Oxf.:866.1 Destilarna eteričnega olja v Obrhu Slavko KLANČIČAR* Le dobre 3 km iz Dolenjskih Toplic, v vasi ~br_h pri Podturnu stojita na desnem bregu 1sto1menskega potoka dve z lesenim mo- stičkom med seboj povezani stavbi. To je obrat za destilacijo in pridobivanje eteričnih olj. Zaradi večjega kovinskega dimnika mu domačini pravijo kar ))tovarna« (fabrika). V eni stavbi je skladišče igličevja, v drugi pa samo destilarna. Obrat dela zaradi občas­ nega pomanjkanja iglic z manjšimi, nese- zenskimi prekinitvami že od l. 1951. Takrat je bilo poslopje tudi zgrajeno. Dela pri izgradnji tega objekta in tehnologijo po- stopka v prvih dneh obratovanja je vodil i~ž. Dušan Butara. Prvi kurjač in strojnik je bli Ignac Osana iz Dol. Toplic, sledili so mu Ignac Pršina, Franc Markovič iz Podturna in Ignac Koncilja iz iste vasi. Knjigovodske posle v zvezi z nakupom igličevja, obraču­ nom zaposlenih in prodajo pa je prvi oprav- ljal tov. Julij Smrke. Do konca l. 1977 je destilarna spadala pod gozdno upravo Po- ljane, sedanji TOZD Gozdarstvo Podturn z ustanovitvijo TOZD Vrtnarstvo in hortikul~ tura l. 1978 pa k tej temeljni enoti, ki se ukvarja tudi s stranskimi gozdnimi proizvo- di. Za to dejavnost je zadolžen Alojz Serini. Destilarna eteričnih olj v Obrhu je ena izme? zadnjih še obratujočih v Sloveniji. Kaj so pravzaprav eterična olja? To so ostrodišeča, hlapna olja svetlo rumene bar- ve~ ki na zraku izhlapijo brez ostanka. ~pora~ljajo se kot izhodiščna surovina pri IZdelavi parfumov, v kozmetičarstvu in zdra- vilstvu. Med drugim uporabljamo olja za razne kopeli in pršila za osvežitev zraka. . V n~ši destilarni pridobivamo predvsem Jelovo tn smrekovo eterična olje. Surovina za pridobivanje teh eteričnih olj so iglice smreke in jelke, ob·semenskem letu jelke pa tudi jelovi storži. Vse to odkupujejo od zasebnikov, ki igličevje - vejice do 2 cm *S. K., dipl. inž. gozd., Gozdno Gozdarstvo Novo mesto, TOZD Gozdarstvo Podturn 68350 Dolenjske Toplice, Podturn 17, YU ' pr_emera - naklestijo na sečiščih, v svojih ah družbenih gozdovih. V letih takoj po u~tan?v!tvi des!ilarne so nakleščene iglice pnpeiJah prodajalci sami s svojimi vozovi krajše obdobje ob začetku razši~anja trak~ tarske mehanizacije po vaseh pa predvsem Gozdno gospodarstvo. Cena za prevoz z našim. traktorjem j: bila enaka ne glede na razdalJo. Na ta naein smo spodbujali doba- vitelje od daleč. Naj na kratko opišem proizvodni proces V eni izmeni delata dve delavki in kurjač, ki je hkrati tudi vodja destilarne. Dolga leta so iglice in tanjše vejice prepeljevali z vozičkom prek mostička, ki povezuje obe stavbi, do sekalnega stroja (prirejene sla- moreznica) s puhalnikom. Sedaj vejice se- sekljaj o na novejšem stroju Blasius 900 S že v skladišču, močan puhalnik z deset metrsko cevjo pa premeče material v pro- stor nad kotli v sosednji stavbi. Tako nakla- danje in prevoz z vozičkom odpadeta. Prostor za pripravljeno surovino ima v tleh tri lopute natančno nad odprtinami treh ~otlov. Skozi odprte lopute se ti kotli polnijo 1n po napolnitvi neprodušno zaprejo. V posamezni kotel gre običajno 700 kg jelovih ali 600 kg smrekovih iglic, ker so zadnje trše. V kotle je speljana para po ceveh iz parnega kotla, ki je v posebnem prostoru. Vodna para izloči eterična olje. Hlapi vode in olja se nato vodijo skozi preprosto hla- dilno napravo v obliki zavitih cevi, hlajenih z vodo (podobno tisti pripravi za žganjeku- ho), kjer se kondenzirajo. Kondenzat se zbira v steklene posode posebne oblike imenovane florentinke. Olje, še zelo uma- zano, se zaradi nižje gostote nabira zgoraj, voda pa pri nižji odprtini sproti odteka. Vedno priteče približno toliko kondenzata, kolikor spodaj odteče vode. Tako pridob- G. V. 6/89 267 ljeno olje je črno od umazanije, zato ga je treba prefiltrirati skozi papirnati fllter. Do- bimo zlatorumeno in močno dišeče olje, ki pa je običajno še motna zaradi drobno razpršen ih vodnih kapljic. Te odstranimo z nadaljnjim filtriranjem ali pa z dodatkom natrijevega sulfata ( Na2 804), ki veže nase kapljice in voda se pojavi na dnu posode. O tej soli mi je nekdanji kurjač in vodja destilarne Ignac Pršina povedal zanimivo zgodbo: Pred leti so vsakokrat pred oddajo olja poklicali iz Zagreba nekega magistra, ki je odstranil vodne kapljice. Mož je bil seveda dobro plačan, zato je bil postopek stroga tajnost. Najrajši je delal sam in zdelo se je, da je stvar zelo zapletena. Nekoč pa je po nesreči raztresel nekaj tega srivnostnega praška. Pršina je to slu- čajno videl in takoj drugi dan tisto, kar je postrgal z mize, odnesel v analizo. Ugoto- vili so natrijev sulfat in od takrat magistra niso več klicali. Pogled na destilarno s ceste Soteska-Podturn. Postopek destilacjje traja osem ur, s tem da narežejo igličevje vedno za dan vnaprej, ko se v kotlih izlužuje prejšnja polnitev. Po končani destilaciji kotlarn, ki so na kolesih, odstranijo pokrove in jih zapeljejo po tračni­ cah skozi vrata na prosto, kjer jih prekuc- nejo in iztresejo vsebino. Pogodbeni voznik nato te odpadke občasno odvaža na pro- stor za odlaganje. Precej teh prekuhanih iglic pa kmetje porabijo za steljo. Največji izkoristek je pri ))kuhanju«, kot destilaciji pravimo po domače, jelovih iglic, in to 2,5-3 kg eteričnega olja na kotel. Iz kotla smrekovih iglic dobimo le kilogram olja. S tremi kotli torej proizvedejo v naši nfabrikicc v eni izmeni dnevno 7,5-9 kg jelovega oziroma 3 kg smrekovega olja. V zimskih mesecih je izkoristek manjši, ker so iglice mokre ali celo zmrznjene. Največji je izplen, kadar so iglice malo uleža~e (verjetno zato, ker jih gre več v kotel). Ce pa iglice niso sveže, dobimo pri jelki iz enega kotla komaj 2 kg eteričnega olja. Na desni je z latami obito skladišče igličevja in k njemu prislonjena baraka s strojem za rezanje vejic. V levi stavbi je zgoraj skladišče že pripravljenega igličevja, v zidanem spodnjem delu pa parni kotel za proizvodnjo pare in kotli za destilacijo. Široka trojna vrata se odpirajo na odlagališče odpadkov. Dobro se vidi kovinski dimnik in del povezovalnega mostička. Od l. 1963, ko je nastal ta posnetek, se zunanjost destilame ni spremenila. · .. -./"'/') ~? ,- ( ' ~ t / ~ ..""..- .,._ .. >:.: c -~'r;/ 268 G. V. 6/89 Količinsko dajo največ olja jelovi storži, ki jih je treba na.jprej sesekati in nato še zmleti v mlinu. En kotel storžev je dal tudi že 8 kg olja (oleum templini). Vendar se obrat ne ukvarja le s tovrstno proizvodnjo. Destilarna je vsestransko upo- rab ljiva. Tako so nekoč destilirali tudi meto, ki so jo sami gojili. Redno pa smo destilirali in prodajali vodo za polnjenje avtomobilskih akumulatorjev. Pred leti smo destilirali celo brinove jagode. Za popestritev kronike naše tovarne bom destilacijo brinovih jagod podrobneje opi- sal. Tovarni zdravil »Krka« se je pokvarilo trinajst ton brinovih jagod, zato so jih pripe- ljali k nam. Jagode smo na posebnem mlinu zmleli, da so počile in nato po stan- dardnem postopku izločili brinovo olje. Od- padke je s kamionom odvažala tovarna Dana v nadaljnjo predelavo. Vsega pa niso odpeljali in nekaj časa je ležal manjši kup odpadkov pred destilarno. Pa se je, ne vem več v čigavi glavi, porodila zamisel, da bi tudi sami poskusili, če bi se dalo iz teh ostankov dobiti še kaj brinove »kačje sline«. Vodja destilarne, Franc Markovič - Murenček, je preskrbel veliko kad, v sindikalni režiji in na Jastne stroške smo kupili sladkor, ga dodali namo- čenemu brinju in počakali. Uspeh je bil presenetljiv in kar na hitro naj povem, da smo, ko je bilo vrenje končano, nakuhali 30 1 odličnega brinjevca. Ko so bili vsi sodelujoči (od tistega, ki je posodil kad, kotel za žganjekuho in žganjekuhci sami) izplačani v naturalijah, nam je ostalo še 1 O 1 za reprezentančne namene in potrebe sindikata. Dragoceno tekočino smo spravili v poseben balon in ga prepustili v varstvo destilarni. Neko popoldne pa kot iz uma priteče k meni v pisarno vodja destilarne. »Tovariš upravitelj. . . tovariš upravitelj«, je hitel in lovil sapo. Bil sem prepričan, da je šla destilarna v zrak. •• Tovariš upravitelj, ... brinjevca ni . .. odpeljali so ga(<, Končno je le povedal, da je moral nekdo vzeti brinje- vec. Ker je nekaj ur pred tem oddajal podjetju Gorjanci destilirano vodo, je ver- jetno ravno od teh kdo pomotoma vzel naš brinjevec. Voda je bila namreč uskladiš- čena v istem prostoru kot brinjevec. Vodo Proces destilacije je končan. Delavci na odlagališču prevračajo kotel s preparjenimi jglicami. G. V. 6/89 269 pa sta poleg našega vodje nosila ven še dva in jo prelivala v svoje, večje posode na avtomobilu. Takoj sem zavrtel telefon, referent Lukšič pa je pohitel z avtom v Stražo. Seveda je bil tam prej, kot sem jaz dobil zvezo. K sreči vode še niso porabili in je bila tako preprečena še večja škoda. Čudno se jim je le zdelo, kako da je v eni izmed posod voda tako bela. Seveda smo to belo vodo, naš močno preredčeni brinje- vec vzeli nazaj. Zopet so možje potrpežljivo kuhali in dobili nazf!j 8 1 tekočine. Bila pa je precej motna. Se enkrat so ponovili postopek, a zaman. Šele, ko. smo tekočino prefiltrirali skozi papirnati filter, se je kon- čno pojavil isti stari, čisti brinjevec. Bilo pa ga je le še 6 l. Naš uspeh z brinjevcem se je hitro razširil po dolini. Čez noč je izpred destilarne izginilo še preostalo brinje. Celo tisto močno pomešano z iglicami. Kakšno SHEMATSKI PRIKAZ DESTILACIJE LEGENDA: 1. Kotel z iglicami 2. Kapa 3. Hlapi olja in vode 4. Kolo 5. Dovod pare iz parnega kotla 6. Hladilna naprava 7. Zavite cevi 270 G. V. 6/89 brinjevo žganje so sosedje nakuhali iz tistega pa ne vem. Zgodba o brinjevih jagodah in brinjevcu se je še enkrat ponovila l. 1985. Takrat so v destilarno pripeljali deset ton jagod in TOZD »Vrtnarstvo(( je spet destilira/o. Od- padek pri procesu pa so prodajali. Ta dogodek so naši ljudje pričakali bolj pripravljeni in pokupili vse že prekuhano brinje. Po mnogih hišah v naši dolini je takrat prijetno dišalo po vrenju v kadeh in kuhanju brinjevca. Kamorkoli si prišel, pov- sod so ti ga ponujali. Sedaj že dlje časa destilarna dela le občasno. Vzrok je pomanjkanje surovine in pa zelo nespodbudna cena olja zaradi ce- nejšega uvoza. še pred dvajsetimi leti smo nakuhali 1517 kg olja. Od tega 1264 kg jelovega, 27 kg smrekovega in 266 kg stor- ževega olja. Proizvodnja pa je čedalje bolj 13 upadala. Na začetku tega leta spet kaže bolje, saj so do srede aprila nakuhali že 170 kg jelovega olja. Večino, več kot 75 % igličevja pa so morali naklestiti v lastni režiji, kar je zelo drago. Odkupa od zaseb- nikov ni, kljub ceni 200 din za kg. Nekoč ni bilo tako. Revirni gozdar Alojz Puhan st pripoveduje, da je svoje dni na skladišču visela posebna tabla, na katero so napisali, kdaj lahko kdo pripelje ig lice. Dovoza je bilo namreč toliko, da je bilo skladišče iglic natrpano do strehe. Da se ne bi igličevje vnelo, so morali delati v njem rove za zračenje. Destilarna je delala v treh izme- nah, neprekinjeno noč in dan. Po pripovedovanju Julija Smrketa, ki je bil v prvih letih zadolžen za obratovanje destilarne, so se resno ukvarjali z mislijo, da bi obrat obnovili in razširili. 1\Jabavljen je bil že drugi, vodoravni parni kotel. Do ure- sničitve tega pa potem ni prišlo, ker je kmalu nato odkup iglic močno padel. Mlajši ljudje so se zaposlili v novih obratih Novo- lesa, starejšim pa so se uredila pokojninska vprašanja. Tako jim ta vir dohodka ni bil več potreben. Novi kotel je nekaj let še čakal zamenjave, nato pa smo ga oddali. Naj bo proizvodna cena olja poslovna skrivnost. Zaradi visoke stopnje inflacije prodajna cena olja ne velja dolgo. Ta hip, 15. avgusta 1989, velja kg jelovega olja 700.000 din, smrekovega 850.000 din, bri- novega pa 1,700.000 din za kg. Očitno je, da je cena za smrekovo olje nespodbudna, saj je izkoristek pri proizvodnji skoraj trikrat manjši kot pri jelki. Olje smo večinoma izvozili in to prek izvoznih podjetij Kemika- lija in Chromos. Sedaj ga kupujejo od nas Silva produkt in Vedrog Ilirija iz Ljubljane, zdravilišče Rogaška slatina in Dolenjske Toplice. Za našo destllarno se je dolgo zanimal nekdanji direktor Tehniškega mu- zeja Slovenije inženir Franjo Sevnik. Kot tehnični objekt je destilarna zelo zanimiva ne samo za strokovnjake, ampak tudi za druge obiskovalce. Razkazujemo jo šolski mladini in drugim. Blizu nje poteka gozdna učna pot Rožnik, v bližnji baraki ob dreve- snici in v prostorih TOZD-a Gozdarstvo Podturn pa načrtujemo gozdno učil no, novo obliko seznanjanja širšega kroga ljudi z gozdarstvom. Vsakokratni obisk v naši de- stilarni pusti na obiskovalcih tudi poseben pečat: Vsa oblačila in celo lasje po odhodu prijetno dišijo po smrečju oziroma eterič­ nem olju. S kapljico mentolovega olja smo tudi že marsikomu v trenutku pripravili ,,mentol cigarete«. Eterična olje bi lahko obiskoval- cem prodajali v majhnih stekleničkah kot spominek ali zdravilo. Toda to je že druga zgodba. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo - mnenje o MHE Zadnjica Mnogim gozdarjem je znan primer >,male hidroelektrarne na Zadnjici« (tik pod triglav- sko skupino, onkraj Vršiča), saj že nekaj časa teče ogorčen boj med Triglavskim narodnim parkom, ki se za takšno gradnjo zavzema in drugimi privrženci gradnje (tudi nekateri gozdarji so med njimi) ter ostalimi, ki trdo branijo nacionalni konsenz o varova- nju Triglavskega narodnega parka, ki je med drugim zapisan tudi v posebnem za- konu o TNP. Žal (ali pa na srečo) imamo vse to lepo zapisano v zakonu, glave, zlasti tistih, ki bi po funkciji morali varovati ta konsenz, pa mislijo precej drugače. Skratka gre za načelno vprašanje, za moralo in za razum (vsa zveličavna samoupravna eko- nomija nima z gradnjo v Zadnjici prav nobene in to zares prav nobene zveze) - za ohranitev determinantne filozofije in raz- voja slovenskega bivanja. Ali bomo nekaj takšnega imeli, ali ne (TNP!). Ali nam proučevanje preteklega razvoja nekaj po- meni pri razmišljanju o bodočem! Tl\1 P je simbol narodovega duhovnega in praktič­ nega odnosa do narave. V tem prostoru so tudi sicer nabite mnoge nacionalne sim- G. V. 6/89 271