42. Morilka. JftCRtK" ', u i fc i ■ ....... ^OBaiccEtta ftevilka stane 2Q t. Maribor, dne 17. oktobra 1918. H 52. letsnlK. lili i" HHWWWI List ljudstvu v pouk in zabavo. siMuc Si&aja ietriek In velja i &žor hüdi «am po njega, j. matov*' dobivajo Usi Eres poeebne wed ta v Maribora a h® leto aono T K. — IM •sto Mo I K, |Mdl Ma I« «ta. - Bi tawrals m pladnje od SBoetopne petitmte za enkrat «8 »ta, ril kar ft Mo, 1 stane beseda 10 vta. — Insenrtf se sprejemajo do ««. I *atatm Mir i« bliža! Mir! Ta odrešilna beseda za vse izmučenočlo-ve£tvo, ki trpi že peto leto pod to najstrašnejšo morijo, ki jo je ž« kedai doživel svet, Mir! Kako željno so pričakovali milijoni izmučenih src, milijoni mater, ki so trepetale za svoje sinove, žen, ki so se bale za •sodo svojih mož, sestre, ki so plakale za usodo svojih bratov, zaročenke, ki so se bale za svoje ženine. In one matere, ki niso imele in nimajo kruha za svojo gladno deco, vsi oni, ki so hodili okoli bosi, nagi in gin dni, kako so vsi hrepeneli po tej blaženi besedici mi»! In že so se čule besede nemega obupa: Miru ae dočakamo več. In z neko nemo in obupno u-flanostjo smo vsi nosili to strašno gorje, ki nam ga je a al ožil a vojna. Sedaj pa se je kar naenkrat odprla »«pričakovana nada, da, gotovost, da bomo imeli že preje rair. nego smo Še pred mesecem dni na to mislili. k> pričakovali. Kako je to prišlo? Po" velikem porazu, ki ga je Bolgarija doživela na makedonskem tojiŠču, je bila prisiljena prosili za premirje in mir. S tem je Bolgarija izstopila iz vrste boju.očih se držav in četverosporazum je dobil prosto pot za daljni pohod proti Donavi. Prva posledi -ca bolgarskega poraza je bila, da je začela Avstrija umfkati svoje čete iz Albanije. Ob enem se je Avstrija morala začeti umikati tudi iz Srbije in srbske ter francoske čete so že zavzele Niš, drugo srbsko prestolnico. Avstrija in Nemčija nikakor nimata več toliko moštva, da bi se mogli uspešno postaviti v br an proti mogočnim sovražnikom. Obstojala je torej ne"1" varnost, da sovražniki uderejo preko Donave in za -sedejo Ogrsko ter Hrvatsko in prodre še dalje. Tako bi dobili Nemci, ki se morajo na francoski* fronti že tri mesece neprestano umikati, naenkrat sovraž -nika Se za hrbtom. V tem položaju so tudi nemški vodilni krogi uvideli, da je konečna zmaga izključena, in zato so se obrnili s pismom, ki smo ga objavili v zadnjem „Slov. Gospodarju", na predsednika Zdru -lenih držav Severne Amerike s prošnjo, naj posre «uje. da se sklene premirje in mir. Pri tem izjavljajo Nemčija, Avstro-Ogrska in Turčija, da sprejme,;t kot podlago za mirovna pogajanja načela, ki jih je postavil on. Tudi ta nadela, ki jih je Wilson postavil kot pogo bodočega miru in nove uredbe sveta, smo že objavili. Ha gori navedeno prošnjo osrednjih držav za preuttr.o in mir je ameriški državni tajnik Bansin :r dR.- f s odgovoril švicarskemu noslaniku,ki mu je izročil prošnjo Nemčije, sledeče: „Gast mi je, potrditi v imenu predsednika prejem Vaše note z dne 6 oktobra, ki vsebuje naznanilo nemške vlade predsedniku. Imam od predsednica nalog, da Vas prosim, "da naznanite državnemu kan elerju sledeče: Predno odgovarja na prošnjo cesarske nemške vlade ter da se s tem odgovori tako od kritosrčno in prostodušno, kakor zahtevajo važni iu teresi, za katere gre, smatra predsednik Združerih držav za potrebno, da si zasigura natančen smis.il note nemškega aržavnega kanclerja, Ali meni državni kancler, ia s- r-»"mp c"S" "sV i nemška vlada pogo-t».. katere je ¿¿aaül predsednik a svoji < os anici na kongres 'Severoaaieriških Združenih držav une 8 nuarja in v nato sledečih poslanicah in t. ! bil na men za začetek razgovora samo ta, da' se prid- do sporazumljenja o praktičnih podrobnos, ' m:» uporabe:-' Predsednik Združenih držav smatra za ¡-vojo dolžnost, da izjavlja k oredl>aw za premirje, da se bi ue smatral za upravičenega, da bi vladam, s katerimi je vlada Združenih držat v zvezi proti osrednjim državam, j» odlagal prem'-j.* -loOer se nahajajo armade osrednjih držav na njihovih tleh,. Doi>r;i vera pri vsakem razgovoru »>' seved«* bila odvisna od soglašanja osredndh držav, .» se tasoi in ovsoll odpokličejo čete osrednjih držav iz zasedenega o/.e ml ja. Predsednik se sina ~ za uprr- s Uene^a tudi za vprašanje, je-li govori uein.i držsvn. kaiieeiar le samo v imenu tis t in sil drži •. u < o sedaj vodile vojno. Predsednik smatra r,dkgvor na to vpraianie iz vsakega ozira kot izvanredno "važen." Wilson torej zahteva •• o'Tt':i rašanja naj Nemčija sprejme njegove miiovne pogofa» o!jihz1ož-ne v znanih 14 točkah. Te točke pa med drug-m obsegajo priznanje pravice vsakterega, tudi ¡uabiueya naroda do samoodločbe', narodno pravičnost za vse narode. Alzaoijo in Loreno za Francijo, samostojno in neodvisno Poljsko, obsega,;očo vse ozemlje, koder prebivajo Poljaki. Te in vse druge točke morajo seveda Nemci kratkomalo sprejeti, o tem ni dopuščen nobena razpr*ava; razprava, se glede na teh 14 točk sme vršiti edinole o praktičnih podrobnostih. Tako bi torej Nemčija brez vsake načelne razprave morala odstopiti Alzacijo in Loreno Franciji in za bodočo poljsko državo oni del vzhodne Prusije, kjer prebivajo Poljaki. Dalje zahteva Wilson brezpogojno izpraznitev visega zasedenega ozemlja in pojasnilo, če govori Vojaški noriiec tiaigijska po»««l. ^ : *": '{! Heoidk Konsjans preložil ita „Btov. Gospo-¡¡AlUll" Ž5» (Dalje.) . V gostilniei je bilo osem do deset vojakov,, ki so stali pri točilnici ter se naglas pomenkovali o raznih službenih stvareh. Ko '« bila deklica vstopila, so se vsi obrnili proti njej ter smejoč se delali opazke; ker pa so govorili po francosko ali valonsko, Kalrica ni umela , kaj so govorili o njej, in dasi so jo drzni pogledi vojakov spravili v zadrego, se je vendar nasmehljala in rekla: „Dober dan vsem skupaj, prijatelji!" Ti vojaki so se 'i zdeli vrli ljudje razven enega, ki je bil starejši od drugih ter je govoril nekafko zapovedujoče Nosil je debele usnjene rokavice; čepica mu je bila pomaknjena na levo uho: gumbi njegove suknje so se svetili sot zlato: njegovi mogočni brki so bili s črnim vzskom navihani Kvišku; stal je tu, nagibajo nazaj život, roko upirajoč v bok, kot neprestano izzivanje. Ta kljubovalni vojščak je moral gotovo biti ječar ali pa učitelj borenja. Vnanjost in držanje ji nista vsilili takih slabih misli o\njem: a da jo je nesramno prisilil, da je oči povesila pred njegovim drznim jiogledom in da se ji je rogal tako glasno, to jo je jezilo. Tega čiivstVa pa tudi ni skrivala, kajti ponosni vojak ji je lahko bral c obraza, da mu ni naklonjena. Ko so se tako ogledovali, je gostilničarka prinesla čaSo piva za deklioo. Mlad vojak prijaznega obreza se ji pribite», jt pomoli svojo Sašo ter. pravi: „Dajva trčiva. Gotovo ste od Antvrerpenske strani ?" „Ne, prijatelj, od Sv. Antona sem, od Silde ali pa Mazerhale, kakor hočete." „Jaz pa nisem daleč odtod: torej sva dva soseda." Veselje je iapreletelo deklici obraz; mladega vojaka je pogledala tako ljubeznjivo, kot bi bila v njem n a-šla brata. Med tem so bili drugi vojaki tudi posedli za mizo: tisti z zavihanimi brki je sedel tako blizu Katri-oe, da se je je skoro dotikal. Katrica ni mogla trpeti te porogljive zaupnosti ter se je tresla od strahu. Prijela je rojaka za roko in nra prosila prijazno: „Prijatelj, vi morate sedeti pri meni, ako vas smem prositi; bojim se tistega Valonca, Kaj pa misli, da sem? „BahaČ je nadležni", pravi vojak. „Naj se vas le dotakne, jaz mu že pest položim na brke. če je tudi stokrat učiteb borjenja." Ojunačena od teh besed, se Katrica obrne k posmehovalcu ter pravi drzno: „Gospod vojak, prosila bi vas, da bi se malo odm-knili! Kai pa mjslite? Ali me imate za nemar-nico?" Učitelj borjenja se glasno zasmeje, vendar ne-kobke odmakne svoj stol, zbijajoč razne Šale, kate -rih pa deklica k sreči ni razumela. „Prijatelj", je vprašala Katrica svojega varuha, „kako pa se pišete, ako smem vprašati?" „Sus." „Sus? Glejte no, pred 14 dnevi smo vaSemu o-čeiii prodali tele, lepo, pisano tele. Tistega denarja imam Še nekaj v žepu." „Kaj pa moj oče? Ali je zdrav?" „Cisto zdrav! Tak je kot hrast — zdaj mi je prišlo na misel, da je rekel, da ste tudi vi pri vojakih,. — Ali pa našega Janeza ne poznate?" „Ka£o pa se piše?* nemška vlada le v imenu cesarja ali v imenu nemškega naroda? Nemška vlada je dne 12. oktobra na ta Wilso -nova vprašanja odgovorila: V odgovor na vprašanje predsednika Združenih držav severoamerikanskih izjavlja nemška vlada: Nemška vlada je sprejela načela, ki jih je predsednik Wilson v svojem nagovoru dne 8. januarja in % svojih poznejših nagovorih postavil kot temelj stalnega pravičnega miru. Namen razgovorov, ki naj bi se začeli, naj bi bil torej le, da se sporazumi o «jih dejanSki uporabi. Nemška vlada misli, da stoje tudi vlade v Združenimi državami zvezanih držav na. stališču izjav predsednika Wilsona. Nemška vlada izjavlja v sporazumu z avstro-o-grsko vlado, da je v svrho dosege premirja pripravljen; ustreči predlogom predsednika glede izpraznitve zasedenega ozemlja. Prepušča predsedniku, da skliče mešano komisijo, ki bo imela nalogo, da določi za izpraznitev potrebne dogovore. Sedanja nemška vlada, ki nosi odgovornost za mirovni , redlog, je sestavljena vsled pogajanj in v sporazumu z večino državnega zbora. Opirajoč so pri vsakem svojem dejanju na voljo te večine, govori državni kancelar v imenu vlade in nemškega naroda. " S tem odgovorom je torej Nemčija sprejela vse Wilsonove pogoje in pot za mirovna jiogajanja je odprta. Opravičeno smemo torej pričakovati, da bomo imeli že za Božič, če tudi še ne na papirju podpisanega. pai' -.a resničen mir in »b« bomo mogli na božično j3o!noČnico slišati razveseljivo angeljsko sporočilo: Mir ljudem na zemlji! Frmd p#£&j&isji z& mir. Ker sta Nemčija in Avstro-Ogrska sprejela vse Wilsonove pogoje, smemo pričakovati, da se sestane že v najkrajšem času komisija, sestavljena iz vseh vojujočih se držav, da določi pogoje premirja. Nato se potem sestane mirovni kongres, na katerem bodo imeli svojo besedo tudi zastopniki zatiranih narodov. Delo kongresa pa nikakor ne lio lahko in tudi ne bo tako hitro rešil svoje naloge. Vendar pa se lahko ie danes reče, da bo z onim dnevom, ko bo podpisana pogodba za premirje, tudi vojna končana. „Brems." „Brems? Janez Brems? Vprašate, če ga li po-anam? I seveda ga poznam. Saj sva si zelo dobra prijatelja. Toda on je sedaj v bolnišnici." Med tem je borilec zopet približal svoj stol Ka-trici ter rekel neke besede, ki jih pa ta k sreči ni razumela. Mladi Katričin znanec je bahiača pozval, naj se vede dostojno. Ta pa se je porogljivo nasmejal ter napravil nedostojno kretnjo. Mladega Katričinega zaščitnika je tako pogorelo, da ie vstal, se približal svojemu nasprotniku , ter mu pritaknil krepko zaušnico,- da se mu je napravila 'car omotica pred očmi. Ko se je udarjenec zavedel iz omotice, se je iz-I romenila krčma v grozno bojišče. Prijel je za vrč n1 ga dekletu hotel vreči na glavo: a mladi vojak je bi močnejši od njega, ga naglo zagrabil za goltanee in mu vrč izvil iz roke Drugi tovariši so priskočili i ločili pretepača, rekoč, da se vojaki ne smejo tepsti s pestjo, ampak da mora odločiti sablja. Med tem, ko je morala Katrica v največjem strahu in trepetaje preslišati celo ploho odurnih be -sed, ko so se vojaki v prepiru prerivali semtertja in je krčmarioa kričala, da pošlje po stražo, se je zdajci iz vojašnice oglasilo ponovno bobnanje. „Menaža! Menaža!" so vpili tisti, ki se niso udeležili prejiira; pustili so druge in hiteli iz krčme. Borilec je še parkrat zažugal in potem tudi odšel, rekoč mlademu vojaku: „Ob petih na borišču; pridem po vas." „Dobro, gobezdalo!" je odgovoril izzvani mladenič ter se porogljivo smejal. „Moj Bog, kak strah sem prestala", je vzdih -nila Katrica, ko je bila sama s svojim zaščitnikom . „Ali je zdaj stvar pri kraju?" „Pri kraju? Nocoj se moram z rogoviležem biti na sablje,*- (Dalje prihodmjič.Ji iämm & S tem, da sta Nemčija in Avstro-Ogrskn sprejeli vse Wilsonove pogoje, bo Nemčija morala odsto -piti Alzaeijo in Lotaringijo Francoski, a Poznaujsko in morda tudi Prusko Slezijo bodoči Poljski. Avstro-Ogrska pa bo morala pripustiti, da se bo mirovni kongres bavil z bodočo usodo narodov monarhije« V načelu so torej sprejc^^Wilsonovi pogoji in o tem ne bo dopustno nikako razpi avljanje. Vzlic temu pa fco imel kongres rešiti mnogo zelo važnih nalog in pri tem bodo -povzročale glavne težkoče bodoče meje med posameznimi državami. Za nas Jugoslovane prihajajo pri tem v poštev meje napram Italiji, Nemcem m Madžarom. Napram Italijanom je med nami spor radi Goriške, Trsta in Istre. Wilson izjavlja, da se mora meja Italije. urediti z jasno zaznamovanimi narodnimi črtami« Amerikanski senator Lodge, ki je znan Wilsonov zaupnik, pa je pred par dnevi izjavil, da imajo Italiji pripasti vse one pokrajine, ki imajo po večini italijansko prebivalstvo. Po teh načelih bi I-taliji pripadla samo Furlanija do črte Kormin—Tr-žič, dočim bi morala ostala Primorska s Trstom vred pripasti Jugoslaviji. Jasno je, da kongres, ki se sestane s tako jasfio izraženimi načeli pravičnosti, ne bo mogel izključno slovenske Goriške — ako izvzamemo po večini poitalijančeno glavno mesto Gorica, ki je pa tudi okoli in okoli obdana od Slovencev — prisoditi Italiji, Trst bi sicer po mišljenju večine svojega prebivalstva — ki je sicer tudi najmanj po 80% slovenskega pokoljenja — spadal pod Italijo, a tega mesta vendar ni mogoče izrezali ven iz čisto slovenskega ozemlja. Pa tudi sicer soada Trst po svoji zemljepisni JegTfk 'Jugoslaviji, .ker vendar 111 mogoče, da bi" sa Itako mesto, ki je odvisno od svojega zaledja,"odtrgalo od tega zaledja. Trst;bj kakor italijansko mesto moral brezpogojno propasti. Važni gospodarski interesi, da," vprašanje njega obstoja £.0-rore torej za to, da. se Trst združi z Jugoslavijo. Trst rabi Jugoslavijo in 'Jugoslavija rabi T/s t, Vesana sta drug na drugega. Za Jugoslavijo je pripadnost Trst; k n'enemu državnemu, ozemlju življenis-¿0 vprašanje, ona brez tega. okna v svet takorekoč «e more dihati, ne more živeti. Nasprotno pa Trst za ífalüo nima nikakega gospodarskega pomena. Italija ima'toliko lepih in krasnih luk, da Trsta ne potrebuje riti najmauje. Z ozirom na vse te oiolnosti sme -no z gotovostjo pričakovati, da mirovni kongres «ri- »odi nam tudi Trst. Enako je tudi glede Tstre, kjer j» komaj četrtina prebivalstva italijanske narodnosti, a Se 10 omejeno na obrežna mesteca. Napram Nemcem bo našo mejo 6e težje dOiOči-ti tieao napram Italijanom. Tudi tu imamo poneni -Ser.a mesta in mesteca, k' jin bodo Nemci zahU\*li ae-se. Toda tudi tu bo odločevala večina prebivalstva in zato smemo biti gotovi, da bodo vsi kraji z res slovenskim prebivalstvom t sedanjosti in * pretekli dobi, v kateri se ie nasilno ponemčevalo. pripadli fugoslaviji. Enako velja tudi glede mej Jugoslavija «ajíram Madžarski. Načrtali smo tu na kratko vprašanja, ki s« ti-lejo naših jugoslovanskih mej in ki jih bo moral re-liti mirovni kongres. Toda to je le eno vprašanje. Potem pride vprašanje mej češke države, potem Poljake itd. Iz vsega tega sledi, da moramo biti pripravljeni na "dolgo trajanje mirovnih konferenc. Toda to aas n® sme motiti. Mir je danes pred durmi in vojaki, ki zapuste že r kratkem strelske jarka, ga gotovo to povrnejo več n nja nazaj. Veselje v nepristranskem inoKemstvu. Ia Amsterdama javljajo, da je na Nizozemslem zavladalo veliko veselje in naivdušenje, ko se je do-znala vsebina nemškega odgovora. Pred uredništvi «asopisov se je zbrala sila množica ljudi, ki so se pulili za posebne izdaje. Javljali so drug drugemu vest tec si medsebojno čestitali. Splošno se je čulo: Vojna se je, hvala Bogu, končala! Vriskajoč in med plesom se je množica yomikala po ulicah kakor kak narodni praznik, — Tako je .'bila vest o bližnjem mi- ; ru sprejeta v nepristranskem inozemstvu, kjer ljudje niso niti od daleč, toliko trpeli, kakor mi. S koliko ve-. 6jo opravičenostjo se smemo veseliti Še. le mi, ko vi-(limo, da se približuje koneo našega trpljenja. Zato pa: Kvišku srca: Francoski listi o nemškem odgovor«. „Homme libre", glasilo francoskega ministrskega predsednika Clemenceau, piše: Nemško časopisje prihaja vsak dan z novimi načrti o alzaško-lotarin-fikem vprašanju. Toda naj si v Berolinu ne delajo nikakih prevar o alzaško-lotarinškem vprašanju. To vprašanje spada za Francijo med ona, o katerih je vsaka poravnava izključena. — „Matin" piše: Nota dokazuje polom Nemčije, dokazuje, da ostane Nemčija zavratna in nepoštena. Nota j« dvoumna. Samo Foch naj odloči, če je premirje na mestu. — „Nevr -'York Herald" pa piše: Biti moram0 skrajno previdni. Držanje Nemčije izvira iz strahot¿etnost¡ in strahu. Zaničljiva v porazu, kakor je bila sovraštva, vredna v uspehu, je pripravljena za vsako ponižanje, podlosti, da se izogne trpljenju, ki bi ja bila soma naložila premaganemu sovražniku. Turčija. Zgíedu Bolgarije je sedaj sledila tudi Turčija. Turčija je sicer Še šla skupaj z Avstro-Ogrsko in Nemdijo 2lede mirovne ponudbe. Toda med tem Ja a Carigradu nastopilo novo ministrstvo, ki si j« nadeto nalogo« da sklene öimpreie mir. Splošno pomajij -kanje, draginja in laKota 00 Turčijo prisilile, da i« sledila agledu Božanje. No*< veliki yiair Tavti-tja- ......S C 8 KJE B a S a D O H Bi ša se je takoj, ko je nastopil vlado, obrnil na Dunaj in v Berolin ter je sporočil, da je Turčija vsled prebitja bolgarsKe fronte dospela na konec svojih moči. Turčija, da je bila obveščena, da mislijo bolgarske čete korakati skupaj s četverosporazumovimi četami nad Carigrad in vsled tega je prisiljena, da sklene poseben mir. Odgovorili so, naj počaka, da pride odgovor Wilsona. Med tem pa se je nova turška vlada že začela pogajati z Angleži in njih zavezniki. Tev-iik uaša je že poslal y Solun odposlanstvo, ki naj bi stopilo z vrhovnim povelj ni stvoru sovražne balkanske armade v neposredni razgovor, dp, se ustavijo sovražnosti. Za one, ki so bili o razmerah poučeni, to 111 nič novega. m. oktobra 1918. ferpelirala radi aameravane preložitve južnega bo-jišSa na jugoslovansko ozemlje, Klofač in dr. radi staliSCa, ki ga zavzema čeiko-slovaiki narod napram pogajanjem za premirja in mir. Ppslanec Klofač ja dalje interpeliral skupno vlado, d*"» prepreči vsako enostransko odredba ogrske vlade glede priznanosti slovaškega n»roda k čefiko-slovalki državi. Poljski delegatje so podali izjavo, da sa smatrajo za državljana svobodne in neodvisne poljske države tar zahtevajo pravic® poljskega naroda, da se ba udeležil mirovne konference. ; j • • vv,-; -. Mi o vsem tem ni- smo smeli seveda nič zvedeti, ker je cenzura vse te vesti skrbno prikrivala. No, konečnega poloma le ni mogla preprečiti. Vsekako je to korak bližje k miru, S sklepom miru s Turčijo bodo proste angleške armade, ki so se do sedaj vojevale v Aziji, in četverosporazum dota še večjo premoč nad osrednjimi državami, ki se bodeta konečno morali rajdi ali neradi udati na mi -lost in nemilost. Nemški socialni demokrat je zoper Hohencolernce. t- V NorimBergu na Bavarskem Izhajajoči social-demokratični list „Frankische Tagespost'* je z dovoljenjem cenzure priobčil sledeče: „Vsi vemo, kaj pomeni izguba Alzacije-Lorene. Toda vemo, da je bila ta izguba vsled veliko predolgo časa trajajoče vojue zelo verojetna. Nismo pa mnenja, da bi se vsled tega moral zadnji mož, zadnja ženska in zadnji otrok uemškega naroda še tudi pridružiti tem mrtvim Nemcem, kojih število bo k marin znašalo' dva milijona. Dovolj je, da so našemu telesu odsekali krepke ude, toda samoumora naj 11« izvrši ne naša armada in tudi na naš narod. Da pa cesar V iljem II. po vseh svojih govorih, katere je imel na armado^in v armadi, pride do tega, da mu je neznosno biti na. čelu države, katera bo temeljito drugačna, kakor si jo je naslikal v svojih mislih, razumemo prav dobro. Da nima socialna demokracija nobenega interesa, da bi še nadalje vlar-dali Hohenooleroi, je bilo vselej z vso jasnostjo izraženo. Tisti pa, katerim ja na tem ležeče, da vladarska hiša Holiencoleroev še vlada nadalje v državi in t Prusiji, morejo ohraniti to obitelj v svoji podedo -vani mogočnosti ie na ta način, če posadijo na prestol koga. drugega, ki ni, kakor cesar Viljem in prestolonaslednik, zatrdilo izjavil mnenja, ki so v, nasprotju s tem, kar se bo žalibog zgodilo in s tet», kar bo, kakor je upati, zgodilo. ' Nemški česat, ki je zahteval, da bi naj 42 milijonov Nemcev žrtvovalo svoje življenje za to, da bi se ne odstopiLo niti kamena od tega, kar se je doseglo v vojni med Nemčijo in Francijo leta 1870-71, naj sedaj izvrši in udejstvi sam to, kar zahteva od ljudstva. Cesar je vselej ztir hteval od svojih „podložjnikov" največjih paitrijotiš -nih žrtev. Sedaj pa, ko ti „podložniki" postajajo dr -žavljani, naj sam pokaže svojo pripravljenost za požrtvovalnost, naj on sam odstopi ter naj na ta na&in da sijajno spričevalo za umevanje časa ter da s tem omogoči nemški državi in nemškemu narodu boljše mirovne pogoje." Graški socialdemokratični list „Arbeiterwille" se v svoji ponedeljkovi večerni izdaji pridružuje napadom socialnih demokratov v Nemčiji ter piše: „V nemškem cesarju Viljemu II. vidimo žari -njega nemškega vojaškega vladarja. On je nositelj te velike svetovne vojne, ki se končuje s tem, da je Strt način vojaškega vladanja in da se Nemčija pridruži zvezi narodov, ki bo imela razoroženje za posledico. Viljem II; se mora sam smatrati kot nemo -gočega za nemškega cesarja." Avstrijska delegacija. Kaj misli g. Buri&n. Zananji minister grof Banan je dne 15. okt. imel v odseku za zunanje zadeve v ogrski delegaciji gover. v katerem je razpravljal svoje misli in želje. Med dragim je povdarjal, da je odpad Bolgarije prisilil Nemčijo in Avstrijo, da ustvarita na Balkanu nove fronto; na kakien odločilen vojni uspeh pa se seveda ne apa vež. O Wilso-aovih točkah, o katerih je izjavil, da jih sprejme, je sodil, da bodo, že se pravilna razamejo in primerno uporabijo, dobrodejne nplivalo na vršefio se preureditev aotranjlk razmer v obeh državah monarhija. Tpraianje pa ja, ali Nemec ia Madžar pravilno razumeta in bota primerno porabila Wilsonova načel*.' O bodeči mirovni konferenot je dejal, da bo naša monarhija na njej zastopana po strokovnjakih (nemških in madžarskih?), katerim bo pridružena komisija ; avstrijskih in ogrskih pristojnih oseb ia morda t«di svetovalstvo, izvo ljeao iz poslenoev. Kako dobro je grof Buriaa podačen o dejanskih razmerah, sprižaje njegova izjava, da stojimo tik prod preaehanjem sovražnega bojevanja žm da bomo v kratkem s sovraž-aiki stopili v pogajanja ter da Tarčija ile vodao kot vojna zavezaica vztraja ob a ali strani. Avstrijska 'delegaoija je imela v torek, dae 16. t. m. sejo, v kateri je posl. dr. Korošec ministra zunanjih zadev in vojnega ministra iater-peliral radi italifiča Jugoslovanov napram premirja ia mirovnim pogajanjem, daljo, da se prepasti izvedba teh pogajanj zastopnikom narodov, ki osnujejo kot narodne vlade. Dalje glode preložitve jugoslovanskih polkov v domovino. Y svoji interpelaciji povdarja dr. Koroiec, da je s te», da 90 osrednje sile sprejelo izjavo predsednika Wilso-na z dne ,12. februarja 1918, bila samoodločba narodov proglašena kot glavao vladino načelo človeštva, po katerem »e noben narod ne sme vladati brez svojega dovoljenja. Jugoslovanski narod je že ponovno izjavil svečano, da ne bo odobril uikake rešitve, ki ne prinese popolnega združenja naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v lastno, suvereno državo, ker le aa ta način bo zagotovljen samostojen razvoj našega naroda. Dalje sta po»l. dr. Koroiec in Stanek inter-pelirala vojnega in skupnega finančnega ministra glede vzemanja talcev in zapiranja oglednih oseb v Bosni. Posl. dr. Korošec ia Fon sta dalje in- Francosko bojišče. Na francoskem bojižft« posebno hudi boji v Fiandrjji, kjer 90 se Nemet vnoviž maaknik ter prepustiti ietveroiporazttmovki tetam važne pošto-amke Douay, Rooselaere, Ha a ¿«s me in Gortemack, Umaknili so se tudi severno-vzhodne od mesta St. Qaentin, kjer so Angleži prodrli do mosta Valen-cienaes ob francosko belgijski meji. JnJco od mesta Laon so pa morali Nemci ¡»prazniki važno gorovje Chemin des Damee. Kontno so se t odi umaknili med, rekami Airo in Mozo. Na drugih bojiščih. Ma srbskem bojiita se amikajo naše in aemfike žete ob reki Moravi navagor, kjer se sedaj vrže boji že severno od Nila. Nii se že nahaja v srbski oblasti, nadalje se «mikajo proti Novemu-pazarju, kjer so srbsko- francoske žete že »asedle Prktren, Djakovo, Prištino iz Mitrovioo. — Na a l -banskem bojii&a smo izpraznili Tiran o in Drač ter se «mikamo proti. Lei« ob izliva roke Drine v Jadransko meije. Rizio politične vesti. voditelji strani pri cesarji* Preteklo eoBotoje naS cesar sprejel v Badenu pri Dunaju t »vflijenot ¿53 avstrijskih jioslancev, ki so voditelji in a*čelniki raznih avstrijskih strank Za Jugoslovane je bil poklican k cesarju dr. Korošec, za Cehe Stanek, Tu -sar, Hruban in Fidler, za Poljake pa Tertil, Bravo-rovski in Lovrenstein, Prvi so bili sprejeti Gehi, Po svojem sprejemu pri cesarju so imeli kratek r;!»go -vor z načelnikom Jugoslovanskega kluba dr, Korošcem. Dr. Korošec je cesarju obširno razvijaj jugoslovanski program. Cesar je z velikim zanimanjem poslušal izvajanja dr. Korošca ter stavil opetovana vprašanja. Pogovor se je vršil tudi o sedanjih pa« -merah v. poslanski zbornici. Cesar je prosil poslan -ce, naj delajo na to, da se sedanje zmešnjave pr» -magajo. V bodoče ministrstvo, ki bi naj bilo sestav -Ijeno iz zastopnikov strank, Cehi in Jugoslovani ne bodo poslali svojih zaupnikov. 'Avstrijska državna aborulca. V seji državne -ga zbora dne 9., t. m. je minister za deželno bcambo pl. Czapp odgovarjal na interpelacijo poslance» dr. Korošca to tov. radi procesa proti mornarjem v Kotom. Odgovarjal je po stari navadi avstrijskih ministrov, da stvar ni tako nedolžna in da se kazensko postouanje ne more ustaviti. Naito je ministea odgo -varjal na interpelacijo poslanoa dn. Benkoviča »adi usmrtitve desetnika Tušaka od 87. pešpolka po stotniku Wolfgangu, Omenjenega stotnika je, kelo« znano, vojaSia sodnlja oprosti I De, BenkoviS J» v »toK Interpelaciji obširno opisal ves slutai ter rpraSni do-raol)rti.iJsk»tfa ministra.: Kako more Vafl» ersceleiioa 17, otitobna 1918, sacsasREi ensinesse®* . i i■ Stran % opravičiti, da bi ostala talca zloraba vojnega prisil -aega prava, kakor v slučaju desetnika Tušaka s strani stotnika Wol!ganga nekaznovana? Ali hoče Vaša ekscelenca vse potrebno odrediti, da se toliko pri domobranstvu, kolikor pri armadi na bojišču njega uporaba nasprotujoča smislu vojnega prisilnega prava a.:strožje kaznuje? Minister j© odgovoril, da je vojaški pravdnik uložil proti oprostitvi priziv in da 1» o tem odločalo v najbližjem času najvišje vo -jaško sodišče. Vojaška uprava bo v vseh slučajih , kjer predpostavljeni zagreše zlorabo orožja, spravila dotiSno zadevo pred sodišče. Poslanec Zahradnik »e izrazil željo, da bi se ločitev avstrijskih narodov izvršila brez prelivanja krvi. Izrekel je tudi nado, da govori zadnjikrat v avstrijskem državnem zboru. Poslanec ora is ia predsedništva. Cim se Narodni odbor konstituira, preidejo vse velike odločitve » njegov iaklju-ieo fl« lok rog-. Italija in Jugoslovani. Italijanski ministrski predsednik Orlaudo ss j« v svojem zadnjem poročilu * italijanski zbornici pečal tudi z odnošaji napram fugoslovajiom. Izjavil js med drugim: Dne 21. aprila 1018 j* sklenila Italija s *eško-slovaškim odboro« pogodbo aa ustanovitev češko-slovaške legije, ki se bori aa italijanski fronti; to velja kot priznanje fieS-ko-sloT,a&k® vlade. Prijateljski odnošaji med obema oaroZtoma Bodo obstojali tudi po vojni. Ttalija postopa enako tudi e Jugoslovani, ki se bore za svojo ne-ddvisnoei. Jugoslovanske legije on. italijanski fronti &t«|ejo 83.000 mož. VsefieMci z*jier V>enemci v Neasčiji so začeli strastno agitirati zoper Mir. Njihova glasila besne napadajo sedanjo nemško vlado, ker je izjavila, da sprejme vse Wilsonovo točke. Vsenemci bi pač radi strmoglavili sedanjo vlado in spravili na krmilo vlado, ki bi kila za nadaljevanje vojne.' Ali se prične zopet preganjanja? Poslanci hrvatskega sabora so prejeli iz Slavonije vesti, da lamkaj popisujejo vse tiste, ki so bili v zadetka vojne pozsprti. To je v zvezi z novim peleisjem ¿a Salkana. Ban Mihalovič je v zadevi na pristojnem mesta posredoval. Madžari proglašajo svojo neodvisnost. Na interpelacijo poslane» Gyorffy v zadevi spremembe razmerja med Avstrijo in Ogrsko je odgovoril ogrski ministrski predsednik Wekerle sledeie: Ogrska se sme urediti popolnoma samostojno v političnem in gospodarskem ozira ter tndi glede lastno hrambe. To željo je tndi izrazil cesar in kralj sam, kateri je že pred aekaj dasa soglaial z načrtom za popolno neodvisnost Ogrske. Nove ministrstvo na Ogmkem. Ogrsko ministrstvo Wekerla je odstopilo. Cesar ia kralj ogrski je poveril sestavo novega ministrstva bivšem« predsednika ogrske državne zbornice Ludovika pC Na-vay. Novo ministrstvo bi naj razvozlalo razna zapletena ogrska politična vprašanja, preglasilo samostojnost Ogrske, i a vršilo preosnovo volilnega reda in drage vsine zadeve. Wekerle ostane. Novejša poročila napovedujejo, da kralj Karel Wekerle ostavke ai «prejel. Wekerle bo torej dalje vladal. Wilson odklanja nemško prošnjo in ponndbo* Samovoljna oblast Nemöije •• mor* streti. Podmorski 6olni morajo ustaviti »reje protizakonito dolo. Nemo! n« «mojo ram-dajati mast in vasi in na smejo ropati in » -.-k plaviti. Državni tajnik Združenih držav Sevarne Amerike Lansiag, je dae 14. oktobra izročil Švicarskem* zastopniku v Zedinjenih državah kot poverjenika Ne mdije sledeče pismo : »Odgovarjajoč na naznanilo nemške vlade z dne 12. oktobra 1918, katero ste mi danes izročili, imam čast, Vas prositi, da sporočite sledeči odgovor: Neomejeni sprejem pogojev, katere jo označil predsednik Zdraženih držav dne 8. jaauarja 191S in v svojih poznejših ooslanicah, opravičujejo predsedniku, da izroči od-srito in neposredno razlago svojega sklepa glede na naznanilo nemške vlade z dne 5. in 12. oktobra 1918. Biti mora jasno v tem, da so izvršitev ia-»raznenja ozemelj in pogoji za premirje zadeve, matere se morejo prepustiti sodbi in nasvetu vo-iških svetovalcev vlade Združenih držav ter vlad zaveznikov. Predsednik smatra za svojo dolžnost podati izjavo, da vlada Zdraženih držav ne more sprejeti nobene areditve, ki ae bi poskrbela za po-oolnema zadovoljive varlčine in jamstva za na-ialjno trajanje sedanje vojaške premoči armad Združenih držav ter zaveznikov na fronti. Ima zaupanje, da more smatrati za gotovo, da bo taka tudi sodba in odlsčitev vlad zaveznikov. Predsednik tudi smatra za svojo dolžnost pristaviti, da ni niti vlada Združenih držav niti on sam popolnoma lasigaran, da bi vlade, s katerimi so Združene iržave kot vejujoče se države v zvezi, privolile, la bi se razpravljalo o premirja, dokler bojne sile Nemčije nadaljujejo svoje nezakonite in nečloveške Aačine bojevanja, pri katerih le vstrajajo, T istem času, ko se obrača nemška vlada do vlade Združenih držav s predlogi za premirje, 30 njeni podmorski čolni na delu, da potapljajo čudi ladje za prevažanje potnikov, in ne samo ladja, ampak tudi čolne, v katere se skušajo rešiti potniki ia posadke. Nemške armade sedaj na svojem prisiljenem umikanju ia Flandrije in Bkancije zlobne rasdejajo in uničujejo, kar se je vselej smatralo naravnost kot kršenje pravil in navad o-mikanega vojskovanja. Ifesta in vasi, ako niso porušena, so oropana vsega, kar je bilo v njih, še celo prebivalstva. Me more se pričakovati, da bi »oper Nemce adružeai narodi soglaž&li s premirjem, dokler se nadaljujejo nečloveška dejanja, plenjenje ia opusteševanje, na katera se po pravici ozirajo s strahoto m ranrjenega srca. Tudi je potrebno, da ne bi priilo do možnosti kakega nesporasumljenja, da predssdnik z velikim povdarkom opozarja nemško vlado na jasen pomen in namen enega mirovnih pegojev. katere je sedaj sprejela nemžka vlada. Označen je v govoru predoednika, ki ga je imel dne 4. julija 1918 v Ifountu Verno v ia so glasi: Uničenje vsake samostojne oblasti povsod, katera tajno zase in po lastni volji more motiti svetovni mir, ali ako ne more biti uničena sedaj, vsaj da se maanjia njena moč, in moč, ki je dosedaj vladala nad namikim narodom, je take vrste, kakor je tukaj opisana. Nemškema narodu jo na voljo, da to spremeni. Gori imenovano predsednikove besede tvorijo seveda pogoj, kateri ima biti iapolnjen pred mirom, ako bi aaj prišel mir vsled postopanja nemškega naroda samega. Predsednik smatra aa svojo dolžnost izjaviti, da bo po njegovem mnenju vsa izvedba miru za-visna od določnosti, od obveznega anačaja jamstev, ki se jih more padati v tem temeljnem vprašanju. Neobhodne potrebno je, da nedvoumno vedo vlade, združene zoper Memiijo, s kom da se pogajajo. Na cesarsko in kraljevo vlado Av-stro-Ogrske bo predsednik odposlal poseben odgovor. Nt npanja za hitro premirje, Iz Londona poročajo, da ni nikake nade, da bi prišle hitro do premirja. Ko pride čas za to, se premirja ne bo dovolile brez istoiačnih jamstev aa suhem in morju, da bo Nemčija ne le pripravljena vtakniti meč v nožnico, temveč, da tudi ne be več v stana, da bi zopet obnovila sovražnosti. Dasi v tem trenotka ni pričakovati aradne izjave, je vendar gotovo, da so to temeljne točke ne le izraz maenja Angležev, ampak tudi ostalih zaveznikov. Glede jamstev mislijo merodajni krogi, da morejo biti take vrste, da bo izključena vsaka sonca kakega^dvoma čiU »¿ureiaiijai oio.ijiaao ziaaaiiea3 J ladje ia izgubljena človešfca življenja. jTadi vsa (velika Mornarica se mora izročiti 2'm zločini morajo priti pred mednarodao sodišče. i■ .'.ji».- nepričakovan odgovor. Puma.....Alfi iiiiifW Ko smo pisali članek,|v katerem smo čitate- i jem javili veselo vest, da se približuje mir, nismo ¡tislili, da bo Wileea na sprejem vseh svojih pogojev od strani Nemčije odgovoril odklonilno, hi /endar se je to zgodilo! Wilson hoče sedanje mogotce v Nemčiji uničiti in ako pravi, da se mora »uničiti vsaka samovoljna oblast«, potem je te naseljeno naravnost proti vladarski rodbini Hohen-< ollerncev. Vsa javnost v d/žavah, ki se vojskujejo zoper Nemčijo, zahteva, da se pruska ošabnost nora kaznovati. No, s tem, da je Wilson zasedaj odklonil pre-airje in tudi pogajanja sa mir, je mir odložen za aekaj mesecev, a prišel bo vzlic temu. Dolgo ne more več trajati. Dogodki se odigravajo z bliskovito naglico in ni nikakega dvoma, da vojna ne )0 več trajala dolgo. Naloži, dokler je. še varno gvoj de n a s$ Ti nedeljo, dno 3.; novembra k k, se 15oh» ni«e : Ker je Nemčija iz-gabila svoje kolonije, nnna nikakega razloga za pomožno mornarico. Vsi podmorski čolni se morajo izroditi. Nemdija se mora kaaoovati ter pla Slovenci 4 7. polka: Hvala za pozdrave! Le vs trajaj te. Saj Jugoslavija prihaja. — M a-rija Reka: Za to številko prepoano. Jugoslovanske pozdrave! — Blato pri Pliberku: Preobširno. — Svečina: Le potrpnte, dotični »toliki Nemec« bo postal še bolj pohleven, megede še eelo navdušen Jageslovan. Vsa tolažba na ae-petne boljše daso mu ne bo nič pomagala. Zapoje ali zažvižga si lahko one zaaao: »O mein ke-bor Augostin . . .« — Člankarju: »Čemu se moramo uditi nemških črk«: Hvala aa iaberen čla-aek! Za to številko prepoano. Priobčimo v »Straži.« Prosimo, pišite večkrat kaj takega. — Sv. Križ nad Mariborom: Pride v »Stražo.« — Sv. Peter Sav. dol.: Inserata aa to llevilko propeano pridla, objavimo jih prihodnjič. IfoiMk L ñ m & 1 & Žž M & t ttU«ftiftt*K& Latertjak«; številke. &wul«c, 9 oktobra 1918 19 i ti 44 Lino, 12. oktobra 1918 4 M» 70 T« i S3 ¥ En» beseda stana 10 vinarjev. Of Mmw* m: XX Pozor ! Kapi« stekltai««, baíalj-k«, vr»4e. vsake rr»te a» »j. Plá-éam aajvižia e«ne. 11. Lempart «taribor, Viktringhofg. II. 141« íwfim peaaatve 50—(0 oisIOT '«Bij» U 5—10 «al«v gasi* bli-sb mnii«e t rwwriai. Poaudbe t ■»>—*■ Iiiii p®pi««m »alfksfti in trn. Al»j«fj íkwt*¡, Zritveg, (iamji t ta;«-. 1117 Iwpmt »«šte 800-1» tO« 1, kd«r i*« ra prviuti P««rodbe ia ceno os Afeiaj Ikerbec, Zsltwf, 0«r. ^tasjer. 1817 V okalioi Maribora telim kupiti aalo pesastv» s nekaj oraloT njiv !n travnikov. Ponudb« na. Josip im. Maribor, Teg«tthoffstrai« 57. 1244 Tryovake Mi« i najinim ali več, ji« (vuntrom bliia želeraiM-snast». trga ali večjima kraja 1« li kupili ali pa «menjati * •»•j* »•*• «ii*»» trgovsko kita t t»č-;«« tegrriaakam kraja aa dv«h fiarflifc «aatah ia blica e»rkv», s rini pMrabWiaaaii. zrav«* i« pafhmj rwiapis skladtšfa, ia hlevi aa »viaje, v«Uk rrt. vse t naj-Mjtaa Meaja ia latata aa aaj-ls^ian prastara t«fa kraja. Kapi« alf sauMjaa pa tali • pa-■Mtrra ali pa jwtilao, aka rmv-aa «*4ai m aa aakaja tagariaa t njom, voadar » ta sposobna. Dopisi aa naalo?: i van Peta», zdra-riMNa Bofačka Slatiaa, itejer «ka. 1887 T -ijarj«, U »tilnik», gepoljaa, alt-tiiaiaa ia slamoroniee kapita najbolj» »ri J*«. Osolin-a t Laškem trgu. 1874 StN, baéc, korenja, sv»ž tiiol m kapi. Maribor, Desplata 8. llil ®)iv ovko, tropinovoc, ▼inoko žfanje, ▼ti»»ki kamon, •»trdi ¿obolni voaok, kapi vsako množino io plača najboljše. J«e Ši.rae, trjovec, Maribor, Togetthofova e. 57. 1343 Vinski Mit ia («aro «ia«, kapi v «»k» naaiiKO po aajrišji eesi Aatea Kr«p«k, Maribor. 1888 X M^min se: X Konj (Valab) ira, 7 lat star, se proda. »tadeaci pri Maribora, teolska «i. 19. 1407 Prod«~so~i Fsodov '""(Ni ~$00 d» 700 1, 10 pol»vpjakov, r*i po 150 1 i« 10 manjših »odoT. Hvalo» Oto, Grajski trg 1 Mafibor. 1406 Dve oauri aa d v» vrati, aiodami, it mehkega laaa ae prodata Maribor, P a« a rama, Bargplate'3._1400 Proda aa dobro »branjoao ■rašk» in damko kolo ■ stare paovmatiko. lgna« Jan, ar ar Mozirje. 1403 PoMdtvo 4~arale,"~le^a po-»lopi«, aalMoaaik, traraiki ia apra t kaajiiks« »kraja »e proda. Oaaa 44.000 K. Va5 pova Hearik iValaat, Sr Duk-Lofe. 1398 Poatoljaa natraea in rloiek tv proda HeizhatiMtrasee 9, kaiaaija, Maribor. 138S Lepa ieaska zimska gakaja j« po caai za prodati v Maribora, UfaritraaBe 24 pri jo-apej Jaiijani Tidorié. 1387 Barvo aa ableke v Tsoh bar-▼ah aajboljie kakovosti so dobijo pri - Verd. Kaafma», tr^oviaa, Maribor, Gltrai trS _ 1385 Zabejški zn voja« -pošto se najbalje kopijo pri Ferd. Kaaf»an, trgoriia, Maribor, Glami trg 2. 1386 '/< orala zeailje, pripravi o E» starbeni prostor, proda avel (Iradiinik t Selnici ob Dravi- 1419 Nagrokaa a^oaaniko pripo-raéa kamaossk Koban Franc, Rača. ^ _ 1412 Ma prodaj salo zaainivo godalo podoboo pianisi z dvo-«« valjarja, ij^ra 18 komadov, priprave« *a gasrilio aH ia ki*». Krihuboijeva al. Maribor. 1430 S Katra zolankaste^a itofa ia kar zraven spada, se proda aii za prsšifa zamujs, Mafdalenska ali ca štov. 48, Maribor. _ _ 1399 Poaaatvo 14 oralov vila go-ipodtrsko poslopje proda dr. Hoffman, Rn§e. 1418 2 ko^a 3 let stara, so na prodaj pri J. Peš, Maribor, Koroška emtn 20, 14! 3 Lop težki to* s» proda Maribor, Šolska alica 1, Kaffee Central. 1416 Hora hÜa 2 aadatropaa solina stran, z lepimi rtano-»aaji a» proda za 8*.000 i. 6» Sit |S aadavapaa kiša, ralika klot z bil» aa dvorili» ia vrt ae p roda za 110.000 K Vpraša se v Mo-«art-ori al. 59. Mariber. 1316 rroia m po nisrki «aai 80 metr. piafa za irajaa, rjake, 2 ženiki ablaki, maik» »raj«e, brisale in 3 blast, aakaj sa ilrti, siear pa taši s* d o« ar. Rosa Ferlia«, Te-C*ttk«f«Ta o. S, Maribor. 1887 Bn« in 3 v T>ra»a >e dobi pri Franc 7ark, Maribor, Sefijin trg. 1878 Lspa, aoderia boa, relik, lep mof, poTrUa, lepa jopica »e proda. V-prasati je Tapeiaerpiati 8, priti. Maribor, 3882 Prada se nekaj ročnih vozičkov, Maribor. Viktringhofg. 12. 1880 Kmataki kolssslj, sani in naprega se proda. Borgg. 20, Marib. 1868 Svlsje se prodajo Stadenci pri Marib., Pekerska nI. 7. 1870 V sredi masta «aribor je na pniaj ntkaj k» prikodnjost salo rafaera. C»aa 870.000 K. Več Pots Saliniek, Burggaate 20, Maribor. 1M8 P »statvo se proda, hiša na dve stana i, kuhinja, hleri, njire, koi-aja s* di» gl&ri, vinograd, gosd, »s» ▼ dabras) stana, 10 minut od ieiauifea postale. Meatinj«. 10 ■iant «4 farse asrkre. 9r. Peter aa MedTedo-eai sala, Gsrliče 29, Jas. Krampak. 1876 Pr»4a »• ▼ nedeljo 20. okt. pop. a Malikialah pri Veinika tako-»aa»Yaaa „L»»čarje»0" vlnograd-aa paaastva. Poslopje zidano, a •peka krito, deloma amerikanee, šalama star les, sadonosaik, gosd, skupaj «kali tri orale, % letošnjim ali bra« letošnjega pridelka, po-s«4a itd. PrrcTritaa riiogradna lega, laat nekdanjega Zajčkega samostana. 1844 Svlaje prodaš. Windanaaerstr, 81, jsiaribor, 1872 Poaaatvo * eno uro od Mari-bsra, 34 oralov se takoj proda. Vpraša se pri Jožefu Novak, Svočiaa, Goraja Sv. Kangota. 1384 Stavbo« materijal, cement, apao, zidaa in strešna opeka, ae proda za svinjsko krmo, ali kra«pir za svinje, repo, baše oot. Vpraša se pri me-staa« stavbea»n mojstru IJbaid Nanimboni, Maribor, Vrtaa alioa št. 12. 1346 Keataajsv les za sobe in drugo raba, blisn mssta, še posekan. Vpraša ss : Bibilka ulica 9, Maribor. 1394 Svinje se prodajo sa naprej rediti o sir. se z&mtBjajo aa les. Joaef gasse 28, Maribor 1295 Dra MaLa mlinska kamena proda SapaaiM Franc, trg Lemberg p. Ped plat. Štaj. Kapi pa riake vrsta stare konjske eprege. 1290 Lapo pessstvo na predaj, 8 ora-ior, njive, gosd, travnik, vse na ravnem. Hita vsa zidana in i o-peko krita. Več sa iive pri »tev. 70, Wagendorf pri BtraBa.« 1289 Prima belo apno se dobi pri 0. Pikel, Volksgarten-steaaa? 27, Maribor. Priporoča, da ic prmtarbi vsak s apnom še >a prihodjo leto 1880 Pomt I Najboljša priliki ia oalošitav kapitala! - Hiia t 3?a.ribo»a. V sredini mest«, Viktringbofova ulica 18 in 15. Valiko dvorile. 4 stanovanja, 5 trgavin «■ ktii. Dabroidoča trgovina % dalmatinskim -činom, ki obstoji že od 1. 19tfl se proda z vaami pritiklinarai , (vino, Rtekle-ais«, pasoda, zam&ški i. t. d.) radi balaasi posestni««. Pismene po-našbe na: F. Cvitaaič, Maribor. Viktriaghofova uL 1228 Prodam kadi za zeljo in ikaie is mssasBOvega ali emrekovega lesa, Isd«lovalniea jerbasov. Maribor, Selljin trg, zraven mestne teht-ni«e. 1241 NsjbsIJie špfioerljsko blago, najbolje barve za obleko sav. 60 v, sok« in oljnate barve, firaež-na-damestilo se dobisa od 16. sept. naprej pri tvrdki Ivan Dečko, Celje, nasproti Narod. doma. 1197 Vlnišar s 4—5 delavskimi močmi se sprejme takoj. Maribor, Šolska ul. 1, Gafé Čeatral. 1414 Pridan učenec in pomočnik rt spnjmo pri A. Košar, Stolni trg št. 5, Maribor. Sprejme se tadi 14 letu deklica, katera si želi ašiti žensk« obleke šivati. 1890 Majar, ošenjsa, prest vojaščin«, do 2 otroka, ki bo pri sadjarstva, živinoreji sam pridao sodeloval, slovarskega ia nemškega j«sika smoš«3, deputat ali askrba, se tak«j išče za posestva aa Sp. Štaj. Pisma -iod šifro: „Majar h 878" »a Ki«areiehovo »nonšn« pisarno, firadec, 8ackstr«8«. (28 Ki«nr.) Tsbak (itaage), blag« za «troka in Ša« des.aiša plata« se sam*n a aa živila. 0. Kovačič, C«lj«, Breg M. 1404 Preprost» msblsvr.ta aoba % ■»«-rtbo jl».i«"irja :e odda. ¥m1«v povd uprava list». 1417 2 pastsljl, s msdracsmi )a pod-gitrniki, 3 -«lahti za kaije 1 stk-nja ia 18 latacga d»čkr. s* di sa ] Sika. Hiš«vin» 188, pri Maribo S ru. . 1839 VAIIL9 na reini «bit sbar hranilnic» in posojilaie« v Žičah, r«g. »air. a. seom. zave»«, ki se ba vršQ das 10. nov. 1918 eb 8, tiri popoidas v pasoji nitai hiši. Dnevni rad: 1. Ptr««ll« nalelitva in nadsor-stv». 2. Odobritev rsš. «akljačka s« 1. 1817. 8, Volitev aaeta od-boraiks in aačtlnika. 4. Slučajnosti. Akv bi -¿a «bšji sbor ob aavadniieift. ^»ja k* bil sklepe »a, vrii "» pol ure poinaje a» ls:»n ssesta po istem du6vaeB ;.'4dg dsag občni »bor, ki bo veljava« »k'»P«! na gled« na števil« aav-zfčih zsdrnžciksT. U0"2 Ukradena ja bila mssea sušca ve lika svinjska koša brei «prtdajik delov, Prosi s« vse dotiča« usnjarje, ketari bi imeli kako ilii-ito V»žo v dela. da jo pr»j ae od-> da dokler a« nasaani ta meni 2apaj-čič Pater, Bistrica pri Mariboru. 1401 Išt« *» pridsa dekla k »viajam ia kravam v žapnišše v brežiškem okraju. Plača mesečno «0 K ia 1 par aanjatik čevljev. Naslov t pravi lista pod „Dekla 1891." Tak«j sa sprejme nčsnts v sbro~ Bti ed 16—18 Ut na 8 leta pri g. Antann Marčlč, usnjar, Slovi Bi-stiiaa. Prvo leto plače K 100. drugo 200 E, kraaa is obleka brezplašno. 1898, Organist išče službe. V-raša se na upravo lista pod .Organist št. 1186." tekla, m«ča» in pridna za hišao ia ztasnjo delo se sprejme preti mesečni plači do 50 K pri joše-f« Nekrep, Maribor, Mozartova ulica 59. 1854 Spretna kmetska gospodinja so išče za lepo kmetsko gospodarstvo, katera je v vinc-gradaištvu, sadjarstva in vrt naratva, v vseh poljedelskih strokab in v živinoreji dobro izvtžbana, mora povsod tudi saaia prijeti za delo. Ponudbe pod „Poštena", ekspediciji Ridolfa Gaisser, Maribor, Grsjski trg. 1383 Vlslšar se išče v dobro trijno službo «a vinograd na Dolenjskem. 8posoben naj bo sa umno obdelovanje vinograda t pripadajočim malim kmetijstvom ter vešč pisanj». Viničar, zdrav in krepak ■ ž«ao ali doraslimi otroci, ki bi v viaogradu delali, ima prednost. P«l«g plače in stanovanj» dobi del kmetijskega pridelka, Prilika ca viničarja po pokliea »li tto-ričana ki »e hoče stalno naseliti. Ponudbe z natacčao navedbo dosedanjih služb, spričevali in podatki o družinskih razmerah na u-pravo lista pod „Viničar breg" št. 1339,:^__ m te* Sprejme se pridna in poštena dekla, vajena vsakega dela proti dobremu plačilu pri g. Iran Plev nik, trg. 8t. llj v Slov. gor. 1868 Bprajm« «e takoj pridna in poštena dekla, kate» rasama vsa gospodarska dela. Mesečna plača do 50 £ pri Jožefa Nekrep, Maribor, Mozartova ulica 59. 1854 Pri Badinski Slatini s« sprejmejo takoj štiri pridni hlapci lit sicer 2 k konjem in dva k volom; pleča po dogovoru. Ist stan se sprejme tadi več drugih ž*nekih in moških del. moči. Stanovanje in polna prehana. Naslov: Zdravi «šds, Radenei. 18«8 Mlinarja Bprejme v etelno delo in celo oskrbo. Plačilo po dogovoru. Tudi invalid ni izključen. Marija Fras, poslat, mlina v Bistrici nad Marib arom. 1868 Kuharloa z dobro plačo, ki bi o-pravila tudi manjša domača dela se sprejme takoj k samostojnemu zdravniku v večjem trgu na Spod. Štajerskem, kakor tudi dekla, ki razume nekaj kuhati, opravlja vrtna in gospodinjska dela aa v Celje. Več se izve v trg. V We'xl, Maribor, Glavni trg 22. 1885 Z aeizmnno Sslestjo nas-n»nj»a« vsem sorodnik«», znancem in prijatelj» da je 18. avgusta umrla hčer in ssstra po kratko mačai balami Marica Bntaiek, cerkvga» ¡tevka in šivilja v 23. Istu starosti P'(teb j« bil 18. avg. »b X 2. «ri papldae. Hvala vsem ki so »tali zvesti ob strani v1 bolasai aaše drege. Posebno zatvslo S. g. 'afaksa Oavirk »a v«d-stvo apravttda ia gaaljiti aayrob«i ¡j» r»r, »eveem in njih vodju F. Blagotii še k b» v srso segaječo nagrob-nico, Marijini dinibi, ki jo je spremljala od doma do groba. Prisrčaahvsk daro-vatejjem vencev, ter vstm, ki sa omapniili tako vell-častsn potreb, lajno priporočamo v molitev in blag spomin. 1898 pv. Andraž, 5. sapt. 1918. Žtlajsča rodbiaa Brusšsk Potrtim srcem naznanja ao tj »m sorodnikom in »aaneem praialostso vest, d» nam j» vzela bridka a-sad» našega Ijabljsaška Franceta v neiai starosti 2 let. Maiibtr, 18. okt. 1813. 1411 Žsluj««» rodbiaa Sogoršekova. ZAHVALA. Rodbine Škrlla v Soloi-ki vasi itreka preblagoma g. proriiorj» na Ptujski gori Viako ta Manda sa njegovo j »lrtvoval»e ljabasaa do aiaaeg» umrlega si» čka Alojza in z» vse v bridkih arah v toliki meri is-kszaao tolažilvo prizadevanja naj prisrčne j šo zahvale. Btlečka vas, 8. okt. 1916-18U Rodbina Škrlla. ZAHVALA. Za premnage doksze is kreaega sočatja ob smrti in za maogobnjao spre«-stv« n» zada ji poti k vtč nr-iu počitku naše aspozab-t« Fraičike Trstenjak, izrečamo vseia aaiprisrčnej-B tasval«. Postbio s« pa z»hvaljajarao prič. duhovščini, vsem dekletom iz Mar. dražbo, mn sosedom, so rednikom, prijateljem in snsncem, ki so izkasali na- m ši rajniei slednjo čast. Sv. Ant-n v SI. gor., dne 9. okt. 1918. Žalajoči rodbini Markovlšs-va in Trsten|akovt. Vsakemu psssstnUra t korist, aka «i nabavi poprej kot m»fOš« dekltr še dob: polizdelek» s» b tn.it. Pripr ?tč»a k atkupn sledcš» stroj«, doklsr j« Se v »»-' logi: vitetjas, mlatlluiso, repor:«-' aie», «!'»» listilnlk«, rtrobili« salia», trljerja t*l! žite« ibiralsi-ka Btiskalnic», pocinka*» Akra saa&lke sta gsojniso, po6'tkane br»op»r'lu.Jk» v rasslič^ih v»liio-stib, šivalne stroje, ioratae »oV k»rje <» rični ia vitslni pojoa itd. Ce»a bodo TSfcfei dsc račie i« vedno tižje dobiti. ZaJogi i» satiapstvo peljsdfiskih »trojtv, Ivan H»j»y. Maribor, Tigstthoff-ova cjsia 45, sesprotl glavnega kolodvora. 1408 Dan jroii sameai moke in flžela p«pol=>» postelj z žimr.isami ia rjuhami vred, kakor tudi 2 konjski odeji in S konjske mreže vjro ti obrambi mah in ¡:&knj». za 16 letnega d»ika. 9. Marija Osrnos-š«k, Maribar, Kokoiitekov» »lici, 55, ir&von tučovfcksko i si o 1410 BAME za barvaaje eraik, tensomo- -drib, rdeto&aih ia teamosi-vib štofov za doasače barvanje platna, volae in svile v zabojik S 50 viaaijev (na znraj prati 3»raiaaj»nju poštnin») priporoma H. Bil'erhe»k r Maribor, Gosposka uli«a štev. 29. 230 100 fiftih »igaret dam za 18 svežih jajc. Maribor, Sehil-Irrstrasae 24, partere levo. Kava sikaja, primeraa za 14—16 letnega dijaka se odda za ži vila. Maribor, Uf»r-utrssse 24. 1422 Cista bakreaa «alioa 5000 de 6000 kg, 100 kg po 25 K se takoj odda. Vtč po v» nprava lista. 1421 Frtiše ali rjniie proda za živila Remu, Maribor, F»r-dicandstrjtss» 9. III. nadstr. lakaja za 6 letnega otroka, otroška postelj, šrn» hlad», škorn» št. 42, šenska obl»ka se proda za živež. Maribor. Karaerij»va nI. 19. 1397 Tolika rjaha iz plataa, lepa jelenova koša, podobe, kar-nise, pisarno orodj», evetlieaa p»soda iz maj olike, lepa ze-leats treme - bluz* blago iz mironega časa, se proda de loaa proti ži*i!om. Maribor, Nadvojvode Ivgona «oeta 2, stopnice na desno I. nadstr. levo. vrata 2. Od V, 9—10 ali »d 1.—2. ure pop. 1423 ■il M .................III in II Prva «'»veiska valatr^rvina papirja ia galaatarije kitico» W EIX L. MARIBOR, Glavni trg št, 22, priporoča «rojo bogsto zalogo šolskih potrebščin, kakor: šol«ke torbi »e, table, fobiae, ksmMŠke, radirke, aveake, sviniaike, per»ea itd. kakor sploh vso pisarniške potrobšliae. Velikanska izbira vsakovrstnih razglednic. Ravnokar došle nove narodne razglednice, kakor narodno a»š» mb slovanskih __Barodov. 1382 Sodi - polomjaki in žveplo za eode se odda za živila. Ma-rib»r, Viktringbol-ova nI. 25. I. nadstr. 1376 Cigareta ali cigaretni tobak se da za živila Maribor, Vik-tringhof ova ul 25. I. nadstr. Zimski plašč in luknja, do-broohranjena se zamenjata aa živila. Maribor, Uhlandg. št. 6. Štefan Hrarnus. 1380 Novi moški čevlji štev. 43 zelo močni in velik kos močnega telečjega usnja se zamenja za kokošjo krmo. Go-stilaa, Easernplatz štev. 3., Maribcr. 1379 Nova kopita za lovske puško, kakor tudi strelivo za lovce dajani za živila. Maribor, Ridolf Fuff-ova al. it. 22. vrata 6. 1342 Gramofon s 50 plošlaaei sf odda za živila. Gyra, Maribor Tegetthofi-ova nl^43. 1352 Otrok, 1 mesec star se da na hrano, Marija Danst, Šilerjeva ul. 23, Maribor. 1371 2 zimski suknji kakor tudi še nekaj drugih oblačil se zamenja proti živilam v trgovini V. Weixl, Maribor, Glavni trg 22. 1364 Dve novi pleteni posteljni odeji, vredni 800 K se oddata za plemeno svinjo, olje in mast. Drofonik, Maribor, Garteng. 8. 1341 SsipioapTSi n«, vagone, razpeeava tvrdka F. Woiberger ja nasl., apneniee, Za gorje ob Savi. 1297 Lovska pušk«, 2 cevi, s nabojem od spredaj, d&nast cevi z „labe-herjem se odd^ za živila. Oyra Ivan, Tegettboffova vesta 43—46, Maribor. ___ ?280 Nava lovska puška-dvotevka e« da sa živil». Fl. Kučanda, Sv. Jurij ob juž. žel. 1333 ZAHVALA. Baija pravi da »st j» p»kli«ala k s»bi aašo dobro blaf» a a asi a«, ststr», svakipi» ia t»t», g»sp» J ero Štelcar roj. Mernik, k atare z»ai»ljak» »staak» smo isroiili dne 11. okt» bra 191S m a tor i zemlji. Zahvaliti s« imamo v prvi vrsii prei. dnhoviiini, osobito prai. go»p pr«viz»rj» Ivana I»taik aa spr»vid»«je ia p»d»litev sv. aokramcater za vniraj»i» t« vodstvo p»gr»ba »4 hiš» žalssti, pa»i. g. kaplaaa »d Sv. Vom*žs pri Veliki Nedelji, SroSka Vršii aa rndstv» pogreba »d «»rkve d» graba in é. « fraačiškua Vladimira B»-b«k »d Sv. Tr»jie» v Sl»v. g»r. aa spremstv». Tis»iera kvala pevce» za ginljivo slav» pred hiš« šalMti, kakor tadi »b »dprtem graba, vsem s»r»daik»st, sosedo«, prijateljev ia z»an»»n in «ploh vsem ki co spremili p»-k»jao ne njeai zadnji poti. Prisréaa aakvala tadi »bitolji H»rvat-»vi v Žup»tia»ib za vm trad ia skrb v $asi b»l»z>i in ob sau*ti. leg p»vrai ti»»4«ro! Drag» pokojno» prip»r»iamo v blag spossia, aj»i» daš» v ■»lit»v! Sv. Aat»a. —" Sv. Andraž v Slov. gorioab* da» 12. »kt»bra 1911. 1405 Žalaj»ii o bi tel j i: Štoloar-ieva ia Menüb-ova. sScíaltij iu aatožnik: KatoliSko tiskovno íSrumvcv. Odgovorni urednik: Franjo Žobot. Tisk tiskamo »v. Cirila r Miwrf%»»..