55 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 1, 55—76 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:12/2020; spr eje t o/ Accep t ed:01/2021 UDK/UDC: 929Dalma tin J . DOI: 10.34291/B V2022/01/Golec © 2022 Golec, CC B Y 4.0 Boris Golec Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi: identite- ta in družina avtorja prvega popolnega prevoda Svetega pisma v slovenščino Jurij Dalmatin (ca. 1547–1589) and His Family: The Identity and Lineage of the Author of the First Com- plete Translation of the Holy Scripture into Slovene Povzetek : Jurij Dalma tin (ok. 1547, K r šk o ali ok olic a – 1589, Ljubljana), pr ot es t an t - ski duhovnik in a v t or pr v eg a popolneg a slov ensk eg a pr e v oda S v e t eg a pisma (Witt enber g , 1584), v z g odo vino ni v s t opil s podedo v anim priimk om, ampak si g a je nadel sam in se v humanis tični maniri s v ojeg a č asa podpiso v al k ot Dalma - tinus. Pr ispe v ek analizir a hipot e z o , da so njeg o vi pr edniki iz vir ali iz Dalmacije. V elik o bolj od priselitv e eneg a od pr ednik o v k ot obrtnik a ali tr g o v c a iz Dalma - cije v mes t o K r šk o je v erje tno , da je Dalma tin po oče t o vi s tr ani iz vir al iz družine hr v aških begunce v pr ed T urki, ki so se ok oli le t a 1530 k ot k olonis ti naselili na K r šk em polju. Dalmacija je bila v njeg o v em č asu bis tv eno šir ši g eogr a f ski pojem, ki je na se v eru seg al v se do K olpe. V naspr otju s pr eprič anjem, da so Dalma tinu, o ž e nje ne mu s hče r k o ljubljansk e g a me šč ana, v si otr oci pomr li ž e v otr oš tvu, se je izk az alo , da s t a odr asli v saj dv e njeg o vi hčerki, ki s t a se obe omo žili, t ak o k ot se je vno vič por očila njeg o v a v do v a. Znanih je tudi pe t Dalma tino vih vnuk o v , v sa družina pa se je v pr ocesu pr otir e f ormacije pok a t olič anila. Ključne besede : Jurij Dalma tin, r e f ormacija, iz v or priimk a, S v e t o pismo , K r šk o , Lju - bljana Abstract : Jurij Dalma tin (c a. 1547, K r šk o or nearb y – 1589, Ljubljana), a Pr ot es t an t pries t and the author of the fir s t c omple t e tr ansla tion of the Holy Scrip tur e in t o Slov ene (Witt enber g , 1584), did not en t er his t ory with an inherit ed f amily name, but one tha t he assumed on his o wn, signing himself in the humanis t manner of his time as Dalma tinus. The c on tribution analy ses the h ypothesis tha t he c ame fr om a Dalma tian f amily . Ra ther than one of his Dalma tian ances- t or s ha ving immigr a t ed t o the t o wn of K r šk o as a cr a ftsman or tr ader , it seems much mor e lik ely tha t on his pa t ernal side Dalma tin descended fr om a f amily of Cr oa tian r e fug ees who c olonised the K r šk o field fleeing fr om the T urk s. In 56 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 his time, Dalma tia w as a signific an tly wider g eogr aphic al ar ea, e x t ending in the north as f ar as the K olpa Riv er . Con tr ar y t o the belie f tha t all childr en of Dal - ma tin, who married the daugh t er of a citiz en of Ljubljana, died a t a t ender ag e, it turned out tha t a t leas t tw o of his daugh t er s r eached adulthood and married and tha t his wido w r emarried. Ther e ar e also fiv e kno wn Dalma tin’ s gr andsons, and the en tir e f amily c on v ert ed t o Ca tholicism during the pr ocess of Coun t er - R e f orma tion. Keywords : Jurij Dalma tin, R e f orma tion, f amily name origin, Holy Scrip tur e, K r šk o , Ljubljana 1. Uvod K o je Primo ž T rubar 19. mar c a 1584 v ojv odi Ludvik u W ürtt em ber šk emu v imenu kr anjskih de ž elnih s t anov poslal tri iz v ode pr a vk ar na tisnjeneg a slov ensk eg a pr e v o - da S v e t eg a pisma, je o pr e v odu z apisal, da mu z elo ug aja, o pr e v ajalcu pa naslednje z g o v orne besede: »V rh t eg a je pok ojni oče v aše kne žje milos ti [v ojv oda K riš t of] Jurija Dalma tina, ki sem g a pr ed 19 le ti [1565] v s v ojem drug em pr egnans tvu k ot r e vneg a šolarja poleg s v ojih dv eh sino v peljal iz K r anjsk e, najpr ej spr a vil v Beben- hausen, na t o v Tif erno v š tipendij, kjer je ob marljiv em š tudiju br al tudi moje slo - v ensk e knjig e in t olik o napr edo v al, da je z ačel pr e v aja ti St ar o z a v e z o.« (Rajhman 1986, 290) V ojv oda Ludvik, sin Dalma tino v eg a dobr otnik a, je t ak o nemar a ugledal Dalma tinov o Biblijo celo malo pr ej k ak or člani kr anjskih de ž elnih s t anov , ki so nosili g la v no br e me nje ne g a na tisa in so pr v e iz v ode na K r anjsk o pr e tihot aplje ne k njig e mor da drž ali v r ok ah f ebruarja, sicer pa pr ed 26. aprilom 1584 (Kidrič 1926, 119). S pr vim popolnim pr e v odom S v e t eg a pisma se je slo v enščina dok ončno uvr s tila med r az vit e knjižne je zik e. T ak o je pos t ala š tirinajs ti je zik, v k a t er em je knjig a v seh knjig ugledala lu č s v e t a – in t o k ot t edaj eden najmanj r az širjenih je zik o v , ki je z a- pisano Bo žjo besedo izpo v edal v celoti (Wikipedia 2020). 2. Dalma tino v iz v or Namen pričujočeg a prispevk a je os v e tliti vpr ašanje, k do in od k od je bil Jurij Dalma- tin, ki g a je T rubar ob izidu S v e t eg a pisma o značil k ot nek danj eg a r e vneg a šolarja s K r anjs k eg a in ki je k ot Dalma tin podpisan izključno v las tnih slo v enskih tiskih. V nemških r ok opisnih virih – pismih, por očilih, z apisnikih – njeg o v priimek pr a viloma najdemo v la tinski obliki Dalmatinus , k ot se je dosledno podpiso v al sam, tudi k o je šlo z a nemšk o besedilo , t ak o v edno v la tinsk em k on t ek s tu in z la tinsk o oblik o osebneg a imena Geor gius (Rajhman 1997, 46; 56; 63; 66; 69; 74; 78; 84; 89; 93; 9 6 ; 9 7 ; 1 0 1 ; 1 0 5 ; 1 0 9 ; 1 1 2 ; 1 1 8 ; 1 3 0 ; 1 4 2 ; 1 4 4 ; 1 5 3 ; 1 6 5 ; K idr ič 1 9 2 6 , 1 1 6 ), npr . M.[agister ] Georgius Dalmatinus sacrarum literarum in Schola Tübingensi Studi- osus (Rajhman 1997, 56). Drugi, denimo T rubar , so g a v č asih imeno v ali tudi Dal- 57 Boris Golec - Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi mata (Rajhman 1986, 227; 233; 236; 241; Kidrič 1926, 116), 1 k ar je bilo la tinsk o poimeno v anje z a Dalma tinc a in je v elik okr a t izprič ano v univ erzit e tnih ma trik ah k ot o znak a g eogr a f sk eg a iz v or a š tuden t o v (Gall in Sz aiv ert 1971, 250; Andritsch 1977, 391) . K o t Dalmatin, t o r ej b r e z l a tin sk e k o n čn i ce -us , se n aš o b T ru b arj u n aj - pomembnejši pr ot es t an tski pisec in člani njeg o v e družine poja vljajo v nemških virih le izjemoma, in sicer v ljubljanskih mes tnih sodnih z apisnikih, r ačunskih in da v čnih knjig ah, ki odr až ajo živ o r abo priimk a t ak o v slo v enščini k ot v nemščini (Z AL , L JU 488, imensk a k art ot ek a k Cod. I in XIII, Dalma tin.). Ni dv oma, da so Juri- ja Dalm a tina v obič ajnih življen jskih situacijah imeno v ali Dalm a tin, učeni kr ogi in tudi de ž elni s t ano vi pa so v selej pazili, da so njeg o v priimek z apiso v ali in sklanjali la tinsk o – Dalmatinus, Dalmatini, Dalmatino itd. La tinski r azličici Dalmatinus in Dalmata še izr azit eje k ot Dalmatin prič a t a o z a- v es ti z apiso v alce v , k ak šen je iz v orni pomen priimk a: Dalma tinec, t or ej nek do , ki iz Dalmacije bodisi prihaja bodisi od t am iz vir a. Pri t em se pos t a vlja eno ključnih v pr ašanj naše obr a v na v e , in sic e r , k ak šna je bila de jansk a z v e z a J ur ija Dalm a tina z Dalmacijo in kje je njeg o v priimek nas t al. Sam priimek ima v slo v ensk em pr os t oru v morf ološk em pogledu vr s t o v zpor e - dnic v priimkih s k ončnic o -in, npr . Jak opin, Gr eg orin, P otrpin, P obe žin (Be zlaj 1974, 179; 224; 460; 476). Najdemo g a tudi k ot o znak o z a e tnični o zir oma g eogr a f ski iz v or , k ot izpelja nk o iz e tnonim o v Hr v a t in Og er: Hr v a tin, Hr o v a tin, Ogrin, V ogrin ipd. (213; 410; 684). T oda k olik or je znano , r az en pri Juriju Dalma tinu, njeg o vi ž eni i n o tr o ci h k o gn o men D al ma tin n i i zp ri č an n i k o l i , k ar j e z el o p o men l j i v o . 2 Seveda je pr a v mog oče, da je ob s t ajal tud i neod vi sno od Dal ma tino v e o žje dru ži n e, a je medt em ž e iz umrl – k ot denimo priimek T rubar , ki se na T rubarje vi r odni Rašici p r v o tn o p o ja vl ja k o t T r o b ar i n g a d o z ače tk a 17. s t o l e tja sr eču jemo tu d i z u n aj Do - lenjsk e, pot em pa ne v eč (Golec 2010b, 353–378). V endar pa se pri Juriju Dalma - tinu v sil juje moč an pomislek, da Dalma tin ni bil njeg o v pr v otni priimek, ampak si g a je nadel sam. K ot bomo videli, je območje K r šk eg a, od k od er je iz vir al, v njeg o- v em č asu z elo dobr o pokrit o z viri, ki r az ode v ajo mno žic o r odbinskih imen – ne da bi bilo k a t er o Dalma tino v emu v saj približno podobno. 3 Šes tnajs t o s t ole tje, sr edi k a t er eg a se je Jurij Dalma tin r odil (ok oli le t a 1547), je bilo obdobje in t enzivneg a nas t ajanja in utrje v anja priimk o v , ki sicer še dolg o – v se do jo ž e finsk e dobe – niso bili nespr emenljivi in dedni, tj. obv e zno pr enosljivi s 1 Vipa v ec Sebas tjan K r elj, ki je v edno pisal la tinsk o , se je pr a v t ak o dosledno podpisov al v la tinizir ani obliki Crel(l)ius (Rajhman 1997, 37; 39; 42; 1986, 186; 198), samo enkr a t pr a vi Dalma tin z anj v r odilnik u: des herrn Krellij (1986, 54). 2 V Be zlaje v em Začasnem slovarju slovenskih priimkov, ki ponuja celot en priimk o vni f ond v Slo v eniji v obdobju 1 9 3 1 –1 9 4 8 , pr iim k a Dalm a tin ni (Be zlaj 1 9 7 4 , 9 8 ). V dr ug i polo v ic i 2 0 . s t ole tja je ne k do oč itno pr e v z el iden tit e t o znamenit eg a pr ot es t an tsk eg a pisc a. Na ljubljanskih Ž alah so namr eč le t a 2003 pok o - pali Jurija Dalma tina, r ojeneg a le t a 1927 (Gr obo vi Ž ale 2020). 3 Izjema, ki t o pr a v z apr a v ni, je ime ,g ospo da ‘ Hansa Dalma tinerja, s k a t erim je ne znano k daj pr ed le t om 1614 poslo v al Fr anc Gall pl. Gallens t ein, omenjeneg a le t a umrli las tnik g ospos tv a Br e žice na š t ajer ski s tr ani Sa v e. V njeg o v em z apuščinsk em in v en t arju s t a omenjeni dv e neda tir ani pr a vni z ade vi; pr v o je imel z Dalma tinerjem sam, drug o pa Sebas tjan Leiser (StLA , Landr ech t, K 242, v . Gall (1), f ol. 12 in 19v , 29. 3. 1614). 58 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 s t ar še v na otr ok e. P osame znik je lahk o v s v ojem življenju (celo hkr a ti) upor abljal v eč k ognomeno v , odvisno od spr emenljiv eg a polo ž aja (social neg a, g eogr a f sk eg a, mikr olok acijsk e g a), v k a t e r e m se je znaše l (prim. Gole c 2018, 208). Zname niti Mi- hael Tiff ernus (1488–1555), čig ar š tipendijo je uživ al mladi Dalma tin in ki je pos t al v z g ojit elj in s v e t o v alec pr ej omenjeneg a württ ember šk eg a v ojv ode K riš t of a, se je z ar adi nena v adne usode – k ot ugr abljeneg a otr ok a so g a našli v z apuščenem tur - šk em t aborišču – spr v a imeno v al T urk, a si je na t o po nemšk em imenu Lašk eg a (T üff er), kjer je odr ašč al, nadel humanis tično z v eneče ime Tiff ernus (Simoniti 1979, 204–205; 208). 4 T udi Primo ž T rubar (1508–158 6), ki je samo prilo žnos tno (1550) upor abil la tinski p se v donim Philopatridus Illiricus (Rajhman 1982b, 211), se T rubar o z. T r o b ar n i p i sal p o o če tu , čep r a v s v o jeg a o če t a en kr a t i zr ecn o i men u je Mi h él j T rubar , ampak je priimek pr e v z el po ma t erinem r odu – k er je bil bolj unik a t en in imenitnejši od oče t o v eg a priimk a Malnar (Golec 2010b, 356–357; 361–365). Ni izključeno , da je bil tudi Adam Bohorič (ok. 1524–1601/2) v s v ojem r odu pr vi s t em priimk om, čepr a v je ž e v njeg o vih r osnih le tih izprič an neki duho vnik Bohorič. P oimeno v anje po pog orju Bohor , izpod k a t er eg a je bil doma (sam se je o značil k ot Št ajer ec o z. Št ajer ec iz K r šk eg a, ki je sicer na K r anjsk em), bi si lahk o nadel šele, k o se je znašel z unaj r odneg a ok olja, denimo , k o se je šolal v K r šk em. 5 T ak o k ot o Bohoriču – drug ače k ot pri T rubarju – ne v emo , iz k a t er eg a kr aja pod Bohorjem je iz vir al in k do so bili njeg o vi s t ar ši, os t ajajo tudi pri Dalma tinu ne znan- k a njeg o v na t ančen g eogr a f ski in socialni iz v or t er imeni in priimek s t ar še v . K aj o Dalma tino v em iz v oru pr a v z apr a v v emo? Sam se je le t a 1569 v pismu kr anjskim de ž elnim s t ano v om – s v ojem najz g odnejšem ohr anjenem pisanju sploh – podpisal k ot K r č an (Georgius Dalmatinus Gurkfeldianus etc. ) (Rajhman 1997, 46). Na s t a- no v e se je k ot š tuden t univ erz e v T übing enu, kjer je k ot Tiff er no v š tipendis t biv al z adnja tri le t a, obrnil s pr ošnjo z a finančno podpor o , ki so mu jo dotlej naklonili ž e dv akr a t. V bližnji prihodnos ti je prič ak o v al doseg o naslo v a magis t er , z a podpo - r o pa ni pr osil s t ar še v , k er da »jih z elo t e žit a r e v ščina in domač a s tisk a t er mi z a t o ne mor ejo niti najmanj pomag a ti« (46–47). O njeg o v em iz v oru in z ače tnem šola - nju lahk o najv eč iz v emo iz pisma, ki g a je dv e le ti in pol po zneje (v z ače tk u le t a 1572) ž e k ot magis t er poslal iz Essling ena kr anjskim s t ano v skim po v erjenik om – o žjemu v ods tvu de ž elnih s t ano v . Če t or ej po v z amemo: r ojen na K r anjsk em, sk or aj do osemnajs t eg a le t a so g a v z g ajali in v z drž e v ali s t ar ši, šolal pa se je v K r šk em, kjer je njeg o v dom (hab ich zu Gurckfeldt welches dann mein heymat ist), pri Adamu Bohoriču, dokl er ni bil t a i z šole odpuščen (najpo zneje 1563). Na t o se je Dalma tin po nas v e tu dobrih prija t elje v in z do v oljenjem s t ar še v odločil z a drug o šolo v nem - ški de ž eli (Rajhman 1997, 53–58). K ot ž e omenjeno , g a je Primo ž T rubar le t a 1565 najpr ej spr a vil v Bebenhausen. Ob pisanju pisma po v erjenik om je bil t ak o ž e v eč k ot šes t l e t del e ž en Ti ff erno v e š tipendi je v T übi ng enu, z daj pa je ,s v oje skr omne uslug e ‘ ponudil s t ano v om in ,slo v enski kr šč anski Cerkvi‘ (der windischen Christli- 4 O njeg ov em iz v oru je Primo ž T rubar pisal le t a 1585 v pismu v ojv odi Ludvik u W ürtt ember šk emu (Rajhman 1986, 293–294). 5 Nov e ug ot ovitv e o Adamu Bohoriču so bile ob njeg ovi 500-letnici pr eds t a vljene na simpo ziju „Novi pogledi na Adama Bohorič a “ 27. ok t obr a 2021 v Ljubljani. Gl. Golec 2022. 59 Boris Golec - Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi chen Kirche ). Na v edel je še pomemben poda t ek, da je prišel pr ed enim let om (1571) na K r anjsk o obisk a t s t ar še (als ich vor einem Jar in daß Crainlandt meine liebe Eltern haimbzusuchen ankommen) (54; 57). Ž al o Dalma tino v em g eogr a f sk em in socialnem z aledju nimamo t ak o po v edne- g a vir a, k ot je r e v erz z a š tipendijo , ki so jo kr anjski de ž elni s t ano vi le t a 1585 dode- l i l i ml ad emu V i p a v cu Ma tij i T r o s tu z a š tu d i j v T ü b i n g en u . V n j em j e t a z g o d aj u mr - li pr e v ajalec Andr eaeje v e pridig e ob pogr ebu Primo ž a T rubarja, tisk ane le t a 1588, o sebi po v edal, da je sin pok ojneg a vipa v sk eg a trž ana K ocjana T r os t a in njeg o v e ž ene Helene (Rupel 1954, 59). Glede na izprič ano šolanje Dalma tina v K r šk em, »kjer je moj dom « (1572), samoo znak o K r č an (Gurkfeldianus ) (1569) in T rubarje- v o na v edbo (1568), da je tübing enški š tuden t Georgius Dalmata doma iz K r šk eg a (von Gurgveld bürtig) (Rajhman 1986, 227), bi mor alo biti na dlani, da je Dalma tin enak o k ot mlajši T r os t prihajal iz urbaneg a ok olja – iz K r šk eg a, ki je bilo približno sedemdese t le t pr ed njeg o vim r ojs tv om, le t a 1477, po v z dign jeno iz tr g a v de ž el- nokne žje mes t o (Mlinarič 1977, 39–40). Z elo v erje tno je Jurij r es odr ašč al pri s t ar - ših v me s tu, lahk o pa bi bil tud i otr ok pode ž elsk e ok olice – t ak o k ot T rubar ni iz vi- r al iz same v asi Rašic a, ampak iz mlina v njeni neposr edni bližini, k ar je sam nek oč izr azil z besedami: »blizi mujg a r ojenig a domu per (!) Ras t čici« (Golec 2010b, 217). In č e oč e pr v e slo v e nsk e k njig e ne bi sam z apisal, k je se je r odil, ur bar ji g ospos tv a T urjak pa se ne bi ohr anili, bi g a imeli z a T urjač ana, r ojeneg a bliz u turjašk eg a gr a- du, saj se je le t a 1528 na dunajsk o univ erz o ima trik ulir al k ot »Primus T ruber e x Aur sper g« (Gall in Sz aiv ert, 1971, 45). T ak o k ot so se š tuden ti opr edelje v ali po Slika 2: Podpisa Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča (ARS, AS 2, šk. 88, fasc. 54/2, sn. 3, pag. 130, 30. 7. 1583). 60 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 domačem g ospos tvu, ž upniji o zir oma najbližjem mes tu ali tr gu – tr ški otr ok Ma- tija T r os t de nim o k ot Vipacenſis Illyricus (Rupe l 19 54, 55 ; 59 ), k ar pole g tr g a Vipa- v a lahk o pomeni tudi šir še Vipa v sk o ( g ospos tv o , ž upnijo) –, z a Dalma tina ni mo- g oče r eči z g ot o v os tjo , ampak le s pr ecejšnjo v erje tnos tjo , da je iz vir al iz sameg a mes t a K r šk o. R e v ščino njeg o vih le t a 1571 še živ ečih s t ar še v je tr eba r az ume ti k ot r ela tivno uboš tv o , k ot ne zmo žnos t, da bi podpir ali v tujini živ ečeg a sina š tuden t a – t or ej nik ak or ne nujno k ot r e v ščino glede na socialno ok olje, v k a t er em so živ e- li. Ljubljanč an Janž Znojilšek je, na primer , v s v ojem imenu in v imenu Adama Bo- horič a mlajšeg a, k o s t a bila le t a 1588 spr eje t a na univ erz o v Witt enber gu, pisal kr anjskim de ž elnim s t ano v om, da je pr emo ž enje s t ar eg a učit elja Adama Bohorič a t ak o skr omno , »da na ž alos t ne mor e pomag a ti v eč niti s v ojemu sinu« (Rajhman 1997, 157–158; 169–161). T udi Dal ma tino v peč a tnik z nič imer ne nak az uje, k ak šneg a socialneg a iz v or a je bil o zir om a s č im so se uk v a r ja li nje g o v i s t a r ši. 6 Z a pr im e r ja v o po v e jm o , da je im e l Primo ž T rubar na peč a tnik u t esar sk o sekir o , s čimer je spor oč al, da je sin t esarja, k ar je sicer izprič al tudi v besedi (Golec 2009, 58–59). P eč a tnik Jurija Dalma tina pa prik az uje pr ekriž ana pr edme t a, najv erje tneje bakli, ki simbolizir a t a s v e tlobo o zir oma učenos t, in nad njima kr ono , ki bi ut egnila biti kr ona Ma t er e Bo žje. 7 Iz č asa, k o so Dalma tino vi s t ar ši potrjeno še živ eli, je na v oljo ob se ž en urbar kr šk eg a g ospos tv a iz le t a 1570, ki z ajema v elik o v ečino podlo žnik o v na šir šem ob - močju K r šk eg a – r az en maloš t e vilnih podanik o v drugih z emljiških g ospodo v – in t udi popis pla č nik o v dv or ne g a č inž a , k i so m u bili z a v e z a ni v si g ospoda r ji v m e s t u. T oda drug ače k ot priimek Bohorič, ki se poja vi samo pri njivi in vinogr adu Adama Bohorič a (AR S, AS 1, šk. 81, I/46, Lit. G VIII–4, no v or e f ormir ani urbar g ospos tv a K r šk o 1570, pag. 477 in 523; AS 174, T er e zijanski k a t as t er z a K r anjsk o , šk. 114, RD A , N 141, No. 29, no v or e f ormir ani urbar g ospos tv a K r šk o 1575 s. p., Zinss von Akhern vnd Wisen; Perkrecht zu der Herschaft gehörig), t ed aj ž e r ek t o rja s t an o v sk e šo l e v Ljubljani – t ak o v t em k ot v naslednjem urbarju iz le t a 1575 z aman iščemo k akr - šno k oli sle d z a podlo žnik i ali m e s tnim i ljudm i s pr iim k om Dalm a tin o zir om a po- dobno. Mo žnos t, da urbarja priimk a, če bi le ob s t ajal, ne bi z ajela – t ak o niti pri hasno v alcih njiv in vinogr ado v –, je r esnično majhna. Še posebej z a mes t o K r šk o , kjer je pri g ospodarjih ner edk o na v edeno tudi ime pr ejšnjeg a g ospodarja o zir oma hišno ime, npr . Blaž e R o žič pla čuje od oš t a t a Jak oba P eitlerja, Boš tjan Studenč ar pa od Št erk o v e polo vice oš t a t a. V elik o v ečja je v erje tnos t, da Dalma tino vih s t ar še v ok olic a pod t em r odbinskim imenom ni po znala. P oleg t eg a s t a se z a mes tno ok olje ohr anili mes tna knjig a (1543–1679) – s sicer ner edno vpiso v animi sodnimi in drugimi z ade v ami t er mno - žic o imen no v ospr eje tih mešč ano v od le t a 1543 dalje (AR S, AS 1080, šk. 8, f asc. 11, Civitatensia, Mes t o K r šk o , mes tna knjig a 1539–1679, s. p.) – in r e tr ogr adno ses t a vljena ceho v sk a knjig a kr ojašk eg a ceha, v k a t er o so vpiso v ali tudi drug e po - 6 Znani so trije odtisi peč a tnik a: AR S, AS 2, šk. 88, f asc. 54/2, sn. 3, pag. 325, 30. 5. 1583; pag. 326, 5. 7. 1584; pag. 366, 10. 9. 1583. 7 Z a r azlag o pomena v sebine peč a tnik a se iskr eno z ah v aljujem izr . pr of . dr . T omisla vu Galo viću iz Z agr eba. 61 Boris Golec - Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi klice, člane kr ojašk e br a t ov ščine (AR S, AS 501, šk. 1, br a t ov ščinsk a knjig a, pag. 26–31). Če je bil Jurij mes tni otr ok, pot em se r esnični priimek njeg ov e družine skriv a v naboru na no v o spr eje tih mešč ano v , hišnih in drugih g ospodarje v , oseb, ki nas t opajo v sodnih pr a v dah, ali med člani kr ojašk e br a t o v ščine. Drug o vpr ašanje je, k ak o priti do spo znanja, k a t eri priimek je pr a vi. Lit er arni z g odo vinarji se niso nik oli ukv arjali z vpr ašanjem, ali gr e pri priimk u Jurija Dalma tina z a podedo v ani ali no v ous tv arjeni priimek. Pri F . Kidriču ber emo: »E de n pr e dnik o v se je najbr ž pr ise lil iz Dalmacije ali pr e k o Dalmacije , oče pa je bil po v sej priliki ž e slo v enizir an t er je iz vr še v al najbrž k ak o obrt v K r šk em.« (1926, 116) A . Slodnjak je domišljiji pus til še bolj pr os t o pot. Mladenič »z medit er anskim ime nom« naj bi bil po nje g o v e m »pot ome c sir omašnih ljudi, k i so se mor e biti pr i- selili v Slov enijo s Hr v ašk eg a«; Dalma tinov »domači kr aj« naj bi bilo pr epr os t o »mes t ece K r šk o« (Slodnjak 1977, 71). T ak šno nehis t orično gledanje je se v eda lah- k o silno z a v ajajo če. Najpr ej bi se bilo tr eba vpr aša ti, k aj je v 16. s t ole tju v eljalo z a Dalmacijo o zir oma k a t er o pr ebiv als tv o z a Dalma tince, t ak oj z a t em pa, k ak o bi si - r omašni ljudje z južnih območij lahk o pris t ali v K r šk em o zir oma njeg ovi ok olici. Sodobne pr eds t a v e v obeh primerih odpo v edo. Dalmacija, po k a t eri si je naš pr e- v ajale c S v e t e g a pism a nade l pr iim e k , k i g a je dosle dno upor abljal – ne sam o k ot doda tno o znak o , t ak o k ot T r os t ali Vlačić Ilirik –, je bila v njeg o v em č asu in še po - zneje v elik o šir ši pojem od današnje Dalmacije. T ak šna, k akr šno jo po znamo danes, s političnimi mejami, k ot jih je k ot a v s trijsk a de ž e la imela do le t a 1918 (br e z po- zn eje o d p ad l e Bo k e K o t o r sk e), je d o b i l a v zh o d n o k o p en sk o mejo šel e l e t a 1718, po beneški zmagi nad Osmansk o drž a v o (obenem je t o današnja drž a vna meja med Hr v ašk o t er Bosno in Her ceg o vino). Na se v eru je namr eč na k opnem seg ala do južne g a V elebit a in na morju pr ecej dlje na v z g or do vključno ot ok a Raba (Du - g ački in R eg an 2018, 232–233; 254–255). Da ne g ov orimo o sr ednje v eški in še posebej an tični Dalmaciji, ki je z ajemala zna t en del z ahodneg a Balk ana – na v zho- du do Drine in na se v eru do K olpe (62–63). Zlas ti pr oti se v eru se njene g eogr a f sk e meje nik ak or niso ujemale s političnimi. Dalmacija 16. s t ole tja, denimo , ni bila samo b en ešk a Dal maci ja, amp ak se je i mel o z a Dal ma tin ce p r eb i v al s tv o , ki je ži - v elo v se do me je S v e t eg a rimsk eg a cesar s tv a na K olpi (t or ej do današnje slo v en- sk o-hr v ašk e drž a vne meje) in deloma tudi v mejah t eg a cesar s tv a v Is tri, k ar v elja še posebej z a iz obr až ence. Med dunajskimi in gr aškimi š tuden ti z opr edelitvijo Dalma tinec (Dalma t a) ne sr eč amo samo Split č ano v , Šibenič ano v , T r ogir č ano v ali Hv ar č anov , ampak v nič manjšem š t e vilu š tuden t e, ki so se iden tificir ali z Is tr o , is tr skim P azinom in Lupogla v om, s K as tv om, še zlas ti pa s Senjem in R ek o 8 – in nek a t eri posame zniki celo s T r s t om, Vipa v sk o in K analom ob Soči. 9 K o si je Dalma- 8 Dalma tinci (Dalm a t a) iz pr os t or a se v erno od današnje Dalmacije so bili doma : iz Is tr e (Dunaj 1552), is - tr sk eg a P azina (Dunaj 1576, Gr adec 1605), Lupogla v a v Is tri (Gr adec 1595), iz Senja (Gr adec 1605, 1640, 1649, 1650 in 1654, Dunaj 1660), z R ek e (Gr adec 1628, 1633, 1635, 1640, 1641 in 1649) in iz K as tv a (Dunaj 1667) (Gall in Sz aiv ert 1971, 97; 169; 1975, 6; 38; Andritsch 1977, 95; 145; 183–184; 260; 266; 1980, 41; 176; 182; 196; 238; 246; 262; 281; 284). K ot Dalma tinci so se še v drugi polo vici 18. s t ole tja (med 1771 in 1780) opr edelje v ali nek a t eri gr aški š tuden ti, doma z obeh s tr ani K olpe: iz Br oda na K olpi, Dr ag a tuša v Beli kr ajini in K os t ela (Golec 2012, 30; 91). 9 T ak šni so bili v tr e tji če trtini 16. s t ole tja trije dunajski š tuden ti: Zacharias Bonaza Dalmata Tergesinus 62 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 tin k ot humanis t in iz obr až enec nadel ime po t ej an tični pokr ajini, bi t or ej lahk o imel v mislih z elo šir ok pr os t or – ali Dalmacijo s v ojeg a č asa, r az deljeno med Be - nešk o R epublik o , Ogr sk o kr aljes tv o , Osmansk o drž a v o in S v e t o rimsk o cesar s tv o (v del u Is tr e), al i pa cel o an tičn o Dal maci jo. V sek ak or pa je s pri i mk om hot el po- v eda ti, da seg ajo njeg o v e k or enine (tudi) v pr os t or južno od K olpe in Gorjance v . T oda k am k onkr e tno? Ž al ne v emo , k do od pr ednik o v in k daj naj bi se priselil v Dalma tinov e r odne kr aje v kr anjsk em P osa vju. Za način priselitv e se ponuja t a pr ed- vsem dv e mo žnos ti, ki s t a odvisni od t eg a, ali je bil cilj priselitv e mes t o K r šk o ali nje- gov a ok olic a (kr šk o z emljišk o gospos tv o). Če se je Jurijev pr ednik priselil nar a vnos t v K r šk o , sk or ajda ni mog el biti drug eg a k ot obrtnik ali tr gov ec in je prišel sam, mor da še s k ak šnim t o v arišem, a t e žk o s celo družino. Če pa se je priselil na pode ž elje, je mor al biti kmečki člov ek, ki g a je v s v et pognala sila – in sicer najpr ej in najv erjetneje osmansk a pus t ošenja o zir oma z asedba njegov e o žje domovine. T ak člov ek bi sam ali z o žjo družino prišel le izjemoma, v elik o pr ej or g anizir ano k ot begunec in k olonis t na dodobr a izpr aznjeno K r šk o polje, kjer bi pos t al podlo žnik eneg a od gospos t ev . Najpr ej si pobliž e oglejmo pr v o mo žnos t, priselit e v iz v zhodnojadr ansk eg a pr o- s t or a v mes t o K r šk o. Da si obrtnik ali mali tr g ov ec izber e K r šk o , ki je bilo v pr vi polovici 16. s t ole tja dok aj per spek tivno in z a slov ensk e r azmer e sr ednje v elik o mes t o , bi bilo r az umljiv o. T ak člo v ek bi bil glede na g ospodar sk e in politične r az- mer e v elik o pr ej ,Dalma tinec‘ iz eneg a od is tr skih ali kv arner skih mes t in mes t ec k ak or iz pr os t or a južno od V elebit a. T ak o po znamo v Ljubljani uspešno tr g o v sk o r odbino Fr ank o vič, k a t er e poslo vne z v e z e z R ek o dajejo slutiti , da se je njen z ače - tnik pr ed sr edino 16. s t ole tja priselil iz Is tr e ali Hr v ašk eg a primorja (F abjančič 2013, 113). Nadaljnja pot z a z aslužk om je iz Ljubljane v sek ak or lahk o v odila tudi v K r šk o , t ak o po k opnem k ot po Sa vi, ki je v 16. s t ole tju pos t ajala v se pomembnejša pr o- me tnic a (Umek 1999, 263–270). Pr a viloma bi bil t ak priseljenec ž e od doma oseb- no s v oboden in samski, v K r šk em pa bi si sč asoma us tv aril družino t er ob izpolni - tvi pog oja, da si je k upil hišo in se o ž enil, dobil mešč ansk e pr a vice. V no v o ok olje bi bodisi prinesel priimek s v ojih s t ar še v ali pa bi v č asu in t enzivneg a nas t ajanja priimk o v t eg a dobil o zir oma si g a nadel sam šele v K r šk em. Ž e znani viri o kr šk em mes tnem pr ebiv als tvu iz 16. s t ole tja po znajo v eč priimk ov K r č ano v , ki z v enijo hr v ašk o o zir oma jih najdemo t ak o na Slo v ensk em k ot na Hr v a- šk em. T ak šn i so ( n a v ed en a j e samo n aj z g o d n ej ša o memb a, r az en p ri kr o j ači h , ki č aso vno niso opr edeljeni, pa je k ot z g ornja č aso vna meja upoš t e v an urbar iz le t a 1570): 10 Ča tnic a (1566), Domin (kr ojač), Dr apošaj (1562), Dr aguša (urbar 1570), Glu- hak (1560), Gar dina (1541), Gr eg orič (mešč an od 1563), Jur šic (mešč an od 1563), Jur šak (kr ojač), Jak šič (urbar 1570), Jank ovič (urbar 1570), Jančič (mešč an od 1541, mes tni sodnik 1556), K erušič (1556), K odrič (kr ojač), K ončič (k ov ač, meščan od 1558), (1556), Stephanus Grosl ex Wipach Dalmata in Andreas Iaritsch Ganalicensis Dalmata (1568) (Gall in Szaivert 1977, 144; 149–150). 10 K adar ne gr e z a urbar iz le t a 1570, se le tnic a nanaša na omembo v mes tni knjigi, pri članih kr ojašk eg a ceha pa le tnic ne po znamo. Viri: AR S, AS 1080, šk. 8, f asc. 11, Civit a t ensia, Mes t o K r šk o , mes tna knjig a 1539–1679, s. p.; AS 501, šk. 1, br a t o v ščinsk a knjig a, pag. 26–31; AS 1, šk. 81, I/46, Lit. G VIII–4, no v o - r e f ormir ani urbar g ospos tv a K r šk o 1570, pag. 481–530. 63 Boris Golec - Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi K ne žič (če vljar , mešč an od 1558), K r ajač (od 1552), K upič (mešč an od 1562), Lašič (čevljar , mešč an od 1549), Lonč arič (čevljar , mešč an od 1541), Ladovič (kr ojač), Mar - k ovič ali Šmid (mešč an od 1569), Mešarič (mešč an od 1558), Mark e tič (sodar , me- šč an od 1563), Ma vri č (kr ojač), Mari nči č (kr ojač, mešč an od 1558), Mari č (urbar 1570), Mihalič ( jermenar , mešč an od 1567), P ečič (padar , mešč an od 1558), P eric (od 1551), Radov an ali Šer er (mešč an od 1563), R edič (mešč an od 1569), Silv es trič (1551), St ar ešinič (mešč an od 1569), St ar šič (mešč an od 1562), Šlepčič (1543 ž e po- k ojni), Španjol (urbar 1570), T ur šič (mešč an od 1549), Štitina (1544), Uglašič (urbar 1570), Ulešič (mešč an od 1569), V elčič (1570) in V enčič (od 1551); ne naz adnje tudi Bo žič (če vljar , od 1562 mešč an, po zneje mes tni sodnik), Gr eg or čič (če vljar , mešč an od 1563), K alčič (od 1556, 1560 mes tni sodnik), K ov ačič (če vljar , mešč an od 1563), Nov ak (kr ojač) in R o žič (mesar , mešč an od 1558). K ombinacije imena in priimk a, ki k až ejo na posame znik ov bolj ali manj v erjet en neslov enski izv or so: K r ajačev sin Iv an, Jurk o Lašič, Mik ola Mark e tič, Iv an Mark ovič in Jurk a Ulešič. K ončno bi bila z dalma- tinsk eg a območja zlahk a tudi zla t ar Aberti (mešč an od 1549) in T aljan (1579), ki je imel samo vinogr ad na T r ški g ori. Priimek Španjol, k ot se je le t a 1570 pisal t edaj ž e nek danji poses tnik oš t a t a v mes tu, je najbolj r az širjen na Rabu (Act a Cr oa tic a 2020). Od t od je bil doma glag oljaški duho vnik Fr ančešk o V(a)len tić, ki se je le t a 1583 v K amnjah na Vipa v sk em v glag olici podpisal k ot »Dalma tin od Raba« (Marušič 1985, 23). Samoo znak a Dalma tin potrjuje, k ak o so se v ljudsk em je zik u imenov ali Dalma- tinci na se v ernem Jadr anu in k ak o so jih ut egnili nasla vlja ti tudi v slov ensk em pr o- s t oru. V z emi mo še pri mer hr v ašk eg a pr ot es t an tsk eg a pi sc a in pr e v ajalc a, ki se je imenov al An t on Dalma t a in je med drugim delov al v Ljubljani, kjer je le t a 1579 tudi umrl. V hr v aški enciklopedis tiki je drug ače k ot v slov enski imenov an An t on Dalma tin (Hr v a tsk a Enciklopedija 2020.) in t ak o g a v slov ensk em besedilu imenuje tudi Ma ti- ja T r os t (1588): »z /…/ An t oniom Dalma tinom.« (Rupel 1954, 67) 11 Zg ornji nabor kr ških mes tnih priimk o v , ki bi bili lahk o neslo v ensk eg a iz v or a, bo mor da k daj prišel pr a v , če se bo k a t eri od njih poja vil v k ak šnem (še ne znanem) viru sk upaj z imenom Jurija Dalma tina. Na t ak način je bila denimo ug ot o vljena iden tit e t a T rubarje v eg a sor odnik a Luk e Z w eckla o zir oma Luk e ž a Klinc a, pr e v ajalc a nemških pesmi v slov enščino , ki g a je T rubar enkr a t imenov al »moj sor odnik«. Omembe njeg o vih poslo vnih in sor ods tv enih r azmerij v Ljubljani in Višnji Gori so r azkrile, da je bil Višnjan in da je pr v otni priimek Klinc po pr eselitvi v Ljubljano ponemčil v Z w e ckl (Cv ek elj). (Golec 2010a, 6–22) Če bomo k daj nale t eli na poda - t ek, da je imel Dalma tin k ak šno pr a v do s k om iz K r šk eg a – še posebej če bo t ais ti o značen k ot njeg o v kr vni ali priž enjeni sor odnik –, bomo pr ejk one bliž e odg o v oru, k ak o se je Ju ri je v a dru ži n a dejan sk o pi sal a. Gl ede na do br o do k umen tir an os t kr - šk e g a m e s t ne g a pr e biv a ls t v a se bo odk r iv a nje Dalm a tino v ih dom a č ih r a z m e r la h- k o še nadalje v alo. Od k od so sicer v 16. s t ole tju v K r šk o no vi naseljenci o zir oma njiho vi pr edniki prihajali, po v edo nek a t eri e tniki in e tnonimi med kr škimi priimki. P oleg Španjola 11 V ljublj anski pr ot es t an tski mrliški ma tici je ob smrti imeno v an t ak o , k ot so g a dejansk o klic ali: Anthoni Dalmata (AR S, AS 2, šk. 91, f asc. 54/5, sn. 6, ma tična knjig a pr ot es t an tsk e občine v Ljubljani 1578–1587, f ol. 285v). 64 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 in T aljan a k až e na medit er anski iz v or – in s t em pot encialno ,dalma tinski‘ – samo priimek T ries t er , ki g a je imel kr ojač, spr eje t v mešč ans tv o le t a 1581. Sicer pa gr e z a priimk e, k ot so: Beham (1546), po zneje Behamič (urbar 1570), t or ej Čeh, Bo- horič (urbar 1570), imeno v an po bližnjem Bohorju, K oče v ar (od 1551), Laibacher (od 1544 dalje), P e t auer (mešč an od 1563), P os t ojnar (mešč an od 1563), Sama- bor ec (urbar 1570), Saus t ainer (urbar 1570), imeno v an po Boš t anju pri Se vnici, St einer (mešč an od 1577), čig ar nosilec je mor da dobil priimek po K amnik u ali K amnu, in V ogrin (od 1541). 12 Drug a mo žnos t priselitv e iz šir šeg a dalma tinsk eg a pr os t or a se, k ot r ečeno , na- naša na nes v obodne osebe, podlo žnik e. Glede na znana dejs tv a o migr acijskih t o- k o vih na K r šk o polje približno poldrug o dese tle tje pr ed Dalma tino vim r ojs tv om ob s t aja še v elik o v ečja v erje tnos t, da so njeg o vi pr edniki prišli na K r anjsk o po t ej poti. Njiho v prihod so pog oje v ala osmansk a pus t ošenja in z asedba gla vnine hr v a- šk e g a e tničneg a pr os t or a po bitki pri Mohaču le t a 1526. Be gunci so se pod v od- s tv om z emljiških g ospodo v or g anizir ano pomik ali pr oti se v eru in poselili t akr a tno z ahodno Ogr sk o vse do Mor a vsk e (današnji Gr adišč anski Hr v a ti) (Budak 2007, 104). Z a našo pr oblema tik o je ključneg a pomena skr omen vir , ki je bil najden na Dunaju. Z as t a vni ime tnik g ospos tv a K r šk o Iv an Ungnad – sicer znan pr ot es t an t, po zneje us t ano vit elj Biblijsk eg a z a v oda v Ur achu – je le t a 1534 dunajski dv orni k omori po- r oč al, da je kr šk o g ospos tv o sk or aj opus t elo , z daj pa g a je spe t dodobr a poselil, in sicer »s Hr v a ti in drugimi ljudmi« (mit Krabathen vnd annderen Personen), ki jih je z a nek aj le t tudi opr os til činž a in tlak e (ÖStA , A V AFHKA , Innerösterreichische Herr- schaftsakten, K 22, G–31, f ol. 1–2, 19. 3. 1534). 13 T rubar je t ak o tri dese tle tja po - zneje (1562) v naslednjo tr dit ev upr a vičeno vključil tudi ok olic o K r šk eg a: »Pr epr os t o ljuds tv o z g ornjih slo v enskih de ž el, namr eč tis ti v Slo v enski marki, ki živijo na Me - tlišk em, ok oli No v eg a mes t a, K r šk eg a in t am ok oli, imajo sk or aj znač aj in obič aje Hr v a t o v in Srbo v , ki so pr ed T urki in iz T ur čije pribe ž ali k nji m.« (Sakr ausky 1987, 210; Rupel 1966, 124) O š t e vilčnos ti priseljeneg a pr ebiv als tv a naz orno prič a t a dv a urbarja kr šk eg a g ospos tv a iz sedemdese tih le t 16. s t ole tja (AR S, AS 1, šk. 81, I/46, Lit. G VIII–4, no v or e f ormir ani urbar g ospos tv a K r šk o 1570; AS 174, šk. 114, RD A , N 141, No. 29, no v or e f ormir ani urbar g ospos tv a K r šk o 1575). P o ug ot o vitv ah J . K o- r opc a je bilo t edaj na K r šk em polju k ar 11 od 14 v asi sk or aj po v sem ,usk oških ‘ , pa tudi v kr šk em hribovsk em ur adu je bila med podlo žniki petina priseljencev (K or opec 1977, 52). 14 Aloh t onih priimk o v je z a t o v urbarjih ab solutno pr e v eč, da bi na v edli vse. Sr ečujemo priimk e, k ot so npr . Dojmovič, Dijank ovič, Ra tk ovič, Uglašič, Vidošič, Račič, Srbčič (AR S, AS 1, šk. 81, I/46, Lit. G VIII–4, no v or e f ormir ani urbar g ospos tv a K r šk o 1570, pag. 321, 333, 386, 406, 415, 416, 424) in podobno , od k a t erih jih je nek aj izprič anih tudi v mes tu K r šk o , k amor so prišli s kmečkimi priseljenci iz ok olice (k omaj k a t eri neposr edno po priselitvi v kr šk o g ospos tv o). Hr v aški iz v or in ohr anja- nje je zik a potrjujejo v najs t ar ejšem ohr anjenem urbarju (1570) tudi nek a t er a oseb- 12 Gl. op. 10. 13 Prim. Adamček 1 980 , 258. O naselitvi Hr v a t o v malo pr ed le t om 1534, gl. Gol ec 2 012, 77. 14 K or opec ni v edel z a Ungnadov o naselit ev Hr v a t ov niti ni na v edel etničneg a ali g eogr af sk eg a iz v or a priseljence v . 65 Boris Golec - Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi na imena – tis t a, ki so jih z apisali v iz virni obliki, npr . P e tric a V uk o vič in Iv an Dijan- k o vič v Sk opic ah, Barič Čarič v Župeči v asi, Mik ula V r ag v K r ški v asi, Stipan Uglašič na Hr as tju, Mik ula Ma t elič t er Juv an (Iv an) in Vide Srbčič na Drnov em in drugi (pag. 328; 333; 395; 403; 417; 421; 424; 429). K ak o dolg o so priseljenci, pr a vno iz enače - ni s podlo žniki s t ar oselci, s v oj je zik in hr v ašk o iden tit e t o obdrž ali, je bilo odvisno od v eč deja vnik o v in močno lok alno pog ojeno. Z a ohr anjanje obojeg a nik ak or niso mogle biti ug odne naslednje ok oliščine: pomešanos t s s t ar oselci, ločenos t od r o- jak o v na Hr v ašk em in tudi od ,Hr v a t o v ‘ v Beli kr ajini t er odsotnos t hr v ašk e duho- v ščine. Na hr v ašk a osebna imena (Iv e, Gr g a, Ma t e idr .) nale timo na K r šk em polju (k ot tudi med Sa v o in Gorjanci) pr ecej pog os t o sicer še sr edi 18. s t ole tja, mnogi priimki pa so se ohr anili do danes (Golec 2012, 76). V č asu , k o j e Ju ri j Dal ma tin v K r šk em al i n jeg o vi b l i ži n i p ri šel n a s v e t, b i b i l a gl e- de na opisano š t e vilčnos t hr v aških priseljence v v kr šk em g osp os tvu najv erje tnej- ša r azlag a z a njeg ov o ,dalma tinsk o‘ por eklo naslednja: ma ti je bila domačink a, bodisi iz mes t a bodisi iz ok olice, oče pa otr ok priseljensk e družine, ki je prišla na K r anjsk o ok oli le t a 1530 s Hr v ašk eg a, pr ejk one iz Lik e ali s K or duna. Z elo v erje tno se je oče v mes tu iz učil nek e obrti in si us tv aril dom – najsi se je k am priž enil ali pa k upil hišo. T ak o bo drž ala Kidriče v a domne v a, da je bil Jurije v oče ž e slo v enizi - r an mes tn i o b rtn i k (Ki d ri č 1926, 116). Ju ri j sam je o d r ašč al v sl o v en sk em o k o l j u i n njeg o v a ma t erinščina je bila kr ški g o v or . M. Or o ž en, ki je r azisk o v ala dialek t alizme v njeg o v em je zik u, ni z aznala k ak šnih č ak a v skih elemen t o v , ampak samo v elik o š t e vilo besed, ki jih danes ne po znamo , ne da bi lahk o odg o v orila, od k od so bile. K ot je z apisala, lahk o samo občudujemo Dalma tino v o ogr omno po zna v anje in ob - vlado v anje besedja (Or o ž en 1977, 98). T emu k až e doda ti, da se je njeg o v o zir na k ajk a v sk o in č ak a v sk o soseščino , k ot je v Bibliji izprič an v R egis tru, v erje tno opir al tudi na najbližjo č ak a v ščino , ki jo je slišal na K r šk em polju. 15 V z v e zi z Dalma tino v o iden tit e t o se pos t a vlja ključno vpr ašanje, z ak aj naš pr e v a- jalec S v e t eg a pisma ni upor abljal oče t o v eg a priimk a ali t ak o k ot T rubar v saj ma t e - rineg a, ampak se je odločil z a ume tni humanis tični k ognomen Dalma tinus – t ak o k ot si je pr ed njim najdenček Mihael iz Lašk eg a, imeno v an T urk, r aje nadel priimek Tiff ernus. Bržk one je imel njeg o v pr a vi priimek nek o ,napak o‘ , bodisi da ni bil ,lep ‘ (npr . V r ag , Uglašič) ali pa g a je bilo t e žk o iz g o v arja ti in z apiso v a ti. Očitno je tudi ho - t el spoš t o v a ti in poudariti iz v or s v ojih pr ednik o v , z a k aj t ak eg a pa je bilo k ot nalašč dalma tinsk o ime – k ot s t ar o an tično in v humanis tičnem s v e tu t emu us tr e zno pr e - po zna vno. Mor da g a je k r abi t ak šneg a priimk a nag o v oril njeg o v učit elj Adam Bo- horič v K r šk em, mor da se je z a priimek Dalma tin odločil šele na Nemšk em po Tif - f erno v em z gledu, pot em k o je bil dele ž en njeg o v e š tipendije. K ak or k oli, k o se Dal- m a tino v o im e le t a 1 56 6 , ob im a tik ulaciji na univ e r z o v T übing e nu, pr v ič poja v i v virih, je Jurij ž e bil Dalma tinus – a ne Dalma t a, k ar je pomenilo Dalma tinc a, t em v eč Dalma tinus s K r anjsk eg a (Georgius Dalmatinus Corniolanus ) (Hermelink 1906, 467). 15 Opo z or iti gr e na aloh t ono č ak a v sk o nar e čje na pobočju Gorjance v , k a t e r e g a r e lik ti so se ohr anili v ne k aj v aseh jug o v zhodno od K os t anje vice in v dv eh v aseh jug o v zhodno od S v . K riž a – P odbočja. Na omenjene č ak a v sk e dr obce je pr vi opo z oril P . K o zler (1853, 1854) in t emu us tr e zno pri K os t anje vici tudi z ačrt al pot ek slo v ensk o-hr v ašk e e tnične meje na šk odo Slo v ence v (Golec 2012, 76). 66 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 Drug o vpr ašanje je, k ak o so priimek v njeg o v em č asu iz g o v arjali. K ot r ečeno , je v ljubljanskih mes tnih in vicedomskih sodnih z apisnikih okr ajšan v Dalma tin, t ak o k ot je na v eden tudi v v seh slo v enskih tiskih. V t eh g a v edno sr eč amo le v r odilnik u in t o žilnik u (Dalmatina), nik oli v im e no v alnik u. 1 6 Dalm a tin je m og oč e br a ti na tr i načine: pr vič, k ot Dálma tin v skladu z današnjo slo v ensk o izr ek o , drugič, k ot Dal - má tin, česar slov ensk a ušesa ne pr enesejo , in tr e tjič k ot Dalma tín, s poudark om na z adnjem zlogu. Iz g o v orja v a Dálma tin je po v z e t a po nemški, analogija s priimki tipa P otrpin, Jak opin, V ogrin ipd. pa g o v ori v prid slo v enski izr eki Dalma tín. T udi pri slo - v enski r azličici njeg ov eg a osebneg a imena, ki je (podobno k ot priimk a) ne po znamo v imeno v alnik u, s tv ar ni t ak o pr epr os t a. V K r šk em je v 16. s t ole tju najti k ar nek aj z apiso v imena Jurij k ot Juri (ZR C S AZU , IS JFR, Las tnoimensk a k art ot ek a, Dalma tin), v endar ni r ečeno , da niso Dalma tina v r esnici klic ali skr ajšano Jur . Ob z apisih nje- g o v eg a imena – Iuria, Iurja in Jurja – sicer a v t oma tično pr edvide v amo iz g o v orja v o drug eg a samoglasnik a [i] – Jurija, pr a v lahk o pa bi bil tudi izpuščen – t or ej: Jurja. K ak or k oli, naš Jur ij Dalma tin je bil v la tinščini Dalma tínus, nag laše no na tr e tje m (t or ej pr edz adnjem) samoglasnik u, v nemščini Dálma tin z naglasom na pr v em zlo- gu, v slo v enščini pa g ot o v o Dalma tín, nemar a sploh Jur Dalma tín in ne Jurij. 3. Dalmatinova sekundarna družina K ot smo videli, ne v emo o Dalma tino vi primarni družini nič določneg a – t ak o niti t eg a, k ak o so se pisali njeg o vi s t ar ši, ki so še živ eli le t a 1571, k o jih je sin, z daj ž e m ag is t e r , le t o dni pr e d dok onč no v r nit v ijo na K r a njsk o obisk a l. V se v é de nje o nje - g o vi družini je namr eč omejeno na č as od le t a 1580 dalje, k o se v ljubljanski pr o- t es t an tski ma tični knjigi z ačnejo poja vlja ti imena njeg o vih otr ok. K er je ohr anjen samo mrliški del ma tice, v odene od z ače tk a le t a 1578 dalje, smo z a poda tk e o kr s tih in mor ebitnih pr ejšnjih smrtih Dalma tino vih otr ok prikr ajšani. Najpr ej mu je umrla hčerkic a K a t arina, pok opana 6. sep t embr a 1580 na pok opališču pri S v . P e tru (AR S, AS 2, šk. 91, f asc. 54/5, sn. 6, ma tična knjig a pr ot es t an tsk e občine v Ljubljani 1578– 1587, f ol. 295v ). Če z dobri dv e le ti, 24. ok t ob r a 1582, je na is t em mes tu sledil pogr eb drug e hčerk e Ane (f ol. 306v), o k a t eri pr a v t ak o ne v emo , k o- lik o je bila s t ar a. Sk or aj g ot o v o je bil od obeh omenjenih hčerk s t ar ejši sin Jane z, ki je umrl 28. maja 1584, s t ar de v e t le t, in se je t or ej r odil le t a 1575. Naslednji dan so g a odnesli k slo v enski t ork o vi pridigi (zur windischen erchtag predig), ki jo je imel pr edik an t Janž Sch w eig er , in od t am k S v . P e tru (f ol. 310v). 17 Pr a v tis t e dni so v Ljub ljani r azpeče v ali pošilj k e S v e t eg a pisma, ki so skriv aj prispele od tisk arja v Witt enber gu (Kidrič 1926, 119), v eselja nad uspehom pa Dalma tinu ni sk alila le smrt sina Jane z a. Samo dobr a dv a t edna z a sinom so namr eč 13. junija nesli sk upaj 16 V slo v enskih tisk anih besedilih iz 16. s t ole tja se njeg o v o ime pr vič poja vi le t a 1574 v T rubarje v em delu Ta celi katehismus v rodilniku Iuria Dalmatina , na t o pa do le t a 1595 v oblik ah: najv ečkr a t Iuria oziroma Iurja Dalmatina, enkrat Jurja Dalmatina (Karščanske lepe molitve , 1584) in nek ajkr a t okr ajšano k ot I. Dalmatina , (ZR C S AZU , IS JFR, Las tnoimensk a k art ot ek a, Dalma tin). 17 29. maja 1584 je bil po gr eg orijansk em k oledarju t or ek, k ar pomeni, da so tudi ljubljanski pr ot es t an ti medt em ž e pr ešli na no vi k oledar , ki je bil v hab sbur ških dednih de ž elah uv eden 7. januarja is t eg a le t a. 67 Boris Golec - Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi k pog r e bu dv e de k lici, hče r k i A dama Bohor ič a in Jur ija Dalma tina; njunih ime n ne p o zn amo (AR S , AS 2, šk. 91, f asc. 54/5, sn . 6, ma tična knji g a p r ot es t an tsk e ob či - ne v Lju bljani 1578–1587, f ol. 310v). Naposled je v mrliški ma tici 16. julija 1587, tik pr ed k oncem vpiso v , z abele ž en še pogr eb Dalma tino v eg a triinpolle tneg a sina Mark a, r ojeneg a nek ak o v z ače tk u le t a 1584, z a k a t er eg a je imel nagr obno pridig o F elicijan T rubar (f ol. 321v). V dobrih de v e tih le tih in pol, k olik or jih pokriv a mrlišk a ma tic a (1578–1587), je t or ej Ju ri j Dal ma tin i z gu b i l p e t otr ok. K ot b omo vi d el i , je imel pol eg t eh v saj še dv e hčer ki, Suz ano in Barbar o , ki ju edini po znamo k ot od - r asli. K olik o otr ok se mu je r od ilo – znanih je sedem ali osem – in k daj se je por o- čil, os t aja ne znank a, čepr a v je iz fr agmen t o v pr episo v iz kr s tne in por očne ma tice mog oče r ek ons truir a ti tudi manjši del kr s t o v in por ok (Ž abot a 2019, 212-248 ). Iz t e h fr ag me n t o v iz v e mo z a tr i k r s tne in tr i por očne obr e de , k i jih je Dalma tin opr a- vil k ot ljubljanski pr edik an t, iz vpiso v v ohr anjeni mrliški ma tici pa iz v emo , da je v le tih 1578–1586 v odil v saj 29 pogr ebnih obr edo v (AR S, AS 2, šk. 91, f asc. 54/5, sn. 6, ma tična knjig a pr ot es t an tsk e občine v Ljubljani 1578–1587, f ol. 282v–317v). V mrlišk o ma tic o so r e tr ogr adno vpisani tudi kr s ti šes tih otr ok Adama Bohorič a z a č as do 1578, pri čemer se Dalma tin poja vi k ot kr šče v alec dv akr a t, le t a 1573 in 1576 (f ol. 280v–282r). K sr eči je v mrliški ma tici pomot oma z abele ž en in na t o pr e - črt an kr s t Dalma tino v e hčerk e Eliz abe t e 3. a v gus t a 1580. V pis r azkriv a ime ž ene o zir oma ma t er e Barbar e, kr šče v alc a Gašperja K umper g erja in imena tr eh botr o v , od k a t er ih s t a bila dv a imenitn a; k ot botri so z apisani: pr edik an t K riš t of Spindler , bar onic a Dor ot eja Auer sper g , ž ena de ž elneg a gla v arja, in v dov a Marje t a Eis v o- g el (f ol. 293v), najbrž mešč ank a. K r ščenk a Eliz abe t a je z elo v erje tno iden tična s tis t o Dalma tino v o hčerkic o br e z imena, ki so jo pok opali 13. junija 1584 – sk upaj s hčerkic o Adama Bohorič a. P oda tk e o Dalm a tino vih otr ocih iz pr ot es t an tsk e ma tične knji g e je po znal ž e F . K idr ič in jih le t a 1926 obja v il v g e slu o Dalma tinu v Slovenskem biografskem leksi- konu, kjer je o ž eni Barbari z apisal, da njen dekliški priimek ni znan (Kidrič 1926, 117). 18 Med drug o s v e t o vno v ojno g a je iden tificir al ljubljanski mes tni arhiv ar Vla- disla v F abjančič – v knjigi ljublj anskih hiš, ki je še v eč k ot pol s t ole tja os t ala ome- jena na nek aj tipk opisnih iz v odov , je z g olj v opombi z apisal, da je bila Barbar a Dalma tin hči mešč ana Blaž a Jaun t alerja in njeg ov e pr v e ž ene (F abjančič 1941– 1943, I. del. s. p., St ari tr g 28). Šir ši ja vnos ti je t a poda t ek pos t al dos t open le t a 1952 v prispe vk u A . S v e tine v Drugem Trubarjevem zborniku (S v e tina 1952, 166), kjer so obja vljeni tudi vsi poda tki o otr ocih iz pr ot es t an tsk e ma tice (170–171). Barbarin iz v or r azkriv a lis tina iz le t a 1582, s k a t er o s t a ljubljanski mešč an Jane z K umper g er k ot v aruh dediče v pok ojneg a Blaž a Jaun t alerja in Barbar a, Jaun t aler - jev a hči iz njegovega prvega zakona z ženo Heleno, zdaj žena magistra Jurija Dalmatina, predikanta kranjskih deželnih stanov, prodala od staršev podedovano hišo na Starem trgu pri lipi. Hiš a je stala med hišama Viljema Heusla in Ma t e v ž a St audacherja, k upil pa jo je mešč an in nemški učit elj Ma tija V ene zianer (AR S, AS 1063, K r onološk a serija, š t. 170 5, 1582 III. 9., Ljubljana). Jaun t alerje v a hiša je del 18 V biblio gr a f sk em g eslu o Bohoriču, obja vljenem eno le t o pr ej, Kidrič ma tičnih poda tk o v o Bohoriče vih otr ocih še nima (Kidrič 1925, 49–52). 68 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 današnje hiše na Gornjem tr gu 1, kjer v da v čnih knjig ah, v odenih od le t a 1600, sr ečujemo učit elja V ene zianerja (F abjančič 1941–1943, I. del. St ari tr g , s. p., Gor - nji tr g 1; Suhadolnik in Anžič 2003, 65). Pri S v e tino vi obja vi o iz v oru Dalma tino v e ž ene Barbar e je pot em tudi os t alo. V endar je na podlagi mes tnih sodnih z apisnik o v z g odbo mog oče v saj nek olik o r az- širiti. Dalma tino v t as t Blaž Jaun t aler bodisi ni bil pr ot es t an t, k ar bi bilo z elo nena- v adno , ali pa je um r l pr e d z ač e tk om le t a 1 5 78 , k o se pr ot e s t an tsk a m r lišk a m a tic a z ačenja – v njej namr eč ni najti nik og ar z njeg o vim priimk om. V nepopolno ohr a- njenih sodnih z apisnikih se njeg o v o ime poja vi š tirikr a t, najpr ej k ot An thaller le t a 1548, k o so g a k ot miz arja spr ejeli med ljubljansk e mešč ane (Z AL , L JU 488, Cod. I, knj. 7, mes tni sejni z apisniki 1548–1549, f ol. 5, 2. 3. 1548). T edaj je t or ej ž e mor al biti por očen in ime ti v mes tu hišno poses t. Ne o pr vi ne o drugi ž eni ni znano nič – r az en imena pr v e ž ene Helene, ki je bila tudi Barbarina ma ti. Barbar a je prišla na s v e t najpo zneje ok oli le t a 1560 – glede na t o , da je le t a 1575 r odila sina Jane z a (umr l 1584, s t ar de v e t le t), k i ni bil nujno najs t ar e jši Dalma tino v otr ok . N asle dnjič sr eč amo ime Blaž a Jaun t alerja (Blase Jauennthaller) šele le t a 1570, k o je k upo v al drug o hišo na St ar em tr gu, v endar z anjo t edaj ni polo žil k upnine, z a t o se pos t opek ni nadaljeval. 19 Z adnjič g a z asledimo živ eg a le t a 1571, k o so g a pr ed mes tnim so- diščem t erjali z a nek dolg (Z AL , L JU 488, Cod. I, knj. 11, mes tni sejni z apisniki 1571, f ol. 138v; 174r). 20 Njeg o v priimek na pr vi pogled k až e na iz v or iz k or ošk e P odjune (J aun t al), č e m ur naspr otuje z apis A n thalle r ob pr v i poja v itv i le t a 1 5 4 8 . N e m ar a je bil t o nje g o v pr v otni pr iime k , k i se je v Ljubljani sč asoma pr e oblik o v al v Jaun t ale r , t ak o k ot ni izklju čeno , da je šlo pr v otno z a Auen t alerja – z a dobesedni pr e v od iz- v or no slo v e nsk e g a pr iimk a, k i bi se lahk o g lasil Log ar ali Lok ar (A ue = lok a, log , T al = dolina). 21 Dalma tino v a družina t or ej ni pr ebiv ala v podedo v ani in pr odani Jaun t alerje vi hiši. Jurij je na ne znan način, najv erje tneje z nak upom, kmalu po prihodu v Lju- bljano in nas t op u službe s t ano v sk eg a pr edik an t a (1572) 22 priš el do las tniš tv a hiše na St ar em tr gu. Z anjo iz v emo iz sklepa v mes tnih sejnih z apisnikih 7. no v embr a 1575, k o je bilo tr eba ods tr aniti sipino , ki jo je pr ed njeg o v o hišo napla vil de ž z R ebri pod ljubljanskim gr adom (Z AL , L JU 488, Cod. I, knj. 12, mes tni sejni z apisni - ki 1575, f ol. 203 v; prim. S v e tina 1952, 165). K ot je ug ot o vil V . F abjančič, je šlo z a 19 Šlo je z a hi šo pok ojneg a Blaž a Z or c a ali Šor c a med Eng elshauserje v o hišo in hišo Fr anc a Honigs t einerja. Jaun t alerju jo je hot el pr oda ti z as t opnik las tnik a Fr anc a Fr ank o vič a, ki pa ni hot e l nadalje v a ti pos t opk a, dokler ne bi dobil denarja (Z AL , L JU 488, Cod. I, knj. 10, mes tni sejni z apisniki 1570, f ol. 84v , 17. 3. 1570). Glede na t o , da so En g elshauserji v saj od le t a 1543 in še globok o v 17. s t ole tje imeli hišo na današnjem St ar em tr gu 26, ni pa znano , k a t er a je bil a Honigs t einerje v a, je šlo pri Z or če vi/Šo r če vi hiši bodisi z a hišo š t. 24 bodi si š t. 28 (Suhadolnik, Anžič 2003, 162–164). Slednja je bila po zneje v r ok ah Jurija Dalma tina. 20 P o smrti se njeg o v o ime poja vi v sodnih z apisnikih še le t a 1588, k o s t a v aruha njeg o vih otr ok Andr ej Alek sandrin in Jane z K umper g er v neki z ade vi nas t opila pr oti Ma tiji V ene zianerju (Z AL , L JU 488, Cod. I, knj. 13, mes tni sejni z apisniki 1587–1588, f ol. 128v), ki g a po znamo k ot k upc a Jaun t alerje v e hiše. 21 T a k i pr e v odi pr iim k o v v 1 6 . s t ole t ju in pr e j niso bili r e dk i. P r im . T r uba r je v e g a sor odnik a Luk e ž a K linc a , k i je v Ljubljani pos t al Z w eckl (Cv ek elj) (Golec 2010a, 6–22). 22 Dalma tin je bil or dinir an malo pr ed 14. junijem 1572 v Stuttg artu in je nas t opil službo pr edik an t a v Ljubljani tik pr ed 11. julijem is t eg a le t a; po s v oji gla vni službi je v es č as os t al ljubljanski pr edik an t v službi kr anjskih de ž elnih s t ano v (Kidrič 1926, 116). 69 Boris Golec - Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi hišo na današnjem St ar em tr gu 28, ki je če trt s t ole tja po zneje v pr vi mes tni da v č- ni knjigi iz le t a 1600 na v edena k ot las t dediče v Jurija Dalma tina (F abjančič 1941– 1943, I. del. St ari tr g , s. p., St ari tr g 28; Suhadolnik in Anžič 2003, 165). Sk or aj g o- t o v o je pr a v t o hišo le t a 1570 k upo v al in naz adnje tudi k upil Dalma tino v po znejši t as t Blaž Jaun t aler , saj je s t ala zr a v en Eng elshauserje v e hiše, ki se v pos t opk u k u- popr odaje omenja k ot sosednja (Z AL , L JU 488, knj. 10, mes tni sejni z apisniki 1570, f ol. 84v , 17. 3. 1570). P ot em t ak em je Dalma tinu hišo prinesla v z ak on ž ena – če ne celotne k upnine, pa v saj zna t en del. Če po v z amemo: magis t er Jurij Dalma tin, de ž elnos t ano v ski pr edik an t v Ljublja - ni, se je o ž enil z domačink o Barbar o Jaun t aler najpo zneje le t a 1574, saj je nasle - dnje le t o dobil pr v eg a znaneg a otr ok a. T udi pridobit e v hiše je mor ala so vpada ti z ž enitvijo. K er so sodni z apisniki z a obdobje 1572–74 iz gubljeni, sicer ne v emo , k daj je prišla v Dalma tinov e r ok e in k ak o. Dalma tinovi so v t ej hiši živ eli v sesk o zi do Jurije v e smrti le t a 1589 – in na t o še dobr eg a če trt s t ole tja. Jurij Dalma tin je bil sicer pog os t o odsot en, najdlje v le tih 1583–84, k o se je z a- r adi pripr a v na tisk Biblije mud il v Witt enber gu (Kidrič 1926, 116), a tudi po zneje. N e k aj manj k ot z adnja š tiri le t a s v oje g a življe nja je od 1. no v e mbr a 1585 upr a vljal ž upnijo Šk ocjan pri T urjak u, ki so jo pr ot es t an ti odt egnili k a t olič anom s pomočjo njeneg a pa tr ona bar ona K riš t of a Auer sper g a s T urjak a. Dalma tin se na s v ojo ž u- pnijo sicer ni pr eselil, ampak je imel t am vik arja Andr eja Sa vinc a. Njeg o v e ob v e- znos ti v Ljubljani so se s t em nek olik o zmanjšale, ž upnijo pa je obisk o v al le obč a- sno , k o so ž uplja ni njeg o v o na v z očnos t prič ak o v ali. T ak o je njeg o v o biv anje v Šk o- Slika 3: Hiša Jurija Dalmatina na ljubljanskem Starem trgu 28 (foto: B. Golec, avgust 2020). 70 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 cjanu izprič ano z a 6. a v gus t 1589 (Samec 2008, 173–179), k ar je sploh z adnji po - da t ek o Dalma tinu k ot živ em. P r e m inil je še is ti m e se c , 3 1 . a v g us t a 1 5 8 9 in bil na sle dnje g a dne pok opan na mes tnem pok opališču pri s v . P e tru. Benedik t Pir ot er , ki je imel z anj pogr ebno pri- dig o v špit alski cerkvi, sr edišču kr anjsk e pr ot es t an tsk e Cerkv e, je z apisal, da je bil pok ojnik pr edik an t kr anjskih de ž elnih s t ano v in ž upnik v Šk ocjanu pri T urjak u, umrl pa je ok oli pold ne v a. Pridig ar je izbr al s t ar o z a v e zni ods t a v ek pr er ok a Iz aije, ki g o- v ori o umir anju mladih z v es tih mo ž, ki bi lahk o Bogu in Cerkvi še dolg o služili. V pis o smrti je pr a v oč asno pr episal in g a le t a 1825 obja vil slo vnič ar Fr anc Me t elk o , s čime r je da tum Dalma tino v e smr ti r e šil po z abe (1825, XX–XXI). Ohr anje ni de l mr - lišk e ma tice se namr e č dane s k onč a dobri dv e le ti pr e j. Ok oliščin in v zr ok a smrti Jurija Dalma tina ne po znamo. Lahk o da je pr eminil nenadom a, saj je bil dobr e tri t edne pr ej še v s v oji ž upniji. P oslo vil se je, k o mu je bilo le 42 ali 43 le t, in z apus til ž eno z v saj dv ema otr ok oma. Dolg o ni bilo o Dalma tino vi v do vi in mor ebitnih pr e živ elih otr ocih znano nič. Ki- drič je v biogr af sk em g eslu o Dalma tinu na v edel, da je v dov a Barbar a 26. julija 1590 še živ ela v Ljubljani in da je naslednje le t o ,menda ‘ še imela njeg ov o hišo na St ar em tr gu (1926, 117), Slodnjak pa je v s v oji maniri r ok ohitr sk o sklenil: »V si otr oci so mu pomrli ž e v ne žni dobi.« (Slodnjak 1977, 76) R esnic a je drug ačna in jo je v s v oji tip- k opisni knjigi ljubljanskih hiš nak az al ž e F abjančič, ki je v mes tnih sejnih z apisnikih z a le t o 1615 našel dv e Dalma tino vi odr asli hčerki – Suz ano in Barbar o (F abjančič 1941–1943, I. del. St ari tr g , s. p., St ari tr g 28). Pr vi Kidriče v poda t ek o v do vi iz vir a iz njene sk upne pr ošnje z v do v o pr edik an t a Gašperja K umper g erja. V do vi s t a ž e pr ed č asom pr osili, naj jima odobrijo pr ejemanje mo ž e v e plače v saj še pol le t a po njeg o vi smrti, (superin t enden t) K riš t of Spindler pa je na t o 26. julija 1590 pisal Ju- riju bar onu Khislu in s t ano v skim po v erjenik om, da bi bilo t o r es kr šč ansk o in spo- dobno. 2 3 Dr ug i poda t e k , k i se nanaša na hišo , bi se lahk o opir al na v pis por ok e v pr ot es t an tsk o ma tično knjig o , danes znan z g olj iz pr episa. 24. f ebruarja 1591 je pr edik an t Mark o K umpr eh t v hiši Barbar e Dalma tin (im haus fraven Barbara Dal- matinin wittib) por očil mladopor očenc a z Rak o vnik a (Ž abot a 2019, 241). Z a v do v o je pot em z a dolg o č asa iz ginila v sak a sled, k ar bi zlahk a v odilo k domne vi, da je kmalu umrla. 24 T oda Barbar a Dalma tin je ob mo ž e vi smrti š t ela kv ečjemu š tiridese t le t, r aje bliž e tridese t emu le tu, in imela vsaj dv e majhni nepr eskrbljeni hčerki – z a t o ne pr eseneč a, da je med le t oma 1591 in 1595 pr ed olt ar s t opila še drugič. K do je bil njen drugi mo ž, r azkriv ajo sodni pr ot ok oli vicedomsk eg a sodišč a v Ljubljani, pr ed k a t erim je Gr eg or Me tz names t o ž ene Barbar e 25. no v embr a 1595 t o žil Adama Bohorič a in nje g o v o ž e no z a dolg 85 g oldinarje v . T olik šno v sot o naj bi z ak onc a dolg o v ala Barbarinemu pr v emu sopr ogu Juriju Dalm a tinu z a tisk Biblije, a se je izk az alo , da je bil dolg ž e por a vnan (AR S, AS 1, šk. 374, vicedomski sodni 23 ZR C S AZU , ISLL V , Z apuščina Fr ance t a Kidrič a, šk. 21/2, s v e ž enj gr adiv a o Bohorič u in Dalma tinu, pr epis W alt erja Šmida, dok umen t 26. 7. 1590 v arhivu kr anjskih de ž elnih s t ano v , f asc. 54/2; danes ni v e vi - denci (AR S, AS 2, šk. 88). 24 T ak o p r a vi o njej M. Dolg an, 2014, 61 . 71 Boris Golec - Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi pr ot ok oli 1591–1596, f ol. 712, 25. 11. 1595). Barbar o Dalma tin je t or ej od pr v e polo vice de v e t dese tih le t 16. s t ole tja tr eba isk a ti v virih k ot Barbar o Me tz; z a z daj ne v emo o njej ničesar drug eg a. V ljubljanskih mes tnih sodnih pr ot ok olih o zir oma sejnih z apisnikih se do le t a 1612 poja vlja samo ime njeneg a sopr og a Gr eg orja. Pr ed por ok o , še z a Dalma tino v eg a življenja, je v le tih 1587 in 1588 izprič an k ot višji nakladninski pr ejemnik in pr otipisar na K r anjsk em, na t o le t a 1591 in 1601 k ot oskrbnik pri Vilje mu pl. Lambe r gu (v Mengšu), pot em pa še v ečkr a t, zlas ti k er je pr ecej k upče v al s hišami. 25 Njeg o v eg a priimk a ni ne v mrlišk em delu pr ot es t an tsk e ma tice (1578–1587) ne v r ek ons truir anih fr agmen tih njeneg a por očneg a in kr s tne- g a dela t er nadalje v anja mrliških vpiso v (AR S, AS 2, šk. 91, f asc. 54/5, sn. 6, ma tič- na knjig a pr ot es t an tsk e občine v Ljubljani 1578–1587; Ž abot a 2019, 212–251). T ak o ne v emo , ali je bil pr ed por ok o z v do v o Dalma tino v o ž e k daj por očen. K daj po le tu 1595 se je s t eg a s v e t a poslovila Barbar a Dalma tin, r ojena Jaun t aler in vno vič por očena Me tz, os t aja ne znank a. T udi če je Me tz do k onc a os t al v njeni hiši, ni nujno , da g a je ž ena pr e živ ela. Dalma tino v a hiša na ljubljansk em St ar em tr gu je bila v mes tnih da v čnih knjig ah do let a 1615 v odena k ot hiša dedičev Jurija Dalma tina, od 1616 do 1628 pa dedičev Jane z a Aša (Asch). V njej so poleg las tnik o v pr ebiv ali (in plače v ali del da vk a) r azlič- ni najemniki, najpr ej dok t or medicine Jo ž e f Gandin (1604–1606) (F abjančič 1941– 1943, I. del. Stari trg, s. p., St ari tr g 28; Suhadolnik, Anžič 2003, 165). E den od njih se je let a 1615 z Dalma tinovima hčerk ama sprl, t ak o da iz sodneg a z apisnik a iz v emo , k do so bili ti skrivnos tni Dalma tinovi dediči o zir oma dedinji. Ranocelnik Lenart Han- fling je Dalma tinovi hčerki (die Dalmatinischen töchter) t o žil, k er da s t a njeg ov emu pok ojnemu pr e dhodnik u Ma t e v ž u Fr ie drichu sobo oddajali v naje m z a drug ačno najemnino (zinsweis ausgelassen) in k er noče t a plač a ti 220 g oldinarje v (po vr ačila). Mes tni s v e t je Dalma tino vima hčerk ama Suz ani in Barbari nalo žil, naj Han flingu v enem mesecu sobo izpr aznit a ali pa mu v enak em r ok u izr očit a denar sk upaj z obr es tmi. (Z AL , L JU 488, Cod. I, knj. 23, mes tni sejni z apisniki 1615, f ol. 202v–203r , 5. 11. 1615) K er t eg a nis t a s t orili, je r anocelnik po dobr em mesecu z a ur esničit e v nalo ž eneg a pr ed sodiščem izposlo v al 14-dne vni r ok (f ol. 244, 14. 12. 1615). Ses tri bi v t em č asu mor ali 220 g oldinarje v vrniti Friedricho vim sir ot am, nad k a t erimi je Han fling pr e v z el v aruš tv o , k ar iz v emo iz sodnih z apisnik o v t ak oj z a t em, 8. januarja 1616. Mo ž ene od ses t er , Ambr o ž Cuk ulin (Zuggelin), sicer iz delo v alec sabelj (Sä- belschmidt), je v imenu s v oje neimeno v ane ž ene in njene ses tr e k ot Dalma tino vih dedinj pr osil z a podaljšanje r ok a do mihelo v eg a (tj. do 29. sep t embr a) is t eg a le t a (knj. 24, mes tni sejni z apisniki 1616, f ol. 9r , 8. 1. 1616). Dolg je bil na t o por a vnan v manj k ot pol le t a, saj je Han fling ž e 30. junija pr osil mes tni s v e t, naj mu izr oči 234 25 Z adnjič se omenja k ot živ 20. julija 1612, njeg o v a k upopr odajna pog odba iz le t a 1599 pa še v z apisnikih 13. mar c a 1615 (Z AL , L JU 488, Cod. I, knj. 16, mes tni sejni z apisniki 1599, f ol. 29, 29v , 31 in 64; knj. 18, mes tni sejni z apisniki 1601–2, f ol. 71v in 89; knj. 19, mes tni sejni z apisniki 1605– 6, f ol. 111v , 113, 123v , 124 in 133 v; knj. 22, mes tni sejni z apisniki 1612, f ol. 111–111v; knj. 23, mes tni sejni z apisniki 1615, f ol. 47–47v). – Viljem pl. Lamber g je imel po M. Smole med le t oma 1590 in 1606 meng eški St ari gr ad, v z ače tk u 17. s t ole tja pa tudi Češenik, Jablje in Črnelo (Smole 1982, 635). P o J . B. Wittingu je bil t ais ti Jane z Viljem pr vič por očen z Ano pl. Auer sper g in drugič s Sabino pl. Auer sper g t er 18. f ebruarja 1597 po v z - dignjen v bar ona (Witting 1895, 181). 72 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 g oldinarje v , ki so jih Dalma tino vi dediči ž e deponir ali (f ol. 134v , 30. 6. 1616). Izpla- čilo tudi posr edno prič a, z ak aj se je hiša is t eg a le t a znašla v r ok ah no v eg a las tnik a. Dalma tino vi hčerki Barbar a in Suz ana s t a dolg očitno lahk o por a vnali le iz k upnine z anjo. Glede na t o , da se njuna ma ti, ki je bila (po mo žu) pr a v t ak o dedinja, ne ome- nja v eč, je mor ala biti le t a 1615 ž e pok ojna. Ena od obeh hčer a je t or ej najp o zneje le t a 1615 pos t ala ž ena Ambr o ž a Cuk uli - na, s t an drug e – samsk a ali por očena – pa iz mes tnih sodnih z apisnik ov ni r az viden. Dejansk o s t a bil i por očeni obe, v endar s t a vpisa njunih por ok v najs t ar ejši por oč- ni ma tici ljubljansk e s t olne ž upnije dv oumna, z a t o iz njiju br e z r e f e r e nčnih poda t - k ov , k ak o je bilo ses tr ama ime, hčerk Jurija Dalma tina ne bi mogli z g ot ov os tjo ide n tificir a ti. P r iime k pr v e je na v e de n k ot Dalmata, pr i dr ug i pa k ot Tholmatinin – v ž enski obliki s k ončnic o -in. Pr v a se je 25. sep t embr a 1611 omo žila Suz ana, ki je bila v erje tno tudi s t ar ejša, r ojena okvirno ok oli le t a 1580. V por očni ma tici je o značena k ot Susana filia Ge- orgii Dalmatae . Njen sopr og je bil Jane z Leg a t, por očni priči pa ne v es tin očim Gr e - g or Me tz in Danijel Schmiz er (NŠ AL , Ž A Ljubljana–S v . Nik olaj, Ma tične knjig e, P 16 05–16 32, pag . 48 ). Le g a t je ne dv om no ide n tiče n s Hansom Le g a t om, k r ojače m iz Radovljice, ki so mu pol le t a po zneje – 30. mar c a 1612 – podelili mešč ansk e pr a vice (Z AL , L JU 488, Cod. I, knj. 23, mes tni sejni z apisniki 1612, f ol. 46v). Iz me - s tnih da v čnih knjig ni r az vidno , da bi imel v Ljubljani las tno hišo (prim. F abjančič 1941–1943). P o v sem sodeč je mešč ans tv o pridobil na podla gi ž enine dediščine, polo vice Dalma tino v e hiše na St ar em tr gu. V sodnih z apisniki h in drugih mes tnih e videnc ah se njeg o v o ime odtlej ne poja vlja (Z AL , L JU 488, imensk a k art ot ek a k Cod. I in XIII, Dalma tin), pač pa r azkriv ajo na v z očnos t z ak once v Jane z a in Suz ane L eg a t v L ju b l jan i kr s tn e ma tičn e kn ji g e. Med l e t oma 1613 i n 1618 so se L eg a t oma r odile tr i hče r k e : Ludo v ik a, k r šče na 31. maja 1613 , A na, k i so jo ne sli h k r s tu 11. junija 1616, in Marija, kr ščena 25. a v gus t a 1618. Pr vi in tr e tji hčerki je bil bot er Mel h i o r F o r es t, d ru gi i n tr e tji b o tr a S ofi ja P eserl , p r vi o b F o r es tu b o tr a L u d o vi k a St apule, po k a t eri je kr ščenk a dobila ime, in drugi ob botri P eserlo vi Jane z Ossi. (NŠ AL , Ž A Ljubljana–S v . Nik olaj, Ma tične knjig e, R 1607–1614, pag. 405; R 1614– 1621, pag. 82; 190) Glede na por ok o z a ses tr o in na v edbo v sodnih z apisnikih z a Suz aninim imenom je bi la Barbar a mlajša ses tr a, r ojena v z ače tk u ali sr edi osemdese tih le t 16. s t ole- tja. Z ž e znanim Ambr o ž em Cuk ulinom (Ambrosius Zuklin) je s t opila pr ed olt ar dobri dv e le ti po Suz ani – 29. januarja 1614 –, ob vpisu v por očno ma tic o pa so v si d ru gi p o d a tki i z o s t al i . Ni n e o če t o v eg a i men a n e v es t e n e i men p ri č n e česa d ru - g eg a, ampak le pr az en pr os t or z a dopolnit e v vpisa (P 1605–1632, pag. 66). Z ak on- cema Cuk ulin (Zukherli, Zukerli) s t a se v naslednjih dv eh le tih r odila dv a otr ok a. Hčerki E vi, kr ščeni 7. aprila 161 5, s t a bila botr a Jane z Aš (Asch), čig ar dediči so od le t a 1616 imeli Dalma tino v o hišo , in Sofija P eserl (Pesserlin), sinu Jane z u pa 3. ju - nija 1616 Ma tija Štrukl in Marje t a Appl (R 1614–1621, pag. 23; 81). O k on f esionalni pripadnos ti obeh z ak onskih par o v ni dv oma. K ot pri mnogih drugih mladopo r očencih je pri z ak oncih Leg a t na v edeno , da s t a pr ed por ok o po - 73 Boris Golec - Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi no vno opr a vila spo v ed (P 1605 –1632, pag. 48). Izključeno je tudi, da bi se z ak on - sk a par a Leg a t in Cuk ulin por očila v eč le t pr ej in bi bili njuni mor ebitni s t ar ejši otr oci kr ščeni skriv aj po pr ot es t an tsk em obr edu. Pr a v t ak o ne Cuk ulin, o k a t er em pr ed por ok o z Barbar o Dalma tin ne v emo ničesar , 26 ne Rado vlji č an in kr ojač Leg a t jeseni 1615 s s v ojima ž enama nis t a na v edena na se znamu tis tih maloš t e vilnih Lju- bljanč ano v , ki so jih z ar adi v ztr ajanja v pr ot es t an tski v eri klic ali pr ed pr otir e f orma- cijsk o k omisijo (Dimitz, 1867, 120). Hčerki Jurija Dalma tina se t or ej z ar adi v er e iz hab sbur ških dednih de ž el nis t a iz selili, ampak s t a se sk upaj z v elik o v ečino pr ot e - s t an t o v uklonili pr otir e f ormaciji in se pok a t olič anili. O n ad al jn ji u so d i Dal ma tin o vi h p o t o mce v z a z d aj n e v emo sk o r aj n i č. Hči Bar - bar a Cuk ulin je umrla kmalu po r ojs tvu drug eg a otr ok a, po kr s tu sina Jane z a 3. junija 1616 in v saj nek aj t edno v pr ed Cuk ulino v o vno vično por ok o 16. aprila 1617, k o je z a ž eno v z el nek o K a t arino Sk alin (NŠ AL , Ž A Ljubljana–S v . Nik olaj, Ma tične kn j i g e, P 1605–1632, p ag. 86) , ki mu j e n a t o med l e t o ma 1619 i n 1628 r o d i l a še tri otroke. 27 Mrlišk e ma tične knjig e iz t eg a č asa ni (v se do 1635), z a t o ne v emo , k daj na t ank o je Barbar a z apus tila t a s v e t in ali s t a v z g odnjih le tih umrla tudi oba otr ok a. Dalma tino vi mlajši pr e živ eli hčerki je bilo ob smrti manj k ot 40 le t. Glede na t o , da po le tu 1635 v mrliških ma tic ah ni niti njene ses tr e Suz ane Leg a t in ne članov ses trine družine (M 1635–1657, M 1658–1735), lahk o sklepamo , da so ž e pr ed t em vsi pomrli ali, k ar je bolj v erje tno , Ljubljano z apus tili, pot em k o s t a Dal- ma tinovi hčerki hišo mor ali pr oda ti. T udi por ok mor da ov dov eleg a Jane z a Leg a t a t er Le g a t o vih in Cuk ulino vih otr ok ni z asle diti (P 1605–1632, P 1632–1651), Ambr o ž Cuk ulin pa je še le t a 1635 izprič an k ot mešč an in iz delo v alec sabelj (Z AL , L JU 488, Cod. I, knj. 25, mes tni sejni z apisniki, 1635, f ol. 281v , 351v in 352r , 21. 7. 1635). Me - ščans tv o je lahk o dobil pot em, k o je let a 1622 prišel do hišne poses ti na St ar em tr gu, danes Gornji tr g 24 (F abjančič 1941–1943, I. del. Stari trg, s. p., Florijansk a ulic a 24; Suhadolnik in Anžič 2003, 90), mor da pa so mu t ak o k ot Leg a tu mešč ansk e pr a vice na r ačun priž enjene polovice Dalma tinov e hiše podelili ž e pr ej, a se iz t eg a č asa me - s tni sejni in sodni z apisniki niso ohr anili. 28 P o da v čnih knjig ah je med le t oma 1616 in 1618 še živ el v Dalma tinovi, t edaj ž e Aše vi hiši (F abjančič, 1941–1943, I. del. Sta- ri trg, s. p., St ar i tr g 28). U mr l je 5. mar c a 1641 in je v mr lišk i ma tici o znače n k ot 60-le tni sabljar ski mojs t er o zir oma k o v ač sabelj (framcarum magister) (NŠ AL , Ž A Ljubljana–S v . Nik olaj, Ma tične knjig e, M 1635–1657, pag. 53), k ar pomeni, da se je r odil ok oli let a 1581. V da v čnih knjig ah so mu od let a 1641 sledili poimensk o neime - nov ani Cuk ulinovi dediči, na t o pa od le t a 1641 dediči Luk a Zauna (F abjančič 1941– 1943, I. del. Stari trg, s. p., Florijansk a ulic a 24; Suhadolnik, Anžič 2003, 90). O mor ebitnem nadaljnjem pot oms tvu Jurija Dalma tina t or ej z a z daj ni por očil. Njeg o v r od bi se nadalje v al, če je imel otr ok e k do od njeg o vih pe tih vnuk o v z ime- 26 V ohr anjenem mrlišk em delu ljubljansk e pr ot es t an tsk e ma tice 1578–1596 ni nobeneg a Cuk ulina, enak o do le t a 1615 tudi ne v kr s tnih ma tic ah s t olne ž upnije, ki se z ačenjajo z le t om 1588 (Ind R 1588–1621). 27 11. a v gus t a 1619 je bil kr ščen Mihael (Zhukel), 31. mar c a 1626 Marija (Zukulin ) in 18. sep t embr a 1628 Ur šula (Zukulin ); kr s tni botri so bili drugi k ot v Cuk ulino v em pr ejšnjem z ak onu (NŠ AL , Ž A Ljubljana–S v . Nik olaj, Ma tične knjig e, R 1614–1621, pag. 236; R 1626–1631, pag. 11 in 69). 28 Ohr anj eni so z apisni ki z a le t a 1615, 1 616 in 1633–36. 74 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 ni Ludovik a, Ana in Marija Leg a t t er E v a in Jane z Cuk ulin. K až e, da so Leg a t ov a dekle t a pomrla ali pa so se sk upaj s s t ar ši odselila, medt em k o je v do v ec Cuk ulin os t al v Ljubljani, najsi s t a g a njeg o v a otr ok a pr e živ ela ali ne. K ar z ade v a priimek Dalma tin, je ug asnil le t a 1614 s por ok o mlajše hčerk e Barbar e, in t o po manj k ak or dv eh g ener acijah – saj g a Jurij ni nosil od r ojs tv a, ampak šele od šolskih ali še v er - je tneje š tudijskih le t dalje. Kratice ARS – Arhiv R epublik e Slo v enije. NŠAL – Nadšk ofijski arhiv Ljubljana. StLA – St eiermärkisches Landesar chiv , Gr az. ZAL – Zg odo vinski arhiv Ljubljana. ZRC SAZU, ISLLV – Znans tv enor azisk o v alni cen t er Slo v ensk e ak ademije znanos ti in ume tnos ti, Inš titut z a slo v ensk o lit er a tur o in lit er arne v ede . ZRC SAZU, ISJFR – Znans tv enor azisk o v alni cen t er S AZU , Inš titut z a slo v enski je zik. Fr ana Ramo v ša, Sek cija z a z g odo vino slo v ensk eg a je zik a. Reference Arhivski viri ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk . 81, 37 4. –, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, šk . 8 8 , 9 1 . –, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk . 1 7 4. –, AS 501, Krojaški ceh v Krškem, šk . 1 . –, AS 1063, Zbirka listin, Kronološka serija, št . 1 70 5. –, AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kran- jsko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historičnega društva za Kranjsko, šk . 8 . NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Matične knjige, I n d R 1 5 8 8 – 1 621, R 1 6 07 – 1 6 1 4, R 1 6 1 4 – 1 621, P 1 6 0 5 – 1 6 32, P 1 6 32– 1 6 5 1, M 1 6 35 – 1 6 5 7 , M 1 6 5 8 –17 3 5 . StLA, Landrecht, K 242. ZAL, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Cod . I , k nj . 7 , 10, 11 – 1 3, 1 6 , 2 3, 2 5. –, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, Cod XVII, šk. 4 2 9 . –, LJU 488, Mesto Ljubljana, rokopisne knjige, imenska kartoteka k Cod . I i n X I I I . Druga neobjavljena vira ZRC SAZU, ISLLV, Zapuščina Franceta Kidriča, šk . 21. ZRC SAZU, ISJFR, Lastnoimenska kartoteka. Druge reference Acta Croatica. 2020 . O p a nj o l . A c t a C r o a ti c a . htt ps : / / a c t a c r o a ti c a. c o m / h r / s u r n a m e/ % C 5 % A 0 p a nj o l / (p r i d o b l j e n o 5. 8 . 2020 ) . Adamček, Josip . 1 9 8 0 . Agrarni odnosi u Hrvatskoj od sredine 15. do kraja 17. stoljeća . Z a g r e b : J u go s l av e n s k a a k a d e m i j a zn a n o s ti i u mj e t n o s ti. Andritsch, Johann. 1 97 7 . Die Matrikeln der Univer- sität Graz. Z v . 1, 1586–1630 . G r a d e c: A k a d e m i - sch e Druck - u . – – – . 1 9 8 0 . Die Matrikeln der Universität Graz. Zv. 2, 1630–1662 . G r a d e c: A k a d e m i s c h e D r u c k - u . Bezlaj, France, ur. 1 97 4 . Začasni slovar slovenskih priimkov . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a a k a d e m i j a zn a - n o s ti i n u m e t n o s ti. Budak, Neven. 20 07 . Hrvatska i Slavonija u rano- me novom vijeku. Z a g r e b : B a r b a t . Dimitz, August . 1 8 6 7 . U r k u n d e n zu r G e s c h i c h t e d e r Re f o r m a ti o n i n K r a i n a u s d e n J a h r e n 1 5 4 0 b i s 1 6 3 4 . Mittheilungen des historischen Vere- ins für Krain 2 2: 81 – 11 9. Dolgan, Marjan. 201 4 . Literarni atlas Ljubljane: zgode in nezgode 94 književnikov v Ljubljani. L j u b l j a n a : Z a l o ž b a Z RC . Dugački, Vlatka, in Krešimir Regan, ur . 201 8 . Hrvatski povijesni atlas . Z a g r e b : L e k s i ko g r a f s k i z av o d M i r o s l av K r l e ž a . 75 Boris Golec - Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi Fabjančič, Vladislav . 1 9 4 1 – 1 9 4 3 . Knjiga ljubljan- skih hiš in njih prebivalcev . Z v . 1 . – 6 . L ju b ljana : [s . n .] . – – – . 20 0 3 . Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269–1820 . Z v . 2. L j u b l j a n a : Z go d o v i n - ski arhiv. Gall, Franz, in Marta Szaivert . 1 975. Die Matrikel der Universität Wien. Z v . 5. 1659/60–1688/89. D u n aj : H e r m a n n B ö h l a u s N a c h f o l ge r V e r l a g . Gall, Franz, in Willy Szaivert . 1 97 1 . Die Matrikel der Universität Wien. Z v . 3. 1518/II–1579/I. D u n aj : H e r m a n n B ö h l a u s N a c h f o l ge r V e r l a g . Golec, Boris. 20 0 9 . Kd o i n o d ko d j e b i l p r av z a p r av Pr i m o ž T r u b a r ?: T r u b a r j e v n o v i ‚ r o j s t n i l i s t ‘ i n p o p r av l j e n a ‚ o s e b n a izk azn i c a ‘ . V : S a š o J e r š e , u r. : Vera in hotenja: Študije o Primožu Trubarju in njegovem času , 45 – 6 4 . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a ma ti c a . – – –. 2010 . Ko m aj zn a n o i n š e n e zn a n o v p l i v n o m e š č a n s ko s o r o d s t v o Pr i m o ž a T r u b a r j a . Časopis za zgodovino in narodopisje 8 1, N V 4 6 , š t . 2 / 3 :5 – 3 3 . – – –. 2010 . T r u b a r j e v r o d i n p r i i m e k n a S l o v e n - s ke m : p o s l e d e h ‚ iz g i n u l e g a ‘ r o d u i n r o d b i n s ke - g a i m e n a o č e t a p r v e s l o v e n s ke k nj i ge. Kronika 5 8 , š t . 2 :3 4 7 – 3 8 2. – – – . 201 2. Nedokončana kroatizacija delov vzho- dne Slovenije med 16. in 19. stoletjem: po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji . L j u b l j a n a : Z a l o ž b a Z RC S A Z U . – – –. 2 0 18 . T e r e z i j ansk e r e fo r m e : gi b al o sp r e - m e m b o b č u t k a p r i p a d n o s ti i n p o v e z a n o s ti t e r i d e n ti t e t v s l o v e n s ke m p r o s t o r u . V : M i h a Pr e i n f a l k i n B o r i s G o l e c , u r . Marija Terezija – med razsvetljenskimi reformami in zgodovin- skim spominom , 1 9 5 – 21 6 . L j u b l j a n a : Z RC S A Z U . ---- 202 2. M a nj o s ve t lj e n e p l a ti ži v lj e nj a A d a ma B o h o r i č a ( o k . 1 52 4 - 16 01 / 2 ). V : J e s e n š e k M a r ko, ur. Novi pogledi na Adama Bohoriča , 1 8 – 6 4 . L ju b lj a na : Z RC S A Z U . Grobovi Žale. 2020 . D a l m a ti n . G r o b o v i Ž a l e. h tt p s : / / gr o b ov i. z al e . s i / H o m e / S e ar c h ? Nam e s = d alm a ti n & O nl y F am u s = F al s e & Y e ar O f B i r t h = & Y e a r O f D ea d = (p r i d o b l j e n o 5. 8 . 2020). Hermelink, Heinrich. 1 9 0 6 . Die Matrikeln der Universität Tübingen. Z v . 1, 1472–1600 . St u tt - g a r t: W . Ko h l h a m m e r . Hrvatska Enciklopedija. 2020 . A n t o n D a l m a ti n . Hr v at sk a e n c i k l o p e di j a . h tt p s : / / w w w . e n c i k l o - p e di j a .hr / n atuk n i c a . a sp x ? i d = 3 1 4 8 ( p r i d o b l j e n o 5. 8 . 2020). Kidrič, France. 1 92 5. B o h o r i č A d a m . V : Slovenski biografski leksikon . Z v . 1 : Abraham–Erberg, 49 – 5 2. L j u b l j a n a : Z a d r u ž n a go s p o d a r s k a b a n - ka. – – – . 1 92 6 . D a l m a ti n J u r i j . V : Slovenski biografski leksikon . Z v . 1 : Abraham–Lužar , 11 6 – 1 2 4 . L j ub l j an a : Z a dr u ž n a g o sp o d ar sk a b ank a . Koropec, Jože. 1 97 7 . K r š ko v o b d o b j u v e l i k i h s l o v e n s k i h k m e č k i h v s t aj . V : S m r e k a r 1 97 7 , 4 5 – 59. – – –. 19 8 8 . Slovenski del Št ajer ske v davč nem sezna - mu glav arine let a 1527 . Časopis za zgodovino in narodopisje 59, N V 24, š t. 2:216 – 27 7 . Kos, Janko, in Ksenija Dolinar, ur. 1 9 8 2. Slovenska književnost . L j ub l j an a : C ank ar j ev a z al o ž b a . Marušič, Branko. 1 985 . Primorski čas pretekli: Prispevki za zgodovino Primorske . Ko p e r : Z a l o ž - b a L i p a . Metelko, Franz Seraph. 1 8 2 5. Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien. Nach dem Lehrgebäude der böhm: Sprache des Hrn. Abbé Dobrowsky . L j u b l j a n a : L e o p o l d E ge r . Mlinarič, Jože. 1 97 7 . K r š ko i n nj e go v a go s p o š č i n a v s r e d nj e m v e k u . V : S m r e k a r 1 97 7 , 2 5 – 4 4 . Orožen, Martina. 1 97 7 . D i a l e k t a l izm i v j e zi k u J u r i j a D a l m a ti n a . V : S m r e k a r 1 97 7 , 87 – 9 8 . Rajhman, Jože. 1 9 8 2. T r u b a r ( T r u b e r ), F e l i c i j a n . V : Slovenski biografski leksikon . Z v . 2 3, Trubar–Vo- daine , 20 5 – 20 6 . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a a k a d e m i - j a zn a n o s ti i n u m e t n o s ti. – – – . 1 9 8 6 . Pisma Primoža Trubarja . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a a k a d e m i j a zn a n o s ti i n u m e t n o s ti. – – – . 1 9 97 . Pisma slovenskih protestantov. L ju b lj a - n a : Z n a n s t v e n o r azi s ko v a l n i c e n t e r S A Z U . Rupel, Mirko . 1 9 5 4 . Nove najdbe naših protestan- tik 16. stoletja. L j ub l j an a : S l ov e nsk a ak a d e m i j a zn a n o s ti i n u m e t n o s ti. Rupel, Mirko, ur. 1 9 6 6 . Slovenski protestantski pisci . L j u b l j a n a : D r ž av n a z a l o ž b a S l o v e n i j e. Sakrausky, Oskar, ur. 1 9 8 9 . Primus Truber: Deut- sche Vorreden zum slowenischen und kroati- schen Reformationswerk . W i e n : Ev a n ge l i s c h e r P r es s e v er b a n d. Samec, Drago . 20 0 8 . J u r i j D a l m a ti n – žu p n i k v Š ko c j a n u . V : J o že f M a r o l t , u r . Kraji in ljudje v Trubarjevi fari: Zbornik ob 500 letnici rojstva Primoža Trubarja , 1 7 3 – 1 7 9 . Š ko c j a n : Ku l t u r n o d r u š t v o. Simoniti, Primož. 1 97 9 . Humanizem na Sloven- skem in slovenski humanisti do srede 16. stole- tja . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a m a ti c a . Slodnjak, Anton. 1 97 7 . J u r i j D a l m a ti n ( o k r o g 1 5 4 6 – 1 5 8 9 ). V : S m r e k a r 1 97 7 , 7 1 – 8 6 . Smole, Majda. 1 9 8 2. Graščine na nekdanjem Kranjskem . L j u b l j a n a : D r ž av n a z a l o ž b a S l o v e n i - je. Smrekar, Lado, ur. 1 97 7 . Krško skozi čas 1477– 1977: Zbornik ob 500-letnici mesta . K r š ko : S k up š č i n a o b č i n e . 76 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 Suhadolnik, Jože, in Sonja Anžič . 20 0 3 . Stari trg, Gornji trg in Levstikov trg: Arhitekturni in zgo- dovinski oris mestnih predelov in objektov, lastniki hiš ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana . L j u b l j a n a : Z go d o v i n s k i a r h i v . Svetina, Anton. 1 9 5 2. Pr o t e s t a n tize m v L j u b l j a n i : K ul tur n o z g o d ov i nsk e sli k e . V : M i r k o R up e l , ur . Drugi Trubarjev zbornik: Ob štiristoletnici slo- venske knjige , 1 6 1 – 1 7 4 . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a ma ti c a . Umek, Ema. 1 9 9 9 . Pr o m e t p o S av i i n m i t n i n a v K r š ke m ( 1 5 6 9 – 1 5 7 4 ). V : D a r j a M i h e l i č , u r . Gestrinov zbornik , 2 6 3 – 2 70 . L j u b l j a n a : Z a l o ž b a Z RC S A Z U . Wikipedia. 2020 . Pr e v o d i Sv e t e g a p i s m a . W i k i p e - dia . h tt p s : / / sl . w i k i p e dia . o r g / w i k i / S l ov e nsk i _ p r e v o d i _ Sv e t e g a _ p i s m a (p r i d o b l j e n o 2. 8 . 2020 ) . Witting, Johann Baptist . 1 8 9 5. B e i t r ä ge zu r G e - nealogie des krainischen Adels. Jahrbuch der K. K. Heraldischen Gesellschaft »Adler«: Neue Folge 5 :16 2 – 26 4 . Žabota, Barbara. 201 9 . Pr o t e s t a n ti ze m v L j u b l j a n i o d z a č e t ko v v d v aj s e ti h l e ti h 1 6 . s t o l e tj a d o ko n c a d v aj s e ti h l e t 1 7 . s t o l e tj a . D o k t o r s k a d i s e r t a c i j a . F i l ozo f s k a f a k u l t e t a , U n i v e r z a v L ju b l jani.