PRIMORSKI DNEVNIK j« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. arSrrKr* Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 229 (11.645) Trst, petek, 30. septembra 1981 V mrzlični tekmi s časom in točno določenimi ustavnimi roki Craxijeva vlada odobrila novi finančni zakon z močnim klestenjem po zdravstvu in skrbstvu Krepitev sodelovanja Včeraj sta se srečala v Trstu odgovorni za mednarodne odnose pri IS SR Slovenije Jernej Jan in podpredsednik deželnega odbora F-JK Zanfagnini NA 4. STRANI S temi predlogi se je začela sinočnja vladna seja za odobritev finančnega zakona: VEČJI DOHODKI (v milijardah lir) 1. Odpust za «čme gradnje®. . .6.000 2. Razni ukrepi (podražitev kol- kov, povišek davka na bančne obresti od 21,5 na 25 odstotkov, povišek davka na dohodke družb, potrditev Sodstotnega dodatka k davku ILOR, poviška za avtomobilske takse, ukrepi proti u-tajam)... 4.000 SKUPAJ 10.000 MANJŠI IZDATKI (v milijardah lir) 1. Vračila v blagajno. . . 5.000 2. Rezi pri skrbstvu (družinske doklade, pokojnine, že odobre-in odlok). . . 5.000 3. Rezi pri zdravstvu (omejitev sto- ritev, zmanjšanje števila brezplačnih zdravil). . . 5.000 4. Rezi pri vojski. . . 1.350 5. Rezi pri šolstvu . .. 2.000 6. Prihranki pri obrestih na državnem dolgu. . . 10.000 7. Prihranki na raznih proračunskih postavkah. . . 1.500—2.000 SKUPAJ 30,000 RIM — Craxijeva petstrankarska vlada je pozno ponoči odobrila «v glavnih obrisih* finančni zakon za leto 1984 z načrtovano zajezitvijo primanjkljaja na 90.000 milijard lir. čeprav p>odrobnosti še niso znane, ker je vladna seja še v teku, je izvedla napovedani «varčevalni manever* in zmanjšala državni primanjkljaj za 40.000 milijard, tako da bo prihodnje leto enak letošnjemu, s predvidenim povečanjem dohodkov za 10.000 milijard in okleščenjem izdatkov za o-stalih 30.000, po ključu, ki ga objavljamo v posebni razpredelnici. S kakšno težavo je lahko svoj načrt izpeljala dokazuje že dejstvo, da se je lahko sestala le s poldru go-umo zamudo in da usklajevanje posameznih postavk med ministri še traja. Po neuradnih vesteh so najprej skušali osladiti sindikatom in širši javnosti vsiljene žrtve pri zdravstvu in skrbstvu z občutnim, a morda le navideznim povišanjem «sklada za naložbe in zaposlitev* od 7.000 do 13.000 milijard lir. Od teh se jih je obvezala dejansko potrošiti v prihodnjem letu le 10.000, hkrati pa je v sklad «prelila» tudi sredstva, ki so bila predvidena za dotacije državnim piodjetjem. Izvedelo se je tudi, da novi finančni zakon ne predvideva uvedbe izrednega davka na velika premoženja, kot so zahtevali sindikati in komunisti ter ostala parlamentarna levica, pač p« potrditev vseh dosedanjih «enkratnih» davkov, zaradi česar naj bi se davčni priliv k letu povečal za 15 odstotkov. Finančni zakon baje ne bo vseboval niti novega davka na stanovanja, ki naj bi ga pobirale občine že novembra. Toda mudilo se je, ker mora po ustavi vlada že danes predložiti proračunske dokumente parlamentu, zato je pričakovati, da bodo ta davek uzakonili p>osebej. Kot je znano, novemu finančnemu zakonu, zlasti klestenju px> socialnih izdatkih, nasprotujejo poleg politične opozicije tudi sindikati in deželne uprave, ki so sinoči tolmačile pristojnim ministrom svoje ugovore kar med vladno sejo, zaradi česar je pričakovati zelo vročo razpravo pred odobritvijo parlamenta. Negativna ocena sindikatov o vladnih varčevalnih ukrepih Zveza CGIL-CISL-UIL napoveduje pritisk na parlament Na sejo medparlamentarne unije Jugoslavija ne gre v Seul Sedež inamreč ni bil dogovorjen RIM — Čeprav vladni ukrepi za stabilizacijo italijanskega gospodarstva in omejevanje državnih izdatkov niso bili znani do poznih večernih ur, so bili načrtovani gospodarski ukrepi včeraj v ospredju vseh komentarjev in ocen sindikalnih voditeljev. Najlostrejši med vsemi je bil generalni sekretar CISL Camiti, ki je v uvodnem poročilu izvršnemu odboru konfederacije poudaril, da vlada ni izdelala organskega načrta posegov, «kar je izzvalo in spodbudilo dvoumno kreativnost ministrov, ki so sprejeli improvizirane in ' protislovne u-krepe.* Vse to pa je po mnenju Car-nitija izzvalo «zaskrbljenost delavcev, ki so med najmanj zaščitenimi sloji in proti katerim je predvsem uperje-na politika klestenja.* Carniti je v tem pogledu tudi poudaril, da sindikati ne nameravajo aprioristično braniti vseh državnih in družbenih izdatkov, po odločno nasprotujejo nediskriminiranemu klestenju. «Sindikati zahtevajo sanacijo državnih izdatkov — je še dodal Carniti — vendar v ta namen je treba pre- vsem zvišati dohodke in torej seči po davčnem inštrumentu.* V tem o-kviru je sekretar CISL predlagal u-vedbo davka na premoženje in dodal, da so sindikati v tem okviru pripravljeni prevzeti svoje odgovornosti ter narediti svojo dolžnost. Zdravstveni in skrbstveni problemi pa so bili v ospredju pisma, ki so ga Lama, Carniti in Benvenuto poslali vladi. V tem pismu so sindikalisti izrazili «odločno nesoglasje do u-krepov, ki jih namerava sprejeti vlada*. BEOGRAD — «Libanonsko vprašanje in vsa druga, ki so sestavni del bližnjevzhodne krize, so bdla vedno predmet naše izjemne pozornosti in zaskrb jenostd, saj gre za najnevarnejše krizno žarišče, katerega nerešitev bi lahko imela daljnosežne posledice za mir in varnost v svetu,* je na včerajšnji tiskovni konferenci za jugoslo- vanske in tuje novinarje izjavil pred-sedik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetislav Vujovič, ko je odgovarjal na eno od vprašanj v zvezi z najnovejšim razvojem dogodkov v Libanonu. V zvezi z vprašanjem, ali se bo Jugoslavija udeležila 70. konference medparlamentarne unije, ki bo predvidoma v g avnem mestu Južne Koreje Seulu, je Vujovič odgovoril: «Vsi prejšnji sklepa o kraju zasedanja medparlamentarne unije so bili sprejeti soglasno. Na jesenskem sestanku v Rimu oktobra lani pa so sklep o kraju sklica 70. konference sprejeli s preglasovanjem in mi smo že takrat bili proti. Na pomladanskem zasedanju medpaivamentame unije v Helsinkih je bila dana px>buda, da bi odločitev spremenili, vendar predloga niso vključili v dnevni red konference. Razmere, ki so nastale po sestrelitvi juž-nokorejskega potniškega letala so še poslabšale pogoje za delo konference v Seui.u. Zato se jugoslovanska delegacija tokrat ne bo udeležila zasedanja medparlamentarne unije, je med drugim dejal Vupovič. (dd) Prti konkretni korak pri pomiritvi Bejrutsko letališče spet odprto BEJRUT — Včeraj so ponovno odprli bejrutsko letališče, ki so ga pred enim mesecem zaprli za ves promet zaradi silovitega bombardiranja. Džumblatovih druzov. Po mnenju večine političnih opazovalcev je to prvi konkretni korak na poti utrjevanja krhkega premirja v Libanonu. Džumblatovi druži so namreč smatrali odprtje letališča kot sovražen ukrep, ki bi obnovil sovražnosti. Na včerajšnji seji komiteja za varnost so te grožnje druzov odpravili z zagotovilom, da ne bo libanonska vojska uporabila letališča v vojaške namene. Ob tem spod budnem sklepu pa je toliko bolj zaskrbljujoča včeraj- šnja zahteva libanonskega parlamenta, naj libanonska vlada pošlje redno vojsko v Šuf. Ugoditev taki zahtevi, ki ni niti materialno uresničljiva, pa bi pomenilo pravo kršenje premirja in obnovo sovražnosti. Tega pa si kot kaže v Libanonu razen redkih ne želi nihče. Zgovorna je namreč ugotovitev, da kljub občasnim incidentom sprte strani p>recej dosledno spoštujejo prekinitev ognja. Včeraj sta bila tudi dva zgovorna primera spremenjenega ozračja, ko so falangisti izpustili po italijanskem posredovanju tri Palestince, šiita pa dva marinsa, ki sta s svojega sektorja zašla v šiitsko zasedo. Pertini prihodnji teden v F-JK Predsednik republike Sandro P er ti ni bo v začetku prihodnjega tedna obiskal našo deželo Furlanijo Julijsko krajino. Po neuradnih vesteh še vedno ni dokončno znan uradni program obiska predsednika, vendar pa so na osnovi nekaterih že razposlanih vabil in raznih vesti znane nekatere podrobnosti. Predsednik republike bo v Trstu v ponedeljek, 3. oktobra, v torek bo v Gorici, v sredo v Vidmu in v četrtek v Pordenonu. Celoten potek obiska urejajo nepo sredno zainteresirane prefekture v tesni povezavi s protokolom predsedstva vlade in predsedstva republike Za Trst je znano, da bo predsednik republike prispel v mesto v ponedeljek dopoldne in bo na prefekturi sprejel okrog 300 — 350 povabljenih predstavnikov deželnega poli- tičnega, gospodarskega, kulturnega in drugega življenja. Nato bo sledil na Trgu Unita pozdrav novoizvoljenega tržaškega župana Richettija, čemur bo prav gotovo prisostvovala velika množica Tržačanov, saj je tudi v Trstu predsednik republike izredno priljubljen. Ob 12.30 bo predsednik prisostvoval svečani otvoritvi akademskega leta na univerzi, čemur bo sledilo zasebno kosilo na prefekturi. Za popoldanski del programa so neznane še nekatere bistvene podrobnosti in se za sedaj samo ve, da se predvideva, da bo predsednik ob 17. uri v dvorani deželnega sveta, kjer bosta spregovo rila oba predsednika: deželnega sveta Turello in deželnega odbora Co-melli, za kar je predvidena ena ura. Zvečer pa naj bi bila v hotelu Ex-celsior uradna svečana večerja. Dražja metan in plinsko olje RIM — Medministrski odbor za cene je sinoči sklenil ponovno podražiti metan za gospodinjstva, u-tekočinjeni petrolejski plin in plinsko olje za avtomobilski pogon. Metan bo od 1. oktobra dražji za 13,7 lire pri kubičnem metru, utekočinjeni plin v jeklenkah po 550 lir na 10 kilogramov, plinsko olje pa bo stalo že danes 18 lir več, tako da bo cena pri črpalki poskočila od dosedanjih 779 na 797 lir za liter. Pertini odlikoval kardinala Pappalarda RIM — Predsednik republike Pertini je odlikoval pa lermskega nadškofa kardinala Pappalarda z odličjem «viteza velikega križa reda zaslug za republiko* kot priznanje za njegove velike zasluge v korist italijanske države. Ob izročitvi najvišjega priznanja italijanske republike je predstavnik predsedstva izročil kardinalu Pap-palardu tudi osebno Pertinijevo pismo. Seja voditeljev vlad in držav na sedežu OZN NEW YORK — Ob robu 38. rednega zasedanja generalne skupščine OZN je bil včeraj v Stekleni palači že drugi sestanek voditeljev držav in vlad neuvrščenih in nevtralnih držav ter nekaterih držav članic NATO in varšavskega sporazuma. Kot prvega v torek je tudi včerajšnjega sklicala predsednica indijske vlade Indira Gan-dhi kot predsedujoča v gibanju neuvrščenih. Tudi tokrat je vrh neformalnega značaja, na katerem so si izmenjali mnenja o perečih mednarodnih problemih in iskali pot novih možnosti za odpravo napetosti v svetu. Obenem služijo podobna srečanja za hitrejše preverjanje stališč, ki so jih posamezni udeleženci izrazili pred generalno skupščino. Indija kot predsedujoča v gibanju neuvrščenih ne varčuje z napori, da bi v sedanjem obdobju najhujše blokovske konfrontacije, ki že meji na čisto osebne izpade obeh voditeljev supersil, skušala pustiti odprta vra: ta medsebojnemu dialogu. Po vsem sodeč je bila včerajšnja udeležba še številnejša kot na torkovi seji, saj se mednarodni spori zaostrujejo. Vprašanj je toliko, da bodo sejo bržkone nadaljevali še danes. Italija v zadregi zaradi Ortolanija RIM — Vso zadevo Ortcuani so zagrnili v uradni molk. Kljub temu pa je skoraj gotovo, da iščeta tako italijanska diplomacija kot pravosodno ministrstvo nove poti, da bi zadostila zahtevi sodstva po izročitvi finančnika in člana tajne prostozidarske lože «P 2». Sodeč po dosedanjih izkušnjah ima Italija le malo možnosti, da bi dosegla izročitev tako «pomembne» o-sebnosti. Težave so toliko večje, ker med Brazilijo in Italijo ni sporazuma o interdikciji. V uradnih krogih so med drugim v zagati, saj nimajo nobenega dokumenta, ki bi pričeval, da je OrtoLani že od leta 1978 brazilski državljan. Vsekakor je med vsemi najbolj verjetnimi možnostmi še najbolj u-resničljiv sodnj postopek proti tujemu državljanu, v tem primeru proti brazilskemu državljanu Ortolaniju, zaradi zločinov, ki jih je zagrešil v Italiji. Ob tem pa je povsem razumljivo, da bo moralo o vsem izreči končno besedo brazilsko sodstvo. Confcoltivatori za srečanje z vlado o kmetijski politiki RIM — V pismu predsedniku vlade Craxiju je predsednik Italijanske konfederacije kmetov (Confcoltivatori) Avolio ponovno zahteval srečanje vlade s predstavniki kme tov. Temu srečanju bi morali prisostvovati poleg ministra za kmetijstvo in za odnose z EGS še ministri za proračun, za finance, za zaklad in za delo. Na tako široki ravni bi morali skupaj oceniti stanje v kmetijstvu in proučiti potek težkih pogajanj o reformi kmetijske politike EGS. Italijanska konfederacija kmetov je tudi ocenila kot «nezadostna» nakazila za kmetijstvo, ki jih predvideva proračun za leto 1984. V Vatikanu začetek škofovske sinode VATIKAN — S slovesno mašo v cerkvi sv. Petra se je včeraj začela svetovna škofovska sinoda, ki bo posvečena «Spravi in pokori v poslanstvu Cerkve*. V svoji homiliji je papež Janez Pavel II. poudaril potrebo Ro preverjanju odziva Kristusovih besed o pokori in spreobrnjenju. Večkrat je papež omenil hudiča kot izvor vsega zla, kot zanikanje najvišje dobrine - boga. Ves oktober bodo torej kardinali, nadškofi in škofi razpravljali o načinu, kako naj Cerkev premosti in izniči «rušilne sile sovraštva*. Gozdni požar pri Rovinju ROVINJ — šest kilometrov od Rovinja je ob cesti za Bale včeraj izbruhnil gozdni požar, ki je upepelil približno 250 hektarov gozda in sredozemske makije. Po prvih ocenah znaša škoda približno 3 milijone dinarjev. Pri gašenju je sodelovalo 130 gasilcev, pripadnikov teritorialne o-brambe in vaščanov iz'Bal in okolice. Po večurnem boju s plameni so požar končno pogasili, da so sinoči čuvali pogorišče, da ne bi prišlo do novih požarov. LJUBLJANA — Delavci v Jugoslaviji zaslužijo čedalje manj. Njihov zaslužek se namreč tudi letos realno zmanjšuje in prav zdaj ugotavljajo, da so plače letos za desetino manj vredne kot lani. Življenjski stroški so se namreč letos že povečali za precej več kot 30 odst. (inflacija, merjena s povečanjem cen na drobno, je dosegla že kar 40 odst ), plače pa so se povečale komaj za nekaj več kot 20 odstotkov. Zaradi tega se je kupna moč prebivalcev zmanjšala za skoraj desetino, kar nekateri razlagajo kot ugoden pojav — glede na to, da je v Jugoslaviji poraba že več let precej večja, kot je upravičena, oziroma večja kot zaslužek in je prav zaradi tako velike porabe prišlo do marsikatere gospodarske težave — drugi pa opozarjajo, da smo zaradi tega že zašli v nevarne socialne plitvine, kajti plače najslabše plačanih delavcev so že tako majhne, da so ti delavci že socialno ogroženi. Zaradi takih dvojnih razlag se srečujemo tudi z dvojnimi zahtevami. Na eni strani je slišati, da je treba porabo (in s tem seveda tudi plače) še zmanjševati, na drugi strani pa zahtevajo, da bi se plače zlasti tistim delavcem, ki najmanj zaslužijo, dvignile; toda ker je zaradi težkih gospodarskih okolnosti to težko narediti, naj bi za najbolj socialno ogrožene uvedli nekakšne draginjske dodatke. Sekretar za finance SFRJ Florjančič na skupščini MDS Predsednik vlade Mednarodna pomoč najrevnejšim edina zanesljiva pot iz krize WASHINGTON — Eno osrednjih vprašanj z dnevnega reda letošnje skupščine Mednarodnega monetarnega sklada, ki pravkar poteka v Washingtomu, je hkrati eno najtežjih vprašanj današnjega svetovnega gospodarskega trenutka. Gre za problem prezadolženosti dežel v razvoju, katerih dolgovi so dosegli že 664 milijard dolarjev in so se v desetih letih petkrat povečali. Tudi na skupščini sta prišli do izraza predvsem dve različni stališči do tega vprašanja: medtem ko nekatere države zahodnega bloka zagovarjajo omejevanje podeljevanja nadaljnjih posojil deželam v razvoju, pa slednje skup«j z ekonomskimi izvedenci menijo, da je taka pot zgrešena, saj še zaostruje položaj, namesto da bi ga reševale. ZDA so si v tem smislu že izborile odobritev svojega predloga, da se možnost zadolževanja nerazvitih omeji na 102 odstotka njihovega deleža pri Mednarodnem monetarnem skladu, to pa se bo težko odrazilo v gospodarskem položaju dežel, ki jih tarejo največje težave. S sredstvi iz mednarodnih finančnih institucij namreč te države ne samo vračajo nakopičene dolgove, ampak tudi vlagajo v svoje programe Pozivu številnih predstavnikov dežel v razvoju, naj Svetovna banka in mednarodni monetarni sklad upreta vse sile za pomoč najrevnejšim deželam, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, se je v svojem nastopu pred skupščino pridružil tudi jugoslovanski zvezni sekretar za finance Jože Florjančič. Ugotovil je, da sta bili v zadnjih dveh letih v mednarodnem gospodarstvu navzoči dve nasprotujoči si tendenci: v ožjem krogu industrijsko razvitih držav so se začeli kazati znaki gospodarskega oživljanja, medtem ko se položaj v deželah v razvoju še naprej dramatično slabša. Optimistične napovedi, da bo gospodarsko oživljanje prvih avtomatično potegnilo s seboj tudi gospodarsko šibke, so le težko uresničljive, zato je po Florjančičevem mnenju odprtost in prožnost pri reševanju teh vprašanj osnovni imperativ današnjega svetovnega gospodarskega položaja. Mednarodne finančne institucije p>a morajo v ta namen razpolagati z odgovarjajočo ravnijo sredstev, s katerimi bi deželam v razvoju pomagale pri njihovem vključevanju v pričakovanju razmaha proizvodnje in mednarodne izmenjave. Po Florjančičevih besedah ima lahko samo tak proces oživljanja mednarodnega gospodarstva trajen značaj. NDR Willi Stoph v Kragujevcu KRAGUJEVAC — Drugi dan bivanja na uradnem in prijateljskem » bisku v Jugoslaviji je predsednik ministrskega sveta in član politbiroja CK enotne socialistične partije NDR Willi Stoph s sodelavci obiskal Kragujevac. Ogledal si je zavode «Crve-na zastava*, kjer so ga predstavniki največjega jugoslovanskega proizvajalca vozil seznanili z dosedanjim sodelovanjem «Zastave» z gospodarskimi organizacijami NDR. Predsednik poslovodnega odbora «Zastave» Rodoljub Mičič je dejal, da so v N DR do zdaj prodali 4 tisoč avtomobilov «zastava 101», da pa so možnosti za sodelovanje veliko večje. Zdaj potekajo pogovori, da bi tovarna v Zvvikau v NDR proizvajala dele za prenosni mehanizem za vozila «Cr-vene zastave*, (dd) D TRAPANI — Finančni stražniki so zaplenili v kamporju, ki se je komaj izkrcal s trajekta, ki je priplul iz Tunizije, 37 kg hašiša in aretirali dva francoska državljana. Registrske blagajne ali hude kazni RIM — Globe do 900.000 lir in zaporne kazni do 3 let čakajo trgovce, ki še niso umestili v svojih obratih «registrskih blagajn*. Včeraj je namreč potekel trimesečni rok, ko jim je davčna u-prava po navodilih ministrstva spregledala kazni, ki jih predvideva ustrezni zakon proti davčnim utajam. V tem času so bili trgovci dolžni si priskrbeti predpisane zapečatene blagajne in u-strezne trakove za izročitev odrezkov z računom kupcem. Ministrstvo je sporočilo, da ne bo dovolilo nadaljnjih odlogov, kljub pri-i govarjanjem združenja trgovcev, ker so tovarne v tem času lahko dobavile vse potrebne blagajne. Genova brani svoj obstoj GENOVA — Vse mesto je včeraj vstalo v protestu proti gospodarski krizi, ki hudo prizadeva proizvajalni ustroj Ligurije. Množični delavski povorki sta krenili proti središču mesta z vzhoda in zahoda, na Trgu De Ferrari pa se jima je pridružilo še mnogo trgovcev, javnih uslužbencev, študentov in profesionalnih kadrov. Na trgu sta jih pričakala orkester in zbor mestne Opere z Verdijevimi a-rijami, pred več kot J00.000 manife-stanti pa so spregovorili zastopniki krajevnih uprav in sindikatov, ki so poudarili pomen splošne stavke, ki je združila vse sloje v obrambo gospodarskega ustroja mesta in dežele, ter obsodili brezbrižnost vlade, ki še ni odgovorila na zahtevo po sestanku genovskega zastopstva s pristojnimi ministri. Orkester in zbor genovske mestne Opore sta pričakala na Trgu De Ferran protestno manifestacijo (Telefoto AP) Proti Enzu Tortori le obtožbe skesancev BERGAMO — Znani televizijski napovedovalec Enzo Tortura bo še ostal v preventivnem zaporu za kakih dvajset dni, dokler ne bodo podrobno preverili osnctvnost obtožnice in ne bo kljub krhkemu zdravju zaprosil za začasno prostost, ker hoče zapustiti zapor z «dvignjeno glavo*, ne da bi kdo «posumil v njegovo nedolžnost*. To je v bistvu edini praktični rezultat «že drugega* zasliševanja Enza Tortare. Resnici na ljubo pa je Tartora celo privilegiranec, saj niso sodniki številne njegove «soobtožence, niti enkrat zaslišali, kljub temu da so kot Tortora že več kot sto dni v preventivnem zaporu. Za oba odvetnika Enza Tortare, Raffaella Della Valle dn Alberta Del-1’Ora ni včerajšnje zaslišanje spremenilo dosedanjih obtožnic. Predvsem Della Valle, ki je med najbolj znanimi penalisti v Italiji, je poudaril, da nima sodstvo nič otipljivega razen absurdnih obtožb dveh skesanih kriminalcev in da bodo lahko brez večjih težav dokazali nedolžnost Enza Tortore. Medtem p>a dobiva televizijski napovedovalec izraze solidarnosti iz vseh koncev in krajev Italije. Po podvigu z Negrijem so tudi Tortori radikalci ponudili, da ga kandidirajo. Tortora je navsezadnje tako kot Negri, neglede na morebitno krivdo, žrtev zakona o preventivnem zaporu. Andreottijevo ime ponovno pred komisijo o loži «P 2» RIM — Poslušanje magnetofonskega posnetka intervjuja bivšega sindonovega odvetnika Bordonija tedniku «Domenica del Corriere* je parlamentarni preiskovalni komisiji «P2» kaj malo pomagalo, saj je z brzojavko Bordoni sporočil, da je Andre-ottijevo ime le rezultat «napake». V intervjuju je namreč Bordoni povedal, da ve, kdo je resnični vodja tajne prostozidarske lože «P 2», kdo je nad Gellijem in ga usmerja. Vodja je «politična osebnost, ki ima še danes pomembne politične funkcije*, je trdil Bordoni in navedel ime ministra Andreottija. Andreottijevo ime je včeraj prišlo na dan tudi med zasliševanjem časnikarja tednika «L’Espresso» Roberta Fabianija, ki je izvedenec za voja- ška vprašanja in je napisal tudi knjigo o italijanskem framasonstvu. Fabiani je namreč navedel, kako se F Gelli hvalil, da lahko imenuje s P?" močjo Andreottija «svoje ljudi* v najvišje vrhove oboroženih sil. Prav tako se je hvalil, da nadzoruje 160 Poslancev in da ima v loži «P 2» kar 2.400 članov. Po vsem tem je precej razumljivo, zakaj so bili komisarji ob koncu včerajšnje seje tako redkobesed; ni. Le mi sovci in radikalci so si upali nekoliko več. Za misovce sta samo dve možnosti: ali se Andreottija res drži smola, da ga po nedolžnem vsi omenjajo, ali pa je do vratu vpleten v vso zadevo. Radikalci P3 nimajo dvomov in so prepričani, da Andreotti marsikaj ve, a raje molči- Gospodarsko pismo iz Slovenije Zaslužki delavcev še padajo Zaradi padajočih zaslužkov je prišlo do nekaterih bistvenih premikov. Zmanjšuje se namreč delež, ki ga podjetja dajejo od svojega dohodka za plače in za skupno porabo (t.j. za izobraževanje, znanost, kulturo, zdravstvo. . .). Lani je predstavljal ta delež v dohodku podjetja skoraj tri četrtine, zdaj le še 71 odst. Denar se je zaradi tega začel prelivati drugam: za akumulacijo (to je letos kar za skoraj 42 odstotkov večja kot lani), za razširjanje gospodarske dejavnosti podjetja in za rezerve. Te spremembe so, gledano povsem z gospodarske strani, dobrodošle: podjetjem ostane več denarja za gospodarske namene, pretirana poraba se zmanjšuje. Toda — večina tega denarja prihaja od plač. Nikakor namreč ne uspe, da bi se zmanjševale tudi tiste dajatve, ki gredo za družbene službe in za splošne potrebe. Zato so upravičena dokazila, da smo samim zaposlenim naložili preveliko stabilizacijsko breme, in pozivi, da je treba povsem enakovredno naložiti stabilizacijska bremena tistim, ki se tudi napajajo v gospo- darstvu. Zaradi posebnega položaja, ki ga imajo pri odločanju predstavniki upravnih in družbenih služb, je izredno težko doseči kakršnokoli spremembo, ki bi te izdatke omejila. Takšne spremembe je težko doseči že v samih podjetjih, saj si je celo letos skoraj polovica tistih služb v podjetjih, ki bi jim za boljše razumevanje mogoče lahko nadeli kar staro ime — direkcije, bolj povečala plače kot delavci v sami tovarni. «Celo letos» pravimo zato, ker je bila sprožena prava politična kampa n ja, da tem upravnim in vodstvenim delavcem plač ne smejo bolj povečati kot delavcem za stroji. Zaradi tega starega nerešljivega nasprotja med izdatki za plače in izdatki za skupne in splošne potrebe je torej čedalje glasnejša zahteva o enakopratmejši razporeditvi stabilizacijskih bremen, kar z drugimi besedami pomeni, da plač ni mogoče več zniževati, če bomo plače še zmanjševali, ne moremo več pričakovati velike zagnanosti delavcev pri stabilizacijskih naporih, pač pa se bomo znašli v težavah zaradi so- cialne ogroženosti delavcev. Iz takšnih ugotovitev izhajajo predlogi, ki jih zagovarjajo zlasti v nekaterih sindikatih, da je treba uvesti socialne oziroma draginjske dodatke. S temi naj bi pomagali delavcem z najnižjimi plačami, da se ne bi znašli v socialnih stiskah. Toda — kje dobiti denar za takšno 'codporo? Ne samo zato, ker ni ja-s..\ kje dobiti denar, ampak tudi zaradi ugotovitve, da bi takšna podpora zavirala rast storilnosti, je dobil ta predlog močne nasprotnike. Ti dokazujejo, da je treba ukiniti takšna delovna mesta, kjer delavci ne morejo zaslužiti dovolj za življenje. Takšna delovna mesta so izraz slabega vodenja podjetij, slabe organizacije dela in podobno. To je seveda res, toda tega se ne da spremeniti kar na hitro. Za takšne spremembe so potrebne odločne ekonomske poteze: npr. celo odpustitev takšnih delavcev, kar pa seveda zaradi velike nezaposlenosti težav, ki imajo socialni značaj, ne bi odpravilo. Iz vseh teh nelagodnosti je iskanje izhoda težavno. Zato se ekonomska politika prizadeva, da bi zavarovala življenjski standard vsaj s tem, aa bi bile osnovne življenjske potrebščine, zlasti hrana, sorazmerno P°~ ceni. Takšna prizadevanja pa so v nasprotju z zahtevami, da je treba močno pospešiti proizvodnjo hrane-Proizvodnjo hrane je možno doka) hitro povečati le z ustrezno visokim-t cenami. Takšne zakonitosti pa P°' vzročajo celo nekoliko smešne odločitve. Zaradi podražitve pšenice (P°~ dražitev je bila uvedena zaradi spod-■ bujanja pridelave in odkupa pšenice) se je moral npr. izdatno podražiti kruh, ki so ga potem, ko se je za več dinarjev podražil, zaradi zahtev po varovanju standarda pocenili z° nekaj deset par. Nevarnosti za delavčevo plačo P° prihajajo tudi z drugih koncev. Zelo radikalne zahteve za obdavčitev najrazličnejših stvari, od plač do premoženja, so bile sicer zavrnjene, ne Pa tudi odpravljene, tako da je pričakovati dodatne «novosth. Prav zdaj pa je podpredsednik zvezne vlade Borislav Srebrič predlagal, da bi uvedli poseben stabilizacijski prispevek oz. davek, ki bi ga plačevali vsi zaposleni. Nedvomno lahko pričakujemo še kakšne podobne ideje, j®' sno pa je tudi, da bo prizadevanje za stabilizacijo uspešno veliko bolj-če ne bo kar naprej pod utežmi omejevanj in pritrgovanj. JOŽE PETROVČIČ Zahod obsoja odgovor Jurija Andropova na nedavne predloge predsednika Reagana NEW Y0RK - Kot pričakovano je trdi odgovor sovjetskega voditelja Jurija Andropova na nedavne predloge Ronalda Reagana globoko odjeknil v svetu, saj vsiljuje prepričanje v že gotov neuspeh na ženevskih pogajanjih o evroizstrelkih. Pred generalno skupščino OZN je italijanski zunanji minister Andreotti «obžaloval», da je Sovjetska zveza negativno odgovorila na ameriško «razpoložljivost». Po njegovi oceni so novi ameriški predlogi potrdili a-meriško prožnost, ki pa jo je Moskva prezrla. Andreotti pa vseeno upa, da ni «vse izgubljeno*, da bo mogoče še poiskati skupni jezik. Prav zato je poudaril, da ne bi smela sahalinska tragedija zavreti mednarodnega dialoga in da se morajo pogajanja nadaljevati brez omejitev in umetno postavljenih rokov. Povsem drugačnega tona pa je bil včerajšnji odgovor ameriškega državnega tajništva, ki je zavrnil vse obtožbe Jurija Andropova kot «pa-tetične* in «lažnjive*. Glede sahahn-ske tragedije je zunanje ministrstvo ponovno zahtevalo, naj SZ prizna svojo odgovornost in naj se ne skriva za trditvami o «provokaciji». Glede trditve da hočejo ZDA «vzpo-staviti prevlado v svetu* so v Wa-shingtonu vrnili Juriju Andropovu milo za drago, ko so ga spomnili na invazijo Afganistana Zahodni blok je torej že sprožil prve propagandne salve, ki se odražajo v vseh komentarjih zahodnega časopisja. Med splošno obsodbo Andropove-ga odgovora pa skoraj vsi ugotavljajo, da so odnosi med velesilama dosegli eno svojih najnižjih točk v vseh povojnih letih. K načelnim in objek- tivnim razhajanjem glede jedrskega ravnotežja v Evropi, blokovske konfrontacije v žariščih napetosti od Bližnjega vzhoda do Srednje Amerike pa je treba dodati še subjektivne razloge. V Ameriki se že pripravljajo na prihodnje predsedniške volitve, da ja Reagan praktično talec svoje protisovjetske politike, saj se ne more izneveriti željam svojih volivcev. Jurij Andropov pa šele utrjuje svojo oblast, da ne more pokazati nobenega znamenja popuščanja. Prav oba subjektivna razloga bosta bržkone še za dobro leto pogojevala morebitno odjugo med blokoma. Ob tem pa so skrajno zanimive včerajšnje izjave ameriškega podpredsednika Busha, ki je prvič priznal, da bo treba «prej ali slej* pri globalnih razorožitvenih pogajanjih upoštevati tudi francoski in britanski jedrski potencial, kot to že mesece in mesece zahteva Moskva. Sinoči so v Washingtonu skušali prikazati Bu-shove izjave kot nerodni spodrsljaj, ki ne spreminja ameriške politike. Na tihem pa se vsiljuje upanje, da je Bush opozoril Moskvo, naj ne vleče preveč napete vrvi. Včerajšnje reakcije v državah vzhodnega bloka in manifestacije sovjetskih pacifistov v Moskvi pa zgovorno pričajo, da bomo v prihodnjih dneh priča še ostrejšemu propagandnemu spopadu. Pri vsem tem pa se Evropa vse premalo zaveda, da je tako ali drugače le talec blokovskih nasprotij, da ameriške jedrske rakete v Evropi služijo predvsem ameriškim strateškim interesom in da bo v vsakem primeru ob morebitnem jedrskem spopadu prva nosila najbolj tragične posledice. Čadski predsednik Habre v Parizu PARIZ — čadski predsednik Hišen Habre je včeraj dopotoval v francosko prestolnico na pogovore z o-brambnim ministrom Charlesom Her-nujem o položaju v njegovi domovini, preden se bo udeležil francosko-afriškega vrha v Vittelu. Gre za prvi Habrejev obisk v Franciji, odkar je prevzel oblast v Čadu, medtem ko je prej za Francoze kar devet let pomenil upornika, ki je u-grabil njihovo etnologinjo Francoise Claustrejevo. Tokrat so ga v Parizu sprejeli z vsemi častmi, ki gredo poglavarju neke države, čeprav srečanja s predsednikom Mitterrandom ni v njegovem programu. Pač pa se bo Habre sestal tudi s predsednikoma Zaira in Gabona, ki se bosta na poti v Vittel prav tako poprej ustavila v Parizu. Kaj malo pa je upanja, da bodo ti pogovori, brez libijske navzočnosti, lahko kakorkoli premaknili čadsko krizo z mrtvega tira, na katerega je zašla. Ekonomske napovedi v ZDA Čile: opozicija pripravlja vrsto demonstracij Brez konkretnih rezultatov iskanje jumbove skrinjice DETROIT — Raziskava o stališčih ameriških ekonomistov do gibanja tamkajšnjega gospodarstva v naslednjih letih je pokazala, da večina predvideva ugodno leto 1984 in nov zastoj v letih 1985 in 86. Po tej blažji recesiji pa naj bi se obzorja ameriškega gospodarstva znova razjasnila v luči počasnega, a gotovega novega vzpona. Najboljši ameriški ekonomisti se sicer razhajajo pri predvidevanjih o trajanju sedanjih ugodnejših gospodarskih gibanj v ZDA, edini pa so si v tem, da so perspektive do leta 1987 mnogo bolj rožnate od dejanskih gibanj v zadnjih petih letih. Mnoge sicer skrbi primanjkljaj v federalni plačilni bilanci, ki bi lahko ogrozil prve ugodne rezultate, vendar še ne bi smel vplivati na gospodarska gibanja v prihodnjem letu. Nacionalni dohodek naj bi porasel za 4,5 odstotka, medtem ko bo letos dosegel 3,2-odstotno rast,brezposelnost pa naj bi se z letošnjih 9,8 odstotka, do predsedniških volitev novembra 1984, znižala na 9 odstotkov. SANTIAGO DE CHILE — Čeprav že nekaj dni vlada v Čilu zatišje, pod pepelom tli iskra upora, ki je represivni ukrepi generala Pinocheta niso ugasnili. To jasno izhaja iz tiskovne konference čilskega notranjega ministra Jarpe in vojaškega prefekta v San-tiagu gen. Roberta Gullarda, ki sta novinarje seznanila «z odkritjem komunističnega prevratniškega načrta*. Sestavni del tega načrta, za katerega sta minister in general pripisala odgovornost komunistični partiji, naj bi bila zasedba državnih zemljišč, protestni shodi in druge nedovoljene manifestacije. Jarpa in Gullard sta poudarila, da je vlada že sprejela ustrezne ukrepe, da bi onesposobila načrt. Kaj to pomeni pa jasno uči izkušnja "avgustovskih in septembrskih protestnih dni. TOKIO — Vse kaže, da bo treba najbrž še vei’ko časa, preden bodo ameriški in japonski izvedenci lahko preučili črno skrinjico južnokorejskega jumba, ki ga je sovjetsko letalstvo sestrelilo nad Sahalinom. Ob iskanju skrinjice pa je prišel na dan zaplet, katerega domet ni še povsem jasen. Japonska izvedenca, ki sta sodelovala pri iskanju, sta se nepričakovano vrnila v Tokio, vzrok vrnitve pa ni bil pojasnjen. Zelo protislovni so tudi podatki o lokalizaciji skrinjice: po prvotni evforiji kaže, da bo treba še precej truda in napora, preden bo mogoče dvigniti na krov skrinjico, ki bi lahko vsebovala dragocene podatke o zadnjih trenutkih poleta južnokorejskega jumba, predvsem pa o vzrokih, zakaj je letalo zgrešilo smer. OKTOBER 83 Buoni del Tesoro Poliennali. • BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov. • Nudijo letne obresti v višini 17%, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih. • Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču. • Nove dveletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis v gotovini ali v obnovitvi BTP, ki zapadejo 1. oktobra 1983. • Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d'ltalia ali pri svoji banki po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Pri izplačilu zadolžnic v zapadlosti se bo doprinosnikom izplačal znesek v višini 0,25 lire za vsakih 100 lir obnovljene no-minale. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu Evropska konvencija proti mučenju STRASBOURG — Evropski parlament je soglasno odobril načrt konvencije proti mučenju, ki so ga skupaj predstavili mednarodni Rdeči križ, Mednarodni odbor pravnikov in' švicarski Odbor proti mučenju. Konvencija bo stopila v veljavo potem, ko jo bo odobril še evropski ministrski svet in ko jo bo ratificiralo vsaj pet držav, predvideva pa ustanovitev posebnega sistema preventivnega nadzorovanja zaporov in vseh drugih prisilnih ustanov. Poleg tega je v načrtu tudi ustanovitev posebne evropske komisije proti mučenju, ki naj bi imela prost vstop v vsak prostor, za katerega domneva, da je lahko prizorišče nepravilnega ravnanja z zaprtimi ali priprtimi osebami. Sindikati ZRN zahtevajo 35-urni delovni urnik BONN — Sindikalni voditelji delavcev kovinarske in metalurške stroke v ZRN so včeraj odpovedali tisti del delovne pogodbe, ki se nanaša na urnik. Sindikati sicer še niso predstavili delodajalcem zahtevne platforme, odpoved pa je nedvomno uvod v boj za 35-umi tedenski delovni umik. Po mnenju sindikatov bi uvedba 35-ume-ga umika zagotovila veliko novih delovnih mest. Zaradi stališča združenja delodajalcev, ki odločno nasprotuje tej zahtevi, se ZRN napoveduje obdobje zelo ostrih sindikalnih sporov. do 14. oktobra Obrestna Dejanski mera letrv donos 99,75% 2 leti 17% 17,89% • v podpis in obnovitev Investicija oproščena davkov vedno na razpolago od 3. Emisijska Rok Luns o sporu Grčija-NATO glede Lemnosa BRUSELJ — Generalni sekretar zahodnega zavezništva Luns je včeraj obžaloval dejstvo, da je Grčija umaknila svoje enote z manevrov «Display determination* v vzhodnem Sredozemlju. Sklep Aten je izzval mrzlična posvetovanja med zahodnimi zavezniki, ki pa niso spremenili svojega stališča in niso odobrili nadaljevanje manevrov na otoku Lemnosu, čemur se upira Grčija. Atene pa s svoje strani ne nameravajo zaostriti incidenta, ki ga ne gre tolmačiti kot prvi korak Grčije, da bi izstopila iz NATO. Grčija si prizadeva le, da bi tudLod zahodnega zavezništva dobila priznanje o suverenosti nad vsem svojim teritorijem vključno z otokom Lemnosom, kjer se med drugim nahajajo strukture NATO. Številne možnosti za nadaljnje sodelovanje med Slovenijo in F-JK O tem sta se pogovarjala na včerajšnjem delovnem sestanku član IS SRS J. Jan in deželni odbornik Zanfagnini PRIMANJKUJE VODE! TREBA JE ŠTEDITI Včeraj sta se v prostorih jugoslovanskega konzulata v Trstu srečaia na delovnem sestanku odgovorni za mednarodne odnose pri IS SR Slovenije Jernej Jan in deželni odbornik F-JK Pietro Zanfagnini, ki je med drugim odgovoren za mednarodne stike deželne vlade. Sestanka se je udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Tako Jan kot Zanfagnini sta v uvodu pogovora poudarila dobre odnose med deželo Furlanijo Julijsko krajino in republiko Slovenijo in seveda dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo. Podčrtala sta dosedanje aktivno sodelovanje in se zavzela za nadaljnjo krepitev omenjenega sodelovanja. Večji del sestanka je bil posvečen prav uresničevanju te skupne volje. Sogovornika sta se tako zaustavila ob vrsti vprašanj, ki bodo na dnevnem redu na srečanju med deželnim odborom F-JK in IS SR Slovenije. Tako da je bil včerajšnji sesitanek tudi priprava na omenjeno srečanje. V središču sestanka med slovenskim zunanjim ministrom in odgovornim za mednarodne stike deželne vlade F-JK so bila prav gotovo gospodarska vprašanja. V prvi vrsti sta se oba predstavnika zavzela za celovito uresničevanje osimskih sporazumov. Veliko pozornost pa sta posvetila cestnim povezavam in obmejne mu gospodarskemu sodelovanju. Glede cestnih povezav sta v ospredju avtocestni odsek Nova Gorica -Razdrto in Fernetiči - Razdrto. Pri realizaciji teh del je seveda Jugoslavija zainteresirana za mednarodne investicije in kredite. Važen element odnosov pomeni ob mejno gospodarsko sodelovanje. Tu je Jan poudaril pomen sodelovanja višje stopnje, to je skupna vlaganja, industrijsko kooperacijo itd. Zanfagnini je s svoje strani poudaril po trebo, da se razmišlja o celotnem obmejnem pasu, spregovoril je o važnosti videmskega sporazuma in pozitivno ocenil avtonomni račun. V sklopu gospodarskih problemov je bil na včerajšnjem sestanku govor tudi o dokumentu, ki ga je SKGZ pred časom poslala predsedniku IS SRS Zem Ijariču in predsedniku deželnega sveta Comelliju. Jan in Zanfagnini sta soglašala s potrebo po srečanjih in sodelovanju med gospodarskimi operaterji. To potrebo naglaša dokument SKGZ, saj je važno, da se ob srečanjih političnih forumov in predstavnikov ustvarjajo in utrjujejo stalni odnosi med gospodarskimi operaterji. Glede sodelovanja je bila na včerajšnjem sestanku poudarjena važnost sodelovanje v sklopu skupnosti Alpe Jadran. Tu je Jan naglasil pomen, ki ga ima sedanje predsedstvo dežele F-JK in omenil konkretne pobude, ki nastajajo v okviru omenjene skupnosti. Delovno ozračje včerajšnjega sestanka je bilo očitno tudi iz tega, da sta se oba predstavnika zavzela za aktivnost že obstoječih mešanih komisij (za probleme okolja, prevozov itd.). Pred srečanjem delegacij deželne vlade F-JK in slovenske vlade bi morale prav te komisije konkretno preu piti nekatera vprašanja. Če.smo v začetku omenili uresničitev osimskih sporazumov, naj sedaj zapišemo, da je bila pri tem mišljena tudi rešitev problema zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Jan je izrecno poudaril potrebo po globalnem zaščit nem zakonu za Slovence v Italiji in naglasil skrb Slovenije in Jugoslavije za to vprašanje. S svoje strani je Zanfagnini omenil italijansko narodnostno skupnost v Jugoslaviji. Oba sogovornika sta si bila edina v tem, da pomenita obe manjšini pomemben element v V Časnikarskem krožku je bila včeraj uradna predstavitev nove sezone občinskega opernega gledališča «Giuseppe Verdi*. Repertoar obsega devet del, sicer osem oper in baletno predstavo. Sezona se bo začela 20. oktobra z Verdijevo opero «1 due Foscari» in zaključila 4. maja 1984 prav tako z Verdijevo stvaritvijo («Moč usode*). Druga dela na sporedu navajamo posebej, povemo naj le, da bo novost za naše mesto pomenil nastop baleta iz Basi ja (Švica) z «Romeom in Ju lijo* po glasbi Prokofieva. Pa še, da bo v operi «71 giro di vite» B. Brittna nastopila tržaška slovenska mezzoso- Repertoar 1983/84 GIUSEPPE VERDI: I DUE FOSCARI GIACOMO PUCCINI: DEKLE Z DIVJEGA ZAPADA W. AMADEUS MOZART: COSI FAN TUTTE UMBERTO GIORDANO: ANDREA CHENIER RICHARD VVAGNER: SIEGFRIED BENJAMIN BRITTEN: 1L GIRO Dl VITE MODEST P. MUSSORGSKI: HOVANŠČINA SERGEJ PROKOFIEV: ROMEO IN JULIJA (balet) GIUSEPPE VERDI: MOČ USODE utrjevanju dobrososedskih odnosov, ki niso važni le za naše področje, ampak prispevajo k utrditvi miru v Evropi in svetu. Naj ob zaključku našega poročila zapišemo, da se bosta Jan in Zanfagnini še enkrat sestala pred obiskom deželne delegacije F-JK v Ljubljani in to v skupni želji, da bi to obrodilo konkretne sadove glede vrste vprašanj, saj so možnosti za sodelovanje številne. Mi smo omenili le nekatere od ti stih, ki so bile predmet včerajšnjega srečanja- • Predsednik deželnega odbora Comel- li je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novoizvoljenega župana tržaške občine Franca Richettija. • Na praznik Sv. Mihaela, patrona policije, je bila včeraj na kvesturi maša za padle agente. Obredu so prisostvovali podprefekt, kvestor, delegacija združenja agentov in nekateri sorodniki padlih. pranistka Nora Jankovič in da se bo Mussorgskega «Hovanščina» odvila pod taktirko Balda Podiča^in v režiji Mladena Sabliča. Na tiskovni konjerenci so številnemu občinstvu spregovorili Giorgio Ce-sare kot delegat mestnega župana, intendant «Verdija» Giampaolo de Ferra, novi tržaški župan in predsednik gledališča Franco Richetti in u-metniški vodja Raffaello de Banfield. Cesare je poudaril pomembnost vloge, ki jo občinsko operno gledališče odigrava v krajevnem pa tudi deželnem kulturnem prostoru in seveda finančne težave, ki tarejo ustanovo. «Občinska, deželna in državna sredstva», je rekel, ne zadostujejo, «treba je svežega priliva, tudi iz zasebnih krogov». V tej zvezi je zaželel, naj bi v upravni svet a niso našli nič sumljivega in so ga zato izpustili. Oplanič je izjavil, da je denar kupni od nekega neznanca znotraj železniške postaje. Ker se mu je zdela menjava dobra, jo je izkoristil. Tej naivni verziji pa agenti niso verjeli. Servisni center za majhno industrijo Konzorcij Centra za znanstvene in tehnološke raziskave bo pristopil k delniški družbi, ki bo upravljala deželni servisni center za majhno industrijo. Novoustanovljeni center, ki ga predvideva ustrezni deželni zakon bo imel svoj sedež v sklopu Centra za znanstveno-tehnološke raziskave pri Padričah. Njegova prvenstvena naloga bo sistematična služba za razvoj inovacijskih raziskav in njih tehnološki prenos na manjša podjetja. Poleg konzorcija padriškega centra bodo pri novi pobudi sodelovali še deželna zveza industrijcev, deželno združenje majhnih in srednjih industrij ter finančna družba Friulia. Prvi dve zvezi sta že formalno p>ri-stali k projektu, Friulia p>a bi morala pristopiti v kratkem. «]\agrada Italija» prihodnjič v Trstu F sredo se je prvič sestal novoizvoljeni odbor tržaške občine, ki je razpravljal o vrsti sklepov, ki zadevajo normalne upravne posle. Med drugim je odbor vzel na znanje možnost, da bi bila naslednja izdaja *Na-grade Italije» v Trstu. Gre za znani mednarodni festival televizijskih produkcij, ki ga organizira RAI. Letos je manifestacija na otoku Capri. ^Nagrada Italija» uživa mednarodni sloves in primbi približno 600 o-peraterjev iz vsega sveta. Tržaški občinski odbor je v tem smislu pozdravil možnost, da se bo prihodnja edicija vršila v našem mestu, saj bi pomenilo seznaniti široko javnost s kulturnimi aspekti Trsta. Odbor je zato sklenil, da se prireditev podrobno pripravi. Manifestacija naj bi potekala v prostorih Pomorske postaje, ki bi jih bilo treba primerno prirediti. Po kratki in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi Andrej Krizmancic (Tičetov) Pogreb bo jutri, 1. oktobra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Katka, sin Danilo in hči Silvana z družinama, bratje, sestre ter drugo sorodstvo Bazovica, 30. septembra 1983 (Občinsko pogrebno p»djetje) Sekcija KPI Bazovica izreka iskreno sožalje tov. Silvani Križmančič ob težki izgubi očeta Andreja. Gledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Razstave Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije. Velika dvorana Danes, 30. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Jutri, 1. oktobra, ob 18. uri: Moški pevski zbor «Kaval» iz Sofije. Srednja dvorana Danes, 30. t.m., ob 16. in 20. uri: Woj-ciech Bogustavvski «Lodoiska» Lutkovno gledališče Arlekin iz Lodža, Poljska. Jutri, 1. oktobra, ob 10. uri: Otroška matineja. Okrogla dvorana Danes, 30. t.m., ob 22. uri: Pavliha ’83 — satirični kabaret. Prireditev bo posneta in predvajana jutri, 1. oktobra, ob 20. uri. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 30. t.m., ob 20. uri: W. Shakespeare «Troilus in Kresida*. Predstava za abonma S - petek in S - petek B ter izven v veliki dvorani Kulturnega doma v N. Gorici. Koncerti V ponedeljek, 3. oktobra, ob 20.30 v katedrali sv. Justa bo nastopil zbor «Cappella civica» iz Trsta. Dirigent Giuseppe Radole, organist Marco Sofiano-pulo. Kino Ariston 19.30—22.00 «Nostalghia». Relija A. Tarkovski. Ob 21.30 srečanje s filmskim igralcem Erlandom Josephsso-nom. Eden 17.00 «A1 bar dello sportv. Lino Banfi. Fenice 17.00 «Flashdance». M. Nouri. Nazionale Dvorana št. 1 15.45 «Super-man HI.». Dvorana št. 2 15.30 «Love - Adolescen-za perversa». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30 «Zombi Antropo phagus». Grattacielo 16.30 «Tuono blu». Mignon 16.30 «Dolce e selvaggiov. Aurora 17.00 «Venom». Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 17.00 «The Blues brothers». Radio 15.30 «Vibrazione sessuale». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Flash excitation». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 17.00—22.00 «Turbo time». Lumiere 16.30 «Stati di allucinazione*. Razna obvestila Repentabrska občinska uprava bo začasno sprejela v službo od 3. oktobra do 30. junija prihodnjega leta čistilko, ki bo skrbela za čiščenje telovadnice v Repnu po 3 ure dnevno. Zainteresirane občanke naj vložijo prošnjo na občinsko tajništvo še danes, 30. t.m. Godba na pihala iz Ricmanj obvešča, da je vpisovanje v glasbeno šolo danes, 30. t.m., in jutri, 1. oktobra, od 18. do 20. ure v Kulturnem domu v Ricmanjih. Slovenska gobarska družina - Trst priredi jutri in v nedeljo, 1. in 2. oktobra, V. razstavo svežih gob v Prosvetnem domu na Opčinah. Odprta bo nepretrgoma od 9. do 19. ure. Šole si jo lahko ogledajo v ponedeljek zjutraj. Foto Trst 80 obvešča, da bo seja danes, 30. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr. Vabljeni člani in prijatelji 1 KRUT sporoča, da sprejema prijave za sledeče interesne dejavnosti: telovadba, plavanje, balinanje, keglanje, streljanje in šah. Vpisovanje in informacije na začasnem sed žu krožka v Ul. Mon-tecchi 6/IV., tel. 795136, vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure. Včeraj-danes Danes, PETEK, 30. septembra JELKA Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 17.49 — Dolžina dneva 11.48 — Luna vzide ob 23.13 in zatone ob 14.33. Jutri, SOBOTA, L oktobra SEVER Vreme včeraj: temperatura ob 12. uri 20,6 stopinje, zračni tlak 1017,2 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 20,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Chiara Spinetti, Isa-bella Zeccone, Paola Di Bella, Gabriele Corsani. UMRLI SO: 87-letna Ernesta Luin por. Montebello, 51-1 tna Ondina Gabersi por. Bianchi, 50-letna Maria Luisa Lazzari por. Marincich, 70-letni Andrea Križ-mančič, 83-letni Valentino Štolfa, 79-let-na Aliče Rutter, 84-letni Vittorio Tamaro, 23-letni Giorgio Vodopivec, 80-letna Anna Padovan, 69-letna Palmira Primo-si, 72-letni Raimondo Pasqualini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (S. Fran-cesco) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Prosek, Milje (Lungomare Vene-zia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOŽNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ulica T. Vecellio 24, Prosek, Milje (Lungomare Venezia 3). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 16. do 20. ure in praznična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1983 - 84 * Vpisovanje abonentov ob delavnikih do 5. oktobra, od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko še danes, 30. septembra od 9. do 14. ure, telefon 734 265 - 734 269. Nadaljuje se vpisovanje v baletno šolo v Kulturnem domu vsak dan dopoldne. TPPZ P. Tomažič POZOR! Danes, ob 20.30 generalna vaja za nastop v nedeljo, 2. oktobra, ob 14.15 v Mačkoljah Obenem bomo pripravili program za Pordenon — 6. oktobra, kjer bomo nastopali v Pian-cavallo ob 40-letnici odporniškega gibanja v Italiji. Spomenik bo otvoril predsednik italijanske republike Sandro Pertini. Vsi in točni! Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Barkovlje priredi v nedeljo, 2 oktobra, v društvenih prostorih Ul. Cer reto 12 «Tradicionalni praznik karama lov». Postregli vam bomo z ribami «fanclji z dušo», domačim pecivom, do bro kapljico in drugim. Začetek ob 16 uri. Vabljeni! Vpisovanje in prva vaja otroškega zbo ra F. Venturini bo jutri, 1. oktobia ob 14. uri v kulturnem centru A. Ukmar Miro pri Domju. Vabljeni vsi otroci, ki jim je petje všeč. KD Lipa vabi jutri, 1. oktobra, o' 20.30 v Bazoviškem domu na plfd liško predstavo «Pik-nik s tvojo ženeš v izvedbi KD Bazovica z Reke. Odsek otroške folklore KD Rdeča zve zda sporoča, da bo prva vaja za mladince, ki obiskujejo srednjo šolo, jutri, 1. oktobra, ob 15. uri v telovad niči osnovne šole L. Kokoravec - Gorazd v Saležu. Vabljeni! KD Primorsko - Mačkolje priredi ob 40-letnici požiga vasi in v spomin na usmrtitev 11 vaščanov spominsko svečanost v nedeljo, 2. oktobra, s pričetkom ob 14.30 pri spomeniku padlim v Mačkoljah. Od tod bo sprevod krenil do občinske hiše, kjer se bo svečanost nadaljevala. Program: pozdravi in govor, recital v izvedbi članov KD Primorsko, igrala bo godba na pihala Breg in koncert TPPZ P. Tomažič. Poskrbljeno bo za partizanski golaž in pristno domačo kapljico. Izleti Združenje Union, Podlonjer in Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 9. oktobra v Goriška Brda na sladko vino. Infor macije vsak torek in četrtek od 17. d> 19. ure v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr.. tel. 64459 ali 732858. SPDT obvešča, da je v nedeljo, 2. oi-tobra, odhod avtobusa v Žabnice na slovesnost otvoritve planinskega doma Mangart ob 7. uri izpred sodnijske palače. Razstave Jutri, 1. oktobra, ob 18. uri bo v galeriji «Sant’Elena» v Ul. degli Artisti 2 odprtje razstave slikarja Lucia Covre. Razstava bo odprta do 10. oktobra. Jutri, 1. oktobra, ob 18. uri v galeriji «Corsia Stadion» bo otvoritev razstave slikarja Maria Bellotta. V Gregorčičevi dvorani razstavlja ta piserije Cvetka Radanovič. Razstava je odprta od 9. do 12.30 ter od 16. do 19. ure. MENJALNICA vseh tujih valut 29. 9. 1SS3 Ameriški dolar . . . Kanadski dolar . . . švicarski frank . . . Danska krona .... Norveška krona . . . Švedska krona .... Holandski florint . . . Francoski frank . . . Belgijski frank .... Funt šterling .... Irski šterling .... Nemška marka . . . Avstrijski šiling . . . Portugalski eskudo . . španska pezeta . . . Japonski jen ........... Avstralski dolar . . . Grška drahma .... Debeli dinar............ Mali dinar.............. ®@1JE3 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA 3 A N K A S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI 1Q - S1-AAG f Čestitke Danes praznuje rojstni dan oče in nono RINO KRALJ. Mnogo zdravja v nadaljnjem življenju mu želita hči Alda s Sergijem. Irina in Peter pa pošiljata nonotu koš poljubčkov. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ABSOLVENTKA na univerzi z raznovrstno delovno izkušnjo in z veseljem do dela, išče zaposlitev v kakem uradu, tvrdki ali organizaciji. Pismen.' ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst — pod šifro «Za-poslitevi. OBČINA DEVIN - NABREŽINA išče za takojšnji sprejem v službo osebje s kvalifikacijo splošne(ga) bolničarke (ja), ki jo/ga bo dodelila Domu za o-starele «Bratov Stuparichs v Sesljanu. Začetna neto plača približno 6,0.003 lir m sečno. Rekviziti: — starostna meja najmanj 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih predvideva zakon; — italijansko državljanstvo; — spričevalo splošne(ga) bolničar-ke(ja). Intere-s nti morajo županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na navadnem papirju in v njej navesti osebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo do 7. oktobra 1983. PRODAM pet stolic, dvoje vrat, posteljo, nočno omarico in merilec za vino. Tel. 040/741670. DAJEM v najem stanovanje v vasi Vrata pri čepovanu. Tel. v večernih urah 6773395. PRODAM Renault 17 TL, letnik ’76 v dobrem stanju. Tel. 040/299457. PRODAM hišo na Kontovelu št. 25, v dobrem stanju, 80 kv. m. Telefonirati na št. 220601 od 13. do 14. ure. ŽENSKA srednjih let nujno išče zaposlitev kot gospodinjska pomočnica. E-ventualno sprejme v varstvo tudi otroke. Telefonirati v večernih urah na št. 225973. . 1.597.— . 1.295,— 748,— 165.— . 214.— . 202,— . 539 — . 197.— 26,— . 2.390,— . 1.870 — . 603,— 85 — 11,— 10 — 5,— . 1.300.— 14.— 12,50 12,25 izdaja OKTOBER 83 ccr Certificati di Credito del Tesoro. • CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. • Varčevalec lahko izbira med rokom: 3 ali 5 let. • Prvi šestmesečni kupon nudi 8,75% obresti za triletne in 9,25% za petletne efekte. • Obresti naslednjih šestmesečij so enake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija. Ta znaša 0,50 točke za efekte s tri- letno zapadlostjo in 1 celo točko za efekte s petletno zapadlostjo. • Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’italia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Nudijo letni donos, ki je višji od donosa BOT. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Emisijska cena 99,75 % 99,25% Ponudba občinstvu od 3. do 7. oktobra Prvi šestmesečni Rok kupon 3 leta 8,75 % 5 let 9,25% Letni doprinos za 1. šestmesečje 18,40% 19,66% *»>« V, # • Podpisi se lahko vršijo v gotovini ali z vplačilom CCT z zapadlostjo 1.10.1983 CCT > Dom «Mangart» bodo v nedeljo predali njegovemu namenu V nedeljo bodo v Žabnicah v Kanalski dolini slovesno odprli prvi slovenski zamejski planinski dom v Italiji. Dam je last zadruge Mangart, ki je že daljnega leta 1972 odkupila staro dvonadstropno hišo in teren o-koli nje. Dom ima torej za sabo 11-letno «zgodovino», ki ima mnogo svetlih in temnih točk, zato pa so vsi zamejski planinci s toliko večjim navdušenjem dočakali ta slavnostni trenutek. Načrta za prenovitvena dela je opravil inž. Močnik, dela pa je izvedlo podjetje Kravina iz Žabnic. Pbmena tega planinskega objekta ni treba posebej poudarjati. To bo zamejska postojanka za vse letne čase. Postavljena je namreč na strateškem mestu v Kanalski dolini, tako da je idealna za smučarje pozimi in za izletnike v sredo in višje-gorje poleti. Prav zato je zadruga, ki šteje 92 članov, odločila, da bo poiskala postojanko prav v Kanalski dolini. Prvotni nameni so bili sicer skromni, saj je bilo tudi denarja bolj malo, vendar se je pobuda tako raz rasla, da je koča res prostorna, u dobna in vsestransko funkcionalna. Nanizajmo torej nekaj številk. Dom Mangart ima 52 ležišč, ki se lahko v primeru potrebe tudi «razširijo», ima dva velika prostora — jedilnici v pritličju, opremljen pa je z vsemi modernimi sanitarijami, seveda s toplo vodo in drugimi udobnostmi, ki so sicer eelo luksus za planinsko kočo v pravem pomenu besede. Pred domom pa je prostrani travnik, na katerem bodo počasi uredili igrišča za otroke in odrasle, balinarske steze, odbojkarsko in košarkarsko igrišče In podobno. Največ težav je bilo seveda pri zaključku del. Tej zadrugi, ki temelji na delniški osnovi brez dobičkarskih namenov (zato je tudi dobila denarno podporo s strani pristojnih deželnih organov), so pomagali prostovoljci iz Trsta, Nove Gorice, Ljubljane In še od drugod, ki so opravili na stotine ur dela, pa tudi razne tovarne, tvrdke ali društva. Za vse naj o-menimo planinsko društvo Avtomon-taža iz Ljubljane, ki je darovalo o deje in rjuhe ali pa Meblo - Gorica, ki je poskrbel za notranjo lesno opre mo s pohištvom vred. Kot rečeno, bo slavnostni dan v nedeljo. Program se bo pričel okoli 11. ure, ko bodo dospeli vsi avtobusi, osebni avtomobili, pa tudi vlak iz Tr cta z velikim številom planincev. Dvojezična slavnostna govora bosta imela predsednik zadruge Stanko Požar in pa častna predsednica SPDT dr. Sonja Mašera. Po govorih bo o-gled doma, nastop godbe z Jesenic, domačega pevskega zbora iz Žabnic, kake folklorne skupine in še marsikaj. Prisotni bodo dobili tudi «pašta-šuto», v popoldanskih urah pa bo prosta zabava na prostranem travniku pred domom. Predvideva se, da se bodo slavja, poleg zamejskih planincev in krajevnih oblasti, udeležili tudi planinci iz Slovenije in avstrij cke Koroške. Kaj pa po otvoritvi, ko bo dom predan svojemu namenu? če je bila dograditev in popolno usposobljenje stare hiše sedanjega «Mangarta» prava «odisejada», se bo za druge «o-disejada» komaj začela. Dom bo se veda stalno odprt in bo torej imel oskrbnika, važno pa je, da se ga takoj na začetku začenjajo posluževati vse naše šole (prav zato so bili na otvoritev vabljeni ravnatelji vseh slovenskih šol), pa tudi naša športna in prosvetna društva, rekreacijske skupine, večje grupe ali pa samo posamezni planinci in ljubitelji prirode in svežega zraka. Zato je v tem trenutku posluževanje in propagiranje tega planinskega doma bistvene važnosti. Zato pa so tudi vsi vabljeni na nedeljsko otvoritev, da se sami na lastne oči prepričajo o lepoti, udobnosti in po drugi strani, o pomenu tega edinega slovenskega planinskega objekta v Italiji. D. J. Palčič v Novi Gorici Danes ob 18. uri bodo v galeriji Meblo v Novi Gorici odprli razstavo risb in grafik Klavdija Palčiča. Na sliki risba trganka «Sibila» radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 13.00 «Adorabili creature® - TV film 13.30 TV dnevnik 14.00 «Sulle strade della Califomia» TV film 15.00 Kulturne aktualnosti dnevnika 1 15.30 Šola in vzgoja 16.00 «Orzowei» - nadaljevanka 16.30 Risanka 16.50 Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 «Dick Turpin» - TV film 18.00 «Tutti in pista nel sesto conti-nente» 18.30 «Per favore non mangiate le margherite» - TV film 19.00 Moda v Italiji 19.45 Almanah jutrišnjega dne in Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 «La sciantosa» - film 22.05 TV dnevnik 22.15 «Tutti gli uomini del presidente» 00.20 DNEVNIK 1 Zadnje vesti in Danes v parlamentu 00.30 Šola in vzgoja Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 «Capitol» - nadaljevanka 14.25 «Altair» - film 16.05 «Simpatiche canaglie» komični film 16.30 Šola in vzgoja 17.00 «Rhoda» - TV film. 17.30 DNEVNIK 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 «Anello dopo anello® - TV film 18.30 DNEVNIK 2 - Šport 18.40 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 DNEVNIK 2 20.30 «Shogun» nadaljevanka 21.25 Zgodovinski dnevi 22.10 DNEVNIK 2 22.20 «Flipper» - film 23.20 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.25 Grosseto: konjske dirke Tretji kanal 15.30 Šola in vzgoja 16.30 «Don Giovanni in Sicilia» nadaljevanka 18.00 Glasbena odd. s kantavtorjem Pinom Danielejem 18.35 Glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.35 «Premio Italia» 20.05 Šola in vzgoja 20.30 «Nel giardino di Klingsor® film 21.40 DNEVNIK 3 22.15 Koncert Juliette Greco JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.50 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Festival jugoslovanskih plesnih orkestrov v Radencih ’83 17.55 Čarodejev sin nadaljevanka 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Otroške nalezljive bolezni 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 1 20.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Živa voda - dok. serija 20.40 Ne prezrite 21.00 Šerif v New Yorku TV nanizanka 22.10 TV dnevnik 2 22.25 Nočni kino: Nož v glavi - film Koper 14.30 in 16.30 Odprta meja 17.00 TV D Novice 17.05 TV šola 17.30 Velika dolina - serijski film 18.30 Aktualna tema 19.00 Risanke 19.30 TV D - Stičišče 19.45 Trnova pot - serijski film 20.15 «Človekovi prijatelji® - dok. odd. 20.30 Murphyjeva vojna - film 22.15 Turistični atlas 22.30 TV D - Danes 22.45 Tomislav Ivčič Italijanske .pesmi Danes bosta v oddaji ODPRTA MEJA tudi vesti: TRST — Obisk Jerneja Jana, člana izvršnega sveta SR Slovenije pri deželnem odborniku Pietru Zanfa-gniniju TRST — Tiskovna konferenca gleda-dišča Verdi ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Pozor na ona dva - TV film 9.10 Phyllis - TV film 9.40 Aliče - TV film 10.10 Mary Tyler Moore - TV film 10.40 Lou Grant - TV film 11.40 Dan za dnem - TV film 12.00 Arcibaldo - TV film 12.30 Help! - glasbena igra 13.00 Kosilo je pripravljeno 13 30 Steze - TV nadaljevanka 14.30 General Hospital - TV nadalj. 15.15 «Figli e amanti» - film 17.00 Tarzan - TV film 18.00 Galactica - TV film 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 TV film 21.25 «Fatto di sangue tra due uomini per causa di una vedova, si sospettano moventi politici® 23.25 Šport: Tenis 00.25 «L’arcidiavolo» - film RETEOUATTRO 8.30 Ciao, ciao - risanke 9.30 Ljubezen na podstrečju 10.00 Očka, dragi očka - TV film 10.30 «La lunga notte di Louise® film 12.15 Družina Bredford - TV film 13.15 «Padroncina Flo® - novela 14.00 Agua viva - novela 14.50 «11 falso traditore® - film 16.20 Ciao, ciao - risanke 17.20 Risanka 17.50 CHIPS - TV film 18.50 Dancin' Days - novela 19.30 Dynasty - TV nadaljevanka 20.30 Joe Dancer - film 22.15 Vegas - TV film 23.15 Športna rubrika Ob koncu «Berretti rossi® - film IT ALI A 1 8 30 Risanke 9.15 Čara, čara - novela 10.00 «Febbre d’amore» - TV nadalj. 10.45 Tudi heroji jočejo - film 12.30 Življenje čarovnice - TV film 13.00 Bim, bum, bam - otroška serija 14.00 Čara, čara - novela 14.40 «Febbre d’amore» - TV nadalj. 15.30 «In časa Lavvrence® - TV film 16.30 Bim, bum, bam - otroška serija 18.00 «La časa nella prateria® TV film 19.00 Wonder Woman - TV film 20.00 «1 Puffi® - risanka 20.30 «Come si distrugge la reputa-zione del piu grande agente segreto del mondo® - film 22.15 Agencija Rockford - TV film 23.15 «Una magnum special per Tony Saitta® - film 01.00 Cannon - TV film TELEPADOVA 7.30 Risanke 8.30 Vohuni onstran meje - film 10.30 Laura - TV film 11.15 Divje srce - TV film 12.00 Agent Pepper - TV film 13.00 Risanke 14.00 Laura - TV flim 14.45 Kodeks 3 - TV film 15.45 in 19.00 Risanke 19.30 «L’incredibile Hulk® - TV film 20.30 Vroča noč inšpektorja Tibbsa film 22.00 Ellery Queen - TV film 23.00 Toma - TV film 24.00 «La nuora giovane® - film TRIVENETA 7.30 Risanke 8.30 Detektivi - TV film 9.30 TV film 10.00 Monitor 12.30 Horoskop 12.40 «Cowboys in Africa® - TV film 13.30 Kodiak TV film 14.00 «The Jeffersons® - TV film 14.30 Film 16.00 Filmski program 16.30 Risanke 17.00 TV film 17.30 Risanke 18.00 Vse o motorjih 19.00 Govorimo o ribolovu 20.30 Kraj umora - film 22.00 P.P. Coupons TELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 «Insieme amiche mie® 12.45 TV dnevnik 13.00 Tudi bogataši jočejo - TV film 13.30 TV film 14.00 «Pienic» - film 15.45 Oddaja za mlade 16.00 «Spaziotto® 18.20 TV film 18.50 TV film 19.20 Horoskop 19.25 TV dnevnik 19.50 Obrtništvo 20.10 Nagradno tekmovanje 20.30 Tudi bogataši jočejo - TV film 21.00 «Una faccia piena di pugni® 23.00 TV dnevnik 23.10 Abat-jour 23.15 «Un’ombra sulla strada® - film 00.45 Abat-jour TELEOUATTRO 8.30 Povezava z oddajnikom Italia 1 19.00 Dogodki in komentarji RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Trim za vsakogar. Pripravlja Sonja Milič - Glasbena matineja 9.15 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje) : Ivanka Hergold: «Nož in jabolko®. Dramaturška redakcija in režija: Sergej Verč. 11. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski potpuri; 12.00 Na počitnice; 13.20 Zborovska glasba: slovenske umetne in ljudske pesmi; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 - 16.00 Mladinsko popoldne: Od ekrana do ekrana; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.45 Imena naših vasi. Pripravlja Pavle Merku. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar - Vremenska napoved; 6.15 Cestne razmere - E-konomska priporočila; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izva- V današnjem Primorskem dnevniku ob 17. uri bomo govorih o dejavnosti italijanske narodnostne skupnosti, o zanimivi turistični ponudbi, ko se gostje lahko udeležijo trgatve, pogovor ob 17.30 pa je namenjen udeležencem kiparskega simpozija «Forma viva® v Seči pri Portorožu. jalci - Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.45 Jeklotehna; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik - Objave; 17.30 Pogovor o...; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Otvoritev in glasba; 6.35 Stanje morja; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.40 O kulturi in umetnosti; 15.45 Pesem tedna; 16.15 Orkester La vera Romagna; 17.32 Gran prix; 19.00 Glasba; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO OPČINE Do 20.00 glasba; 20.30 Lahko noč želi... (pravljica); 20.30 Klapa Rock; dalje Glasbena noč. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.30 Poročila; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor); 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica: Kruno Cipci (bes. Polonca Kovač): Klepetava želva; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ah poznate? - Opero Oberon Carla Marie von We-bra?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 V plesnih ritmih s Stravinskim in Kodalyjem (Simfoniki RTV Ljubljana in dirigent Anton Nanut); 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP (prenaša tudi II. program); 16.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. in III. program); 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak - vmes: Napotki za turiste; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Pojemo in godemo; 18.15 Gremo v kino; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela. ..; 20.00 Slovenski solisti in ansambli: Igor Ozim - violina (pri klavirju Marijan Lipovšek) - Filharmonični pihalni trio; 21.00 Poročila; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini. Na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu Vzpodbudna odločitev glede reševanja stanovanjskih problemov občanov V doberdobski občini nameravajo na svojstven način reševati stanovanjske probleme domačinov, zlasti tistih z nižjimi osebnimi dohodki in ki ne razpolagajo z zazidalnimi parcelami. O tem vprašanju je tekla beseda na zadnji seji občinskega sveta, v sredo popoldne, ki jo je vodil župan dr. Lavrenčič. Občina je lastnica približno 3500 kvadratnih metrov velikega zemljišča v Vrtni ulici, ki ga namerava odstopiti za gradnjo stanovanjskih hiš. Na poti uresničevanja zanimivega načrta so na zadnji seji storili prvi korak. Bil je sprejet predlog o razpisu natečaja za izdelavo okvirnega zazidalnega načrta omenje-ga področja z navedbo tipologije gradenj. Najboljšo rešitev, izdelano seveda po navodilih občinske uprave, bodo nagradili. Smisel tega načrta je na zadnji seji obrazložil župan dr. Lavrenčič. Hiše naj bi se kar najbolj vključevale v okolje, v celoto. Zemljišče namerava občinska uprava odstopiti po zelo zmernih cenah, ven darle se bodo morali interesenti, ozi roma kupci obvezati, da se bodo ob gradnji sicer zasebnih hiš držali predpisane tipologije. V kratkem bo ob činski svet imenoval tudi posebno komisijo, ki bo načrtu pobliže sledila in ki bo odločala tudi o prodaji po- sameznih zazidalnih parcel, do katerih naj bi v prvi vrsti imeli pravico domačini. Zapisali smo, da bodo cene zelo zmerne, prednost za odkup pa naj bi imeli domačini j nižjimi o sebnimi dohodki. Sicer pa je bil na zadnji seji občinskega sveta govor tudi o podobnem vprašanju odstopanja, oziroma prodaje jusarskih zemljišč v Jam-ijah. Svojčas je občinski svet zavzel stališče, naj bi posameznih parcel, zlasti manjših parcel za gradnje hiš, ne prodajali, ampak naj bi vprašanje ureditve lastninskih odnosov rešili skupno. Prav na to so na zadnji seji opozorili tudi predstavniki manjšine in zahtevali naj občina čimprej poskrbi za globalno rešitev vprašanja in to v smislu, ki je bil nakazan ,že pred več leti. Prodaja manjših parcel namreč povzroča skokovito naraščanje vrednosti zemljišč, vendarle samo tistih v neposredni bližini naselja. Po daljši razpravi je občinski svet z večino glasov odobril prodajo dveh parcel v Jamljah. V nadaljevanju seje je bil nato govor o zakupu del za ureditev nekaterih gozdnih in poljskih poti. S prispevkom Kraške gorske skupnosti (7 milijonov) bodo popravili šest po- ti na območju Doberdoba, Poljan in Jamelj. Občinski svet je tudi odobril predlog o poveritvi načrtovanja in vodstva del za razširitev stavbe županstva. Načrt bo pripravil geometer Miranda. Sicer pa smo o tem načrtu že obširno poročali pred nekaj dnevi. Naj omenimo še, da so na zadnji seji odobrili izplačilo denarnih prispevkov nekaterim društvom in ustanovam ter podporo župnikom in odobrili finančni obračun poslovanja v lanskem letu. Dokument izkazuje 24,3 milijone lir pribitka, okrog pet milijonov lir pa so še razpoložljiva sredstva v skladu Bucalossi. Kako bodo pribitek uporabili, niso še odločili. Naj omenimo še, da je župan na začetku seje poročal o nedavnem o-bisku pri deželnem odborniku Barnabi glede rešitve finančnega vprašanja načrta za gradnjo srednje šole. Odbornik je obljubil, da se bo za ta problem posebej pozanimal in skušal doseči, da se dvajsetletni prispevek na račun obresti spremeni v enkratni prispevek, brez obveznosti občine za njegovo vračanje. Župan je tudi poročal o nedavnem obisku goriškega prefekta Siclarija. Tudi on je zagotovil svojo pomoč in posredovanje za ugodno rešitev vprašanja. Jutri v Tolminu Slovesnost ob 60-letnici prve slovenske mature V Tolminu bo jutri jubilejna slovesnost ob 60-letnici prve in zadnje mature v slovenščini na tamkajšnjem učiteljišču. Zbrali se bodo nekdanji maturanti, skupaj s predstavniki kulturnih in političnih organizacij in razpravljali o vlogi in pomenu tolminskega učiteljišča ter zbiranju gra-iiva o tej šoli, ki je delovala v čisto posebnih okoliščinah. Nekdanji maturanti so se doslej že nekajkrat srečali ob različnih obletnicah, letošnje pa naj bi bilo bolj slovesno, v duhu praznovanja pomembne obletnice. Zborno mesto je določeno v hotelu Krn, jutri, od 10. do 11. ure, zatem pa bo slovesnost v SLOVENSKO ^^GLEDAUŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1983-84 V GORICI Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass, telefon 33288, od 3. oktobra dalje, vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 15. ure. Varstvo za 60 malčkov Otroške jasli v zavodu Marinke Ribičič v Novi Gorici Nova Gorica je po sestavi prebivalcev mlado mesto, ki se nadalje veča in širi. Zaradi tega je število otrok veliko, saj denimo samo osnovne šole obiskuje nad 6.500 učencev. V otroških vrtcih pa je približno 1.500 otrok. Nad njimi bdijo vzgojiteljice in ostalo osebje Vzgojno - varstvenega zavoda «Marinka Ribičič*. Vrtcem so se sedaj pridružile otroške jasli, ki predstavljajo pomembno novost in dosežek pri poglabljanju o-troškega varstva. Predvsem zaradi tega, ker so objekt zgradili z denarjem, ki so ga zbrali delavci in drugi občani s samoprispevkom. Očitna je torej solidarnost, pa vzajemnost med Novogoričani, ko gre za reševanje akutnih težav oziroma za izvajanje načrtov s področja družbenega standarda. Za jasli so zbrali približno 3 milijarde starih dinarjev. Jasli imajo štiri igralne prostore za štiri skupine otrok, v starosti od osmih mesecev pa do treh let. Vanje so sprejeli 60 otrok in tako so mnoge prošnje oziroma želje ostale neizpolnjene. Cena varstva in oskrbe znaša od 300 tisoč do 550 tisoč starih dinarjev mesečno. Cene so za zdaj torej različne, upoštevajoč pač gmotne možnosti oziroma socialno stanje staršev. Tudi najvišja cena pa ne krije dejanskih stroškov, ki jih ima Vzgojno - varstvena organizacija »Marinka Ribičič*. Slednje ocenjuje- 7C0 tisoč starih dinarjev na za vsakega otroka v jaslih. jo na mesec Razvidno je torej, da družbena skupnost tudi v sedanjih zapletenih in težavnih gospodarskih razmerah, prispeva k stroškom za vzgojo in varstvo otrok v jaslih. Spet odprt bazen na Rojcah Športno združenje Gorizia nuoto obvešča, da bo po septembrski zapori občinski bazen na Rojcah spet odprt od ponedeljka, 3. oktobra, dalje. Urnik bo enak kot v lanski sezoni: bazen bo odprt za občinstvo vsak delavnik od 20. do 21. ure, ob sobotah pa od 19. do 21. ure. Poleg tega bodo tudi letos priredili tečaje plavanja za začetnike ter nadaljevalne tečaje, tako za mlajše kot za odrasle in posebne tečaje za predšolsko mladino. Pričeli se bodo tudi treningi v raznih vodnih športih, v katerih se udejstvuje okrog sto tekmovalcev. Prijave v razne tečaje sprejemajo v tajništvu bazena vsak delavnik razen sobote od 16. do 19. ure (tel. 32248). DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701. Včeraj na preturi Sodne nevšečnosti za nespretnega trgovca Voditi neko trgovino je gotovo zahteven posel, pri katerem ni prostora za neizkušenost ali malomarnost. To je na lastni koži okusil 44-letni Silvano Rocco iz Trsta, Ul. Belli 2, ki je pred leti odprl v Ul. Duca d’A-osta 7 v Tržiču trgovino jestvin na debelo. Posli mu niso šli najbolje, tako da so lani upniki zahtevali stečaj njegovega podjetja. Med stečajnim postopkom pa je prišlo na dan, da Rocco zadnja tri leta sploh ni vodil knjigovodstva, kar je seveda kaznivo dejanje. Vso zadevo so zato včeraj obravnavali na goriški preturi. Roccov zagovornik Di Maria je v razčlenjenem posegu zahteval oprostitev ali vsaj priznanje amnistije, kot podrejeno pa najnižjo kazen s priznanjem olajševalnih okoliščin. Pretor Gagliardi je izbral prav to zadnjo rešitev in trgovca obsodil na 2 meseca in 20 dni pripora pogojno ter na povračilo sodnih stroškov. Zmerno kazen je pretor dosodil tudi za 44-letnega Sergia Obersnela iz Gorice, Ul. Pola 17. Mož je bil obtožen, da je 2. julija letos brez utemeljenega razloga izven svojega stanovanja nosil dva noža s 15 oz. 12 centimetri dolgim rezilom. Mož je noža .razkazoval prijateljem v neki goriški gostilni, to pa je preplašilo druge kliente, ki so poklicali orožnike. Zaradi birokratskih zakasnitev skrajšan urnik v vrtcu v UL Brolo Med starši otrok, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec v Ulici del Brolo, je precej negodovanja na račun občinske uprave. Vrtec so v tem šolskem letu, kot vsako leto prej, odprli 1. septembra, in po prvih dneh, bi bil moral biti odprt nepretrgoma od 7.30 do 18. ure. Kot v prejšnjih letih. Tak je namreč urnik za občinske otroške vrtce v Gorici. Starši, ki so zaposleni tudi popoldne, imajo tako možnost da pustijo na varnem svoje otroke. V lanskem šolskem letu so za to skrbele tri vzgojiteljice. Dve sta delali v dopoldanskemu času, ena SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA obvešča, da bo v ponedeljek, 3. oktobra, začelo poslovati v prostorih novega sedeža v Ul. Morel-li 14 (bivša Kmečka banka). Selitev je v teku. Telefonska številka ostane nespremenjena. SDGZ Gorica pa popoldne, ko je bilo otrok manj. Ena od treh se je upokojila, ostali sta sedaj samo dve. Ti seveda ne zmoreta ostati v vrtcu neprekinjeno od 7.30 do 18. ure. Zaradi tega je vrtec odprt le do 14- ure, kar povzroča seveda precej nevšečnosti staršem. Protest proti takemu stanju, ki traja že skoraj mesec dni, je goriškemu županu poslal včeraj občinski svetovalec Marko Waltritsch. Do take odločitve občinskega odbora, namreč o skrajšanem umiku, je prišlo zato, ker je občina že pred časom zaprosila državno upravo, da bi prevzela vrtec v svojo režijo. To se je že zgodilo z nekdanjim drugim slovenskim občinskim vrtcem v Ulici Vittorio Venelo (sedaj v Ulici Max Fabiani), ki ga je prevzela državna uprava. Finančno se je občina tako razbremenila in enako upa tudi s tem vrtcem in še z drugimi, kar je sicer tudi razumljivo. Na županstvu so sicer upali, da bo državna uprava prevzela vrtec v svojo upravo že ob začetku tega šolskega leta, zato niso pomislili na nadomestitev upokojene vzgojiteljice. Če je bilo to razumljivo v prvih dneh šolskega leta, meni svetovalec Wal-tritsch, ni več razumljivo po mesecu dni, zaradi običajnih zamud odlokov iz Rima. Zaradi tega bi morala občina poskrbeti, tudi tako da začasno vzame v službo vrtnarico, da zagotovi v vrtcu tak umik kot je predviden v občinskem pravilniku za te ustanove. V SREDO, 5. OKTOBRA Društveni večer za člane SPD ■ Pri planinskem društvu te dni pripravljajo obračun delovanja v letošnji pomladanski in poletni sezoni ter se obenem pripravljajo na pričetek zimske, oziroma smučarske sezone. Nekakšen uvod v zimsko sezono bo društveni večer, v sredo, 5. oktobra, ob 20.30 v predavalnici v Ulici della Croce s predvajanjem barvnih diapozitivov, ki so bili posneti na številnih izletih in vzponih ter razstavo fotografij. Prireditev je namenjena članom društva in vsem ljubiteljem planin. Javni tožilec Cobbe je upošteval, da Obersnel ni nikomur grozil z nožema in predlagal najnižjo kazen. E-naka je bila zahteva zagovornika Di Marie, ki se je zavzel tudi za priznanje olajševalnih okoliščin. Razsodba ni bila stroga: 100 tisoč lir globe, zaplemba nožev in povračilo sodnih stroškov. Zadeva s plačevanjem zdravniških uslug ima širši obseg? Preiskava o nezakonitem početju nekaterih zdravnikov v sklopu javne zdravstvene službe na Tržiškem, se bo menda v prihodnjih dneh še razširila. Poleg Bonove in Colauttija, ki sta še zmeraj v priporu, so preiskovalni organi te dni zaslišali še enega zdravnika, ki ima prav tako ambulanto v Tržiču in ki je menda osumljen podobnega kaznivega dejanja, kakor aretiranca. Od pacientov naj bi zahteval plačilo uslug, ki bi morale biti, v smislu veljavnih določil, brezplačne. Nevarna zapuščina dveh vojn Kakih 15 metrov visok stolp vode se je včeraj okrog 11. ure dvignil iz morja v zalivu Panzano. Izvedenci posebne ekipe iz Ancone, ki se ukvarjajo s pobiranjem in uničevanjem topovskih izstrelkov in drugega nevarnega materiala iz prve in druge svetovne vojne, so namreč na mestu uničili 11 topovskih granat in drugega nevarnega materiala, ki so ga našli na morskem dnu, v globini kakih petih metrov. Ob vhodu v stari plovni kanal v tržiško pristanišče so med drugim našli tudi okrog 300 kg težko mino iz prve svetovne vojne, dva naboja s strupenim plinom in lepo število manjših topovskih granat. Izvedenci so ugotovili, da je bil sprožilni mehanizem na mini še povsem ohranjen in delujoč in bi torej lahko prišlo tudi do nesreče. Mino so razstrelili na morju, blizu rta Sdobba. Na morskem dnu pred tržiškim pristaniščem je, vsaj tako izgleda, veliko nevarnega orožja, kljub temu da so ga doslej odstranili že lepo količino. Prav med zadnjim posegom so izvedenci enote SDAI, ki ima sedež v Anconi, ugotovili, da je morsko dno posejano z nevarnimi ostanki, zlasti iz prve svetovne vojne, in da bo treba za temeljito bonifikacijo področja zasnovati obsežnejšo akcijo. To bodo storili predvidoma spomladi, ko so pogoji za raziskovanje in pregledovanje morskega dna, zaradi bolj čiste vode, primernejši. Vsekakor ne bo odveč priporočilo za največjo previdnost kopalcev, ribičev ali jadralcev. dvorani Ljudske knjižnice iCiril Kosmač» v Tolminu. Pokrovitelj proslave je OK SZDL Tolmin. Poleg nekdanjih maturantov, letošnjih jubilantov, organizatorji svečanosti vabijo k udeležbi tudi dijake kasnejših letnikov tolminskega učiteljišča. Klavdij Palčič v galeriji Meblo V Novi Gorici, v razstavni galeriji Meblo, bodo drevi cb 18. uri odprli razstavo risb in grafik našega tržaškega rojaka Klavdija Palčiča. Razstavo pripravlja Kulturna skupnost občine Nova Gorica. Palčičeva dela bodo na ogled do 15. oktobra. Urnik obiska ob delavnikih je od 8. do 19. ure. V Tržiču srečanje železničarjev Jutri bodo uslužbenci tržiške področne železniške uprave praznovali 25. dan železničarja in Dan prostega časa. Osrednje prireditve bodo v Tržiču, kjer bo ob 10. uri maša, nato pa polaganje vencev k obeležju v čast železničarjem, ki so izgubili življenje med izvajanjem svojih po klicnih dolžnosti. Na slovesnosti, ki bo ob 11. uri v prostorih tržiškega Dopolavora, bodo podelili diplome in medalje železničarjem s 25 in 35 leti službe. Zelo pester je program prireditev v okviru Dneva prostega časa. Ob 8.30 se bo pričel turnir v balinanju-Na sporedu imajo nato tekmovanje v ribolovu, pohod po Krasu, šahovski turnir in tekmovanje v namiznem tenisu. Slednji dve tekmovanji bosta na sporedu v Gorici, oz. v Trstu. Popoldanski program se bo pričel ob 14. uri s tekmovanjem v briškoli za 32 parov. Uro kasneje bo start kole-sarsko-rekreativne dirke. Popoldne bodo odigrali tudi finalno nogometno srečanje v okviru področnega železničarskega prvenstva. Zaključna slovesnost z nagrajevanjem najuspešnejših tekmovalcev v posameznih panogah bo ob 18. urj v Tržiču. f Čestitke Predvčerajšnjim je v Trstu diplomirala iz klavirja ERIKA ZAVADLAV por. PLESNIČAR. Iskreno ji čestita ŠD Juventina iz Štandreža. Razna obvestila Prosvetno društvo «štandrež sklicuje za jutri, 1. oktobra, ob 20.30 ^ mali dvorani Doma Anton Gregorčič v Štandrežu redni občni zbor. Vabljeni. Slovensko planinsko društvo obvešča, da se danes ob 20.30 pričenja tečaj rekreativne telovadbe. Potekal bo tako kakor že prejšnja leta v telovadnici Kulturnega doma. Na sedežu ZSŠDI v Ul. Malta 2 sprejemajo prijave za Kolesarjenje prijateljstva, ki bo v nedeljo, 2. oktobra. Dve progi (30 in 80 km), start ob 9. uri iz športnega parka v Novi Gorici-Vpisnina 2.500 lir. Kino Gorica VERDI 18.00-22.00 »Povero ricco». Renato Pozzetto in Omella Muti. V1TTORIA 17.30—22.00 «Lovely sexual baby». Prepovedan mladini pod 18-letom. CORSO 18.0fr-22.00 »Dolce e selvag-gio*. Barvni film. Tržič PRINCIPE 17.00-22.00 »La scelta di Sophie*. EXCELSIOR 18.00-22.00 «Ufficiale e gentiluomo*. Nova Gorica in okolica SOČA 19.00-21.00 »Svet seksa*. Ameriški erotični film. SVOBODA 19.00 »Rjovenje*. Ameriški akcijski film. 21.30 «Charlie in Vendy ali kako izgubiti nedolžnost*. Ameriški erotični film. DESKLE 20.30 »Pogojno na svobodi*-Francoska komedija. DEŽURNA LEKARNA V GORICI San Giusto, Korzo Italia 255, tel-83538. POGREBI Ob 14. uri Ciro Fonatna iz bolnišnice Sv. Justa v Gradišče. Ob 80-letnici igralke Nade Gabrijelčič Nada Gabrijelčičeva v tržaškem obdobju P red nekaj dnevi je v krogu domačih praznovala osemdesetletnico življenja Nada Gabrijelčič, danes najstarejša še živeča slovenska gledališka igralka in režiserka. Prav bi bilo, da se je spomnimo tudi gorički Slovenci, saj se je slavljenka ne glede na to, kam jo je zanesla njena umetniška pot, vedno čutila Primorko, in to tudi dokazala, čeprav je bila že pred vojno priznana članica ljubljanske Drame, pa ni niti za trenutek pomišljalo, da se ne bi odzvala klicu osvobojene Primorske, ki je hrepenela po umetniški besedi saj jo je bil fašizem skušal povsem zatreti, že takoj leta 1945 sta z Angelo Rakarjevo prišli v Trst, ko o profesionalnem gledališču tu ni bilo še niti osnovnih zametkov. Po okoliških vaseh sta recitirali in prinašali ljudem slovensko besedo, ki je bila tako dolgo prepovedana. V tistih časih polnih velikih idej in Požrtvovalnosti je bila Nada vse: igralka, režiserka, vodila je v Gorici, v okviru Dramskega društva strokovni tečaj za dramsko igro, pisala za Primorski dnevnik in v gledališki list, prevajala repertuarna dela. Teh napornih pa vendar lepih časov se sama dobro spominja. «V začetku, ko smo gostovali po vaseh so ljudje govorili: ljubljanski igralci so prišli, kasneje so rekli, da so prišli tržaški, končno pa so rekli: naši igralci so prišli. Si morete misliti, kako je bilo to lepob> Takrat je naša slavljenka bila hvaležna prof. Robidi, ki jo ie na ljubljanskem učiteljišču kot dijakinjo spodbudil k igralstvu. Bila je Jacinta (v Cankarjevem Pohujšanju) v dijaški igralski skupini in Jacinta je bila tudi takrat, ko jo je po nekaj letih gostovanj v Ptuju in Mariboru angažirala ljubljanska Drama Iz ljubljanskih časov se je ljubitelji in poznavalci slovenske dramske umetnosti spominjajo po vrsti znamenitih vlog, kjer je Nada Gabrijelčičeva lahko na odru zablestela kot preprosta kmečka žena, ali pa tudi kot salonska gospa. Igrala je vloge zrelih karakternih ljubimk, demoničnih žensk, lahkoživk in naivk, velikokrat z velikim smislom za humor in grotesko. Njeni režiserji v ljubljanski Drami so bili znameniti možje kot Branko Gavella, ki se ga vedno spoštljivo spominja, pa Skrbinšek, Debevc, Šest in ne nazadnje Stupica, ki jo je vodil v Piran-dellovi: Nocoj improviziramo, Korajža velja, v Veseli božji poti in v ameriški komediji Sinfonija 1937. Goriški Slopenci se je spominjamo iz neštetih vlcg, ki nam jih je predstavila pri «Zlatem pajku», pa na podeželju in če se spomnimo grofice v «Matičku se ženh, ne moremo pozabiti na njeno Kostelko, pa Kantorje-vo ženo v Cankarjevem «Kralju na Betajnovi^, teto Arino v Gogoljevi «Ženitvi» in še na mnoge druge vloge. Bil je to čas nenavadnega u-stvarjalnega vzpona Slovenskega gledališča iz Trsta, ko je pod umetniškim vodstvom Jožeta Babiča uspešno tekmovalo z ljubljansko Dramo in mu je med slovenskimi gledališči za daljše obdobje pripadlo avangardno mesto. Takrat je Nada Gabrijelčič tudi režirala dela, ki so se prvič predstavila slovenski gledališki publiki kot je bil npr. Uga Bettija «Zločin na Kozjem otoku». Nada Gabrijelčič se je rodila v Kr-minu, toda veliko let svojega otroštva je preživela v Gorici, kjer se je v takratnem kulturno živahnem Trgovskem domu srečala tudi s slovensko gledališko umetnostjo. Po prvi svetovni vojni je očeta, višjega železničarskega uradnika in mamo učiteljico, pot zanesla v Slovenijo, in tako je Nada dokončala učiteljišče v Ljubljani in obiskovala igralsko šolo na ljubljanskem konservatoriju. Njeno umetniško ustvarjanje se je nato odvijalo med Ljubljano in Trstom, povsod se je razdajala z njeno značilno vnemo. Po trinajstih letih je za slovo nastopila pod vodstvom svojega dolgoletnega tržaškega režiserja in kolega Jožeta Babiča v Primorskem dramskem gledališču in u-podobila Bernardo Albo v istoimenskem delu Garcie Lorca. Nada Gabri jelčič je morala na silo zapustiti ljubljeni Trst že leta 1960 ; od takrat je minilo že veliko let, pa še vedno hrepeni po njem. Najbolj žal ji je, da ni mogla v poznih zrelih letih mlademu gledališkemu rodu na Tržaškem in Goriškem izročiti svojih dolgoletnih in dragocenih igralskih izkušenj. Ob njenem visokem jubileju ji gorički Slovenci iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta. Planinci o Ohranjevanje pristnega naravnega okolja, ustavljanje in vzdrževanje nacionalnih parkov, prikaz stanja v posameznih deželah. O tem so razpravljali na 19. srečanju planincev treh dežel, ki je potekalo v soboto in nedeljo, 24. in 25. septembra v kraju Dollach na Koroškem, v dolini reke Moll. Prireditelj in gostitelj srečanja je bila Zveza koroških sekcij Alpenvereina. Korošci so predstavnikom planinskih društev iz Slovenije in Furlanije - Julijske krajine in predstavnikom krovnih organizacij planincev v teh deželah, predstavili dosedanja prizadevanja, uspehe pa Lep primer valorizacije v Doberdobu Tudi kmečka arhitektura predstavlja kulturno bogastvo Stanovanjska hiša namesto gospodarskega poslopja, toda značilni porton bo ostal Problem obnove in valorizacije starih gradenj se najpogosteje postavlja v mestih. Tako bi lahko tudi v Gorici našteli primere ulic oz. skoraj celih mestnih predelov, kjer stare stavbe postajajo iz dneva v dan manj primerne za bivanje in jih zato stanovalci zapuščajo. Vzrok je predvsem v velikih stroških, ki jih zahteva ob nova starega poslopja, zaradi česar se lastniki lažje odločijo za gradnjo nove hiše v predmestju, kot da bi se lotili popravljanja stare v mestnem središču. Brez dvoma se na ta način podoba mesta spreminja na slabše, staro mestno središče počasi izumira in se vedno bolj pereče postavlja potreba po njegovi revitalizaciji. 0 teh vprašanjih je v Gorici, kot v drugih mestih, večkrat govor. Manj pogostoma prihaja do izraza dejstvo, da se zelo podobni problemi postavljajo tudi na podeželju. Toda pomislimo, koliko se je podoba nekaterih naših vasi spremenila v zadnjih letih. Pri novih gradnjah malokdo upošteva značilnosti o-kolja, ampak enostavno «potegne gor» hišo, kot da bi zidal nekje v mestu. Ker je nasprotnih primerov izredno malo, se nam zdi vredno zabeležiti vsaj enega. Dr. Mario Gergolet stanuje v Doberdobu v Kosovelovi u-lici. Ko se je pred časom odločil, da si zgradi novo stanovanje, je imel pred seboj dve možnosti. Prva je bila morda enostavnejša — pač gradnja nove hiše. Možna pa je bila tudi drugačna rešitev :tik ob sedanji hiši je stalo gospodarsko poslopje s šta-lo za več glav živine in skednjem. Poslopje že precej časa ni več služilo svojemu namenu, zato se je dr. Gergolet odločil, da ga restrukturira in v njem pridobi stanovanjske prostore. Odločitev ni bila prav lahka», nam je povedal. «Zavedal sem se težav, ki jih predstavlja takšna izbira, predvsem stroškov, ki so navadno večji kot pri gradnji nove hiše. Denarni problem sem rešil predvsem tako, da sem precej dela opravil sam v prostem času, dragoceno pomoč mi je dal tudi brat in drugi prijatelji. Tako smo lahko stroške zmanjšali prav na najnujnejše.* Kar je najpomembneje, je to, da je poslopje, kljub temeljiti notranji prenovitvi, ohranilo praktično nespremenjeno zunanjo podobo. «Pri delu smo se vedno držali načela, da naj bo zunanji videz stavbe enak dosedanjemu. Prepričan sem namreč, da bi katerakoli sprememba, na primer zazidava manjših okenc ali odpiranje novih, pokvarila zunanjost hiše in škodovala celovitosti podobe okolja. Zato smo tudi ohranili porton z značilnim obokom, tam kjer je nekoč bil vhod v skedenj, čeprav so mi nekateri svetovali, naj ga nadomestim z navadnejšimi vhodnimi vrati. «Temu in podobnim nasvetom nisem sledil, ker sem prepričan, da bi v nasprotnem primeru poslopje izgubilo dragoceno značilnost, ki ga sedaj bogati. Res je, da smo zaradi tega morali poiskati drugačno rešitev za vežo ob vhodu v novo stanovanje, toda zdi se mi, da s tem tudi notranjost ne bo ničesar izgubila, nasprotno verjetno bo še kaj pridobila.* Tudi pri notranjih delih so upoštevali nekatere značilnosti stavbe, za- radi katerih bodo prostori, ko bodo dokončani, imeli izrazito značilno in mislimo tudi prikupno podobo. Strope bodo tako podpirali in obenem krasili leseni tramovi. Tam kjer je bil prej senik, so originalno ureditev poslopja upoštevali tako, da so nad stopniščem, ki pelje v prvo nadstropje, pridobili prijeten kotiček za bivanje. Primemo rešitev so dobili tudi za teraso, ki je skoraj «izkopana» v strehi, tako da z dvorišča skoraj ni opazna. V tolikšni pozornosti na podobo stavbe in ohranitev njenih arhitektonskih značilnosti je dokaz, da z drugačnim pristopom lahko še rešimo kar se rešiti da, del naše kulture, ki se izraža prav v podobi, ki jo človek da svojemu bivališču. <-grah v Montrealu in nato v Moskvi niso nikogar nič naučili, pa tudi zato, ker se kljub vsem bojkotom težave v svetit niso spremenile. Atletski troboj v Cagliariju Premoč «azzurrov» POKAL PRVAKOV Lahka zmaga Bancorome Dudelange - Bancoroma 42:70 (26:41) DUDELANGE (Luksemburg) — V prvem kolu košarkarskega pokala prvakov je italijanski prvak Bancoroma brez vsakršne težave premagal luksemburško moštvo Dudelan-geja. Najboljši strelci v rimskem moštvu so bili Kea (16 točk), Polosel-lo (15) in Wright (14). Nyon - Jollycolombani 82:89 (40:45) NYON (Švica) — Tudi Jollycolom-bani iz Cantuja je uspešno premostil prvo oviro v tem pokalu, s tem da je po pričakovanju premagal švicarsko moštvo Nyon. Riva (28 točk) je bil najboljši strelec italijanske ekipe. Klostemeruburg (Av.) - Bosna Sarajevo (Jug.) 76:77 CAGLIARI — Kot je bilo pričakovati, je Italija na atletskem moškem troboju s Švico in JugoUavijo osvojila levji delež zmag. Kladivo: 1. Urlando (It.) 71,78 m; 2. Bianchini (It.) 68,08 m; 3. Štiglic (Jug.) 62,40 m; 110 m ovire: 1. Fon-tecchio (It.) 14”18; 2. Prast (It.) 14”28; 3. Vukičevič (Jug.) 14”61; 100 m: 1. Tilli (It.) 10”46; 2. Simionato (It.) 10’'58; 3. Burkhart (Švi.) 10”78; 400 m: 1. Ribaud (It.) 46”26; 2. Kna-pič (Jug.) 46”79; 3. Mačev (Jug.) 47”11; disk: 1. Martino (It.) 59,90 m; 2. Zerbini (It.) 58,88 m; 3. Tarabarič (Jug.) 54,68 m; 3.000 m zapreke: 1. Pokrajčič (Jug.) 8’42”09; 2. Faici (It.) 8’42”20; 3. Roschi (Švi.) 8’43”27; troskok: 1. Dadinelli (It.) 61,64 m; 2. Hegediš (Jug.) 16,18 m; 3. Mazzucca-to (It.) 16,17 m; 5.000 m: 1. Ryffel (Švi.) 13’42”10; 2. Mei (It.) 13'43”87; 3. Boffi (It.) 13’58”57; 200 m: 1. Men-nea (It.) 20”68; 2. Knapič (Jug.) 21”14; 3. Nikolič (Jug.) 21”66; 1.500 m: 1. Patrignani (It.) 3’52”10; 2. De-lize (Švi.) 3’52”35; 3. Wirz (Švi.) 3’52”35; 400 m ovire: 1. Cosd (It.) 51”28; 2. Kopitar (Jug.) 51”35; 3. Ru cli (It.) 51”43; palica: 1. Barella (It.) 5,20 m; 2. Drehsle (It.) 5,20 m; 3. Sarčevič (Jug.) 4,70 m; višina: 1. Apo-stolovski (Jug.) in Doalhauser (Švi.) 2,18 m; 3. Tamberi (It.) 2,18 m; daljina: 1. Gloor (Švi.) 7,90 m; V teku tega troboja je italijanska štafeta na 4x200 m (Tilli, Simionato, Bongiomi, Mennea) izboljšala evropski rekord s časom 1'21”10 (prejšnji rekord: Francija 1’21”58). KONČNI IZID Italija - Jugoslavija 129:83; Italija - Švica 137:75; Jugoslavija - Švica 117:94. ZOI Sarajevo 1984 - «olimpijski slovar» SARAJEVO — Do zimskih olimpijskih iger v Sarajevu nas loči le še nekaj mesecev. Organizator te največje športne prireditve, ki je bila kdajkoli v Jugoslaviji, pa se na ZOI temeljito pripravlja. Pobud (in tudi originalnih) je še in še. Med drugim naj omenimo, da bo med olimpijskimi igrami na voljo obiskovalcem kar 8.000 slovarjev s športnimi izrazi v petih jezikih: v fransoščini, angleščini, ruščini, nemščini in srbohrvaščini. Goicoechea (izključen za 18 kol): «Krivica» MADRID — Potem ko je disciplinska komisija španske nogometne zveze izključila nogometaša Athletica Bilbaoja Andonija Goicoecheo za kar 18 kol, so bile reakcije pri dveh «zainteresiranih društvih» različne. Pri baskovskem društvu so nad tako kaznijo ogorčeni. Prizadeti Goicoechea pa Je izjavil, da je ta odločitev «prava krivica*. Vodstvo Barcelone pa ni hotelo dati nikakršne izjave. Maradona pa, ki mu je Goicoechea zadal tako V& škodbo, da se bo moral zdraviti kar štiri mesece, bo verjetno dal «svojo oceno* o tem dogodku čez nekaj dni na posebni tiskovni konferenci. Drevi za evropski naslov Cusma-Di Benedetto MODENA — Drevi bo v Modeni boksarski dvoboj za evropski naslov v lahki kategoriji med Italijanom Cusmo in izzivalcem, Francozom Di Bene-dettcm. Ta dvoboj bi morala neposredno prenašati italijanska televizija, prenosa pa ne bo. Dvoboj pa bo jutri posredno prenašala televizijska zasebna mreža «Italia 1». Jutri se bo za jadranovce začelo novo košarkarsko prvenstvo v C-1 ligi Jadran doma proti Castiglioneju Bolonjčani so v zadnjem trenutku prevzeli mesto moštva iz Pescie, ki je odstopilo - Srečanje ob 17.30 Jadran bo jutri ob 17.30 odigral svojo prvo tekmo v letošnjem prvenstvu proti ekipi Castiglione iz Bologne, ki je tako zasedla prosto mesto v B skupini državnega prvenstva C -1 lige v košarki. To je tudi vsebina brzojavke, ki jo je Jadran prejel včeraj od košarkarske federacije iz Rima in s katero so bile potrjene govorice, da košarkarski klub Pescia ne bo nastopil na letošnjem prvenstvu. Klub Castiglio-ne je v lanski sezoni nastopal skupaj z Jadranom a je na koncu izpadel in bi moral letos igrati v C -2 ligi. Tik pred začetkom prvenstva torej kar dve spremembi. Žal pa ni skoraj nobenih sprememb v urniku uporabe športne palače v Trstu, čeprav druga tržaška rokometna ekipa ne bo nastopala na državnem prvenstvu. Kljub najboljši volji odbornikov Jadrana — in reči je treba tudi upravnika športne palače Mignussija — je bil spremenjen le en datum: namesto v nedeljo 18. bo Jadran igral prvenstveno tekmo proti Budru že v soboto, 17. decembra, ob 20.30. In to je tudi vse! Odbor Jadrana je na svoji zadnji seji, kateri so prisostvovali tudi nekateri igralci, obravnaval še nekatere podrobnosti v zvezi s prvenstvom in še posebej s prvo tekmo. Predvsem so ugotovili, da bodo potovanja v primerjavi s prejšnjo sezono neprimerno daljša, kar bo seveda vplivalo na stroške. Predlog, da bi se letos povišala cena vstopnic ni bil sprejet tako da bodo vstopnice veljale toliko kot lani, vendar po naslednjem kriteriju: • osnovnošolski otroci v spremstvu odraslih — brezplačen vstop • dijaki nižjih srednjih šol in vojaki - 2.000 lir • vsi ostali — 3.000 lir Izkaznice kluba prijateljev bodo še vedno v veljavi a le kot podpora Jadranu, tako da imetniki ne bodo imeli posebnega popusta. Popust bo veljal le za morebitne prevoze na razna gostovanja. Izredno visoke stroške, ki jih predvideva odbor Jadrana za letošnjo sezono, bodo skušali krita deloma tudi s tem, da bo izdan «car-net», žepna knjižica, v kateri bodo poleg koledarja tekem, fotografije ekipe in nekaterih osnovnih podatkov o Jadranu, tudi reklamni oglasi naših podjetij in ustanov. Knjižica bo tiskana v deset tisoč izvodih in bo brezplačno na razpolago vsem obiskovalcem tekem doma in na tujem. Odbor Jadrana poziva naše trgovce, zastopnike, podjetnike in druge, da se pridružijo tej akciji, katere namen je predvsem ta, da se omogoči nemoten finančni potek prvenstva. Vse interesente prosimo, da telefonirajo na št. 60261, kjer bodo lahko dobili podrobnejše informacije. Jadranovi košarkarji so v predprvenstveni pripravi odigrali tudi več prijateljskih tekem. Na sliki: posnetek s tekme proti Slovanu. Seznam moštev v C-l ligi Tako jadranovci v novem prvenstvu C-l lige ŠZ JADRAN TRST Udine Nord Videm Monkey’s club Milan Servolana Trst Basket Fiamma Bočen Vigor Hesperia Stefanel Treviso GS Pallacanestro San Bonifacio Pedrini Castelfranco Veneto Fulgor Celil Forli Caveja Basket Futura Forli Banca M. Bo. Ra. Ravena Pallacanestro Be. Ca. Budrio Fulgor Paraboli Fidenza (Parma) US Delfino Pesaro Olimpia Maltinti Pistoia Castiglione Bologna 1. kolo (sobota, 1. 10.) JADRAN - Castiglione Bologna (17.30 v Trstu) Fiamma Bočen - Maltinti Pistoia Pedrini Castelfranco - Delfino Pesaro Fulgor Forli - Monkey’s club Milan Banca M. Bo. Ra. Ravena - Udine Nord Videm Pall. San Bonifacio - Caveja Forli Vigor Stefanel Treviso - Servolana Trst Faraboli - Fidenza - Be. Ca. Budrio Peter Žerjal 16.12.1958 180 cm bek Klavdij Starc 19. 8.1961 180 cm bek Štefan Gulič 24. 3.1966 175 cm bek Valter Sosič 14. 3.1961 183 cm bek Ivo Starc 23. 1.1960 187 cm bek Boris Vitez 25. 1.1961 193 cm krilo Marko Ban 21.12.1960 195 cm k-p Robert Daneu 24.10.1963 199 cm center Sandi Rauber 9. 8.1964 198 cm k-p Andrej Vassallo 7. 3.1964 192 cm krilo Andrej Vremec 23. 6.1964 193 cm O. 1 J* Branko Hrovatin 12. 2.1964 184 cm bek Marko Kojanec 12. 6.1964 194 cm k - c • Trener: Andrej Žagar; tehnični vodja: Rajmund Kralj; predsednik: dr. Drago Gantar; podpredsednik: Marjan Pertot; tajnik: Igor Lukša; blagajnik: Marčelo Malalan; zdravnik: Egidij Martelanc- Po velikem uspehu Kraševih deklet v evropskem pokalu sejemskih mest Ob «zgodovinskem nastopu» še «zgodovinska zmaga» Z. Simoneta: «Idealen test pred pričetkom državnega prvenstva Vse tri igralke zaslužne za podvig» Krasove namiznoteniške igralke, ki so v teh letih toliko pripomogle k ugleda vsega našega športa ne samo v naši deželi, temveč po vsej Italiji, so v sreao zvečer uodaie oc eii «biser» k svoji bogati zbirki državnih in vsemogočih drugih naslovov. Varovanke Sonje Milič so namreč odlično opravile krstni nastop v evropskem pokalu sejemskih mest, s tem da so zanesljivo (čeprav ne brez težave) odpravile avstrijsko moštvo Toyote iz Horbranza s 5:2. Kras pa se v tem srečanju ni proslavil le zaradi športne zmage, naše društvo je predvsem odlično opravilo izpit glede organizacije ob tem pomembnem dogodku. Vse je bilo namreč odlično pripravljeno: dvorana primemo urejena za mednarodno tekmo; številno občinstvo je zanosno bodrilo naše telovadke, z burnimi a-plavzi pa je pozdravilo tudi avstrijske predstavnice. Okolje je torej bilo idealno za lepo in kakovostno športno prireditev. Žal pa je spravilo v nejevoljo vse prisotne (oa občinstva, uo vodstev obeh društev in predvsem igralk) neodgovorno ravnanje državne namiznoteniške zveze, saj se sodnika tega srečanja sploh nista predstavila v repenski telovadnici. Mučno skoraj enourno čakanje na pričetek tekme je delno skvarilo ta veliki «športni praznik*. Na srečo pa sta na pomoč priskočila sodnika in tudi ta nevšečnost, ki je požrtvovalni Kra-sovi delavci nikakor niso zaslužili, je bila mimo. Že po prvem srečanju pa so se tribune «ogrele». Nato pa so gledalci lahko bili priča velikemu podvigu svojih varovank in na koncu tudi zasluženemu slavju. Med najzaslužnejšimi Krasovimi namiznoteniškimi delavci nedvomno sodi Zvonko Simoneta, «glava in duša* Krasove sekcije. Zvonko Simoneta «Krasu je torej uspel še en velik podvig...» «Za to zmago smo seveda izredno zadovoljni. To ni samo prva zmaga in sploh nastop kake naše slovenske ekipe v evropskem pokalu, podčrtal bi namreč tudi to, da je to sploh kaka prva zmaga italijanskega moštva v evropskem pokalnem tekmovanju. Doslej so namreč vse italijanske ekipe, ki so nastopile v evropskih pokalih, izpadle že v prvem kolu.» «Verjetno niste pričakovali, da boste zmagali s takim izidom?» «Takoj moram pristaviti, da avstrijsko moštvo ni bilo na zelo visoki ravni. Toyota pa je solidna ekipa, ki uvršča starejšo Puymannovo, proti kateri smo imeli nemalo težav. Ta i-g,talka namreč uporablja lopar s posebno vrsto obloge, na katero naše igralke niso navajene.* «Odličen je bil doprinos Marine Cergol...•» «Marina je trenutno v odlični formi in to je tudi dokazala na namiznoteniških sredozemskih igrah v Messini. V odličnem slogu pa je igrala tudi v sredo proti Avstrijkam. Toda tudi ostali dve igralki sta dali izreden doprinos k tej zmagi. Tako Sonja Do-ljak kot Damjana Sedmak sta o-svojili vsaka po eno točko, kar je bilo seveda tudi nujno za zmago.* «Verjetno avstrijske predstavnice ne sodijo med boljše v Evropi v tej športni panogi, nedvomno pa so pri našem občinstvu zapustile dokaj ugoden vtis. S svojim zglednim športnim obnašanjem in veliko prijaznostjo so prevzele’ tudi naše občinstvo.^ «Avstrijke so nam po tekmi čestitale za zmago. Dejale so, da je za nje to gostovanje pravzaprav pomenilo več kot osvojitev zmage. Nad našim sprejemom so bile namreč navdušene. Med drugim naj pmenim, da so pokazale veliko zanimanje glede problemov naše manjšine, glede načina življenja pri nas. Skratka z avstrijskim moštvom smo ustvarili zares prijateljsko vzdušje, tako da je dobila ta pokalna tekma še priložnost za vzpostavitev novih in iskrenih prijateljskih stikov.* «Kras je sedaj v drugem kolu tega pokala. Možnosti za naprej?-» «že uvrstitev v drugo kolo pomeni seveda izreden uspeh. Nedvomno bomo v drugem kolu igrali proti močnejšemu nasprotniku. Proti kateremu moštvu bomo igrali v drugem kolu, pa bomo izvedeli 19. oktobra, ko bo žreb. Verjetno se bomo srečali z eno od ekip, ki je nosilec v skupini. Nosilci skupin pa so tri madžarske, dve zahodr.onemški in dve jugoslovanski ekipi*. «Nastop v sredo pa je bil seveda tudi idealna priložnost, da ste preverili formo pred bližnjim pričetkom italijanskega prvenstva.» «Prvenstvo se bo pričelo že 8. oktobra. Tekma proti Toyoti pa je bil idealen test za nastop v italijanski Posnetka s pokalne tekme v sredo v Repnu. Zgoraj: pogled na številno občinstvo; spodaj: moštvi Toyote in Krasa s trenerjema in sodnikoma ligi. Že ta konec tedna pa bomo preverili formo naše ekipe na turnirju v Cagliariju, ki velja za državno prvenstvo v posameznih kategorijah. V Cagliariju pa bomo nastopili -z vsemi tremj igralkami. Največ možnosti za dobro uvrstitev ima Marina Cergol, ki bi se glede na njeno trenutno formo morala uvrstiti med prvo četverico.* «Čez dobrih deset dni se bo torej začela italijanska državna liga. Kakšne so možnosti našega moštva?» «Poudaril bi, da je to za nas prehodno leto. Zadovoljni smo, da je z nami ostala Marina Cergol. Realno gledano, lahko rečem da ni bojazni, da bi izpadli iz lige. Kaj več pa tudi ne morem reči, saj se po odstopu Fiata iz Barija ne ve, kako se bodo ojačile druge ekipe.* (B. Lakovič) obvestila Na 18. odbojkarskem Ivovem memorialu v Bovcu Kljub porazoma Juventina zadovoljila V izločilni skupini sta jo premagala Fužinar i/n Salonit V organizaciji odbojkarskega kluba ČIB Bovec iz Bovca je bil prejšnjo soboto 18. Ivov memorial. Turnirja so se udeležile sledeče ekipe: odbojkarski klub Fužinar iz Raven na Koroškem, odbojkarski klub Bled z Bleda, odbojkarski klub Salonit iz Kanala, odbojkarski klub Izola iz Izole, ŠD Juventina in domače moštvo. Juventina, ki nastopa na tem turnirju že četrtič zaporedoma, se je predstavila z okrnjeno postavo. Kljub temu pa so naši fantje s svojim nastopom zadovoljili. Juventinci so v prvi tekmi izgubili s Fiižinarjem, ki nastopa v 2. jugoslovanski ligi in potem s Salonitom, ki nastopa v 3. jugoslovanski ligi, tako da so na končni lestvici zasedli peto mesto. Prav Fužinar je že drugič zaporedoma osvojil ta turnir, saj je v finalni tekmi gladko premagal moštvo z Bleda. V popoldanskih urah so se odgovorni društev iz Bovca, Kanala, Izole in Gorice dogovorili za nastop na prvem moškem mladinskem turnirju «Interliga», ki bo 16. oktobra v Izoli. IZIDI TURNIRJA V BOVCU 1. skupina Juventina - Salonit Kanal 0:2 (9:15, 12:15), Salonit - Fužinar 0:2 (10:15, 11:15); Fužinar - Juventina 2:0 (15:4, 15:8). 2. skupina OK Bled - ČIB Bovec 2:0 (15:8, 15:7); OK Bled - OK Izola 2:0 (15:9, 15:10), ČIB Bovec - OK Izola 2:1 (10:15, 15:13, 15:9). FINALE ZA 3. MESTO OK Salonit - ČIB Bovec 2:0 (15:10, 15:11). FINALE ZA 1. MESTO OK Fužinar - OK Bled 2:0 (15:11, 15:13). KONČNI VRSTNI RED 1. OK Fužinar; 2. OK Bled; 3. OK Salonit; 4. ČIB Bovec; 5. Juventina in Izola. POSTAVA JUVENTINE: R. Pete-jan, M. in L. Černič, D. Mučič, I. Juren, I. Plesničar, M. Ferfolja. (zip) • • * «TROFEJA TRSTA* Polet — Don Bosco 42:117 POLET: Granier (k) 2 (0:1), Žet-ko 4 (2:3), Košuta 5 (1:2), Fabi 8 (2:7), Persi 2 (0:6), Feri 21 (1:7), Stalio, Fonda, Gomizelj. V prvem srečanju «trofeje Trsta* so Poletovi kadeti visoko izgubili proti odličnemu Don Boscu. Kljub očitni premoči nasprotnika v vseh elementih igre, proti kateri so bili Openci v vsakem primeru brez moči, so poletovci igral; slabo. (Sergij Tavčar) Športna šola - Sv. Ivan telovadba za osnovnošolske otroke se bo začela v torek, 4. oktobra, s sledečim urnikom: ob 15. uri za L in 2. razred, ob 16. uri za višje razrede. Telovadba bo na stadionu «1. maj*. * * * Športna šola Trst (stadion L maj, Vrdelska cesta 7, tel. 51377) sporoča, da se vadba za otroški vrtec prične v ponedeljek, 3. oktobra, z naslednjim urnikom: ponedeljek od 16. do 17. ure: četrtek od 16. do 17. ure. * * * Športna šola Trst sporoča, da se vadba za starše in otroke stare od dveh do štirih let prične v ponedeljek, 3. oktobra, z naslednjim umikom: ponedeljek od 16. do 17. ure; četrtek od 16. do 17. ure. Za otroke in starše je obvezna športna oprema. Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja trenerskega aktiva. odseka danes ob 20.30 na «1. maju*. Govor bo o urnikih treningov. Prisotnost obvezna! 1. — prvi X 2 dragi 2 1 2. — prvi X 1 drugi 1 2 3. — prvi 1 2 drugi 2 1 4. — prvi X 1 drugi I 2 5. — prvi X 2 drugi 2 X 6. — prvi X 1 drugi 2 X ' ' ' .. Danes igra za vas < * .... Boris Simoneta Ascoli - Inter X 2 Lazio - Juventus 1X2 Ascoli - Inter X 2 Lazio - Juventus 1X2 Milan - Catania 1 Napoli - Avellino 1 Piša - Genoa X Sampdoria - Fiorentina X 1 Torino - Roma X 1 Udinese - Verona 1 Empoli - Arezzo 1 Palermo - Catanzaro X Pescara - Como X 1 Rimini - Brescia 1 Spal - Bologna 1X2 Boris Simoneta, vsestransko angažirani politični in športni delavec, je hkrati tudi eden naših najbolj zvestih dopisnikov. Danilo Nanut je prejšnji teden pravilno zadel deset rezultatov. Zgrešil je izida dveh drugoligaških tekem, hkrati pa ni predvidel poraza Udineseja v Avellinu Na atletskem pokalu Cadelli v Trstu Zadovoljiv nastop dečkov in deklic V torek je bilo v Trstu še eno atletsko tekmovanje za mlajše atlete. Dečki in deklice so se pomerili v tekmovanju za pokal Cadelli, ki ga je organiziralo društvo S. Giacomo. Na tej prireditvi so nastopili tudi nekateri tekmovalci slovenskih dru- štev Adrie in Bora. Njihov nastop bi lahko ocenili kot pozitiven, saj so osvojili dve zmagi. Prvo si je priborila adrievka Katja Komar v metu kroglice, drugo pa borovka Martina Gherlani v teku na 1000 metrov. Na društveni lestvici sta se dru- štvi uvrstili takole: med dečki je bil Bor tretji, med deklicami pa je tretje mesto pripadlo Adrii, četrto pa Boru. Naslednje tekmovanje bo že jutri v Trstu. Naraščajniki in naraščajni-ce se bodo pomerili na pokrajinskem tekmovanju, mladinci in člani pa na deželnem. IZIDI DEČKI 80 m: 10. Kristjan Arena (Bor) 12”4; daljina: 11. Igor Stopar (Bor) 3.33 m; DEKLICE 60 m: 12. T. Hrovatin (Bor) 11”3; 1000 m: 1. Martina Gherlani (Bor) 3’36”6, 4. Analiza Bavčar (Bor) 3'51”1; kroglica: 1. Katja Komar (Adria) 33.24 m, 2. Sandra Sumberaz (Adria) 31,86 m; daljina: 1. Poljanka Pavletič (Bor) 4.46 m, _3. Marisa Viller (Adria) 3.64 m, 7. Lara Milano (Adria) 3.30 m; štafeta 4X100 m: 3. Adria 1’03”5. (C. D.) NASI PROIZVODI TRAJAJO DALJ ČASA PETROLCHI MICA ADRIATICA F. MALE Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom Maziva SERVIZIO @1 TOTALCOMFORT TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400 Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ^;<^ZTT Člap italijanske in tiska Trst IHIVJ *ve*e časopisnih založnikov FIEG 30. septembra 1983 Po 44 letih je zmagala vest TOKIO — Neki bivši častnik japonskih okupacijskih sil na južnem Kitajskem je te dni priznal zločin, ki ga je storil pred 44 leti in ki ga je kot huda mora spremljal vse do danes. Nekemu kronistu ie razodel srhljive podrobnosti zločina v upanju, da si bo s priznanjem razbremenil vest in olajšano zadihal. Moža so leta 1939 zadolžili, naj razišče Rumeno reko pred načrtovano japonsko ofenzijo, a so mu podatke ukradli kitajski partizani. Besen je krivdo pripisal prebivalstvu bližnje vasi, ki so jo Japonci nemudoma napadli in zažga li. Toda, maščevalnost ga je gnala še dlje in na piko je vzel revno kmečko družino s približno 40-letnim mažem, njegovo materjo, mlado ženo in petmesečno hčerko. Za več dni so jih zaprli v samico v poslopju generalnega štaba, jih mučili in na koncu zverinsko ubili: tri odrasle so poklali z bajoneti, dojenč ka pa je sam častnik iztrgal iz materinega naročja in mu pred očmi staršev z okovanim škornjem zdrobil lobanjo. Prizor ga je spremljal vse do današnjih dni, čeprav neposredno po zločinu ni imel nobenega občutka krivde, saj pravi, da se je bal, da bo sam umorjen, če ne bo ubijal. Mora se je naselila vanj šele po koncu vojne in od takrat mu je postala vsakodnevni spremljevalec ter ga končno prisilila k priznanju. Na Japonskem pustošil tajfun * • % > *» ipi TOKIO — Najmanj 16 mrtvih in 21 pogrešanih oseb je zahtevalo hudo neurje, ki se je preteklo noč zneslo nad južnim in srednjim delom Japonske. Tajfun in močni nalivi so povsem uničili 125 stanovanj, medtem ko jih je kar 36 tisoč poplavljenih. V mestu Nishinomiya se reševalci še vedno mrzlično borijo s časom, da bi rešili osem delavcev, ki jih je zasul velik zemeljski plaz. Mestece Mi-nikamo pa je skoraj v celoti poplavljeno, potem ko je reka Kiso prestopila bregove. Razumljivo so posledice tajfuna in nalivov občutne na vseh področjih življenja, posebno pa na komunikacijskih in prometnih povezavah. Na sliki (telefoto AP): prizor razdejanja, ki ga je tajfun in močno deževje, ki mu je sledilo, pustilo na južnem japonskem otoku Shikoku. Svetovne zaloge orožja ne naraščajo LONDON — Letno poročilo o vojaškem ravnovesju v svetu za leto 1983-19P4, ki so ga prav danes predstavili v britanski prestolnici, se v svojih zaključkih odločno razlikuje od prepričanja, ki o tem vprašanju prevladuje v svetovnem javnem mnenju. Poročilo, ki ga je pripravil londonski «Mednarodni inštitut za strateška raziskovanja* (1ISS) namreč razkriva, da vsaj v količinskem smislu danes v svetu nismo priča oboroževalni tekmi, temveč da se, nasprotno, vojaški arzenali zlagoma krčijo in praznijo. Za mnoge države so namreč vojaški izdatki v težavnih pogojih svetovne gospodarske krize hudo breme, tako da ostajajo na dosedanji ravni, ali pa se v realnih vrednostih celo zmanjšujejo. Ta tendenca pa ne velja za obe velesili in še za kakšno bogato arabsko deželo, kjer občutno prispevajo v vojaški proračun, a je tudi pri njih težko dokazati, da gre za širjenje vojaških arzenalov. Bolj verjetno je namreč, da gredo višji vojaški izdatki na račun kakovostne izboljšave orožja. Po podatkih londonskega inštituta beležijo strateške sile ZDA, število njihovih vektorjev in skupna megato-naža, splošen počasni padec, s posebno opaznim omejevanjem števila medcelinskih raket in bombnikov «B-52». Res je, da po drugi strani začenjajo delovati nove podmornice z jedrskimi raketami «ohio», vendar bo po prepričanju sestavljalcev poročila treba še vrsto let, preden bo ves ameriški oborožitveni potencial začel znova rasti. Za Sovjetsko zvezo pa poročilo sicer ne ugotavlja vidnih krčenj njenih strateških sil, čeprav ni niti podatkov o njihovem naraščanju. Na po dročju jedrskih sil so Sovjeti zaklju čili nadomeščanje starih raket z novimi «SS-20», ki jih je manj in ima jo manjšo megatonažo, a je naras'o število njihovih jedrskih konic. Sicer pa se v SZ sedaj preusmerjajo na raziskovanje in razvoj področja ma-nevrimih raket zemlja-morje-zrak in premičnih medcelinskih raket ter novih letal z veliko avtonomijo za zračno obrambo. V Italiji 670 tisoč praznih stanovanj FIRENCE — V italijanskih velikih mestih je približno 670 tisoč praznih stanovanj, nekaj sto tisoč pa je tudi sodnih izgonov in prav toliko _rutin, ki so se znašle v dramitični situaciji, ker ne dobijo stanovanja Kako rešiti to vprašanje, ki postaja iz leta v leto bolj akutno in ki skoraj vsak dan polni strani italijanskih časopisov? O tem problemu bodo razpravljali danes in jutri v Firencah upravitelji največjih italijanskih mest, v katerih je položaj še najbolj dramatičen. Florentinska občinska uprava, ki je srečanje organizirala, pa ima že predlog: z davčnimi instrumenti stimulirati lastnike praznih stanovanj, da jih oddajo v najem. Prekupčevalci heroina aretirani v Londonu LONDON — S preiskavo v osmih londonskih stanovanjih je britanska policija zaplenila za tri milijone funtov šterlingov (okoli sedem milijard lir) heroina. Preiskovalci, ki so aretirali 12 razpečevalcev, so bili tolpi na sledi že nekaj mesecev. Količina heroina (mamilo je bilo pakistanske proizvodnje), ki so jo zaplenili, je doslej največja, ki jo je britanska policija zaplenila v eni sami akciji. S ponvijo iz Burgosa v Toulouse PARIZ — Da bi podkrepil svoj kuharski sloves, je preplul 4.000 kilometrov s ponvo. Protagonist nenavadnega podviga je španski kuhar, ki je pred nekaj meseci pripravil ogromno, tri tone težko «paello» (tipična španska specialiteta). Podvig pa Alfonzu Gonzalesu očitno ni prinesel dovolj reklame. Zato je možakar sedel v ponev (skoraj 4 metre široko in poldrugi meter globoko), v kateri je skuhal okusno «paello» ter se odpravil iz Burgosa v Toulouse, kamor je priplul včeraj . Izsiljeval je 12-letnega sošolca MILAN — Z grožnjo, da ga bo nabil, je 14-letni milanski fant izsilil dvanajstletnemu sošolcu okoli 600.000 lir v enem letu. Primer izsiljevanja, ki je odraz emarginacije in podkulture nekaterih milanskih četrti, je bil odkrit, ko ; je oče izsiljevanega Danieleja ugotovil, da je deček izmikal iz blagajne po dvajset ali trideset tisoč lir na mesec. Sinu, ki se je znašel v hudi stiski, je sicer odpustil tatvino, sklenil pa je, da gre zadevi do dna. Tako je dal Daniele-ju dva označena desettisočaka, nato pa o zadevi obvestil ravnatelja in policijo. Mladi izsiljemlec, ki je nekajkrat ponavljal prvi razred obvezne srednje šole, je bil tako aretiran in zaprt v kaznilnico za mladoletnike. Tehnologija in človek Istra tudi letos privabila Avstrijce ANCONA — Kako reagira znanost na probleme človeka in družbe? Kakšen je odnos posameznika pa tudi skupnosti do tehnološkega napredka? Napredek koristi človeku ali ga u-tesnjuje? O teh in še drugih dilemah, ki se postavljajo pred znanost in družbo je govor na skupščini italijanskega združenja za napredek znanosti, ki se je začela včeraj v Anconi z uvodnim poročilom vidnega znanstvenika Vincenza Cagliottija Cagliotti je v svojem uvodnem poročilu naglasil, da tehnološke inovacije ne smejo ostati samo tehnične v ozkem pomenu besede, pač pa morajo imeti kot osnovni cilj zadošča-nje družbenih zahtev in potreb, še zlasti pa kvaliteto življenja. Prav to pa je eno najtežje rešljivih vprašanj, saj je kakovost življenja včasih težko opredeljiva in izmerljiva. Italijanski fizik je v nadaljevanju izhajal iz ugotovitve, da je tehnologija doživela izredno hitre, morda prehitre spremembe, sedaj pa krivulja teži k nekemu ravnovesju. V tem pa nastajajo problemi, saj vsak sistem stopi v krizo, ko preide iz faze rasti v fazo ravnovesja. Morda še najbolje pa je bistvo problema zadel tajnik združenja Capasso, ko je ugotovil, da danes nekatere nove tehnologije utesnjujejo človeka, včasih ogrožajo njegovo življenje in mu povzročajo občutek stiske. Ta odnos je treba spremeniti in doseči, da bo tehnika pomagala človeku živeti bolje. DUNAJ — Kljub napovedim, da na Jadranu letos ne bo avstrijskih turistov, je konec koncev le prevladala «stara ljubezem in objektivni razlogi, da se niso izneverili jugoslovanski obali Jadrana. Letošnja «žetev» bo seveda slabša od lanske, medtem pa polagajo precejšnje upanje v oktober, če ne bo prišlo do nepredvidenega, je jugoslovanski turizem dosegel precej. V prvi vrsti je postavil temelje za boljši uspeh prihodnje leto. Povsem razumljivo bo treba pri tem še vložiti ogromno sredstev in napora. V- akcijo bodo morali preiti prej kot doslej, saj je turistično tržišče postalo skrajno občutljivo na najmanjša nihanja in negotovosti. Vsekakor pa je bila, po trditvah jugoslovanskih turističnih predstavnikov v Avstriji letošnja sezona «investicija, ki bo dala bodoče rezultate.» F jugoslovanskem turističnem predstavništvu na Dunaju so torej lahko zadovoljni. Začetek ni bil namreč nič kaj obetaven. Avstrijski tisk je Jugoslavijo slabo predstavil, o jugoslovanskih težavah so govorili na ves glas in pri potencialnih gostih ubijali vsako željo, da bi se podali na Jadran. Kljub temu pa so pametnejši raje počakali. In na koncu se je izkazalo, da je bilo vse precej bolje kot so trdili. Bencina je bilo dovolj, oskrba na Jadranu je bila odlična, umolknili so alarmantni glasovi in mvstrijski val» je nekje v juniju-juliju krenil proti Jadranu. Sedaj seveda pričakujejo, da bo oktober do konca popravil letošnjo bilanco. Vsekakor pa so lahko Jugoslovani v sedanjih razmerah ostre konkurence kar zadovoljni. Jugoslovanski turistični operaterji na Dunaju navajajo tudi, da je bilo letos manj pritožb kot druga leta. Na žalost pa so pritožbe ene in iste, ki se ponavljajo iz leta v leto: neprijaznost hotelskega ni gostinskega o-sebja in dotrajanost turističnih objektov, ki jih nihče ne obnavlja. Medtem ko so letos Avstrijci potovali vse do Japonske in Karibov, pa niso niti letos šli nižje od Kvarner-ja, Zadar jim je bil najbolj južna točka. Ostali so torej v Istri, kamor so zahajali že njihovi pradedje. Jack London: JMclllkStllCC riše: Radiša Miloševič tv sr jr az/MAzA vstaja, je vsč^ocj er/AAMjeovAtb je/vA*JA ■