih zlih posledicah tresejo sami stebri NRS, porablja SDS vsako priliko. da pojasnjuje narodu nevzdržno stanje, ki dovaja državo bolj in boli na rob propada. V času. ko se vse druge stranke v državi zvijajo v krčih, nesposobne za vsak polet in vsako pozitivno delo v prilog narodu in državi SDS vidno raste v mogočen steber, ki postaja od dne do dne večja in celo edina opora vseh trpečih in po temeljitih reformah koprnečih državljanov. Kakor so samozavestni veliki zbori voditelja SDS. Svetozaria Pribičeviča, tako samozavestno je bilo danes zborovanje glavnega odbora SDS v Beogradu. Na vse strani neodvisni in svobodni korakamo samostojni demokrati jasno in ravno pot naprej v prepričanju, da mora priti v kratkem do zmage naša vzvišena ideja in pravilnost ter doslednost naše politike. Med tem, ko se okoli nas vse trhlo in staro ruši iti propada, mi mladi vztrajamo in postajamo sila V Avstriji nas je bilo Jugosioveoov malo, a so množice drugih morale za nami. V Jugoslaviji nas je mnogo več in ni je ovire, ki bi mogla preprečiti našo zmago! Seja slavnega odbora SDS Ekspoze Sv. Pribičeviča o političnem položaju« — Spori v vladnih strankah--Uspehi SDS med narodom. — Glavni odbor odobril politiko vodstva SDS, ki mu prepušča za bodoče svobodne roke. —- Resolucije glavnega odbora SDS o nalogah političnega dela samostojnih demokratov. Beograd, 4. maja p. Danes se je vrSila v poslinsksm kltfbu SDS seja slavnega odbora SDS. Navzočih je bilo 45 članov iz vseh krajev države. Slovenijo so zastopali posl. dr. Žerjav, posi. dr. Ljudevit Pivko in dr. Kodsrraau Po rešitvi nekaterih tehničnih vprašanj je Sv. Prfbičevič v daljšem govoru naglašal, da je politika sporazuma doživela svoj popoln potom in očrta! spore v sedanjih vladnih krogih. V radikalni stranki obstojajo danes tri stroje: Pašičeva, Jo-vanovičeva, tretjo pa predstavlja vlada. Mogoč je sicer še poskus z nekolikimi kombinacijami. toda ves položaj se razvija v smeri novSb voBtev. Propaganda SDS med narodom je tmela nedvomno velik uspeh. V parlamentarnem dela se je SDS izkazala kot edino prava opozicija, ki se je odlf-kovaJa s svojim strokovajaScm ia odločnim zadržanjem, kar se je posebno poka. zalo v proračunski debati. Sv Prfbičevič napoveduje skorajšnjo krizo s:danje vlade. V svojem poročilu pa je tudi razpravljal o različna kombinacijah, do katerih bi tno-glo pri«. Svoj govor je zaključil s priporočilom da naj stranka tudi v naprej ol-ra. ni popolna svobodo postopanja na vse strani. pri čemer je treba posveCati največjo pozornost delu med narodom. Glavni odbor SDS je po poročilu Sveto-zatja Pribičeviča ter po kratki debat? odo. bril dosedanje politično delo strankin ga vodstva ter prepusti! šefu stranke in p-v stenskemu klubu popolnoma proste rke za nadaljnje vodstvo pntttfce. Popoldne se je glavni odbor ponovno sestal k razpravi o ostalih vprašanlih SDS. Beograd, 4 maja p. Na popoldanski seji glavnega odbora SDS je glavni tajnik dr. Ivan Jelavič poročal o stanju pdl'ti£n'h in strokovnih organizacij SDS. Iz poročila je razvidno, da je položaj organizacij SDS po vsej državi izvrsten m da sc močne tudi v Srbiji in v Južni Srbiji. Nato se je glavni odbor konšftuiral. Za predsednike so biH izvoljeni pos'. dr. Gr. Žerjav, predsednik beograjske Trgovske zbornice dr. Miljutin Stanojevič in cd-vetnik dr. Josip Nemec Iz Petrinja. Za glavnega tajnika je bil zope izvoljen dr. I. Jelavič. V izvrševalni odbor 12 članov so bil! izvoljeni: Miloš Savčic. indus;ri. jec iz Beograda; dr Dragutin Radišič, zdravnik iz Beograda; dr. Vlada Čorovi d, vse niči K šk i profesor iz Bengr. da; vpo-kojeni general Voja Živa nov ič iz Beo. grada; Jeremija Živ a no vi 6 ravnate'] višje pedagoške šole v Beogradu; Pavle D o b a n o v a č k i, ekonom iz Subo-tice; ter poslanci GFgorije B o ž o v i č. Juraj D e-me t rovi d Večeskv Vilder dr. Pr. viiSlav Grisogono. dr. Ljudevi; Pivko dr. Hinko K r i z m a n. Po volitvah so se razpravljala razna vprašanja stranke, gospodarstva fti sp'ošne državne politike. O blžnjih občinskih volitvah v Dalmaciji je rbširno poročal pos!. dr. Grisogono.. Iz njegovega poročila je razvidno, da doslej v Dalmaciji ni bilo n!f enega občinskega komisarja, prstaša SDS. pač pa so bili občinski komisarji doslel izključno radikali ia !e zadnje čase nekaj ra_ cfičeveev. Od SO občin v Dalmaciji je 30 srbskih, ostale pa so hrvatske. V 26 občinah je nastop!a SDS samostojno v 32 pa stepaj v Jugoslovenskem narodnem bkku. v katerem pa taa prvo besedo. V glavnem se vrši v Dalmaciji boj med SDS ia radičevti. Dr. Grisogono je v svojem poročilu navaja! rame gmpaclje, ki so v tem volilnem boia nastale radi lokalnih p?lrcb, ter se izrazil zelo optimistično o izida občinskih volitev v prid SDS. Po poročilu dr. Grl so 20 na je predlagal posl. Večeslav Vilder naslednjo resclndjo: ^Glavni odbor SDS se je sestal k svoji prvi redn! seji dne < maja v Beogradu ped predsedstvom svojega predsednika Sveto-zarja Prbideviča Po vsestranski razpravi o našfh narodnih in državnih problemih in potrebah ie ugotovil, da je SDS nastala Iz potrebe grup'ranja naro.^nTi ljudi, iočih v enaki meri Srbe, Hrvate ;n Slovence, ki jim je usrvar.rtev in obramba edia-stva naroda -ževania najrszt onejštb 5rar"©tn"ti dejanj, ki so lih zakrivale 05 ho na najvišjih mestih državne uprave In političnih sk1Jp?n. To medsebojno fbtoževanie in splošen Dolom more !? p-trdit? prav'*n-;t poI?'k SOS te cprffrič"'* n!en bo", Nedvomno naraščanje moči SDS v v*eh kn>j!h drž?v*> na en! strani in porazni .pretresliaji os to!:'h strank na drugi strani so potrdi'o za vse to. ^plnšna kriza narodne?? žvljenja ki se kaže tvd; ?e na vseh pM;ih s-x-'i?lwjr3 m zo^podsTrireui značaia tsr v hudi kriz' v katero je z3t>Ted!?>' drtava po krivd' dni sih kakor tod'- vedno ve?'e razsulo in d?-nritaJizsdJa drfa^rne tiorave z?htevsjo mitn-t "a rMrm'^ v^h nn-j. fivnrb te Mi ra irtv^s-| 'n'o p I ti v1'.. S po'!t;ko je tTfba uve-v državi red i« n^icatl k živ'lenia b'a^tne in sre*ks samonorave izrnač'"': ie treba zfkonndajo. davčno, r>!rišn'j javna bremena. p-Vi-f? konipcio' te od!-€_ no in nujno nove'ti državo k ozdravljanju nienega gos-> dar«h--a m fnstic, skrstka. dr^avn je trfba usmrriti n s n-^rred-'? o-ti 'o<-!?s!ne. ffnjpod'r^ce in ku^rate p Ufke. Glavni cs»bor SriS h prepr;čan- da se bo vrhovaa državn? pol-t?ka morala v najkrajšem časa povrnil k temeljni ids?i državnega In narodnega edinsiva. Glavni odbor izreka najtoplejšo zahvalo in priznanje vsem svojim članom, borcem in žrtvam sramotnega preganjanja, k! so hrabro vzdržali, ko je udarjal nanje naval preganjanja, in ki šs vedno hrabro vzdržujejo. Glavni odbor prepušča vodstvu in parlamentarnemu klubu, da nadaljn'eta delovanje stranke po dosedanjih smernicah, polagajoč največjo važnost na favno in odločno delovanje v skupščini in v narodu*. Glavni odbor je sprejel to resolucijo z burnim odobravanjem soglasno, nakar je bila seja zaključena. Pričetek odločilnega boja med kapi* talom in delom v Angliji Splošna stavka v polnem razmahu. — Stavkujoči cenijo svoje število na 3 milijone. — Odgoditev parlamenta. — Macdonald o resnosti položaja. biti tako nepremišljeni, da bi sc postavili v bran proti njihovim baio Šeif " London, 4. maja di Ker so se zadnja pogajanja, ki so se pričela sneči ob 21.30 med vlado in zastopniki delavstva za mirno poravnavo krize ob 23.45 Izjalovila, se je op-taočl začela napo-: vedana splošna stavka. London, 4. maja s. Od dav! stavkajo v Angliji železničarji, mornarji trgovske mornarice, cestni železničarji, šoferji avtobusov .stavci, mehaniki, kovinski in stavbni delavci, elektrotehniki in delavci v plinarnah. Nameščenci teh obratov se do sedaj stavki nisn pri-[ ključili. Listi sb Izšli le v manjšem obsegu. Prebivalstvo je zato navezano le na brezžična poročila. Število st.".v::u-jočih se ceni danes dopoldne na 3 in pol mifijuna. London, 4 maja sk. Vlada je imela dopoldne dališo sejo. nakar je sprejel kralj v avdijenci min. predsednika Eald\vina, Spodnja zborn-ca se je danes brez debate o splošni stavki odgodila. Macdonald je na konferenci delavske stranke izjavil med drugim: Sedaj se ne more storiti ničesar drugega, kakor iti naprej ter imeti potrpljenje. Ako so drogi močnejši kot mi, ne smemo netom. ^ele takrat smemo iti v postojanke. ako smo močnejši. Ne morern reči. ali bo ta boi dols ali kratek, ali se bo končal z uspehom ali pa brez uspeha. V prihodnjih dneh bn mozoev mnogo ljudi podpiralo vlado, ker bodo misJilu da je ogrožena ustava in temelji države. Ko bo Pa prenehala nevarnost in bo vzpostavljen min se bodo gotovo mnogi tisoči.obrnili proti vladi ter zahtevali naj odstopi. Glavni stavkovni odbor je izdal proglas, v katerem svari delavstvo pred nasilstvi in nemiri. London, 4. maja s. Kolodvori so zapuščeni. Na. cegtali manjkajo prevozna sredstva. Radi slabo urejenega prometa sn ceste prenapolnjene. Promet se vrši z velikimi težavami. Ustavitev vseh za življenje potrebnih obratov ie po vsej deželi popolna. Povsod so postavljene stavkovne straže. Strokovne organizacije so z uspehom stavke zelo zadovoljne in trdijo, da znaša udeležba 100 odstotkov. Do sedaj.ni izgleda, da bi se. obnovila pogajanja mied vlado in kongresom strokovnih organizacij. Položaj v Angliji v rokah vlade Uspešno itmkcijonirar;e vladnih pomožnih organizacij. — Število prostovoljcev narašča. — Deloma vzpostavljen promet. — Vladne varnostne odredbe. — Aretacija Saklatvale. i, 4. maja. s. Po uradnem brezžič- j do mogli nadalje izhajati. Vlada bo dnevno '-Slu je število prostovoljcev, ki se izdajala list pod imenom s-Bri-tisli Gazette* ,-a \/ Prebivalstvo močno podpira vlado, da bi se paralizirale posledice stavke. Tudi med dc- London aem poročilu javljajo ra delo vedno večje. V centralnem nabornem uradu se je včeraj prijavilo tiad 6000 prostovoljcev. Tudi v predmestjih in v pokrajinah ie število prostovoljcev zelo veliko. V siužbo so bili pozvani vsi spcci-jafni policijski nameščenci. V Hyde Parku se ie ustanovila centrala za razdeljevanje mleka. §e pred nočio ie bilo zgra-eno pravcato mesto barak. Najprej so zgradili urad za radio in obširno poslopje za vodstvo preskrbe z živili. Dovoz živil je normalen Najavljeni vlaki z mlekom in z ribami so redno dospeli v London. Vlada ugotavlja, da ie na razpolago dovolj živil in da je odrejeno vse potrebno za bodočnost. Iz Portsmoutha je odplulo več vojnih ladij v razne luke. da vzdržujejo red in mir. Vojaštvo je pripravljeno. Policija ie poklicala v službo vse svoje rezerve. Londoa, 4 ma;a s. Od vlade ustanovljene pomožne organizacije delujejo s polnim uspehom. Mnogoštevilni rezervisti so se brez poziva stavili na razipolago vladi. Preskrb? z elektriko, plinom in živili funkcijo-nira brezhibno. Listi so dobili navodila, naj storijo v interesu svobode tiska vse, da bo- Isvstvam samim simpatije za stavko niso splošne. Mnogo šoferjev, ki so se včeraj priključili stavki, so danes zopet prostovoljno pričeli delati. Tudi železnicam sc je posrečilo dobiti več personala. tako, da postaja promet polagoma večji. Tudi število avto busov, ki vozijo, se ie pomnožilo. Število stavkajočih se sedaj ceni samo še na nekaj čez dva milijona. London. 4. maja s. Uradna brezžična služba javlja: S pomočjo izvežlbariih prostovoljcev je mogla danes londonska' podoestna železnica deloma zopet vzpostaviti obrat. Tudi železniške družbe upajo, da bodo mogle pričeti čeprav z omejenim vendarle r. rednim prometom. V Edinbtirgu vodijo dijaki cestne železnice in avtobuse. Vse konjske dirke so bile odpovedane. London, 4. maja b. Vlada ie odredila, d:< se aretira komunistični poslanec Saklatva!« ker je nameraval imeti v Hytie Parku huj-skaioč govor. Odmev angleške stavke v Evropi Češkoslovaški rudarji izrekajo svoje simpatije. — Nemška rudarska zveza za pomoč stavkujočim. — Francoski glasovi o kritični situaciji. Pred odgoditvijo današnje seje Narodne skupščine Radi splošne zmede v vladnih strankah nameravajo po današnji formalni seji Narodno skupščino zopet za nekaj dni odgoditi. Vlada za skupščino ničesar pripravila. — Brez programa in brez cilja. Darujte za Sokolski Tabor! Beograd, 4. maja p. V vladnih krogih so ves dan zbirali sile za jutrišnji sestanek Narodne skupščine, ki utegne prinesti marsikatero presenečenje. Pred vsem so razpravljali, ali ima vlada zanesljivo večino. Vlada je poglavitno o tem kočljivem vprašanju razpravljala tudi na svoji večerni konferenci, ki ie trajala do 9. v min. predsedništvu in se jutri nadaljuje. Nekateri vladi blizu stoječi poslanci zatrjujejo, da bo vse mirno poteklo in da se brez večjih komplikacij ohrani enotnost NRS. Okolica Pašiča in Ljube Jovanoviča pa stalno trdi. da o kakem pobotanju ne more biti govora in da se je treba pripraviti na hud boj. V političnih krogih govore o pobotanju med mm. predsednikom Uzunovičem in predsednikom radikalne stranke Pašičem. To tolmačijo kot obojestransko željo, da se odpravi slab vtis, ki ga je zadnji čas naprava Uzunovič na predsednika stranke s svojim postopa-njem. Pašic se je popoldne dalj časa razgovarjal z zunanjim ministrom dr. Ninčičem, kar se tolmači kot dokaz ponovnega izraza zaupanja od strani Pašiča. Značilne so napovedi, da bo Narodna skupščina takoj po iutrišniem se- stanku zopet odsrodena za par dni, kar je verjetno, ker vlada ni še ničesar pripravila za nadaljnje seje parlamenta; čeprav je predsednik pred dobrim mesecem utemeljeval predlog za odgoditev sej do 5. maja s tem, da bodo zborovali razni odbori, zlasti zakonodaini. Odbori pa niso delali, ker je vlada tro-šila ves svoi čas z razDletanjem politične krize. Zato tudi nima srradiva za pozitivno delo ,v skupščini in bi rada sedaj v par dneh pripravila nainujneiše stvari. Problem razlastitve nemškijj knezov BerRn, 4. maja. b. Odbor državnega zbora je odklonil s 17 proti 10 glasovom zakonski načrt plebiscita glede razlastitve lastnine bivših knežjih domov brez odškodnine, pa tudi izpreminjevalne predloge demokratov in centroma. Odklonjeni zakon pride se« daj zopet pred plenum državnega zbora, ki ga bo, kakor vse kaže, najbrže tudi «dkl<* niL Zakon je treba predložiti ljudskemu glasovanju ki bo najbrže siedi junija. Dr. žsvni zbor bo potem razpravljal le o načr. tu zakona vlade, ki je sedaj pred državnim svetom. Praga, .4 tnsia. k. Zastopniki koaliratnih oenkoslovašk i h rudarjev so danes sprejeli resolucijo, ki iereka stavkajočim rudarjem odkrite simpatije ter pravi, da so čoško-altrvsSki radarji pripravljeni izvesti vse slelepe, fcj jih bodo storile merodajnp med. narodne korporacije. da poda rejo borbo na AngleSkem. Sklenjeno je bito, da se po.1-vzamejo všl potreba! koraki, da ee prepreči izvoz premoga !s češkoslovaške, ki b! ogroial borbo rudarjev na Angleškem. Essen, 4. maja d. Rudarska zveza je izdala proglas, v katerem pravi o borbi angleških radarjev: V smislu bruseljskega eKeipa, naj Tn -se za prtener borbe delavcev na Angleškem napravili mednarodni kora-ki. da se prepreči izvoz premoga v Veliko Britanijo, bo rudarska zveza storila vse, kar je v njenih močeh, da se ta sklep turti izvede. Rud,Vrta zveza je v to s vrha Ptr»->il« v stfke s sploino svežo nemških strokovnih organlzaoij m z drugimi v po. stev prihajajočimi zvenami in bo z njimi razpravljala o korakih, ti jih je storit: Toda tudi nemšV'1 radarji morajo prfsioč; ti svojim aBgT-ešrtJia tovarišem na pomoč, zlasti ako je to, kar se od njih Kabteva, tudi v njihovem lastnem interesu. Rudarska zvezB priporoča Bato, nad se zavrne vsak poskus, ako bi kdo hotel naprtiti nemškto rudarjem nadure, ki bi pripomogle k povečanju breapeseinosti v lastni državi in poslabšanja položaja angleškfh tovarišev. Nemški rudarji se tudi naprošajo, naj zavrnejo zbiralne po!e komunistične mednarodne pomoči in čafcajo pojiva za podporo vodstva nemSkih »fcrekovnSh orga. nizaeti. Dunaj, 4. maja,, k. Tajnik aocijaiist.tčDe delavske hiteroaefjooaj«, Adlesr, je ob priliki splošne stavk« v Angliji poslal mednarodni Zvezi strokovnih organizacij v Amsterdamu brzojavko, ki veji. da je aocijali-stični proietairijat vseh dežel odločno pripravljen napeti vse sHe, da mera lično ki materijelno svojo oindnarodno soli. damoet. Pari*, 4. maja. o. Francoski twfk se obširno bar! k amgleSko stavko. Glasilo splošne Delavske zveze «Le Peuple* pravi, da bo imela rudarska borba dalekoseane posledice ra Veliko Britanijo, ki ne bo mogla reševati najvažnejših povojnih gospodar. stih vprašanj. cMatin* naglasa, da bo izid rudafl^ke stavke globoko vplivaj tudi ti a ostalo za.pa.fino Evropo ,(L' Oeuvre, piše: Tudi ce se bo rešila ta krfca v najkrajšem času, se ne bo za&ajučila tragedija Anglije. Komunistični dnevnik <•!-' Humanite, ]>o zivije francoski proletarijat. naj podpre r vsemi silami angleške rudarje v njihov! .borbi. .(Gaulois» povdarja, da bo sleherni angleški državljan nudil svojo pomoč, da se isjalovi raipočeta stavka. ^Figaro^ pravi, da bo angleška stavka, aio bo deSj ča.sn trajata, utegnila imeti obžalovanja vredne posledice za Francijo. Kongres poštnih brzojavnih iu U4efo;<-skih delavcev, ki zborujejo že dva dni. je danes dopoldne »prejel resolucijo, v kater: izreka angleškim stavkujočim dela vcen svoje simpatije ter obljublja efektivno »o moč. Pariz, i. maja. s. Družba severne žete.' aice objavlja, da ne more prevzeti nobeno odgovornosti za pogiijat.ve v Anglijo, ria sti ne za poštne pakete. Tekom včerajšnjega dat je dospelo v Francijo izredno mnogo Angležev, tako d« se je moralo število rednih vlakov .meti Londonom, Calaisom Lu Parizom podvojit: Vsi vlaki imajo velike zamud«. Izbruh splošne stavke ni imel danes nikakeza vpliva na tečaj eterifnga. Odprava nizozemskega poslaništva v Vatikanu Amslerdani, 4. maja. d. Nizozemski po* slanik pri Vatikanu Nipsen tot Sevcnasi-napravT v prvi polovici maja pri Vatikanu potrebne korake, ki so potre-bni v»lcd op> stitve poslaništva pri sv. stolicL 1'otcra Iv imenovan za poslanika na Dunaju. BSK, : Cracovia 2 : 1 Beograd, 4. mtja. p. Popoldne je bi!« nimi\'a nogometna tekma med krskov.-k j «Cracovio» in Beograjskim športnim klv-bom. Izid tekme je bil 1 : 2 (0 : 0) v korist Športnemu klubu, ki je igral danc^ izredno lepo. Sedemdeseti zbor Svetozarja Pribičeviča «V politiki sc mora javno delati, ne za kulisami.» — Korupcija kot sredstvo izsiljevanja. — «Kadar si z vlado, lahko kradeš, šele kadar si proti njej, te preganjajo kot tatu in lopova.* Beograd, 4. maja Izven določenega programa je posl. Sv. Pribičeviče na poti iz Novega Sada v Novi Bečej včeraj ob 11. dop. govoril množici ljudstva v Čurugu, kjer se je zbralo nad 2000 ljudi, ki so prišli k pozdravu voditelja SDS. Ob 3. popoldne pa je govoril Sv. Pribičevič na svojem 70. shodu v Novem Bečeju, ki se ga je udeležilo nad 6000 ljudi. Govoreč o politični situaciji je Sv. Pribičevič opozarjal, da radikali niso pristali, da bi se na Radičevo zahtevo vrgla iz vlade dr. Nikič in dr. Superi-na. češ da bi bilo to nemoralno in nepošteno. Pred letom dni pa se jim ni zdelo nemoralno in nepošteno razbiti Narodni blok radikalov in samostojnih demokratov, dasi jim tedaj ni bilo treba žrtvovati šefa stranke Pašiča, kakor so ga morali sedaj. Radikalna stranka je dovolila, da je Radič vrgel iz vlade njihovega vodjo, ni pa dovolila, da se odsečejo radičevski repi. Tak je torej položaj v katerem se nahaja radikalna stranka. Culi smo obtožbe ministra Krste Mi-letiča proti aktivnim ministrom, da .so v agitaciji proti Pašiču zlorabljali kraljevo ime. V politiki je absolutno nedovoljeno, posluževati se takih sredstev. Da se radikalni ministri v političnem boiu sklicujejo na krailjevo osebo, ni ničesar novega. Ko so radikali sklepali sporazum z radičevci. so se v svojih šepetih tudi sklicevali na to. da bi ne prekinili svojih zvez s Sv. Pribičevičem, ako bi tega kralj ne želel. Tudi njemu je rekel neki aktivni minister, da ga ne bi tedaj zapustili, ako bi ne bilo pritiska z najvišjega mesta. To je strašen pojav, kakršnih ne sme biti v parlamentarnih režimih. Ministri morajo nositi svojo poln« odgovornost za svoja dela, pa tudi za vse vladarjeve čine, ne smejo pa svojih ničvredno-sti skrivati za kraljevo osebo. V politiki se mora javno delati, ne pa za kulisami. Dr. Ninčič vodi že dolgo naso zunanjo politiko, ki je pokazala, da ni svobodna. da nima dofočene in prave sme- ri in da ne odgovarja ponosu naroda. Da je to res, dokazuje tudi njegova bojazen pred kontroU naroda nad zunanjo politiko. Ko se je zahtevalo osnovanja parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, kakršnega imajo vse napredne demokratske države, zunanji minister dr. Ninčič tega ni dovolil. Sv. Pribičevič je za tem govoril o pojavih korupcije v našem javnem življenju in naglašal kot najžalostnejše dejstvo, da se zaradi njih nihče rasno ne razburja. Nasprotno se korupcija uporablja v boju med vladnimi strankami kot sredstvo izsiljevanja. Ko je došlo do spora z Radičem in se je sestavila vlada samo z dr. Ninčičem in dr. Šuperino, so radikalni ministri pričeli objavljati dokumente o radičevski korupciji in napovedovali nove, ako bi se Radič s svojimi tovariši ne pokoril. Radič se je moral ukloniti in objavljanje dokumentov je bilo ustavljen,-, brez ozira na to. da ie opsoval vse radikalne prvake in da je imenoval Nikida za že-parja. Pristati ie moral celo na to. da sede njegovi ožji prijatelji v vladi skupno z istim dr. Nikičem in dr. Šuperino in da je moral sam ostati izven vlade. T* polivka izsiljevanja me<* dvema k*aliran'ma s+ran^ama v v!*dl nošenja. da moreš tudi krast1. ce si z vlado. šele kad^r *l proti njej, te preganjajo kot tata In lorrva. Izvajanja Sv. Pribičeviča ie množica sprejela z velikim odobravanjem. Beograd, 4. maja. p. Skupščine Sv. Pribičeviča v gornjem Banatu so izzvale v beo grajskih političnih krogih pozornost, med radikali pa veliko razburjenje. Zlasti ie radikale iznenacfila velika udeležba na zborovanjih . Nenavadno ostra Izvajanja Sv. Pribičeviča dokazujejo, da se z nJim ta njegovo stranko kot rezervo za radikale ne more računati in ravno zaradi tega povzročajo uspehi Sv. Pribičeviča velike skrbi med ra. dikali, ki so v zadnjem času že pričeli ml-slltl da bi po polomu politike sporazuma moglo priti do nekakšnega sodelovanja s samostojnimi demokrati. -83- Pašič o nujnosti discipline v radikalni stranki in o dinastiji «Čuvajno dinastijo in kralja Aleksandra kakor zenico svojega očesal» — Nr. Ninčič in dr. Srskič uživata Pašičevo zaupanje. Kako bo z Maksimovičem? na čuvarja ustave. Meni so vrlo dobro znat ne vse visoke vrline, ki dičijo našegp ple> menit ega in vzvišenega kralja Aleksandra. Beograd, 4. maja. Intervju z g. Pašičem, ki ga pri* aaša današnja «Politika», in ki je radi posameznih markantnih pov« darkov vzbudil najživahnejše ko* mentarje v vseh beograjskih kro« gih, je potekel, kakor sledi: — Gospod predsednik, zadnje dni se v javnosti govori, da bo v radikalni stranki bržčas prišlo do novih izključitev. — Kakor se nobena organizacija (tako je g. Pašič odvrnil uredniku «Politike») ne more zamisliti brez discipline in reda, isto« tako si je nemogoče predstavljati, da bi strankarske organizacije lahko obstojale, ako ne bi vodile račun o disciplini in redu v svojih vrstah. V organizacijah mora biti volja, ki v soglasju z večino iz lastne sre« dine dominira nad vsemi člani organizacij je ter zahteva od njih pokorščino in vda* nost. To je princip, na katerem se ne na« slanja samo največja politična organizacija _ država — marveč vsaka organizacija vobče. Čvrsta disciplina in vdanost napram vod« stvu je radikalno stranko posebno karakte. riziralo od njenega obstanka. Zato je NRS lahko vzdržala in premagala velike borbe v korist cele države. Res, da so se tudi v nje« ni sredini pojavljali ljudje, ki so hoteli postopati na lastno roko. Toda takega po. četja NRS ni tolerirala. marveč je na vsako svojevoljno akcijo vselej energično reagi* rala. NRS se je rodila v časih težkega avto. kratizma, a ji je po velikih borbah uspelo i rušiti reakcionarni režim in izvojevati ve. like principe demokracije, na katerih je po. čivala državna organizacija Srbije, odkar je dinastija Karadjordjevičev zasedla prestol, in na katerih sloni ustavna ureditev seda« nje ujedinjene kraljevine. Velike izkušnje v prošlosti mi diktirajo, da kot šef NRS 8 pristankom večine sklepam o vsem, kar je neobhodno potrebno za ohranitev edinstva in moči stranke. Z vsemi silami se bom pri« zadeval, da to edinstvo vzdržim še nadalje. V ostalem disciplina nikakor ne omejuje svobodne diskusije, toda rezultat vseh di« skusij se mora formirati v enotno suvere« no voljo. — Gospod predsednik! Zadnje čase se piše, da so nekateri ministri zlorab tjali v strankerske svrhe ime Nj. Vel. kralja. Kaj le vam znano o tem? — Jaz poznam to stvar samo iz listov. Dokaza pa do danes nimam absolutno no* benepa. Ne verjamem, da bi se kdorkoli od članov NRS drzni! v strankarski agi* taci ji posluževali se imena Nj, Vel. kralja. Toda, če je v tem res kaj resnice, bom pri. meran, da preko poslanskega kluba, odnos* no, če Narodna skupščina ne bo zbrana, preko širšega glavnega odbora NRS kot šef predložim izključitev vsakogar, ki bi se bil poslužil takega sredstva. Ni niti naj« manjši interes države, da bi se vzvišeno ime Nj. Vel. kralja upotrebljavalo v stran, karske svrhe. Na čelu naše države stoji vladar, ki mu narod dolguje samo hvalež« nost. Kajti z nastopom dinastije Karadjor. djevičev je srbski rod dobil popolno svo» bodo in v kralju Petru Osvoboditelju in kralju Aleksandru je naš narod dobil bud* Pod njegovim mnaštvom smo izvojevah ujedinjenje z zasužnjenimi brati, pod nje. govim demokratičnim žezlom smo provedh vidovdansko ustavo. Glede na vse to ter na notranje in zunanje naše naloge je ne« sporno, da naša država lahko napreduje in si ustvari srečno bodočnost samo v obli. ki monarhistične vladavine pod proslavijo, no dinastijo Karadjordjevičev. Čuvajmo vsi do zadnjega našega kralja in njegov pre* stol kot zenico svojega očesa, ker bomo samo tako ohranili dragoceno zalogo na* predka in bodočnosti države. Tega ne go» vorim samo radikalom, marveč celi državi in se obračam k vsemu narodu! — Gospod predsednik, po pisanju listov je soditi, da je celo eden izmed aktivnih ministrov izjavil, da bosta gg. dr. Ninčič in Makslmovič izključena iz radikalne stranke. — Čital sem, toda navedeni niso nikaki dokazi tajne akcije dr. Ninčiča proti meni. Dr. Ninčič mi je danes istotako drag ka* kor vsi drugi korektni radikali. V dr. Nin-čiču sem imel zadnja leta dobrega sotrud. nika v vodstvu zunanje politike. Ne verja. mem, da bi dr. Ninčič vodil proti meni ka. ko tajno akcijo. Dr. Ninčič je po moji ini« cijativi dosegel položaj zunanjega ministr* in mislim, da je lahko zadovoljen s pok)« Ljuba Jovanovič apelira na radikalski poslanski klub Beograd, 4. maja. p. Ljuba Jovanovič je objavil danes dolgo predstavko, ki jo na. merava podati jutri na seji radikalskega po. slanskega kluba. Pritožuje se zaradi pošto« panja Nikole Pašiča, ki da je zakrivil celo vrsto krivic in nekorektnosti v popolnem nasprotstvu s temeljnimi načeli pravično. bM in pozitivnih predpisov statutov radikal, ne stranke. Izključil je Jovanoviča iz stran, ke ne glede na to, da nekateri delegati ni* so bili pravilno izvoljeni. Sploh pa seja šir. šega glavnega odbora ni bila sklicana žara. di Jovanoviča, ampak zaradi razprave o po« liričnem položaju. Zato je mnogo delega. tov prišlo na sejo s pomanjkljivim razume, vanjem položaja in z vezanimi mandati. Jo« vanoviču ni bila sporočena obtožba, ampak je bil izvršen nanj čisto navaden zavraten napad. Pašič mu je odgovoril, ko je zahte. val besedo, da lahko govori, ampak da nje. gove besede ne drže. S tem mu je bila od. vzeta možnost obrambe. Iz vsega tega se vidi, da je bila tendenca seje širšega glav. nega odbora le ta, da ga izključijo iz stran, ke. Jovanovič pravi nadalje, da so vse na. vedbe Pašičeve nepravilne, in zagovarja svo je stališče v knjigi «Krv Slavenstva». Ugo» tavlja, da širši glavni odbor sploh ni bil kompetenten, da razpravlja o njegovem slučaju, ampak da more razpravljati o njem edinole radikalski poslanski klub. Jovano. vič dokazuje s celo vrsto primerov nekom« petenco širšega glavnega odbora, da je »ploh zasedal in sklepal, ker Narodna skupščina ni bila izpuščena ali odgodena s kraljevim ukazom in da zato še vedno polnomočno zboruje poslanski klub. Na koncu svoje izjave ugotavlja Jovanovič, da mu je napravil širši glavni odbor veliko krivico. Zato pričakuje, da bo poslanski klub to krivico popravil. Nocojšnja številka Jovanovičevega glasi, la «Narodni glas® je skoraj vsa posvečena Jovanovičevi obrambi in ogorčeni kampa. nji proti Pašiču. Politične beležke Radičevci in samouprava ljudstva Lani meseca maja je okrožni odbor pokojne SKS v Mariboru spreje' resolucijo, v kateri' je zahteval čim prej volitve v oblastne skupščine v smislu ustave. Dasi so bili radičevci celo leta v vladi, se ni ničesar zgodilo, da bi se te volitve izvršile, in tudi sedaj še ničesar ne kaže, da bi se vršile v doglednem času. Samouprava ljudstva ie naanrelč radidevcem kakor klerikalcem deveta briza, kadar so na vladi. Oni so ob takih prilikah navdušeni cemtra. llsti. Zato pa se tudi na ustanovnem zborovanju nove radičevske stranke v Celju niti z besedioo ni več omenjala zahteva po samoupravnih skupščinah. St Radič je si-oer omenil, da hoče Smeti državo z »večali manj« avtonomije, kar pa je zelo raztegljiv pojem. Radičevci naj dajo to kar nudi ustava na katero so prisegli in ki so jo dolžni izpolnjevati. Vse druge nj:h've čenče pa spadajo samo v Pucljev »Kmetski list« ali pa v zagrebški »Dom«. St. Radič in korupcija Zagrebški »Hrvat« piše: St. Radič je pri odhodu iz vlade napravil velik hrup iii označeval sebe kot žrtev korupcije. Radič je grmel, da je treba korupcijo streti in izkoreniniti. Uzunovida nI smatral za človeka. ki bi mogel ali hotel to storiti, nasprotno ga je celo označeval kot človeka, ki bo kot Pašičev namestnik vzel korupcijo v zaščito R^dič je trdil, da Uzunovič ni predsednic vlade, nego zgolj figura, predsednica vlade pa ie korupcija. Za tem se je Radič poravnal z Uzunovičem in poslal svojih pet ministrov v vlado, ki ji naiče'uje — korupcija. Od tega časa je postal St. Ra. did zelo mol*eč ter sploh ne zine več o korupciji. Seda) Je zopet vse d'bro Glavno J«, da je zopet pr: vladnih Jaslih, s korupcijo pa naj bo kakor ji ie drago! Bivši prosvetni minister Radič proti šoli in za analiabete St Radič je bil precej časa prosvetni minister in kot tak je tudi nedavno na sh du naziranju popolnoma nemogočega. Napravil je tako nagel in radikalen obrat, da so začuden; celo oni, ki so navajeni pričakovati kaj neobičajnega. Napovedal je sicer vojno, pripravil generalni napad z bobne. čim ognjem, toda v boj se ni spustil. Ko bi imelo priti do njega — se je pričel pogajati z nasprotniki. Prapor pod katerim je še pred tedni ognjevito navduševal za boj — je že zopet zavržen in njegovo veliko geslo je pozabljeno. Zakaj to? Ali je bil Radič morda od radikalov poražen? Ali so ga prepričali, da so bile njegove obdolžitve proti nekaterim njihovim predstaviteljem lažn.iive? Ne. Sploh se ni ugotavljalo, kaj da ie in kaj da ni Tesnica. Iz okolščin se da soditi, da je sicer ne Radidu, pač pa Radičev; stranki, respektiv-no njenim članom manjkala moralna legitimacija za vodstvo protikorupciiskega boja in da ie cb stoj al s nevarnost, da radikali brez hrupa obrnejo ostrino Radidevega bodala proti srcu nekaterih vodilnih njegovih pristašev.« To sodbo lista čeških kmetov si lahko Radič in z njim vred tudi njegovi slovenski privrženci vtaknejo za klobuk. Državni podtajnik dr. Pernar in dinastija Izjava drž. podtajnika dr. Ivana Pernar-ja na nedeljskem sestanku liSS v Brodu, da je bila srbska dinastija Hrvatom vsiljena, ie zbudila v poliifinih krogih mnogo ogorčenja. Zagrebške »Novosti« pišejo, da dr. Pernar najbolje stori, ako se umaikne z mesta državnega podtajnika v notranjem ministrstvu, ker ne more biti na tako visokem mestu človek, ki govori tako neresnično in drzno o naši narodni dinastiji. Hrvatom dinastija Karagjorgievičev ni bila vsiljena, pač pa so jo z navdušenjem sprejeli po svojem Narodnem veču in kasneje ponovno po svoji največji, do tedaj republikanski stranki. »Novosti« pišejo, da je zato škandal, ako visok državni funkcijo, nar govori na tak način o naši narodni dinastiji. Čas je že, da preneha tako drzno izigravanje kralja in dinastije na vseh straneh. Čim prej odide dr. Pernar s svojega mesta ,tem bolje bo. S tem bo napravil tu- di edino zaslugo, ki jo nwe storiti svoji stranki in sebi. Beograjska »Politika« pravi, da ne more dr. Pernarjeve izjave tečno rcproducirati, ker b; bila po novem ti. skovnem zakonu zaplenjena. Dr. Pernar pa je včeraj svojo izjavo preklical, odnosno zatrjuje, da so vest spravili v javnost oni, ki niso bili zadovoljni s sklepi njegove konference v Brodu. Iz demokratske stranke Danes, dne 5. maja se bo vršil občni zbor k. o. SDS v šmarcl ob pol 8. zvečer pri gosp. Jermanu. Udeleži se sa gosp. dr. Stane Raipe. V soboto, dne S. maja bo sestamek so-mišljenikov SDS v Cerkljah pri Krškem, tn sicer ob pol 8. zvečer v prostorih gosp. Vahčiča. Sestanka se udeleži gosp. dr. Stane Raipe. Istega dne bo občni zbor Političnega društva SDS za vodmatski okraj v LJubljani ob 8. zvečer. Udeleži se ga gosp. ravnate]; Jug. V nedeljo, One 9. maja bo občni zbor k. o. SDS ob 10. dopoldne v Koroški Beli v Sdkolani. Udeleži se ga kot delegat cen ■fcrale gosp. dr. Joža Bohinjec Istega dne ob 3. popoldne občni zbor srezke organizacije SDS za brežiški okraj v Brežicah v gostilni pri kolodvoru. Ude-leži se ga goep. dr. Stane Rape. Ob pol 8. zvečer bo občni zbor k. o. SDS v Čatežu. Udeleži se ga gosp. dr. Stane Rape Ob 5. popoldne pa se bo vršil sestanek somišljenikov SDS v Upnici pri Rado vi j i. d v gosrtilnnžkih prostorih gosp. Josipa Mu. leja. Kot delegat, centrale se udeleži se. Stanka g. Adolf Ribntkaa-. Pretekli teden so se vršili občni zbori is sestanki k o. SDS: V Krškem je na občnem zboru k. o. po. ročal o političnem položaju gosp- Milan Cimermam. Po vsestransko Izčrpni debati je bil izvoljen nov odbor s predsednikom dr. Romihom lia čelu. V Mokronogu se je vršil občni zbor, na kojem je poročal o političnem položaju g. dr. Raspe. Po njegovem poročilu pa so bili izvoljeni V odbor sledeči gostpodje: za predsednika Edvard Vencajz, za podpredsednika dr. Albin čtšarek, za tajnika to blagajnika Ivan Grahek, za odbornike pa: Ivan Drs-šler in Ivan Rento. Italija zahteva vodilno vlogo na Balkanu Fašisti zahtevajo, da mora Francija prepustiti Italiji vodilno mesto na Balkanu, rizirati Malo antanto, ker mora to varuštvo dovesti do proffitaHjanskega bloka. Kot Rim, 4. maja. d. »Lavoro d' Italia«, glasilo fašistovskih strokovnih organizacij, razpravlja o posetu Barthouja v Rimu in pravi, da ie treba paziti na sledeče točke, ako mislijo priti do sporazuma med Francijo in Italijo: Najprej morajo ponehati izsiljevanja, da se konvencija o Italijanih v Tunisu obnavlja vedno le za tri mesece. Francoska vlada mora v tej točki lasno povedati, kaj misli, sicer ni mogoče misliti na sporazum. Potem mora tudi francoska vlada nehati fav«- voditeljica politike ob Donavi in na Balkanu prihaja v poštev le Italija. Dve velesili sta v teh krajih preveč. Tretjič je treba revidirati francoske in angleške mandate v prid Italiji. Končno se ne smejo italijanski delavci na Francoskem raznarodovati. Le na tej podlagj je mogoče doseči italijansko-francoski sporazum. Vse drugo ie besedičenje. -SS3- žajem v radikalni stranki ter da ga ne želi zapustit s kako neresno akcijo. Zatorej se I Pri ^ Metliki na vse pretege hvalil spl.šno ne morem strinjati z napadi, ki so proti njemu izšli v javnosti. Za zaključek intervjuva navaja urednik *Polittke»: «Ko sem končno vprašal g. Pašiča, ali je morda g. Boža Maksimovič zlorabljal ime Nj. Vsi. kralja, je g. Pašič odmahnil z roko in mi dal s tem razumeti, da o g, Makslmo* viču ne želi izražati svojega mišljenja. Tu. di na ponovno vprašanje nisem dobil od« govora. Prešel sem nato na g. dr. Srskiča in dobil sem iz bes~d g. Pašiča vtis, da na» padi n dr. Srskiča niso bili simpatično sprejeti od šefa NRS ter da dr. Srskič Se nadalje uživa aupanje g. Pašiča. Beograd, 4. maja. r. Današnja izjava Ni. kole Pašiča v ohpjins1" Prevlada Italije v Albaniji Po pravici se .je smatralo kot velik naš uspeh, ko je predlanskim Ahmed beg Zogu po večmesečnem izgnanstvu v Beogradu z oboroženimi četami vdrl v Albanijo ter pričel borbo zoper Fan Nolija in njegov režim, ki je bil izrazito italofilski. Zmaga Ahmedova se je računala kot velik naš diplomatski uspeh. Ali po nekaj mesecih so jele prihajati čudne vesti o Ahmed begu in njegovih odnošajih do Italije Te vesti, neugodne za našo stvar v Albaniji, so postajale pogostejše in konkretnejše in danes ni nikakega dvoma več, da je italijanski vipliv v okolici Alnnedovi prevladal popolnoma. Najprej se je Ahmed beg pričel naslanjati na ljudi, ki so bili znani kot pristaši italijanske orijentacije in ki jih je pričel zbirati okrog sebe. Istočasno se je ohlajalo razmere med njim in možmi. s katerih pomočjo je Ahmed izvršil svoj zmagoviti prevrat v Albaniji in ki so bili v dnevih opasnosti njegova poglavitna opora. Mnogi izmed njih, ki niso odobravali Ahmedove politične me-tamorfoze. so morali, bodisi prostovoljno ali neprostovoljno iz dežele. Ali Ahmed beg je svoje prijateljstvo do Italije pokazal še na mnogo konkretnejši, a tudi opasnejši način. Podpisal ie s svojim ministrom Mafid Libahova konvencijo o osnovanju Albanske emisijske banke. Osnovni kapital nove banke, ki je za Albanijo ogromnega pomena, znaša 12 in pol milijona zlatih frankov. V tei banki sodelujejo razen Albanije Italija. Jugoslavija. Belgija in Švica. Albanija ima sodelovati z 49 odst., a ostale štiri države z 51 odst., med temi Jugoslavija z 10 odst. Naša država bi mogla tedaj skupno z Albanijo razpolagati z večino v banki; tako se je vsaj računalo na naši strani Toda Italijani so prekrižali vse te račune: nakupili so vseh 49 odst. albanskih akcij, tako da razpolagajo danes s popolno večino v banki. Vrh tega je sedež banke v — Rimu. kjer se hrani tudi 33 odst. njene zlate podlage; banka ima namreč pravico izdajanja novčanic. Ali to še ni vse. Albanska emisijska banka je dolžna po čl. 19. ustanoviti družbo pod imenom »Družba za gospodarski napredek Albanije«. Ta družba ima vpisati posojilo 50 milijonov zlatih frankov takoj ali v roku 5. let s 7 in pol odst. obrestmi na 40 let. To posojilo se porabi za javna dela v Albaniji, na katera ima prednostno pravico sama Albanska emisijska banka ali ona družba, kateri bo ta banka to svoje pravo odstopila. Obresti in amortizacijo garantirajo dohodki iz carine in državnih monopolov. To so velevažne stvari Banka je družbo že osnovala in najela posojilo, seveda pri italijanskih bankah. Sedaj 3 7.nr>laea Itallia oooolnoma nad to ban- ko in z družbo, vodi vsa javna dela v Albaniji, do katerih ima naravnost monopol, razpolaga s polovico albanskih državnih dohodkov. Gospodarska premoč Italije nad Albanijo je postala sedai pod predsedstvom Ahmed bega popolna Stvar pa se ne omejuje le na gospodarsko jerobstvo. Med javnimi deli, ki se pričenjajo v Albaniji, so prišla seveda na vrsto najprej prometna sredstva. Pod vodstvom italijanskega generala Maglieta, bivšega načelnika inže-njerskegži oddelka italijanskega vojnega ministrstva so na delu v Albaniji italijanski inženjerski oficirji, ki trasiraio in gradijo avtomobilske ceste preko albanske republike. Te ceste vodijo od jadranskih pristanišč vzporedno do naše meje. Vrh tega se pripravlja železnica, ki bo vezala vse te avtomobilske ceste, potekajoča vzporedno z obalo od Skadra čez Lješ, Drač in Berat na Va-lono. Naposled se bodo uredila pristanišča v Lješu, Draču in Valoni. Vse to so osnove komunikacije za Albanijo, kjer danes skoroda ni drugega nego pastirske steze, toda to je hkrati lahko osnovna prometna mreža za pohod italijanske vojske na našo meio. - Tako je danes razmerje med Italijo in Albanijo; jasno je. da mi nimamo niti najmanj vzroka, da bi bili z njim zadovoljni. Italijanski ekonomski in politični imperijalizem postaja, vsaj v Albaniji, že zelo konkreten faktor. Reorganizacija Sveta Zveze narodov Zanimive nemške informacije. d Berlin, 4. maja. Nemški veleposlanik v Parizu Hosch je prispel snoči semkaj. Namen njegovega pri« hoda je, poročati vladi svoje stališče, ki ga je zavzel spričo študijske komisije Zveze narodov glede reorganizacije Sveta. Kolikor je doslej znano, nameravajo ustvariti troje kategorij sedežev v Svetu Zveze narodov, ki naj bi bili: 1. Stalni sedeži, ki jih dob izključno Ie velesile. To bi pomenilo, da bi na septem« berskem zborovanju Zveze narodov dobila Ie Nemčija nov stalni sedež. Njih število bi se povečalo le, ako bi postali članici Zve« ze Zedinjene države severnoameriške ali pa Sovjetska Unija. 2. Polstalni sedeži, ki naj bi se zaenkrat podelili le za dobo šestih let, vendar s pra« vico zopetne izvolitve po poteku roka. Za to kategorijo prihajajo v poštev v prvi vi. sti Španija, Poljska, Brazilija in Mala an* tanta. 3. Nestalni sedeži, ki sc podeljujejo za dobo treh let Po potek" roka je zopetna izvolitev izključena. Na konferenci v Ženevi se bodo večino« ma bavili s tem predlogom za reorganizaci« jo Sveta Zveze narodov. Važno bo tudi vprašanje soglasnosti, vendar pa ni pri ve. lesilah opažati pripravljenosti, da bi opu« stile dosedanje načelo soglasnosti sklepov.' Naši Kraji i Cankarjeva proslava v dramskem gledališču v Ljubljani K 50 letnici rojstva Ivana Cankarja je sklenilo prirediti Društvo slovenskih Književnikov v soboto 8. t. m. proslavo, ki naj bi podala kratek vpogled v njegovo umetniško delovanje. Odbor društva je sestavil spored, pri katerem ho sodelovala ccla vrsta književnikov. Uvodne besede bo govoril urednik Cankarjeve zapuščine dr. Izidor Cankar, ki pozna kot tak pač najbolje njegova dela. Zatem bodo sledile recitacije, in sicer po sledečem redu: Odlomki iz Krizan-teme: Frarce Koblar; Dialog Jacinte in Petra iz Pohujšanja v dolini Šentflor-ianski: Oton Župančič; l^esmi iz Zgodb if. doline Šentflorjanske: Vida Jerajeva; Pridiga v Blatnem dolu iz Martina Ka-čurja: Fr. S. Finžgar. Odmor. Lepa Vida 1. dejanje: Lepa Vida: Mila Šaričeva, Mati: Vida Jerajeva, Foljanec: Fran Albreht, Mrva: Oton Župančič, Dioniz: Josip Vidmar, Damjan: Fr. S. Finžgar. Odmor. Tri pesmi: dr. Igo Gruden, Skodelica kine: Josip Vidmar, Anastasius von Schiv/itz: Fran Albreht, Podobe iz sanj, Konec: Fr. S. Finžgar. Cankarjeva dela so kot nalašč ustvarjena. da nas popolnoma iztrgajo iz objemov vsakdanjosti in nas s tem obdarijo z največjim užitkom, ki je mogoč le pri zares umetniških delih. Znova se bomo lahko po recitacijah, ki jih bomo slišali, vprašali, kaj je literatura in kaj ie umetnost Okoli teh dveh pojmov se suče vsa nekakšna umetnostna politika, i i katere izvirajo prečesto borbe med takozv. ;go. doigo nismo doživeli. Poskrbljeno jc. da se bo isto zgodilo tudi pri Cankarju, tako da bo ta proslava zares nekaj Izrednega. Srbski dijaki v Dolenjskih Toplicah Novo mesto, 4. maja. Otvoritev letošnje sezone kopališča v Dol. Toplicah je bila posebno slovesna. Pod vodstvom vseučiliškega docenta dr. L. Nenadoviča se jc pripeljala v Toplice na« u^r.a ekskurzija balneoiogičnega instituta 'njdiciiiskc fakultete beograjske univerze. Skupno se jc pripeljalo 2° medicincev zad« nvga letnika, da si ogledajo te vzorne ra* diosemanacijske terme. V njihovem sprem« stvu sta bila tudi inšpektor finančnega mi« nistrstva Al. K.ulič in asistent dr. Evgen Sčcrbak. :>nc 1. m.ija zjutraj so poskusili vsi ude« ic/enci ekskurzije učinek zdraviliških ko« p I ji na la-tnem telesu, nakar je sledil o;j'ed v-eii kopaliških in zdravilnih naprav. Po k i; legi ju g. doccnta. ki jc ime! krasno po.> "^no pred.iv.inje o radioaktivnih substan« cah in njenih učinkih na posamezne orga« n-. je predaval kopališki zdravnik, speci« >;!l;st«baIneolog dr. Konstantin Konvalinka, c zgodovini topliške terme, o njenih učin« k'h in o praktičnih indikacijah, ki se kri« jejo z onimi cmanacije. Docent Nenado« v prvak balneolog naše države, se je ja« pohvalno izraiil o topliških kopaliških in zdravilnih napravah ter o vzorni higije« f . Posebno ni mogel prehvaliti terme, ki z množino ogljikove kisline in radio«emanaci« je brez vseh cevi polni neposredno vse ba« ?cne. ker prihaja le tako vsa njena zdravil« n?. moč do veljave. Tudi izborna kuhinja m postrežba gospodičen Kamenškovih v zdraviliški restavraciji jc žela pri vseh pol« "o priznanje. Popoldne je bi! skupen izlet v zidanico znane gostoljubne gospe Gimpelnove, p. d. «k Stončevi mami«, v vinsko gorico Lo* bane pri Gornjih Sušicah. Krasni majniškl dan sredi vinogradov, ozelencli okoliški grički in cvetoča drevesa so napravili na vse izletnike nepozaben vtis. «Kako kras« na je Slovenija! Kako dobri so ljudje! Kaj takega še nismo doviželi!» itd. smo slišali neprestano iz ust mlade srbske inteligence. In ko so zadonele slovenske pesmi susič« kih deklet po domači «viži», za njimi pa srbske, macedonske, črnogorske in ruske pesmi, so se razvnela vsa srca in so ob« čutila, da smo v resnici edini in da nas nikdo in nič ne more razdružiti. Težka in prisrčna je bila ločitev od dra« gih bratskih gostov, ki so odšli na posta« jo Uršna sela « Toplice in se odpeljali po« tem na drugi cilj naučne ekskurzije, v ko« pališče Topusko na Hrvatsko. Jernej Andrejka f Včeraj zjutraj je umrl v Ljubljani podpolkovnik v pok. g. Jernej Andrejka. Z Jernejem AndrejKo je legel v grob eden naših tiajodličnejših častnikov iz dobe pred ujedinjenjem. Bila je to za slovenskega vojaka sploh in slovenskega častnika posebno težka, neprijazna doba. Avstrijska armada, sestoječa sicer po večini iz slovanskih polkov, je bila prepojena s protislovanskim duhom. Premnogo slovenskih častnikov je podleglo temu vplivu in le malo krdelce so tvorili oni. ki so se mu ubranili, ohranjujoč sebi in svojim slovensko narodno zavest. Med temi .ie bil Jernej Andrejka eden naikremenitejših. ki ni sloni! v integralni ljubezni do svo.ie slovenske zemlje in rodu nobenemu pritisku in vplivu in naisi je zato sam moral pretrpeti še toliko bridkega omalovaževanja svojih lepih zmožnosti in svojega izvrstnega službovanja. Rodil se je dne 20. avgusta 1850. v Dolenjah v občini Rova kot sin premožnih kmetskih staršev. Starši so želeli, da bi dosegel njihov izredno nadarjeni sin tedanji najvišji cilj vsakega pridnega kmetskega fanta, da bi postal «go-spod». A usoda je hotela drugače. Gimnazijski študij mu je prestrigla vojaška dolžnost in mladi Jernej je prišel v kadetnico v Innsbruck, iz te pa kot mlad kadet k 17. pešpolku. ki je garniziral tedaj v Tridentu, a bil čez nekaj let premeščen v Trst. Tedaj je nenadoma izbruhnila vstaja v Bosni in Hercegovini in Avstrija je dobila mandat za okupacijo. S svojim polkom se je udeležil operacij tudi Andrejka ter ostal ž njim v Bosni do leta 1879.. ko se je polk povrnil v Ljubljano. Leta 1895. je bil pozvan v službovanje k cesarski arcierni telesni gardi. Ondi je umirjen in zadovoljen s svojo usodo vstopil 1. 1905. v pokoj kot gardni podpolkovnik ter ostal na Dunaju do prevrata. Po ujedinjenju se je s svojo, sedaj tudi že pokojno soprogo stalno naselil v Ljubljani. Na Dunaju se je v pokojniku vzbudila pisateljska žila L. 1895. je prvič priobčil v «Slov. Narodu« črtico «Sanje», istega leta pa že živahne in dovtipne podlistke iz življenja slovenskih vojakov, tako n. pr. »Nekaj o naših slovenskih vojakih® in «Tri dni zapored na sprednjih stražah«, «Najlepši dan», leta 1897. »Naši fantje in Garibaldi* 1. 1903. «Ob petindvajsetletnici boja pri Jajcu*. Tudi v »Ljubljanskem Zvonu» je priobčil zanimive in lepo zasnovane članke, tako leta 1897. «Slovenski junak polkovnik Prieger*. 1. 1898. «Sveti večer v roparskem brlogu«, 1. 1899. «Nekaj črtic iz življenja slovenskih vojakov® in «Nagli sod po zmagi*. večinoma pod psevdonimom Dolenjski. Večino teh črtic je porabil v svoji za tedanje čase epohalni ljudski knjigi: Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini (384 strani), ki jo je v letih 1904. in 1905. izdala Mohorjeva družba. Ta knjiga ni bila morda slavospev na avstrijsko zasedbo Bosne in Hercegovine, temveč slavospev slovenskega častnika na slovenske vojake, ki jim je v izvrstno pogojenem tipu šaljivca «Pipca» postavil trajen, še danes nedosežen spomenik. Po tej knjigi je pokojnik več ali manj utihnil. Priobčil je še leta 1914. v »Slovencu® «Zgodovino varaždinskega polka® in tudi dajal iz svojega bogatega znanja podatke za zgodovino 17. pešpol-ka, ki jo je izdalo leta 1922. poveljstvo stotega polka. A ne le na literarnem polju, tudi dejanski je Jernej Andrejka izkazal svojo ljubezen do svojih rojakov. Posebno rad je imel bivše vojake, katerim je, če je le šlo, pomagal s svojim vplivom do dobrih državnih in zasebnih služb, in pa našo vseučiliško mladino, kateri je bila njegova hiša in njegova roka vedno odprta. Marsikaterega naših dijakov je rešil iz bede, marsikateremu pripomogel do štipendij. Rad jc zahajal na dijaške prireditve in plese nele «SIovenije», ampak tudi «Zvonimirja» in «Slov. Besede® na Dunaju. A njegova srčna ljubezen je veljala rojstnem kraju. Tam na rovskem gričku, ki se iz njega tako lepo vidi po vsej širni Gorenjski daleč na jug in zapad, je ustanovil ljudsko šolo, preskrbel podporo vodovodu in drugim koristnim napravam na Rovih. Zičah, Zagorici in Dolnjah. posebno ga je veselilo sadjarstvo in šolski vrt na Rovih je bila njegova posebna briga. Se po ujedinjenju je poskrbel za lepo ubrane nove zvonove na Rovih ter si zgradil pod zvonikom rovske cerkve svojo grobnico. Sedaj bo ondi počival mož korenjak in rovski zvonovi mu bodo zvonili večno pesem ožje domovine, ki je svojega najzvestejšega in najblažjega sina sprejela v svojo materino okrilje. Celjska okoliška občina in stavba nove šole (Izredna seja okoliškega obč. sveta) Celje, 3. maja V soboto zvečer se je vršila izredna seja občinskega sveta celjske okolice, ki jo je zahtevalo 15 občinskih odbornikov, ki bi radi preprečili zidanje nove okoliške šole na Dolgem polju, za katero so stavbna dela že razpisana. Seji je prisostvovalo 26 občinskih odbornikov. ■Uvodoma je sporočil podžupan g. Kuko-vec, da se je glede zgraditve novega mo-stička preko Voglajne sklenil aranžma, da plača mestna občina celjska polovico in okoliška občina tretjino stroškov, ostanek pa okrajni zastep. Pred prehodom na dnevni red je prosil župan g. Glinšek obč. odbornike, naj se drže v debati stvarnosti, da se izognejo raznim časopisnim opazkam. Nato je bila pre-Sitana interpelacija, ki jo je vložil obč. odbornik Omladič. Interpelacija navaja, da bo zidanje nove okoliške šole stalo 3 milijone dinarjev, naprava potrebnih' cest itd. pa 1 milijon dinarjev tako, da bo znašala letna anuiteta za ta dolg z obrestmi vred okrog 470.000 Din. Vrednost dinarja se bo v par letih dvignila. S tem bodo davkoplačevalci težko prizadeti. 70 odstotkov vseh občin. 3S3B Harry Liedtke „Mož brez spanja" bo prihodnja senzacija Ljubljane! Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri Sreda, 5.: «Pygmalion». A. f-etrtek, 6.: «Borba». lzv. Petek, 7.: «Idiot». E. Mariborsko gledališče ■Sreda, 5.: «Greh». B. Četrtek, 6.: «Ognjcnik». C. Premijera. Ognjenik,, na mariborskem odru. V č trtek, 6. t. m, ob S. zvečer uprizori mariborska drama v prevodu in režiji gosp. Jo- Kovica FuJdovo veseloigro v štirih de. jiujih »Ognjenik« («Vulka are Ljubljana . ( 7 756-2 130 »8 N 1 10 1.9 8. 0000 000 00 0 0 (dvorec! | 14 755-6 HO 90 S 2 10 1 21 7-^6 1 110 82 SW 1 10 Zagreb . . . 8. 7-55 9 15-0 85 W 1 10 1 Beograd . . . 8. 755-.S 22-0 55 mirno 8 0 Sarajevo ... 8. 000 0 oo-o 00 0 0 0 Skoplje . . . 8. 758 7 180 NW 1 6 0 Dubrovnik . . 7. 757 4 16 0 65 S I 4 0 Praga ... 7 7537 170 — ENE 2 10 2 V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 13 ran. Solnce vzhaja ob 4 46 'ah ia ob 19-09. una »znaia ob 00"4y. 'ahaia ob 10-08 Dunajska vremenska napoved za sredo: Nestalno vreme, najbrže večinoma nejasno, hladno, dež ni izključen, vendar ua se bo mogoče za kratek čas .razjasnilo. Iz Trbovelj t— Gostovanje članov sokolskega gleda« lišča iz Trbovelj v Hrastniku je prav do« bro uspelo. Nastopili so s Cankarjevo igro »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Odli« kovali so se gg. inž. Frayer kot zlodei, g. Plavšak kot mežnar, Miklavžič kot dactr. Ženske vloge so bile vse enakomerno zase« dene. Dvorana je bila srednje obiskana, kar je bilo pripisati številnem izletom na gore. Pred predstavo je spregovoril r. po« menu Ivana Cankarja g. Simonišek, s čer-er se je Hrastnik oddolžil njegovemu spominu k ŠOletnici njegovega rojstva. t— Občni zbor Jugostovenske Matice se je preložil na nedeljo 16. t. m. t— Kramarski in živinski sejem v Tr« bovljah se bo vršil danes 5. t. m. t— Obrfnoinadaljevelna šola v Hrattnu ku je zaključila v nedeljo svoje šolsko le« to. Ob tej priliki so razstavili gojenci svo« je šolske izdelke, ki so vsi lično izdelani. Najbolj so se odlikovali vzorci S viljskih učenk, nadalje mizarskih in čevljarskih va« jencev. Žal, da ni bilo večjega obiska. Šport Junijorski damski propagandni miting S. K. Ilirije V soboto in nedeljo se je vršil damski propagandni lahkoatletski miting SK Iliri« je. Startale so samo atletinje Ilirije in Ate« ne. Doseženi rezultati so prav ugodni. Zla« sti je treba omeniti, da so se postavila dva nova jugoslov. in en nov slovenski rekord: Izidi so bili nastopni: 50 m: 1. Sporn (II.), 2. Tratnik (II.), 3. Pečar (At). 100 m: Šporn 14.7, 2. Tratnik, 3. Petan (vse Ilirija). Met krogle (3.628): 1. Tratnik 8.10, 2. Šporn 7.13, 3. Ciuha (At.) 6.55. Met diska (1 kg): 1. Tratnik 26.15 (nov slovenski rekord), 2. Šporn 21.05, 3. Ciuha 16.63. Skok v daljavo brez zaleta-. 1. Šporn 2.28 (jugoslovenski rekord), 2. Tratnik 2.095, 3. Petan 1.885. Skok v daljavo v zaletom: 1. Šporn 4.77 (nov jugoslovenski rekord), 2. Tratnik 4.685, 3. Petan 3.975. Skok v višino z zaletom: 1. Tratnik 1.30, 2. Sporn 1.20, 3. Petan 1.20. Kopje (500 g): 1. Petan 17 m, 2. Koch (11.) 14.88, 3. Ciuha 13.48. Štafeta 50 krat 75 krat 100 krat 150 m: 1. Ilirija I (Lampič, Tratnik, Petan, Šporn) 55 sek. 2. Ilirija II. (Pevalek, Tratnik II, Ko« želj, Schvveiger). Službene objave LLAP. (Iz seje u. o. 29. aprila.) Vzame se na znanje odgoditev damskega jubilejnega nacijonalnega mitinga TKD Atena od 8. in 9. maja na poznejši termin. Imenovani klub se pozivlje, da najpozneje do 13. maja javi LLAP novi termin. Vza« mejo se na znanje in odobrijo termini mi« tingov klubov SK Ptuj, 3 junija in 1. avgu« sta z opozorilom, da se ravna po § 13. in 15. opč. prav. JLAS»a. Vzame se na zna« nje dopis ASK Primorje z dne 29. IV. in odobri odgoditev propagandne štafete sko« zi mesto za Schvvabov pokal od 2. maja na 30. maja. Verificirajo se s pravico nastopa 29. apri« la 1926. za ASK Primorje: Žimmerman Adolf, Sikošek Dušan, Stupica Bojan, Ada« mič Milan, Gregorič Boris, Trost Karol. Ženski Športni Savez v Goteborgu sporo« ča, da se vršijo meti diska in krogle na damski olimpijadi samo z boljšo roko, me« ti kopja pa z obema rokama. Na ostala vprašanja JLASa glede mednarodnih tek« movanj, imenovani Savez še ni odgovoriL Prijavnina za propagandno štafeto sko« zi mesto za «dutrovo» prehodno darilo dne 24. maja znaša po § 16. opč. pravil. JLASa 30 Din, in ne 50 Din, kakor je bilo v raz« pisu pogrešno javljeno. Službeno iz LNP. Danes, v sredo ob 20. seja p. o., ob 20.30 seja upravnega od« bora v Narodni kavarni. Na sejo u. o. se vabi g. Kump. — Tajnik I in II. Pozivlje« jo se igrači, določeni za medmestno tekmo Ljubljana : Celovec in oni B tirna, da pri« dejo danes, v sredo, ko se odigra 2 X 30 trajajoča trening tekma ob 18. na igrišče Ilirije, zadnji čas ob 17.45 v garderobo Ili« rije. Hlačke, dokolenice in čevlje mora vsakdo prinesti seboj. — Pods. kapetan. Reprezentanca Ljubljane : B tinu Da« nes ob 18. nastopi reprezentančno moštvo Ljubljane, katero bo igralo v nedeljo dne 9. maja v Celovcu medmestno tekmo Ljub« ljana : Celovec, proti B timu. Trening se odigra na igrišču Ilirije in traja 2 X 30 min. Vstopnina k treningu je minimalna. Hazena Atene v Sofiji. Hazena druži« na ljubljanske Atene je igrala v nedeljo jropagandno tekmo proti družini BSK. Za« ibog se je morala tekma po desetih tninu« tah radi plohe ob stanju 0 : 0 prekiniti Še nekaj mariborskega športa. Pretek« lo nedeljo sta se vršili poleg prvenstvene tekme med prvima moštvoma Rapida in Maribora še nastopni nogometni tekmi: Maribor rez. . Rapid rez. 12 : 4, Maribor jun. : Rapid jun. 5 : 0. Tudi hazena druži« na Maribora je dobro odrezala Premagala je družino Rapida z 12 : 1 (6 : 0). Stanje prvenstva hazene je sedaj nastopno: 1. Ma« ribor (4), 2. Mura (2). 3. Merkur (0, 0 : 6), 4 Rapid (0, 1 : 18). Jugoslavija v Parizu. Druga tekma, ki jo je odigral naš nogometni prvak Jugo« slavija v Parizu, ni končala, kakor smo včeraj poročali, neodločeno, temveč je pa« riška reprezentanca zmagala s 3 : 2. Naši nogometaši so bili v polju v premoči, imeli pa so veliko smolo pri streljanju. da eden par nogavic s žigom la znamko (rdečo, modro aH zlato) m* O 99 traja lukor štirje pari drugih, «ko kupite eden par. Dobivajo «e t v>eh prodajalnah. Gospodarstvo Nazadovanje svetovnih cen na debelo v začetku 1926. Najdražja država je Norveška. V začetku letošnjega leta je pokazovala pretežna večina držav tendenco padanja cen na debelo in je bil nivo cen v januarju t. 1. v pretežni večini držav nižji kakor v enakem času lanskega leta. Primerjanje totalnih zlatih indeksov cen na debelo v raznih državah nam pokazuje naslednje razlike med januarjem t 1. in januarjem 1925.: Januar 1926 Januar 1925. Norveška 163 160 Anglija 159 178 Švica 155 170 Nizozemska 153 161 švedska 149 165 Zedinjene države 149 151 Italija 148 141 Jugoslavija 146 170 češkoslovaška 142 155 Nemčija 141 145 Danska 140 155 Francija 125 146 Ta tabelica pokazuje, da so tekom januarja 1925. in januarja 1926. padle cene v vseh tn označenih državah razen v Norveški in Italiji. Ker so Pri vseh teh indeksih vzete predvojne cene v dotičnih državah kot 100, vidimo v številkah, v kolikor prekoračijo 100, odstotke povišanja cen na. praim predvojnim cenam. Tako nama pove totalni zlati indeks za Jugoslavijo, ki zna-ga v januarju t. 1. 146, da je nivo cen na debelo bil v tem mesecu za 46 odstotkov (po zlati vrednosti) višji kakor pred vojno. Iz gornje tabelice vidimo tudi, da je med omenjenim državami najdražja Norveška (za 63 odstotkov dražja kakor pred vojno), potem sledijo Anglija z 59 odstotki, Švica s 55 odstotki itd. Najcenejša je Francija s 25 odstotki V oči padeta zlasti povišanje cen v Norveški ter močan padec cen v Švici Tržna poročila Novosadska blagovna borza (4, t. m.) ni poslovala. Goveji sejem na Dunaju (3. t. m.). Do. gcm 2650 komadov; od tega 56 ia Jugoslavije. Mlačen promet. Najboljše blago se je pocenilo za 5 grošev in prvovrstno za 10 grošev pri kg. Biki so bili čvrstejšii Za kg žive teže notirajo: voli I. 1 35—1 60 (i«, jemno 1.65—1.80), II 1.05—1.30, lil. 0.85 do 1, biki 1—1.35. krave 0.90—1.35, slaba živima 0.50—0.80 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (3. t. m.). Zelo miren promet. Kupci so se sicer zanimal'; za vse predmete, toda le za majhne količine. Cene nespremenjene Samo moka se je precej pocenila. Povpra ševanje po maki je močmo oslabelo. Noti rajo vključno bJagovnaprometml davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača (Wlener Boden) 42.50—43 marchfeldska 41.25—41.75, madžarska poti. ska 46.25—46.28; rž:' marchfeldska 27.75 do 28.25; tnrščica: 21.50-22.50; oves: domači 29.25—30 = Veliko obrtniško zborovanje v Velikih Laščah se je vršilo v nedeljo. Priredile so ga obrtne zadruge za sodna okraja Velike Lašče in Rilbnica. Predsedoval je zboru čevljarski mojster gosp. G a č n i k. Prvi predavatelj je bil gosp. dr. Josip Pretnar, ki je govoril o gospodarskem položaju obrtništva. Za njim je predaval g. K a i -s e r o stanovski organizaciji obrtništva. Govorili so Še gg. šknlj, Franchetti in č a m p a. Na predlog gg. č e š a r k a in Pogorelca so se s splošnim odobravanjem sprejete resolucije, ki zahtevajo večjo podporo države za obrtno šolstvo in Obrtno pospeševanje, večje obrtniške kredite, omiljenje pogojev za licitacije držav, nih dobav, revizijo predpisov o socijalnem zavarovanju, omiljenje davčnih bremen, predvsem davka na poslovni promet in do. hodnim e, strožje postopanje protii šušmar-jem, obligatnost zadrug in zadružnih zvez v novem obrtnem zakonu ter končno pri agrarni reformi iste ugodnosti za malega obrtnika, kakor so predvidene za kmetovalca. = Izvoz lesa iz naše kraljevine pamenja važno postavko v naši trgovinski bilanci V I. 1925. se je po carinski statistiki izvo. sBo raznega lesa in lesnih izdelkov 276 290 vagonov v vrednosti 1374.58 milijona di. narjev proti 150.230 vagonom v vrednosti 1768.36 milijona dinarjev v 1. 1924 Izvoz lesa je po količini stalno napredoval izza 1. 1921. Enako je napredovali po vrednosti do lanskega leta. Lani pa je vrednost izvoza kljub znatno povečani količini padla, in to zaradi večje vrednosti dinarja, kar je imelo za posledico znižanje cen po papirnati valuti. Glavna odjemalka našega lesa je bite v lanskem letil kakor tudi prejšnja leta Italija Samo v Italijo se je lani izvo. žilo za 912 milijona Din raznega lesa. Druga važnejša nakupovalka našega lesa je Madžarska; njej slede: Francija, Grči. ja, Avstrija, Nemčija. Švica, Egipt, Anglija, Alžir. Argentinija. češkoslovaška in razne druge države. = Povišanje glavnice. Občni zbor Jugo-slovenske tvornice za kovinske predmete in orodje, d. d. v Brodu na Savi, je Oklenil povišanje delniške glavnice od 3 na 5 milijonov dinarjev z izdajo 20.000 novih ko-madov delnic po 100 dinarjev nominale. Nove delnice bodo deležne čistega dobička za 1. 1926. = Oslješka sladkorna tvorniea brez divl. dende. Iz Zagreba se poroča, da se na bor. zi širijo vesti, da sladkorna tvorniea v Osijeku ne bo izplačala letos nobene divi-dende Občni zbor družbe bo v drugi polovici t. m. = Ustavljen tvornični obrat. Bosanska Soflvaj tvomica, d. d. v Lukavcu, je ustavila fabrikacijo kavstične in kristalne sode ter odpustila 30 delavcev. Bazen tega bo ustavila budi izdelovanje amonijaikove soli ter odipustia še 170 delavcev. Na ta način preneha vse delo v tvoroici. Baje bo obrat počival samo začasno. = Likvidacija. Kmetska hranilnica in po-gojilnica na Vrhu v Beli Krajini, r. z g n. z., Je v likvidaciji ia poziva upnike, naj ji priglase svoje terjatve. = Konkurz je razglašen o imovini Sta. nislava Maitteja, tvorničarja ▼ Ljnbljani Prvi zbor upnikov bo pri deželnem sodišču v Ljubljani 12. t. m. ob 10. dopoldne. = Potrditev prisilne poravnave. Prisilna poravnava, ki Jo je skleni! Frane Podplat-ntk, trgovec v Ormožu s svojimi umiki, je MfljrlMia. = Narok za ugotovitev priglaienlh ter. jatev v konkurzni stvari elektrarne v Za. gradcu je preložen in se bo vršil 2. junija ob 10. dopoldne pri okrožnem sodišču v Novem mestu. = Privreda , službeno glasilo zagrebat-ke Trgovačke i obrtniške komore. Izšla je 5. številka te gospodarske revije, ki izhaja vsak mesec časopis, ki stane letno 150 Din. prinaša poleg splošnih člankov tudi mnogo informativnih vesti. Uredništvo In uprava: Trg 29. listopada 1918 št 1, Zagreb. = Prodaja. Dne 5 t. m. s«1 bo vršila pri Intendantskem slagalištu vardarske divi-zijske oblasti v Skcplju ofertalna licitacija glede prodaje 17.595 kg starih vreč. Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Dobave Direkcija državnih železnic t Ljubljani sprejema do 7. t. m. ponudbe za dobavo 1000 kg pločevine za lopate; do 11. t. m. za dobavo 15.000 kg portlandske-ga cementa ter za dobavo 1500 komadov zanjk za zavese Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelsnju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 10. t. m ponudbe za dobavo 3000 komadov stekla za jamske svetiljke. Direkcija državnega rudnika ▼ Brezi pa glede dobave 10 komadov jekle. nih plošč in 50 komadov magdeburškib lopat za oglje. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 20. t. m. pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 5000 kg bele pšenične moke (št. «0») in 11.000 kg (št. c2*); 29. t. m pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 20 vagonov krušne moke, Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Prodaja Dne 20. t m. se bo vršila pri Direkoiji državnih železnic v Ljubljani ponovna ofertaina licitacija glede prodaje 500 komadov starih lesenih, že rabljenih sodov. Predmetni pogoji so na vpogled pr.' ekonomskem odelenju te direkcije. = Mednarodna konferenca lesnih indu. atrijcev na Dunaju se bo vršila meseca av. gusta t. 1. Udeležili se je bodo tudi zastopniki iz naše kraljevine. Konferenca bo obravnavala težkoče in ovire, ki preprečil, jejo reden razvoj lesne industrije. = češkoslovaška zunanja trgovina v marcu t. I. beleži uvoza za 1531 milijonov, a izvoza za 1512 milijonov Kč, tako da znaša pasivnost 19 milijonov Kč proti aktivnosti 252 milijonov Kč v enakem času minulega leta. = Konkurzi in poslovna nadzorstva v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Po podatkih državnega statističnega urada sta bila tekom aprila t. 1. v Nemčiji 1302 nova kor-kirrza in 923 nanovo odrejenih poslavnih nadzorstev. V marcu t. 1. pa je bilo 1871 novih konkurzov in 1481 novih poslovnih nadzorstev. Padec v aprilu je torej zna. teo. = Ugodno stanje posevkov v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo: Po uradnem poročilu kmetijskega ministrstva je bilo vre-me v zadnjih treh tednih v splošnem ugod. no kmetijskemu gospodarstvu. Ozimna pšenica se razvija zelo dobro. Tudi jera-pšeaiiea 6e krepko razvfja. Borze 4. maja. LJUBLJANA. (Prve števSke povprasev«. nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-&ki zaključki.) Vrednote: investicijsko 76.5—78, Vojna Skoda 318—320, zastavni m komunalne Kranjske 20—22, Celjdka paso. jilnica 192—193 (193), Ljubljanska kredit, na 175—0, Merkantiina 100—105, Prašte. diona 868—872. Slavenska 50—0, Kreditni 165—175, Strojne 0—90, Trbovlje 348—358, Vevče 100—0, Stavbna 50—60, šešir 101 do 102 (102); cšeširs izplačuje kupon od S. t. m. po 9 Din. — Biago: Same ponudbe v lesu, premogu in poljskih pridelkih skoro brez vsakega zanimanja. Le po fižolu, prepeličarju in polsladkem senu se je po. vpraševalo. Za premog doslej še sploh ni bilo nikakega zanimanja. ZAGREB. Bančne vrednote so ob neznatnem prometu obdržale nespremenjene te. čaje. Položaj v industrijskih papirjih ena. ko nespremenjen Tendenca za Vojno škodo nespremenjena. Promptno blago se je iskalo po 318.25, a zaključeno je bilo po 319. Za ultimo t. m. je zaključena po 3215. — Dinar je v Curihu bij dopoldne na nespremenjenem nivoju. Pariz je bil mednarodno mado krepkejši, dočim so bili Italija, London in New York slabši. Na zagrebškem deviznem tržišču je bila tendenca mlačna. Narodna banka je pokrivala povpraevanje v čekih. Skupni devizni pro-met 7.8 milijon Din. Notirale so devize: Dunaj 800.75—804.75, ček 800.65—804.63, BerFin 1351—1355, Italija izplačilo 226.77 do 227 97, ček 226 65—227.95 London (»plačilo 274.98—276.18, ček 274.8—276. New York ček 56.562—56.862, Pariz 0—187.5, Praga 167.91—168.91, ček 167.9—168 9, Švica 1095 in pet osmink do 1099 in pet osmink, ček 1096.04S—1100.04S; valute: dolar 55.95 do 56.25, lire 226.9—228.1 efekti: bančni: Eskomptna 104.75—105, Poljo 17—18. Kreditna Zagreb 108—110, Hipo 60—60.5. Jugo 97.5—98.5, Ljubljanska kreditna 175—0, Obrtna 65—67, Praštediona 867.5—872 5; industrijski: Osječka Ijevaonlca 190—200, Gutmann 2575—260, Slavonija 39—40, Trbovlje 345—360, Union 305—330, Vevče 100—0; državni: investicijsko 77.5—78.3, agrarne 44—44.5, Vojna škoda, promptna 318.25—319 za maj 321-^-321.5, za junij 323 do 325. BEOGRAD. Borza ni poslovala. CURIH. Beograd 9.11. Berlin 123.05, New Tork 516.875, London 25.085, Pariz 16.90, Milan 20.74, Praga 15.3025, Budimpešta 0.007240, Bukarešta 1.78, Sofija 3 7275. Du-naj 73.025. TRST. Beograd 43.95—44.10, Dunaj 351 do 354. Praga 73.60—73.90, Pariz 81.40—82, London 120.95—12105. New York 24 84 do 24.93, Curih 481—482.50, Budimpešta 0.0347—0.0350, Bukarešta 8 75—9.25. V a -lute: dinarji 43.50—44, dolarji 24 75—24.90 20 zlatih frankov 94—97, zlata Kra 480 88. DUNAJ. Devize: Beograd 1J.4650 do 12.5050, Berlin 168.37—168.87, Budimpešta 98.95—99 25, Bukarešta 2 4KJ5—2.4716. Um-don 34.34—34.44, Milan *8.««W—«8 46«« New Tork 707.25—709.75. Parit ti 11S0 d-i 23.2150, Praga 20.9460—11 OKO. Sofija 5.1175—5.1575, Variara 70.16—70.76, Con*. 136.77—137 77. Valute: dinarji 1Ž.4I 4e 12.49, dolarji 706.50—710.50. Deviza Beograd na oatalih borzah: v Pra. g! 59.375, v Berlinu 7.397, v Londonu (po-' poldne) 276, v New Tortcn f8. t. m. so borzi) 1.76 te Četrt življenja in General von Seekt, šef nemške Reichswehr, ki je pred kratkim slavil šestdesetletnico svojega rojstva, je ena izmed najmarkantneiših oseb povojne Nemčije. Njegov koščeni, skoraj odurni obraz da slutiti nezlomljivo energijo, ki jo še povečujejo kovinsko-sive inteligentne oči. Visoko čelo in trda, brutalna usta izdajajo vojaka na prvi pogled. Leta 1914. je polkovnik von Seekt na-čeloval generalnemu štabu 3. divizije. Udeležil se je prve bitke na Marni, pozneje pa je vodil priprave za veliko Ma-ckensenovo protirusko ofenzivo in je sodeloval tudi na balkanski fronti. Toda njegova karijera, tako vojaška kakor diplomatska se je začela šele po svršet-ku vojne, ko so začeli pretresati Nemčijo notranji nemiri. Seekt je tedaj instinktivno čutil, da bi ne bilo v interesu Nemčije in njenega ugleda v inozemstvu, da uspejo nacijonalistični naklepi. Velika njegova zasluga je, da se je postavil proti nacijonalističnim prevratnikom in da ie zavzel stališče proti Kappu in Ludendorffu ter tako vzdržal red in mir. Ko je zavladal leta 1923. v Nemem splošen kaos, povzročen vsled katastrofalnega padanja marke, je predsednik republike Ebert ponudil Seektu diktaturo. Par mesecev pozneje je bila spro-vedena valutna reforma in razmere so se jele obračati na bolje. Takrat je Seekt pisal predsedniku republike pismo, v katerem je javil, da smatra svoio nalogo za dovršeno ter da odlaga politično oblast, ki mu je bila poverjena. Ta njegova gesta ie vzbudila spoštovanje do generala tudi pri njegovih političnih nasprotnikih. General Seekt se je nato posvetil organizaciji armade (Reichswehr), ki je bila takrat — ponajveč vsled razrvanih političnih razmer — močno demoralizi-rana. Ustvaril je iz nje pravcato elitno vojsko, izredno disciplinirano in minu-cijozno izvežbano. In to je v očeh Nemcev njegova glavna zasluga Razprava proti madžarskim falzifikatorjem Razprava proti madžarskim falzifi-katorjem francoskih frankov ie defini-tivno določena na ponedeljek dne 17. maja. Na zatožno klop pridejo poleg princa Windischgratza vsi njegovi po-magači in sotrudniki; celo Julij Mesza-ros, ki se nahaja na turškem ozemlju in ga Turčija noče izročiti, je izjavil, da je pripravljen dati primerno pismeno izjavo, ki bo tok razprave pospešila. Višji državni pravdnik dr. Gustav Strache sodi, da bo obravnava proti falzifikatorjem končala v teku 2 tednov. Obravnavo bo vodil predsednik senata Toreky. ki je baje odločen izpeljati stvar do konca. Tudi se poy-darja, da je smešno misliti na to, da bi bil vodja razprave pripravljen izločiti vprašanja političnega značaja, ki se bodo tekom pričevanja krivcev in prič gotovo pojavila. Baš pri tej obravnavi ni mogoče misliti, da bi se dala politika izključiti. V primeru, da bi hotela vlada to doseči, bo državno pravdništvo izvajalo primerne konsekvence. Med pričami, ki pridejo na vrsto v procesu, je cela vrsta oseb. ki igrajo danes v političnih krogih vodilne vloge. Tako bodo n. pr. zaslišani: ministrski predsednik grof Bethlen, grof Tele-ky. grof Sigrav. grof Zichy in mejni grof Pallaviccini, torej sami modrokrv- ni eksemplarji »viteškega« rodu. * Drž. pravdništvo je sklenilo, da ne bo obtožilo grofa Pavla Telekija sokrivde pri ponarejevaniu francoskih bankovcev. Vzrok za ta korak je tale: Funkcijonarji Francoske banke so zahtevali, naj se pojasni uloga grofa Telekija v ponarejevalski aferi. Drž. pravdništvo je smatralo zadevni dopis kot ovadbo in je zato uvedlo predpre-iskavo proti Telekiju. Toda kmalu se je uverilo, da je ta gospod le slišal od tretjih oseb, da se baie pripravlja po-narejevanje frankov. Sicer pa je vse, kar je slišal, sporočil pristojnim čini-teljem. Sklep drž. pravdništva so takoj sporočili francoskim funkcijonarjem, ki so imeli polnih osem dni časa, da nastopijo z zasebno tožbo. Toda Francozi se v tem roku niso oglasili in niso nastopili kot zasebni tožitelji. Sklep državnega pravdništva je s tem postal pra-vomočen. Proti Telekiju se more uvesti postopanje le tedaj, ako bi imela glavna razprava tak izid. da bi upravičil uvedbo sodnega postopanja. Včeraj dopoldne je celo krdelo re-darjev spravilo corpora delieti v falzi-fikatorski aferi s policije v razpravno dvorano. Potrebovali so več velikih voz. ker ie bilo treba odnesti cele dele stroiev, klišeje, valje in druge take reči. Na sodnijo so spravili tudi stroj, s katerim so baie tiskali bankovce in ki ga je policija zaplenila pri nekem kramarju. ___ Omejitev porodov na Angleškem Pred kratkim je poročalo «Jutro» o boiu italijanske vlade proti neomaltuzi-janstvu. Italija noče, da bi se število porodov na njenih tleh skrčilo in omejilo. Ekspanzivnost italijanskega naroda bi namreč v tem primeru postala brezpredmetna. Nasprotno kakor v Italiji pa se godi na Angleškem. V zbornici lordov je pred kratkim iznesel liberalni poslanec Buckmaster predlog, naj se dovoli omo-ženim ženskam omejiti število porodov. Predlog je izzval sicer velikansko debato, proti njemu sta nastopila celo Salis-bury in lord kancler, ki sta govorila v imenu vlade, kljub temu pa je stvar prodrla. Za predlog je glasovalo 57 lordov, proti pa 44. Dejstvo, da jc angleška višja zbornica rešila kočljivo vprašanje omejitve porodov na ta način, dokazuje predvsem to. da se angleški politiki polagoma oddaljujejo od merkantilistične in imperijalistične politike. Njihovo prizadevanje stremi predvsem za tem, da se število prebivalstva vzdrži na enakomerni višini in da se vodi tudi v tem pogledu trezna politika. Vojna leta so zapustila tudi na Angleškem težke po- Če tre lovec no lov... turist v planine, šport lik v naravo, mora biti preskrbljen s plaščem, da ne bo premočen. Plašči iz žabje kože .Froschhaut* (prvi povojni izdelek ie te dni prejela tvrdka Drago Sctawab, Ljubljana) so edini, ki jamčijo, da izletnik ne bo najmanj moker. sledice. Brezposelnost in splošna beda sta primorali angleške politike, da posvetijo pozornost v prvi vrsti sodobnim generacijam. Socijalni politiki in hi-gijeniki na Angleškem propagirajo danes misel, da je treba predvsem ščititi in jačati žive ljudi Temu primerna je tudi rešitev predloga poslanca Buck-masterja. Izrek «Na svetu je dovolj prostora za vse» ie danes pač nekoliko kočljiv. Vsekakor pa je zelo značilno, da ie baš Anglija, najbolj konservativna država v Evropi, sprejela tak predlog. V tem pogledu se je približala naravnost Rusiji, kjer je zdravnikom dovoljeno odstranjevati človeški plod pod gotovimi pogoji. In dasi se angleško določilo glede omejevanja porodov nanaša samo na poročene ženske, je nedvomno emi-nentne socijalne važnosti. pmaomoaDmoonoaDOPODaoGaDaaiJooaDaDi^^raiGnDDDODnD!:^ Durand, francoski notranji minister. Po »Mati-novi« karikaturi. X Morilec demimonc/ke Leirerjeve obsoc jen na 3 leta ječe. Madžarsko sodišče v Bu* dimpešti je te dni izreklo v procesu proti morilcem Leirerjeve razsodbo. Ladislav Okolicsany je bil obsojen na 3 leta ječe in na izgubo političnih pravic, ostali obto* ženci pa na 2 leti, na 1 leto, na 9 mesecev ter na denarne globe. X Brezžična felegrafija preko oceana. Iz Londona javljajo, da je te dni otvoril itali* janski senator Marconi redno službo za prenašanje slik brezžičnim telegrafskim po* tom čez ocean. Dosedanji poizkusi so se dobro obnesli. . X Smrt slavnega španskega toreadorja. Po dolgotrajni bolezni je koncem aprila umrl bivši slavni španski bikoborec Maz* zantinL Pokojnik je bil eden izmed največ* jih španskih toreadorjev, katerega, je stoj čas občudoval ves svet. K letošnji otvoritvi pariškega «Salona» Kakor vsako leto se otvori tudi letos v m a* ju v pariškem «Salonu» velika razstava sli« karskih in kiparskih del. Razstavljenih bo letos znatno več umetnin kakor druga_le* ta; pariški listi cenijo njih število na 6500. IMnašamo reprodukcijo dveh pomembnej* ših del z razstave. Zgoraj: Otroci in lutke (Helena Girard=Rabaehe), spodaj: Amen« ški vojnik (ga. Whitney). Razkošno opremljeni salonski velefilm iz življenja ameriških milijonarjev. — V glav« ni vlogi dobro znani ljubljcnec vse kino« publike Fonald Colman. V vlogi lepe, mlade in temperamentne plemkin;e srekana Blanche S\veet. — Lady Gwen. temperamentna mlada plcmkinja ljubi nevarnost, iskre konic, divje dirke in mi-nega mladega zdravnika, meščana Do* nalda. Tej ljubavi stoji na potu propadli princ Mamo, ki vidi v njenem ogromnem premoženju edini svoj spas. — Na raznih tekmah v Nizzi, Davosu, Monte Carlu itd. izgubi lepa G\ven vse svoje premoženje. V skrajnem obupu se vrže v naročje smrti, v hladne valove i-.nnega jezera, iz katc* rega jo pelje pot v — srečni zakon . . — Film je posnet na Angleškem, na škotskem. Franciji in Španiji. Predstave točno ob: 4.. pol 6., pol 8 in 9. ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. Telefon št. 124. □ O □ □ □ n □ n o n n n n □ □ □ 8 8 □ 8 s X Centralni študijski zavod Benediktim cev. Ko se je pTed dvema letoma sešla v Lincu konfederacija avstrijskih, nemških in švicarskih ustanov benediktinskega re« da, je bilo sklenjeno, da ustanovi ta red centralen študijski zavod, v katerem se bo* do izobraževali vsi kleriki benediktinskega tipa. Pri posvetovanju, kje naj se zavod se* zida, se je izkazal kot najhvaležnejše me* sto za benediktinske namere Solnograd. Minulo nedeljo, dne 2. maja se jc torej vr* šila blagoslovitev benediktinskega zavoda v Solnogradu. Med slavnostnimi govorniki se je oglasil tudi avstrijski zvezni kancclar iDu^LjponDDnnnnnDnnnnooanncinc dr. Ramek, ki je proslavljal benediktinski red in njegove zasluge za nemško kulturo ir nemško znanost. Poleg njega je govoril tudi bivši avstrijski kancelar dr. Seipel, ki je povdarjai, da ustanovitev centralnega iz* obraževalnega zavoda benediktinskega re* da pomeni za Avstrijo samo odlikovanje in čast. X Noii italijanski papirnati denar. Itas lijanska Banca d' Italia jc sklenila izdati nov papirnati denar. Stari bankovci se odtegnejo iz prometa, v obtok pa pridejo no* vi, na katerih bo vidna v vodnem tisku gla« va fašistovskega vodje Mussolinija. Seja predsedstva ČOS V soboto 1. in v nedeljo 2. maja se je vršila v Tyrševem domu v Pragi plenarna seja predsedstva ČOS. Na dnevnem redu je bil v prvi vrsti VIII. vsesokolski zlet, ki bo letos po svoji organizacija, obsegu in" novih idejah res izreden dogodek. Razveseljivo je bilo poročilo o stalni telovadni šoli v Tyrševem domu, ki je poslala že prvo leto v sokolske organizacije 1135 telovadcev in telovadk. Izdatki za Tyršev dom znašajo doslej 22,366.680 Kč. Dober vtis je napravilo tudi poročilo o gospodarskem stanju novega poslopja, ki je aktivno. Tudi celokupno gospodarstvo ČOS v preteklem letu izkazuje razvesejiv naipredek. VIII. vsesokolski zlet je v vseh ozirili zelo dobro organiziran in pripravljen. Pripravljalnega dela se je udeležilo v poedi-nih odborih 1500 sokolskih delavcev, če prištejemo Se dijaštvo, naraščaj in članstvo, ki se udeleži scene in igre na Vltavi, znaša število oseb. ki pomagajo priprav, ljaiti vsesokolski zlet, 102.31 i. člani predsedstva ČOS so si ogledali zletni prostor in izjavili, da so z dosedanjim delom zelo zadovoljni. Udeležba inozemstva im Slo. vanstva presega vsaiko pričakovanje. Na vsesokolskem zletu bodo zastopani vsi Slovani, skoraj vse evropske države, 35 velikih evropskih, ameriških in azijskih mest. Celo iz Afrike so se priglasili udeleženci. Po praških ulicah se bo pomikala 29. junija povorka, v kateri bo 25.000 soikolske-ga naraščaja, 5. junija pa priredi po mestu obhod sokolskega naraščaja. 5. julija se pokloni Sokolstvo manom Jana Husa, in sicer v posebni svečanosti, ki bo 5. julija dopoldne in 6. junija pri povorki na Staro-mestnem trgu. Spored glavnih svečanosti, ki bodo 4., 5. in 6. julija, zaključi vojaštvo s prostimi vajami hi defiliranjem pred prezidentom Masary^om. Tuclj češkoslovaška avijatika pripravlja povodom vsesokol-skega zleta impozamten nastop. Prezident Masaryk se udeleži vseli večjih prireditev med vsesokolskim zletom. Najprej si ogleda na Staromestnem trgu obhod sOkolsekga naraščaja. 5. julija se pokloni prezidentu posebna deputacija Sokol, stva na praškem gradu. Pri tej priliki izroči piezidant Sokolstva prapor z naipiscm; «Sokolstvu T. G. Masaryk». Drugi dan si ogleda prezident obhod članstva po mestu. Navzoč bo tudi pri javni telovadbi 4., 5. in 6. julija. Poštna uprava izda povodom vsesokol-skega zleta jubilejne dopisnice in znamke s sliko prezidenta Masaryka in napisom «VIII. vsesokolski zlet». Z vsesokolskim zletom je združen zletni velesejem, na katerega imajo kot razstavljale! dostop samo češke in slovaške tvrdlce. Poleg tega se bo vršilo še več razstav, kakor legijonarska, razstava razvoja vsesakolskih zletov, načrtov, modelov itd. Na račun zletnega davka je plačalo doslej članstvo 3,059.452 Kč Zletnih znamk je bilo prodanih 2,075.250. Na seji je bilo sklenjeno, da se ude. leži posebna deputacija češkoslovaškega Sokolstva svečanosti belgijskih gimnastov LiSge in da odpošlje ČOS svojo za. stopnico k telovadnim svečanostim žeask v Ličge. S seje načelstva ČOS je bila poslana pozdravna brzojavka Savezu jugosloven-skega Sokolstva. Starosta ČOS dr. Scheiner je prispel v petek 30. aprila v Sofijo, kjer je oficijel-no povabil !x>lgarske Junake na vsesokoi-ski zlet. Zastopniki bolgarskih Junakov so sprejeli to vabilo z velikim navdušenjem. Vsesokolskega zleta se udeleži 500 bolgarskih Junakov. Popisi ŠTEPANJA VAS. Sokolsko društvo v Štepanji vasi naznanja, da bo pešizlet v Višnjo goro dne 9. maja t 1. Pot nas bo vodila 5 ur hoda, in sicer skozi same romantične kraje. Napotimo se skozi Sp. Hru-š.ico v Dobrunje, Sostro, Podlipoglav, Se-la, Pance, Polica v Višnjo goro. Povratek z vlakom. Skupni obed v Višnji gori Zbirališče ob 6. zjutraj pred društveno sobo. Članstvo in sokolskj prijatelji, pohitimo v naravo, ki je baš sedaj v najbujnejšem cvetju! — Dalje naznanjamo vsemu članstvu, da praznuje naše društvo dne 20. junija 151etnico obstoja in ob tej priliki razvije prapor. — Prosimo vsa bratska društva za naklonjenost, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Zdravo! JESENICE. Jeseniška podružnica SPD ponovno vljudno vabi na svoj občni zbor, ki se bo vršil z običajnim dnevnim redom dne 9. maja ob 15. uri v gostilni Mesar (Ra-tečan) na Jesenicah. KRŠKO. Kot dopolnilo k poročilu o zadnjem koncertu naj še pohvalno omenim gospo Slugovo ter g. ravnatelja Vutkoviča, k sem ju pri zadnjem poročilu pomotoma izpustil Prva je s svojim lepim altom znatno pripomogla do lepega uspeha v dueiu Hojfmannovih pripovedk. Gospod ravnatelj pa je z železno vztrajnostjo vadil pevski zbor, za kar mu grv še posebna zihvala. M. R. LJUTOMER V nedeljo 9. maja priredi tukajšnje Pevsko društvo pomladni koncert ob pol 16. uri v telovadnici osnovne šole. NTa sporedu so mešani, ženski in moški zbori ter solotočke naših najboljših skladateljev. K obilni udeležbi vabi odbor Pozitivno delo v umetnosti V četrtek, dne 6. maja zvečer predava v ljubljanskem Mestnem domu Iz Pariza došli srbski pisatelj gospod Drainac o najnovejših umetnostnih strujah na Zapadu. Predava, telja veže z izrazitimi predstavite!ji slovstva in umetnosti na Francoskem osebno poznanstvo. V kratko informacijo in kot uvod k predavanju pri-občujemo naslednji članek. Ur. Dosedanja programska umetnost v svetu m pri nas ie povzročila mnogo zablod. Prinesla ie mnogo vidikov v pogledu idejnih nians. o resnem ustvarjanju pa ni mogoče govoriti. Programska umetnost začenši s ru turizmom, je imela do najnovejšega -izma, francoskega nadrealizma, namen sistematično uničevati pasatistične tvorbe, katere je podkopavala od renesanse do naturalizma. V nekih deželah je bila ta destruktivna borba upravičena. Stare šole so namreč grozile s šablonizacijo m z dogmatizacijo svojih ideologij udusiti vsako novo gibanje. Nove ideje se niso mogle razvijati, ker je prevladal formalistični esteticizem, kateremu je bilo geslo: Vsako lepo delo je umetnost. Mladi pa, ki so posvečali poglavitno pozornost izrazu, ne pa obliki, so se začeli boriti proti estetiki, ki je bila istovetna s šablono. To je bila prva stopnja. Druga stopnja je prinesla splošen boj pasatističnemu ustvarjanju. Borba, o kateri govorim tukaj, je dobila najostrejšo obliko v Italiji, kjer ie nastal futurizem. Iz Italije se je bojišče preneslo v druge države zapadne in vzhodne Evrope, kjer se je nova struja pojavila pod raznimi nazivi. Tako smo dobili kubizem, ekspresionizem, ruski neoprimitivizem. V novejšem času so se tem -izmom pridružili še po-kreti sinoptienega pesništva m kon-struktivizma v sodobnem slikarstvu. In res, v razčlenjenvanju idej. v postavljanju novih principov v umetnosti se je mladim, ki jih poznamo tudi pod imenom »moderni«, posrečilo napeljati tok umetnosti v druge struje. Mesto starega načeia l'art pour 1' artizma, mesto estetike in forme je zavladal nov izraz z novimi koncepcijami o življenju ter o njegovi stvariteUski sili. Čisto ustvarjanje pa je bilo kljub temu še zelo daleč. Nova umetnost, ki je razširila obzorje za eno stopnjo, je ostala celo vrsto let pri programatično-sti in s svojimi poslednjimi idejami o »mašinizmu« se je tudi sama zmehani- zirala in oddaljila od človeka, od njegove duše in od življenja. V programskem zanosu in v emfazi so novi modernisti iskali nove motive izven sebe. Njihova novost je končno postala prosto odtujevanje čistemu ustvarjanju. V prejšnjih časih, vsaj z romantiz-mom, so se umetniki umaknili v sebe. Bili So podobni slonokoščenim trdnjavam. Z naturalizmom je ta eksaltacija prikipela do vrhunca v vsakem oziru. Modernizem pa. ki je hotel zavreči vse in podčrtati ustvarjanje z adekvatnim izrazom, ie za dolgo vrsto let zabredel v malenkostne nianse. Koval je fraze, iskal nove besede in ni našel svojega sloga in umetniške afirmacije. Tako ie javnost, ki ne zaupa eksperimentom, zavrgla novo umetnost in se je vrnila nazaj k staremu. Med tem pa so dobre lastnosti modernizma pognale korenike. Nastala ie nova generacija pesnikov, slikarjev in kiparjev. Nekateri -izmi so' se hoteli utrditi s šablonizacijo, pravi umetniki pa so jim obrnili hrbet in so s tem povedali, da čist umetnik ne pripada nobeni šoli. Danes ie modernizem v svetu stara in preživela zadeva. Programatičnost je nadomestilo resno ustvarjanje v vseh strokah. Zmagala ie pametna de-viza: Mesto iol in idej — pozitivna dela; mesto prevar, ki so bile potrebne, dokler se ie vršila borba — novi stil in dovršen izraz. Z Marinettijem sem večkrat govoril. Po nekem predavanju v Parizu mi je dejal: »Mi. modernisti v Italiji, smo sicer storili marsikaj dobrega v naši propagandi za novotarstvo; grešili pa smo istočasno napram publiki, katero smo mendrali in jo imeli za množico ignorantov. S kakršnimi uspehi bi se lahko ponašali, da smo postavili na mesto borbe, mesto programatičnosti pozitivno delo! Danes smo revidirali program v toliko, da nam je geslo: Ustvarjanje v vseh pravcih. Po idejnih frazeologijah mora priti na površje resnica.« In ne samo Marinetti, cele generacije mladih se izražajo v tem smislu: To pa ne znači kompromisa, niti odstopanja pred starim; nasprotno, to je moralo priti kot rezultat različnih teorij, ki so pokazale nova pota za uspešno ustvarjanje v umetnosti. Francoski »nadrealisti«, katere vodijo Bretogne, Eliare ter Arragon, so stvorili ropolnoma novo teorijo »hlp-nizma«. Naslonili so se na neoro-mantizem in pravijo: Slehenin ustvar-I ianje je odsev človekovega življenja. Velika umetnost sloni le na razodeva-nju. Spontanost in iskrenost pri mlajših poetih ni nič drugega nego hrepenenje po velikem delu. ki bo kmalu našlo svojo afirmacijo. Isto težnjo, kot pri nadrelistih in hipnistih, najdemo tudi v drugih umetnostnih strujah. Tristan Tzara, ustanovitelj dadaizma. piše naivno in dobrodušno kakor otrok. Picasso je slikar z žejo Luke Signorellija, Deraine pa v par potezah lirski izraža svojo epično dušo. Piccabi, ki je v slikarski ekstrem-nosti prekosil samega Legea (kakor Rosso), slika primrtivistične portrete z mladostno naivnostjo in s pedantnostjo kakega benečanskega kolorista. Med našimi ima Veno Pilon največ izgledov na uspeh. Njegove kompozicije razodevajo globoko resnico in se odlikujejo po profinjeni enostavnosti. Po zadnjih dvajsetih letih, ko svet pogreša močnih izrazov in močnih umetniških del, je poskus pozitivnega dela vsekakor zelo važen Izže^i 7.a-pad skuša še enkrat dvt»ilti z '.'na morja dragoceni bis*r. Aktivno«* ir. resnost, požrtvovalnost, iskrenos* in vdanost, vse to vodi po zamrJito ideologijah in programih k nr.vemi' :tm-*t, niškemu delu. R?de Drainac. Mali oglasi, Id shtigo t posredovalne In socialne H Ženitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega namen« občinstva, vsaka beseda 50 par. 11 značaja, vsaka beseda Din t*—. Najmanjil rnesek Din 5'—* || Najmanjši ineiik Din I0-—* faznim Cvetlični dan v prid vojnim žrtvam priredi v nedeljo 9. maja j. 1. Cdruženje vojnih in-niidov, vdov in sirot, po č-iftira v Ljubljani. Kei •i prtbiiek te humanitarne iioije namenjen izključno ■j pomoč bednim, vojnim j.trna. se prosijo vsa dru-,ra, da za ta dan predvidena prireditve opuste. — Odbor. 11375 Za napravo oblek ronsnikov itd. se priporu Ivan Magdič, krojač, Ljubljana, Gledališka ulica i!. 7. MSI Slike za legitimacije iiieiaje najhitreje fotograf Eagon Hibšer, Ljubljana, Vjlvaiorjev trg. 168 f* T. RABIČ va Ljubljana n"i;oRSKX H Tkanine za pohištvo sbeline, peresa sa pohištvo, trriee, pasove, žeblje in rrodje r* lapetsike itd. — ahtevajte cezie in vzorce! Trgovinsko k. d., Zagreb, Dica br. 45. 147/II Za napravo oblek otršnikov itd. se pripo- tii Ivan Migdič, krojač, ifiHjana, Gledališka ulica 7. 9981 Šivilja prsjme delo (tudi popra-ila) na dom. Naslov pove m** »Jutra«. 11425 Pouk italijanščini in nemščini daje. Naslov pove upr. Jutra.. 11296 nstruktorja nemščine itrebujem za dijakinjo IV. Lireda I. drž. gimnazije, onudbe na upravo »Jutra~-t. m. pod »Nemščina !>. 11396 Kontoristinja vešča slovenske, nemške ter po moinosti tudi hrvatske korespondence in knjigovodstva, ter splošnih pisar, niških del, se išče za ta* kojžen nastop. — Oferte na upravo »Jutra« pod značko »Pontlac«. 11053 Učenec kmetskega stanu, krepek, ki ima- veselje do trgovine, z dobrim šolskim spričevalom, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Hinko Humer, Sv. Križ pri Litiji. 11401 Agilen zastopnik za Ljubljano in okolico, za dobro idočo novost, se išče proti dobri proviziji. Vnra-lati na Mestnem trgu 25/1, levo, od 2.-5. ure pop. lir Mlada deklica se išče za takoj. Reflektira se na boljšo moč, prijetne zunanjosti, ki bi znala pomagati v kuhinji, gostilni in v sobah. Kaslov: Ignac Jug, Rajhenburg štev. 10. 11372 2 kontoristinji z dobrimi referencami, ena zmožna srbohrv. in nemške, druga slov. in srbohrvatske stenografije, strojepisja ter spretni korespondentinji, se sprejmeta v velikem pod-jetju v Slavoniji. Reflektira se le na prvovrstne moči začetnice so izključene. Ponudbe s prepisom spričeval, življenjepisom in zahtevkom plače na poštni predal 5, Maribor. Služba stalna. — Potni stroški se povrnejo. 11420 Krojaški pomočnik za velika dela, se takoj sprejme. Jakob L o r b e r, Lajtersberg 250 pri Mariboru. 11422 Izurjena šivilja se išče na dom. — Naslov pove upr. »Jutra«. 11-359 Dobra kuharica snažna, poštena in zanesljiva, ki kuha popolnoma samostojno, ali pa se tudi malo pomaga, samo da opravlja tudi druga hišna dela, stara 25—85 let se sprejme. Ljubiti mora otroke. V pomoč ji je še postrežnica. Naslov pove uprava »Jutra«. 11384 Dobra šivilja išče primernega ter stalne, ga mesta. Najraje v kaki trgovini. Ponudb« na upr. .Jutra, pod značko .Šivilja o41>. 11341 Urarski pomočnik išče dela. — Naslov pove uprava »Jutra«. 11293 Prodajalka pridna in poštena, vešča mešane stroke, išče službo. Gre v mesto ali na deželo. Ponudbe na upravo . 11405 Prekajevalec pvovTstna moč, izdelovalec najfinejših narezkov in salam, soliden, oženjen, išče primerno službo kot prva moc v Ljubljani ali drugem kraju, proti stalni plači 3500 Din mesečno. Gre samo k podjetju, ki ima moderno delavnico z motornim pogonom, proti pogodbi s trimesečno odpovedjo. Za vsa prevzeta dela jamči. Cenjene dopise na upravo »Jutra* pod značko »Veriiran strokovnjak., 11400 V obupnem položaju nujno prosim mesta, tudi fizično delo. Knjigovodja, korespondent slov., srbohrv., nem., rus. in franc. Vsi pis. posli. Ponudbo pod .Oženjen, karkoli, kjerkoli« na upravo .Jutra«. 11403 Službo oskrbnika ali kočijaža želim dobiti v kaki graščini. Naslov pove uprava «Jutra>. 11388 Ivomesečni večerni tečaj za šivanje bi« k priredi Mariborsko ot. žensko društvo, ako i priirlasi dovolj udele. nk. Prijave sprejema do t. m. ga. Zlata Brižnik, 11421 (dobe) Kuharica moEtojna, dobro izvežba-, se sprejme v zdravijo restavracijo Nastop izbe 15. maja. Ponudbe z v«dbo dosedanjega službo-uja je poslati na upravo utra« pod šifro »Sezona« 11072 2 trgovska pomočnika(ici) 'ovrstne solidne moči _ •ejmeta v Ljubljani. Do-ateena stroka ima predat. Ponudbe z navedbo sedanjega službovanja in sliko na upravo .Jutra, d »Stalno 218>. 11218 amostojna gospodinja b! opravljala vsa doma-dela, se išče za takoj, ^ča po dogovoru. Emil Sar, Kamnik, Sutna 67. 11079 Sopotovanje s st pod zelo ugodnimi Soji sopotnik ca potova-s avtomobilom po 81o-»iji in Prekmurju. — nudbe na upravo «Jutra» »Sopotovanje.. 11338 rivski pomočnik «r, mlad, se sprejme »i- — Petrovčič. Radov-:». 11327 Učenec špecerijsko trgovino, s "abno Šolsko izobrazbo, sprejme. — Kaslov pove «a . 11311 Učenke sprejmejo za strojno Kaslov pove upr. 11314 tenje Uri«. Vrtnar dostojen, starejši, neoie-izkušen v sadjartivn ta zelenjavf, se išče posestvo na deželi. — rtčevala z navedbo dolnjega službovanja ped jl»ar> na ravnateljstvo 'liško tiskarne, d. d. v 'bljani, Miklošičeva cesta 16. 11289 esečni postranski asiužek 2220 Din Slovenijo. Hrvatsko In jo se iščejo zastopniki zelo koristen predmet, ''•ven za vsakega — »eben kapital samo tt — Cenf. ponudb« na: "•a. Moravč«, Slov^a Natakarica na račtin. ali pa »udi proti mesečni plači, se išče v trgu na deželi. Prednost ima, ki zna šivati na stroj Oglasiti se je: LeskovSek Frano t Kozj-m. 11370 Podružnica vojnih invalidov, vdov in sirot v Ljubljani poživlja svoje člane, ki re-flektirajo na trafiko, da se zglase v pisarni udruženja, najkasneje do 10. maja 1.1. Odbor. 11374 (i§£efo> Engro trgovinam špecerijske in kolonijalne stroke se nudi trgovski potnik, vpeljan po vsej Sloveniji. J« mlad, izredno agilen ter uspešen. Reflektira na stalno mesto. — Ponudbe na upravo .Jutra, pod šifro .Kvalificiran in uspešen«. 11044 Mesta hišnice aLi gospodinje išče poštena žena srednjih let, vajena vsega dela. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko .Poštena 273». 11274 Gaterist prve vrste, za polni ali beneški jarem, ki zna ' sam popravljati, išče službe. — Cenj. dopise prosim pod »Oženjen« na upravo .Jutra«. 11266 Carinski deklarant s pravom na pregled po čl. 40. c. »., išče službe. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod .Deklarant«. 11251 Kontoristinja začetnica, zmožna vseh pisarniških del, išče mesta. Gre tudi kot praktikantinja Ponudbe na upravo .Jutra« pod .Nujno 6633». 11250 Gospodična želi stopiti v službo kot natakarica. — Naslov pove uprava «Jutra». 11238 Kavarniška blagajničarka želi spremeniti mesto v tr-jovino kot začetnica. — Naslov pove uprava .Jutra« 11238 Šofer dober vozač in izurjen mehanik, se išče. Ponudbe na upravo .Jutra« pod »tka«. 11105 Modera šivitia is modistinja gr« šivat t boljše hiše. — Ponudb« na upravo .Jutru pod značko .Takoj 6708». 11» Prodajalka popolnoma izurjena v ma-sufaktursi trgovini, išče rinem« službe, najraje na ieželi. Ponudbe na opravo .Jutru pod značko »Manu-faktara«. 11803 Pošten mladenič išče službo kot sluga ali kaj sličnega. Pismeno na upravo »Jutra« pod značko »Pošten mladenič 6779». 11411 Salamo zajamčeno prvorazr. blago v poštnih omotih razpošilja proti povzetju po tvomišlčih cenah stara speci-jalna veletrgovina Jul. Schmicflin i drug Zagreb Preradovičeva ul. 24 Zahtevajte eenikel 7962 Ratna šteta! Sli % državne obveznice Erodaja na mesečne obroke u Pevalek, Ljubljana, 2i-dovska ulica 4. 134 Novo moško kolo znamke Simson, se ugodno proda. Naslov pove uprava Jutra«. 11294 Spalnica kompletna, nova, (javor), i osebo, pod ugodnimi rodaj. Ponudbe utra« pod šiiro 11408 pogoji naprodaj, na upr. »Ju »Javor«. Gospod ki se je zanimal ca slike slikarjev Rafaela, Ticijana in Leonarda da Vincija, naj odda svoj naslov pri upr. »Jutra« pod šifro »Slike«. 11393 20 dvojnih oken starih, z obodom in šalu-zijami, iz mecesnovega lesa, 105 cm širokih in 158 cm visokih, proda najvišjemu ponudniku Krajni šolski svet v Hrastniku. 11404 Omare za izložbe dobro ohranjene, kupim. — Ponudbe z navedbo velikosti in cene na upr. .Jutra«. 11285 Oficirsko sabljo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo .Jutra« pod »Sablja«. 11410 Opremljena soba se odda • brano zakonike- mu paru ali boljšima gospodoma. Naslov v upravi »Jutra«. H398 čedna soba s posebnim vhodom, se odda boljšemu solidnemu gospodu. Vpraša se na Poljanskem nasipu št. 8, pritličje desno, vhod na dvorišču. 11243 Opremljena soba svetla in šolnina, z razgledom sa velik vrt, z elektr. razsvetljavo, •« odda solidnemu gospodu. Naslov pov« uprava .Jutra«. 11334 Prodam hišo gozd, njivo iu travnik industrijskem kraju na Gorenjskem. Hiša je ob eesti in pripravna za obrt. — Naslov pove uprava »Jutra« 11043 Enodružinsko hišo (vilo) z električno razsvet-javo. in vodovodom v Ljubljani, ali na periferiji kupim v ceni do 170.000 Din. Ponudbe na upravo .Jutra« pod »Ave«. 11035 Vila Straža na Bledu kompletno opremljena, jako primerna za pension, se proda, zamenja ali pa odda v najem — Pojasnila daje Navinšek v Ljubljani, 8e-lenburgova ulica L 10923 Prostovoljna dražba hiše št. 120 v Zagorju sredi trga, na križišču glavnih cest, nova stavba, se iroda radi smrti gospodarja izklicna cena 90.000 Din. 11200 Kredenco za jedilnico proda Sajovic, Skofja ulica 13 (dvorišče). 11399 Dieselmotor 30 HP radi elektrifikacije obrata naprodaj. Naslov v upravf Jutra«. 11389 Hiša v Sevnici ob Savi, brez popravila, • 4 sobami, vrtom is njivo se proda proti naplačilu 30.000 Din in nekaj na obroke. — Pojasnila daje Martin Vodovnik, Sevnica ob Savi št. 46. — Za odgovor priložiti znamko. 11402 Samostojen mizar popolnoma zmožen vseh mizarskih del, kakor na strojih ali brez teh, jeli mesta v kakem podjetju, event. tudi na deželi. Nastopi koj. Kaslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 11417 Strojepiska perfektna v slovenski in nemški stenografiji, išče službe. — Dopise pod šifro »Takoj 357» na upr. .Jutra«. 11357 Mesto sluge ali 6lično , išče vojaščine prost mladenič. Dopise pod .Delaven 52» na upravo «Jutra». 11352 Uradnik administrativne stroke, samski, vešč vseh pisarniških del, želi premeniti službo kot vodja pisarne, materi-jalni uradnik ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe na ravo »Jutra« pod značko avcija 81». 11381 Kolarski pomočnik prost vojaščine, išče namestitve. Vprašanja na upr. »Jutra« pod šifro »Prideš in zmožen«. 11365 PREMOG—ČEBIN Wolfova 1/n. — Telefon 56 1/18 Masažni aparati Punktroller) došli pri G. 3esednik in drug, Ljubljana, Prešernova ulica št 5. 11291 Avto «Ford» dobrem stanju, radi nabave večjega naprodaj za 18.5(10 Din. Naslov v upr. «Jutra». 11034 »Ilustrovanega lista« 3 kompletne, nevezane letnike (1923. 1924, 1925) prodam. Naslov pove uprava .Jutra«. H306 Moško kolo skoraj novo, se proda. — Naslov pove uprava »Jutra« 11275 Otroški voziček dobro ohranjen in posteljca se prodasta. Naslov pove uprava »Jutra«. 11391 Bencin-motor 8—10 PS, stoječ, prodam. Ogleda se ga še v obratu. Ponudbe pod šifro »Motor Teharje« na upravo »Jutra« v Celju. 11416 Šivalni stroj dobro ohranjen, se po ugodni ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 11412 Žaket s telovnikom, dobro ohranjen, za srednjemočsega gospoda, se poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra« 113-51 Autobus trinajstsedežen Deimler, generalno popravljen, se proda ali zamenja za večjega. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Autobus«. 11364 Ca. 500 q sena lepega, zdravega, sladkega ter polsladkega, proda, takoj dobavno. Al. Smid, veleposestnik, Jurklošter. — Cena po dogovoru. 11340 Krompir lep. zdrav, štajerski, nudim pri vagonskem odjemu po 85 para, franko Ljubljana. Nasfov pove uprava »Jutra« 11287 Polnojarmenik (Vollgatter) širina 60—70 cm, 2 cirkularja in vse k temu pripadajoče priprave ter lokomobilo 25—35 HP, vse v dobrem stanju, kupim Ponudbe z navedbo cene pod šifro «G. K.» na upravo »Jutra« 11090 Navijalni stroj (Spuimaachise) u nožni in motorni pogon popolnoma nov, se radi pomanjkanja prostora zelo ugodno proda. Naslov pov« uprava .Jutra«. 11144 Birmanska darila dobite najceneje, ako kurite pri zlatarju Janko )«raota, S p. Slika, Jernejeva 18. 11344 Pozor, kočijaži! Prodam ekoro novo, lahko, dvovprelno, polkrito, črno kočijo (zaake Lohner, Wien) radi pomanjkanja prostora. Kočija je novo lakirana, l modrim suknom tapecirana, i usnjato streho in oljnate otL Vse je v najboljšem stanju. Česa eamo 8000 Din Pojasnila se dobe v graščini Plevso, Celju. pošta Zale« pri U& Ponudite: | Bukove plohe neobrezane Brestove plohe neobrezane Grede tesane Jelove In smrekove madrlere Drva bukova in hrastova na poitnl predal 138 Ljubljana. Motorno kolo dobro ohrasjeso, 2—3 HP, kupim. Ponudbe i navedbo znamke in etne na upravo »Jutra« pod fiifro »Motorno kolo«. 11426 Pozor! Za stare moške obleke, čevlje in pohištvo plačujem najboljše cene. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29. 11377 Lepo zračno sobo oddam gospodu ali gospodični s hrano ali brez. — Naslov pove uprava »Jutra« 11397 Iščem stanovanje s 3 sobami, kuhinjo iu pri-tikllnami v mestu. Ce mogoče ca takoj ali vsaj za 1. julij. Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro »Cisto stanovanje«. 11407 . Hiša v predmestju, blizu tramvajske postaje, se proda. 5 sob (parket), vrt, pralnica. drvarnica, mestni vodovod, elektrika. Prosto tekom meseca. Cena 275.000 Din. Posudbe sa upravo »Jutra« pod »Ugodno 90«. 11-390 Kupim hišo eno ali dvodružinsko, v Ljubljani ali najbližji okolici, če mogoče z vrtom. — Ponudbe na upravo »Jutra-pod »Hiša 55«. 1135» Stanovanje 3 sob z vsem komfortom, iščem za takoj. Ali 2 sobi c uporabo kuhinje. Plačam dobro. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Takoj 496». 11077 Gospod se sprejme na hrano In stanovanje na Starem trgu št. 26/111. 11304 Separirano sobo v kolodvorskem okraju, išče miren gospod. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Nemoten«. 11386 Stanovanje v mestnem okolišu dobi v teku 8 mesecev, kdor preskrbi gotovo količino stavbnega mat«rijala. Ponudbe pod »Stavba« ua upravo »Jutra«. 11387 Opremljena soba lepa, za dva gospoda, se odda v Vrbovčevi ulici 11, pritličje, desoo. 11414 Soba prazna ali s pohištvom, odda enemu ali dvema solidnima gospodoma blizu pošte. Naelov pove uprava »Jutra«. 11419 Opremljeno sobo išče uradnik. Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Soba 15«. 11427 Dve gospodični se sprejmeta na stanovanje Naslov pove uprava »Jutra« 11392 Soba separatnim vhodom, se odda. — Kje, pove uprava »Jutra«. 11409 Opremljena soba pa, se takoj odda samo boljšemu, solidnemu gospodu. Kje, pove upr. »Jutra« 11356 Soliden samec čez dan odsoten, išče malo sobico, tudi izven Ljubljane. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Samec 358«. 11358 Prazna soba za dva gospoda, v sredini mesta (ako pa ni drugače tudi bolj zunaj), se išče za takoj. Ponudbe z navedbo eene na upr. »Jutra« pod značko »Soba št. 6291«, 11376 Gostilna • pekarno, trgovino iu stanovanjem v Zagreba — blizu parka Maksimir, se za S',i leti proti mali od-stopsiui odda v u a j e m. Prevzeti je tudi nekaj viua in pohištva. — Vprašati v Ljubljani, Mestni trg 25/1, levo — od 2.—5. ure pop. 11418 Trgovino meš. blaga vzamem v najem. Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro »Dober promet 363». 11363 Trgovina s perilom in galanterijskim blagom, ob prometni resi i, primerna tudi za šivilje, oziroma kako obrt, se takoj odda. Naslov pove upr. »Jutra«. 11373 Dama srednjih let. v dobri ix>zi-ciji, z iastnim stanovanjem, želi tem potom, radi pomanjkanja znanja, se secna-uiti s starejšim gospodom državnim uradnikom, mirnega in solidnega zn::čaja — zbog poznejše ženitve. — Le resne ponudbe r>.< upr. »Jutra« pod šifro »Udoben dom«. 11.362 50 - 100.000 Din kapitala išče dobro vpeljano podjetje proti dobrim obrestim — ali se sprejme družabnik, ki bi imel lahko stalno službo. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro «St:i!no» 11073 Kdo bi posodil dobro situi ranemu trgovcu 10.000 Diu za povečanje obrti proti varnosti in dobrim obreslim za dobo enega leta. Posudbe pod šifro »Orjunaš» ua upr. »Jutra«. 11071 10.000 Din posojila išče trgovec za dobo treh mesecev proti visokim obrestim in sigurni garanciji, event. preskrbi tudi službo Cenjene ponudbe na upravo .Jutra« pod »Nujno 286». Dobro službo dobi, kdor posodi podjetju 25.000 ali manj. Ponudbe z navedbo zmožnosti pod šifro »Nujno 2500« na upravo »Jutra*. 11302 Neodvisno veselo zabavo Vam nudi kovčegni glasbeni aparat tovarne VOX. Tak aparat in 5 lepih plošč dobite za skupno ceno od samo 900 Din le pri tvrdki H. Kenda Ljubljani. Prodaja tudi na obroke. 11369 Lepo stanovanje na deželi poleg kolodvora, se odda. Naslov pove upr. »Jutra«. 11380 Opremljena soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda solidnemu gospodu. — Ogleda se od M2.—JAS. ure Naslov pove uprava »Jutra« 11360 Lepi trgovski lokali bodo letos blizu glavnega kolodvora, vis a vis Dvorca, jeseni oddali. — L« resni reflektantj« naj javijo svoje naslove na upravo »Jutra« pod »Lokal 883». 10883 Sobo s štedilnikom išče poštena žesa proti plačilu ali pa jo odsluži. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Poštena 273» 11273 Opremljena soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda gospodu. Naslov pove uprava »Jutra«. 11269 Lepa solnčna soba s separiranim vhodom is električno razsvetljavo, se takoj odda gospodu ali gospodični. Naslov pove upr. »Jutra«. 11378 Sobica čedno opremljena, na Res-Ijevi eesti, se takoj odda mirni gospodični. Naslov v upravi »Jutra«. 11158 Mesečna soba se odda z zajtrkom na Go-sposvetski cesti Stev. 12/1. 11328 Prazno sobo v bližini 6v. Jakoba, išče gospod za takoj. Dopise na —avo »Jutra« pod značko iba 395«. 11395 Kot sostanovalec se sprejme dini mesta. »Jutra«. tospod t sre-Saslov t upr. 11350 Kot sostanovalka sobo e štedilnikom, se sprejme gospodična v sredini mesta. Naslov v upr. »Jutra«. 11406 Na stanovanje v opremljeno sobo v ljubljanski okoUei se sprejme brezplačno zanesljiv m vesten drž. vpokojenee, same«, ki bi nadzoroval posestvo is vodil knjigovodstvo v odsotnosti gospodinje. Le zanesljive ponudbe naj se pošljejo na upravo »Jutra« pod značko »Brez gospodinje«. 11383 Gostilna in trg. lokal Dobro idoča gostilna s S gostilniškimi lokali, vrtno dvorano, kletjo, ledenico in kuhinjo ter trgovski lokal, event. e koncesijo, v isti hiši, se odda takoj v najem pod ugodnimi pogoji skupno ali vsako posebej proti položitvi jamčevine. — Naslov pove uprava »Jutra« 11371 Krasni lokali v sredini mesta, popolnoma opremljeni, posebno pripravni za trgovino na debelo, razpošiljalnico, banko etc., v prvem nadstropju hiše na Mestnem trgu 17, se pod ugodnimi pogoji skupno aU deloma takoj oddajo. Več se izve v trgovini H Kenda, Ljubljana, Mestni trg št. 17. 11368 Klavirji in pianini Prvovrstni instrumenti različnih tvrdk radi pomaj-kanja prostora naprodaj po zelo znižanih cenah Med temi se nahaja tudi elek-tričsl pianino s pušico. — Pojassua daje oglassi zavod K o v a č i č, Maribor, Slomškov trg. 11366 Resna ženitna ponudba! Bugat trgovec iu posestnik, 40 let star, vdovec c enim otrokom, v večjem trgu Slovenije, se želi poročiti c gospodično ali vdovo brez otrok, ki ima nad 200.000 Din premoženja. Ponudbe s sliko i»oslati pod šifro »Bodočnost« na oglasni cavoNe,« ie zagotavljal Raoul, »ničesar nisem slišal...« »Prestrašno je neprestano trepetati!« je priznala...« In vendar nama tukaj ne grozi nobena nevarnost Tu sva doma. na nebu, na prostem zraku, na svetlem. Nebo je v plamenu in nočne tiče ne ljubijo sotaca! Še nikdar ga nisem videla pri dnevni luči... Grozen mora biti!-.. Ko sem ga videla prvič..., sem mislila, da umre!« »Zakaj?« ie vprašaj Raoul, ki se je v resnici zgrozil nad tonom te čudne in strašne izpovedi, »zakaj ste mislili, da umre?« »Zakaj?.. - Ker sem ga videla!!!« V tem hipu sta se okrenila Raoul in Kristina hkrati. »Nekdo ječi!« je rekel Raoul... »morda kak ranjenec... Ali ste čuli?« »Ne morem vam prav reči,« ie priznala Kristina, »ker so mi ušesa polna njegovega zdihovanja, tudi kadar ni navzoč... Vendar, če ste slišali...« Vstala sta in se ozirala naokrog... Nikogar nista opazila tia ogromni svinčeni strehi. Sedla sta zopet in Raoul je vprašal: »Kako ste ga videli prvič.« »Tri mesece sem ga slišala, ne da bi ga videla. Ko sem ga prvi-krat .zaslišala', sem mislila kakor vi, da prihaja ta glas, ki je nenadno zopet zraven mene, iz kake sosednje lože. Sla sen. ven m ga iskala povsod. Moja loža leži, kakor veste, zelo samotno^ in zunaj mi je bilo nemogoče najti glas. V loži pa se je razločno cul. In ni samo pel, temveč me je tudi ogovarjal, odgovarjal na moja vprašanja kot pravi človeški glas, le da je bil lep kot glas angelov. Kako tolmačiti* tako neverjetni pojav? Nikdar nisem nehala misliti na .glasbenega angela', ki mi ga je oče obljubil poslati, kadar umre. Vam, Raoul, se ne sramujem pripovedovati take otročarije, ker ste poznali mojega očeta, ki vas je ljubil in ker ste sami verjeli v .angela glasbe', ko ste bili še čisto majčkeni Dobro vem. da se mi ne boste posmehovali. Ohranila sem, prijatelj, nežno in lahkoverno dušo male Lotte in lahko si mislite, da je tudi pri mami Valerius nisem zgubila. Nosila sem to belo dušico v svojih naivnih ročicah in sem jo naivno ponudila, poklonila človeškemu glasu, misleč, da jo darujem angelu. Temu je kolikor toliko kriva tudi moja posinov-nica, ki ji nisem prav nič skrivala tega nerazložljivega pojava. Mama Valerius je prva rekla: Gotovo je glasbeni angel! Sicer ga pa lahko vprašaš.« Tako sem tudi storila in glas človekov mi je odgovoril, da je zares angelski glas, ki sem ga čakala in ki ga je oče napovedal pred smrtjo. Od tistega časa se je rodila velika intimnost med menoj in glasom in zaupala sem mu neomejeno. Rekel je, da je prišel na zemljo, da mi da okusiti najvišjo slast večne umetnosti, in se ie ponudil, da me vsak dan poučuje glasbo. Privolila sem z gorečo vnemo in nisem izpustila nobenega sestanka. Pouk se ie vršil v moji toži, kadar je bil ta konec Opere popolnoma zapuščen. Ne znam vam popisati, kakšno učenje je to bilo. Ne morete si zamisliti in Vendar ste že sami slišali glas.« »Seveda si ne morem zamisliti!« je potrdil mladenič. »S čim vas je spremljal?« »Z neznano, brezprimerno pravilno godbo, ki je prihajala izza stene. Glas ie moral natančno vedeti, kje ie očetova smrt pretrgala moj pouk. Zdelo se mi ie, da je poznal tudi njegovo preprosb me-todo. Spomnila sem se vsega, česar me ie naučil oče. in skupaj i novimi pridobitvami sem napredovala čudovito naglo. Za tak uspeh bi v drugih razmerah potrebovala leta in leta. Pomislite, da sem šibka in da v začetku moj glas r.i bil izrazit. V nižinah ie bil nerazvit, v ostrih tonih trd. v srednjih legah zamolkel. Vse te hibe je Glas končno premagal. Moj zvokovni obseg je polagoma narastel qu obširnosti, ki je nikdar ne bi mogla pričakovati spričo prejšnje šibkosti. Glas pa mi je zaupal tudi skrivnost, kako more sopranski glas razviti in ojačiti prsne zvoke. Vse to je ovil v sveti ogenj navdih, njenja in prebudil v meni žareče, žgoče, vzneseno življenje. Glss je imel moč, da me je s svojim čudežnim petjem dvignil v lastne višave. Spravil me je v soglasje s svojim veličastnim poletom. Du«? Glasu je prebivala v mojih ustih in dihala harmonijo! AUTOMOBILA 28 HP Adler za 11 oseb, ali 800 kg tovora, 22 HP Ford zadnja najnovejša tipa, moderno opremljen 362 po ugodni ceni naprodaj. Juso-fluto, Ljubljana, Dunajska c. 35. Ne zamudite prostovoljne lovne dražbe v četrtek 6. in petek 7 mala vsakokrat ob 9. dopoldne, GESTA V MESTNI LOG it. iS. (Popovičevo posestva) Naprodaj bodo konji (2 težka, 1 lahek), konjske opreme, razni vozovi, kočije, kosilni stroj, več oken, vrat in betonskih stopnic, prazni sodi, razno pohištvo, pisalne mize, kopirna preša, preproge, zrcala, svetilke, obleke, čevlji itd. — Interesente si lahko stvari og'>eda]o od ponde'ika do srede, vsak dan od desete do ene. 3ol6 Otvoritev mehi Dve pletilji 3564 a Redni občni zbor vešči v izdelavi vseh pletenin dobita Tiskovne zadruge, r. z. z o. z. v Ljubljani stalno nameščenje. Osebne ponudbe in dogovor pri Josip Sterše. Zaereb, Maksimirska 94. se vrši Ni vse zlato, kar dobite iz inozemstva! O tem se lahko prepričate, ako primerjate izdelke in cene poslovnih knjig Mmnin 1I. S. i Liiiani, Kopitarjeva ulica 6 (11. nadstr). 14 in pa tuje blago. v petek dne 14. mala 1926 ob 20. ari v prostorih Zveze kulturnih društev (Kazina n. nadstropje) na Kongresnem trgu s sledečim dnevnim redom: 1.) poročilo načelstva, 2.) poročilo o računskem zaključku, 3) poročilo preglednikov, 4.) razdelitev prebitka, 5.1 volitev načelstva ln računskih preglednikov, 6.) slučajnosti. Vabimo Vas. da se kot član zadruge občnega zbora zanesljivo udeležite. Hačelstvo. W - •i > i za popravo vseh pisalnih tet računskh strojev m kontrolnih blagajn. Pisarniške potrebščine, kakor barvni trakovi, ogljem papir itd. — Priporočam se cenj. občinstvu z zagotovilom točne in solidne postrežbe ter z najnižjimi cenami. Z velespoštovaniem LUDVIK ŽITNIK UOBiJAMA iScSotNcrska ni. 26 (dvorišče) S Hotel iygog^a*Ha Krk (otok Krk) S * i g Vsa oskrba s posteljo in postiežbo Din 50-— dnevno ■ za osebo. Prvorazredna dunajska kuhinja, 4 obilne g porcije dnevno. Sobe z razgledom na morje. Krasno a peščeno kopalce Podrobnejše informacije daje, tei a se priporoča za Aim številnejši oose< Vid Festini itB88aaPaHH«MW«MIWW|W e mlinski stroji: Bre« posebMg» obrestila Sedem mesecev po smrti svoje žene, naše nepozabne mamice, nas je danes ob 7. zju raj po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za večno zapustil naš ljubljeni oče, ded, brat, stric in tast, gospod Jernej pl Andrejiia-UMreiishi gardni podpolkovnik v pokoju, častni občan občine Rova itd. Truplo preblagega pokojnika se bo blagoslovilo v četrtek, dne 6, maja ob 9. zjutraj pred hišo žalosti, Miklošičeva cesta 16, nato pa prepeljalo na Rova, kjer se položi ob 10. zjutraj v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v petek, dne 7. maja ob 10. v cerkvi Marijinega Oznanjenja in na Rovih. V Ljubljani, dne 4. maja 1926. Or. Rudolf in podpolkovnik Viktor Andrejfta, sinova, v imenu ostalih sorodnikov, en a 1 ventiiatoi štev. 3, 3 trierji štev. 3 na iermenski pogon, 3 trierji štev. 5 na pogon z zobčastimi kolesi, 1 cedilnik (Druckschlaucbfilter) štev. 11 s cevmi, fabrka! tvomice Seck, l Ben-spojka kompletna, z jermenom, 1380 mm premera, 360 mm široka, prenaša 200 HP z 180 obrati. — Stroje je možno ogledati v pogonu 3477 o Cakovečki paromlin i munjara d. d„ Čakovec Mediimurje). 3606 Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, dobri oče, gospod Franc Čebular usnjarski mojster na Igu dne 3. maja 1926 ob pol 9. zvečer po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo ^ršil v sredo, 5. maja 1926 ob 7. uri dop. iz hiše žalosti na pokopališče 1?. Ig.Studenec, b. maja 1926. hlujoča rodbina in sorodniki. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Brežicah r, z. z n. z. ki se vrši dne 15. maja 1926 ob 18. uri v lastni pisarni DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1925. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občn> zbor ob 18. uri ne bil sklepčen, se vrši isti dan in v istem prostoru ob 19. uri drugi občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu zadružnikov. 35t a Načelstvo Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite 'zvestt 'Z knjige Or. Josip Ti6ari : boleznim : Cena s poštnino vred Din 19"50 riaročlla na knjigarno Tiskovne i» *rneie l nhl'*sl. aparati ui potrebščine po nizkih cenah v zalogi iirotjeri a ANTON KAltC sinova, LJubljana, Židovska ulica itev. t. Aparati v trgovini na ogled'. — Zahtevajte cenili za ostale potrebščine. 33-3 Avstro Fiat, Typa 31 g 40 PS, 4000 kg tovorne teže, skoraj nove potat gume ter Ital. Fiat, Typa 15-ter 34 24/100 HP, .1500 kg tovorne teže, ceno proda Konzervna tovarna .Globus' d. d. na Vrhn!ki. 3537-q gmnmmii POZOR 115 ženini In nevesta! Žimnite matiace, posteljne mreže, železne postelje iztožljive), otomane, divane n tapetniške izdelke nudi najoeneje; Rudolt Radovan. 'aretnik Krekov trq štev. 1 {poleg Mestnega doma! JHBMBjH Zahvala m priporočilo. Zavarovalni dražbi ,COMMERC1AL UNION" v Ljubljani se zahvaljujem za točno in kulantno izplačilo zave.' rovalnine za poginulega konja ter dražbo vsakomur nap topleje vriporočam. Kokra prt Kranju Trgovino dobro idočo, če mogoče s pekarijo, vra-mem v najem ali kupim. Mesečni promet najmanj Din 100.000—. Ponudbe na upravo „Jutra" pod značko »PRO MET 100.000°. »e 36 K» I {'/> II f l'f V novo zgrajeni hiši na najbolj prometni ulici mesta se odda v najem Iro dolgem, mučnem in potrpežljivo prenašanem trpljenju je 14. aprila '926 umrla v Meranu moja srčno ljubljena soproga in skrbna mati mojega otroka, gospa Mi Sieyle mi. Mm Pogreb se je vršil v soboto, dne 24. aprila ob 3. pop. iz kapele \Vald-friedhof v Stuttgartu. 3b05a Stuttgart, Ljubljana, Pirna, Wi*n, aprila 1926. Kdrl Bleyle s hčerko Marlon v imenu ostalih sorodnikov. ffioane kamgarnt in šeotfott r veliki t»birt po ugodni cen> * dobite # o obče znam, nad 50 tet obstoječi mamij. trgovini Si. SBikiaut ,3yi Škofu" Ljubitano. Zunanjim naročnikom se pošilja tudi do oošti sposoben za trgovino vsake vrste. pojasnila dajeta Natančna Stegen in Arnoid Heimer Murska Sobota. uu DE 3£ Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic •h»|R< optUmu teletu m v LJubljani - . '■ (prej Kranjska deželna banka) ...... izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj» ugodnejšemu obreetovanju ter daje vsakovrstne kredite In predujme. Nakup In prodaja valut In devla. &s. Urejuje in izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribaikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran JezerSeL Za inseratnl del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani.