10. štev.
PavSalnt frank« v «fr*avi SMS.
V Uubllani, v srede 14. lanuarla 1920.
Lele IV.
raja rasen pondeljka dneva po prašniku vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostotpna petit-vrstica K 1'50, osmrtnice in zahvale po K 2*50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
dlasilo Jugoslov. socUalne-demokratEšne stranke.
Posamezna štev. stana — SO vinarjev. ——
Naročnina: Po poiti ali s dostavljanjem na dom za celo leto K 96, za pol leta K 48 za četrt leta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120.— Reklamacje za list so poštnine prost*.
UpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6 L, Učiteljska tiskarna.
Telefonska St. 313.
Slovenske žene proti draginji in za volilno pravico!
Ženski shod, ki ga je bila sklicala naša stranka za nedeljo popoldne v Mestnem domu. je našel globok odmev med vsemi ljubljanskimi zavednimi ženami. Delavske žene so, prihitele v velikem številu na shod, da povedo same in neposredno, kake so nezadovoljne s sedanjimi žlvljen-skimi razmerami, z draginjo, ki raste in raste in dela toliko težkih skrbi proletarski ženi. s političnem položajem v državi, ki Je prešla že vsa v roke bankirjev In špekulantov, ter da obenem z vso odločnostjo protestiralo prot! nameravani omejitvi volilne pravice, ki lo zahtevajo v polnem obsegu tudi za žene! Ze pred naznanjeno uro je bila dvorana nabito polna zavednih žen. med katerimi je biio tudi nekaj sodrugev. ki so se hoteli pridružiti tej važni ženski manifestaciji. Točno ob 3. ie sodrug Vencajz stopil na oder ter v imenu kraievne pol. organizacije pozdravil navzoče delavke ter jih vabil, da sl Izvole predsedništvo. Za predsednico ie bila nato soglasno izvoljeni« sodmžica Urbančeva, ki je otvorila shod z dališiin govorom, v katerem je z lepo besedo orisala vso bedo delavskih žena v sedanji družbi. Boj, ki ga vodijo žene za svoje pravice, ni onv, nasprotno, v vseh dobah se je smatralo ženstvo za nekaj manjvrednega. politično absolutno nezrelega. Če je krivična organizacija človeške družbe oropala delavce vseh svojih socijalnih pravic, jih popolnoma zasužnjila, je po drugi strani še vse hujše razlastila in zasužnjila ženo. V vseh dobah in v vseh državah je bila ženskam povsem krivična. O ženi, o njenih potrebah in tež-Kjah. o njenih bojih in tragedijah so vedno sodili možki, ki niso nikoli imeli pravega razumevaia za žensko naravo, ki so io vedno smatrali za nekaj brezbrižnega in lahkomiselnega. In kakor je bilo v starem času. tako je tudi v modernem. In kakor se le zapostavljalo ženstvo v stari re-akcijonarno-katoliški Avstriji, tako se jo omalovažuje, prezira in tepta v novi Jugoslaviji. Najzgovornejši dokaz temu imamo baš v nameravani omejitvi ženske volilne pravice Je na gotove sloje. Ta krivičnost ie še naj bolj odurna, ker niso tu odločevali le podedovani družabni predsodki, marveč tudi strankarsko soc:j ilni ?01T*5ntl- Dama iz takozvane fcoliše aružbe in s takozvano boljšo izobrazbo, naj Ima pravico voliti ?n biti voljena, delavska proletarka pa ne’ Zakal taka različnost? Predvsem je vprašanle. če so žene iz posedujočih krogov tudi v resnici boli inteligentna
ne in izkušene od delavke, ki pozna vso težo delavskega življenja, in katera v prvi vrsti občuti vse poledice slabega državnega gospodarskega ali političnega delovanja, kakor baš sedaj posledice slabo organizirane prebrane. Slovenske proletarske žene protestiramo najodločnejše pioti nameravani omejitvi ženske volilne pravice, tirjamo io tudi zase, ter izjavljamo, da se bomo v to svr-ho borile skupno z našimi sodrugi kajti tudi za žene le rešitev edinole v socialistični stranki 1
Tople besede sodr. Urbančeve so žele veliko odobravanje.
Govorila je nato sodružica Kranjčeva, ki le S krepko besedo opisala
sedanji položaj. Izvaiala ie:
Čez leto dni je, odkar so naši možje zagnali od sebe morilno orožje, katero jim je pred petimi leti potisnil v roke mednarodni kapitalizem in imperiializem. Spoznali so. da so bili le žrtve kapitalističnega nbujstva. Ženske smo navdušeno pozdravile preobrat ne samo. ker smo bile petletnih muk že do grla site, marveč tudi zaradi tega. ker smo bile trdno prepričane, da bo odslej svet priznal tudi ženstvu tiste pravice, ki mu nedvomno gredo. Ni še pozabljeno, kal vse se je od nas zahtevalo za časa vojne, ko smo tako trpele kako* vemo le me žene.
Prenehalo le splošno klanje in začeli so sijati prvi topli žarki vstajenja iz ogromnih planjav ruske revolucije. Narodi bodo rešeni. Proletariatu bije ura osvobojenjal« To so bil’ veseii vzkliki, v katerih smo hitro pozabili vse prestano gorje. Pozdravljale smo vračajoče se bojevnike v nadi, da s skupnim delom vspostavimo zopet one domove, katere srno vedno ljubile.
Kapitalizem, v prvem trenotku presenečen, se ni splošnemu veselju In vstajenju navidezno protivil, pripravljal se je pa že na nova nasil-stva. Poslal ie svoje reprezuitante v Pariz, da rešijo razkosano Evropo v Imenu samoodločbe narodov. Naredi so lepim sirenskim glasovom verjeli in nasedli. Danes ko je pariška konferenca svoje »plodonosno delo« do končala, danes šele so se opeharjenim narodom začele odpirati oči Razočarani so. Meščanstvo ie po preteku enoletnega »dela« ponovno dokazalo. da ni zmožno in da tudi neče napraviti reda. Dokazalo je svojflbpo-polno nezmožnost pri ureditvi gospodarskih vprašanj doma kakor na mednarodnem polju.
Meščanstvo je poznalo in pozna edino le svoj razred in svoie koristi.
j
ne briga pa se za n^širše plasti ljudstva. Delavka in delavec naj bi biia tudi odslej tista pokorna para. s katere na} bi se poljubno postopalo. Edina njuna »pravica« bodi, da se pustita izkoriščati in izrabljati do skrajnosti in, če sta onemogla, da se ju lahko vrže za plot. Najlepše pri vsem tem pa je, da se neusmilj?no ravna s tisti, na katerih uvidevnost se ob vsaki priliki apelira, da ’e le delo in zopet delo tisto edino sredstvo, ki naj ves svet reši. med tem se pa na drugi strani »dela« v znamenju — »svob. trg.«. Draginja vseb potrebščin narašča* mogočneži pa gledajo križanih rok in se zgražajo nad »poželiivostjo« nezadovoljnežev. Sklicujejo se ankete, konference. shodi, misijoni, večernice sklepajo se resolucije, stavliaio predlogi, molijo pobožne molitve, izdajajo se odredbe, grozi se s prekim sodom in vešali. draginja pa gre nemoteno svojo pot preko trupel onemoglih, ki J si niso znali zasigurati primernega mesta ob bogato obloženi mizi »svobodne trgovine«. Toda delavstvo — in kar je glavno tudi delavke — spoznava boljinbolj svoj položaj in išče rešitve na pravem mestu. Število Članov in članic v naših strokovnih in političnih organizacijah narašča boli in bolj. Tudi med ženstvo prihaja pravo razurnevanie. Tj razumevanje mora postati in bo postalo še večje. Če se bodo naše delavke in žene zanimale za javno življenje, za vse njegove pojave, kakor delajo moški sodrugi. potem bo morala vlada premotrivati delavski razred z drugačnim merilom, nege si:er.
»Napačno je mnenje onih žena. ki mislijo, če se spuntaio na trgu, če kiiče. demonstrirajo, da je s tem po-magano. Tak protest ne more imeti trajnega uspeha. Treba je torej kre-| niti na diugo pot. Organizacije potrebujemo! Ne morda kake Marijine družbe ali kaka dobrodelna društva, temveč zdrave socialistične organizacije. stoječe na stališču brezrogoj-nega razrednega boja! Svoje Čete moramo uvrstiti v armado mednarodnega svetovnega proletaiijata Jn se skupno ž njim biti ramo ob rami za uveliavljenje-ženskih političnih in socijalnih pravic.
Meščanstvo se pripravlja na volitve, volitve v občine, volitve v parlament. Delavskih žen ne žele blizu. Odtekajo nam volilno pravico. In vendar se bo v občinah in v parla-metu sklepalo o tolikih stvareh, o katerih bi morale predvsem me žene oovoriti! Toda to ne pojde. Zahtevamo za ženstvo ravno isto volilno pravic, ki jo dobe moški, in ki mora biti splošna, enaka, direktna, tajna, ter na najmodernejši proporcijonalu; podlagi. Da nas bodo naši sodiugl pri tej naši zahtevi z vsemi svoi:mi
močmi podpirali, ne dvomim. Naša naloga pa je. da pristopimo vse v politično organizacijo socijalistične stranke 1 ,
Navz6či so sprejeli pogumne In navdušene izjave sodr. Kranjčeve z hrupnim aplavzom. Govorila je nato sodr. R a k o v č e v a. ki je eb neprestanem, burnim pritrjevanjem z lepo, priprosto besedo opisala boje in težave slovenske delavke, njene težnje in njene — predsodke. Omenila je, kako vse konspirira proti ljudskim interesom, in kako mora pri tem trpeti najhujše proletarska žena. Draginja, ki presega vse meje, pomanjkanje najpotrebnejših oblačilnih predmetov, v gospodarskem oziru vse slabo, v političnem nič boljše. Pri tem se pa meščanske stranke trgajo za svoje pozicije, in pripravljalo na nova sleparstva. Pravijo, da po; vzroča draginjo delavec, toda katera delavska kategorija si ie priborila toliko več plače, kolikor so sedaj živ-IJenske potrebščine dražje?! Puhli izgovori kapitalistov. V resnic) vstvarja draginjo svobodna trgovina, desorganizacija države, nemoteno, od vlade podpirano verižništvo. Proti draginji kriče tudi klerikalci, da premotijo maso. niso pa še nobenega verižnika vrgli Iz cerkve, dasi so ve-rižnikl večinoma vsi najbolj*! katoličani. 2ene so svojega položaja tudi same krive, ker se ne zavedajo dovolj. ker so v večini žrtve klerikalne politike vse svoje stoletne klerikalne vzgoje. V delu za socijalizem Je zmaga ženstva!
Govoril Je nato v imenu politične organizacije sodr. Golouh.
Prinesel je zborujočim delavkam pozdrav stranke ter izrazil s\ rje veselje nad lepo obetajočim ženskim socialističnim pokretom na Slovenskem. 2e Avgust Bebel ie videl v emancipaciji ženstva in v nlegovem boju za socijalizem temeljni moment družabnega razvoja in preobrazenja. Napačno je mnenje, da ne igra žrna v politični zgodovini nobene vloge. Igra io nezavestno, kot element reakcije, ker je vsa v rokah klerikalizma, ker Je glavna opora katolicizma. Temu le kriva v prvi vrsti vsa naša družabna vzgoja, s svolo lažuiivo razredno etiko in še bolj lažniivo moralo, keje največja žrtev ie ravno žena. Če se vobče ne priznava ženskam zahtevane pravice, te se v kapitalistični družbi še posebej odre-kaio .proletarskim ženam, ki so politično in socijalno najbolj zatirane in ki so vrh vsega nedvomno največje žrtve splošnih gospodarskih razmer, še večie nego delavci sami. Zlasti trpljenje delavskih žena v volni dobi ni bilo in ne bo morda nikoli dovoli po'movano. Kajti to je najstrašnejša, naibednejša stran svetovne vojne. Sromin na žrtve padle na koliščih
obledi ob spominu na trpljenje matere. ki je videla umirati gla-lu svoie otioke ... In vendar niti ta gioma usoda delavske žene v svetovni vot-ni in vsa njena velika odporna sita Jej ni še priborila dovoli uvaievania; še odloča načele, da je odrekat} ženi
seveda, v prvi vrsti proletarski ženi — politične pravice. Meščanske stranke pripravljajo volilni red. ki jemlje proletarki vsako volilno pravico. Baš to nam pove, da le demokracija za meščanske stranke le gola’ fraza. SocHalistična stranka oa pojde z vso odločnostjo In tudi z vso Iskrenostjo v boj za ženske oolltlčne pravice. Ženske zastopnice, prave delavske zastopnice, morajo mit! v občine In v parlament. Nešteto lavnih1 vprašanj je, pri katerih je žena direktno zainteresirana, in koiih po« volina rešitev Je nemalo odvisna od direktnega sodelovanja ženskih zastopnic. Načela socijalizma zmagujejo vzlic vsemu in le z zmago sncl-Jaiizma bo tudi žena dosegla polno enakopravnost..
Govornik je zaključil svoj govor, ob navdušenem pritrjevanju, s toplo' jnvokacijo na zmago materine ljubezni. edine večne in čiste ljubezni, ki bo združila vse človeške rodove v; svetovno družino enakih in svobodnih bratov in sester!
Ko sta končne še govorila družica Zamanj. ki le z zgovorno besedo: opisala ves križev pot delavske matere, kj je vsled vojne Izgubila moža; pa ne dobi nikjer opore, nikjer razumevanja. ter sodr. Kopač, ki je nrl* nesel plamteči protest proti draginji, proti maneyrom meščanskih strank! In proti napačni valutni regulaciji, le sodr. Urbančeva prečitala resolucijo, ki ie bila soglasno sprejeta ln ki jo objavimo iutri.
Vpisalo se je nato takoj izredno; veliko število navzoči Žena v našo organizacijo.
Shod le dosegel popolnoma svoj namen. Na delo za vstvarltev močne ženske socijalistične organizacije’
Glose.
V Italijanskem parlamentu so sl
vsak dan katoličani v laseh s socija-Hsti. Za marsikoga ie to presenečenje. Katoliška stranka ie šla v volilni boi kot ooozicijonalna stranka in iz ttga so sklepali nekateri, da bosta v parlamentu ta in socialistična stranka složno nastopali proti vladi. Namesto tega vidijo sedaj neprestane boie med tema dvema strankama. Za začudenje pa vendar ni nobenega razloga. Opozicija katoliška stranke je povsem drugačnega značaja kakor opozicija socijaiistov, la če bi prvim morda bila všeč vsaka1 podpora, pa naj pride od koderkoli, ne morejo sociialisti računati tako.
LISTEK.
GLAD.
Spisal Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalie.)
7iiai !?!,se zdajle domislila, da hoče tja? Z7« .!? -bde tako svetlo in toliko ljudi! To bi jo spravilo Preveč v zadrego: mo?a slaba Obleka, moj upali obraz, ki ga vrh vsesa že dva dni nisem umil, bi }o pognal skozi duri; nemara bi celo odkrila, da niti telovnika nimam..
»Ah ne.« ie zato rekla, »kaj posebnega tam Kotovo ni. In nato mi ie prišla na um u-!a kopa srečnih domislekov, ki sein se lih takoj poslu-iil, par preprostih besed, preostankov v moji Izsušeni lobanji: Kaj naj bi človek tudi pričakoval od takšne majhne menežarije? Razen-tega me živali v kajbi prav nič ne zanimalo Tiste živaii vedo, da stoji pred njimi človek n M.opazuje; sto radovednih pogledov čutijo na sebi in to vpliva nanje. Ne. jaz za svojo osebo sem za živali, ki ne vedo, da zija vanje človek, za tista plaha bitia, ki begajo po svoji duplini J p.a .	®,	n.a z mežikajočimi, zelenimi
(A»-mi hzejo svoje šnpe ter premišljuieM Ah ne?
Da. v tem imam vsekakor prav.
Le žival v svoji čudoviti strahovitosu, svoji posebni divjosti razodeva nekaj posebnega. Brezglasne, plazeče se stopinje v nos.ni temi, .trhla gozdna grozota, krik ptice, ki leti mimo, veter, vonj krvi, bučanje nad nami, skratka, carstvo roparske živali v roparski živali ... poezija nezavednega,..
Toda zbal sem se, da bi Jo to utrujalo in zavest moje velike revščine me ie zgrabila znova in me pritiskala k tlom. Ko bi bil vsai razmeroma dostojno oblečen, bi jo lahko obve-selil s potjo v Tivoli! Nisem mogel umeti te osebe, ki je našla v tem svoje posebno veselje, da se je od napol golega berača dn • pr®. ° ,vse Karel-Ivanove ceste. Kaj za božjo voljo si je neki mislila? In počernu sem Šel jaz in se pačil in se smehljal za prazen nič? Sem-li imel kak pameten razlog za to, da sem se dal od te nežne zidane ptičke tirati vso to dol£.o pot? Ali me nemara to ni stalo naporov? N‘-sern li začuti! smrtnega mraza v srcu. čim ]e zavel le najrahlejši dih? In ni-li rvaia že blaznost po mojih možganih, samo ker mi je nekaj mesecev nedostajalo hrane? Saj me je ona celo ovirala pri tem, da bi šel domov in si spustil na jezik malce mleka, žličko mleka, ki bi ga nemara obdržal v sebi. Počemu mi ni obrnila hrbta in me pognala k vragu ..,
Obupaval sem; moja brezupnost mc je pri-• tirala do skrajnosti in dejal senu
»Pravzaprav bi ne smeli hoditi % man \ Kospodična; saj vas že samo s svolo obleko Prostituiram vpričo celega sveta Da, to Je istina, resnično mislim tako.«
Osupnila je. Ozrla se je hlastno vame m molčala. Nazadnje Je rekla:
»Bože mili!« Drugega ni nič rekla.
»Kaj mislite s tem?« sem vprašal. vUf, ne. osramotili ste me... Zdaj nimava več daleč.« In s temi besedami ie malce pospe šila svoj korak.
Zavila sva v Vseučiliško ulico in že sva zagledala svetilke na Št. Olafovem trgu. Zdaj Je stopala spet počasneje.
»Nočem biti indiskreten,« sem rekel, »ampak ali mi nočete povedati svojega imena, predno se ločiva? Ali ne bi hoteli za trenotek odstraniti pajčolana, da vas lahko vidim? Tako bi vam bil hvaležen.«
Pavza. Čakal sem.
»Saj ste me že enkrat, videli,« je rekla, »Ylajali!« sem ponovil jaz.
»Kaj? Nekoč ste me zasledovali pol dneva, čisto do doma. AH ste bili tedaj pijani?« Spet sem Cul, da se je nasmehnila.
»Da.« sem rekel. »Žalibog sem bi? tedaj pijan.«
»To le bilo grdo od vasi«
i In V es poražen sem priznal, da ie biio to * grdo od mene.
Prišla sva do vodometa in sva gledala kvišku k številnim razsvetljenim oknom v hiši štev*
»Naprej zdaj ne smete z ftiano,« Je rekla1, »Hvala lepa za nocol!«
Sklonil sem glavo ln se Ji nisem upal nkS reči. Nato sem snel klobuk z glave in stal pre*| njo razoglav. Ali ml ne bi hotela dati roke?
»Zakaj me ne prosite, da bi šla z vami košček poti?« je vprašala tiho in pogledala doli k konicam svojih čevljev.
»Bogami,« sem ji odvrnil ves Iz sebe, »bo-gami, če bi to storili!«
»Da, ampak samo čisto malo.«
Okrenila sva se.
Bil sem ves zmeden ln nisem vedel, kakd naj hodim ali stojim; to bitje je preokrenilo vso mojo miselno pot. Razvnet sem bi! in čudežno vesel; bilo mi ie, kot da ginem od same sreče in blaženstva. Sama je rekla, da hoče z mano: nazaj: tega si nisem jaz izmislil, sama si ie zaželela. Pogledal sem vanjo in sem postajal vse bolj pogumen; ona me je podžigala in me s sleherno besedo privlačila še boli k sebi. Za tre« notek sem pozabil svoje uboštvo, svolo nost, vse svoje bedno življenje: čutil sem kaka toplo mi ie zaplala kri po žilah, — kot v stanit časih, predno sem se zrušil — ln tako sem skle« nil z majčkeno zvilačo potipati Jo za žilo. i	(Dalje	prih.)
Zanje ni sedanja vlada nič prida, katoliška pa ne bi bila niti za dlako boljša. Nikakor tore! ne morejo so-cijalisti imeti razlogov, da pomagajo v sedlo stranki, proti kateri bi metali tisti dan nastopiti, ko bi prevzela vlado in proti kateri bi bil bo| morda še nerodnejši, kakor proti sedanji. ✓
Nadomestilo stare trojne atlan-
ce. Razna poročila pravijo, da sc pripravlja med Francijo, Anglijo in Italijo nova zveza. To bi bilo nekakšno nadomestilo stare trojne al’-ance v srednji Evropi. Izza vsega nazadnjaštva, ki se je razvijalo na pariški mirovni konferenci skoraj ni bilo pričakovati nič drugega. Državniki po poklicu se niso ničesar naučili in niso nikdar razumeli, da se je čas izpremenil. Beseda o novi dobi je bila zanje vedno le prazna fraza brez vsebine. Da le Nemčija izgubila svoio nekdanjo moč. se jim zdi dovolj novo. da se le na svetu izpremenilo veliko bolj bistvenega, je pa ostalo skrito njihovim očem. Zato so vse njih metode ostale stare. In zato ne more biti govora o
onem trajnem miru. o katerem se je
toliko govorilo. Enostranska zveza med Nemčijo. Avstrijo in Italijo je veljala po pravici za nevarno evropskemu miru. Nova trojna zveza ne bo mogla miru nič bolj pospeševati. kot ga je pospeševala »Tripel-alianca«. Njen obstanek bo enako učinkoval in že sklepanje take zveze dokazuje, da računajo nje predlagatelji z novimi vojnami. Kako majhni postajajo vpričo tega vsi »veliki sveti« v Parizu!
Hoover za združitev AvstrHe 7 Nemčijo. Ko se Je izjavil Hoover o gospodarski vzpostavitvi Evrope, je naznačil Avstrijo kot najšibkejšo točko Evrope. Izjavil je. da se !o mora to zimo oskrbeti z živili, toda zavezniki moralo priti do prepriča-nla. da mora biti Avstriji dovoljeno, sklepati tiste politične vezi, potom katerih se reši vednega uboštva. Rekel je. Če bi odločeval on. bi kredit za Avstrijo odklonil, dokler zavezniki mirovne pogodbe ne spremene v toliko, da se Avstriji dovoli združenje z Nemčijo.
Abditus:
Naša gospodarska in socijalna vprašanja.
(Dalje.)
V.
Dve sliki.
Delavci gredo na delo. toda brez yeselia, nič več se nočejo podvreči staremu redu in disciplini. V tem se zrcali duševno razpoloženie množice. ki le v petih letih volne trpeja pomanjkanje in se izčrpala. Kapitalistična družba nima nobene moralne moči več, s katero bi človeka zopet spravila ic produktivnemu delu. Njena lastninska neurejenost ie oostala ena poglavitnih zaprek produktivnega dela. Kapitalizem ie tore! zadet v srce. Kadar kapitalistična družba ni več v stanu izvrševati svo!e naloge. Je posvečena poginu.
To Je ena stran slike, gledane z naše strani
Pri tem moramo imeti ored očmi da smo mi mala. gospodarska silno oslabljena dežela. Ona se deli v dva dtla. En nlen del Je nastal iz premagancev in je izčrpan kos srednje Evrope. drugi Je zmagovit. Toda ra drugi del kulturno in gospodarsko Še ni na višku in le bil poleg tega med volno razrušen, pogažen ta oropan. V skoro enakem položaju, le v splošno administrativnem pogledu na boljšem, Je vsa takozvana centralna Evropa. Tudi bližnji in daljni vzhod Je bil poražen in se zvija v težkih gospodarskih krčih.	__•
Sedaj druga plat slike.
Kako izgleda v klasičnih deželah kapitalizma, v Ameriki, na Angleškem. v Franciji, v Italiji in druvih takozvanih nevtralnih deželah1? B»lo bi silno nespametno, ako bi se glede teh dežel udajali iluzilam.
Amerika Je silno zabogatela in postala vsled vojne vodilna gospodar srka sila sveta. Ona posoja vsemu svetu, za njene produkte se tepe vse Človeštvo. Niena produkcija ni zaostala. temveč celo narasla: take vsaj trdč zaneslliva poročila. Kar Je bila v gospodarskem, v političnem, v kulturnem pogledu pred vojno Evropa z Angleško na čelu, to je danes, leto dni po končani vojni. Amerika, oziroma njene Združene države.
'Anglija le Istotako zabogatda. Ona je že med vojno velikansko zaslužila. kot največji svetovni transporter. Po vojni so ji zapadli velikan skl svetovni deli v eksploatacijo, zlasti Egipt, najlepši deli Azije in nemške kolonije. Njeni Drodukti *e zahtevajo zlasti v deželah, ki so Ji med voino služile na bojiščih in so vsled tega skoro obubožale: Kanada. Avstraliia, Indiia itd. Še nik;!! se ni opazilo na Angleškem uUŠnega razkošja in izobilja posvetnih blagrov. kot sedaj, po petletni vojni Kapitalizem ie pridobil na svojem raz-
vitku: zato se Je sicer ojačil tudi njegov nasprotnik, socijalizem, toda ravnotežje med nadvrednostjo in nadprodukcijo Je ostalo nedotaknjeno. Pravni naslovi nad vrednosti v ceni niso nadli. temveč so se celo znatno dvignili.
Francija, ki le v vojni silno veliko trpela, se skuša dvigniti na račun t>-koimenovanih premaganih dežel. Kot zmagujoča dežela uživa kredit pri svojih bogatih zaveznikih in le politični besednik antantnega kapitalizma, kar ji zaenkrat donaša velike gmotne dobrine.
Italila le bila vedno pasivna, revna dežela. Tudi dandanes ie navezana na podporo, ki k) v polni meri tudi uživa. Kljub temu se razmere v tei deželi niti od daleč ne dado primerjati naši sedanji mizetiji.
Dežele, ki so v volni ostale nevtralne. so najsrečnejše. Te deži^e so verižnik v velikem in so med vojno silno veliko zaslužile. Krize v njih imaio svoj /oseben značaj in le njih jedro v tem, da sedaj, no končani vojni, manj zaslužilo nego so med vojno, ko so bile meje centralnih držav strogo zastražene. Njih sedanji blagostan jim je doneslo kontrabon-darstvo v velikem, te dežele so bile v tem pogledu eden poglavitnih či-nitellev. ki so podaljševali vo’no.
Mi pa imamo vsega premalo, produciramo mani. kot potrebujemo za svole lastno golo življenje. In mnogo ie reči. ki pravimo o niih. da Jih mo ramo imeti za vsakdanje življenje in jih prosimo na upabje pri 'bogatih sosedih. Vsaj deloma živimo na kredit, ki ga bomo morali pošteno obrestovati. S tem postajamo odvisni inozemski kapital postaja naš pravi gospodar. Zakaj te bogate dežele tudi ne producirajo toliko, da bi mogle z lahkoto zalagati ves svet, ki ga le volna porušila, oplenila in mu razdelala temeljne pogoje gospodarskega obstanka. Svetovna produkcija se le silno zmanjšala, pri njeni razdelitvi se upoštevajo najprej tiste dežele, katere utegnejo prejeto blago hitro in dobro plačati ali pa dati zanj enakovredno zameno. Naša dežela pa je ena onih, na katere po*rebo se ne ozira veliko, ena onih, glede katerih le velikemu svetu precej vseeno, kako živi m se razvila.
S stališča socijalizma In nj^a gledanja na ves svet in vse človeštvo !e najbolj tragično to, da nas doma razmere sicer silijo, obračunati s kapitalističnim gospodarskim sistemom, nazven pa moramo Inozemskemu kapitalizmu. če sploh hočemo živeti, biti hvaležni, ako nam je vsaj malte naklonjen. ____________
Brzojavne vesti,
Jugoslavija.
Ministrski svet.
, LDU. Belgrad, H. Danes dopoldne in popoldne le Imel ministrski svet sejo. na kateri se je bavil z valutnim • vprašanjem. Jutri dopoldne se fcc na sQ|i nadaljevala razprava o valutnem Vprašanju.
Po svetu.
ODDAJA PREMOŽENJA V AVSTRIJI. /
LDU. Dunaj. 10. Današnja ReicHs-post objavlja- zakonski načrt, ki ga namerava finančni minister dr. Reiseh predložiti zbornici glode oddaje premoženja. Po tem načrtu bi
bilo treba oddati: od K 20.000 pet od sto, od nadaljnjih začetih ali polnih K 20.000 sedem od sto. od nadaljnjih začetih a!j polnih K 40.000 devet od sto. od nadaljnjih začetih ajj polnih K 60.000 enajst od sto. od nadaljnjih začetih ali polnih K 80.000 trinajst od sto, od nadaljniih začetih ali polnih K 100.000 petnajst od sto. od nadaljniih začetih ali polnih K 130.000 sedemnajst od sto. od nadaljnjih začetih ali polnih K 200.000 devetnast od sto. od nadaljnjih začetih ali polnih K 250000 dvaindvajset od sto, od nadaljnjih začetih ali polnih kron
350.000	petindvajset od sto. od nadaljnjih začetih ali polnih K 450 000 dvaisetdevet od sto. od nadaljnjih začetih ali polnih K 700.000 trideset-
trl od sto, od nadaljnjih začetih ali
polnih K 1,100.000 tridesetosem od sto, od nadaljnjih začetih ali pdnih K 1,500 000 štiridesettri od sto, od nadaljnjih začetih ali polnih kron
2.000.000 petdeset od sto, od nadaljnjih začetih ali polnih K 3.000.o00 petdesetsedem od sto. od nadaljnjih začetih ali polnih K 10.000 000 šest-desetpet od sto. — Osebe, katerih premoženje ne dosega 15.000 krqp. niso prizadete po zakonu oddaje; to oddaje prosta vsota se zvišuje za 5000 kron za zakonca in vsakega otroka. Premoženje bi se oddajalo v obrokih, preračunjenih na 30 let, vendar bi se moralo prvih 10% oddale izplavati do 31. decembra 1920. Oddaja premoženja se izvrši lahko tudi z vojnimi posojili, vendar pa le do 75%. Od oddaje premoženja se pričakuje osem do dvanajst milijard d v hodkov. — Olasila velefinance so začela oster boj proti načrtu finančnega ministra in tudi proti osebi dr. Reischa. Pričakovati Je. da pride pri razpravi o tem zakonskem predlogu do ostrih debat.
Jadransko vprašanje.
LDU Berlin. 12. (DunKU) »Lo-kalanze:sreri poroča iz Berna: Kakor se Javlja iz Pariza, so oo izmenjavi ratifikacije ministrski predsedniki zopet imeli zborovanje, na katerem so razpravljali o Jadranskem vprašanju Jugoslovanski minister za zunanje stvari, dr. Trumbič. le izjavil. da nameravalo napraviti Reko za svobodno mesto v posebni avtonomni državi.
Posolilo četioslovaške v Ameriki
LDU. Praga. 11. (DunKU.) Kakor doznavaio »Narodni Listv«. se je čelif slovaški vladi posrečilo dobiti v Ameriki novo posojilo 25 milijonov dclarjev.
Železničarska stavka v Šlezffl.
LDU. Berlin. 12. (DunKU.) Iz Industrijskih okrajev in iz Oornle S!e-zije poročajo, da se Je železničarska stavka poostrila.
Koliko potrebuje kredita Pollska,
Avstrlia in Rmnunila.
LDU! Pariz. 11. (DunKU.) Iz Wa-shingtona objavljajo novo izjavo dr-ža\nega tajnika Glassa pred kongresom. Dejal le. da za pomoč Poljski. Nemški Avstriji in Rummv’1 zadostuje 150 milijonov dolarjev do jeseni. Pristavil je, da ie dolžnost Ze dinjenih držav, da prispevajo svol del za olajšavo trpljenja v teh deželah.
Soudeleženec umora Luksembur-gove aretiran.
LDU. Berlin. 11. (DunKU.) Snočl
Je bil na cesti aretiran poročnik Frles. ki ga sumijo, da le udeležen prj umoru Roze Luksemburgove Na stražnici si je poizkusil prerezati žile In se ie težko poškodoval.
Za samoodločbo Nemčije.
LDU.. Berlin. 11. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt« objavlja ❖est Iz Basla. da le po tjakaj dospeli newvor-škl brzojavki lista »Times« ameriški senat odobril izjavo na korist pravice do samoodločbe Nemčije. V ameriškem senatu se neka! časa širi pre-verlenle. da se mora nemškim ozem-Ijsm Srednje Evrope dovoliti združil z Nemčijo.
Poliska podpisala poeodbo o pravicah manjšin.
LDU. Pariz. 10. (DunKU.) Agen-ce Havas poroča: Obenem s Podpisom ptotckola o izmenjavi ra mka-cij;kih listin versailleske tmrovne pog« dbe 50 zastopniki velesil in Polj. ske podpisali protokol o izmenjavi ratifikacijskih listin pogodbe glede stališča manjšin.	—
Blokada na Vzhodnem moriu odpravljena.
LDU. Stettin, 12. (DunKU.) ^ Kakor javlja brzojavna vest. ki le aosia od pomotske komisije. Je blokada na vzhodnem morju od včeraj popoldne dalje odpravljena.
NAPREDOVANJE RDECB ARMADE.
LDU. Moskva. 10. (DunKlJ.• ~ Brezžično.) Frontno poročilo z dne 9. t. m.: Rdeče čete napredujejo na vseh frontah. Število ujetnikov in množina vojnega plena. kater:ga se je polastila rdeča armada on Kra-snojasku, je nepregledna. DosedaJ SO našteli 60.000 ujetnikov.
Parnik »Treveli« nasedeL
LDU. Weimuth, 11. (DunKU.) Iz Kalkute prihajajoči parnik »Trevell«, natovorjen s konopljsfml in rudo. Je pri Weimuthu nasedel. Utonilo je 33 ljudi
Novice.
— Razpis. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika v Kranjski gori. Interesenti se opozarjajo na ta razpis v Uradnem listu.
— Promet na savskem mostu pri Belgradu. Od 10. t m. naprej vozilo preko savskega mostu zooet vlaki. Most je dovolj trden, da lahko vzdrži velika bremena.
— Nova telefonska proga Bel-grad • Zagreb. Vsled telefonskega prometa na progi Beograd-Zaoreb ustanoviti še drugo telefonsko progo. Kakor doznava Presbiro, se bodo dela za izgotovitev te proge začela še ta mesec.
— Jugoslovanski poslanik Ves-nlč bo zapustil Francijo in se povrnil v Belgrci
— Gordon Smith, znani angleški časnikar le dodeljen jugoslovanskemu poslaništvu v Washingtonu Po ameriških mestih bo prireial predavanja o jugoslovanskem vprašanju. Upa na velike uspehe, ker le bila ameriška javnost zelo slabo poučena
o	naših razmerah.
— Milan Josip Stritar, sin našega pesnika Josipa Stritarja. Je imenovan od avstrijske vlade za izrednega profesorja kemiie na dunajski poljedelski visoki šoli.
— Madžari so na prevozu skozi njih ozemlie zadržali 6 ladil vlačilk bele kuhinjske soli. ki ie bila nabavljena za našo državo v Nemčiji.
— Živila za Dunal Sredi t. m. dospe iz Trsta na Dunaj 10.000 ton ameriške moke.
— Pomanjkanje premoga. Kakr.r piše »Arbeiterwille«, le rektorat vseučilišča v Gradcu ukinil predavanja na univerzi — razun klinike — ker le zmanjkalo premoga in se ne ve kdai bo mogoče zopet premog dobit'. Nadaljevanje predavanj bo pravočasno obiavlienc.
— Ctne mesa na Dunaju. »Neulg-keits-Weltblatt« z dne 4. dec. poroča. da stane goveje meso na Dunaju: sprednle 1 kg 64 K. zadnje 68 K: meso za pečenko 88 K. Arr.erikansl o meso 69 K in »Corned Beef« 110 K. »V tednu, ko je meso po ceni«, stane sprednje 32 K. zadnje 34-40 K In meso za pečenko 50 K. Na teden se dobi takega mesa 10 dek na osebo, v mesecu so 3 dragi tedni in le eden je >>dober kup«.
— Pri požaru tvornice za vžigalice »Solo«, ki je izbruhnil v noči 10. t. m.; sta popolnoma zgoreli dve tvorniški poslopji, oddelek za izdelo-vanie voščila. Uničene so vse velike zaloge in strojna naprava, ki It sv ma milijonske vrednosti. V kleti gorečih poslopij so zgorele velike množine olja, žveplene kisline in ben-i-na. Del materijala. ki ie inozemskega izvora, je skoro nenadomestljiv. Oni del tovarne, v katerem se izdelujejo vžigalice, ni pogorel. Bilo Je Še mogoče rešiti zalogo parafina, voska. smole in dve veliki cisterni olia
— Opera v Parizu tudi stavka. V petek, dne 2. Januarja bj se morala peti v pariški operi Samson In Dali-la. Ob uri začetka pa so ostala vrata opere zaprta; predstava se ni vršiia Opera Je v stavki. Celotno njeno osobie zahteva le: da imajo kot de-lavci-umetniki pravico, tako kakor vsi drugi delavci, do takega zboljšanja plač. da morejo živeti. Vedo tudi. da jim je bilo povišanje plač od ministra lepe umetnosti že 9. oktobra
1919	dovoljeno, da jim pa tega gosc. Rouchž. ravnatelj opere, do sedaj še til izplačal. Zahtevajo torej, da jim njihovo ravnateljstvo plača le to, kar Jim že nekal mesecev dolguje. » č.
— Pollaki zapuščajo Ameriko. Poljski listi poročajo, da se je pri poljskih konzulatih v Ameriki dosle Javilo okrog 60.000 Pojakov. ki se nameravajo povrniti v domovino Ker pa ki je skoraj vsak Poljak v Ameriki prihranil najmanj 2000 do larjev. bi teh 60.000 Poljakov prineslo domov približno 120 milijonov dolarjev, kar bi občutno uplivalo na izboljšanje poljske valute.
— Parnik zgorel. V Hobokemu pr New Yorku Je zgorel orjaški parnik »Saint Louis.« Škoda se ceni na en milijon dolarjev
— Vihar v Sredozemskem morju Zadnje dva dni je divjal na Sredozemskem moriu silen vihar. Neka vlačilna ladja Iz Toulona se Je poto pila pred pristaniščem. Vsled vihar Ja je morska plima poplavila vso obalo od Hvereskih otokov do Can nesa ter povzročila mnogo škode na raznih poslopjih. Železnica, ki teče tik ob južno-francoski obal:, je morala začasno ustaviti promet
Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda”.
Mariborske novice,
Maribor, občinske volitve in ml.
»Slovenski narod« z dne 4. t. m, prinaša v Mariborskem pismu tudi »novico«, da pojde naša stranka y volilni boj z Nemci. Pritožuje se zato prav trpko, da se ni še doseglo kompromisa z ostalimi meščanskimi strankami in strančicami. Ker poznamo stari liberalni mentalitet »Narodov« in njegovih dopisnikov, smol se temu jadikovanju prav iz src* smejali. Tisti liber., ki z vsemi silami delajo za kompromis s klerikalci In »narodnimi socijaici«, se obenem ve« 'ementno potegujejo za —v Nemce, Trgovec Weixl, stara liberalna »trdnjava« deluje z vso silo pri mariborskih nemških trgovcih ter I m dokazuje, da je pri volitvah edina njihov* rešitev v tem, da se zvežeio s slovenskim nacijonalnim blokom, sicef zmagajo sociialisti, ki pa so nasprotniki kapitalizma. Ker so se vršite pa nalogu deželne vlade in komisarja dr. Pfeiferja po tukajšnjih trgovina* preiskave, v katerih je Mia zastopana tudi naša stranka, so porabili naH narodni voditelji« to dejstvo za svojo volilno agitacijo pri nemških trgovcih. Ali gospodje, pomnite le eno* Naša stranka pojde v volilni boj popolnoma samostojno. In vse vaš*, bevskanje ie ne bo prav nič motilo. Pomnite, da ima laž. s katero se vi proti nam bojujete, kratke noge, n* volilni dan Že prejmete zaslužena plačilo. Liberalno - nemške ženin« sedal nič več ne ženi ra. da se vežejo za volitve, če treba z luciferjera* zato živla liberalna - nemštea - kle-rckalno-narodna - specijalna zvezat Razrednozavedni mariborski proletariat pa poide svoio ravno pot % boj za — socijalistično občino!
—	Politične persekuciie bi ra<fl upeliali gotovi vodilni upravni uraJ-niki. ki so obenem politični ekspo-nentje svojih strank v Mariboru. Ta« ko n. pr. nam je zadnjo nedeljo gospod okrajni glavar »pomotoma« prepovedal javni shod, ki ie bil sklican na Teznu. Nam se zdi. da ie tudi gospod okrajni glavar Lanjšič sama »pomotoma< prišel na svoje službeno mesto, kjer si predstavila, da i* glavarstvo klerikalna politična šta-cunal — Pri tem delu mu ^znanstveno« pomaga policijski komisa!} Senekovič, ki ie »zaslužil« zadnl* dni. kakor se pač pripoveduje (sicer* se nam to zdi neverjetno). 157 000 K! »nagrade« za tihotapsko blago, ki J* bilo po straži zaplenjeno. — Gospodu Senekoviču bi na tiho svetovali« da se boli kot za nas In našo stranko zanima za svol poklic ter da pri term ne pozabi na svoie straže, kakor se ie to zgodilo pri razdeljevanju nagrad. Pika. Ce bo treba, povemo š* ka].
Velikanske kupčije s sadiem * ogromnimi dobički so sc »baje« vršile po zasedbi Prekmurja. Pripovedujejo se čudne^stvari. zato le pri« čakovait, da se od kompetentne stra* ni zadeva razjasni. Mogoče bi nam vedel o vsem tem marsikaj povedati bivši prekmurski načelnik, gospod mariborski okrajni glavar?
Stanovanjska mizerija v Mariboru ni prav nič manjša kot po diusflrt krajih, zato nam Je nerazumlijvo. d*, njen vodja. prof. Voglar, še sedaj nf zasegel škofovega gradu \Viedenaa, v katerem stanuje samo oskrbnik. M škofovi palači v mestu je nezaseden nih sob menda kar 17, vendar imamo na kolodvoru Še vedno Hudi vagonih. Oh ta presneti volilni kompromis. če se sedaj zamferimo, si misli gospod prof. Voglar; nas še klerikalci spode. In potem?! Pa Je ref nerodno, kaj? — Tudi g. Ogrizek Mariboru ima menda še 12 sob. tod* kaj pomaga, ko so kljuke z zlatom okovane, kakoi1 pravijo tukaj! Gospod Voglar, malo več energije, saj pri volitvah poravna vse blaženi me* ščanski kompromis!
Maribor In »Večerni List«. V četrtek se je mariborsko delavstvo zopet enkrat nasmejalo. »Večerni Lis+« je prinesel namreč na prvem mest* vest o velikanski delavski manifestaciji v Mariboru, na kateri Je govoril tudi neizogibni ljubljanski Kremžar. Poizvedovali smo, kje Jo bila ta manifestacija m nazadnje vendar Izvedeli, da se je vršila poleg bivše javne hiše v Flosarski ulici. .— Da ima »Večerni List« svoj* pristaše za osle. smo itak vedeli, kako se jih pa nesramno goljufa in vleče, srno mariborski delavci šele sedaj prav spoznali.
Dr. Lenard. katoliški duhovnik la urednik vStraže« je imel predavanje pri Krščanski sociialni zvezi o temi t
iKrščanski socijalizem in socijalna demokracija«. Premleval je pred de-setorico poslušalcev stare obrabljene fraze. Ker poznamo sicer g. dr* Lenarda kot resnega moža, bi m«
priporočali, da bi predaval enkrat
tudi o: »Krščanskih morilcih na Ogrskem«, ali pa »Slovenska ljudska stranka in ljubezen do Avstrije« in pa morda »Kako so klerikalci kradli In gohufali pri kranjskem deželnem odboru«. — Materiiala je dosti, gospod doktor, samo ljubezni do resnice je pri vas malo!
Dnevna vesti.
Klerikalci so povsod enaki.
»Večerna sova« čveka nekaj o notici, priobčeni v »Ameriški domovini«, da ie socijalistična deputacija, ki jo ie vodil sodrug Etbin Kristan pred ameriški senat, iavno izjavila, »da Jugoslovani Trsta In Istre ne maralo«. Kaj bodo te žurnalistične barabe, ki so se najbrž učile plemenitosti in poštenosti v političnem bo-fu v ljubljanskih bordelih hi beznicah. še vse natvezile svojim klerikalnim tepcem, ne vemo. mislimo vsekakor, da so s svojim brzojavom o »prevratu« v vodstvu naše stranke Jer z gori omenjeno notico dosegli vrhunec slovensko-katoliške lažnji-vosti in podlosti. Kako so naši sodrugi v Ameriki prodajali Trst in btro Italijanom, je razvidno baš iz člankov in spomenic, ki smo lih objavili v našem listu, o delu ameriških slovenskih socijallstov za osvoboditev vseh zasedenih krajev. Sodrug Elbi" Kristan te storil več kot vsi ameriški in kranjski klerikalci za naše rolake v Primorju. On le organiziral vso agitacijo proti Italijanom. To priznavajo celo nasprotniki. Samo .Bubi lanska klerikalna »Večerna posoda« čveka o socialističnih izdajalcih. poslužujoč se »Ameriške domovine«. ki je znano glasilo vseh ameriških klerikalnih izmečkov. Že pred kratkim smo čitali v istem listu flotico. ki je vabila ameriške oblasti, da nai zanro vse tamošnle slovenske sodruge. Klerikalci denunc^air. povsod. Kakor so na Kranjskem de-uuncirali poštene ljudi avstrijskim oblastem, tako denunciraio naše sodruge v Ameriki. Z lažjo in denunci Janstvom hočejo zmagati. Naj bog in llublianski škofiiskl ordinariat blagoslovita njihovo pošteno krščansko delo!
Kie le usnje?
Z merodajne strani se poroča: Uradno se je izrekla zanora kož, nsnja in čevljev, ne pa zaplemba. Zapora je imela namen, ugotoviti vse zaloge tega blaga in jih pooisati. Ker 80 državni organi sumili, da se blago neupravičeno prodaja, kopiči ali pa zanj zahtevajo previsoke cene, ga le dala vlada pod strogo zapogo in odredila eventualno tudi preoeliavo fclaga v skladišča, določena za to. dokler se oo političnih oblastih ne ugotovi, ali ie ta sum opravičen, ali ne. Kakor hitro ugotove političve Oblasti, prve oziroma druge stopnje, da je sum upravičen, izrečejo obso 1-bo z zaradom blaga v korist države, v nasprotnem primeru pa bo blago Kopnet prosto, da ga sme lastnik prodati po uradno določenih cenah. Govoriti o velikanskih množinah zaplenjenega blaga in zahtevati njega razdelitev. ie vsekakor neumestno inpre-tirano. Kar se tiče rekvizicil. se omenja, da se zlasti večjim organizacijam nakazujejo primerne količine usnja pri usnjarjih, ki imajo blago na razDoiago. pa ga nočejo prodati po pradno določenih cenah. Nakup ust‘ia
v	Ljubljani pri trgovcih ie zato precej otežkočen, ker je dala politična oblast prve instance več trgovin zapreti zaradi suma navijanja cen; vendar se po »Obuvainici« nakazuje tudi v teh trgovinah usnje potrebnim Slojem, seveda po uradno določenih cenah. Občinstvo se opozarja, da vselei, kadar bi trgovci ali usnjarji, ki prodajajo svoje izd^ke na drobno, odklanjali prodajo usnja, akotudi ca Imaio v zalogi. naznini to politični omesti (mestnim magistratom, oknj-
vsakr?	takisto	pa	t,ldi
S SaDS-,° izvažanie sirovih
12	Slovenije. — Z razdeljevanjem usnja in usnjenih Izdelkov le
poverjena »Obuvalnica deželne vlade za Slovenijo« na Turjaškem trgu St. 3. II. nadstropje v Ljubljani.
•
f Gg. hišni gospodaril In upravitelji
te opozarjajo na današnjo aprovi-začno notico radi revizije hišnih poL
Pisec »Odprtega pisma dr. Korošcu In prizadetim« se ie vrnil iz Belgrada in preda, kakor Čujemo, Mero. na: talo vsled nasprotuločih tr-“j*ev gg. M. Kreka In P. Eilelza v lino vem odgovoru na »Odprto pismo« univerzitetnemu razsodišču.
i 1 ,,adkontIsar inž. Via-dimir SukJje pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani Je imenovan ** orr.*dflrskwa svetnika.
Izgubila se Je listnica z malo vsoto denarja in drugimi dokumenti na poti iz Gosposke ulice skozi Zvezdo do Šelenburgove ulice. Naiditeii naj jo odda proti nagradi pri gospej Grošelj na Rimski cesti 16.
Prireditve.
Društvo tehnikov v Ljubljani ima
v	sredo, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer odborovo sejo. Pridite zanesljivo f
Tovariše filozofe pozivliam, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v sredo, dne 14. t. m. v hotelu
»Tivoli«, II. nadstropje, ob po! 3. uri.
Gi e za podpore. V interesu vsakega tovariša je, da se sestanka udeleži.
»Zveza invalidnih častnikov la častniških aspirantov« ima v četrtek, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek v restavraciji pri Mraku na Rimski cesti. Zelo važno! — Odbor.
Krojaško bolniško podporno društvo ima dne 18. t m. ob 2. uri popoldne v gostilni pri »Lozarju« svoj letni občni zbor. Ker le dnevni red važen, nai se člani zbora zanesljivo in točno udeleže.
Osrednje društvo kovinarjev
podružnica Ljubljana
priredi v torek 13. t m. ob 6. uri v Mestnem domu
javni protestni shod.
Iz stranke.
VSEM SODRUGOM naznanjamo, da so Izšli letaki »Kal hočemo socllalisti« in »Oblast kapitalistov«. Naročite Jih tako! crl upra-
vi	»Napreja«. Ljubljana. Frančiškanska ulica 6. I. nadstropje.
SHODL
»Osrednje društvo kovinarjev« sklicuje sledeč shode:
18. t m. ob 9. uri dopoldne v Štorah:
18. t. m. ob 3. uri pop. v Celju:
19. t. m. zvečer v Muti ob Dravi:
20. t. m. zvečer v Mariboru:
21. t. m. zvečer v Fali nad Mariborom:
22. t .m. zvečer v Sv. Lovrencu:
23. t. m. zvečer V' Ouštajnu.
Dnevni red na vseh shodih Je:
Sklepi izredne skupščine in poročilo o uiedinjenju z ostalimi organizacijami kovinarjev.
Osrednle društvo usnjarjev in sorodnih strok v Sloveniji naz-tania. da se vrše občni zbori usnjarskih podružnic 17. t. m. popoldne v Šmartnem pri Litiji in 18. t. m. dopo5dne ob 9. uri na Vrhniki. — Osrednji odbor.
Diskusijski večer se vrši v salonu pri g. Travnu na Glincah dne 13. t. m. ob 7. uri zvečer. Dnevni red ie važen: udeležba dolžnost! — Odbor krajevne politične organizacije.
Veselični odbor iužnih in državnih železničarjev ima svojo sejo dne 13. januarja ob 7. uri zvečer v Mali-rovi hiši. Udeležba točna. — Odbor.
Vič-GHnee. Vse zaupnike In odbornike kraievne politične organizacije vabim na važen sestanek v četrtek ob 7. uri zvečer v gostilni pri Korošcu na Olincah. — Podpredsednik.
Glede dvorane v Mahrovi hiš! naznaniamo vsem organizacijam, da se Jo mora vselej pravočasno naročiti pri upravi Splošne železničarske organizacije. Na obiave posameznih priredeb v »Napreju« se ne moremo oziiati. ker ie dvorana ponaivečkrat že poprej oddana. — Uprava Spl. žel. org.
Politična šola v Trbovljah se bo
vršila v sredo, dne 14. t. m. oh 4. uri popoldne. Sodrugi, udeležite se polnoštevilno in prinesite s seboj komunistični manifest.
Trbovlje. Redne tedenske diskusije se vrše odslej naprej vsak četrtek. Prva diskusija bo v četrtek tega tedna ob 4. uri popoldne.
Podružnica krojačev, šlvlll, mo-dlstk (pomočnic) sklicuje na sredo, dne 14. t. m. ob pol 7. uri zvečer za-upniški sestanek v društvenem lokalu, Seienburgova ulica 6, II. nadstropje. Ker je sestanek velike važnosti. ne sme manjkati nihče. — Odbor.
Tamburašk! odsek »Svobode« za Vlč-Glince priredi v nedello 18. tm. ob 4. uri popoldne v gostilniških prostorih g JPr. Kramarju na Glincah koncert s plesom. Vstopnina 2 K. Sodrugi, udeležite se.
Pevska vaia »Svobode« v Spod. Slškl se vrši v sredo, dne 14. t. m. ob 20. uri zvečer v posebni sobi gostilne Celarc. Udeleže naj se jo vsi «* 80 ‘J® sedai hodili k pev-
fs	i so sc vršile pri so-
drugii Kovaču — Med vajo se ne to-či nobene pijače.
Z magistrata. Zaradi priprav za občinske volitve bo mestni popito-valnl urad od 14. do 31. prosinca
1920	za stranke zaprt. Izvzeti so sa-mo res nulnl in neodložljivi slučaji.
Kultura.
potrebnejših in razmeram odgovarjajočih knjig. Da ne bo ista zabredla v napake založbe na Dunaiu. da bo no-
vi	zavod zadobil zdravo, trgovsko podlago ter na ta način usposoblien zadoščati in ugoditi vsem potrebam šolstva, bo vodstvo za to pazno skrbelo in v ta namen zastavilo vse sve-ie moči. Cene knjigam moralo padat:, šolsko literaturo moramo dvigniti.
Zaloga šolskih kniig se ne ustvarja za to. da bi škodovala zasebnim založnikom. Nasprotno! Isti nai bi v zvezi z nio zadobivali na en’ strar.i pošten zaslužek na drugi ca nai bi v prid povzdige literature na šolskem polju Itopili z državnim zavodom v zdravo konkurenco.
Slovenski kniigotržcl. ki se hočejo pečati z nadalino prodalo, se tem potom vljudno vabilo, da orl zalogi čimpreie naroče Dotrebne Šolske kniiee, da zamore ista po možnosti ugoditi vsem naročilom.
Zdravstvo.
Bolnišnica v Pliberku. V Pliberku se ie ustanovila bolnišnica za bližnje občine, ki sprejema po mnenju zdravnikov ža lečenie v toln’6-nici sposobne bolnike in bolnice Bolnišnica je zaenkrat ureiena za vse notranie in ženske bolezni, za porodniške in lažie kirurgične »lučaje. Z ozirom na inštrumentarij hode sprejemala v kratkem tudi težke kirurgične slučaje.
Zaloga šolskih knjig za Slovenijo. Da se zadosti gospodarskim in peda-gogiškim potrebam, se je ustanovila zaloga šolskih knjig za Slovenilo, katere namen ie. preskrbeti šolani nai"
Gospodarstvo.
rei.arni poštni promet z Vojvodine. Ravnateljstvo pošte in hrzo-java za S'ovenijo razglaša: Počenši
s 1. januarjem 1920 se otvori nanovo med poštnimi uradi tukaišniega področja in uradi področja ktaljevegg in brzojavnega ravnateljstva Veliki Bečkertk. katere obsega one dele Vojvodine (Bačke. Banata In Baranje). ki pripadajo kraljestvu SMS rošuiunai« aznični, denarnopisemski ter paketni promet tudi s povzetjem. Pripai?joče pristojbine je zaračunavat* po sedai veljavnih pristojbinskih predi'sf;1i. Dokler nimamo natančnega seznama poštnih uradov podroi-ja kr. pošlega in brzojavnega ravnateljstva Veliki Bečkerek, ki izide v enih pnhrdrjih številk »peštansko-telegrafiknga Vesnika« v domačern in preišnj« n. madžarskem nazivu, »naročamo«, da se uradi pred sprejemom pošilik sporazumno s pošiljateljem prepričajo, je-H pripada naslovni ki a! kraljestvu SHS. Pripominjamo, da se vrši poštna nskaz-nična služba v Vojvodini v kronski vredosti do največ 1000 K. Brzojavno nakaznJčno služilo vrše v V oj v a dmi oni uradi, ki so označeni v seznamu uradov kateri izide vsak čas v »\ esniku«. s Črko B, — Začasno se s tc tatopo ne baviio sledeči uradi v Bački: Bacsalmas (Bačkj AlJ-maš), Pacsbokod (Bikič), Bacsbor-sod (Boršod!. Baja, Ssatalva (Cata-ja), Csavolv (Cavolji), Davod (Dau-tovo), Felesce-St. Ivan. (Gornji Sen-tivan). (»ata, Herczeg-Szanto (Šan-t><vo). Uogon (Horguš), Katvmar (Krtčniar) Kolobia (Kolebija). Kun-fcaia, Madaias ( Madaraš), Malvkut (Meliku). Nagv-Baracska (Barač-ka«, Tatai^aza in Vackut.
X. emisija delnic Ljubljanske kreditne banke. Vsled sklepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke povišule se delniška glavnica na
30,000.000 K z izdajo 25.000 novih delnic, od katerih imajo dosedanji delničarji pravico prevzeti skupnih
20.000	novih delnic na podlagi vsakih 5 starih 2 novi delnici po tečaju 700 K in ostalih 5000 novih delnic se bode dodelilo onim delničarjem, ki bi želeli imeti razven optiranih še večje število delnic in novim subskn-bentom oo tečaju 900 K telquel. Z
ozirom na visoki tečaj, ki sedaj no-tira na borzi, je emisijski tečaj od 900 K zelo ugoden in ker poteče rok subskripcije dne 31. t. m., se opozarja gg. interesente, da svoje prijave pravočasno vpošliejo Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani odnosno nlenim podružnicam v Mariboru. Celju. Splitu, Trstu, Sarajevu. Gorici in Borovljah glasom današnjega inse-rata.
I!
(Vesti LDU.)
VRAČANJE JUGOSLOVANSKIH VOJNIH UJETNIKOV.
Split, 12. (DDU.) Včeraj le dospelo sernkai iz Italije preko Šibenika okoli 200 Jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Po izkrcanju so v sklenjenih vrstah korakali po mestu in prepevali narodne koračnice. Meščanstvo lih je navdušeno pozdravljalo. Mnogo Izmed njih se naha’a v zelo bednem staniu. tako da so zbujali splošno sočutje.
ZASTOPNIKI LUŽIŠKffl SRBOV V BELGRADU.
Belgrad. 12. Zastopniki lužlških Srbov, ki so prišli te dni v Belgrad. so izrazili željo, da bi se skupno s svojimi rodbinami naselili v naši državi. Ministrstvo za agrarno reformo je vzelo to željo v pretres. Naselitev teh naših soplemenlakov ne bi bila težka, ker so njihove družine bogate in bi ne bile državi v breme.
DEMENTI.
Belgrad. 21. Demontira se vest. da so razbojniki na poti do Cetinja napadli nek transport in oropali pol milijona državnega denarja. Vest *e popolnoma izmišljena in le vržena v Javnost z gotovo tendenco.
POTRES.
BitolJ. 12. Poslednje dnJ so se občutili po vsem Epiru močni potresi. Poškodovanih in porušenih le biio mnooo hiš. Izpod razvalin v Janini so izvlekli okrog 20 mrtvih.
DELAVSKO GIBANJE V RUMU-NIJI.
Bukarešta. 12. Stavke v Rumun«Ji se vedno bolj širijo. Došlo je do ponovnih spopadov med delavci in vojaki. Delavstvo vztraja pri svoji zahtevi. nai se izvede splošna demobilizacija, in preti s splošno stavko. Pričakovati }e nadaljnih demonstracij.
VOLITVE V FRANCOSKI SENAT.
Pariz. 12. (DunKU.) »Agence Ha-
vas« poroča: Včeraj so se po vsej Franciji vršile volitve v senat, pr’ katerih se imata obnoviti dve tretjini članov senata bi nadomestiti večje število umrlih senatorjev Dane* ob 3. uri zjutraj je bilo od 240 volh-venih rezultatov ugotovljenih 229. izvoljenih Je bilo 18 konservativcev,
13	liberalnih republikancev, 19 naprednih republikancev. 28 republikancev levice. 116 radikalnih in so-cijalno-radikalnih kandidatov, 2 ao-cijalna republikanca In 2 člana uje-dinjene socijalistične stranke.
PRVA SEJA ZVEZE NARODOV.
London, 12. (DunKU. — Brezžično.) Prva seja sveta zveze narodov je sklicana za petek, dne 16. t m. dopoldne v Pariz. Vršila se bo v poslopiu ministrstva za zunanje stvari Sejo bo otvoril z nagovorom zastopnik Francije Leon Bourgeois. Veliko Britanijo bo zastopal lord Curzon. Italijo De Martini, Belgijo pa Hvismans. Ameriški poslanik v Parizu je naprosil predsednika Wilsona za navodila.
RDEČA ARMADA V ROSTOVU.
Moskva. 12. (DunKU. — Brezžično.) Frontno poročilo z dne 11. t m.: Ponoči 8. t. m. smo po krvavem bolu zavzeli Rostov ob Doni. V naše roke le padlo 11.000 ujetnikov. 330 topov, 160 strojnic, 7 angleških tankov ter ogromne zaloge živil in vojnega materijala. Od 1. januarja t. 1. dalie smo na južni fronti zaplenili 750 topov, čez 1000 strojnic in IS tankov. Na vzhodni fronti traja naše prodiranje ob sibirski železnici dalje. Naše Čete se nahajajo 40 vrst vzhodno od Krasnojarska. Število ujetnikov, ki so padli v naše roke pri zavzetju tega mesta. j$ narahlo na
70.000.	To število tvorijo v prvi vrsti ostanki prve, druge In tretje sibirske armade.
ČEHI ODPADAJO OD RIMA.
Praga, 11. (CTU.) Odbor nove češke narodne cerkve pozivlje prebivalstvo k izstopu iz rimske cerkve in k pristopu k češki narodni cerkvi.
AZIJSKA KUGA V UKRAJINI.
črnovice, 11. (DunKU.) »Agencija Dacia« poroča: Po vsej Ukrajini se strahovito širi azijska kuga. Tudi v severni Besarabiji se je urad-no dognalo več primerov tc bolezni.
Aprovizacifa.
Pšenični zdrob za otroke do tretjega leta se bo prodajal za mesec januar letos v mestni prodajalni v Gosposki ulici od torka 13. t. m. naprej, in sicer dobi: št? I do 400 dne 13. t. m., od 401 do 800 dne 14. t m., od 801 do 1200 dne 15, t. m., od 1201 do 1600 dne 16. t. m., od 1601 do 2000 dne 17. t. m., od 2001 do 2400 dne 19. t. m., od 2401 do konca dne 20. t. m. Kilogram zdroba stane 6 kron.
Prodala premoga za oečL N:* vsak drugi odrezek belih premogovnih izkaznic za peči se doM oo 200 kg premoga, ki stane 45 kg. Vsako stranka dobi lahko premog pri tistem spodaj navedenem prod3ialcr premoga, ki si ga sama izbere. Kdor želi dobiti premog Iz aorovlzačneg.> skladišča na Poljanski cest! IS. g:* mora plačati preie na magistrat*’, Galetova hiša, II. nadstropje. Prc mog prodajajo: 1. Aprovizaclla a. Poljanski cesti. 2. Treo. Cesta na dr žavno železnico. 3. Tavčar Dunajska cesta (Bežigrad). 4. Uher. Slomškova ulica. 5. Strupi. Radeckega cesta, 6. Požlep, Komenskega cesta. 7. Unger, Na Vrtači. — Pregoni dobe stranke po sledečem redu na izkaznice: št. 1 dne 14. ian.. št 2 dne 15. lan., št. 3 dne 16. jan., št 4 dne 17 januarja. št. 5 dne 19. Jan., št. 6 dne 20. Jan., št 7 dne 21. jan., št 8 dne 22, jan., št. 9 dne 23. jan., št. 10 dne 24 jan. št. 11 do 16 dne 26. ian. 1920.
Zaupniki političnih strank, ki so bili določeni za pregledovante vprašalnih pol za cenelšo prehrano, se vabilo, da prideta zanesljivo v sredo, dne 14. t nf? ob 6. url v mestno posvetovalnico radi pregleda dodatno vloženih vprašalnih pol in pritožb.
Stranke, ki že imalo izkaznice za cenejša živila, se vabijo, da lih zv nesllivo takoj predlože ap^ovizaclj*. kjer so včlanjene, da se prepečatljo s štainpilio. ker sicer ne morelo dobiti cenejših živil. Stranke, ici niso nikjer včlanjene, morajo predložiti svole Izkaznice magistratu. Galeto-va hiša. pritličje, levo.
Posestnikom In upraviteljem hi? Kakor je razvidno lz predloženil; vprašalnih po! za cenejšo prehrano, so podpisi hišnega gospodarja oziro ma upravitelja na polah ene in isti hiše tako različni, da ni mogoče ugotoviti. kateri je pravi podpis hišnega gospodarla oziroma upravitelja. Domneva se torej, da ie precej strani ponaredilo podpis hišnega gespodar-!a oziroma upravitelfa le iz tega razloga. ker niso navedbe v polah pravilne. Ker pa ne gre. da bi se v cenejšo prehrano neopravičeno vtihotapile stranke, ki ne spadalo v tt akcijo, bo tzda! mestni magistrat v kratkem razglas, da se zglase v go tovem roku vsi hišni gosoedarji n; magistratu, da pregledajo te pole b potrdilo, ali sc podpisi na polah prist ni ali ne. Pole strank, ki ne spadajo v ubožno akdjo, pa so se v njo u*1-hotapile vsled napačnih navedb v poli. ali vsled ponarejenega pddp!s3 hišnega gsopodarja. se bodo odstopile kazenski oblasti. Istočasna se bodo izdale tudi pole za popis vseh oseh, ki stanujejo v hiši. ker bo'?© dobile stranke, ki ne pripadalo b ubožni akciji posebne Izkaznice za nakup živil po tržnih cenah. Stranke. katerih se to tičd, naj pravočasno vtneio izkaznice za ceneišo prehrano, ker bodo sicer imele opravka « kazensko oblastjo. Te kazenske r»z-sodbe se bodo tudi objavljale v list'h
Iz Slovenije.
Štore.
Naš g. ravnatelj napada pri vsaH priliki g. zdravnika bratovske sklad-rice. Ne ugaja inu. da le g. zdravnik r.a strani izkoriščanih in noče trobit? v rog kapitalistov. Toda tudi dnevni pisarček se spodtika nad njim. Svetujemo temu, da naj opusti vmešavanje v te, njega se netikajočc zadeve in se briga boli za svol posel. Rydi bi ti gospodje, da bi prišel zopel zdravnik, kateri bi ordiniral le pe* minut dnevno, a za to dobival večjo plačo. Toda g. ravnatelj in drugi naj sl zapomnijo, da stoii vse delavstvo zvesto za g. zdravnikom, ter ne bo dopustilo, da bi se mu edlala krivica,
Reberca pri Železni Kapli.
Veliko smo že slišali zlatih obljui; v Jugoslaviji. Na taborih in shodih, ki so se svojedobno prirejali po Kj> roškem, smo že saniali o blaženosti. Hodili so k nam govorniki iz vseh krajev in od vseh strank, Pričali so
j	*
Stran 4.
K A f K fi i.
Slev. 10.
nam o velikem bogastvu in blagostanju, ki nam ga je zmožna dati Jugoslavija. Od vseh teh govornikov in obljub pa ni ostalo drugega kakor žalosten spomin. Slednjič smo vendar slišali nekoga, ki nam je povedal resnico in govoril iz naših src: Milijoni jn milijarde leže v rokah teptanih proletarcev, delovnega ljudstva, delavca, kmetov in hlapca. Le to je, da mu danes te milijone in milijarde iz rok i rrabijo ljudje, ki se imenujejo kapitalisti. Le pridna roka nam vstvari blagostanje, odpraviti je treba samo vse izkoriščevalce. Sam Kristus je rekel: Kruh ne pride od glasu božjega, ampak od pridne roke. Naši klerikalci pa govorijo: Č.'-bomo mi zmagali, tedai morajo visoke plače in osemurni delavnik izginiti . . . Ubogi trpini, ki se mučimo s trudapolnim delom, smo spoznal;, da je naša rešitev ležeča' v nas samih, t. j. v mednarodnem sodte' lizmu. Zato kličemo: Živel sociiali-zem, živel mednarodni proletarijat!
Selnica ob Dravi.
Koncem meseca decembra pr. 1. se je vršil tu ljudski shod. na katerem je poročal sodrug Kaučič iz Maribora. Predsednik krajnega Šolskega sveta ie zaprl šolo ter hotel S tem dejaniem preprečiti shod. Na posredovanje sodr. Kaučiča jo ie odprl, nakar se te vršil shod. ki je bil za n3Še razmere zelo dobro obiskan. Sodrug Kaučič ie pošteno razsvetlil delovanje črne družbe in njenih voditeljev, za kar ie žel burno odobravanje. Po shodu je pristopilo mnogo vaščanvo v politično orgnizacijo, kar nam je v dokaz, da se ljudstvo zaveda in da ie spoznalo do dobra habsburške klerikalce.
Št. Ili v Slovenskih goricah.
Pravljica o prvaku. Splošno znani kvartopirec in krščansko - socija!-ni agitator Žebot ie postal prvak med prvaki. Kdor tega ne verjame.
naj vzame v roke »Slovenskega Gospodarja« od 8. t. m. — Pisec slavospeva, ki ie najbrže Žebot sam. ga stavlia v eno vrsto z gen. Maistrom itd. Mi Št. Iljčani pa vemo. da je Žebot samo prvak pri »mavšeljnu«! — Tudi pri nas se dani in ustanovili bomo kmalu lastno politično organizacijo. eSdaj smo siti naših Žfbotijiid!
Guštain.
Naša občina ne da klerikalcem več spati, zlasti pa ne sedai pred občinskimi volitvami, zato nas napadajo, kjer morejo. — Da, da, bližajo se volitve in črni lenuhi bi zopet radi delali, kot so vajeni. Toda gospoda, sedaj vam ie odklenkalo. Prav pravite v zadnjem dopisu v »Večernem Listu«: »Dajmo Bogu, kar je božjega, in delavcu, kar ie njegovega.« — Zato gospodje klerikalci, vi se brigajte za nebesa, mi si bc-mo že pri volitvah vzeli, kar ie našega, ker nočemo, da bi tudi naše občine tako okradli in ogoljufali kakor Kranjsko deželo!
Pliberk.
Pri nas ie nekaj takih klerikalcev, ki bi rajši videli že danes kot pa jutri, da bi lahko delali z nami so-cijalisti tako, kakor delajo 2 njimi klerikalci na Ogrskem. Predobro namreč vedo, da mi delamo stvarno. Vsaka naša prireditev jim je nož v srce. Skoro neverjetno pa je. da ss je upal naš gospod dekan v Pliberku dvigniti svoje blagoslovljene roke po našem rdečem lepaku dne 30. dec. 1919, ko je strgal naš letak raz zida. V tem se vidi vsa njegova pobesne-lost proti nam socijalistom. Da se je to res zgodilo, so priče na razpolago. Javnost naj o tem postopanju sama sodi, drugič pa bomo tudi mi drugače izpregovorili.
Šmartno pri Litifl.
Pred nekaj dnevi ie pustil tovarnar F. K., o katerem smo že zadnjič
pisali, napraviti strogo hišno preiskavo pri ugledni delavski družini. Seveda se ni našlo ničesar. Svetovali bi že vendar enkrat za vselel temu gospodu, da pusti delavce pri miru in naj izvede preiskave rajši pri samemu sebi. Zadnja revizija usnja tudi ni vsega pregledala, kar vedo povedati tisti, ki so usnje prevažali. Opozarjamo na to merodajno oblast Selca pri Škofji Loki.
Par besedi o tem, kako so trgovci prodajali pri nas sladkor! Na Selcah so ga namreč prodajali po 13 K kg, v Črešnjici in v Železnikih pa po 12 K kg, ko je vendar v te vasi dalje od železnice, kot pa v našo vas. (Zopet dokaz, kaka je naša občinska uprava!) Pa še prepirati smo se morali, če smo ga hoteli imeti. Za sladkor je silno hudo neki gdč. M. Tavčar, posebno še če ga mora recimo dati ženi kakega socijalnega demokrata. Odleže ji šele takrat, kadar ga more zamotati v debel papir, katerega računa potem po isti ceni kakor sladkor. Sicer pa tudi zelo rada udriha po socijalistih. čeprav nima niti pojma o sociializmu. Drugič iz našega kraja še kaj več!
Dobrepolje.
Na novega leta dan so sklicali klerikalci pri nas ljudski shod, kjer so silno zabavljali na račun sedanje vlade in Srbov. Motil jih ni nihče, zato so mimo lahko izlivali svci žolč na sociialiste in liberalce. Prve so imenovali kapitaliste, druee pa hudiče. Na shodu je govoril kmet iz kamniške okolice in dr. Korošec, ki pa nista povedala ničesar razen tega, da so se klerikalci in liberalci hudo zlasali za prvenstvo v Kranjski kmetijski družbi. Nato je g. Žužek prebral tri resolucije. Prva govori o klerikalnih šolah, druga zahteva hitro izmenjavo starega denarja z novim, tretja pa odpravo hišnih, zemljiških in dohudmnsk h
davkov, ker klerikalci nočejo na-
mesto Srbov, (ki Hm }e bilo vsled klerikalne gonje vse razbito) plačevati davkov. Končno se Izraža ostra nezaupnica ministra prehrane Bukšegu in celokupni vladi. — Zdaj seveda govore klerikalci. Koliko bi oni storili, če bi bili na vladi, takrat
pa, Ito so sedeli v ministerstvib, so pridno molčali in roke vskiiž držalil Hinavci!	_________
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Učit. tiskarne« v Liubiiani.
Redni občni zbor
se vrši
v nedeljo, dne 25. januarja 1920 v Lfubliani :: v zborovalni avorani deželnega dvorca :: Začetek ob 8. uri dopoldne.
Dnevni red:
6. Izprememba pravil.
7. Volitev načelstva.
8. Volitev nadzorstva.
9. Sklepanje o predlogih, Id so se vložili v smisla pravil. (Novi opra> vilnik za bolniško podporo.)
Nadzorstvo.
Opomba: Delegatje In gostje dobe posebna vabila. Ostali člani imajo dostop na galerijo^ ako se izkažejo * izkaznico, ki jo dobe pri načelstvu zadruge.
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
8. Por^ftlo računov za leto 1918/19.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Sklepanje o vporabi prebitka.
(iffailtft lirnffl rabljece, dobro ohra-uliOlIl" lllUjI!, njene in stojala kupuje po naj viž] i ceni (franko Ljubljana) I Josip Peteline, Ljubljana.
UlMiiiSvHiiiiii.nili1
lile
pevovodjo.
Plača po dogovoru. Služba stalna. Ponudbe do 31. jan. 1920 na podružnico Hrastnik.
m
v
Anton Černe
ORAVEUR a S
'S>
C**, DvoH^
Kupim v s p ko množine
cinkansvinca
po najvllilh cenah.
Mm Us$ar9 Htpinta,
Maribor, Schillerjeva ulica 17.
. vg>> v	v	„	r
m
Mariia Tičar
= Ljubljana =
Selenbureeva ulis§
9
Tovarniška zaloga
papirja
a n
in raigSednl«
■ a
n
m izdelovanje poljedelskega orodja (plužnih delov, lopat,1 sekir itd.
rngHlavlMpuimin
mm
(Soltanj-RavDe, Mo. Jugoslavija).
Vpoštevali se bodo le kovači, ki so že izdelovali poljedelske orodje na vodnih kladivih; zgla siti se je pismeno, priloče naj se prepisi izpričeval.
Hiši« podssite. stenice, ščurki I
Izdelovanje in raipoStljatev prelikuše-nega radikalno učinkujočega uniicval-nega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miSi K 6'—; za Ščurke K 6 - ; posebna močna tinktura za stenice K 6*—; uničevalec moljev K 3 —; prašek proti mrčesom K 5’—; mazilo za človeške uši K 3 —; mazilo proti ušem pri živalih K 3f—; prašek za uši v obleki in perilu K 3 — ; prašek proti pesnim ušem K 3'—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev, rastlin) in mravljam K 3’—. Pošilja po povzetju Zavod za pokontevanje mrčesa N.JUnker« Zagreb 40, Petrinjska ul, 3/tli. u
Rad bi zvedel, kje sc nahajata moja dva prijatelja' Prane Plaveč in Jožef Pirc, oba premogarja, doma fz Mirne peči na Dolenjskem. Plaveč je bil pred vojno na Westfalskem v Geisen-kireben, Pirc pa med vojno v ujetništvu na Francoskem s celo druilno. Prosim drage roiak^s sporočila o njin, fe bi pa prijatelja moja sama čitala te vrstice, naj se ml javita na moj naslov: Mihael Matijevič, P. O. Bukskin, Indiana (Severna Amerika).
Dva trojaH pnifla
novame in hrana v hiši. Naslov; Ivan Mastnak, Celje. Kralja Petra c. 15.
pri Št. Juriju ofe
____________________   južni	železnici iSčo
dobro, izučeno kuharico.	Sl
slavnemu občinstvu, da «em  ______4____pričel v Domžalah št 166
sedlarsko in tapetniško obrt. Vsa v to
stroko spadajoča popravila bodo najceneje in točno dovršena. Z odličnim spoštovanjem Martin Mali, sedlar in tapetnik.
Mizar,
mm
ie sprejme.
Nastop takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov in s spričevali na tovarno
mila In sode
,Hlf-krema‘
„Altese“ Jakobi
in druge vrste cigaretnega papirja in stročnic ter milo, vaselino, ličilo, pisemski
pa tir itd. nudi po najnižjih eenab	88«
Krznarska moda 1920!
Nemoderni mufi, boe itd. se modernizirajo in izgotav-ljajo v najkrajšem času. V zalogi lastno izdelane garniture ter špecijelno damske kožuhovinaste čepice.
Prevzamem vsakovrstne kože v stroj ter jih popolnoma izgotovim v najmodernejše garniture.
Ludovik Rot, krznar,
Gradišča 7, nasproti Dramskega giedallUa.
Skaboform se zopet dobiva!
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naibližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno
dr. Flescha orig. Skaboformovo mazilo.
Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabaform“. Robiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico
pri »Zlatem jelenu* IV., - - - Marijin trg. - - -
Rihard Sušnik
Štedite s podplati!
$aši.wnica: 230,000.000 kron. V •
Specijalna trgovina s čevlji
Maribor, Grajski trg 1
Ljubljana, Resljeva cesta št. 20.
Najmodernejše oblike. Najnižje cene. Najmodernejše oblike.
Usnjati nabitki z žeblHčkl. za moške in ženske čevlje, garnitura po K 2, za otroške po K 1 50, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne ..PEKO" - čevljev
PETER KOZINA & Co., ijijata, hi 21.
Preprodajalci popr.tl i , i	ur-"	Preprodajalci popust J
m
m
RS
H*
m
m
Karbidne svetilke
v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki
Svetla, Ljubljana, Mestni trg 25,
Ressrve ©kros 15©,0*0£>.Q©-J kron.
• IR* e
Prešernega ulEca 5© v lastnem poslopiu.
PrOtfoiB fn Rekvp «rit«C£{til) pspirlev; terana rs cčitej sp rele m mejkrba	^nkaso	^^eskent-menl«?	nakazila	in	Is-
shs&Kba (Sate-SžepcsEfs* p©«3 tzsUdm sakltpcir strank; krediti in Prectujnlknflflce In sekeči račun, itd. -• p!a€ifia rb wsa mesta tu- In inaeirsivs; petessEca fcredEtR^ pisma, sprejem denar«