7 I KRONIKA 1999 izvirno znanstveno delo UDK 378.4(497.4 Lj.)"1919/1941" prejeto: 1. 3. 1999 Tea Anžur dipl. zgodovinar, arhivistka Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 12 Poskus ustanovitve Univerzitetne akademske menze v 30-tih letih IZVLEČEK Prispevek na podlagi arhivskega gradiva, ki ga Iirani Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani (ZAMU) in drugih virov obravnava problem prehranjevanja prve jugoslovanske generacije študentov pred drugo vojno. Poudarek je na poskusu ustanovitve predvojne akademske menze, ki jo je skušala Univerza pridobiti za svoje študente vendar do realizacije ni prišlo. Prispevek se dotakne še študentskih domov, saj so bile v njih tudi nekatere menze za akademike. SUMMARY ACADEMIC CANTEENS The contribution deals - on the basis of archival materials kept at the Historical Archive and Museum of the University in Ljubljana (ZAMU) and other sources - with the problem of nutrition of the first Yugoslav generation of students before the Second World War. The stress is on the attempt of founding a pre-war academic canteen, which the University tried to obtain for its students. The project was never realised. The contribution mentions the student's homes of which some had academic canteens. Ključne besede: študentje, akademska menza, bolezni "Naravnost tragično je, kako veliko število slu- šateljev živi v tako neugodnih gmotnih razmerah, da si ne morejo preskrbeti niti najbolj nujne vsakdanje prehrane. To se jasno odraža na slabem telesnem stanju velikega števila slušateljev, ki slabo hranjeni hitreje podležejo nevarnim infekcijam, zlasti tuberkulozi. To stanje se je v zadnjem času še znatno poslabšalo, ker je splošna gospodarska depresija poslabšala gmotni položaj tudi mnogih akademikov. Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljnai (ZA- MU), IV/193, Izvid o zdravstvenem stanju ljubljanskih akademikov z ozirom na prehrano, Ljubljana, 31. marec 1937. Tako je poročal dr. Albert Trtnik 31. marca 1937, (šef - zdravnik Univerzitetnega zdravstve- nega fonda) rektoratu univerze o zdravstvenem stanju ljubljanskih akademikov glede na prehrano, ki jo uživajo. V svojem poročilu je opozoril še na nevarnost težkih želodčnih in črevesnih obolenj, ki se pojavljajo v zadnjem času in so posledica ne- zadostne, slabe ali slabo pripravljene hrane ter hkrati predlagal, da se ustanovi lastna akademska menza, ki bi pod vestnim in strokovnim zdrav- niškim nadzorstvom nudila študentom ceneno in dobro hrano. Treba bi bilo zagotoviti tudi die- tetično prehrano, saj je v tem obdobju telesnega razvoja nujno potrebna dobra in zdrava prehrana, ki zagotavlja boljše študijske zmožnosti. 115 KRONIKA TEAANŽUR: POSKUS USTANOVITVE UNIVERZITETNE AKADEMSKE MEN2E V30-TIH LETIH, 115-122 47 1999 Rezultati sistematične preiskave akademikov v ljubljanskem protituberkuloznem dispanzerju v času od 15. maja 1936 do 15. aprila 1937: Op.: o. tbc. =odprta tuberkuloza m. = moški ž. = ženske Aprila leta 1937 je protituberkulozni dispanzer opravil zadnje sistematične preiskave akademikov, večinoma tistih, ki so prebivali v akademskih do- movih, kajti za njih je bila preiskava obvezna. Od celotnega števila prvih preiskav,^ je imela več kot ena petina slušateljev močno tuberkulozno afek- cijo. Zdravih je bilo le 53%, polovica, 21,70% je bilo okuženih z tuberkulozo, 25,30% pa je imelo druge bolezni, zlasti želodčne in črevesne. Pri žen- ski populaciji so bili rezultati še slabši. Zdravih je bilo le 44,50% slušateljic,'^ torej manj kot polovica. ^ Prvih preiskav je bilo 358, ponovnih 20. 3 ZAMU, IV/193, Dopis Rektorata Univerze kralja Alek- V splošnem so ugotovili, da so akademiki slabo in nezadostno hranjeni kar je v glavnem vzrok za vi- sok odstotek obolelosti. Zgornja tabela nam prikazuje zdravstveno sta- nje akademikov. Svet slušateljev ljubljanske Univerze, (SSLU)* ki je bila osrednja reprezentančna organizacija Iju- sandra I. Ministrstvu prosvete, oba oddelek Beograd, Ljubljana, 29. april 1937. ^ Predsednik je bil jurist Viktor Maček, podpredsednik jurist Ciril Golouh, ostali člani predsedstva so bili: Vinko Kuljiš, Ljubo Jurkovič, Vladimir Senk, Vekoslav iskra in Jože Likovič. 116 47 KRONIKA 1999 TEA ANŽUR: POSKUS USTANOVITVE UNIVERZITETNE AKADEMSKE MENZE V 30-TIH LETIH, 116-122 bljanskih študentov druge polovice dvajsetih let, si ] je v okviru sekcije za socialo prizadeval izboljšati j položaj študentov, organizacijsko povezati štu- j dente vseh treh fakultet prve jugoslovanske dr- • zave, ustanoviti študentsko bolniško blagajno, ? študentsko menzo, univerzitetno knjižnico idr. ; Njihovo delo na tem področju je še uspešneje na- ' daljevala druga reprezentančna organizacija Zveza : slušateljev Aleksandrove univerze (ZSAU),^ sestav- ljena iz strokovnih društev, ki je v ospredje po- stavila socialno delo za študente. Že v pravilih nje- nega delokroga je bilo zapisano, da je stanovsko \ akademsko predstavništvo akademske mladine ■ Univerze kralja Aleksandra I. in da zastopa vse j njene socialne, gospodarske, študijske, kulturne in ; sploh stanovske interese. Hkrati je bil poudarjen j tudi njen namen, da skrbi za ureditev in izbolj- šanje vseh akademskih socialnih in gospodarskih vprašanj. V okviru te zveze je bil organiziran akademski zdravstveni fond, akademski urad dela. Zadnjemu predsedniku Jožku Zemljaku, študentu | slavistike je pripadla naloga graditve študentskega j počitniškega doma in neodvisne akademske men- j ze. Vendar do realizacije ni prišlo.^ Nameravano graditev teh dveh objektov je preprečil razpust reprezentančne organizacije leta 1933 na zahtevo i prosvetnega ministrstva, češ da ne ustreza zahte- vam nove Obče univerzitetne uredbe. V resnici je bila zveza razpuščena zaradi neposredne krivde za januarske demonstracije.'' Po nasilni smrti kralja Aleksandra (1934), se je ; namreč okrepilo gibanje za izpopolnitev univerze, \ za univerzitetno knjižnico, za popolno medicinsko i fakulteto s klinikami in bolnišnico, za inštitute, i Dom visokošolk, za boj proti šolninam in taksam j in tudi za neodvisno akademsko menzo.^ Vincencijeva konferenca za akademike^ v Lju- bljani je leta 1935 sporočila Rektoratu Univerze Kralja Aleksandra I. željo akademikov te univerze, da se ustanovi centralna in neodvisna akademska menza. Da bi se ta želja uresničila, je Vincencijeva I konferenca za akademike v Ljubljani v dogovoru z Ljudsko kuhinjo ustanovila akademsko menzo, v katero so bili vabljeni vsi akademiki ljubljanske j Univerze brez razlike prepričanja.^'' j Prvi predsednik ZSAU (Zveza slušateljev Aleksandrove univerze) je bil študent prava Marjan Brecelj, za njim Joža Vilfan, študent prava in kot zadnji Jože Zemljak, študent slavistike. ° Akademski glas. Nekdanje reprezentance, 111. št. 9. ' Slavko Kremenšek, Slovensko študentsko gibanje 1919- 41, Ljubljana, 1972, str. 137. Univerza v Ljubljani in 40 let Komunistične partije Slo- venije, Ljubljana 1977. Vincencijeva konferenca za akademike v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1930, študente je podpirala z de- narjem, obleko, preskrbovala jim je inštrukcije... Dopis Vincencijeve konference za akademike v Ljubljani Rektoratu Kralja Aleksandra I., dne 21. februarja 1935. V Ljubljani je bilo več menz in domov, ki so skrbeli za prehrano in bivanje akademikov. Ma- lone vse te institucije pa so ustanovile bivše po- litične stranke. Zato je mladina pozdravila akcijo rektorja dr. Frana Ramovša^^ za neodvisno aka- demsko menzo decembra leta 1934, kjer bi dobili brezplačno hrano najsiromašnejši študenti. Po po- moč se je obrnil tudi v Beograd, na banovino in mestno občino.Obenem je sam za mesec de- cember preskrbel hrano dvanajstim akademikom v kuhinji Delavske zbornice. Toda to ni trajalo dol- go.Ker akcija ni uspela, je akademska Akcija za izpopolnitev Univerze^^ sprejela v svoj program. V arhivskih virih zasledim v okviru fonda rek- torat dopis Rektorata Univerze kralja Aleksandra I. Ministrstvu prosvete v Beogradu z dne 9. avgusta 1935 o nujnosti ustanovitve "akademske menze" v smislu zakona o zdravstveni zaščiti učencev iz leta 1930 /Službene novine 1930 štev. 208-LXX1II/.15 V tem dopisu je izražena želja, naj ministrstvo po 43. čl. zakona o zdravstveni zaščiti dijakov odobri in izplača potrebno posojilo v vrednosti 250.000 Din za ustanovitev akademske menze v Ljubljani. Rektorat Univerze kralja Aleksandra 1. v Lju- bljani se je odločil, da skupaj z akademskimi stro- kovnimi društvi^^ ustanovi centralno akademsko menzo v Ljubljani.^^ Slušatelji ljubljanske Univerze Fran Ramovš je bil rektor ljubljanske Univerze v letih 1934/35. Nasledi ga je Maks Samec, ki je bil rektor v letih 1935/37. ■'^ Kraljevska banska uprava dravske banovine je tudi prispevala denarna sredstva za prehrano siromašnih študentov Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. ZAMU, IV/213, Akademski glas. Mučna zgodba iz po- glavja o dijaškem socialnem življenju, Ljubljana, 12. februar, 1935. Akademska akcija za izpopolnitev Univerze je bila aka- demsko društvo, ki se je je borilo za potrebe naše uni- verze oz. si je zadalo naloge, da pomaga do čimprejšnje izgraditve Univerze, s tem je mišljeno njenih fakultet, inštitutov. To bi dosegli z zainteresiranjem vse javnosti, predvsem odločujočih činiteljev, ter z zbiranjem mate- rijala in drugih prispevkov. ISila je naslednica leta 1932 razpuščene ZSAU in je uspešno delovala od jeseni leta 1933. 15 ZAMU, IV/193, Dopis Rektorata Univerze Kralja Alek- sandra I. v Ljubljani Ministrstvu prosvete v Beogradu, dne 9. avgusta 1935. ■'^ V obdobju med obema vojnama je bilo že veliko raz- ličnih študentskih organizacij in med njimi precejšnje število strokovnih društev: Društvo slušateljev juridične fakultete. Društvo slušateljev filozofske fakultete. Aka- demsko društvo jugoslovanskih tehnikov, Društvo me- dicincev, Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev... ■'^ V Ljubljani so imeli akademiki svoje dijaške domove in menze. Malone vse te institucije so ustanovile bivše po- litične stranke, od Akademskega kolegija v Kolodvorski ulici do Akademskega doma v Unionu. Oražnov dijaški dom, je poleg kasnejšega Doma visokošolk v hiši Mun- dove zapuščine na Gradišču 14, ostal edini nestrankarski študentski dom. Zato je bila še posebej dobrodošla akcija rektorja dr. Frana Ramovša za neodvisno akademsko menzo. 117 KRONIKA TEA ANŽUR: POSKUS USTANOVITVE UNIVERZITETNE AKADEMSKE MENZE V 30-TIH LETIH, 115-122 1999 so se namreč z rektorjem vred zanjo borili že dolga leta. Akcija se je pričela maja leta 1935, ko so naprosili Ministrstvo za prosveto za kredit v znesku 250.000 Din, ki je bil potreben za realizacijo menze. To posojilo naj bi se vrnilo v petih letnih obrokih iz banovinskega fonda za zdravstveno za- ščito dijakov. Vendar do realizacije ni prišlo, ker se v banovinski fond niso stekali prispevki slušateljev Urüverze temveč učencev srednjih šol v dravski banovini. Zato se iz tega fonda ni mogla finansirati gradnja akademske menze. Poleg tega je obstajal na Univerzi fond za zdravstveno zaščito njenih slušateljev,^^ ki ga je upravljal poseben odbor z dekanom Serkom kot predsednikom, ki pa zaradi skromnih finančnih sredstev^^ ne bi mogel odpla- čevati posojila, saj je bil namenjen samo za zdravljenje slušateljev pri zdravnikih specialistih ali v sanatorijih (npr. na Golniku)^*^ in za zdrav- niške honorarje in zdravila. V finančnem zakonu za leto (1938/39) je država predvidela 4 milijone dinarjev za izgradnjo aka- demskih menz v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu.^^ Od tega zneska je Beograd porabil 2,800.000 Din. Tako, da je Ljubljana prejela še pred potekom prejšnjega proračuna za akademsko menzo znesek 600.000 Din.22 16. marca 1939 je bil Univerzi v Ljubljani namreč odobren kredit. S sklepom ministrskega sveta 2. marca 1939 je bilo predvideno za menzo v Ljubljani^'^ posojilo 1,000.000 dinarjev. Univerza ga je prejela, ko je minister za socialno politiko in narodno zdravje ukazal Državni hipotekami banki v Beogradu naj izplača omenjeno vsoto. Denar je izviral iz Cen- tralnega fonda za zdravstveno zaščito učencev. Izplačali so ga preko ljubljanske podružnice. Aka- demsko menzo so zidali iz sredstev prosvetnega ministrstva v smislu 31. člena, točke 4. Zakona o zdravstveni zaščiti učencev.^ Po izjavah mini- strstva naj bi bila menza državna, v njenem ku- ratoriju bi bil tudi zastopnik Univerze. V ta namen bi zgradili ali kupili posebno zgradbo.^^ Ljubljanska podružnica Narodne banke Kralje- vine Jugoslavije je prispevala 11.000,00 dinarjev, kot prostovoljen prispevek za dijaške menze.^^ Sprva je kraljevska banska uprava iskala pri- merno staro hišo v južnem delu mesta, ki bi se dala preurediti za Akademsko menzo. Kot ponud- nik se je javil g. Kocbek, ki je nudil v nakup hišo na Vidovdanski cesti 1, s parcelo 1260 m^ za aka- demsko menzo.^'' Komisija si je ogledala tudi Mra- kovo gostilno, ki jo je prodajala Kati Derenda. Našli pa niso ničesar primernega. Zato so se odločili za nakup zemljišča v ne- posredni bližini srednje tehnične šole na Mirju ob Aškerčevi cesti zraven poslopja državne šolske po- liklinike. Del zemljišča v izmeri 680 m^ je bila last državnega Higijenskega zavoda v Ljubljani, ki ga je bil pripravljen prodati v zameno za zemljišče v drugem delu mesta (v bivšem Št. Petrskem vrtu). Ostalih 320 m^ zemljišča, ki bi ga potrebovali je bilo last Križevniškega reda v Ljubljani.^ 25. sep- tembra 1940 je zemljišče Higijenskega zavoda od- kupila Univerza, ki jo je takrat zastopal rektor dr. Matija Slavič.^^ Obenem je odkupila tudi zemljišče Križevniškega reda v Ljubljani.^^ 1R ^° Univerzitetni zdravstveni fond je bil ustanovljen dne 30. avgusta 1930, na podlagi zakona o zdravstveni zaščiti učencev (SI. list 34. kos, št.197). Redni slušatelji so ob vpisu v vsak semester plačevali v ta sklad določen prispevek. Po tem zakonu je šlo 50% od zbranega de- narja za zdravljenje, 50% pa so morali odvajati cen- tralnemu fondu v Beogradu ne da bi imeli Ijubljansld študentje od tega kake koristi. Do ustanovitve Vse- učiliške pomoči je fond upravljal poseben odbor, se- stavljen iz univerzitetnih profesorjev. Z odlokom mini- strstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 1. novembra 1940 S. Br. 24.722 je bila prejšnja odločba spremenjena tako, da je obdržala Univerza za zdrav- ljenje slušateljev 90% od zbranih vlog, prejšnji centralni fond je dobil le 10%. 50% prispevkov za zdravstveni fond je pomenilo 15 Din od vsakega slušatelja, kar je zneslo glede na povprečno 1700 slušateljev letno 50.000 Din. To so bila torej vsa razpoložljiva sredstva univerzitetnega zdravstvenega fonda. Ta vsota denarja pa ni zadostovala niti za zdravljenje slušateljev, kaj šele za odplačevanje dolga. ZAMU, IV/ 193, Sklep redne seje univerzitetne uprave z dne 25. septembra 1935. ^-^ ZAMU, IV/193, Zapisnik o ugotovitvi potrebe sestave programa za Akademsko menzo v Ljubljani, spisan dne 24. oktobra 1938 v vseučiliškem sekretarijatu v Ljubljani. ^ ZAMU, Zapisnik univerzitetnega sveta Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, 23. junij 1939. 2^ ZAMU, Zapisnik univerzitetnega senata, z dne 5. maja 1939. 24 ZAMU, IV/193, Dopis Rektorata Univerze kralja Alek- sandra I. Ministrstva prosvete, Ljubljana, 12. marec 1940 ZAMU, IV/ 193, Zapisnik univerzitetnega sveta Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, dne 10. junij 1938. 26 ZAMU, IV/193, Dopis Narodne banke Kraljevine Jugo- slavije Rektoratu Univerze kralja Aleksandra L, 17. av- gusta 1940. 27 ZAMU, IV/193, Dopis g. Kocbeka Rektoratu Univerze kralja Aleksandra L, dne 25. oktobra 1938 2° ZAMU, IV/193, Dopis Kraljevske banske uprave dravske banovine Ministrstvu prosvete, obči oddelek I. v Beo- gradu, Ljubljana 13. marec 1939. 29 Matija Slavic je bil rektor v letih 1939/41. 30 ZAMU, IV/193, Pogodba sklenjena med Univerzo kralja Aleksandra I. v Ljubljani, ki jo zastopa rektor dr. Matija Slavic in Higijenskim zavodom v Ljubljani, ki ga zastopa direktor Ivo Pire, Ljubljana, 25. september 1940 in kupna pogodba, ki sta jo sklenila Priorat Križevniškega reda v Ljubljani v imenu Komende nemškega viteškega reda, zastopal ga je deželni komtur gospod Valerijan Učak, kot prodajalec in Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani, ki jo je zastopal rektor, univ. prof. dr. Rado Kušej, kot kupec, 22. oktobra 1940. 118 7 1999 1-2 KRONIKA TEAANŽUR: POSKUS USTANOVITVE UNIVERZITETNE AKADEMSKE MENZE V 30-TIH LETIH, 115-122 Komisijska ugotovitev gradbenega programa za akademsko menzo v Ljubljani je bila odrejena z odlokom gospoda bana 13. junija 1939 V-štev. 2330/3, obenem je bila imenovana tudi komisija. Skico načrta in aproksimativni proračun, ki je znašal 1,375.000 Din za stavbo brez opreme je na- pravil tehnični oddelek kraljevske banske uprave. Predvideno je bilo, da se v novi zgradbi zagotovijo gostinski prostori za 200 oseb,^^ kuhinja z vsemi potrebnimi stranskimi in skladiščnimi prostori, pri- merno število prsnih kopeli za moške in ženske in eventualno na ženskem oddelku ena ali dve ko- palnici z banjami,^^ upravne prostore, dvosobno Komisijo so sestavljali še: ing. Otohal Josip, teh. višji svetnik, ing. Glanz Vinko, teh. višji pristav, ing. Sitar Ivan, teh. višji pristav, vsi trije člani Kraljevske banske uprave, Sketel Karlo, sekretar Univerze kot zastopnik Rektorata Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, upravnik državne bolnice za duševne bolezni Ljublja- na-Studenec, dr. Franc Gerlovič in red. univ. prof. dr. ing. Alojzij Kral. Slednji je v lastni režiji izdelal tudi načrte in statične izračune. V menzi naj bi se prehranjevali slušatelji ljubljanske Univerze deloma brezplačno, deloma na plačilo. V povezavi s kopalnicami naj bi se predvidela tudi brivnica in krojaška delavnica za manjša hitra popravila. stanovanje za upravnika menze, dve večji oziroma manjši sobi za nastavitev osebja menze, eno eno- sobno stanovanje za hišnika, dve sobi za gostinsko osebje. Pri kuhinji je bila predvidena tudi pri- merna hladilnica. Sprva je bilo predvidena v pr- vem nadstropju poslopja dvorana za dijaška zbo- rovanja, ki so jih morali po uredbi o društvih univerzitetnih slušateljev, organizirati na Univerzi. Dotlej se je za to uporabljala slavnostna zbornica Univerze.'^ Kasneje je prišlo še do novih preure- ditev in do soglasnega mnenja, da se poleg gos- tinskih in kuhinskih prostorov priporoča še nekaj klubskih prostorov, ki bi služili za čitalnico in družbeni razvoj, nekaj prostorov za društveno živ- ljenje študentov in eno večjo zborovalno dvora- no.Po tem programu je tehnični oddelek izdelal ^ ZAMU, lV/193, Zapisnik sestavljen dne 1. julija 1939 v sekretarijatu univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani o komisijski ugotovitvi gradbenega programa za akadem- sko menzo v Ljubljani. 3^ ZAMU, 1 V/l 93, Zapisnik o ugotovitvi gradbenega pro- grama za Akademsko menzo v Ljubljani, sestavljenem dne 4. novembra 1938. Program je odobril odlok g. bana 25. oktobra 1938, z njim so bili imenovani tudi člani ko- misije. 119 KRONIKA 7 TEA ANŽUR: POSKUS USTANOVITVE UNIVERZITETNE AKADEMSKE MENZE V 30-TIH LETIH, 115-122 1999 skice. Zataknilo pa se je, ker je gradbeni program za akademsko menzo v Ljubljani vseboval tudi projektiranje enega večjega prostora v 1. nad- stropju nad jedilnico za začasno uporabo za aka- demska zborovanja. Zato je Kraljevska banska uprava sporočila, da bo za menzo odobren grad- beni program, ki bo vseboval izključno le gos- tinjske, kuhinjske in upravne prostore ne pa pro- storov za shajanja in zborovanja akademikov. Po doslej zbranih podatkih so načrtovali, da bo naraslo število slušateljev na 2000 in da bo menzo potrebovalo približno 500 do 600 slušateljev in slu- šateljic,^^ ki se že sedaj hranijo po že obstoječih neakademskih menzah, v Domu visokošolk, ki je bil zaradi pomankanja prostora le za omejeno število slušateljic, slušateljev niso sprejemali, in v Akademskem kolegiju, ki je bil v privatni upravi. Tu so se hranili tudi srednješolci. Študentsko kuhinjo je imel še Dom sv. Cirila in Metoda v Streliški ulici. Poleg zgoraj omenjenih menz so se študentje pred vojno hranili še v Ljudski kuhinji, v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti, Zeležničarski menzi v Pražakovi ulici. Delavski kuhinji pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Delavskem domu, dijaški kuhinji "Domovina", ki je bila last Čarma- novih, v Gajevi ulici v Ljubljani, v akademski menzi Jadran. Mnogo akademikov je imelo brez- plačno prehrano v Mestnem zavetišču za one- mogle. Oražnov dijaški dom z depandanso na Ze- lenem hribu je bil pred vojno bogata ustanova in je nudil svojim študentom brezplačno stanovanje in večidel tudi brezplačno prehrano. V načrtu statuta je bilo predvideno, da se usta- novi Akademska menza, kot sekcija "Akademskega podpornega društva v Ljubljani", služila bi pre- hrani študentov ljubljanske Univerze in se bi ime- novala Akademska menza univerze kralja Alek- sandra I. v Ljubljani. Upravo naj bi sestavljal rek- tor ali po njem imenovan namestnik kot pred- sednik, pet zastopnikov slušateljev univerze, ki jih izvoli svet slušateljev, tako da študente vsake fa- kultete zastopa en študent te fakultete. Predvideno je bilo tudi tehnično vodstvo, ki bi ga sestavljali: ekonom, gospodinja in komite vsaj dveh dam in dveh študentov. Menza bi nudila: obed, večerjo, obed in večerjo in sicer brezplačno, s popustom oz. po lastni ceni. Slušatelji bi hrano dobivali na podlagi jedilnih izkaznic, ki bi imele označbo lastnika in bi bile neprenosljive. Gmotna sredstva so nameravali zagotoviti iz prispevka fonda za zdravstveno varstvo učencev, ki je obstajal pri Hipotekami banki, prispevkov samoupravnih teles, iz daril zasebnikov in iz dohodkov menze in do- 36 ZAMU, IV/193, Zapisnik o ugotovitvi potrebe sestave programa za Akademsko menzo v Ljubljani, spisan dne 24, oktobra 1938 v vseuališkem sekretarijatu v Ljubljani. tacijami, ki jih voli sekciji Akademsko podporno društvo. Če bi Akademsko podporno društvo raz- pustili, bi bila menza samostojna in bi še naprej delovala. Jugoslovansko akademsko podporno društvo v Ljubljani je začelo s svojim delovanjem januarja 1920, ko je imelo svoj občni zbor. Študente je že takoj vabilo k vpisu, češ, da drugače ne bodo deležni niti menze, niti doma, niti podpor. Devet- članski upravni odbor društva je je med drugim reševal tudi prošnje za sprejem v študentski dom in menzo. Delo društva je bilo zastavljeno tako, da deluje po posameznih sekcijah: za menzo, za akademski dom, bolniško blagajno in za Dijaški ferijalni savez. Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani je do leta 1922 upravljalo študentsko menzo v Marijanišču. V začetku, ko je bila ustanovljena univerza je bil v upravi društva še Akademski dom, ki je imel sprva svoje prostore v delu hotela Tivoli. Toda ob ukinitvi vladne pod- pore za menzo in ob likvidaciji Podpornega društva jugoslovanskih akademikov (PDJA) je pre- nehala sleherna njegova dejavnost. Leta 1935 se je Jugoslovansko akademsko podporno društvo zopet izoblikovalo zaradi izredno slabega socialnega po- ložaja študentov in je bilo deležno podpore vseh kulturnih in strokovnih klubov. Predsedstvo upravnega odbora tega društva je prevzel univ. prof. Alojz Kral. Cilj društva je bil materialno po- magati vsem podpore potrebnim akademikom ljubljanske univerze. O problemu akademske menze je na seji senata z dne, 25. september 1937 poročal tudi prorektor Samec. Govoril je, da je bila težnja dijakov za akademsko menzo tik pred realizacijo. Pri tem je imel velike zasluge univ. prof. /Mojz Kral, ki jo je skupaj s posebno sekcijo podpornega društva sku- šal odpreti. Računali so, da bi se menza ustanovila s pomočjo kratkoročnega posojila, ki bi ga omo- gočili študentje sami z denarnimi podporami, ki jih dobivajo. Ko naj bi stvar stekla so ugotovili, da bi v tej menzi jedlo le malo študentov, druge skupine študentov bi ostale na hrani v menzah, katere so obiskovali že dosedaj. Poudaril je, da je tako v teh okoliščinah akdemska menza vezana na enkratno podporo od strani oblasti. Ostane ji samo formalna možnost, da si sredstva zagotovi preko centralnega zdravstvenega fonda. Prorektor je opozoril tudi na bojazen, da bi taka menza po- sebno olajševala komunistično propagando.^7 Podatki, ki jih nadalje zasledimo v virih so ve- zani na nakup zemljišča za menzo in so datirani z začetkom leta 1941, torej tik pred vojno. V sledečih dopisih Rektorat Univerze kralja Aleksandra I. prosi Glavno kontrolo kraljevine Jugoslavije, za 37 ZAMU, Zapisnik redne seje univerzitetnega senata, Po- roalo prorektorja dne 25. septembra 1937. 120 47 KRONIKA 1999 TEAANŽUR: POSKUS USTANOVITVE UNIVERZITETNE AKADEMSKE MENZEV30-TIH LETIH, 116-122 izdajo soglasja k pogodbi sklenjeni med Univerzo kralja Aleksandra I. v Ljubljani in Higijenskim za- vodom o odstopu zemljišča. Glavna kontrola kra- ljevine Jugoslavije je 17. februarja 1941 soglašala s pogodbo in tako je bil za Univerzo postopek prav- nomočno zaključen.3^ Zadnji predvojni podatki o Akademski menzi se nahajajo v Zapisniku redne seje univerzitetne uprave, ki je bila 10. julija 1941. Rektor je poročal, da je rektorat telefonsko prijavil Visokemu Komisariatu (tehn. oddelek), da je treba pri kreditih, ki jih bo dala na razpolago italijanska vlada predvideti tudi potrebne vsote za dokup zemljišča za zgradbi Prirodoslovnega instituta in Akademske menze ter za odkup paviljona v kate- rem je nameščen rudarski inštitut.^^ Na seji uni- verzitetnega senata 25. novembra 1947 je bilo skle- njeno, da se denar predvojne hranilne knjižice dravske banovine na ime "Rektorat univerze, aka- demska menza" (Din 2.642) izroči glavnemu od- boru LŠM (Ljudska študentska mladina) za aka- demsko menzo.^'' S temi podatki se zaključuje tudi obravnava poskusa ustanovitve predvojne univerzitetne aka- demske menze. Pod skupino univerzitetni zdrav- stveni fond oz. študentski zdravstveni sklad sta le dve škatli z naslovom Akademske menze, ki se- gata do leta 1940/41. Univerzitetni zdravstveni fond je obstajal med obema vojnama in je deloval po principu samopomoči. Podpirali so ga tudi ne- kateri ljubljanski zdravniki, ki so študentom z nakaznico zdravstvenega fonda računali znatno manj. Pod okupacijo je fond deloval kot Vse- učiliška pomoč. Po vojni je fond prevzel posle Vseučiliške pomoči in jih zelo razširil. Leta 1946 je bil sprejet nov pravilnik in fond je tudi ustanovil lastno ambulanto. Poleg tega je fond ustanavljal še okrevališča za študente (v Puli, na Visokem, v Bovcu, v Sent Pavlu, na Selah itd.) Vsa po vrsti so bila kmalu ukinjena. Od vsega je ostal le štu- dentski tabor Ankaran in nedograjen dom na Mežakli. V okviru obstoječega gradiva pa je zelo malo podatkov o sami menzi, saj ta fond vsebuje tudi splošno gradivo že prej omenjenega univerzi- tetnega zdravstvenega fonda. V univerzitetnem arhivu študentskega fonda, ki bi obravnaval to tematiko, sploh ni, tako da jo je mogoče zasle- dovati le v arhivu rektorata in delno kuratorija. Ta je začel delovati z letom 1952 in se je predvsem ZAMU, Dopis rektorata Državnemu tiigijenskemu zavo- du z dne 28. februar 1941. ■'^ ZAMU, Zapisnik redne seje univerzitetne uprave dne 10. julija 1941. Zapisnik je bil soglasno odobren na seji univerzitetne uprave dne 12. decembra 1941. Zdravstveni fond na Univerzi v Ljubljani je bil po vojni samostojno telo v sklopu Ljudske študentske mladine na Univerzi, ki mu je bila poverjena skrb za zdravstveno zaščito in vzgojo. Ustanovil ga je Sekretarijat Ljudske Študentske Mladine jeseni leta 1945. ukvarjal z materijalnim položajem študentov: z razdeljevanjem dotacij, subvencij za hrano, z in- vesticijsko politiko, s sprejemanjem študentov v študentske domove. Imel je tudi splošno kontrolo nad poslovanjem objektov študentskega standarda. Deloval je do 60-ih let, ko je izgubil nekaj kom- petenc z osamosvojitvijo študentskih domov kot zavodov in ko se je z novim statutom Univerze preimenoval v Komisijo univerzitetnega sveta za materialna vprašanja študentov. Ena izmed nje- govih prvih akcij je bila Spomenica o problemu prehrane visokošolcev iz leta 1953. V okviru ome- njenega gradiva pa skoraj ni podatkov o tej pro- blematiki. Pri raziskavi nam zato kot pomagalo služijo še prispevki iz takratnega študentskega in drugega časopisja. ZUSAMMENFASSUNG Versuch der Gründung einer Universitäts- mensa in Ljubljana Das Problem der Studentenverköstigung war im Königreich Jugoslawien sehr akut, konnte man doch aus Geldmangel keine größere Studenten- mensa gründen. Vor dem Zweiten Weltkrieg bzw. in den 30er Jahren des 20. Jahrhunderts existierten in Ljubljana mehrere Studentenwohnheime und Mensen (Hochschülerinnenheim, Akademisches Kollegium, Volksküche, Arbeiterkammer in der Miklošičeva ulica, Eisenbahnermensa in der Praža- kova ulica, Arbeiterküche beim Kreisamt für die Arbeiterversicherung, Arbeiterheim, Schülerküche "Domovina" u.a.). Dabei handelte es sich nicht nur um akademische Einrichtungen, sondern auch um Institutionen in privater Hand. Beinahe alle waren von den damaligen politischen Parteien gegründet worden. Aus diesem Grunde trug man sich lange Zeit mit dem Gedanken, eine zentrale staatliche akademische Mensa zu gründen. Das Rektorat faßte den Beschluß, sie gemeinsam mit den aka- demischen Fachvereinen zu gründen. Ihre Gründ- ung unterstützte auch der Akademische Unter- stützungsverein (Akademsko podporno društvo), war doch im Vereinsstatut vorgesehen, sie als eine Sektion des Vereins zu gründen. Finanzielle Mittel wurden vom Bildungs- ministerium (Ministrstvo prosvete) im Sinne des Art 31., Pt. 4 des Gesetzes über den Gesundheits- sciiutz der ScJiüIer (Zakon o zdravstveni zaščiti učencev) gesichert. Von der Nationalbank des Königreichs Jugoslawien (Narodna banka Kralje- 121 12 KRONIKA 7 TEA ANŽUR: POSKUS USTANOVITVE UNIVERZITETNE AKADEMSKE MENZE V 30-TIH LETIH, 115-122 1999 vine Jugoslavije) wurde ein Zuschuß in der Höhe von 11.000,00 Din als Spende beigesteuert. Zunächst suchte man vergeblich nach einem geeigneten alten Haus im Süden der Stadt. Dann erwarb die Universität einen Baugrund im Stadtteil Mirje an der Aškerčeva cesta, ein Besitz der Hygi- eneanstalt (Higijenski zavod) und des Deutsch- ordens (Križevniški red) in Ljubljana. Am 25. September 1940 wurde der Kaufvertrag abge- schlossen zwischen der Universität und der Hygieneanstalt, einen Monat später auch mit dem Deutschorden. Die Angaben in den Quellen, in denen die Hauptkontrolle (Glavna kontrola) des Königreichs Jugoslawien ihre Zustimmung zu diesem Vertrag gab (wodurch das Verfahren für die Universität rechtskräftig wurde), sind mit Beginn des Jahres 1941 datiert. Die Planskizze wurde von der Technischen Ab- teilung (Tehniški odsek) der Königlichen Ban- schaftsverwaltung (Kraljeva banska uprava) erstellt. Für die Mensa war eine Kapazität von 500 bis 600 Hörern und Hörerinnen vorgesehen, die dort umsonst bzw. zu ermäßigten Preisen verköstigt werden sollten. Das Projekt wurde leider nicht realisiert. Die letzten Angaben beziehen sich auf einen Antrag des Rektorats der Universität an das Hohe Kommissariat (Visoki komisariat) - Technische Ab- teilung (Tehnični oddelek), daß bei den Krediten von der italienischen Regierung auch eine Summe vorgesehen werden sollte, die für den zusätzlichen Ankauf des Grundstücks für die Gebäude eines Naturwissenschaftlichen Instituts (Prirodoslovni inštitut) und einer Akademischen Mensa (Akadem- ska menza) benötigt wurde sowie für den Ankauf des Pavillons, in dem das Institut für Montanistik (Rudarski inštitut) untergebracht war. Nach dem Zweiten Weltkrieg wurde das Geld, das auf ein Sparkonto der Sparkasse der Drau- banschaft (Hranilnica dravske banovine) zugunsten des "Rektorats, akademische Mensa" überwiesen worden war, laut Beschluß der Universitätssenats auf den Hauptausschuß der Studentischen Jugend des Volkes (Ljudska študentska mladina) umge- bucht, was aus dem Protokoll einer außer- ordentlichen Sitzung des Universitätssenats vom 25. November 1947 hervorgeht. VIRILI IN TERATURA Akademski glas (Ljubljana) 12. februar 1935. Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani (ZAMU), IV/193. ZAMU, Zapisnik univerzitetnega sveta Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani 23. 6. 1939. Zapisnik univerzitetnega senata z dne 5. 5. 1939. Zapisnik redne seje univerzitetnega senata. Poro- čilo prorektorja 25. 9. 1937. Dopis rektorata Državnemu higienskemu zavodu 28. 2. 1941. Zapisnik redne seje univerzitetne uprave 10. 7. 1941. Kremenšek, S. (1972): Slovensko študentsko giba- nje 1919-41. Ljubljana. Univerza v Ljubljani in 40 let Komunistične partije Slovenije. Ljubljana 1977. 122