85 TRSTNI STRNAD Emberiza schoeniclus V SLOVENI J l THE REED BLJ[H lf~G Emberiza schoeniclus IN S LOVEN IA Dare Šere UDK 598.81(497.12) "E.schoeniclus" Izvestje ornitološkega obsenratorija v Ljubljani 1926 - 1933 iz leta 1934 objavlja seznam ptičev, katerih gnezditev še ni zanesljivo ugotovljena, je pa dannevna (Ponebšek & Ponebšek 1934) : trstni strnad Emberiza schoeniclus, poljska vrana · Corvus frugilegus,veliki srakoper Lanius excubitor , modra taščica I.uscinia svecica c yanecula, planinski hudournik Apus melba, mali skovik Glaucidinum passerinum, sokol selec Falco peregrinus , rjavi lunj Circus aeruginosus, ponočni vran Nycticorax nycticorax, krehlja Anas 9recca. če sedaj, skoraj po petdesetih letih pregledamo ta seznam, ugotovimo, da lahko ne- kaj vrst ptičev zdaj še ostane na seznamu. Trstnega strnada gno črtali iz tega seznama šele v pravkar minulem letu . Že samo ime trstni strnad nam pove, da se najraje zadržuje v trstju, kjer tudi gnezdi. Cb ten pa ne smemo prezreti a•,eh dej- stev: - da je trstni strnad na prel etu spanladi malo opazen in rraloštevilen. Prelet po- teka v glavnem v rresecu marcu. Znani so ujeti prirrerki iz Stožic v mesecu aprilu kakor tudi primerek sarrca iz Bobovka, ki je bil opazovan 5.5.1977, čeprav trstni strnad tam ne gnezdi (I.C-.eister J 980). - pravo nasprotje pa predstavlja jesenski prelet, ko je trstni strnad zelo pogost pJVscxl in ne samo v trstju. Zanimiv je pregled prvih trstnih strnadov na preletu v Stožicah pri Ljubljani, kjer trstni strnad ne gnezdi. 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 30.9 3.10 25.9 6.10 26.9 19.9 8.10 6.10 tabela 1: jesensko pojavljanje trstne ga st·rnada v Ljubljani: datumi prvih opažanj table 1 : autumn phenology (passage) of the Reed Bunting in Ljubljana Iz tabele je razvidno, da je najbolj zgcxlen podatek iz leta 1978 (19.9) in najbolj kasen iz leta 1979 (8.10). Vsi ti prvi ujeti trstni strnadi so bile prvoletne sa- mice. Prva podatka iz gnezditvenega obdobja trstnega strnada v Sloveniji sta iz leta 1974. V ornitološki zbirki ornitološkega kU$tcxliata PMS je oorasel prirrerek trst- nega strnada iz Dojic na Cerkniškem jezeru, datiran s 15.5.1974 (Gregori 1977). Na menjenern kraju se je drugo leto zadrževal drug pojoč samec, vendar gnezdo ni bilo najdeno. Ravno tako zanimiv je primerek mladiča trstnega strnada, ki sen ga ujel 9.8.1974 v močvirju pri Vrhniki. fv'I.J.adiči so zanimivi zaradi 1::-.aJVe perja, razliku- jejo se namreč cx1 cxlraslih prirrerkov in šele po delni letni golitvi so si Fovserr: enaki z odraslimi. V tem že preletnan času se razlikuje jo samo po obliki rerni.h peres (Svensson 1975) .'Ib pcmeni, da se da po barvi mladiča z gotovostjo ugotoviti., ali gre za mladiča, ki se je zvalil v bližini in se pred jesensko selitvijo še Pi golil. Ravno takšen prirrerek sen ujel 1.8.1978 v trstju med Škofljico in Igm1 in sedaj je ta primerek kot dokazni primer v ornitološki zbirki PMS. · Zanimivi sta dve lokalni najdbi iz Škofljice-Ig in ena iz Bobovka, ker ima V!:::aka svoj p::rren (glej _tabelo 2). tlb št.obročka spol datum obročkanja kraj obročkovalec datum najdbe N° of rinc_r sex date of ringing place ringer date of recovery Ljubljana 14.3.1977 Škofljica-Ig O.Šere TX 120 ({' 12.8.1977 " " ---- Ljubljana 8.10.1975 Škofljica-Ig D.šere 71.262 ci" 12. 8.1977 II II 28. 8.1977 II II 14. 9.1977 II II -·-------- Ljubljana 30. 3.1979 Bobovek I.Geister M 3520 ~ l. 5 .1979 II " ------ tabela 2: lokalne najdbe, pomembne za poznavanje feonologije trstnega strnada v Slovm1iji tabl(' 2 : local recoveries which are important for the phenalogy of the Reed Bunting in Slovenia Iz prve najdbe je rroč razbrati, da j e anenjeni primerek že v sredini marca zasedel svoje gnezdišče. Najdba je zanimiva tudi zato, ker se na tem p:)dročju ustavijo tudi drugi osebki trstnega strnada, pa vendar ne gnezdijo, ker so še zmeraj na pre- letu. Drug-a najdba je zanimiva, ker je anenjeni prirrerek obročkan v času preleta, in šele kasnejše najdbe tega trstnega strnada so pokazale, da gre za gnezdilca tega po- dročja. Ker v večletnen olxlobju ni bilo najdbe iz kasnejših mesecev menim, da kas- neje ujeti primerki iz arenjenega področja niso stalnice. 'lfr:-etja najdba pa je zanimiva predvsem zategadelj, ker je bil anenjeni primerek ro- novno ujet čez mesec dni, čeprav tam trstni strnad ne gnezdi. '1b i:x:rneni, da primer- ki, op:iženi ali ujeti v mesecu aprilu ali maju, niso tudi zanesljivo gnezdilci v tistem področju, amp:ik se selitev v severnejša gnezditvena področja včasih zavleče tudi v maj. Skoraj vsi rrirrerki trstnih strnadov v poletnem času so bili merjeni (dolžina pe- ruti), kakor tudi preletni jesenski primerki. V povprečju je bila ug-otovljena pri naših primerkih krajša perut. Preparirani prirrerek trstnega strnada s p:)dročja Cerkniškega jezera kakor tudi prirrerek. z Ljubljanskega barja spada k rodvrsti Emberiza sclioenicl us intermedia. Pcrlvrsta intermedia ima oolj koničast in nizek kljun za razliko od bolj okroglega in visokega pri tipični podvrsti schoeniclus. Zato bi bilo v bodoče zanimivo spremljati obliko in velikost kljuna v preletnem in prezirnovalna,, obdobju. Cglejmo si še rezultate lova in obročkanja sodelavcev ornitološkega kustodiata PMS. Najdbe trstnega strnada so se -i:ojavile šele, ko se je pričel lov z mrežami (glej tabeli 3 in 4 i l' sL~.ko 1) . V obdobju cxi leta 1975 do 1980 sem natančno pregledoval trstičje med Škofljico in Igan, vendar nisem nikoli usrel najti gnezda. Manj se,, delal tudi na trst~ščih v okolici Grosupljega, kjer sem ujel tako odrasle prirrerke kakor tudi mladiče. Najbližje gnezdu sem bil 28.5.1977 med Škofljico in Igan, ko sta starša hranila mladiče , vendar sem pri oolj pxirobnem pr egledu ug-otovil, da so bili mladiči že speljani. Vsako leto sta gnezdila dva para trstnih strnadov, leta 1979 pa je_pel še tretji samec , pri katerem pa nisen opazil samice (gnezditvena rezerva?). Leta 1980 je bilo stanje trstnega strnada rred Škofljico in Igan po datumih takšno: 12.6.80 Prvi par hrani mladiče na trstju. Videl sem- tri mladiče, ki so že bili srosobni leteti med trstjem. Pri drugem paru je bila samica pri kraju z izdelavo gnezda. Gnezdo je bilo skrito rred redkim trstjem in drugim - 87 - št.obročka N° of ring spol sex datum obročkanja kraj obročkovalec razdalja l. Ljubljana 24.882 2. Ljubljana 51.634 3. Ljubljana -71. 975 4. Ljubljana 76.580 5. Ljubljana S 9.829 6 Ljubljana S 2.549 7. Ljubljana sx 764 8. Ljubljana S 9.475 9 . Ljubljana H 3.732 10 . Ljubljana E 9.707 ? ? datun najdbe date of ringing date of recovery 4.11.1973 24.12.1974 31.12.1974 17.10.1975 23.10.1975 4.11.1975 2.11.1975 8. 12.1976 17.10 .1976 11.12.1976 24.10.1976 13.11.1976 27. 10.1976 14.11.1976 30 .10 .1976 l. 1.1977 l. 1.1977 13.11 .1977 9.10.1977 17. 5.1978 11. 7 .1978 16. 8 .1978 pl ace ripger Zalog/Lj. J.Mastnak Zoppola-PN-IT.ALIJA Zalog/Lj. J.Gračner Magliano/Fo/IT.ALIJA Škofljica-Ig/Lj. D.šere Feret di Gonars/UD/ITALIJA Zalog/Lj. J.Gračner S .Guisepe di Canaccio/Fe/ ITALIJA Draganer/Lj. R.čamernik Fontaniva/ Padova ITALIJA Zalog/Lj. J .Gračner Spadarolo-Rimini/fo/ITALIJA ·stožice/Lj. D. šere Mezzolara-Budrio/Bo/ITALIJA Ig/Lj. B.Magajna Tuoro sul Trasimeno/PG/ITALIJA Brod/Lj. B.Slabanja campotto-Argenta/fe/IT.ALIJA Grmez/Lj . J Litanyšl-Svitavy Češkoslovaška B.t-'.agajna tabela 3 : najdbe trstnega strnada,obročkanega v Sloveniji table 3 : recover ics of the Reed Bunt in_g ring~d in Slovenja št.obročka spol N° of ring sex l. Radolfzell Germania d" CL 31.234 2 . Praga ? M 695.864 3. Praga Z 540 . 063 datum obročkanja datun najdbe date of ringing date of recovery 13.10.1977 13.10.1978 ? 8.11.1977 ~ 19. 3. 1978 kraj place Illmitz-AVSTRIJA Škofljica-Ig/Lj . ? ČSR I.avrica/Lj . ? ČSR Savlje/Lj . najditelj f inder O.Šere J .Dolinše.k M.&Jgataj distance 220 km 290 km 100 km 230 km 210 km 270 km 300 km 390 km 260 km 430 krr. razdalja distance 250 km Opcrnbi: Podatki št . 2 in 3 so nepopolni, ker do sedaj Ornitološki kustodiat Priro- doslovnega muzeja Slovenije še ni dobil podatkov o daturnu j_n kraju obročkanja na Češkoslovaškem . Vse najdbe trstnili strnadov je za nadaljnjo obdelavo posredoval Ivo Božič , kustos Ornitološkega kustodiata Prirodoslovnega muzeja Slovenije . tabela 4: najdbe trstnega strnada v Sloveniji, obročkanega na Češkoslovaškem in v Avstriji .- tabl e 4 : recove ries in Slovenia of the Red Bunting ringed in Czechoslovakia and Austria 88 -, ____ , I I . -"}._/-- \ J\ ,,,,, - 1 ' H I ~ 1 '-~ _,,.- -'- -~ ..., --.,---- .,, ' ' r' ,,_rJ 3 -- ' \ / ·, ...... ,,, - 1 i~, e LJUBLJANA '~ .... .1.....--/ ' • 1 \ ' --l '- 1 ., "\ 4 r . ( ' ' J ' " ' ; ... ;. ~ 5 • 9 4 • • 7 / • ..... ~ 8 • / '\'lJ e == kraj obročkanja (Ljubl jana) r l ace of ringin~: (LjuLl~_ana) • = kraj najdbe (št. 1-9) place of recovery (N° l·-9) ' Zaporedne št evilke ustrezajo za!X)rednim številkam v tabeli 3 Consecutive figures corresrond to those in the list of recoveries slika 1 : najdbe v Slove niji obročkanih trstnih strnadov v Italiji figure 1 : r ecov e ri e s in Ita ly of the Reed Bunting ring~d in Slove n i a 20 . gnezditveni biotop t _rstnega strnada na Ljubljanskem barju (D.Šere) 2 0 . breeding biotop of the Re ed Bunting in the Ljubljana marshes (D . Š e r e ) 89 21. l eglo trstne ga strnada (D •. Šer e) 21. cl utch o f t he Reed Bun t ing (V.Še r e) rastlinj em. Zgra j eno j e bilo na rastlinski pcdlagi približno 20 an oo. ta l (i;x:x:1obno kot pri bičji trstr1ici). 25 . 6.80 V gnezdu so bila tri ja j ca, samica pa j e zl et e l a iz gnezda in se delala kot da je roš},odovana . 4. 7 . 80 V gne zdu j e bil sarro en mladič, star približno 8 dni. Takšno nizko gnez- di t veno uspešnost si j e rnc:goče razložiti s tem, da j e š lo v tem primeru ver j etno za nadanestni zarcd . V i stern gnezdi tvenai: biotopu gnezdi jo rred drugimi tudi te l e vrste ptičev : močvirska trstnica Acroc t•phalus pal ust r is - gnezdi redno in številno bičja trstnica Ac roct!phal us schoenob aenus - gnezdi oo. leta 1977 r akar l\c roc ,']'h,, J us arundinac t0us - gne zdi občasno bršk.inka Cisti cola junci.dis - gnezdila leta 1978 vrbj a listnica Fhyllosc opus collyb i ta - redno gnezdi 1 par črnoglavka S ylvi A a tri capilla - gnezdi redno s iva [."€ni ca Syl via commr..mis - gnezdi ·redno vrtna F<:mi ca ::)yl via bor i n - gnezdi redno repaljščica Saxi col a rube tra - gne zdi redno in številno drevesna cipa Anthus trivi alis - gnezdi redno ze l enec Cardu i::1l is chlor i s - gnezdi redno repni.k Acanthis cannabinn - gne zdi redno rdeči kalin Car podac us <:?rythri nus - gnezdi oo. l eta 1978 Iz vsebine t ega prispevka je razvidno, da je trstni strnad v Sloveniji redek in l e l oka lno razširjen gnezdilec (Cerkniško jezero, Ljubljansko barje in okolica Grosu1-"'l ja ) ,ka r gr e pripisati specifičnosti biotopa , v katerem trstni strnad gnezdi, kakor tudi vse večji cx:Jroženosti močvirij in trstišč. 90 SUM'1'1ARY The paper reports about the fi rst confirmed nesting of the Reed Bunting in Slove- nia . In 198() a nest wi th egqs and young birds 1-,as f ound , whe r eas singing male- bird.s , feeding par en ts and leaving- nest young bir d were watched in previous years . The date of the-• r eturn of the Reed Bunting into the ne st area (March 14 ) as well as the date on wh.ich the last migrat'.ing bird was observed (May 5) r equire special attcntion concernincoveri cs are· described and thirteen remote ones are mentioned . LITERATURA Geister, I. (1980) : Pri spe ve k k poznavanju ornitofavne ' Bobovka (manuskript) Gregori , J . ( 1977) : Trstni strnad , Ember iza schoeniclus ( J, . ) v času gnezde nja ob CerkniškPm jezeru (Slovenija) . Larus 29- 30 , 354 . Zagreb Hartert , E: Di e Vogel der palaarktischen Fauna , I , I I , III (IV . Steinbacher ) , Berlin 1910- 1938 Matve j e v , S . (1976) : Pregled faun e ptica Balkanskog po] uostrva I: Piciformes et Passeri formes EIINU, Posebno i z_danj c- 491 Beograd Ponebšck , J . in B. Ponebšek (1934) : Gne zdil c i Slovenije . I . izvestj e Orni tološkega observa t orija v Ljubljani ( 1926 -1 933) Svensson , L . (1 975 ) : Identifica tion Guide to European Passeriformes , Naturhistoriska Riksmuseet , Stockholm Dare šere, Cl.i n.s.~ova ploščad 12 , 61 000 Ljubljana SKR IVNOSTf'it. FOTOJRAF I JA 5 : ML\LA UHARICA Asi o o tu s MYSTERY PHOTffiRP.PH 5: LONG EARED Ot/L Asio otus Ptici i z prejšnje s likovne uganke sta mladiča male uharice Asio otus . Razen v zimski fX)lovi ci l e ta , ko jo sem ter tja srečamo tudi J;(Xlnevi , jo imamo zaradi nje- nega izrazjto nočnega življenja l e n1alokdaj priložnost opazovati . Gnezdi v gozdu, visoko na smreki , hrano pa išče pretežno na polju, tako da predstavljata njen življenjski prostor dva , dop)lnjujoča se biotopa , ki ju s skupnim imenan imenujemo monotop. S čern se hrani lahko pr eberete v prisrevku B.I