NOVI TEDNIK Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ST.20 - LETO XLVII - CELJE, 20. 5. '93 CENA 1 1 O SIT Glavni in odfm^rni urednik NT Branico Stomejcič Mi znamo po jakobinsko Milan Kučan na večeni nezamolčanih misli. Trna tedna na strani 8. IZ VSEBINE: Vroča tema Za obstal grunts gte. Stan 7. Portret NekompUctanlsvetDaitlBZivšIa. Stini2D,21. Naložl)e Kovinotehna bo gradila bolnišnico, Sban 5. Vaterpolo Odslovlllprvomoštvo,Str3n 17. Sadovnjakzaoliiiovo Konusova upravna zgradba Že v rokah banke, vroča tema na strani 7. V Sloveniji cena sejmom raste ' Strang. Tudi sestre imajo giavo Poklic za svinjski želodec In angelsko srce na strani 20. Sirena zatuli, ■ ■ ■■ I Vll^ ljudje zbezijo Svojevrstna vojna zaradi kamnoloma v Zidanem mostu. Reportaža na straneh 20,21. 2 UVODNIK Mrtvorojena skupnost Vleč kot leto je minilo, kar so se slovenski sejmarji nazadnje poskušali povezati v enotno Sejemsko skupnost, ki bi - predvidoma v okviru Gospodarske zbornice Slove- nije - skrbela za usklajevanje in načrtovanje sejmov v državi. Poskušali, saj jim po rezultatih sodeč, dlje od poskusov sploh ni uspelo priti... Pravzaprav je imela Sejemska skupnost v ustanavljanju le tri, a še kako pomembne naloge. Sprejeti nekakšen kodeks sejmarjev, uskladiti programe sejemskih priredi- tev med posameznimi organizatorji in za leto vnaprej določiti časovne termine posameznih sejmov. Ničesar od tega v Sloveniji še vedno nimamo. Imamo pa - vsaj novinarji-polna ušesa besed o tem, kako je Slovenija premajhna, da bi se posamezni sejmi podvajali. Verjetno je podobno tudi pri posameznih sejmarjih, ki pa, žal, prepogosto preko svojega plota niti ne poskušajo pogle- dati. Skoraj nerazumljiva je namreč ihta, s katero se v posameznih sejemskih hišah lotevajo organizacije vedno novih - a vdru^ slovenskih sejemskih m^tih že uveljav- ljenih in preizkušenih - sejmov. Ce bi lahko kot površni poznavalci slovenskih sejem- skih prireditev vendarle vsaj malo sodili, seje zadnje čase še najbolj umiril koncept Gorenjskega in Celjskega sejma. »Kot gobe po dežju,« pravijo zlobneži, »pa rastejo novi sejmi v Ljubljani in Mariboru. Vzemimo za primer samo celjski sejem Vse za otroka in ljubljanska vsakoletna Učila - podvajanje je več kot očitno. Večinski del stroke govori v prid celjskemu, pri tem pa se v Celju pridušajo, kako sejem, ki je zrasel v mestu ob Savinji, izgublja vse tiste novotarije, ki so zrasle na domačem zelniku. No, letos je pokroviteljstvo nad sejmom prevzelo Ministrstvo za šolstvo in šport in celjski organizatorji si prav od tega precej obetajo. Če bo (je) država vsaj malce razvezala svojo mošnjo in poskrbela za strokovni del spremljajočih prireditev, bo najbrž pri žegnanju podobnih sejmov bolj previdna. Morda res, a vprašanje je, če naj resnično posamezna ministrstva bdijo nad rastočim programom istovrstnih sejmov. Gotovo bi bila to bolj naloga Sejemske skupnosti, ki pa je ostala nekje tam, kjer je ves čas tudi bila - v usta- navljanju. Če bi se namreč sejmarji povezali in sprejeli enotna pravila obnašanja - potem bi se jih morali tudi držati. To pa bi, po prvih predvidevanjih, pomenilo vsaj dvoje. Nekoliko več strokovnega dela, idej ter manj zlahka prisluženega cvenka v posameznih sejemskih hišah ter na drugi strani zadovoljnejše razstavljalce in obiskovalce. Da o tem, kako bi se lahko posamezni specializirani sejmi uveljavili tudi zunaj slovenskih meja (ne pa, da se »celj- ski« sejem ne more niti v Ljubljani) sploh ne razmišljamo. IVANA STAMEJČIČ Teharska komisila na robu sklepčnosti v četrtem letošnjem posku- su je Janezu Lampretu, pred- sedniku Teharske komisije, ki deluje v okviru celjske skupš- čine, le uspelo pripeljati raz- pravo o Spremembah in do- polnitvah programa priprave prostorskih izvedbenih aktov za območje na in ob Parku spomina Teharje do konca. I^ihodnjo sredo pa bodo o gradivu razpravljali tudi člani celjskega IS. Po slabi uri čakanja je na- mreč 9-članska komisija po- stala sklepčna in člani so spre- jeli sklepe, da se dokimienti v zvezi z urejanjem Parka spo- mina Teharje v skupščinskih klopeh sprejemajo po hitrem postopku, vsa gradiva, ki so v veliki meri vezana tudi na ekološko problematiko, pa naj obravnava tudi skupščinska komisija za varstvo okolja, ki jo vodi Stanislav Pimat. Pred- sednik Teharske komisije Ja- nez Lampret je namreč ugo- tavljal, da so se doslej v komi- siji bolj kot s pripravami na urejanje parka ukvarjali z ekološkimi vprašanji. Svetovalec za urbanizem celjske občine Tomaž M. Jeglič je ob tem poudarjal, da je po- trebno s pripravami pohiteti, saj je v občini že dosežen nače- len dogovor, da stroške pri- prave potrebne dokumentacije za projekt krijejo iz občinske- ga proraoma, po izdaji loka- cijskega dovoljenja pa bo de- nar za izvedbo projekta pri- spevala država. Vse za uredi- tev Parka spomina - na javnem natečaju izbran idejni projekt in denar - je torej pripravljeno, zdaj naj bi svoje rekli še člani Teharske komisije, IS in kas- neje občinski poslanci. Že zdaj pa je za zadnjo nedeljo v juliju (ob dnevu sv. Ane) dogovorjen datum letošnje spominske slo- vesnosti pri grobiščih na Te- harjah. I. STAMEJČIC Torkova seja Teharske komisi- je je bila v prostorih Cinkarne Celje, predstavniki vodstva pa so ob tej priložnosti predstavi- li uresničevanje dolgoročnega razvojnega programa podjetja in goste popeljali skozi del proizvodnje ter na odlagališče v Bukovžlak. Predstavitev knjige Ribičiča v Osrednji knjižnici v Celju bo v sredo, 26. maja ob 18. uri srečanje z dr. Cirilom Ribičičem, avtorjem knjige Rad sem jih imel. Knjiga je zasnovana v obliki dnevniških zapiskov iz pred- volilnega časa lanskega leta. Obsega devetdeset dni predvolil- nega obdobja in je zanimiva dnevnopolitična kronika. Pogovor z avtorjem bo vodil dr. Matjaž Kmecl. Ce je vojna, je vojna za vse CeUskI IS potrdil preillog občinskega proračuna, kmalu o nlem še poslanci Poslanci celjske občinske skupščine so na zadnjem zase- danju soglasno sprejeli osnu- tek letošnjega proračuna, ki je težak nekaj več kot 2,8 mili- jarde tolarjev. Člani IS so tako minulo sredo že razpravljali o proračunskem predlogu, ki je po vsebini in višini prora- čunske porabe enak osnutku, v strokovnih službah pa so pripravili tudi vse odgovore in pojasnila na poslanska vpra- šanja zadnjega skupščinskega zasedanja. Sprva je kazalo, da bodo člani IS sprejeli proračimski predlog povsem brez razprave, a tik pred glasovanjem se je oglasii sekretar za družbene dejavnosti Željko Cigler, ki je znova protestiral zaradi moč- no okrnjenih proračunskih po- stavk družbenih dejavnosti. Kljub zahtevam in utemelje- vanju večjih finančnih potreb za nemoteno delovanje druž- benih dejavnosti, je namreč ostalo tudi v predlogu občin- skega proračima za to področ- je odmerjenih le slabih 960 mi- lijonov tolarjev. Minulo sredo smo tako še enkrat lahko slišali, da bodo v IS strnili vse moči za zago- tavljanje nemotenega delova- nja vseh uveljavljenih progra- mov v družbenih dejavnostih, takoj po sprejetju občinskega proračima pa se bo treba lotiti tudi racionalizacije in more- bitnih reorganizacij na tem področju. Danica Doberšek, v celjskem IS zadolžena za fi- nance, je ponovila večino ar- gumentov, ki so narekovali omejevanje letošnje proračun- ske porabe v občini, zahteve družbenih dejavnosti po več- jem finančnem odmerku pa je zavrnila, češ: »Če je vojna, je vojna za vse.« Tako lahko že v kratkem pričakujemo, da bodo v sekre- tariatu za družbene dejavnosti IS predlagali, naj se izreče do programa varčevalnih ukre- pov, ki jih pripravljajo za po- samezne dejavnosti. Pri tem gre opozoriti na dejstvo, da je ponekod še nekaj rezerve - ozi- roma bi je bilo, če bi država znala zaračunavati »storitve« družbenih dejavnosti vsem ti- stim, ki jih zmorejo. I. STAMEJČIČ Poietle v knežlem mestu! CeUskI turistični dnevi 1993 Celjski turistični dnevi so že tradicionalna, vendar premalo uveljavljena prireditev. Tudi Dan d^vnosti bomo letos praznovali že tretjič. Ob začet- ku poletja je namreč to prva velika zabavno družabna pri- reditev v celjski regiji in spada med tri največje take priredi- tve na tem območju. Organizatorja letošnjih celj- skih tvuističnih dnevov, ki bo- do potekali pod sloganom Po- letje v Celju-Knežjem mestu, sta Skupščine občine Celje in Turistično društvo Celje. Celj- ski turistični dnevi 1993 se bo- do začeli v četrtek 17. junija s spektakulamo predstavo Slovenskega ljudskega gleda- lišča Celje Herman Celjski na Starem gradu in se zaključili v petek, 25. junija z Dnevom odprtega Radia Celje na Tom- šičevem trgu in z nekaterimi drugimi večjimi prireditvami. Vmes pa bo vse dni ulični se- jem in vsak dan se bodo razvr- stile razne kulturno zabavne prireditve za vsak okus, vključno z živo glasbo za ples in razvedrilo. V goste bo po- vabljeno tudi nekaj najbolj popularnih zabavno glasbenih ansamblov. Vrhunec Celjskih tvuističnih dnevov bo proslava na predvečer Dneva državno- sti v četrtek, 24. junija s pri- ložnostno proslavo in veliko ljudsko veselico. Organizatorja Celjskih turi- stičnih dnevov 1993 vabita to- rej vsa podjetja in obrtnike ter gostince, da na uličnem sejmu razstavijo in predstavijo svojo ponudbo po privlačnih cenah. Z velikim pričakovanjem pa organizatorja še posebej vabi- ta k sodelovanju poklicne in amaterske kulturne skupine, poklicna in amaterska gleda- lišča, muzeje in galerije, kul- turno prosvetna ter druga dru- štva, šole in vrtce ter druge marljive sotrudnike v celjski kulturi. Vsi, ki želijo sodelovati na Celjskih turističnih dnevih, naj pošljejo ponudbe Celjski turistični zvezi Celje, Tomši- čev trg 7, do ponedeljka, 31. maja 1993, kjer bodo preje- li tudi vse potrebne informaci- je, za katere se lahko obračajo tudi po telefonu številka 29- 180. POLETJE V GEUU - KNEŽJEM MESTU! C^'ski turisti&ii dnevi 1993, od 17. do 25. junija POKROVITEU NT&RG Naslednje zasedanje konec mala v mozirski občini še ni toč» no znano, kdaj bodo sklicali nadaljevanje prekinjene seje občinske skupščine. O novem datiunu naj bi se predsedstvo SO odločalo ta teden, predvi- doma pa bo naslednji sklic skupščine zadnje dni maja. Na tem zasedanju naj bi politične stranke izrekle konstruktivno nezaupnico predsedniku IS Alfredu Božiču, poslanci pa naj bi izvolili novega izvršnika ter župana mozirske občine. Za zasedanje ter za volitve je potrebna dvotretjinska večina v vseh treh zborih mozirske skupščine. Hkrati pa v pred- sedstvu SO Mozirje poudarja- jo, da poslance čaka veliko nujnega dela, ki bi ga bilo po- trebno čimprej postoriti. Za sprejem teh sklepov zadostuje običajna sklepčnost poslancev v skupščini. US KOMENTIRAMO Škoda besed Konjiška občinska skupšči- na, sklicana za v ponedeljek, 17. maja, je bila (že spet) nes- klepčna. Na začetku je manj- kal do sklepčnosti samo en po- slanec v zboru združenega de- la. V času, ko so po telefonu uspeli zagotoviti njegovo pri- sotnost, sta dva druga odšla domov in z zasedanjem ni bilo nič. Nič, ker je bil za nadaljeva- nje seje samo zbor krajevnih skupnosti, družbeno politični zbor pa je bil proti. Menda za- to, ker se je bal, da bi se spet ujel v kakšno zanko. Zaupanje v pošteno dobronamemost de- la skupščine (in drugih orga- nov v občini) je že zdavnaj skopnela. Župan bo v kratkem spet sklical vse tri zbore, da vendarle poskusijo dokončati oktobrsko prekinjeno sejo, pa nesklepčno decembersko, pa sprejeti za zadnjo sejo pri- pravljen proračun, pa... Hudo veliko dela čaka poslance, a očitno si preštevilni s tem ne belijo glave. Celo spet ponovljena ideja, da je skupščino, takšna kot je, treba razpustiti, brez sklepč- nosti ni uresničljiva. Seveda pa tudi ni uresničljivo izreka- nje nezaupnic, pa komur.koli že. To pa je bil tisti kamen, na katerem se je skupščina že davno spotaknila. Morda je na to temo res že škoda vsake be- sede, a če se človek malo ozre po nekoč cvetoči občini, v ka- teri se danes potaplja barka za barko, mu vsaj vseeno ne more biti. Saj so problemi tudi dru- god, a večinoma jih vsaj po- skušajo reševati. Ko gre za ob- stoj ali ne podjetij, delovnih mest, za ceste, za danes in ju- tri, stopijo skupaj in nekaj do- sežejo. Konjičani pa nič. Vso svojo energijo in sposobnosti izrabljajo za medsebojna obračunavanja, za metanje polen pod noge. Režejo in re- žejo in ne spregledajo, da so prišli že do veje, na kateri se- dijo. Pa saj je škoda besed. MILENA B. POKLIČ Danilo Kovačič molčal LJUBLJANA, 17. maja (Delo) - Direktor Hita d.o.o. Nova Grorica Danilo Kova- čič je le delno izpolnil ob- ljubo, ki jo je pred kratkim dal na televiziji, da bo rade volje nastopil pred posebno parlamentarno preiskoval- no komisijo. Vabilu na sejo s^ je sicer odzval, vendar obdan z advokatoma An- drejem Stanovnikom in Stojanom Zdolškom, ki sta mu svetovala, naj ne odgo- varja na vprašanja - vsaj dotlej ne, dokler predsed- nik državnega zbora Her- man Rigelnik ne odloči o njvmi zahtevi po izločitvi Marjana Poljšaka, Iva Hvalice in Marjana Podob- nika. Pospešitev sodelovanja s Hrvaško MOKRICE, 17. maja (Slovenec) - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je po srečanju s hrvaškim kolegom Nikico Valentičem povedal, da so bili pogovori odprti, inten- zivni in neformalni, kar bo sodelovanje med državama pospešilo. Drnovšek je de- jal, da sta se delegaciji po- govorili »o vseh vprašanjih, ki jih je prineslo razdruže- vanje nekdanje Jugoslavi- je.« Valentič pa je po dve- umem srečanju pojasnil, da sta delegaciji govorili o mejah, premoženju Slo- vencev na Hrvaškem in Hr- vatov v Sloveniji, vpraša- njih družbene in zasebne lastnine in zagrebških var- čevalcih pri Ljubljanski banki. Nova vojaška zgoilovina KOČEVSKI ROG. 17. maja (Slovenec) - V Ko- čevskem Rogu na slovesno- sti ob 15. maju. Dnevu slo- venske vojske, je slavnostni govornik, obrambni mini- ster Republike Slovenije Janez Janša povedal, da je modema vojaška zgodovi- na Slovencev po vojni leta 1991 začela pisati novo po- glavje. Obrambni sistem Republike Slovenije zago- tavlja visoko stopnjo var- nosti naših meja in ozem- lja, čaka pa nas še mnogo naporov v zvezi z varova- njem našega zračnega pro- stora in prostega izhoda v mednarodne vode Ja- dranskega morja, do kate- rega ima Slovenija vso pra- vico, je še dejal Janez Janša. - " ^ -NOVt TH)NIK Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega urednika: Milena Brečko- Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Basa, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeran- ko, Edo Einspieler, Edi Mas- nec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Teh- nični urednik: Franjo Boga- di. Oblikovanje: Minja Baja- gič. Tajnica uredništva: Moj- ca Marot. Naslov uredništva: Trg V. kongresa 3 a, Celje. Tele- fon: (063) 29-431, fax 441-032. Št. 20 - 20. maj 1993 3 Popolnoma propadel samoprispevek v mozirski občini so v nedeljo krajani v osmih krajevnih skupnostih gla- sovali za uvedbo krajevne- ga samoprispevka. Rezul- tati so več kot porazni, re- ferendum je z minimalno večino 51,5 odstotka uspel le v KS Šmartno ob Dreti. V vseh ostalih KS se kra- jani niso odločili za uvedbo samoprispevka. Še n^bliž- je so bili v KS Nova Štifta, kjer je za glasovalo 49,5 odstotka volilcev. Nad 30 odstotkov volilcev je za sa- moprispevek glasovalo v KS Gornji Grad, Bočna in Solčava. Približno peti- na krajanov se je za samo- prispevek odločila v Mozir- ju in v Lučah. Najslabše je referendum uspel v KS Na- zarje, kjer se je zanj opre- delilo le nekaj več kot 19 odstotkov krajanov. Tudi udeležba na referendumu je bila dokaj slaba, v večini KS se je referenduma ude- ležilo le približno 60 od- stotkov upravičencev. Le v Šmartnem ob Dreti je bi- la udeležba skoraj 90 od- stotna. URŠKA SELIŠNIK Interesna stranka ostaja samostojna Nov predsednik DeSUS Jože Globačnlk Iz Ljubljane, eden od treh podpredsednikov ostaja Celjan Jože Bevc Petkova letna skupščina Demokratične stranke upoko- jencev Slovenije v celjskem hotelu Celeia je minila v zna- menju opredeljevanja posa- meznih delegatov do tega, da stranka še naprej ostane sa- mostojna interesna politična organizacija, katere člani niso povezani na osnovah skupne ideološke prepričanosti. De- SUS je interesna stranka upo- kojencev, kakršno so na pobu- do Mariborčanov in Celjanov ustanovili pred dvema letoma. Čeprav je DeSUS redkost v svetu - v drugih državah je namreč za pravice upokojen- cev sistemsko poskrbljeno in se v politične stranke vključu- jejo glede na svoje ideološko prepričanje - čaka člane še ve- liko dela. V razpravi so na- mreč ugotavljali, da je v priza- devanjih za ohranjanje in za- gotavljanje pravic, ki pripada- jo upokojencem, stranka v preteklosti porabila preveč časa z ukvarjanjem z lastno organiziranostjo, ob tem pa zanemarjala uveljavljanje svo- jih zahtev skozi parlament. »Časi, v katerih živimo, na- rekujejo, da upokojenci uve- ljavljamo svoje pravice preko politične organiziranosti, saj samo povezovanje v društva ne zadošča,« je ocenjeval polo- žaj upokojencev v državi Jože Bevc. Delegati DeSUS so se stri- njali, da je bilo predvolilno povezovanje v Združeno listo velika napaka stranke, saj imajo zdaj v Državnem zboru le enega poslanca. Če bi na vo- litvah nastopali samostojno, bi zdaj imeli 3 do 5-člansko po- slansko skupino. Tone Delak, član posebne 3-članske komi- sije, ki je analizirala lanske volitve, je ocenjeval, da so bile volilne konvencije pripravlje- ne tako, da so kandidati njiho- ve stranke postopoma odpada- li, s strani drugih strank Zdru- žene liste pa je bilo tudi precej pojavov diskreditiranja članov DeSUS. »Vodstvo stranke je v predvolilnem obdobju po- polnoma odpovedalo, ni se po- javljalo na terenu, koristi od naše vključenosti v Združeno listo pa so imele le druge stranke,« je še menil. Za naprej ostaja torej De- SUS samostojna, interesna politična stranka upokojen- cev, ki bo do konca mandata Državnega zbora sodelovala v poslanskem klubu Združene liste (s svojim poslancem Ivom Sisingerjem in izpolnjevanjem skupnih predvolilnih obljub), o sodelovanju na združitve- nem kongresu levosredinskih strank pa niti ne razmišljajo, saj glede na interesno narav- nanost članov to ne pride v po- štev. IVANA STAMEJČIČ Za novega predsednika De- SUS so v Celju izvolili Jožeta Globačnika iz Ljubljane, trije podpredsedniki stranke pa so: Celjan Jože Bevc, Mariborčan Ivo Sisinger in Koprčan Mar- jan Škoda. Eden temeljnih razlogov za obstoj DeSUSa je tudi slabša- nje ekonomskega položaja upokojencev. Pravice upoko- jencev se v Sloveniji krčijo, kako le-ti živijo, pa najbolje kažejo številke: od 9 do 25 ti- sočakov prejema 32 odstotkov upokojencev, le slabe 4 odstot- ke pa je takšnih, ki prejemajo pokojnine višje od 65 tisoč to- larjev. KOMEN'T'IRAMO Nezaupanje razjedlo tudi Krajevni veljaki v mozirski občini mrzlično iščejo vzroke za dobesedno popolnoma pro- padel nedeljski referendum za uvedbo samoprispevka v posa- meznih krajevnih skupnostih. Zakaj je tako, se večina sprašuje, in si hkrati priznava, da ne ve odgovora na vpraša- nje. Sredstva samoprispevka bi bila izključno last krajevne skupnosti, torej bi z njimi re- ševala osnovne težave ljudi, krajanov, ki živijo v teh KS. Mar so urejanje telefonije, ko- munale in cest, kar je bilo za- pisano v vseh programih, res tako nebistvenega pomena za prebivalce mozirske občine? Večina krajevnih veljakov je dobesedno šokirana nad rezul- tati, saj ljudje v pogovorih niso niti omenjali, da so proti uved- bi samoprispevka. Kje je torej vzrok? Po vsej verjetnosti gre iskati odgovor v nezaupanju ljudi do predstavnikov oblasti, v neza- upanju krajanov, da bodo sredstva samoprispevka po- šteno porabljena, v nezaupa- nju, ki razjeda temelje celotne mozirske občine. Korenine te- ga globokega nezaupanja je najbrž s sabo prinesla visoka voda pred dvema letoma in pol, sedaj pa se te korenine bohotno širijo na vse strani. Zajedle so se že tudi v osnovne medčloveške odnose, posledi- ca pa je vse bolj uveljavljeno reklo »pomagaj si sam...« V KS mozirske občine po- meni neuspeh referenduma popolno ohromljenost dela, saj praktično nimajo drugih sred- stev. Organi KS, ki že sedaj na osnovi ljubiteljstva težko de- lajo, bodo v prihodnje še težje. Končna posledica bosta naj- prej capljanje in nato dokonč- na ustavitev mozirske občine nekje ob obrobju slovenske dr- žave, od koder si je občina nekdaj toliko prizadevala pre- biti. Pa vendar za to ni treba krjviti krajanov, ki so glasova- li proti. Kriviti je treba trenut- ni položaj v mozirski občini, kjer vsak le še skomiga z ra- meni, in se čudi nad neučinko- vitim sistemom neke demo- kratične države, predvsem pa nad lastno nemočjo. Pa smo jih zajebali, je bil stavek, ki me je najbolj ogorčil. Samo koga, se sprašujem. URŠKA SELIŠNIK Demistifikacija droge v ponedeljek, 24. maja ob 15.30 uri bo v dvorani Narod- nega doma v Celju okrogla mi- za z naslovom Demistifikacija droge. Na okrogli mizi bo pisatelji- ca Marinka Fritz-Kunc pred- stavila knjigo Postaja Death, pogovor pa je nastal na pobu- do mladih, Id so na okrogli mi- zi o drogah želeli nadaljevanje pogovora. To je predvsem pri- ložnost za učence in dijake os- novnih šol, da bolje spoznajo nevarnosti drog ter hkrati po- drobneje spregovorijo o knjigi Postaja Death, ki jo občina po- klanja osnovnim in srednjim šolam. US Širjenje nezakonitega pogodbenega dela v velenjskem Zavodu za zaposlovanje opozarjajo, da se na njihovem področju vse bolj širi delo na črno. Vzroke za to iščejo v dejstvih, da se brezposelni sku- šajo na vsak način zaposliti, delodajalci pa iščejo ' poceni delovno silo, ki jo na takšen način tudi izkoriš- čajo. Sicer uradnih podatkov v Zavodu za zaposlovanje nimajo, vendar jih na delo na črno večkrat opozarjajo posamezni delavci ali pa odziv nekaterih, ki jim v Zavodu ponujajo delo. Poseben problem pri zaposlo- vanju so zadnji stečajni postopki. V Velenju pričaku- jejo, da bo zaradi stečajev nekaterih podjetij delo izgu- bilo veliko ljudi, ki jih bodo nato ponekod, kjer imajo delo, pogodbeno zaposlili. V Zavodu za zaposlovanje opozarjajo, da je to nezakonito dejanje. Pogodbeno zaposlovanje naj bi veljalo le za povečano proizvodnjo ali zaposlitev za določen čas. Delavci so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, tam prejemajo denarna nado- mestila, Zavod plačuje prispevke, za delodajalce, ki jih pogodbeno zaposlijo, pa pomenijo praktično poceni delovno silo. Ta problem bi bilo potrebno takoj rešiti, vendar v Sloveniji ni ustreznih kontrolnih mehaniz- mov niti spremljajoče zakonodaje. URŠKA SELIŠNIK Siatinski begunci v Veržej Potem ko je vlada sprejela sklep o reorganizaciji begun- skih zbirnih centrov, je prišlo do zapletov tudi v Rogaški Slatini. Vlada se je odločila za preselitev beguncev iz manjših v večje centre, kamor naj bi odšli tudi tisti, ki imajo nad- povprečni standard ter zato previsoke stroške. V Rogaški Slatini so z neza- dovoljstvom sprejeli sklep predvsem begimci v domu Ljubija in Bjelovarskem do- mu. Zlasti tisti, ki so nastanje- ni v nadstandardnem domu Ljubija, o selitvi sploh niso hoteli slišati, češ da je počitni- ški dom last Bosne in Hercego- vine. Najprej so želeli slatinske begunce preseliti v bistveno slabši center v prekmurskih. Vidoncih, kar pa so izrecno odklonili. Zato so jim naknad- no p>onudili še selitev v Mari- bor ali pa v Veržej, v Pomurje. V Uradu za begunce pravijo, da so skušali kar najbolj upo- števati želje beguncev. Begunci iz slatinskega Bje- lovarskega doma so se po ogle- du veržejskega centra odločili za to rešitev, saj so tamkajšnji pogoji za življenje približno enaki. V Ljubi ji pa so selitev najprej odločno odklanjali, po četrtkovem sestanku pa so se naposled le odločili za Veržej. Pri tem je bilo mogoče prete- kle dni celo razumeti, da želijo oditi čim prej. Iz begunskih domov v Rogaški Slatini, kjer sedaj živi 82 beguncev, bi se jih tako preselilo 47, ostale pa so sprejeli -sorodniki, znanci ter mariborski zbirni center. Po podatkih, ki jih je zahteval republiški Urad za begunce, je v obeh slatinskih begunskih domovih 6 težje bolnih ali in- validnih beguncev. Šmarčani so nato v ponede- ljek naročili avtobus, ki naj bi begunce prepeljal v Veržej. Predsednica šmarske občinske koordinacijske skupine za po- moč beguncem Romana ^e- volšek je napovedala selitev za včeraj. Kot kaže, naj bi selitev minila brez posebnih zapletov. Iz obeh domov je v Rogaški Slatini obiskovalo pouk le 15 otrok. Zato se bo za preostalih 45 učencev, ki živijo pri druži- nah, pouk nadaljeval, ostali pa ga bodo lahko obiskovali v Veržej u. Pa še to: zbirna centra v Ro- gaški Slatini sta bila med bolj- šimi v državi, pri tem pa so bili njimi oskrbni stroški med naj- nižjimi. BRANE JERANKO SVET MED TEDN®M Slovenija v Svetu Evrope s tistim dnem, ko smo se Slovenci odločili za osamo- svojitev, to dejanje ni bilo le uvod k realizaciji naci- onalne države, ampak pre- cej več. Hkrati je to pome- nilo izkoreninjenje iz geo- grafskega in duhovnega prostora, ki smo ga bili va- jeni in premestitev v pro- stor, ki smo si ga želeli. Evropa brez slepega bal- kanskega rokava je za nas ves čas predstavljala orga- nizem, v katerega smo se želeli umestiti, ne da bi se nam kakršna koli cena zde- la previsoka. Za tako brez- kompromisno odločitev obstaja vedno le ena pot. Enosmerna. Naši pogajal- ski partnerji bodo poslej drugačni, takšni kot smo si jih želeli (ali smo vsaj raz- glašali, da si jih želimo), ko smo še čemeli v varnem za- vetju balkanskega protek- torata. Kaj je na koncu tvegane poti, nikoli nihče ne more z gotovostjo trditi, zato pa vsi vemo, kaj si želimo. Blagostanje. Tisti, ki bi za- devo dorekli, bi dodali še sodobno in urejeno pravno državo po vzoru modemih evropskih demokracij. In na koncu vedno ta zoprna tema, pri kateri se vse za- čenja in končuje: človekove pravice. Slovenija je še pred vstopom v alzaško or- ganizacijo pristopila k 16 konvencijam in takoj ob sprejemu podpisala tudi najpomembnejšo evropsko konvencijo o človekovih pravicah, vključno z nje- nim 25. členom. Le-ta dr- žavljanom zagotavlja pra- vico, da se zatečejo pred strassbourško razsodišče, če so v domačem sodnem sistemu brez uspeha izko- ristili že vse možnosti pri- ziva. Za večino pa je vseeno prvi in osnovni motiv go- spodarstvo: le da bomo v družbi bogatih in da bodo za nas veljali standardi razvitih družb, pa bomo splavali. Toda Evropa je danes postala izbirčna, vstopnice prodaja le tistim, ki upoštevajo visoke stan- darde tudi v politiki, ne le pri izdelavi blaga. Eno z drugim je danes tesno po- vezano. Vprašanje človeko- vih pravic, upoštevanje manjšin, pravna država... Razvite države nas učijo, da so vprašanja, pri katerih ne moremo zamahniti z ro- ko, češ to je drugotnega po- mena, pride samo po sebi, glavno, da imamo evropski standard. Nič ne pride sa- mo po sebi, sploh pa politi- ka še nikoli ni bila stvar naključij. To pa je mimo- grede miselnost, ki še ved- no ni postala del slovenske mentalitete, čeprav bi ta vsekakor želela biti zelo srednjeevropska. Poleg običajne poplave laskavih besed, ki se jih pač izreče ob sprejemu novega član- stva, so evropski parla- mentarci prejšnji teden na- mreč velik poudarek name- nili prav človekovim pravi- cam in zaščiti manjšin. Kot opozorilo, kot napotek, ali zgolj slučajno? Za Slovenijo je sprejem v Svet Evrope nedvomno uspeh. Osvojila je prvo trd- njavo, za katero pa velja, da jo je veliko lažje osvoji- ti, kot pa priti v Evropsko skupnost. Slednja ima za- enkrat še preveč proble- mov okrog združevanja, da bi si dovolila priženiti še tuje. Poti nazaj ni, ali pa bi bila vsaj nesmiselna. Želeli smo se vključiti v igro in sedaj moramo spoštovati pravila. Ta pa po novem ni- so tako prožna, kot smo bili vajeni v starih časih. Piše: Erika Repovž »Se tudi mi že vidimo na eni zvezdici?« Št. 20 - 20. maj 1993 14 Pogoj za uspešno konkurenco Na Rogu se danes začenja Tribuna tržnega gospodarstva Devetič zapored se bodo danes po- poldne zbrali slovenski gospodarstve- niki na tradicionalni Tribuni tržnega gospodarstva. Tudi letos pričakujejo v tem našem turističnem središču najvišje pred- stavnike slovenske vlade. Jutri se bo- do gospodarstveniki pogovarjali s predsednikom dr. Janezom Drnov- škom ter predsednikom slovenske go- spodarske zbornice Dagmarjem Su- sterjem, v soboto pa bo na tribuni sodeloval direktor Sklada Republike Slovenije za razvoj mag. Uroš Korže. Letošnja Tribima tržnega gospo- darstva bo potekala pod geslom Trže- nje — pogoj za uspešno konkurenco. Slovenija je namreč pred kratkim podpisala več sporazumov z Evropsko skupnostjo. Za slovensko gospodar- stvo so pomembna predvsem določila, ki govorijo o nujnosti, da se med Evropsko skupnostjo in Slovenijo raz- vijajo skladni gospodarski in trgovin- ski odnosi. V prihodnje naj bi Sloveni- ja dosegla status pridruženega član- stva in morda nekoč tudi popolno članstvo v Evropski skupnosti. Po- stopno odpiranje vrat v največjo go- spodarsko unijo pomeni tudi večji mednarodni prepih oziroma vedno večjo mednarodno gospodarsko kon- kurenco. Koliko je slovensko gospo- darstvo pripravljeno na te izzive, kak- šen je aktualni gospodarski trenutek Slovenije in kako naprej, odgovore na ta vprašanja pričakujejo gospodar- stveniki jutri v pogovoru z dr. Jane- zom Drnovškom ter predsednikom slovenske gospodarske zbornice mag. Dagmarjem Susterjem. Popoldanski del tribune bodo jutri organizatorji, Društvo ekonomistov Celje v sodelo- vanju z zbornico, zvezo ekonomistov in društvom za marketing, namenili panelnim razpravam o marketingu v malih podjetjih, certifikatih kot po- goju za kvaliteto ter celostni podobi podjetij, blagovnim znamkam in pravni zaščiti. Razpravam o lastninjenju podjetij ter sanaciji Ljubljanske banke bo na- menjen zadnji dan tribune, ko na Ro- gli pričakujejo tudi direktorja Sklada za ravoj mag. Uroša Koržeta ter po- močnika za področje sanacije Ljub- ljanske banke Janka Deželaka. Razen o lastninjenju bodo v soboto govorili še o aktivnostih v letošnjem letu turiz- ma, ponudbi, promocijski dejavnosti ter bodočem razvoju slovenskega tu- rizma. IRENA BAŠA Tribuna tržnega gospodarstva se bo danes začela predvidoma ob sedem- najstih, prvi dan srečanja je namenjen predvsem tržnim komunikacijam. Ju- tri zvečer bodo na Rogli pripravili še modno revijo, na kateri bodo predsta- vili izdelke Laboda iz Novega mesta. Beti iz Metlike ter Nine iz Celja. Jutri bolje kot danes Dr. Maks Tajnikar s konjiškimi direktorji in obrtniki Direktorji konjiških podjetij in predstavniki obrtnikov so se minuli petek sestali z mini- strom za gospodarske dejav- nosti dr. Maksom Tajnikarjem. Direktor Cometa Branko Pavlin, ki je pogovor vodil, je ministru v uvodu predstavil mračno sliko konjiškega go- spodarstva, kjer praktično vsa podjetja poslujejo z velikimi težavami. Nekoliko bolje je si- cer v zreškem delu občine, a tudi tam ni naložb, število nezaposlenih narašča, proiz- vodnja pada... Tudi v nada- ljevanju pogovora je prisotne najbolj zanimalo, kdaj bodo stvari v gospodarstvu vendarle krenile na bolje. Minister je optimistično ocenil, da so real- ne možnosti že v drugem pol- letju, da pa se spremembe v nekaterih sektorjih že doga- jajo (trgovina, finance in sto- ritve) Sicer pa je dr. Maks Tajni- kar obširno spregovoril o tre- nutnih dogajanjih na gospo- darskem področju. Izrazil je svoje nezadovoljstvo nad skromnim vplivom gospodar- stva na politična dogajanja, saj so na primer v republiški skupščini ob sprejemu prora- čuna razpravljali pretežno o tem, kako in kaj še vzeti go- spodarstvu. Na očitek, da Slo- venija nima jasne gospodarske politike pa je pojasnil, da v ministrstvu še pregledujejo razmere v posameznih sektor- jih in da bodo do jeseni izobli- kovali industrijsko politiko. Razrešiti je potrebno še šte- vilna vprašanja, predvsem od- nos mea zasebnim m javmm sektorjem (na primer na po- dročju energetike), odnos med malim in velikim gospodar- stvom (minister sodi, da bi se nekatera velika podjetja mo- rala rekonstruirati), uskladiti pa bi bilo potrebno tudi razli- ke med vlado in Gospodarsko zbornico Slovenije glede ma- kroekonomskih okvirov, pri čemer v vladi menijo, da hitrih zasukov ni mogoče narediti. Ko je govoril o značilnostih se- danjega gospodarskega tre- nutka, je dr. Tajnikar govoril o tem, kako rešiti glavni pro- blem - nadomestiti zmanjšano povpraševanje. Izvoznikom je pojasnil, kako zaradi preveli- kega deviznega presežka Slo- venije ni bilo mogoče bolj ra- dikalno spreminjati tečaja to- larja: »Po zadnjem posegu Banke Slovenije je tolar dovolj razvrednoten. Če bi še nada- ljevali, bi bila nevarnost za naraščanje cen.« Na vprašanja obrtnikov, kaj se dogaja s Skladom za razvoj malega gospodarstva, ki da jih izigrava, je potožil, da žal sklad ne deluje, odkar je vlada menjala upravni odbor, da bi lahko nadzirala delitev denar- ja (gre za 900 milijonov to- larjev). »Vpogled v delo sklada mo- ram imeti. Problem se mora razrešiti čimprej, pa čeprav na sodišču. Če bom imel možnost vpliva, bom organiziral regij- sko mrežo, podobno pospeše- valni,« je dejal minister. Podobno, regionalno torej, pa bi se lahko po njegovem mnenju organiziral tudi Sklad republike Slovenije za razvoj. Kot predsedniTk upravnega od- bora tega sklada je minister ugotovil, da so tudi z delom tega sklada težave, saj na pri- mer ni sposoben pridobiti kre- ditov in speljati projektov svo- jih komitentov. Direktorja Konusa, Feliksa Lorbega, ki je potožil, da za blagovne izvoz- nike ni nič pripravljeno in da zunanje trgovinska zakonoda- ja hudo zaostaja, je potolažil, da Konus v primerjavi z drugi- mi firmami v Koržetovem skladu še kar dobro stoji. Govorili so tudi o problemih infrastrukture, zlasti cestne, pa tudi o razvoju, turizma: »Slovenija je visoko industri- alizirana dihava. Za nas bi bi- lo dobro, če bi bila manj,« je ta del pogovora sklenil minister za gospodarske dejavnosti. MILENA B. POKLIČ- Kako malo posluha je za raz- voj podjetništva, kaže primer podjetniškega inkubatorja v Slovenskih Konjicah. Pri 14 tisoč kvadratnih metrih praz- nih prostorov v občini, ima SIC na razpolago 259 kvadrat- nih metrov, pri tem pa bi naj plačevali 27 mark najemnine za kvadratni meter. Banka pravzaprav sploh ne želi odda- jati prostorov v najem, ampak hoče odkup, za kar pa nimajo dovolj denarja. »Kar je več kot 5 mark, je za prostore, kjer je proizvodnja, preveč,« je dejal Tajnikar in mimogrede označil LB Splošno banko Celje kot enega trših pogajalcev Sklada za razvoj. Ko je govoril o naložbah, je minister ugotavljal, da upada- jo hitreje, kot se zmanjšuje število zaposlenih. Prihrankov za naložbe očitno ni nikjer več,' ministrstvo pa ocenjuje, da so pomembnejše naložbe v obrat- na kot v osnovna sredstva, še ta teden pa bo razpisalo 10 mi- lijard tolarjev garancij za kre- dite, kar so prisotni z zado- voljstvom pozdravili. V Cometu bodo lastninili Program lastninskega preoblikovanja bo znan konec julija V zreškem Cometu so že pred časom ustano- vili komisije, ki se ukvarjajo s pripravo pred- hodnih postopkov in izdelavo predloga last- ninskega preoblikovanja podjetja. Člani komisij so doslej med drugim že izbra- li način ugotovljanja vrednosti družbenega premoženja. Uporabili bodo obe metodi, tako otvoritveno bilanco kot neto aktivo, in na kon- cu uveljavili tisto, ki bo dala realnejšo oceno vrednosti. Del aktivnosti bodo opravili sami, obenem pa so sklenili še pogodbo z zvmanjim izvajalcem. Anketa med upokojenci kaže, da namerava- jo nekdanji delavci sodelovati pri lastninjenju podjetja s svojimi certifikati. Upokojence bodo povabili na pogovor takrat, ko bo znanih več podatkov. Nadalje so v Zrečah izdelali program aktiv- nosti, pri čemer so določili dva pomembna mejnika. Do konca junija naj bi bila znana vrednost družbenega premoženja v Cometu, konec julija pa nameravajo sprejeti program lastninskega preoblikovanja. V podjetju so še predlagali, da bi del sedanjih osebnih dohod- kov zaposlenih izdvajali za kasnejši notranji odkup ali kakšne druge oblike lastninskega preoblikovanja. Praktično bi to pomenilo, da bi lahko vsak delavec, ki se bo odločil za takš- no možnost, ob izplačilu plač pustil določen odstotek denarja, ki bi se knjižil kot njegovo predhodno plačilo. V podjetju obljubljajo, da, bodo sredstva obrestovali, z zbranim denarjem pa bi v tem času tudi lažje prebrodili težave pri zagotavljanju likvidnosti. IB Seimi v juniju v Slovenj Gradcu bodo 4. junija odprli mednarodni koroški sejem, imenovan Pre- zenta 93. Sejem bo odprt do 9. jimija. Od l.do 4. junija bo v Kra- nju odprt sejem Zaščita 93. Ljubljančani pa bodo pri- pravili od 30. maja do 3. junija naslednje sejemske prireditve: -Ars Antiquitas Fair, tretji mednarodni sejem sodobne umetnosti in antikvitet; - Marketing klub, peto sejem- sko srečanje ponudnikov in porabnikov marketinških in poslovnih storitev, materiala in opreme; - Podjetnik, prvi slovenski se- jem podjetništva ter izdelkov in storitev, ki spodbujajo in pospešujejo podjetništvo, z mednarodno udeležbo; -Desing Expo, drugo medna- rodno razstavo industrijskega oblikovanja; -Od 21. do 26. junija pa bo od- prt MIK, to bo prvi mednarod- ni sejem industrijske koopera- cije v Ljubljani. 1. junija bodo v Skopju od- prli 43. mednarodni skopski sejem. Odprt bo do 5. junija. V Zagrebu bodo od 8. do 12. jimija priredili mednarod- no razstavo ogrevanja, hlaje- nja, zračenja, klimatizacije in sanitarne opreme. Poljaki bodo v Poznanu od- prli mednarodni tehnični se- jem. Odprt bo od 13. do 18. ju- nija. V Bratislavi bo odprta od 22. do 26. junija Interguma. To bo strokovna razstava gumija- stih proizvodov. Avstrijci pripravljajo' v Salzburgu naslednje prire- ditve: - Od 29. maja do 6. junija Dult - salzburški sejem. -Od 16.do 19.junija Expo-K, to bo sejem plastike in prede- lave ter Robot AMSI, sejem za avtomatizacijo. Prireditelji si pridržujejo pravico do manjših sprememb datumov prireditev. J. K. OOSPO DARSKi ca Co) M ■ T B Priznanji Cinkarni in Železarni v Mariboru je bil minuli teden drugi mednarodni sejem energetike in vzdrže- vanja. Organizatorji so ob tej priložnosti podelili priznanja najboljšim raz- stavljalcem. S področja vzdrževanja so plaketi po- delili tudi dvema podjetje- ma s celjskega območja. Cinkarna si je prislužila srebrno plaketo za uspešen razvoj tehnologije pri vzdr- ževanju sistemov z ageri- sivnimi mediji, Železarni Štore pa so podelili brona- sto plaketo za dvig kvalite- te in učinkovitosti vzdrže- vanja. Podjetniški forum v Celju v dvorani Narodnega doma v Celju se bo danes (četrtek) popoldne ob 15. uri začel Podjetniški fo- rum, ki ga skupno organi- zirata Republiški zavod za zaposlovanje, območna enota Celje, ter Sekretariat za družbeno-ekonomski razvoj oziroma Podjetniško informacijski center. Da- našnji Podjetniški forum pomeni zaključek podjet- niške delavnice, ki so jo obiskovali bodoči obrtniki in podjetniki ter se uspo- sabljali v programu Po- djetniške delavnice pri Za- vodu za zaposlovanje Celje. Na forumu bo 12 bodočih obrtnikov in podjetnikov predstavilo svoje poslovne načrte. Prenizke cene v žalskem podjetju Ko- munala opozarjajo, da se- danje cene komunalnih storitev ne zagotavljajo več niti enostavne reprodukci- je. V primerjavi z drugimi slovenskimi občinami se Žalčani uvrščajo na dno le- stvice, zato bodo na mini- strstvu za trgovino zahte- vali povišanje cen komu- nalnih storitev. V Komuna- li obenem opozarjajo, da pri sedanjih cenah ne bodo možne nobene nove inve- sticije, čeprav so v občini pred kratkim sprejeli odlok o namenskem zbiranju de- narja za investicije pri oskrbi z vodo. IB Razprodani Izdelki IVI Cluba v velenjskem M Clubu bodo odprli 25 novih de- lovnih mest, na katerih bo- do zaposlili delavce z ra- zličnimi stopnjami izo- brazbe tekstilne smeri. M Club večino izdelkov trenutno prodaja na itali- janskem tržišču, pri pro- mociji izdelkov pa sodeluje z znanimi italijanskimi imeni. V velenjskem po- djetju imajo do konca leta kar za petino preseženih naročil, predvsem na po- dročju butične proizvodxije in malih serij. Pred nedav- nim je M Club obiskala tu- di ministrica za delo Jožica Puhar, ki ji je vodstvo po- djetja predstavilo program prestrukturiranja in poso- dabljanja novih proizvod- nih kapacitet. L. O. PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 19. 5. 1993 Št. 20 - 20. maj 1993 51 Kakovost v Velenju v velenjski občini so ustanovili komisijo za ka- kovost, ki ji predseduje Matjaž Marovt. Tovrstna komisija je pred leti v Šale- ški dolini že uspešno delo- vala, sedaj pa njeno delo- vanje zamrlo. »V svetu se je standardi- ziral pojem kakovosti v proizvodnih podjetjih in storitvenih dejavnostih. Gre za celoten sistem dela v podjetjih, in potrditev ISO standardov za kako- vost,« je razložil Božo Led- nik z velenjske gospodar- ske zbornice. »Komisijo v Velenju ustanavljamo s ciljem, da bi se z ureditvi- jo sistema zagotavljanja kakovosti čimbolj približa- li ISO standardom. Pri tem poleg vseh proizvodnih po- djetij sodelujejo tudi trgo- vine, banke, šolstvo... Ko- misija za kakovost bo vse dejavnosti spodbujala in koordinirala. Ustanovitev Komisije za kakovost sodi tudi v sklop aktivnosti v le- tošnjem letu kakovosti, v Velenju pa menimo, da ni nikoli prepozno.« US Kovinotehna ho gradila holnišnico CeUsko poilieUe Je podpisalo pogodbo za največjo slovensko naložbo v Ruski lederacIJI Generalni direktor celjske Kovino- tehne Aleš lic je v začetku maja pod- pisal pogodbo za gradnjo bolnišnice v Tjumenski oblasti, natančneje v me- stu Pitjah. Gre za največjo slovensko naložbo v Ruski federaciji, po pogodbi s firmo Juganskneftegaz je posel vre- den 45 milijonov dolarjev, Celjani pa ocenjujejo, da bo celotna vrednost na- ložbe znašala približno 60 milijonov dolarjev. Sodelovanju z deželami Skupnosti neodvisnih držav in načrtovani grad- nji bolnišnice je bila namenjena tudi tiskovna konferenca, na kateri je po- leg Aleša lica sodeloval še direktor predstavništva v Kijevu Muris Bega- gič. Kovinotehna je s firmo Jugans- kneftegaz začela sodelovati pred dve- ma letoma in pol. Področje Tjumenske oblasti, je tipično naftno področje z izredno kvalitetno nafto, na tam- kajšnjem področju pa so v zadnjem času prisotne vse najpomembnejše naftne družbe sveta, ki želijo pridobiti koncesije za črpanje nafte. Kot je po- vedal Aleš lic se naftna industrija na tem območju združuje, oblikovala se bo posebna delniška družba Jukus, kamor se bo vključila tudi Kovinoteh- na. Nadalje se dogovarjajo o ustanovi- tvi mešanega podjetja v Sloveniji, ki bo z določenim kontingentom naftnih derivatov nastopala kot grosist za prodajo v centralno Evropo. Gre skratka za izredno zanimivo področje, zato namerava Kovinotehna v Tju- menski oblasti v kratkem odpreti svo- je predstavništvo. Večnamensko bolnišnico bodo v Ruski federaciji začeli graditi pred- vidoma julija, medicinsko opremo bo- do začeli montirati maja 1995, objekt s površino 28 tisoč kvadratnih metrov pa naj bi predali oktobja 1996. V bol- nišnici bo 270 postelj,'6 operacijskih dvoran, številni oddelki pa bodo opremljeni z najsodobnejšo ameriško in japonsko opremo. Na tiskovni kon- ferenci so pojasnili, da bodo v projekt vključeni tudi strokovnjaki celjske bolnišnice, ki bodo pomagali pri izo- braževanju zaposlenih. Razen same bolnišnice bo Kovinotehna poskrbela za gradnjo obrata betonskih izdelkov, potem naselja za delavce z 260 ležišči. v Tjumenski oblasti pa že gradijo otroški vrtec, ambulante, polikliniko ter sodelujejo pri predelavi mleka in mesa. Pred dnevi sklenjena pogodba je po oceni Murisa Begagiča izredno po- membna ne le za Kovinotehno, temveč za celotno regijsko in slovensko go- spodarstvo. Gre namreč za sodelova- nje z investitorjem, ki bo plačeval z denarjem, ne pa kompenzacijami, že v kratkem pa naj bi iz Ruske federaci- je nakazali Kovinotehni 8 milijonov dolarjev, kar bo znatno okrepilo lik- vidnost gospodarstva. Pomembna je tudi odločitev, da bo vsa dela izvajala slovenska gradbena operativa. V Ko- vinotehni pa v teh dneh pripravljajo še ponudbo za opremo potniškega le- tališča v bližnjem kraju Neftejugansk, pogodba bo predvidoma podpisana v poletnih mesecih. SND-prIložnost za slovensko gospodarstvo Na vprašanje, kako je Kovinotehna uspela pridobiti vse te pomembne po- sle v boju s tujo konkurenco, je Aleš lic odgovoril: »Po razpadu jugoslo- vanskega tržišča smo se v Kovinoteh- ni hitro in uspešno preusmerili, dežele Skupnosti neodvisnih držav pa so po- dročje, kjer ima slovensko gospodar- stvo zelo veliko možnosti. Gospodar- stveniki bi se morali zavedati, da ru- ski partnerji radi sodelujejo s Sloven- ci. Mi smo naš prodor v Skupnost ne- odvisnih držav zasnovali na šestih programih. Gre za progreun pridelave in predelave hrane, pri čemer smo se povezali z vodilnimi ameriškimi po- djetji. Nadalje se vključujemo v tako imenovane socialne programe, potem investicije na področju zemeljskega plina, sodelujemo pri programu os- novnih surovin kot so bazna kemija, les, kože, metalurgija, ukvarjamo se z adaptacijami manjših prostorov in uvozom opreme, sodelujemo pa tudi pri preusmeritvi vojaške v lažjo indu- strijo. Poslovno sodelovanje s temi dr- žavami je za nas izredno pomembno in računamo, da bomo v prihodnjih letih ustvarili letno 200 milijonov do- larjev realizacije.« IRENA BAŠA Tekmovanle tehničnega podmladka Prejšnji teden je bilo v Celju občinsko tekmovanje mladih tehnikov. Tekmovanje se je pričelo že v ponedeljek, 10. maja, s predstavitvijo ra- ketnih modelov, raketoplanov m letalskih modelov. V torek, 11. maja so si tek- movalci ogledali proizvodni jroces v podjetju Cetis ter tek- novali v sestavljanju Fischer Tehnica. Glavni del tekmovanja pa se e pričel v sredo, 12. maja ob 8.00 uri na IV. osnovni šoli v Celju. Udeležilo se ga je bli- zu 160 mladih tehnikov, tek- novali pa so v šestnajstih ka- »gorijah na več področjih. Re- levali so raziskovalno-prouče- valne in tehnične naloge, nalo- ge s področja elektrotehnike in robotike ter tekmovali v teh- tiično-športnih panogah. Veči- na je bila s tekmovanjem za- dovoljna, sicer pa se bodo naj- boljši udeležili tudi medregij- skega tekmovanja. NOVO NA BORZI Srečanje borznih posrednikov v dneh od 16. do 18. maja je bil v Portorožu »Sedmi tradi- cionalni seminar Ljubljanske borze«. Seminar dvakrat letno organizira Ljubljanska borza kot obvezno obliko nadaljnje- ga izobraževanja borznih po- srednikov in je hkrati predpo- goj za opravljanje borznega iz- pita. Seminarja se poleg borz- nih posrednikov udeležijo tudi vsi tisti, ki jih finance tako ali drugače zanimajo. Predavanja so vsakola-at zanimiva in ak- tualna, predavajo domači in tuji strokovnjaki s področja borznega poslovanja in financ. V neuradnem delu seminarja si udeleženci izmenjajo svoje izkušnje in sveže informacije. Ravno informacije so tiste, ki so za uspešno delo borznega posrednika najbolj po- membne. Tokratne teme seminarja so se nanašale na skorajšnje last- ninjenje in sprejetje zakona o gospodarskih dirižbah. Tuji predavatelji so govorili o re- formah evropskega trga vred- nostnih papirjev s poudarkom na milanski, pariški in frank- furtski borzi. Seminar je tudi letos odprl finančni minister g. Mitja Ga- spari. V uvodnem govoru, za katerega je bilo izredno veliko zanimanje, je poudaril, da bo vlada še naprej skrbela za dr- žavne vrednostne papirje (sta- bilne cene in kontrola nad no- vimi emisijami), skušala zadr- žati doseženo stabilnost cen in nadzirati gibanje tečaja, ki je v zadnjih dveh mesecih precej pospešeno naraščal. Minister meni, da se bo rast tečaja umi- rila oz. v kolikor bo sedaj pre- več narastel, bo kasneje zato dlje časa stabilen ali bo celo zdrsnil. Javni dolg bo država skušala reševati z najemanjem tujih kreditov, kar naj bi tudi vplivalo na stabilnost tečaja. Glede obrestne mere meni, da je sedanje padanje le-te prehi- tro, ter da se bo v naslednjih mesecih ustavila na okrog 10 odstotkov. Omenil je še priva- tizacijo, sanacijo bank in spre- jetje zakonodaje, ki bo re^i- rala trg kapitala. Vse to bo v naslednjih mesecih močno vplivalo na slovenski finančni prostor. Trgovanje z vrednostnimi papirji je bilo v teh dneh pre- cej okrnjeno oziroma ga skoraj ni bilo. Cene vrednostnih pa- pirjev so se že na četrtkovem borznem sestanku v glavnem umirila in pričakovati je, da bodo celo malce padle, saj so ob rastočem tečaju marke in nizki revalorizacijski stopnji preveč narasle. Piše Irma Kovačič Slovenija na Vzliod v Območni gospodarski zbornici Velenje, ki pokriva tudi občino Mozirje, se bodo v prihodnjih dneh izrekali, ali naj bi se Slovenija priključila razširjenemu višegraj- skemu sporazvmiu, ki so ga doslej podpisale Češka, Slova- ška, Poljska in Madžarska. V velenjski zbornici ugotav- ljajo, da bi se s priključitvijo temu sporazumu Sloveniji odprl 80 milijonski trg, kjer bi imela slovenska podjetja, tudi velenjska, veliko možnost za prodajo svojih izdelkov. Država je slab gospodar v četrtek so se na seji zbrali člani razširjenega upravnega odbora območne gospodarske zbornice za velenjsko in mo- zirsko občino. Člani so največ pozornosti namenili poslova- nju podjetij v lanskem letu. Temeljna ugotovitev je, da je položaj v obeh občinah na po- dročju gospodarstva skoraj katastrofalen. V območni SDK ugotavlja- jo, da slaba gospodarska slika velja za vse kazalce ekonom- ske uspešnosti, za zaposlova- nje, prihodke, bruto dobiček, izgubo, likvidnost in investici- je, spodbuden je le izvoz v po- djetjih mozirske in velenjske občine. Štefka Kordeš iz repu- bliškega Zavoda za zaposlova- nje je poročala tudi o zaposlo- vanju v obeh občinah. V ve- lenjski občini je sedaj kar tri- krat več brezposelnih kot pred petimi leti, v mozirski pa je skoraj šestkrat več iskalcev zaposlitve. Še en podatek je zanimiv - v velenjski občini de- la 670 delavcev v podjetjih, ki so v lasti republiškega sklada za prestrukturiranje gospo- darstva in razvoj, v mozirski občini pa številka presega ti- soč delavcev. Trenutno je v obeh občinah skupaj preko 3 tisoč brezpo- selnih delavcev, število pa naj bi letos še naraslo. Na Zavodu za zaposlovanje se bojijo, da bo v velenjski občini najmanj 650, v mozirski pa 300 delav- cev letos ostalo brez službe oziroma se jih ne bo moglo za- posliti. Od vseh brezposelnih jih v velenjski občini tretjina prejema denarna nadomestila in pomoč, v mozirski občini pa je število prejemnikov pomoči še za 15 o^totkov višje. V velenjskem Zavodu za za- poslovanje opozarjajo, da si bodo morali v mozirski in ve- lenjski .občini prizadevati, da bi iz republiškega proračuna pridobili več sredstev, name- njenih za zaposlovanje in od- piranje novih delovnih mest. Poleg tega poudarjajo, da ob- stajajo v Sloveniji tri vrste trajnih presežnih delavcev, njihov položaj pa ni enak. Člani upravnega odbora ob- močne gospodarske zbornice so v razpravah veliko pozor- nosti namenili Koržetovemu skladu, menili so, da bi morala SDK podati podrobnejše po- ročilo z imeni vseh izgubarjev in njihovih vodilnih, še naj- večkrat pa je bil omenjen pravni nered na vseh področ- jih in slabo gospodarjenje dr- žave. URŠKA SELIŠNIK PONUDBA IIN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Švedsko podjetje Trendic Nova AB nudi investicije, ko- operacije, skupna vlaganja v slovenska podjejta - zasebna ali v procesu lastninjenja ka- terekoli branže (število zapo- slenih od 10 do 100). Informa- cije: tel. in fax 46-40-151-807 (W. Roessler). - Francosko podjetje Edilor nudi aparate za avtomatsko regulacijo polnjenja (kontra- cepcijski in sanitetni proizvo- di). Informacije: tel. 33-83-98- 38-38 in fax 33-83-96-30-26. - Avstrijska firma nudi skladišče, gradbene stroje, servis in rezervne dele. Infor- macije: tel. in fax 03144/417 (Kurt Treisinger). - Ameriško podjetje Ea- stern Europe Inc. nudi izvoz in uvoz različnega blaga z ugod- nimi kreditnimi plačilnimi po- goji. Informacije: tel. 212/947- 8585 in fax 212/629-3147 (Ro- bert Ross). - Francosko podjetje He- rimpex-Vinimpex išče uvozni- ke vin in alkoholnih pijač. In- formacije: tel 8332/4865 in fax 8332/4359. - Nemški proizvajalec be- tonskih prečnikov, plošč ter opreme za betonsko vakumizi- ranje išče agenta - Zastopni- ka. Informacije: tel. 089/903- 45-28 in fax 089/904-38-43 (Sepp Strohmayer). - Nemško podjetje Inter- mex International nudi inve- sticijski kapital za projekte v vrednosti od milijon do 50 milijonov dolarjev. Informaci- je: tel. 02333/89-559 in fax 02333/76-588. - Nemško podjetje Ulf Glattkowski nudi storitve tr- ženja in iskanja poslovnih partnerjev v Evropi in Aziji. Informacije: tel. 4945/629-947 in fax 4945/629-840. Povpraševanje: - švedsko podjetje AJ Pro- dukter AB želi vzpostaviti so- delovanje s slovenskimi po- djetji - proizvajalci in izvozni- ki proizvodov iz področij pi- sarniškega pohištva (leseno in kovinsko) in druge pisarniške opreme (stoli, svetilke ipd.), kovinskih regalov in omar za shranjevanje orodja, zaščitnih delovnih oblek, zaščitnih ro- kavic (usnjene, gumijaste, kombinirane), kontejnerjev. Katalog je na voljo na Gospo- darski Zbornici Slovenije v službi za ekonomske odnose s tujino. Informacije: tel. 46- 345-117-70 in fax 46-117-111- 76 (Anders Johansson). - Nizozemsko podjetje Ge- orge Fischer išče slovenskega proizvajalca objemk za okro- gle cevi DN 50-2000 mm. Zah- tevana količina je 6000 kom. na mesec. Informacije: tel. 061/150-122 in fax 061/219- 536 (GZS, Služba za ekonom- ske odnose s tujino - Mojca Osojnik). POROČAJO BROKERJI- RATING d.o.o. podjETjE ZA iNTElekruAlNE STORiTVE iN EkoiMOMsko sveiovanJe CEUE, SERNČEVA 10, 6J 000 SlovE^ijA, IEL: 06J JI 641/ fAX: 06? J J 879 Po(jietje z izkušenimi finančnimi in računovod- skimi (jelavci nu(ji majhnim in večjim podjetjem opravljanje naslednjih storitev: - kompletno vodenje knjigo- vodstva in operativnih finanč- nih poslov - svetovanja na področjih fi- nanc in knjigovodstva - zapiranje terjatev ter iskanje dodatnih virov financiranja ob večjih poslih Naši partnerji so uspešna podjetja z do 100 zaposlenimi. RATING CELJE Sernčeva 10, tel./fax: (063) 33-879 Center za informacijski sistem Gospodarslby pass< slovenske politike. Še vedno nismo pluralna družba, spremembe želimo uveljavljati samo z >jakobinskimi prehodi<, kar pomeni logiko nasilnih posegov v ustavno ure- ditev.« Kučan tudi sodi, da bi bilo slabo za to državo, če bi se morala sklicevati na volilce. »Na upravljanje pozabljajo ljudje, ki so za to dobili "zaupanje, če ti ljudje in institucije ne znajo paziti na svojo avtoriteto, je to znak nezrelosti,« je še menil Kučan. Predsednik je izrazil upanje, da bo kaj več reda, ko bodo zakoni usklajeni z novo ustavo, kar se mora zgoditi do konca leta. Primerjave z Italijo pa so po njegovem mnenju smiselne in nesmiselne: niso, če bi iz slovenske politike hoteli ustvariti partitokracijo, kjer bi si stran- ke razdelile interese v gospodarstvu in finan- cah, to bi bila za Slovenijo katastrofa. So, če pogledamo, da ob vseh korupcijskih aferah in škandalih, v Italiji stvari rešujejo sodišča s svojo avtoriteto. Takšno neodvisno vlogo so- dišč potrebujemo tudi v Sloveniji, poudarja Kučan. Kučanovi ljudje Kdo je čigav v slovenski politiki je vselej privlačna raziskovalna kost za medije in »slo- venologe«. Da je je bil pred enim tednom za- menjani načelnik štaba TO general Janez Sla- par njegov človek, je v Zrečah slišal prvič. »Zamenjavo je zahteval obrambni minister Ja- nez Janša,« ker je menil, da je to potrebno, pravi Kučan. Zdaj bi bilo po njegovem mnenju najbolj pomembno, da se zaščiti integriteta in delo Slaparja in Janše, v zvezi s tem pa priča- kuje novo afero. Ali je tudi nekdanji direktor VIS dr. Miha Brejc njegov človek? Ce bi bil, bi najbrž pred- sednika države obvestil o tem, kaj piše v tistih 1500 straneh dosjejev, je dal vedeti Kučan. Kučan torej ne ve, kaj tam piše in meni, da morda niti ne bo toliko pisalo, kot pričakuje javnost. Sam si želi, da bi ta preiskava čim bolj dosledno tekla: v to se ne pusti vpletati, »rad pa bi se vpletel«, da bi razjasnil dvome in sumničenja. Pravi pa, da se najbolj boji tega, da bi se v javnosti, če se v teh dosjejih ne bi nič fantomskega odkrilo, ustvarila fama, da so »na vrhu vse pome tli pod preprogo«. Tako bi se še naprej sumničilo. Kdo so torej Kučanovi ljudje? »Samo trije,« pravi Kučan, »moja žena in hčerki.« Kučanov davek v vseh demokratičnih deželah naj bi bili dohodki državnih uslužbencev in tako tudi predsednika države javni. Po oddaji Žarišče, kjer je Vida Petrovčič v pogovoru z direktor- jem HIT Danilom Kovačičem načela to vpraša- nje, se je v javnosti dvignilo veliko prahu. Ker je pričakoval to vprašanje, je dan pred veče- rom v Zrečah Kučan naročil svoji ženi Štefi (ker ona pač bolje računa), da mu izračunj kolikšno dohodnino je letos prijavil davčr upravi? Številke so naslednje: bruto letni do hodek predsednika države je znašal 3 milijon 27 tisoč 300 tolarjev, neto milijon 512 tisoč 72 tolarjev. Iz tega je potem Štefka Kučan izraču nala, da je njen soprog, predsednik državt imel povprečno mesečno plačo 126 tisoč to larjev. ROBERT GORJAN( Foto: EDO EINSPIELEI Ko je ocenjeval vlado, je Kučan dejal, da je nekaj storila: stabilizirala je gospodarski polo- žaj, umirila inflacijo, pospešila prestruktiui- ranje, še več pa bo treba narediti pri urejanju socialnega položaja in odpiranju novih delov- nih mest. Glede lastninskega zakona pa je de- jal, da so njegova dopolnila bolj sprejemljiva, bilo pa bi absurdno, če bi pod firmo divjih privatizacij prišlo do divjih revizij. Sicer pa je poudaril, da je za podjetja zelo pomembno, da jih vodijo sposobni menedžerji, ki bodo dobro plačani in ki ne bodo kar naprej na tapeti, kot kriminalci. , Na očitek, da Ljubljana v Sloveniji postaja to, kar je bil v prejšnji državi Beograd, je Kučan dejal, da med enotnostjo države in raznoli- kostjo regij ne vidi nasprotja in da je pametna politika tista, ki želi odgovornost porazdeliti na čim več centrov. Vendar pa je treba v seda- njih občinah opraviti z mislijo, da bodo tudi nove občine to, kar so bile dosedanje. »Toda zdaj se pogovarjamo o abstraktnih stvareh, saj še ni dogovora o lokalni samoupravi, "fteba pa je vedeti predvsem to, da se bo Slovenija civili- zacijsko, politično, kulturno in drugače razce- pila, brez povezave vzhodnega in zahodnega dela. Zato pa je potrebna izgradnja cestnega križa. Učinkovito bo za te namene treba upo- rabiti 150 milijonov ecujev, ki nam jih dodelila Evropa, bojim pa se, da stvari niso pripravlje- ne, za kar bi moral nekdo odgovarjati.« Glede upravljanja države je Kučan dejal, da bi vlada morala imeti več pristojnosti, predsed- nik dna ve pa bi moral biti »pravi predsednik«, čeprav Kučan ni natančno povedal, kaj pod tem razume. Dejal je le, da bi na prihodnjih volitvah bilo ustrezneje, če bi predsednika vo- lil parlament, ne pa državljani. Razvoj dogodkov glede krize v nekdanji Jugo- slaviji je potrjeval slovenska stališča: prizade- vanja za mimo razdmžitev in slovenski pred- logi so slovenski zunanji politiki dali velik prestiž. Vendar pa mi sami sebe delamo majh- ne in poudarjamo svojo provincialnost in za- kotnost, kar zgovorno kaže tudi to,.da po tele- viziji nismo direktno prenašali sprejema Slo- venije v Svet Evrope. O odnosih s Hrvaško: Nič se ne dogaja, moralo pa bi se veliko dogajati. Neurejeni odnosi nam ne koristijo. Svet ne razume, kako dve državi, ki sta kooperativno delovali pri osamosvajanju od Jugoslavije, zdaj teh odnosov ne znata ure- diti med seboj.Obe državi sta deklarirali svojo pripravljenost, da se priznavata v okviru ob- stoječih meja. Vendar, gre za urejanje razmerij med dvema državama, ki nista v enakem polo- žaju (vojna, kupna moč...). Meja med Sloveni- jo in Hrvaško pa ni samo meja med dvema državama, ampak meja med vojno in mirom, Slovenija je zadnja trdnjava evropskega miru. O turizmu: Turizem so ljudje, stimulirani, d nekaj naredijo. Ne zavidam ljudem, ker nimaji sistemske perspektive. Gost pride samo en krat. Fenomen turizma je treba demistificirati od njega bomo imeli toliko, kolikor bom' v njega pripravljeni vlagati. .. .zato je davčna uprava glede moje dohodni- ne zavezana z molkom, če pa koga zanima moja plača, naj vpraša mene. Torej, Štefka, koliko sem že zaslužil... Da smo si na jasnem: tudi sam sem pravnik in vem kaj je pravna država... .. .lepo vas prosim no, moji ljudje .. .pa pred- sedniška diktatura, pa saj ste hecni... .. .premagali smo federacijo, Milosevica, Juga slovansko armado, svet nas je priznal, prišl smo v Evropo, Clintonu dajemo nasvete, kak naj ravna v Bosni, zdaj pa se doma igračkami z aferami in si prisluškujemo, tako smo že vs paranoidni. Št. 20 - 20. maj 1993 9 V Sloveniji cena sejmom raste li/llha Grah: »Celje Je že preti četrt stoletja, ko Je bila obrt nekaj bogokletnega, gostoljubno odprlo vrata za sejemsko dejavnost*' »Sejmi postajajo tržno blago - s takšno ali drugačno ceno. In kaže, da pridobivajo na ceni, Kajti drugače si težko razlaga- mo poplavo sejmov v Sloveni- ji,« je ob otvoritvi 11. Pomla- danskih obrtnih sejmov dejal direktor Celjskega sejma mag- . Franc Pangerl. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Mi- ha Grah, ki je sejme tudi slo- vesno odprl, pa je dodal, da je Slovenija premajhna za kopi- co sejmov, ki se v veliki meri podvajajo, zato bi moral biti do konca leta pripravljen in znan program vseh sejemskih hiš za leto 94. Celje je sejemsko mesto z več kot stoletno tradicijo, v zadnjih letih pa si želi z okrepljeno strokovno ekipo i in boljšim sodelovanjem : z Obrtno in Gospodarsko : zbornico Slovenije tradicijo prireditelja sejmov in razstav 1 obrti kakovostno še izboljšati. Da so prizadevanja uspešna, je ; po mnenju direktorja Celjske- ! ga sejma mag. Franca Panger- ' la dokaz tudi 11. POS, ki v sebi i združuje 9 specializiranih sej- mov. »298 razstavljalcev, od i tega kar 109 iz tujine, ki se ! predstavlja na skupno več kot . 16 tisoč m^ razstavnih površin, daje skupaj z bogatim progra- mom strokovnih in zabavnih spremljajočih prireditev sejmu tudi njegovo tržno vrednost in privlačnost za obiskovalce.« Čimveč obiskovalcev, saj sejma s še toliko razstavljalci — a brez obiskovalcev — ni, je 11. POS ob odprtju zaželel tu- di celjski župan Anton Roječ, ki je spomnil, da je bil prav lanski Mednarodni obrtni se- jem prelomnica v razvoju Ce- lja kot sejemskega mesta.-»La- ni so nekateri o celjski jesenski sejemski prireditvi že govorili kot o velesejmu. Celje bo s svo- jimi prizadevanji biti prijazno do obiskovalcev in jim ponu- diti kar največ (od kulture do drugih prireditev) nadaljevalo in s kontinuiteto sejemskih prireditev iz leta v leto doka- zovalo, da nimamo zaman to- vrstne tradicije že od knežjih časov naprej,« je dejal Roječ in ob tem poudaril, da je v Slove- niji žal tudi nekaj takšnih se- jemskih organizatorjev, ki si svojega imena ne zaslužijo. »Dokaz trdoživosti sloven- skih obrtnikov in podjetnikov so tudi 11. POS,« je ob otvori- tvi dejal predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, in ob tem pozval državo, naj končno drobnemu in srednje- mu gospodarstvo pomaga vsaj toliko, kolikor lahko. Pri tem ne gre za ugodnosti in privile- gije, obrtniki in podjetniki pričakujejo le nekaj najosnov- nejših ukrepov, ki bi jih samo- stojna država morala sprejeti že pred časom. Grah je pri tem omenjal nujnost sprejema Za- kona o zaščiti upnikov, ki bi v slovensko plačilno nedisci- plino vendarle prinesel nekaj več reda, in uresničevanje lastninske zakonodaje. Mora- torij na stečaje, ki je velikim gospodarskim sistemom živo- tarjenje podaljšal za nekaj me- secev, a pri tem še bolj otežil pogoje poslovanja za drobno in srednje gospodarstvo, ni mogel prinesti pozitivnih re- zultatov - država bi si zato mo- rala prizadevati, da zdravim jedrom velikih gospodarskih sistemov omogoči normalno poslovanje, saj jih vsaka druž- ba potrebuje. IVANA STAMEJČIČ Foto: EDI MASNEC Predsednik Državnega sveta Slovenije dr. Ivan Kristan je ob odprtju 11. POS dejal, da je pomen sejmov za Slovenijo, ki išče svoje mesto v mednarod- nem prostoru, izredno velik. Prav celjske sejemske priredi- tve pa lahko - glede na svoj razvoj in tradicijo - pri tem po- membno prispevajo. V okviru 11. POS se od 17. do 23. maja na razstavišču celj- skega Golovca predstavlja de- vet specializiranih sejmov: Se- jem Ideja, Sejem Turizma, športa in prostega časa. Sejem Trgovinske, gostinske in hote- lirske opreme. Sejem Vse za otroka, Sejem Stekla, kerami- ke, porcelana in umetnosti. Sejem Kozmetike, nakita in bižuterije, Sejem Poslovnih daril, Sejem Bio in Sejem Ši- roke potrošnje. Mehano nazaj v Slovenijo Izolska tovarna igrač Me- hano je v okviru sejma Vse za otroka predstavila nov projekt, ki so se ga v podjetju lotili na pobudo svojih pred- stavništev v tujini. Mehano, ki je zadnja leta izvažal kar 90 odstotkov svoje proizvod- nje, naj bi se v domačih trgo- vinah spet uveljavil in pri- bližal dobre igrače otrokom v okviru številnih Mahano- landov, ki jih bodo od junija naprej odpirali v večjih slo- venskih trgovinah. Vodja MehcUiovega mar- ketinga Jadran Furlanič je pojasnil, da je za odpiranje Mehano-landa v kateri koli trgovini v Sloveniji pogoj, da trgovina ponudi najmanj 150 prodajnega prostora, v katerem je prostor tudi za otroško igralnico, ter proda- jalce, Mehano pa zagotovi potrebne količine svojih igrač. S tem želijo doseči dva cilja — trgovinam omogočiti zadostne količine dobrih (a v Sloveniji za marsikaterega trgovca predragih) igrač, otrokom in staršem pa mož- nost, da resnično izberejo primemo in otroku všečno igračo. Prvi Mehano-land bo z za- četkom junija zaživel v beži- grajski blagovnici Emona Ljubljana, konec julija naj bi odprli drugega v novem po- slovnem centru na tržnici Lonka v Izoli, sledilo pa bo odpiranje Mehano-landov v Mariboru, Novem mestu, Kranju in Radencih. Za manjše, predvsem zasebne trgovinice v drugih sloven- skih krajih pa ponujajo pro- jekt mini Mehano-landov, z enakim vsebinskim kon- ceptom, le na manjših povr- šinah. Vse igrače, ki bodo naprodaj v teh centrih, bodo še posebej atestirane, tako da bodo starši resnično pre- pričani v nakup dobrih, ustvarjalnih in otroškemu zdravju neškodljivih igrač. Spremenjena osnovna šoia v okviru sejma Vse za otroka so pod pokrovitelj- stvom Ministrstva za šolstvo in šport izvedli nekaj stro- kovnih posvetov. Po okrogli mizi o preprečevanju nezgod in nasilja, ki jo je pripravil Zavod za zdravstveno var- stvo Celje, je bilo v torek izredno zanimanje za Učno delavnico prof. Carla Dal Trozza in predstavitev peda- goškega koncepta Marije Montessori (preko 100 ude- ležencev), še bolj pa za po- svet o spremembah, ki čaka- jo slovensko osnovno šolo. Državna sekretarka za šolstvo mag. Tea Valenčič je v Celju predstavila koncept prenove osnovne šole, ki - predvidoma v letu 1996 - prinaša vrsto bistvenih sprememb v osnovno šolstvo. Podobna posvetovanja se bodo v Sloveniji vrstila do konca jimija, nato bodo sle- dile analize in kasneje pri- prava ustrezne zakonodaje. In kaj te novosti prinašajo? Predvsem v Sloveniji naj ne bi več imeli osemletke, saj bo osnovno izobraževanje tra- jalo 9 oziroma za otroke, ki ne bodo nadaljevali šolanja (zdaj jih je kakšna desetina), 10 let. Šolanje bo razdeljeno na tri obdobja - v prvem bo učence spremljala ena učite- ljica, ocenjevanje pa bo le opisno, v diTigem se bo delno že začel uvajati predmetni pouk, opisno ocenjevanje pa se bo sprva še kombiniralo s številčnim in v le-tega pre- šlo postopoma, v tretjem (precinetni pouk in izključ- no številčno ocenjevanje) pa bodo imeli učenci tudi mož- nost diferenciacije. To po- meni, da se bodo lahko odlo- čali med izbirnimi vsebina- mi, pouk pa bo zasnovan v različnih težavnostnih stopnjah. Seveda bodo te od- ločitve temeljile na natančno določenih kriterijih, z njimi pa se bodo po predhodnem posvetovanju s svetovalno službo morali strinjati tudi starši. In odziv učiteljev? Na po- svetovanju je bil tako do- poldne kot popoldne precej- šen, kljub temu, da se novo- sti delno že preizkušajo v po- skusnih projektih, pa je ven- darle čutiti bojazen pred spremembami. Sejemski utrip Ob vrsti zabavnih sprem- ljajočih prireditev, demon- stracijah posameznih izdel-. kov in naprav na sejmišču, se v teh dneh vrstijo tudi stro- kovna posvetovanja. Tako so včeraj v okviru sejma Vse za otroka pripra- vili posvet o Predšolski vzgoji, referat o videnju vrt- ca v koncepciji spremembe osnovnega šolstva pa je pri- pravila dr. Ljubica Marjano- vič-Umek. V okviru tega po- svetovanja sta ravnateljici celjskih vrtcev prof. Ana Četkovič-Vodovnik (vrtec Anice Čemejeve) in prof.E?- milija Pešec (vrtec Tončke Čečeve) pripravili predstavi- tev opreme v vrtcih in mož- nosti sodelovanja otrok v prostorskem preoblikova- nju vrtcev. Pri tem sta se na- slonili na uvozni pohištveni program ajdovskega Efekta in pohištvo šentjurskega Al- posa. Včeraj so v okviru Sejma Trgovinske, hotelirske in go- stinske opreme pripravili posvetovanje o sodobni hla- dilni tehniki, današnji dan (četrtek) pa bo v znamenju Slovenske podjetniško ino- vacijske mreže. Ministrstvi z^L gospodarstvo ter za zna- nost in tehnologijo v sodelo- vanju z Gospodarsko in Obrtno zbornico Slovenije pripravljata okrogli mizi Od inovatorja do podjetnika ter ' Poslovno sodelovanje s tuji- no, ob 18. uri pa bo slovesna podelitev nagrad. Najuspeš- nejši razstavljalci bodo pre- jeli Znake Celeia, plakete SPIM-a in Zlate zibke. Strokovni del spremljajo- čih prireditev 11. POS se bo v soboto dopoldne v okviru Sejma Bio zaključil z usta- novitvijo združenja za biolo- ško pridelavo, predelavo in distribucijo zdrave hrane in naravnih zelišč. Partizanska 35 63000 CEUE tel.: 063/29-335/441-614 ZAPOSLIMO KOMERCIALISTA-KO za prodajo pisarniške mehanizacije priznanih proiz- vajalcev: CANON, RICOH, MINOLTA Osebni dohodek je stimulativen in odvisen od delovnih rezultatov. Delovno dobo sklenemo za določen čas z možnostjo spremembe v redno delovno razmerje. Prednost imajo kandidati: - z vozniškim izpitom B kategorije - z znanjem nemškega ali angleškega jezika - z delovnimi izkušnjami na tem področju Kandidate borrK) o izbiri obvestili 15 dni po objavi. Št. 20 - 20. maj 1993 ho Monografija sedmili ciiciov Ena izmed bogatejših likovnih monografij, ki so izšle v zadnjem času, je prav gotovo izdaja posvečena Vasiliju Četkoviču-Vasku, ki je bila v ponedeljek predstavljena v Likovnem salonu. Težišče monografije je na predstavitvi sedmih razhčnih kiparskih ciklov, ki jLh je Četkovič izdelal v preteklih desetih letih. Vsaka serija ima svoje ime, vsebinsko nit in sorodnosti, ki združujejo njene posamične izdelke. Prika- zani so ciklusi Portreti 91-92, Kirurgija, Jedra, Ominozen, Atomske glave, Projekti in Hortikultura, ki pred gledal- cem razpirajo obdelavo tako različnih materialov kot je kovina, les, keramika in ki nosijo svojo sporočilnost vtkano v ustvarjene oblike, ne da bi pri tem avtor zanema- ril posebnosti snovi ki jo oblikuje. Takšen odnos do mate- riala ga uvršča med tiste umetnike, ki pri izdelovanju novih form ne izhajajo zgolj iz fiktivne ideje, temveč vzporedno gradijo iz snovi, kar pa je mogoče le s posebnim tankočutnim razumevanjem njihovih organskih posebno- sti, ki jih je nato mogoče ustrezno nadgraditi. Monografija v celoti vsebuj^ preko tristo prikazov nje- govih kipov, pri čemer ni vključena javna plastika večjih dimenzij. Analize in misli o le-teh so vsebovane v prispev- kih likovnih kritikov. BORIS GORUPIČ Za 30. rojstni dan Stalna zbirka v galeriji v Mestnem gradu Celjski Likovni salon je v prvi polovici aprila prazno- val 30-letnico obstoja, v torek zvečer — na sveto\T»i dan muze- jev - pa so v Kulturnem stolpu Mestnega gradu slovesno od- prli razstavo slik in plastik iz stalne zbirke sodobne sloven- ske likovne ustvarjalnosti, ki jo s poudarkom na umetnikih iz širšega celjskega območja v Likovnem salonu gradijo vse od ustanovitve naprej. Fundus zbirke obsega 172 del, v prvih letih je bilo njego- vo oblikovanje vezano pred- vsem na odkup razstavnih del, kasneje, po letu 1980 pa so vr- zeli v stalni zbirki popolnjeva- li z deli ustvarjalcev širšega celjskega območja. Vseh tride- set let so bila dela spravljena v podstrešnih depojih, saj Ce- lje kljub prizadevanju posa- meznikov ni nikoli našlo pri- mernega prostora za ureditev galerije. Le občasno, v manj- šem obsegu, so bila dela stalne zbiike na ogled v Likovnem salonu oziroma takrat še v Muzeju revolucije. Zadnja leta, sočasno z načrtno preno- vo celjskega mestnega jedra, pa so v mestu oživili pobudo, da bi galerijske prostore ure- dili v Kulturnem stolpu Mest- nega gradu. Približno 250 m'"^ razstavišča v Kulturnem stolpu je zdaf urejenega, manjkajo le še de. poji, za katere pa likovniki vi. dijo prostor v sosednjem Juž. nem traktu Mestnega gradu. Naložbo, ki je presegala 20 mi. lijonov tolarjev, so delno fi. nančno pokrili v celjski občini, s pomočjo Petrola ter s pri. spevki iz republiškega prora. | čuna, I »Stalna zbirka mora postati živa tvorba,« razlaga načrte za prihodnost direktorica Zavo- da za kulturne prireditve Alenka Domjan in dodaja, da bo zdajšnja razstava odprta l približno do novembra. Potem I pa se bodo v galeriji zvrstile letne retrospektivne razstave ustvarjalcev iz širšega celjske- ga območja. IVANA STAMEJČIČ Foto: EDI MASNEC Otvoritve stalne zbirke sodob. ne slovenske likovne ustvar. jalnosti se je udeležil tudi mi. nister za kulturo Sergij Pel. han, v kulturnem programu pa se je predstavil koncertni duo Vladimir Hrovat (ustna har- monika) in Ruda Ravnik Kosj (harfa). To sem laz, umetniic... Enaindvajsetega aprila je minilo petdeset let od smrti enega najpomembnejših slo- venskih slikarjev Riharda Ja- kopiča, ki je v prvi polovici našega stoletja dal odločujoč ton modernizmu, kakršen se je razvil v našem kulturnem okolju. Je pripadnik znamenite če- tvorke impresionistov, ki so jo poleg njega sestavljali še Mati- ja Jama, Ivan Grohar in Matej Stemen. Člani omenjene sku- pine so pridobili na svoji po- membnosti predvsem zaradi svojih radikalnih stališč, s ka- terimi so sprejemali novosti iz sočasne ustvarjalnosti v evropskih središčih, pri če- mer so bili še posebej naklo- njeni dogajanju v dveh sever- nih centrih Miinchenu ter Du- naju. Vsakdo od četverice je uspel oblikovati svoj model slikanja, sam Jakopič pa je od impresionizma v poznejših le- tih vse bolj prehajal v barvni ekspresionizem. Poleg njego- vega slikarskega opusa je nje- gov izjemen pomen tudi v delu z mlajšimi umetniki, ki jih je usmerjal, jih vzpodbujal in jim omogočal predstavitve v jav- nosti ter dal pozidati t.i. Jako- pičev paviljon, kjer so se odvi- jale mnoge likovne manifesta- cije. Vlogo njegove ustvarjalnosti v najširšem smislu in prikaz njegove življenjske poti je od prejšnjega tedna predstavljen kar v dveh ljubljanskih razsta- viščih pod skupnim naslovom: Rihard Jakopič. To sem jaz, umetnik... Narodna galerija je pripravila predstavitev ne- koliko manj znanih slik iz dr- žavnih in zasebnih zbirk, ki pa vseeno dajejo možnost, da se iz njih razberejo bistvene kom- ponente njegove umetnosti. Mestni muzej pa je v Kultur- no-informacijskem centru Križanke postavil razstavo, ki dokumentirano z listinami, predmeti, fotografijami prika- zuje Jakopiča kot osebnost vpeto v dogajanja svojega ča- sa, seveda tudi predvsem v zvezi z njegovo umetnostjo. Obe razstavi sta strokovno pripravljeni in ju spremlja ob- sežen katalog z mnogimi in- formacijami in študijami ek- spertov in predstavljata pri- ložnost za ponovno osvetlitev umetnikovega prispevka k slo- venski modemi vunetnosti, ča- sovna distanca, ki nas loči od Jakopičevega obdobja pa nam tudi omogoča objektivnejšo presojo njegovega pomena. BORIS GORUPIČ Ob dnevu muzejev v Celju bo mednarodni kolokvij Na Spodnjem gradu v Celju že od leta 1991 potekajo ob- sežne raziskave pod vodstvom ZVNKD Celje. Arheološka iz- kopavanja na mestu nekdanje- ga knežjega dvorca vodi Alen- ka Vogrin, dipl. arheolog. Ker leži območje sredi nekdanje rimske Celeie, so seveda naj- bolj b<^ate in reprezentativne prav najdbe iz rimskega ob- dobja. Poleg obilice bobnih najdb, zbuja posebno pozor- nost bogato lapidarao gradivo, ki ponovno dokazuje, kako po- membno mesto je imela Celeia v rimskem obdobju. Leto 1992 je bilo arheolo- gom posebej naklonjeno. V ostankih rimskega zidu so odkrili torzo kipa z oklepom, ostanek reprezentativne sta- tue, ki je verjetno krasila fo- rum rimske Celeie. Najdba je takoj vzbudila zanimanje stro- kovne javnosti in že letos spo- mladi je bila z referatom g. Ve- re Kolšek, dipl. arheologinje, predstavljena tudi svetovni arheološki stroki. Od 21. do 24. aprila je namreč v Bonnu potekal mednarodni kolokvij o problemih rimske provinci- alne umetnosti. Antični arheologi, katerih ožje področje raziskovanja je lapidamo gradivo in provinci- alna rimska umetnost, se na- mreč že nekaj let srečujejo na kolokvijih, katerih specialna tema je prav proučevanje umetnosti in ustvarjalnosti rimskih provinc. Prvo srečanje je bilo organizirano v avstrij- skem Gradcu, sledil je Vesz- prem na Madžarskem, letos je bil na vrsti Bonn. Na teh ko- lokvijih, ki so organizirani bi- enalno, je bila zapuščina Cele- ie in njenega širšega mestnega območja vedno predstavljena z referati. Pomen arheoloških ostalin našega mesta je v stro- ki znan in cenjen, to so letos v Bonnu potrdili s pomembno odločitvijo. Organizacija četr- tega kolokvija o problemih rimske provincialne umetnosti je bila zaupana Celju in usta- novama, ki skrbita za arheolo- ško dediščino mesta. Ta odločitev je hkrati tudi priznanje za vse obsežno delo, ki je bilo opravljeno na po- dročju varovanja in prezenti- ranja naše dediščine ter zave- za za naprej, da nadaljujemo delo in prizadevanja za ohra- njanje arheološke zapuščine. Tako lahko v letu 1995 pri- čakujemo v Celju madnarodno srečanje strokovnjakov, ki bo- do pr^tavili Sloveniji arhe- ološko bogastvo širšega evrop- skega prostora. Hkrati bo to priložnost za vse nas, da po- novno potrdimo in utrdimo mesto Slovenije v stroki. Ker želimo domačo javnost sproti seznanjati z delom in dosežki arheoloških izkopa- vanj v Celju, bo ob dnevu mu- zejev v Lapidariju Pokrajin- skega muzeja Celje izjemoma na ogled najdba kipa z okle- pom (18. do 21. maj). O arhe- oloških izkopavanjih na Spod- njem gradu in najdbi, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje, pa sta v sredo predavali arheologinji Alenka Vogrin in Vera Kolšek. IRENA LAZAR Lapidarna zapuščina Celeie je znana tudi izven Slovenije. Srečanje liesiovensicih iiteratov v organizaciji Zveze kultur- nih organizacij Slovenije bo oktobra v Murski Soboti 15. srečanje pesnikov in pisa- teljev drugih narodov in na- rodnosti, ki stalno ali začasno živijo v Sloveniji. Na srečanju lahko sodeluje- jo avtorji, ki razen v samoza- ložbi še niso izdali književne- ga dela. Do 15. junija se lahko prijavijo s proznimi ali dram- skimi deli (dolžina do 10 stra- ni) ter pesmimi (do 10 pesmi) v vseh jezikih narodov in na- rodnosti, razen slovenskega, ki živijo na ozemlju naše države. Avtorji morajo dela Zvezi kul- turnih organizacij Slovenije, s pripisom »za 15. srečanje Ii- teratov drugih narodov« po- slati pod šifro, priložiti pa za- prto kuverto s svojimi osebni- mi podatki. Posebna žirija bo vsa dela ocenila in najboljša izbrala za predstavitev na lite- rarnem večeru in objavo v po- sebni publikaciji. IS Kri in icošute v Špitalski kapeli pri- pravlja Slovensko ljudsko gledališče Celje jutri, v pe- tek, ob 21. uri premierno uprizoritev dela Kri in ko- šute avtorja Damirja Zla- tarja-Freya. Dramo je v prevodu Ma- rinke Poštrak režiral Du- šan Mlakar, nastopile pa bodo Ljerka Belak, Jana Šmid in Vesna Jevnikar. IS Predmet in ples studio za ples iz Celja pri- pravlja v sodelovanju z občin- sko in republiško Zvezo kul- turnih organizacij v nedeljo ob 18. uri v Slovenskem ljudskem gledališču 1. Srečanje mladih ustvarjalcev Republike Slove- nije. Gre za nadgradnjo desetlet- nega internega, lani pa javne- ga večera avtorskega plesa Studia za ples in skupine Igen. Nastopajoče na nedeljski ples- ni prireditvi so organizatorji zbrali s pomočjo javnega nate- čaja, na razpis, ki se je zaklju- čil konec aprila, pa se je prija- vilo preko 30 mladih plesnih ustvarjalcev. IS Piastiice in risbe Prejšnji teden so v žalskem Savinovem likovnem salonu odprli razstavo, na kateri so prikazana dela Andreja Gro- šlja. Umetnik je razstavil seri- jo skulptur, ki predstavljajo glavnino razstave, izdelane pa so iz gline in lesa. Te spremlja- jo risbe oz. slike, ki so načrto- vane bodisi kot osnutki za ki- pe ali pa tudi kot neodvisne likovne enote. Andrej Grošelj sodi v sred- njo generacijo umetnikov. V začetku sedemdesetih let je diplomiral na ljubljanski Aka- demiji za likovno umetnost na smeri kiparstvo, pri čemer mu je bil mentor kiparski mojster Slavko Tihec. V preteklih dvajsetih letih je priredil večje število razstav, uveljavil se je tudi kot avtor javnih plastik, pri katerih gre predvsem za portrete znanih oseb iz zgodo- vine. Ker razstava v Žalcu prika- zuje različna interesna po- dročja umetnika, je mogoče njegova dela videti kot kom- pleksno zastavljen program, ki ga izpolnjuje z mnogimi do- polnjujočimi se sestavinami. Opazno je, da neko idejo po- stopoma razgradi in modelira iz faze v fazo, ter pri tem izde- la več posamičnih objektov, ki jih združuje podobno vodilo a so likovno vsak po svoje gra^ jeni, kar jim daje povsem sa mostojen status. To je opazne j iz primerov majhnih glinenilj plastik a tudi pri monumen-] talnejših, izdelanih iz koso\ lesa. Značaj Grošljevih skulptui je mogoče opredeliti kot trans- formacijo podob. Kajti kot vii in predmete zanimanja upo- dablja človeška telesa, ali h dele njih, tudi rastlinje, ki jih, predrugači na način, ki mu g8| omogoča kiparska snov in nje- gov estetski nazor. Oblike ga vodijo v ekspresivne ali celc abstrahirane kompozicije in motiv dobiva vse bolj izrazne obliko, a tudi samosvojo, kar pa je tudi namen avtorskega pristopa posameznega umet- nika in seveda tudi Andreja Grošlja. BORIS GORUPIČ Notranjost Kačnikove dimnice Evropsici muzej v Sloveniji Republiško ministrstvo za zunanje zadeve je na predlog ljub- ljanskega strokovnjaka dr. Janeza Bogataja v London poslalo predlog za uvrstitev Kačnikove dimnice v Zavodnjah za muzej Evrope za prihodnje leto. Pred dnevi so delavci velenjskega Kulturnega centra Ivan Napotnik iz Londona prejeli potrjeno kandidaturo. Če bo kul- turna znamenitost iz Šaleške doline dokončno izbrana, pomeni to tudi 25 tisoč obiskovalcev z vsega sveta v Velenju. Muzejski delavci so že doslej veliko prispevali k ureditvi Kačnikove dimnice, sedaj pa delajo skoraj neprestano. Na pomoč sta jim priskočila velenjski rudnik in Gorenje. Uradno otvoritev Kačnikove dimnice načrtujejo za 19. junij, do takrat pa je potrebno pripraviti še veliko promocijskega materiala. LOJZE OJSTERŠEK Mozirjani so prepevali v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji je mi- nulo soboto Zveza kultur- nih organizacij občine Mo- zirje pripravila občinsko revijo odraslih pevskih zborov, ki se je je udeležilo 11 zborov iz te občine, med njimi so nastopili tudi ne- kateri manjši sestavi, ki so po svoji kakovosti izsto- pali. Nastope vseh zborov je spremljal dolgoletni zboro- vodja in strokovni sodela- vec Področnega zdmženja pevskih zborov za celjsko regijo prof. Marjan Lebič, ki je po končanem koncer- tu opravil strokovni pogo- vor z zborovodji, vsem pa bo posredoval tudi pisno oceno. Celotno revijo je ocenil kot skrbno priprav- ljeno, nastope zborov pa na dostojni kakovostni višini, tako po izbranem progra- mu, ki ni bil stereotipen, kot tudi po izvedbeni plati, saj je bilo njihovo izvajanje nad splošnim povprečjem. Prof. Lebič ugotavlja zav- zeto delo zborov in tudi to, da zborovodje posebno skrb namenijo izbiri pro- grama ter, da v izvedbenem smislu kvaliteta zborov ra- ste. Ob zaključku so prisot- ni zborovodje izrazili željo in potrebo po tesnejšem, regijskem sodelovanju zno- traj Področnega združenja pevskih zborov. 2IVK0 BEŠKOVNIK Št. 20 - 20. maj 1993 11 Večer pevk Cetisa in Podoglarjev Širši celjski koncertni pu- bliki se je v soboto, 15. maja, dvorani Narodnega doma predstavil oktet Podoglarji, ki ga umetniško vodi Anita Vi- denšek (učiteljica glasbene rzgoje). Generalni pokrovitelj koncerta je bilo podjetje Miro- teks, ki je tudi sicer pokrovi- telj okteta. Kot gost na kon- certu je nastopil ženski pevski jbor Cetis, ki ga vodi zboro- vodkinja Vida Bukovac. Prvi se je predstavil ženski pevski zbor Cetis s priredbami slovenskih ljudskih pesmi: Da bi biva liepa ura. Na Gorenš- čem je fletno. Da bi jaz znala, Luštno je vigred, Lepa Jana in priredbo ameriške Dom na kmetiji, ob spremljavi kitari- sta Mitje Conradija. Zbor odli- kujejo lepo oblikovani in meh- Id ženski glasovi, ki jih zboro- vodkinja vodi v občuteno po- dane interpretacije. Za poživi- tev programa je zborovodkinja izbrala tudi tercet iz opere Ča- robna piščal W. A. Mozarta. Tercet, ki so ga sestavljale Ja- smina Maček, Nevenka Borlak in Tanja Zih, je bil glasovno enakovreden, žal je bila kla- virska spremljava (prof. Brina Zupančič-Rogelj) premočna. Memory - Spomin A. Lloyda je ob klavirski spremljavi soli- stično izvajala Jasmina Ma- ček, ki študira solopetje pri g. Niki Vipotnik v Žalcu. Če- prav odlikuje mlado solistko zelo lep, zveneč sopran, je bUa skladba po obsegu za tako mlado izvajalko neprimerno izbrana, saj je napisana v tako nizki legi, da pevkin glas ni mogel do pravega izraza. Drugi del koncerta je izvajal oktet Podoglarji, katerega za- četek delovanje sega v leto 1986, ko jih je ob ustanovitvi vodil umetniški vodja Jože Kink. Že v naslednjem letu je vodenje okteta prevzela Anita Videnšek. Oktet vsa leta sode- luje na srečanjih malih vokal- nih skupin v Vojniku, na ob- činskih revijah in na revijah zborov iz delovnih organizacij. Oktet je predstavil prever- jen in znan pesemski program. V prvem delu smo po uvodni Vodopivčevi Pobratimiji sliša- li še Foersterjev Večerni ave. Gallusov Ecce quomodo mori- tur iustus in Lassov Bon j our, mon coer. Zelo čista intonacija vseh pevcev ni edina odlika. V pevcih je opazno veliko mu- zikalno občutje (smisel za tempo, dinamiko), ki je še ka- ko potrebno pri sestavih, ki med izvajanjem skladb pred seboj nimajo dirigenta. Tudi glasovno so pevci zelo izenače- ni, zato je izvajanje enakomer- no in zlito. Tudi v nadaljevanju koncer- ta so sledile same zelo znane skladbe: Jerebova Noč na vasi, Adamičeva Završki fantje, Ipavčeva O mraku, Vodopiv- čeve Žabe in ljudske Teče mi vodica, Pisemce in Bleda luna. Vse zelo doživeto zapete so razgibale polno dvorano. Zah- tevnejšemu poslušalcu pa se je vendarle utrnilo, da bo v bo- doče treba razmisliti tudi o so- dobnejšem pevskem reperto- arju. Predsednik glasbenega od- bora Zveze kulturnih organi- zacij Celje, gospod Pavle Bu- kovac je med koncertom pode- lil bronaste in srebrne Gallu- sove značke, s katerimi so od- likovani pevci, ki že petnajst ali petindvajset let prepevajo v zborih. D. ŽVAR Antologija siovensice poezije Bogastvo in lepota vsakega jezika prideta še najbolj do izraza na področju pesništva. Možnosti, ki jih tu ponuja je- 'zik s svojimi kombinacijami, so skorajda neomejene. Pripo- Vedi, čustva in ideje, ki nam jih predstavljajo pesniki, predstavljajo vrh, ki ga je mo- Igoče doseči v posameznem je- 'ziku, zato nam sama poezija ^mnogo pove o značaju in kul- turi posameznega naroda. Antologija slovenske poezi- je, ki je nedavno izšla, si prav •gotovo zasluži posebno pozor- nost, saj je v njej zajet prerez domače ustvarjalnosti, vse od njenih začetkov, ko se začno lartikulirati zahtevnejše obli- ke. V slovenskem jeziku se ta razvoj prične v osemnajstem stoletju, antologija pa na zače- tek postavi pesmi Valentina''* Vodnika, čigar ustvarjalnost sodi tudi v devetnajsto stolet- je. To pa je čas, ko je ravno literatura imela izredno moč- no vlogo pri konstituiranju in osmišljanju slovenske naci- onalne biti, ker je bila to ena od redkih možnosti za izraža- nje kulturne pripadnosti v okoliščinah brez ustrezne državnosti in institucij, ki bi lahko primerno vzpodbujale ter uresničevale nacionalni program. Iz devetnajstega sto- letja so seveda vključeni Pre- šeren, Jenko, Gregorčič in drugi, z modernisti pa se prič- ne dvajseto stoletje. Nato se zvrsti medvojna generacija in avtorji, ki so ustvarjali v času druge svetovne vojne, poleg partizanskih pa so vključeni tudi tisti z druge strani, na primer Balantič, in predstav- niki povojne emigracije. Naj- širši pa je zadnji del s sodobni- mi pesniki: Milan Jesih, Ivo Svetina, Tomaž Šalamun, Da- ne Zaje - to je le nekaj imen, vseh skupaj pa je zajetih pe- tinsedemdeset avtorjev. Izbor njihovih pesmi sta naredila Peter Kolšek in Drago Bajt. Celotno podobo antologije, ki nosi podnaslov Sončnice pold- neva je nekoliko okrnilo neso- delovanje Mateja Bora, Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Er- vina Fritza, kar pa vseeno bi- stveno ne zmanjšuje pomena in uporabnosti knjige, ki jo je izdala založba Mihelač. BORIS GORUPIČ na ceuskih Platnih Beethoven, ZDA, 1992 družinska komedija Režija: Brian Levant; Igrajo: bemardinec Chris, Charles Grodin, Bonnie Hunt, Dean Jones, Nicholle Tom, Chri- stopher Castille. Newtonovi so vsakdanja, družabna in sproščena družina. Očetu Georgeu ni- ti v sanjah ni nikdar padlo na misel, da bi imel kaj opraviti s psi. Na lepem se pojavi Beethoven, sto kilo- gramov ljubezni, zvestobe, junaštva, dlak in sline, in za vselej spremeni življenje in pohištvo družine New- man. Beethoven je pobeg- nil iz krempljev skupine pasjih tatov, ki ga je ponoči ugrabila iz trgovine z do- mačimi živalmi. Vso noč se skriva v mrzli, umazani po- sodi za smeti, ko pa se zju- traj zbudi, zagleda dom svojih sanj: lično hiško z lično živo mejo, ličnim vrtom in ličnimi široko od- prtimi vrati. George se ne more upreti otroškim proš- njam v slogu »Obljubljam, da ga bom sam hranil,« in »Jaz ga bom vodil na spre- hode,« in dovoli, da ščene ostane pri njih, vendar le, dokler se ne oglasi njegov pravi lastnik. A Beethoven se je že odločil: njegova družina bodo prav New- manovi. Režiser Brian Levant ima za seboj dolgo in uspešno kariero televizij- skega producenta. Njegov filmski prvenec je Problem child 2, trenutno pa pri- pravlja filmsko igrano ra- zličico serije The Flinsto- nes (Kremenčkovi). Chris je dve leti star či- stokrvni bemardinec. Kari Miller, eden najbolj cenje- nih hollywoodskih dreser- jev, je posebej za ta film izuril še osem zamenjav za Chrisa in šestnajst kužkov različnih starosti, ki so igrali Beethovna v različ- nih obdobjih »odraščanja«. KUPON S tem kuponom imate 5 odstotkov popusta pri ogledu filma BEETHOVEN v kinu Union. Lipovec v iVIozirju v Mozirju se od petka dalje s svojimi deli predstavlja sli- kar, likovni kritik in umetni- ški fotograf Dušan Lipovec iz Kamnika. Razstava 24 del, kjer upodablja motive iz Go- renjske, Dolenjske in obmor- skih krajev, bo v mozirski ga- leriji na ogled do konca pri- hodnjega tedna. »Dušan Lipovec prihaja iz Kamnika, njegov stil slikanja se je oblikoval v slovenski akademiji, kjer se je usmeril v moderno slikanje. Slikar je že zgodaj pričel eksperimenti- rati in preizkušati, svoje slike, vezane na krajino in človeško figuro, je zgodaj skušal obh- kovati na moderen način. Sli- karjeva zgodnja dela že kažejo sproščenost, ki ostaja prisotna tudi pri poznejših slikah. Li- povčev način dela je kasneje postal veliko bolj samosvoj, bližji stvarnosti, bolj sproščen. Njegove slike so kronistično upodabljanje krajev, kamor je Lipovec zahajal. V Mozirju je poleg začetnih del razstavlje- no tudi novejše slikar j evo ustvarjanje. Lipovčeva poseb- nost je, da je v slovenskem prostoru tudi uveljavljen li- kovni kritik. To vpliva na nje- govo umetnost, saj je samosto- jen v tem, kaj je bilo na po- dročju slikarstva narejenega. Razstava v Mozirju ima neko skupno točko, slike so podob- ne v hotenju, čeprav so različ- ne. Tako tudi drugih umetni- kovih slik ni težko prepozna- ti,« je ob otvoritve razstave del Dušana Lipovca povedal prof- . dr. Mirko Juteršek. Razstavo del slikarja iz Kamnika sta v Mozirju pripra- vila galerija Mozirje in občin- ski Zavod za kulturo. Ob pet- kovi otvoritvi so pripravili tu- di kulturni program, v kate- rem so sodelovali učenci Glas- bene šole Nazarje in pesnik Iz- tok Čebašek. URŠKA SELIŠNIK PRIREDITVE tCLEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču bodo danes ob 10.30 uprizorili Odrsko utvaro za abonma Srednje ekonomske šole I iz Celja. Isto predstavo bodo uprizorili tudi jutri ob 10.45 za abonma Gimnazije center Celje. V ponedeljek bodo Odrsko utvaro uprizorili ob 10. uri še za abonma Srednje šole Borisa Kidriča II iz Celja, v torek ob 10.30 pa za Ekonomsko šolo II. V sredo ob 11. uri pa bodo predstavo uprizorili še za abonma V. šolski. V Špitalski kapeh v Celju bo jutri, v petek ob 21. uri premiera za izven z naslovom Kri in košute, avtorja Damirja Zlatarja in v režiji Dušana Mlakarja. Ponovitvi bosta v soboto, nedeljo in ponedeljek ob 21. uri. V avli Muzeja novejše zgodovine v Celju bo jutri, v petek ob 9.30 in 10.30 gledališče Zoom iz Ljubljane predstavilo igio Kam pa kam. V torek ob 9.30 in 10.30 pa bo Čarobno skrinjico uprizorila Lut- kovna skupina Fru fru iz Ljubljane. V kulturnem domu na Ponikvi pri Grobelnem bo v soboto ob 21.30 gledališka igra na prostem z naslovom Pod svobodnim soncem, s katero bo gostovala gledališka skupina Prosvetnega društva Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje. Igro je režiral L. Matjašič. ISOMCERTI V osnovni šoli Luče ob Savinji bo jutri, v petek ob 17. uri revija pevskih zborov otrok in mladine iz občine Mozirje. V dvorani Glasbene šole v Velenju bo jutri, v petek in v soboto občinska revija otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov in oktetov iz občine Velenje z naslovom Pozdrav pomladi. V Narodnem domu v Celju bo danes, v četrtek ob 19.30 redni letni Kbncert mešanega pevskega zbora Zveze društev upokojencev Celje in vokalne skupine Kompolčani iz Kompol nad Štorami, ki ju vodi Jožica Soko. V torek ob 19.30 pa bo redni letni koncert Mešanega pevskega zbora Cetis iz Celja, ki ga vodi Pavle Bukovac in ženskega pevskega zbora Cetis iz Celja, ki ga vodi Vida Bukovac. Pred zdraviliškim domom na Dobrni bo v nedeljo ob 16. vui prome- nadni koncert Pihalnega orkestra Emo Celje, ki ga vodi Alojz Kranjčan. V soboto ob 19.30 pa bo skupni koncert mešanega mla- dinskega pevskega zbora Tehnik iz Celja- in dekliškega pevskega zbora iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. V Pokrajinskem muzeju v Celju bo v torek ob 19.30 peti abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra iz Celja, ki ga vodi Nenad Firšt. Imazstave V knjižnici Šentjur bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo likovnih del karikaturista in grafika Borija Zupančiča. Na ogled bo do 20. junija. V Muzeju novejše zgodovine v Celju je odprta stalna razstava slovenske zobozdravstvene zbirke. V Cafe galeriji bo do 22. maja razstavljal likovna dela Milan Todič. V Laškem dvorcu razstavlja karikature in ilustracije Borut Pečar. V avli hotela Dobrna bodo v ponedeljek ob 20. uri odprli razstavo likovnih del slikarja amaterja Mohorja. Ob otvoritvi bo sodeloval mešani pevski zbor Zdravilišča Dobrna, ki ga vodi Mitja Bervar. V galeriji kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju maja raz- stavlja slike Zlatko Prah. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do konca maja odprta razstava starih grafičnih listov na temo Cvetje, v različnih grafičnih tehnikah. V avli hotela na Dobrni do 25. maja razstavlja likovna dela slikar Dušan Naglic iz Žalca. V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu razstavlja likovna dela akademski likovni umetnik Andrej Grošelj. Razstava bo na ogled do 28. maja vsak dan, razen sobote in nedelje od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bodo jutri, v petek ob 20.30 odprli razstavo risb in steklarskih izdelkov učencev steklarske šole. Razstava bo na ogled do petka, 11. junija. In I M o Celje: Union 20.5. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film Oddaljena obzorja, od 21. 5. dalje ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Beetho- ven. Mali Union do 24.5. ob 19. uri francosko-poljski film Dvojno Veronikino življenje, od 25.5. dalje ob 19. uri španski film Visoke pete. Metropol od 20. 5. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Vstop prepovedan. Kino Laško 22. ob 21. uri in 23. 5. ob 20. uri ameriški film Neoproš- čeno. Kino Šentjur 22. 5. ob 14. uri ameriški fUm Beethoven. Kino Žalec 21. 5. ob 20. uri ameriški film Krvava Mary. Kivo Vojnik 21.5. ob 20. uri ameriški film Peterica žigosanih, 22.5. ob 21. uri ameriški film Rožnati seks. |8js T A L o V Zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri zvečer ob 20. uri nastop folklorne skupine iz Kozjega. V Kristalni dvorani zdravilišča Rogaška Slatina bo v torek ob 20.30 večer slovenske folklore Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora. V dvorani Plesnega fonuna v Celju bo v soboto ob 21. uri deseti Večer z..., kjer se bosta predstavila vrhimska izvajalca šansonov Lado Kos in Lelo Margitič. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v nedeljo ob 18. uri prvo srečanje mladih plesnih ustvarjalcev Republike Slovenije v organizaciji Studia za ples Celje, Zveze kulturnih organizacij Celje in Zveze kulturnih organizacij Slovenije. V Zdravilišču Dobrna bo plesna skupina Igen Studia za ples Celje v torek ob 17. uri predstavila koreografijo Ti in jaz. V dvorani Župnijskega centra Sv. Duh v Celju bo jutri, v petek ob 20. uri literarni večer in predstavitev nove pesniške zbirke Od mene k tebi, ki jo bo predstavila rojakinja in pesnica Neža Maurer. V knjižnici v Velenju bo danes ob 20.30 kulturni večer sestre Vide Žabot z naslovom Na Razkrižju je vse manj negotovosti. Pogovor z njo bo vodil Ivo Stropnik. Z delavnostjo do uspeha Anica Tamše s Polzele je članica likovne sekcije Svobo- de Polzela in Šaleških likovni- kov. V domači sekciji je zelo delavna. Vsako leto pripravijo razstavo del svojih članov, so- delujejo pa tudi liko\'niki amaterji iz drugih krajev Slo- venije. Vedno povabijo Judi ^akšnega izšolanega in uve- ljavljenega slikarja, da s kriti- ko in nasveti pomaga amater- jem k umetniški rasti. »Že kot otrok sem rada risa- la, zares pa sem se s tem začela ukvarjati pred nekaj leti,« je povedala Anica Tamše. »Vem, da bo preteklo precej časa, da se bom naučila izraziti to, kar čutim in vidim, da je do obvla- danja posameznih tehnik dol- ga pot, vendar se trudim in vsaka kritika in nasvet sta mi dobrodošla. Bila sem v likovni šoli v Novejoj mestu in v Izla- kah. Trinajstkrat sem razstav- ljala v skupini in enkrat samo- stojno. Rada rišem na papir in platno, vendar najraje posli- kavam krožnike, ker so manj zahtevni kot olje in akvarel. Želim si, da bi kdaj v prihod- nosti dosegla kak večji uspeh in imela samostojno razstavo, na katero bi bila lahko po- nosna.« Anica ima doma atelje in v njem razstavljena svoja dela, ki jih je zares prijetno pogle- dati. Upamo, da se bo njena želja izpolnila, ne nazadnje tu- di zaradi njene delavnosti in ukaželj nosti. t TAVČAR Št. 20 - 20. maj 1993 112 Sodi ne sodijo na Boč Po Izbruhu atere nesoglasle, kam s tonami nevarnih oilpailkov Potem ko so lovci v vasi Drevenik na Boču odkrili sode z blizu desetimi tonami strnjenega mazuta, se krešejo mnenja o njihovi nadaljnji usodi. Strokovnjaki celjskega Zavoda za zdravstveno varstvo so ocenili, da gre za (količinsko) nevarne odpadke, ki jih je treba hitro premestiti, v mestinj- skem Vitalu pa vztrajajo, da bi jih sežgali v apnenici na Boču. Kot je znano, gre za običajni mazut, pomešan s peskom in listjem, ki so ga v Vitalu razlili zaradi malomarnosti (v lovilec), pred osmimi leti. To se je zgo- dilo med pretakanjem, mazut pa so nato pospravili v sode, ki so ostali na tovarniškem dvorišču. Lani jeseni so sode odstopili Jožefu Polajžerju iz Drevenika, ki bi mazut sežgal v svoji apnenici. Potem ko je pred dnevi izbruhnila afera, se je v javnosti pojavljalo vse več opozoril o nevarnosti za bočke vi- re pitne in mineralne vode. Zato je šmarski občinski vodnogospodarski inšpektor Jože Boršič zaprosil celjski Zavod za zdravstveno varstvo za stro- kovno mnenje o nevarnosti za okolje. Skupno 74 najdenih sodov so namreč našli na jasi, v grapi, večje število pa je bilo nepokritih ali celo razlitih. Pri tem so Celjani odkrili nevarnost zaradi spiranja z deževnico. Ker se tone mazuta nahajajo na kraškem svetu, blizu vodnih virov, obstaja zla- sti precejšnja ogroženost za onesnaže- nje talnice. Zato v celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo menijo, da je od- padke treba čimprej premestiti na varnejšo lokacijo. Razlika med Bočem in Mestinjem Ko je občinski inši>ektor Boršič pre- jel mnenje s podpisom direktorja Za- voda, mag. dr. Ivana Eržena, je odlo- čil, da je sode ter onesnaženo zemljo treba umakniti »v skladu s predpisi«. Pri tem so v inšpekciji pričakovali, da jih bo vodstvo Vitala prepeljalo nazaj na tovarniško dvorišče. Zato so v za- četku tega tedna pričakovali pred- stavnike ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, ki bi preverili zakaj sodi niso umaknjeni. V Vitalu so prepričani, da obstaja podobna nevarnost, če so sodi na Boču ali na njihovem tovarniškem dvorišču, kar pa mnenje celjskega Zavoda zani- ka. Vitalu pa se zaradi možnosti pri- tožbe ponuja tudi možnost odlašanja. V tem družbenem podjetju se ogrevajo za svojo, zanje primernejšo rešitev. SIcrivnostnI stroicovnjalci Vitalov direktor Zvone Murgelj je v ponedeljek povedal o svojem dru- gačnem prizadevanju. O takšnem, kot ga je napovedoval že na nedavni ti- skovni konferenci. »Občinskemu sekretariatu za ureja- nje okolja smo predlagali nadzorovan sežig v Polajžerjevi apnenici, ki je za- to pripravljena.« Ta naj bi bil v prisot- nosti občinskih inšpekcijskih služb. V primeru, če bi se med sežiganjem pojavili neželeni vplivi, bi to ustavili, preostale sode pa vrnili na tovarniško dvorišče. O tem je Vital žfe zaprosil za strokovno mnenje nekega zavoda, imena pa direktor ni želel povedati. Njihovo mnenje naj bi pridobili še ta teden. Poglavitni problem afere z Vitalovi- mi sodi tiči v neurejenosti sežiganja odpadkov nasploh. Kurjenje mazuta prav gotovo ne bi smelo predstavljati posebne težave, v trenutnih, neureje- nih razmerah pa je drugače. Vsak ima svoj prav, a eno je res - Vitalovi sodi prav gotovo ne sodijo na Boč. Še najmanj pa v varstvo slabo seznanjenega, preprostega človeka. BRANE JERANKO Najboljši mladi kemiki Na Osnovni šoli Pod Go- ro v Slovenskih Konjicah je bilo minuli teden regijsko tekmovanje za sedmošolce in osmošolce iz znanja ke- mije. Med 27 tekmovalci sed- mih razredov iz 16 osnov- nih šol je najboljši rezultat dosegel Tomaž Kosem iz Radeč pred Andrejo Pukšič iz OŠ POd goro v Sloven- skih Konjicah in Polono Novak iz Radeč. V tekmovanju osmošol- cev sta med 32 udeleženci iz 19 osnovnih šol dosegla največ Mojca Katic iz Šo- štanja in Gregor Tevž iz Mozirja, tretje mesto pa sta si razdelila Tatjana Golob iz Štor in Tomaž Škobeme s Planine, poroča TASK. MBP Konkreten odnos do znanja ¥ ponedeljek In torek predstavitev raziskovalnih nalog v okviru projekta Mladi za napredek Celja V ponedeljek, 17. in v torek, 18. maja je bila v veliki dvora- ni celjskega Narodnega doma predstavitev najboljših razi- skovalnih nalog, ki so jih mla- di raziskovalci letos izdelali v okviru projekta Mladi za na- predek Celja. V ponedeljek so dvanajst nalog predstavili celjski sr^- nješolci, v torek pa so prišli na svoj račim mladi raziskovalci iz osnovnih šol, ki so predsta- vili enajst nalog. Zbrane sta pozdravila žu- pan Anton Roječ in sekretar za družbene dejavnosti Željko Cigler, ki je v svojem govoru poudaril, da je s petnajstletno tradicijo v Celju projekt Mladi za napredek Celja najstarejši tovrstni projekt v Sloveniji. »Te raziskovalne naloge so še posebej pomembne zato, ker so uporabne že sedaj. S tem, ko podpiramo raziskovalno dejavnost, pa v Celju dokazu- jemo, da se zavzemamo za konkreten odnos do znanja,« je dejal Cigler. Mag. Jožica Dolenšek, pred- sednica komisije Mladi za na- predek Celja, pa je povedala: »Na razpis Mladi za napredek Celja smo dobili 184 razisko- valnih nalog, kar je 40% več kot lani. Pri teh nalogah je so- delovalo 550 učencev in dija- kov celjskih šol, pomagalo pa jim je 160 mentorjev.« Področja, s katerih so razi- skovalne naloge, so resnično raznovrstna. Raziskovalci z Giimieizije Lava Jure Ferlež, Borut Juteršek, Vesna Pekaro- vič in Lučka T\irk so se lotili raziskave »Razširjenost drog med celjskimi srednješolci.« Dijakinja Srednje šole Borisa Kidriča Sladana Kimidjikič je raziskovala grad Lemberg, di- jakinji Gimnazije Celje Nastja Klemenčič in Eva Domitrovič sta se lotili raziskovanja Sha- kespeara v slovenskih pre- vo(Mh... Tudi osnovnošolcem razi- skovalna žilica ne da miru; v torek so predstavili razisko- valne naloge s področja ener- gije, lišajev, do raziskovanja nastanka in razvoja britanske in ameriške književnosti, čr- nih odlagališč na območju KS Frankolovo, obrtne oživitve južnega dela mestnega jedra, do bontona med mladimi. N.-M. SEDLAR Mitja mora v Ženevo Otrok potrebuje 50 tisoč DEM za zahtevno srčno operacijo Družina Anice in Hermana Kočevar, iz Radeč, se je znašla v težki preizkušnji. Eden od njunih treh otrok, triletni Mit- ja, je po oceni docentke dr- . Zorčeve potreben operacije v Ženevi. Mitjevo zdravstveno stanje — gre za prirojeno srčno napako — je iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče. Otrok ne zmore nobenega napora, zato se po nekaj stop- nicah toliko utrudi, da potre- buje pomoč sočloveka. Mitjo so pr^ letom dni prvič operi- rali v Sloveniji, s pomočjo že- nevskih zdravnikov pa bi se njegovo stanje normaliziralo, ugotavlja dr. Zorčeva. Opera- cija, ki naj bi pomagala Mitji, stane približno 50 tisoč DEM. Mitjeva starša plačila ope- racije sama ne zmoreta. Anica Kočevar, farmacevtka, je za- poslena v radeški lekarni. Herman pa je delavec papirni- ce Radeče. Poleg Mitje srbita še za 6-letnega Miho ter 2-let- no Aljo. Zato so se v katoli- škem Mladinskem krščanskem gibanju »Pot« odločili opozo- riti na pomoč malemu Mitji, o tem pa so obvestili tudi naše uredništvo. Vsem, ki so mu pripravljeni pomagati, sporočajo, da lahko denar nakažejo na tolarski (števUka 50100-620-133-05- 1140116-624004, Škofijska Karitas) ali pa na devizni ra čun (številka 727130-40 205954-0, pri Bank Austria d d. Ljubljana). Oba žiro račun; sta na naslov Škofijske Kari tas. Poljanska 2, Ljubljana, n; položnico pa je treba pripisat »Za Mitjo Kočevarja«. Če ste se odločiU pomagat položnico shranite, saj prid v poštev kot olajšava pri od meri prihodnje dohodnine. BRANE JERANK( Priprave na referendum z zbori krajanov se ta teden v Vitanju pričenjajo pri- prave na referendum za krajevni samoprispevek. Med večjimi zalogaji bi bila predvsem ureditev telefonijo in plinifikacija. O teh in vrsti drugih predlogov za komu- nalno urejanje krajevne skupnosti pa bodo lahko svoje povedali krajani na sedmih predvidenih zborih. MBP Gasilci so peli v soboto, 15. maja je bil ob 20. uri v dvorani GD Lokrovec prvi koncert Moškega pevske- ga zbora GD Lokrovec-Do- brova. Moški zbor je edini gasilski pevski zbor na območju Celja in je do sedaj sodeloval na ra- zličnih domačih prireditvah, gostoval tudi drugje in sodelo- val na vseh 6 srečanjih Gasil- skih pevskih zborov. Zbor šte- je 17 pevcev, deluje pa od leta 1986. Pojejo narodne in umet- ne pesmi, vodi pa jih g. Jože Dimec. Na koncertu so se predstavi- li tudi gostje in sicer oktet Pe- trol iz Celja, ki ga vodi g. Mat- jaž Železnik. Vsa mesta v dvo- rani so bila zasedena, med po- slušalci je bilo mnogo domači- nov in gostov. MPZ je zapel 13 pesmi, na repertoarju jih imajo še mnogo več. Oktet Petrol pa se je ob- činstvu predstavil z 9 pesmi- mi. Vsi skupaj so ubrano in lepo zapeli še pesmi Triglav - J.Aljaža in Slovenec sem - G. Ipavca. Vse pesmi so po- slušalci nagradili z bogatim ploskanjem. Koncert je bil uspešen tudi zato, ker so izvedbo omogočili številni pokrovitelji, ki so po- kazali razumevanje za domačo pesem in kulturne prireditve. IRENA SENIČAR Vse več dobrih izdelkov Šentviški sejem domače obrti Je odlično uspel v Šentvidu pri Grobelnem so pretekli teden pripravili že tretji sejem domače in umetne obrti, pri tem pa je prišla do izraza vse večja kakovost raz- stavljenih izdelkov. O tem pri- čajo tudi ocene komisije pod vodstvom prof. dr. Janeza Bo- gataja. Med petdnevno prire- ditvijo se je v kulturnem domu predstavilo blizu sto razstav- Ijalcev. Največ jih je prišlo iz šmar- ske, šentjurske, konjiške in bi- striške občine, pa tudi iz Celja, Maribora in Kranja. Posebej razveseljivo je, da so izdelke domače obrti prikazale tudi kozjanske šole, zadnja ava oni pa so aktivi kmečkih žena šmarske občine razstavili še stare jedi. Za izredno kakovostne iz- delke so prvič podelili posebne plakete občine Šmarje pri Jel- šah: Jožetu Lorberju (iz Šmar- ja) za sod, Zvonku Kostevcu (s Planine pri Sevnici) ter Miha- elu Robeku (iz Bistrice ob Sot- li) pa za pletene izdelke. Priz- nanja za izdelke vrhunske ka- kovosti je prejelo kar 21 raz- stavljalcev, za kakovostni iz- delek pa 14. Prof. Bogataj j letošnjo razstavo oceni vzpodbudno, četudi je opozo ril, da se je vmes vrinilo neka kiča. S šentviškim sejmom bod nadaljevali vsaki dve leti vmes pa bo možnost predsta vitve na mednarodnem, slove njegraškem sejmu. Letošnjeg so, kot po navadi, pripravil v domačem kulturnem dru štvu, pri tem pa si je poseb^ prizadeval Ivan Drofenik. BRANE JERANK^ Foto: EDO EINSPIELEI Tekmovanje gasilcev veteranov Gasilsko društvo Teharje je pod pokroviteljstvom Ob- činske gasilske zveze Celje ter ob sodelovanju KS Teharje, Petrola, SDK Celje, LB Splošne banke Celje in Zavaro- valne skupnosti Triglav pripravilo že 25. tekmovanje gasilcev veteranov, ki je neuradno državno prvenstvo. Gre za srečanje gasilcev, ki so večino svojega aktivnega življenja preživeli na požariščih in pri drugih reševalnih in humanitarnih akcijah, zdaj v jeseni svojega življenja, pa so vsaj enkrat na leto še vedno aktivni. Letošnjega jubilejnega tekmovanja, ki je bilo na prosto- ru pri teharski šoli, se je udeležilo 17 moških in tri ženske ekipe. Pri veteranih je zmagalo GD Mežica pred Mengšem in Salekom, med ženskami pa GD Šalek pred Bevčami in Šmartnim ob Paid. Izven konkurence so nastopili tudi veterani Teharja, ki bi se uvrstili na 4. mesto. Najstarejša udeleženka je bila 69-letna Marija Martine iz GD Bevče v velenjski občini, najstarejši udeleženec pa kar 84-letni Ivan Hrvatič iz GD Prevalje. T.VRABL Št. 20 - 20. maj 1993 131 Domiada za dušo in telo juM In pojutrišnjem v Kranju državno prvenstvo dijaških domov Domiada - olimpijada dija- jliih domov Slovenije - se je pričela leta '63, najprej kot tekmovanje šestih dijaških do- Biov. Leta '81 se je koncept pomiade spremenil; udeleže- vati so se je pričeli vsi sloven- $|(i dijaški domovi. Letos bo republiška Domiada 21. in 22. maja v Kranju. Udeležujejo se je tudi Zmagovalci medre- gijskih Domijad. O Domiadi smo se pogovar- jali z vzgojiteljem Vladimir- jem Kološo, ki je že od leta '70 eden izmed mentorjev športne dejavnosti v celjskem dija- škem domu. Kakšna je bila Domiada pred tridesetimi leti; takrat, ko se je začela? Takrat je bilo to tekmovanje šestih dijaških domov Sloveni- je, pomerili pa so se v šestih panogah: atletiki, šahu, na- miznem tenisu, rokometu, od- bojki in košarki. Pozneje je ro- komet zamenjal mali nogomet. Vse do leta '81 je ta priredi- tev trajala tri dni. Začela se je v petek, končala pa v nedeljo. Vsak dom, ki se je Domiade udeležil, je moral poleg tega, da je sodeloval v športnih pa- nogah, poslati tudi nekaj lite- rarnih prispevkov, pripraviti kulturno točko in pa nekaj iz- delkov za razstavo ročnih del, ki jo je vsako leto pripravil dom, ki je prireditev organi- ziral. Pozneje, ko se je Domiada razširila na vso Slovenije, se je vse skupaj prevesilo bolj na športno stran; kulturni del Domiade pa je skorajda zamrl. 'Mislim, da ga bomo skušali se- daj znova oživiti. ) Pred nekaj leti ste na Domi- adi pričeli podeljevati tudi t.i. »fair play« pokal - nagrado za ekipo, ki se je na tekmovanju najlepše obnašala. Ste s to po- delitvijo dosegli, kar ste želeli? Ravno Celjani smo bili po- budniki »fair play« pokala. Najzanimivejše pa je, da smo s pomočjo tega pokala dosegli neverjeten rezultat. Ekipe so resnično pazile na to, kako se vedejo, in so se tudi po tekmi, med družabnim delom Domi- ade, vedle resnično dostojno. In kako se je ekipa, ki ga je prejela, potem veselila! Mi- slim, da tudi ta pokal dijakom pomeni določeno motivacijo. Kako Domijada poteka danes? Prireditev traja dva dni, po- leg športnih tekmovanj pa je obvezen del vsake Domiade tudi družabno srečanje - ples za udeležence in posvetovanje dijakov dijaških domov na kakšno aktualno, trenutno pe- rečo problematiko, ki jih v ti- stem trenutku najbolj tare. In kako bo potekala letos? Letos je prišlo do določenih sprememb. Domiada bo manj športna in sicer naj bi se je iz vsakega Doma udeležilo pet udeležencev z vzgojiteljem. Tak koncept Domiade bo le- tos »na preizkusu«, potem pa se bo ocenilo, ali bo na tem tekmovanju prevladoval šport ali kaj drugega. Več o tem bo znanega jeseni. Kaj pa športne panoge. Iti jih pb slovenskih dijaških do- movih sicer gojijo, vendar pa niso zajete v okvir Domiade? Tudi za vse te panoge (tenis, streljanje, namizni tenis...) so organizirana najprej regijska, potem pa državno prvenstvo. Vendar to prvenstvo resnično ne sodi v okvir Domiade in vsako leto je lahko v drugem kraju. Domiada bo jutri in poju- trišnjem. Pred dnevi pa je bilo v Celju medregijsko tekmova- nje, ki ga je pripravil celjski dijaški dom. Kako je minilo to tekmovanje? Slovenija je razdeljena na jugovzhodni del (celjsko, do- lenjsko, mariborsko, panon- sko-ptujsko regijo) ter severo- zahodni del (ljubljanska, go- renjska ter severna in južna primorska regija). V vseh panogah so bila naj- prej medregijska tekmovanja, jutri pa se bosta najboljši dve ekipi s teh tekmovanj srečali na finalnem tekmovanju. NINA M. SEDLAR Na medregijskem športnem tekmovanju dijaških domov za jugovzhodno Slovenijo, ki je bilo prejšnji petek v celjskem Dijaškem domu, so v odbojki prvo mesto osvojile odbojkari- ce Dijaškega doma Celje, ki se bodo udeležile Domiade, ki bo v petek in v soboto, 21. in 22. maja, v Kranju. V discipli- ni košarka je pr\'o mesto osvo- jila ekipa Srednje električar- sko-računalniške šole iz Mari- bora, v malem nogometu pa se je na pr\'o mesto uvrstila zdru- žena ekipa iz pomursko-ptuj- ske regije. Mladi tehnilfi telcmovali Tekmovanja mladih tehnikov občine Žalec, ki je bilo na osnovni šoli na Polzeli in v bližnji okolici, so se udeležili 104 učenci iz osmih osnovnih šol, pomerili pa so se v trinajstih zvrsteh. Prva mesta so dosegli: pri tekmovanju z ladijskimi modeli MČI Marjan Ander- luh (OŠ Žalec), izdelavi izdelka iz lesa z uporabo električnega orodja Aleksan- der Špacapan in Peter Svetko (OŠ Polze- la), pri ogledu proizvodnega procesa in sestavljanju konstrukcij z zbirko Fischer tehnic Jernej Milanekovič (OŠ Petrovče), pri predstavitvi in zagovoru uporabnih računalniških programov Leon Završnik (OŠ Petrovče), pri tekmovanju v izdelavi in spuščanju ploščatih zmajev Domen Bošnjak (OS Braslovče), pri konstruira- nju z elektronsko zbirko Matej Senica (OŠ Petrovče), pri tekmovanju z letalski- mi modeli Miha Bračko (OŠ Griže), v tekmovanju z raketnimi modeli Mitja Pšakar in Jure Podbregar (oba OŠ Bra- slovče), pri tekmovanju z raketoplani Gregor Gračner (OŠ Braslovče) pri pred- stavitvi in zagovoru nalog iz elektronike Tomaž Bratkovič in Iztok Prislan (OŠ Žalec), pri ekologiji Matjaž Žnidar in Aleš Ram (OŠ Žalec), pri tekmovanju z avtomobili na električni pogon Tomaž Lipovšek (OŠ Vransko) in Andrej Šuster (OS Griže) ter pri nalogi iz učenčeve do- mače delavnice Bojan Zapušek (OŠ Gri- že). Najboljšim so ob koncu podelili priz- nanja in nagrade. Najboljši se bodo udeležili regijskega tekmovanja mladih tehnikov, ki bo 25. maja v Šoštanju. TONE TAVČAR Nov zvon na kapelici Na Polzeli so blagoslovili nov zvon na kapelici na pokopa- lišču. Zvon je izdelal žalski Ferralit, na njem pa je reliefna podoba sv. Marjete, zavetnice polzelske župnije, in napis: Polze- lanom v slovo. Zvon je blagoslovil domači župnik Jože Kovačec, v programu pa sta sodelovala vokalna skupina Adoramus in moški pevski zbor. Na sliki: Jože Kovačec, polzelski župnik, med obredom blagoslovitve zvona. T. TAVČAR Društvo za boj proti raku vabi Zveza slovenskih društev za boj proti raku se je lotila široke akcije pridobiva- nja članstva. V svoje vrste vabi poleg posameznikov tudi celotne kolektive. Za leto 1993 je predvidena članarina 200 tolarjev za člana. Osnova dejavnost Društva za boj proti raku je zdravstvena vzgoja in izobraže- vanje prebivalstva v zvezi s preprečeva- njem in zgodnjim odkrivanjem rakastih obolenj. Kot rdeča nit se skozi to delo vleče realizacija programa Slovenija 2000 in rak, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom za 15 odstotkov, kar pomeni za Slovenijo vsaj 260 življenj lju- di, starih do 65 let. Zveza društev ima za člane pripravlje- ne knjižice Kaj je treba vedeti o raku, zloženke in drugo vzgojno-izobraževalno gradivo. Pripravljeni so organizirati tudi zdravstveno vzgojna predavanja stro- kovnjakov onkologov, za članice pa or- ganizirajo brezplačne preglede dojk (do- slej so v 50 kolektivih pregledali 3000 žensk). Poleg tega pa pripravljajo tudi posebno strokovno anketo, s katero želi- jo ugotoviti zdravstveno situacijo v zvezi s specifičnimi rakastimi obolenji med moškimi. Posamezniki in podjetja, ki se želijo včlaniti v društvo, lahko na celjskem ob- močju to storijo na naslovu: Društvo za boj proti raku Celje, Zavod za zdravstve- no varstvo, Ipavčeva 18. Predsednik dru- štva je dr. Igor Praznik, številka žiro ra- čuna pa: 51800-678-42926. MBP Plesati na vse ali nič Dušan Pavlovič, novi slovenski državni prvak v show danceu: »Največ se naučiš v dlskačlh!^ v soboto, 8. maja, je bilo v Ljubljani tekmo- vanje v show danceu. Prvo mesto na tem tek- movanju je osvojil Celjan, 19-letni Dušan Pa- vlovič, ki pleše pod okriljem plesnega kluba Plesni val. Dušan je prijeten fant črnih las, rak po horo- skopu, ampak, kot ugotovim pozneje, med po- govorom, prekleto odločen fant, ki natanko ve, kaj hoče doseči. Vsaj v plesu. Obiskuje 3. letnik Srednje gostinske šole. Skupaj s starši in bratom živi v Čopovi ulici v Celju. Posebej zanimivo je, da je »plesni samouk«; nikoli ga ni nihče učil plesati. In kako je potem pravzaprav začel? »Za plesanje me je navdušil brat. Začel sem kar tako, malo po diskačih. Sploh rad hodim v disco; najraje v Jungle ali Casablanco. Plešem techno, sicer pa sem razvil svoj, čisto poseben stil, ki sem ga oblikoval iz osnovnega disco plesa,« pripove- duje, nakar začne opisovati svoje izkušnje: »Največ se naučiš ravno v diskačih. Sam nisem nikoli imel plesnega učitelja oziroma trenerja. Kar plesal sem, najprej kar tako, potem pa me je, pred pol leta, k sodelovanju pritegnila Cvetka Špiljar, lastnica plesne šole Plesni val, ki me tudi sponzorira. Po discih sem namreč nameraval pripravlja- ti tečaje techno dancea, potem pa mi je Cvetka predlagala, naj začnem delati v okviru njenega plesnega kluba. Pri vsem mi pusti popolnoma proste roke, če pa imam kdaj kakšno težavo, jo prosim za nasvet in vedno mi pomaga. Sedaj imam v Plesnem valu tečaj techno plesa. Zaen- krat ga obiskuje dvanajst plesalcev, jaz pa si želim, da bi jih bilo štiriindvajset. Tako bi bila skupina popolna. Daj, napiši, da se še lahko prijavijo vsi, ki jih to zanima,« me prosi in hkrati pove, da ni važno, koliko so plesalci stari. »Najvažneje je, da ljubijo ta ples.« Tudi Dušan ga ljubi. »Ples mi pomeni vse,« pravi. »V plesu lahko izrazim vse tisto, kar sem kadar koli doživel in občutil. Med plesom vse to doživljam znova«. »Škoda, da me nisi videla na tekmi,« nada- ljuje, »ko sem izvedel, da sem osvojil prvo mesto. Cvetka je pritekla k meni in mi planila v tak objem, da še sedaj nisem prišel k sebi...« Tekmovanje, na katerem je osvojil naslov državnega prvaka v show danceu, je bilo Du- šanovo prvo tekmovanje sploh. In kako oce- njuje konkurenco? »Močna je bila, še posebej dober se mi je zdel Zoran Ilič, moj klubski kolega. Pa tudi nekaj punc je bilo dobrih. V posebno veselje pa mi je bilo to, da sem premagal tudi fanta, ki je lanski državni prvak«. 19. junija bo v Ljubljani evropsko prvenstvo v show danceu. Dušan se bo nanj še posebej pripravil: »Moram se uvrstiti vsaj v kvalifika- cije. Konkurenca bo >prava<, na evropskem pr- venstvu bo namreč resnično zbrana vsa >sme- tana<. Nočem razmišljati o tem, ali bom uspel ali ne. Če bi mislil, da ne bom uspel, bi bilo neumno, da bi sploh šel tekmovat. Plesal bom pač na vse ali nič. Sicer pa je trenutno moj prvi in glavni cilj končati šolo. Prvič zaradi sebe, drugič pa predvsem zaradi staršev, ki me spodbujajo tu- di pri plesu. Vem, da bi jih zelo razočaral, če šole ne bi končal. Zato sem se odločil, da jo bom. Sicer pa se nameravam ukvarjati s ple- som, dokler se bom pač lahko. Sedaj iščem tudi nove sponzorje, s pomočjo katerih bi morda lahko dosegel še boljše rezultate«. Šola, profesionalni ples... Devetnajstletnik vendarle potrebuje tudi čas zase, čas, v kate- rem se lahko sprosti, osvobodi, počne, kar ga je volja... »Res nimam veliko prostega časa. Ozi- roma: prostega časa imam dovolj, le da sem se odločil, da ga bom posvetil plesu. Kmalu bomo pričeli pripravljati plesna tekmovanja po dis- cih, sicer pa nameravam organizirati še nada- ljevalni tečaj techno dancea; če ne sedaj, pa jeseni. Zdaj pa se še posebej intenzivno pri- pravljam na evropsko tekmovanje. Si pred- stavljaš, kaj bi bilo, če bi tam kaj dosegel? Sicer pa: plešem, plešem, plešem...« je končal Dušan. Dogovorila sva se, da se spet srečava po evropskem tekmovanju. Dušan, upam, da boš dobro uvrstitev dosegel tudi tam. Če zaradi ničesar drugega, že zato, ker vem, kako si jo sam želiš! NINA M. SEDLAR Foto: BOŽO BERK Št. 20 - 20. maj 1993 114 Bistričani so praznovali Dan osnovne šole MarUe Broz Osrednji dogodek tradici- onalnega praznovanja osnov- ne šole Marije Broz v Bistrici ob Sotli, je bila šahovska si- multanka Francija Pešca s šestdesetimi učenci. Dan šole so obeležili pretekli petek, ko so se predstavili tudi v prilož- nostnih interesnih delavnicah. Franci Pešec je simultanko zaključil s sedmimi remiji in to z Renato Filipančič, Danielo Dobrina, Bojanom Pregradom, Petro Misijo, Manuelom Šter- lekom ter gostoma Damirjem Fiketom ter Mišom Vlaisavlje- vičem iz pobratene šole Josip Broz-Tito v Kumrovcu. V času, ko so nekateri učen- ci igrali šah, so drugi sodelo- vali v šolskih interesnih delav- nicah. Tako so pripravili de- lavnico Besede takšne in dru- gačne, kjer so se poigravali z besedami ter pripravljali poznejši kulturni program, matematiki so reševali in se- stavljali matematične uganke, tretja skupina pa je ugotavlja- la osebnosti, ki so vplivale na tok zgodovine. Nekateri mlajši učenci so se prvič srečali z osebnimi računalniki, v glas- beni delavnici so pripravljali kulturni program, v kemijski reševali rebuse, imeli so tudi plesno, lutkovno in didaktično delavnico, povrhu pa so nare- dili vrsto izdelkov iz gline in papirja, pa tudi šivanja so se lotili. Po končani simultanki in zaključenem delu v delavnicah so imeli kulturni prodam, v katerem se je predstaytla še skupina učencev - trubadurjev. Podelili so tudi številna šolska priznanja ter zahvale, pri če- mer so se posebej spomnili šol- skih sodelavcev Vesne Boži- ček, dr. Francija Božička, Francija Čemelča, Draga Ba- huna in Slovenskih železnic- 4-sekcije za promet Celje. Zbrane sta posebej pozdra- vila državni poslanec, šentjur- ski župan Jurij Malovrh ter domači župan, Jože Čakš. BRANE JERANKO Nov most in cesta Minuli konec tedna so kra- jani Vranskega v spomin na 14. maj 1868, ko je kraj dobil trške pravice, praznovali kra- jevni praznik. Tudi letošnje praznovanje je bilo zaznamovano z novimi delovnimi zmagami. Najprej so v soboto dopoldne slovesno odprli nov most čez potok Eol- ska v Čepljah. Zbranim je spregovoril predsednik sveta KS Vransko Franc Sušnik in dejal, da je nov most velika pridobitev za krajane KS Vransko in KS Tabor. Z njim je povezava med tema dvema krajevnima skupnostima spet normalna. Most je stal nekaj več kot 4 milijone tolarjev. Po- poldne pa je bila še slovesnost v Spodnjih Limovcih, kjer so predali namenu 1,6 km nove asfaltirane ceste v vrednosti 7,5 milijona tolarjev. Pri tej cesti so velik delež prispevali tudi krajani z denarjem in udarniškim delom. Osrednja prireditev ob kra- jevnem prazniku pa je bil v telovadnici osnovne šoU Učenci in učitelji so staršem ij otrokom prikazali projekt po( naslovom Ozdravimo in polep šajmo naš kraj, v okviru kate rega že delujejo zelene straže ki bdijo nad akcijo. Po priredi tvi so odprli še računalniški učilnico. Na sliki: Nov mos v Čepljah je predal nameni Anton Dobnik, blagoslovil p; ga je župnik Jože Turinek. T. TAVČAl Zabavni večer dijaicov v celjskem Dijaškem domu je bil prejšnji ponedeljek koncert Vlada Kreslina, v torek pa so dijakinje 9. A skupine s pomočjo mentorice Olge Petrunov pripravile zabavni večer na katerem so predstavile svoj humoristični krožek in pa modno revijo, s katere je tudi fotografija Eda Einspielerja. Srebrno Šoštanju, bronasto iifiozirju V domu n. slovenskega ta- bora v Žalcu je Zveza kultur- nih organizacij Žalec in Zveza godb Slovenije pripravila XIV. tekmovanje pihalnih or- kestrov druge težavnostne stopnje. Na dveh koncertih, v soboto dopoldne in popoldne, se je predstavilo 12 pihalnih orke- strov iz Slovenije in zamej- stva. Vse je ocenjevala medna- rodna strokovna žirija, in sicer Herman Sneider iz Latinske Amerike, Arpad Balazs iz Madžarske, Ervin Hertman in Milivoj Šurbek, oba iz Slove- nije, in dodelila zlate listine Zveze kviltumih organizacij Slovenije pihalnim orkestrom VIČ-Rudnik Litostroj Ljublja- na, Logatec, Slovenj Gradec, Senovo; srebrne Šoštanju, Trebnjemu, Izoli; bronaste Muti, Kapeli, Ptuju in Mozir- ju. Obisk na dopoldanskem koncertu je bil zadovoljiv, po- poldne pa ne. Prireditev sta omogočila Zavod za kulturo Žalec in gostišče Zeleni gaj. T. TAVČAR Niso za samoprispevelc V KS Polzela in Prebold so se minulo nedeljo krajani na referendumu odločali o po- daljšanju krajevnega samopri- spevka. V nobeni krajevni skupnosti referendum ni' uspel. Na Polzeli bila udeležba 76,33 odstotna, za samopri- spevek pa je glasovalo 40,51 odstotka krajanov. V KS Pre- bold je bila udeležba 80,10 od- stotna, za samoprispevek pa je glasovalo le 42,6 odstotka kra- janov. Ko so volilne komisije ob koncu glasovanja zbirale podatke po posameznih refe- rendumsl^ mestih, je bilo več kot očitno, da so najmanj soli- darni v tistih predelih, kjer imajo že vse. Pri tem krajani pač niso pomislili, da so tudi njihove ugodnosti sad prejš- njih obdobij. TONE TAVČAR Američan o najboljšem Adra, dobrodelna organiza- cija Krščanske adventistične cerkve, je pripravila vrsto pre- davanj ameriškega profesorja Paula Volka, vodje Jefferson better living centra iz ameri- ške zvezne države Was- hington. Teolog se je prvič predstavil v Sloveniji predlani, med se- minarjem z naslovom Nov za- četek, letos pa predava na te- mo Kako dobiti najboljše. Po- sebej govori o vprašanjih zdravja in sreče, medčloveških odnosih in duhovnem življe- nju. Prihodnji teden, 24., 25. in 26. maja, bo predaval v stran- ski dvorani celjskega Narod- nega doma (ob 19. uri), nato pa tudi v dvorani Krščanske ad- ventistične cerkve, v Mikloši- čevi ulici. Temi bodo predava- nja 28., 29. in 30. maja. BJ Kelcčevi dnevi v organizaciji Zveze prija- teljev mladine Celje so se vče- raj, v sredo, začeli tradicional- ni Kekčevi dnevi, namenjeni zabavi in ustvarjalni dejavno- sti najmlajših. Prireditve Kekčevih dnevov se bodo zaključile prihodnji torek, 25. maja, dotlej pa bo v otroški knjižnici razstava li- kovnih del otrok iz celjskih vrtcev, zvrstili se bodo Kekče- vi filmi, otroci bodo lahko pri- sluhnili uram pravljic v okviru Kekčevih vragolij, v soboto dopoldne ob 10. uri pa se bodo najmlajši dokazovali tudi v poslikavi izložbenih oken. Ob knjižničnih so se že včeraj dopoldne lotili izložb celjske trgovine TEKO, v ponedeljek dopoldne pa bodo slikali v Zdravilišču Dobrna. Malčki iz celjskih vrtcev so danes do- poldne slikali na asfalt ob Sa- vinji, prihodnji torek pa bodo ustvarjali na Dobrni. Ob vsem tem pa ne gre poza- biti še napovedane otvoritve razstave ob zaključku literar- ne in kiparske delavnice (v po- nedeljek popoldne v Osre^ji knjižnici), Kekčevih ugank na valovih Radia Celje ter sloves- nega zaključka Kekčevih dne- vov, ki so ga organizatorji po- imenovali Tekmujmo s Kek- cem in Mojco. V torek ob 17. uri se bodo v hotelu Dobr- na najmlajši pomerili v zabav- nem kvizu, plesalci Igna bodo nastopili s Kekčevimi vragoli- jami, ogledali in prisluhnili pa bomo lahko tudi nastopu na- darjenih otrok v petju in plesu. IS Praznik Fajsove mame V kozjanski Zibiški vasi je bilo pretekle dni veselo. Pri Fajso vih so namreč praznovali 96. rojstni dan Marije Fajs, ki so j voščili številni krajani. Posebej so ji čestitali predstavniki Rdečega križa, krajevnegi vodstva ter vaške šole. Najbolj veselo je bilo seveda srečanji z najmlajšimi (na sliki), ki so ji tudi zapeli in zaigrali, Fajsovi mama pa jim je povedala veliko zanimivega. Njena mladost ji bila drugačna od njihove, zato so ji šolarji radi prisluhnili. B. Tekmovanje ribičev veteranov Pred dnevi so se ob ribniku v Presarjah zbrali ribiči-veterani ki so se srečali z Abrahamom in se pomerili v ribolovu. Tekmo vanje je pripravila Ribiška družina Šempeter. Borbenosti tek movalcem ni manjkalo, saj so vsi vztrajali polne tri ure rt startnih mestih. Zmagal je Mihael Kočevar (na sliki v sredini) ki je potegnil na suho več kot osem kilogramov rib. Drugi je bi Marjan Haladea (levo) in tretji Štefan Golobič (desno). FRANC PONDELAJ Republiško tekmovanje v tehniki prodaje Na pobudo nadzornikov praktičnega pouka na trgovskih šolah v Sloveniji, je bilo prvo tekmovanje v tehniki prodaje maja 1976 v Mariboru. Tam so se odgo- vorili, da bo tovrstno tekmovanje vsako leto in sicer vedno v drugem kraju, pač tam kjer se izobražujejo učenci za proda- jalce. Celjska trgovska šola je takšno tekmo- vanje že dvakrat organizirala in sicer v letu 1979 in 1989. Naša tekmovanja ne pomenijo samo preizkušnje znanja in spretnosti za poklic za katerega se izo- bražujejo, ampak pomenijo tudi izme- njavo izkušenj, medsebojno spoznavanje tako za učence, organizatorje delovne prakse in poslovodje, ki so člani strokov- nih komisij. Letos, 11. maja, je bilo 18. tekmovanje v Kopru, na katerem so sodelovali učenci Srednjih trgovskih šol iz vse Slovenije. Barve naše šole so pod mentorstvom g. Vinka Ravnjaka in g. Vere Aškerc, za- stopali naslednji učenci, ki so tekmovali v različnih strokah; Marija Putanec, Mi- lojka Zelcer, Aleksandra Selčan, Anton Žnidar, Alenka Smodej, Peter Golež, He- lena Volf in Klara Bukovnik. Med vsemi trgovskimi šolami v Slove- niji (le-teh je bilo 12) so naši učenci dose- gli izredno lepe rezultate, saj so bili ekip- no drugi in so se uvrstili takoj za Mari- borom. Tako je 3. mesto osvojila Helena Volf v stroki barve, laki 2. mesto je osvojila Alenka Smodej v stroki bela tehnika in akustika, prav ponosni smo pa na dve prvi mesti in sicer v stroki kozmetika, kjer je zmagala Klara Bukovnik 3.f in v stroki obutev, kjer je bila prva Alek- sandra Selčan prav tako iz 3. f razreda. mag. MAJA KRAJNC Št. 20 - 20. maj 1993 15 AKU STIMULATOR - PRAVI ZDRAVNIK V VAŠEM ŽEPU, KI JE VEDNO PRI ROKI Vrhunska serija elektronskih izdelkov, znanih pod imenom AKU STIMULATOR, je novost v akupunktumi terapiji. Izumi- telj teh edinstvenih aparatov je svetovno priznani kitajski znan- stvenik g.Xiong Xiaowei, ki je na 38. mednarodni razstavi ino- vacij EUREKA v Bruslju za svo- je izdelke prejel štiri zlate, eno I srebrno in eno bronasto medaljo. • Za izjemne dosežke v radioteh- niki pa so mu podelili tudi naj- višje svetovno priznanje MAR- ^ CONI, ki ga vsako leto prejmejo • trije najuspešnejši inovatorji. AKU STIMULATORJI so iz- delki visoke moderne tehnologi- je s področja mikroelektronike in predstavljajo nov svetovni trend v razvoju medicinskih aparatov za domačo uporabo. AKU STIMULATOR so v Bruslju zato upravičeno po- imenovali izum 21. stoletja. Kakšen je ta novi prispevek 1 kitajske akupunkturne medi- cine? Tradicionalna kitajska aku- Punkturna medicina je v svetu že dolgo znana zaradi svoje izredne Učinkovitosti. Kitajska medicin- ska znanost temelji na teoriji o glavnih in pomožnih kanalih, po katerih kroži življenjska energija. Zastoj energije v kana- lih povzroča najrazličnejše bo- lezni, pomanjkanje energije pa se kaže v poslabšanem delovanju posameznega organa. Na osnovi kitajskih teoretič- nih dognanj o ušesni ter stopalni akupunkturi in v povezavi z mo- derno elektronsko tehnologijo je nastal najnovejši prispevek ki- tajfke medicine, AKU STIMU- LATOR - avtomatični aparat za zdravljenje, ki ga mnogi imenu- jejo kar »žepni zdravnik«. AKU STIMULATOR je namenjen od- krivanju in zdravljenju najra- zličnejših bolezni in lajšanju bo- lečin. Ustvarja električne signale s spremenljivo frekvenco, ki se preko dveh elektrod prenašajo na akupunkturne točke v ušesu ali preko posebnih aku sandal na takšne točke na stopalu. Ko si namestimo anatomsko oblikova- ni ušesni elektrodi iz posebne gume ah obujemo aku sandale, AKU STIMULATOR povsem sa- mostojno poišče in stimulira ti- ste akupunkturne točke, ki so povezane s patofiziološkimi spremembami v telesu. Vse dru- ge akupunkturne točke, poveza- ne z z^avimi deli telesa, se na električne dražljaje AKU STI- MULATORJA ne odzivajo. Elektronska stimulacija z AKU STIMULATORJEM de- luje na prehodnost kanalov v človeškem telesu in s tem omo- goča ponovno vzpostavitev te- lesnega ravnovesja. Z AKU STI- MULATORJEM krepimo odpor- nost proti boleznim oziroma zdravimo posamezne bolezni. Z AKU STIMULATORJEM lah- ko hitro in enostavno ustavimo j bolečino v katerem koli delu te- lesa, njegovi učinki se v večini primerov čutijo po sedmih dneh, z redno uporabo AKU STIMU- LATORJA pa hkrati tudi ves čas ohranjamo ustrezno telesno rav- novesje. Uspeh predstavlja tudi dejstvo, da se pri tej metodi izog- nemo uporabi velike količine zdravil, ki mnogokrat izzovejo nezaželene stranske učinke. In še nekaj mnenj o AKU STI- MULATORJU: Dr. Lojze Medved, specialist fiziater, akupunkturolog, pred- stojnik Zdravilišča Atomske To- plice: »Aparat uporabljam že nekaj let. Z njim dosegam enake rezul- tate kot s klasično metodo aku- punkture. Aparat je primeren pripomoček za lajšanje težav, ki so navedene v prospektu. Enako velja za specialne sandale.« br.Emil Lučev, specialist ne- vrolog, akupunktorolog. Novo mesto: »Številnim modernim apara- tom za akupunkturno terapijo se je nedavno pridružil AKU STI- MULATOR. Kvahtete aparata dajejo izvrstne možnosti za na- tančno odkrivanje in zdravljenje določenih bolezni in bolezenskih sindromov. Na ta način je dana možnost, da ob strokovni pomoči uspešno zdravimo paciente tudi doma.« Zakaj je AKU STIMULATOR tako izredno enostaven za doma- čo uporabo? AKU STIMULATOR je izred- no enostaven za uporabo, ker de- luje popolnoma avtomatično. Zlahka ga uporabljate sami, brez zdravnikove pomoči. Poz- navanje kitajske medicine ni po- trebno, zato je še posebej prime- ren kot družinski zdravstveni pripomoček. Izbira akupunktur- nih točk poteka avtomatično, in sicer ustrezno glede na vzrok bo- lezni. Sam aparat je tudi izredno praktičen, saj ga imamo lahko vedno pri sebi, za zdravljenje pa ga uporabljamo kjer koli in ka- dar koli. Celoten potek zdravlje- nja je popolnoma avtomatičen, ročno delovanje ni potrebno. Zdravljenje z AKU STIMULA- TORJEM je popolnoma varno in brez kakršnih koli stranskih škodljivih učinkov. AKU STI- MULATOR je torej pravi zdrav- nik v vašem žepu, ki varuje vaše zdravje. Kako deluje AKU STIMULATOR? Zdravniška praksa je pokaza- la, da ima AKU STIMULATOR še posebej dobre zdravilne učinke: • pri boleznih, povezanih s pre- bavo (vnetje požiralnika, vnetje zgornjega dela želodca, vnetje dvanajstemika, vnetje začetnega dela tankega črevesa, trebušne bolečine, črevesni krči) • pri boleznih dihalnih organov (bronhiolitis, bronhitis, astma, prehlad, akutno in kronično vnetje zgornjih dihalnih poti, vnetje sinusov, vneto grlo) • pri boleznih ožUja srca m pe- rifernih žil ter ožilja možganov (zvišan krvni pritisk, bolezni srčnega ožilja, motnje srčnega utripa) ' • pri boleznih živčnega sistema (nespečnosti, nervoze, depresije, živčnosti, nevralgični simptomi) • pri boleznih sečnih in repro- duktivnih organov (nezmožnost zadrževanja vode) Z AKU STIMULATORJEM zdravimo tudi: išias, vnetje sklepne ovojnice, ledvene boleči- ne, bolečine v nogah, hemipare- zo, očesno mreno, slab vid, gla- vobol, zobobol, menstrualne te- žave. Bolečine lahko popustijo - v nekaj minutah. Poleg naštetega uporabljamo AKU STIMULATOR tudi pri naslednjih motnjah: udarnine, kronični nespecifični kolitis, vr- toglavost, migrena, spolne mot- nje, urtikarija, srbečica, mrav- ljinčenje, naglušnost, afte, vnetje dlesni, sklepna revma, bolečine v vratni hrbtenici. Presenetljive rezultate lahko dosežemo tudi pri nevsakdanjih simptomih. AKU STIMULATOR povečuje energijo in spolno moč pri sta- rejših osebah, prav tako pa je učinkovit tudi pri hujšanju, ohranjanju vitkosti in mladostne lepote. Na temelju kliničnih opazo- vanj, ki so jih opravili pri tisoč pacientih v 12 bolnišnicah na Kitajskem, so ugotovili, da je učinkovitost zdravljenja z AKU STIMULATORJEM 90 %, učin- kovitost lajšanja bolečin pa 92 %. Pri nobenem od pacientov ni- so opazili stranskih učinkov. AKU STIMULATORJI so bih v Sloveniji preizkušeni v Zdravi- lišču Atomske Toplice, Bolnišni- ca v Mariboru pa pod vodstvom dr. Zmaga Turka zaključuje kli- nične teste K sodelovanju vabimo zunanje sodelavce iz Slovenije za plasiranje AKU STIMULATORJA, tega izjemnega izdelka za domačo uporabo. Posebej želimo pritegniti tiste, ki že imate AKU STIMULATOR in ste se z njegovo pomočjo povrnili v zdravo življenje ter želite naš aparat približati vsem tistim, ki ga nujno potrebujejo. Mnogi med vami so se že odločili za AKU STIMULATOR in njihove navdušene izjave potrjujejo pozitiven vpliv AKU STI- MULATORJA pri lajšanju bolečin in zdravljenju simptomov različnih bolezni. Zato tudi v Sloveniji naprošamo dva tisoč dosedanjih kupcev, ki že imate izkušnje pri zdravljenju z AKU STIMULATORJEM, da se nam oglasite pisno na naš naslov. vitallsdoo novo mesto trgovina, inženiring zastopstva In proizvodrija 68000 NOVO MESTO Brod 24 Tel.: 068/23-886, 21-093, 28-073 Fax: 068/21-093 Zastopnik za Slovenijo: VITALIS d.o.o., Brod 24,68000 Novo mesto Telefon: 068/23-886, 28-073, 21-093 Cenjene bralce NOVEGA TEDNIKA obveščamo, da nas lahko obiščete na POS 93, sejem Bio, hala D. Št. 20 - 20. maj 1993 ne V mestu koles in cvetja ¥ I. kolu pokala prvakov v lutiu visok poraz Iva Reye - Slovenija naprej. Hrvaška stop! Ko so judoisti Iva Beye pred dobri- mi šestimi meseci osvojili prvi naslov državnega prvaka, so si zaželeli, da bi se že na štartu pokala evropskih prva- kov pomerili z zahodnoevropsko eki- po. Zelja se jim izpolnila, toda nizo- zemski prvak Ryu Nijmegen jim je v soboto zvečer v evropski premieri zaprl pot v naslednje kolo. Nijmegen je univerzitetno mesto s 150 tisoč prebivalci, najbolj znan pa je prav po judoistih. Ryu je bil lani polfinalist pokala prvakov, doslej je osvojili tri naslove nizozemskega pr- vaka, štirikrat med mladinci in še tri- krat med kadeti. Torej močan športni klub, ki ima lastno dvorano, trimski kabinet in vse pogoje za vrhunsko vadbo. Celjani so svoj prvi tekmovalni izlet v Evropo začeli bolj skromno. 2» pred srečanjem so svoje opravile poškodbe, ki tarejo Čuka, Novkoviča in Spasovi- ča, tako da je bil največji adut za posamično zmago Anderle in deloma še olimpijec Cuk. Morda bi bilo malo več uspeha, če bi s celjsko ekipo kot gost odpotoval Mariborčan Robert Rajh. Njegov klub Branik je za petminutni nastop zahte- val 1000 DEM in Celjani so se odrekh takšne pomoči. Sami so namreč v pre- teklosti močno pomagali slovenskim klubom pri pomembnih gostovanjih v tujini (Anderle, Cuk) in pri tem niso zahtevali odškodnine. Potovanje v 1400 kilometrov odda- ljeni Nijmegen je minilo sorazmerno hitro. V 13 urah so se za krmilom obeh kombijev izmenjevali Hudej, Cuk, Andrele in Petrak ter potrdili, da bi lahko bili tudi odlični vozniki rally a. Na prvo oviro smo naleteli na meji med Nemčijo in Nizozemsko. Carinik je dejal: »Slovenija naprej. Hrvaška stop.« Celjska telmovalca Saposovič in Novkovič sta namreč hrvaška dr- žavljana in sta morala plačati vizo - vsak po 30 guldnov. V nadaljevanju ni bilo večjih težav. Le Cuk, Sadžak, Košir in Novkovič so morali dan pred dvobojem preteči več kilometrov in izpustiti redne obroke hrane. Bili so težji kot je dovoljeno za njihovo kategorijo. Toda do obvezne- ga tehtanja in prvega stika s strogimi sodniki iz sosednje Nemčije, ki so bili nekoliko pristranski in Čuka oškodo- vali za zmago, je bilo vse O.K. Gostitelji so celjsko ekipo sprejeli z odprtimi rokami. Mesto je izredno lepo, široko in polno cvetja ter kole- sarjev. Ljudje so odprti, prijazni in umirjeni. Ni nepotrebne napetosti. hrana temelji na zelenjavi in mlečnih izdelkih. Celjski športniki so dobili nove prijatelje in dobro opravili svoje poslanstvo: predstavitev mlade drža- ve, ki je v Nijmegnu niso zamenjevali za Slovaško. JOŽE KUZMA Ryu Nijmegen-Ivo Reya 7:0 (65:0); Bosman-Košir 10:0, De Kluis-Cuk 5:0, Mug-Novkovič 10:0, Willwmsen- Sadžak 10:0, Poels-Imamovič 10:0, Hoedl 10:0 bb; Swart-Anderle 10:0. Več čolnov kot vode Nizek vodostaj Savinje sicer ni preprečil sobotnega spusta od Petrovč do Celja, a so se organizatorji vendarle morali odpovedati štartu v Žalcu in 78 čolnom nekoliko skrajšali progo. Sprememba ni vplivala na mikavnost prireditve, ki ob nastopu številnih slovenskih reprezen- tanto^ in svetovnega prvaka s Soče v kanuju Tomislava Cmkoviča (Zagreb) pomeni dokončno obuditev celjskega kajak-kanu športa. Med najbolj prepričljivimi zmagovalci je bila Celjanka Lučka Cankar, ki že nekaj let nastopa za ljubljansko Rašico in je med kandidatinjami za nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu v Italiji. Tekmovalci domačega Nivoja so se najbolj izkazali v mlajših kategorijah, za naslednje leto pa načrtujejo prihod Cmkoviča. Foto: EDO EINSPIELER Reprezentantki v Žalcu NA KRATKO Rokometašice Žalca bodo v naslednji sezoni nastopile občutno okrepljene. Za eno se- zono naj bi se jim pridnižili mladinski reprezentantki, 17- letna Velenjčanka Barbara Hudej in 19-letna Mojca Volk iz ajdovskega Mlinotesta. Od- škodnina za prvo bo približno V Ljubljani je bilo prvo pre- gledno tekmovanje v strelja- nju z MK orožjem. S pištolo sta strelki družine Dušana Po- ženela, mladinka Mačkova (559 krogov) in med članicami Kostevčeva (540), zasedli 2. mesti. Pri moških je zmagal Tkalec pred Vetemikom (oba Velenje). Na mednarodnem turnirju v judu je v Kopru kolajne osvojil tudi Sankaku: zlato Fabjan, srebrno Setnikar (oba do 85 kg) ter bronasti Bevc (do 78) in Verdel (nad 95). Delavsko ekipno prvenstvo Slovenije v šahu se je končalo z zmago RL Velenje (Črepan, Burovič, Matko, Rajkovič), na tekmovanju v okviru DŠI Ža- lec pa je zmagala ekipa Dru- štva upokojencev (Črepan, Skok, Štorman, Urisek) pred Obrtniki in Rotorjem iz Sen- truperta. Na prvenstvu osnovnih šol v lokostrelstvu je ekipa Frana Kocbeka iz Gornjega grada zasedla 2. mesto, med posa- mezniki pa so v instinktivnem slogu najboljše uvrstitve zma- ga Kranjca ter srebrni kolajni Sivčeve (oba v konkurenci do 8. razreda) in Zupanca (do 6. razreda). 10 tisoč DEM, za drugo pa še višja. Z zelo obetavno Volkovo je stvar praktično že dogovor- jena, medtem ko se žalska uprava z velenjsko še ni pogo- vorjala. Rusinja Bilina je že nekaj časa doma, Tanja Gor- bulina pa bo v Žalcu ostala še vsaj eno sezono. D.Š. Nogometne novice Danes se bo v Greven- broichu začel tradicionalni nogometni turnir mladin- skih ekip, med sodelujoči- mi pa sta tudi reprezentan- ci Slovenije in MNZ Celje, ki sta včeraj odigrala prija- teljsko tekmo z reprezen- tanco Severnega Porenja- Westfalije. V državni reprezentanci so tudi Bulajič, Pavič (oba Rudar), Cugmas (Dravinja) in Obrez (Publikum), se- lekcijo celjskega nogomet- nega območja pa bodo za- stopali: Ahčan, Valenčak, Šoštar, Ribič (vsi Publi- kum), brata Videmšek, Drobne (vsi Kovinar), Zor- ko (Svoboda), Šribar, Kra- čun (oba Dravinja) ter Ja- vomik (Rudar). Minulo nedeljo pa je bil na Vranskem tradicionalni spominski turnir Poznič- Lapuh. V finalu je ekipa Gomilskega, ki jo sestav- ljajo nekdanji nogometaši, visoko premagala tretjeli- gaša Hmezad z 8:1, v tekmi za 3. mesto pa Svoboda iz Kisovca domači KIV Vran- sko s 3:1. Predtekmovalna izida: Hmezad-KIV Vran- sko 3:1 (1:1) - po 11-m, Go- milsko-Svoboda 4:2. Generalka OlImplJI Generalka za finale nogometnega pokala med Publikvmiom ir Olimpijo se je po zanimivi in kvalitetni igri pred skoraj 200C gledalci končal z zmago Ljubljančanov z 2:1 (1:0). V domači vrsti je bil najboljši Robert Pevnik (na sliki v svet- lem dresu), zmagoviti gol za vodilno ekipo državnega prvenstva pa je dosegel Vrabac (na tleh). Po tekmi sta se trenerja Jani Zavrl in Bojan Prašnikar izogibala vseh napovedi glede razpleta pokalnega finala, ki bo tudi po odpovedi Studia Publikimi zanesljivo v Celju: 2. junija ob 17. uri, najbrž v organizaciji NK Publikum. Foto: EDO EINSPIELER PlANtSRAMA Nogomet Slovensica liga 29. kolo: Publikum-Olimpi- ja 1:2 (0:1); strelec: Beširevič; Steklar-Maribor 2:4 (0:0); do- mači so s porazom praktično že obsojeni na izpad, gola pa sta dosegla Prevolšek in Hor- vat; Rudar-Ljubljana 1:0 (0:0); zmagoviti gol je tri mi- nute pred koncem dosegel Me- šanovič. Vrstni red: Olimpija 43, Mura 40, Maribor 39, Ljubljana 35, Naklo 34, Kom- pas 32, Rudar (V), Koper, Stu- dio D 30, Mavrica 28, Publi- kum 27, Zagorje 26, Gorica 24, Izola, Potrošnik 23, Steklar 21, Železničar 20, Nafta 17. Ženske - 6. kolo: Škale-Vrh- nika 0:1 (0:0). Vrstni red: Krim 11, Vrhnika 10, Škale, Idrija 8, Dolič 3, Mengeš 3, Polževo 2, Koper 1. Veterani - l.kolo: Proleta- rec-Cetis 2\2, Usnjar (Š)-Pra- gersko 1:1, Smartno-Primorje 2:1, Svoboda (K)-Litija 0:4. 11. slovensica liga 25. kolo: Era Šmartno-Dra- vinja 2:2 (2:1); strelci: Žurej, Druškovič za domače, Cug- mas, Zore za goste. Vrstni red: Jadran, Primorje 38, Avtobum 34, Rudar (T) 32, Triglav 29, Tumišče 26, Medvode, Dom- žale 25, Vevče 23, Dravinja 22, Tabor, Era Šmartno, Korotan 21, Dravograd 18, Ilirija 14, Napredek 13. lil. slovensica liga 21. kolo: Impol-Hmezad 1:0 (0:0), Papimičar-Rogašovci 1:1 (0:1); strelec: Kirbiš. Vrst- ni red: Impol 31, Beltrans 30, Kovinar (M) 27, Pohorje 23, Ižakovci 22, Slovenj Gradec, Papimičar, Hmezad 21, Po- brežje 19, Kungota 18, Roga- šovci 17, Aluminij 16, Rače 15, Lipa 13. IVINZ Celje 16. kolo: Šentjur-Ko vinar (Š) 2:0, Svoboda-KIV Vransko 3:0, Rudar (S)-Odred 2:0, CR Krško-Hrastnik 4:0, Unior- Ljubno 4:1. Vrstni red: Svobo- da, Šentjur 24, Unior 23, Hrastnik 18, Odred 16, Ljubno 14, Rudar (S) 13, Kovinar (Š) 12, KIV Vransko 10, CR Krško 6. Kegljanje Državno prvenstvo Postojna - ženske dvojice: 1. Kardinar-Tkalčič (Emo) 1805 (876+929), 2. Čadež-Urbanc (Lj) 1758 (881+877), 3. Lesjak- Ledinek 1745 (892+859), 4. Zu- panc-Šeško 1732 (846+886), 5. Grobehiik-Petak 1724 (890+834) ... 9. Zimšek-Grivič 1678 (832+846), 23. Razlag-Fi- lipčič (vse Emo) 1516 (744 + 762). Tkalčičeva je s 485 podrtimi keglji izboljšala re- kord kegljišča. Kajak - kanu MHajski spust Petrovče — Celje; K-1, člani: 1. Medved (Hrastnik) 16:48, 5. Rebevšek (Nivo) 29:02; člani- ce: 1. Cankar (Rašica) 20:34, 4. Cajhen 31:18; mladinci: 1. Ja- vomik 17:20, 2. Pogorevc 19:02, 3. Kuralt 20:17,74, 4. Gedlička 20:36, 6. Plevnik (vsi Nivo) 21:51; veterani: 1. Svolj- šak (Š.Loka) 18:55, 3. Verbo^- šek 19:34, 5. Čretnik 22:01, 6. Kovče 23:59, 7. Kolman 24:41, 8. Vanovšek 25:28; C-1; člani: 1. Cmkovič (Zg) 21:36; mla- dinci: 1. Krikšič (Zg) 24:04,38; dečki: 1. Tilinger 28:28, 9. Klincov 30:41, 12. S. Zgonik 31:15, 14. V. Zgonik 31:48; tu- risti: 1. Rožanski 24:11, 4. Ravnikar 29:02, 5. Govedič (vsi Nivo) 29:25; C-2; člani: Irt-Avšič (Čatež) 23:57; ekip- no: 1. Nivo. Odbojka Prvenstvo Celja Moški: Vizura 14, Frankolo- vo. Železarna 12, Zlatarstvo 10, Nivo 8, LB, Kovinotehna 6, Klima 4, Kamen 0; ženske -1, liga: Kamen 16, LB 12, STŠ, CID 10, Dobrna, Klima 8, Ko- vinotehna 6, Nitka 2, Triglav 0; n.liga: Fiori 14, Bolnica, Cetis 12, Sugros, Samohotke 10, Cinkarna 8, III. OŠ 4, Inte- reuropa 2, SDK 0. Razgledi Nagrade delil žreb Med 114 kuponi so v 31. kolu stavnice Golding loto štirje pravilno napovedali vseh pet tipov in po nekaj tednih je o nagradah spet odločal žreb. Nagrajenci: Marjan Žaler iz Štor (11000 tolarjev), Jorge Jimenez iz Celja (8000 tolar- jev) in Bojan Rančigaj iz Polzele (6000 to- larjev). Nagrade bodo dobili po pošti. Pra- vilna napoved 31. kola: Nijmegen-Ivo Reya 1, Publikum-Olimpija 2, Steklar-Maribor 2 Rudar-Ljubljana 1, Era Šmartno-Dravinji 0. V naslednjem kolu (pri rokometnem pan napovedujete uvrstitev pionirk Žalca) b( nagradni sklad znova začetnih 10 tisoč to- larjev. Za sodelovanje bomo upoštevali ku- pone s poštnim žigom sobote, 22. maja, al če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabi- ralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: No- vi tednik, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje s pripisom Golding loto. 1. Nogomet: Kompas - Publikum 1 O 2 2. Nogomet: Gorica-Steklar 1 O 2 3. Nogomet: Dravinja-Vevče 1 O 2 4. Nogomet: Unior-Šentjur 1 O 2 5. Rokomet (ž): Žalec na DP (mesto) 1 2 3 Ime in priimek: Naslov:_ Št. 20 - 20. maj 1993 171 ^^^ ^^ ^^^ Q ^^^ ^^ ^ ^ " ^^^ ^ ^^ lamenjave trenerjev so običajne, toda tehnična komisija faterpollstov Neptuna Je razpustila prvo m0št¥0 Vaterpolisti celjskega Nep- l^oa in uprava kluba so se po jekaj mesecih ponovno znašli ( težavah, s katerimi so se fbadali že ob koncu lanskega leta. Tokratno jedro spora je tre- ,er, ki naj bi vodil prvo mo- Itvo. Začasna rešitev z Vojkom jlavanom se, milo rečeno, ni ^nesla, nakar je tehnična ko- pisija kluba prav na pobudo jenerja reizpustila prvo mo- jtvo. Poteza je sila nesmiselna, ^j se ob podobnih situacijah običajno poišče nova ali začas- na rešitev, ne pa poruši kon- tept delovanja, Večina igralcev prve ekipe je potem zahtevala izpisnice, dobil pa jo je samo vratar To- maž Poljšak, ki bo po novem branil za ljubljansko Ilirijo. Preostali del moštva je pr^- sednik kluba Zdenko Rožman zadržal, kajti po njegovem mnenju bi igralci morali prej izpolniti vse obveznosti do Nep tirna. Ker rešitve preprosto ni bilo mogoče najti, se vaterpolisti tudi treningov niso udeleževa- li, čeprav se pokalno rn ligaško prvenstvo začneta že čez nekaj dni. Nastali pat položaj seveda nikomur razen nekdanjemu trenerju Glavanu ne koristi, zato je posredoval selektor slovenske reprezentance Tomo Balderman. Balderman je predlagal vključitev Neptuna v pokalno prvenstvo, na katerem naj bi skupaj z Vaterpolsko zvezo Slovenije poiskali izhod iz te- žav. Predlog sta obe strani sprejeli, čeprav s tem še ni re- šena nobena sporna okolišči- na. Moštvo predvsem potrebu- je trenerja, ki bi z njim znal delati, najpogosteje pa se ome- nja priznani strokovnjak Bru- no Toplak. P. Š. Konjice že pred vsemi Središče reprezentančne košarke so s kvalifikacijami za EP postale Slovenske Konjice - Jutri Slovenija - BIH s slovesom Šmida Slovenske Konjice so že od začetka naja nenehno v znamenju reprezentanč- 16 košarke, od petka do nedelje pa so menitno pripravile letošnjo največjo »rireditev v državi: kvalifikacijski turnir ensk za EP, ki se je končal z zmago laših pred Gruzijo in Avstrijo. Konjičani zdaj v košarkarski Evropi lokončno niso več znani samo po Juretu Jdovcu, brezhibna organizacija tridnev- lih kvalifikacij (v delo je bilo vključenih amo 15 ljudi) pa je že porodila nove deje o velikih tekmovanjih. Prva bo že utrišnja tekma moških reprezentanc Slovenije in Bosne in Hercegovine, na :ateri bo kot posebni gost naše selekcije adnjih sedem minut prvega polčasa zai- p-al domačin Stoj an Smid in ob tej pri- ožnosti končal z aktivnim igranjem. Naslednja stopnja je letna liga, ki naj )i avgusta v Slovenske Konjice pripelja- a evropske ligaše Olimpijo, Cibono in Jlobodno Dalmacijo, ekipi iz Grčiji in zraela. Šesti udeleženec bi bil seveda 3omet, ki se je včeraj brez vseh treh eprezentantov (Nerat, Gole, Šporar) od- )ravil na Malto, kjer je uradni partner ijihove reprezentance v okviru priprav a igre malih dežel. Največji projekt pa bo vendarle kandi- latura za organizacijo novega (izzivale- ga) kroga kvalifikacij za žensko EP. Na treh turnirjih bo maja prihodnje leto na- stopilo po šest ekip. Comet pa že ima podporo KZS in tudi nadvse ugodno po- ročilo delegata FIBA. Ob naši reprezentanci je bilo največ zanimanja za ekipo Gruzije (glavno me- sto Tbilisi), ki jo je spremljal namestnik ministra za šport. Nekaj polomljene an- gleščine je znala le ena izmed igralk, kar ]e malce nenavadno za košarkarice, ki so vse po vrsti igralke kluba Georgian Technical University in bi marsikdo pri- čakoval določeno razgledanost. Njihov trener Ševkatsov je edini profesionalec in ima komaj sedem dolarjev mesečne plače, kar še zdaleč ne zadostuje za pre- živetje. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Zadnji dan turnirja je hišnik dvorane )avorin Bauman nekaj minut pred kon- «m tekme Slovenija-Avstrija potresel iteklenico šampanjca, ki se je s pokom idprla in seveda za malenkost spremeni- a tradicionalno sla\-je ob zmagi. Naše so za EP v Slovenskih Konjicah tudi prihodnje leto. Stanovanja za evropsko ligo Rokometaši Celja Pivovarne Laško so sinoči v Hrpeljah odigrali prvo finalno tekmo končnice državnega prvenstva (povratna bo zaradi zasedeno- sti Golovca šele 2. junija), ope- rativni del kluba pa se je že lotil projekta 1993/94, ki z ustanovitvijo evropske lige dobiva želeno razsežnost. Pokal prvakov bo jeseni do četrtfinala pnitekal po ustalje- nem sistemu, nato pa se bo osem najboljših ekip razdelilo v dve skupini in za naslov evropskega prvaka nadaljeva- lo z mini-ligo. Najboljša iz obeh skupin bosta na koncu odigrala še finalno srečanje, tekme pa bodo poslej ob sre- dah, kar je tudi novost. EHF je na zasedanju v Ant- werpnu letošnje četrtfinaliste nekoliko zaščitila s postavitvi- jo za nosilce in se v prvem in drugem kolu do obeh mini-lig ne morejo pomeriti med sabo. Za Celjane (če bodo seveda osvojili prvenstvo, v kar so trdno prepričani) to seveda pomeni, da bodo morali izloči- ti enega izmed osmerice, med katerimi so bili letos prvaki Hrvaške, Nemčije, Francije, Španije, Portugalske, Danske, Madžarske in Islandije. Za drugi štart v evropskem pokalu se Celjani že nekaj časa dogovarjajo za zveneče okre- pitve, za katere bodo potrebo- vali tudi stanovanja: v centru Celju za dve leti opremljeno dvosobno stanovanje in garso- nijero. Ponudbe: RK Celje Pi- vovarna Laško, tel. 34-992. _^ Trije hoicejskl novinci v torek opolnoči se je končal prestopni rok za hokejiste. Ce- lja ni nihče zapustil, novinci pa so dosedanji reprezentanti Olimpije, vratar Luka Simšič ter branilca Bojan Zaje in Bo- ris Pajič. Celjani so zahtevek za registracijo vložili tudi za Kontreca, ki je sočasno podpi- sal tudi za Olimpijo. Med tujci je na seznamu možnih okrepi- tev kar 17 hokejistov iz Latvije in Ukrajine. TA v Žalcu v prisotnosti TZS Jane- za Erharta je bila v soboto v Žalcu ustanovljena teni- ška akademija, ki naj bi z devetimi igrišči postala regijski izobraževalni cen- ter. Pri svojem delu naj bi se povezovala tudi s FTK in podobnimi teniškami šola- mi v drugih državah. Petelc, 21.5._ Košarica Slovenske Konjice: Sloveni- ja-Bosna in Hercegovina (pri- jateljska tekma moških repre- zentanc, 19). Sobota, 22,5._ Atletika Celje: finale pokala Sloveni- je (od 16. ure, še jutri). Nogomet Žalec: Hmezad-Aluminij, Ižakovci: Ižakovci-Papimičar (22. kolo m.NL); Zreče: Uni- or-Šentjur, Ljubno: Ljubno- CR Krško, Hrastnik: Hrast- nik-Rudar, Kozje: Odred-Svo- boda, Vransko: KIV Vransko- Kovinar (17. kolo MNZ Celje, vse 17). Rokomet Žalec: finale DP za mlajše deklice (Žalec, Burja, Izola; od 10. ure); Hrpelje: finale DP za mlajše dečke z udeležbo Celja Pivovarne Laško (od 10.30 ure). Nedelja, 23,5- Nogomet Ljubljana: Kompas-Publi- kum. Nova Gorica: Gorica- Steklar, Koper: Koper-Rudar (30. kolo SNL); Slovenske Ko- njice: Dravinja-Vevče, Dupli- ca: Napredek-Era Šmartno (26. kolo II. SNL, vse 16.30). Ponedeljek, 24,5- Kegljanje Budimpešta: 5. mladinsko svetovno prvenstvo z udeležbo kegljavk Ema Ledinekove, Fi- lipčičeve in Grivičeve (do so- bote). Sreda, 26.5._ Nogomet Celje: Publikum-Izola, Ro- gaška Slatina: Steklar-Potroš- nik, Šmartno ob Paki: Rudar- Maribor (31. kolo SNL, vse 16.0). CEUSKI SEJEM Ogled Pomladanskih sejmov je lahko poleg koristnega tudi prijetno in zdravo, zato vam ob tej priložnosti ponujamo sprostitvene programe V naslednjih rekreativnih objektih: KEGLJANJE vsak dan od 9. do 12. ure SAVNA vsak dan od 14. do 20. ure PLAVANJE vsak dan od 10. do 20. ure TENIS vsak dan od 8. do 22. ure Koriščenje športnih objektov w času sejma je po zelo ugodnih cenah, zato izkoristite to priložnost. Ne bo vam žal! Celiski se/em d.o.o. - 63000 Celje, Dedfova 1, teb 063/33-233, fax: 063/33-098 NOVO V CELJU ZA VROČE DNI TOSHIBA Vrhunska tehnologija na področju klimatskih naprav -kakovost, zanesljivost - Split / delitvena izvedba •mikroprocesorska kontrola, daljinsko upravljanje -brezplačno svetovanje in idejni projekt -garancija eno leto, servisna mreža po Sloveniji Št. 20 - 20. maj 1993 18 • Gospa s Pohorske uhce je v torek, 11. maja sredi noči, morala poslušati dolgotrajno zvonenje na vratih svojega stanovanja. Ko je vstala s po- stelje in pokukala, kdo je ta polnočni cingljač, je zagleda- la majavo moško postavo in nemudoma poklicala na po- licijo. Ko so možje postave prišli, jo je neznani angel Gabrijel že popihal. • Istega torka ponoči so po- klicali razhudeni občani iz Ulice bratov Vošnjakov. Po- licistom so zatožili skupino ponočnjakov, ki je pred vhodnimi vrati bloka živah- no razpravljala in se nočnim uram neprikladno smejala. Policisti so se s temi veseljaki potem srečali, zaleglo pa je že samo opozorilo, da je noč namenjena (predvsem) spanju. • V sredo ponoči so poklica- li iz Prožinske vasi, kjer naj bi bil hudo nadležen ata Ivan. Policisti so ocenili, da javni red in mir nista bila oskrunjena. Šlo je za zakon- ski prepir, ker se ga je Ivan preveč napil, mamika pa je bila huda. • V petek ob dveh ponoči so poklicali iz bloka na Ulici frankolovskih žrtev. Tam so bili stanovalci žrtve na muzi- ko usekanega Andreja, ki po- licistom ni hotel odpreti, bo pa vseeno moral k sodniku za prekrške. Dela Andrejevega nočnega koncerta so bili na- mreč deležni tudi možje po- stave. • V petek dopoldne je bil klic iz Košnice. Tam sta se ata in sin sprla in si neprija- teljsko zrla v oči. Tudi v tem primeru ni šlo za kršitev jav- nega reda in miru, ampak je bil ata hud, ker je sin slabo opravil hišno delo. • V petek ponoči je bil dru- žinski direndaj tudi v Bu- kovžlaku. Pater familias je šel v gostilno in se ga tam napil, njegova ženka pa je storila usodno napako, ker ga je šla v gostilno iskat. Ker se moških po gostilnah ne si- ka loviti, je bil gospod soprog zelo hud. • V petek okoli polnoči so za policijsko posredovanje za- prosili tudi stanovalci bloka na Ljubljanski cesti. Spanje jim je kradla skupina, ki je delala kraval po hiši in navi- jala muziko. Policisti so se potem srečali z Borutom, ki je praznoval rojstni dan in njegovo druščino. Borutu so povedali, da bo moral k sod- niku za prekrške, če so mu ob tem tudi čestitali za rojstni dan pa nismo izvedeli. Na zdravje, Borut! • V soboto popoldne je v Bukovžlaku Halil tepel svojo Indiro. Halilu menda ni jasno, zakaj bo moral zaradi tega, komajda omembe vred- nega dogodka, k sodniku za prekrške. • V nedeljo ponoči so pokli- cali občani iz Leskovca. Tam je skupina mladih divjala na motorjih in povzročala mo- čan hrup. Policisti so potem izvedeli, da gre za brata Fe- hksa in Viktorja, ki sta buč- no proslavljala ajnrikanje v vojsko. • V prijaznem nedeljskem popoldnevu sta se sprla sose- da v bloku na Opekamiški ulici. Spodnji sosed je zame- ril zgornjemu, ker je le-ta na njegov balkon stepal prah s preproge, ko je zalival rože, pa je voda pricurljala tudi na spodnji balkon. Se je za takš- ne reči res potrebno menit s posredovanjem policije? • V nedeljo ponoči so pokli- cali razdraženi stanovalci iz Okrogarjeve ulice. Nočni spokoj jim je kradla skupina glasnih mladeničev v postavi Goran, Predrag in Sandi. Triperesna deteljica bo mo- rala k sodniku za prekrške. M. A. »Dobra volja brez alkohola« V akcijo »minus 10 oilstotkov*^ se je vključil iuili MlailInskI Ceh Med povzročitelji promet- nih nezgod že nekaj časa pre- vladujejo mladi ljudje v staro- sti med 18 in 24 let, ki so pogo- sto opiti. V prizadevanja, da bi se stanje na tem področju iz- boljšalo, se je letos vključilo tudi društvo Mladinski Ceh s sedežem v Ljubljani (Kode- Ijevo) z izvirno akcijo, imeno- vano »Dobra volja brez alko- hola«. Društvo Mladinski Ceh de- luje kot stanovska organizaci- ja mladih v slovenskih župniš- čih, njihovo akcijo pa je v svoj program preventive sprejel in jo podprl republiški Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Mladinski Ceh je mlado društvo, ki se je na samem za- četku delovanja odločilo za akcijo, ki je pri nas še ni, ne v cerkvenem in ne v civilnem prostoru. Idejo so dobili pri istoimenski akciji, ki poteka na avstrijskem Koroškem in ki je naletela na dober odmev med mladino in med odrasli- mi, ki so se akciji pridružili. Cilju akcije »Dobra volja brez alkohola« so: na osnovi izkustev začutiti svobodo al- koholne neodvisnosti, zmanj- šati uživanje alkohola med mladimi, mlade osvestiti, da za dobro voljo ni potrebna omama in da je alkohol zdrav- ju škodljiv, ponuditi mladim zanimivo alternativno pijačo v javnih lokalih in mladim omogočiti samopreverjanje al- koholne odvisnosti. Vsakdo, ki želi sodelovati v akciji »Dobra volja brez al- kohola«, se vanjo vključi s podpisom na sedežu Mladin- skega Ceha v Ljubljani, Ob Ljubljanici 34 (tel. (061) 102- 102), s podpisno izjavo pa se tudi obveže, da do konca leta 1993 ne bo užil alkoholne kap- ljice. Po župnijah, kjer ima dru- štvo svoje člane, bodo pripra- vili predavanja na temo alko- holizem in srečanja za mlade ter pogovore v veroučnih sku- pinah. K sodelovanju bodo priteg- nili tudi gostilničarje. Tisti, ki bodo želeli sodelovati, se bodo zavezali, da bodo mladim po- nujali vsaj eno privlačno bre- zalkoholno pijačo, ki bo cenej- ša od najcenejše alkoholne pi- jače. Povabilo k sodelovanju je Mladinski Ceh, v navezi z Za- vodom za šolstvo in šport, na- slovil tudi na slovenske osnov- ne in srednje šole (gradivo o alkoholizmu, predavanja, delavnice za skupinsko delo v razredih ipd.), izdelali pa so tudi plakat. V Mladinskem Cehu se za- vedajo, da letos akcijo »Dobra volja brez alkohola« še ne bo- do naleteli na vsesplošno odo- bravanje in podporo. Pričaku- jejo celo posamična nasproto- vanja in posmeh, vendar se takšnim »porazom« ne name- ravajo ukloniti. Alkoholizem, ki zlasti v prometu terja vse več mladih življenj, je preveli- ko družbeno breme in preveli- ka nesreča mnogih družin, da bi se mu, vsak po svojih mo- čeh, ne postavili po robu. MARJELA AGREŽ Poštenega tatu prosimo... Učenci Osnovne šole Gla- zija (šole s prilagojenim pro- gramom) iščejo človeka, ki jim je letos, tako kot že nekaj let nazaj, pokradel okrasno cvetje iz lončkov in korit. Po- taknjence so celo zimo sami vzgajali in se veselili lepega cvetja, zato so zaradi kraje hudo žalostni. V nerodnem položaju pa so tudi vzgojite-. Iji, ki bodo jeseni otroke le še težko prepričali, da je lepo, če sami poskrbijo za cvetlice. Učenci in vzgojitelji zato prosijo poštenega tatu, da jim sporoči svoj naslov in ko- ličino cvetja, ki ga potrebuje. Pripravljeni so mu narediti potaknjence in mu prihodnjo pomlad zastonj posaditi cvetje, samo da bi pustil nji- hove lončke pri miru. To mi- slijo smrtno resno! MBP PROMETNE NfZGODE V ograjo Na lokalni cesti v Babni gori se je v nedeljo, 9. maja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Janez Rabuza (19) iz Ko- strivnice je vozil osebni avto- mobil iz smeri Tinskega proti Slivnici. V neposredni bližini stanovanjske hiše Babna gora št. 47 je v levem blagem ovinku zapeljal v desno na bankino, oplazil mostno ograjo in zadel v večji kamen na brežini. Pri tem se je hudo telesno poško- dovala sopotnica, Kristina Vi- rant (82) iz Kostrivnice. Ni speljal ovinica Na Cesti na grad v Celju se je v torek, 11. maja zvečer, pri- petila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne po- škodbe. Janko Oberžan (31) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Dolarjeve proti Cigale- tovi ulici. Ko je na Cesti na grad pripeljal po klancu navz- dol do krmišča z Gallusovo ulico, je vozilo v ovinku zana- šalo v desno, tako da je trčilo v obcestno drsno ograjo in na- to še v vrtno ograjo hiše v Orožnovi št. 1. V nezgodi se je hudo telesno poškodoval so- potnik Alfonz Kroflič (31) iz Celja. izsilil prednost Na magistralni cesti v nase- lju Teharje pri Celju se je v to- rek, 11. maja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bil en ude- leženec hudo telesno poškodo- van, na vozilih pa je škode za okoli 90 tisoč tolarjev. Ivan Rezec (28) iz Laškega je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Štor proti Celju. V križišču Kidričeve ulice in Teharske ceste je peljal naravnost in pri tem izsilil prednost vozniku motornega kolesa, 24-letnemu Zoranu Podgorskemu iz Pre- bolda, ki je vozil po prednostni cesti iz smeri Celja proti Što- ram. V nezgodi se je voznik Rezec hudo telesno poško- doval. Vozilo se ie prevračalo Na lokalni cesti v Hrastovcu pri Velenju se je v petek, 14. maja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana, gmotna škoda na vozilu pa znaša okoli 300 tisoč to- larjev. Anto Gavrič (38) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Škal proti Velenju. V blagem levem ovinku je za- peljal na desno neutrjeno ban- kino, nato pa ga je zaneslo v levo čez cesto in na travnik, kjer se je vozilo večkrat prevr- nilo. Voznik Gavrič je utrpel hude telesne poškodbe. V peško na prehodu za pešce Na Mariborski cesti v Celju se je v ponedeljek, 17. maja do- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Branko Leber (34) iz Zibike je vozil osebni avtomobil po Mariborski cesti iz smeri Hu- dinje proti centru mesta Celja. V bližini zaznamovanega pre- hoda za pešce pri hotelu Cele- ia, je dohitel vozilo avtošole. Voznica tega vozila se je pred prehodom za pešce ustavila in dala prednost peški, 5 O-letni Jožefi Lečnik iz Slane. Voznik Leber pa je vozilo avtošole ob- , vozil in na prehodu za pešce trčil v omenjeno peško ter jo pri tem hudo telesno poško- doval. Otrok čez cesto Na magistralni cesti v Voj- niku se je v ponedeljek, 17. maja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne po- škodbe. Franc ICrašek (32) iz Celja je vozil osebni avtomobil po ma- gistralni cesti iz smeri Višnje vasi proti Škofji vasi. Ko je pripeljal do dovoza za Market v Vojniku, je z njegove leve strani stekel čez vozišče ose- mletni Staš G. iz Vojnika. Voz- nik je zaviral, vendar je kljub temu trčil v otroka in ga zbil po vozišču. Avto V malega kolesarja Na lokalni cesti v Gorici pri Slivnici se je v ponedeljek, 17. maja zvečer, pripetila nez- goda, v kateri je bil hudo teles- no poškodovan otrok. Aleksander Pustivšek (19) iz Rakitovca je vozil osebni avto- mobil iz smeri Gorice pri Sliv- nici proti Loki pri Žusmu. V naselju Gorica je z njegove leve strani na otroškem kolesu prečkal cesto sedemletni Kle- men V. iz Gorice, ki ga je voz- nik, kljub zaviranju, zadel in zbil po pločniku. Avto v Jarek Na lokalni cesti v Spodnji Kostrivnici se je v torek ob 00.30 uri pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, gmotna škoda pa znaša okoli 35 tisoč tolarjev. Uroš Mastinšek (23) iz Polj- čan je vozil osebni avto iz sme- ri Podplata proti Kostrivnici. V Spodnji Kostrivnici je v bla- gem desnem ovinku njegovo vozilo zaneslo v levo in prista- lo je v obcestnem jarku. V nez- godi sta hude telesne poškod- be utrpela voznik Mestinšek in njegov sopotnik, 24-letni Du- šan Ipšek iz Poljčan. M. A. mini KRIMICI Petega maja popoldne se je 26-letni Oskar S. iz Rogaške Slatine nasilniško obnašal. V bistroju Mojca v Rogaški Slatini je tolkel in razbijal po točilnem pultu in izzival goste k pretepu, ker pa ni bilo po- vratnega učinka, se je odpravil v prodajalno Keros, kjer je z izzivanji nadaljeval. Tudi tu je naletel na »nerazumevanje«, zato je šel še do stanovanjske hiše na Celjski cesti 63, kjer je hotel fizično obračunati z Ni- kolo G. (52) iz Rogaške Slati- ne. Zoper Oskarja S. bodo po- licisti napisali prijavo za kaz- nivo dejanje nasilniškega ob- našanja. V času od 11. do 12. maja je neznani storilec v Rečici ob Savinji iz odklenjenega oseb- nega avtomobila, last Marjana K.(39) iz Grušovlja, ukradel poslovni kovček, v katerem so bili osebni dokumenti oškodo- vanca in 23 tisočakov gotovi- ne. Oškodovanec bo odslej svoje vozilo pridno zaklepal. V noči na 12. maj je neznani storilec vlomil v osebni avto- mobil, last Štefke S.(45), ki je bil parkiran na dvorišču sta- novanjske hiše v Parižljah 70 a. V notranjost vozila je prišel tako, da je razbil trikotno ste- klo na levih zadnjih vratih av- tomobila. Pregledal je vsebino torbice, ki jo je lastnica pustila v vozilu in bil bržčas razoča- ran, saj je v njej našel le tiso- čaka. Za 10 tisočakov pa je povzročil škode na vozilu. V noči na 13. maj je nezna- nec ukradel deset plastičnih Alposovih vrtnih stolov, ki so bili postavljeni na neograje- nem vrtu v Dramljah. Ker je presodil, da k stolom spada tu- di miza, je ukradel dve in s tem podjetje Resevna oškodoval za slabih 40 tisoč tolarjev. Dvanajstega maja dopoldne je neznani storilec prišel do stanovanjske hiše Vere V. v Ži- čah, kjer je pod predpražni- kom našel ključ in odklenil vhodna vrata. Iz notranjosti je ukradel bankovec za 100 nem- ških mark ter enega slovei skega tisočaka. Predpražnik očitno slabo skrivališče ; ključe. Minuli petek zvečer je ne nani storilec vlomil v oseb avtomobil zastava 128, ki bil parkiran v Drapšinovi uli v Celju. Iz ženske torbice ukradel denarnico s sedem 1 soč tolarji. 14. maja ponoči je neznan odlomil cilindrično ključavr co na vratih stanovanjske hi v Petrovčah, ki je last Boja T. Iz hiše je odnesel več zlat verižic, bankovec za 100 ner ških mark, bankovec za li švicarskih frankov, italijans! lire v vrednosti 7 tisoč tolarj in 3 bankovce po tisoč tola jev. Lastnica je oškodovana okoli 160 tisoč tolarjev. Mladoletni F. Z. je 14. ma dopoldne stopil v stanovan Ane R. (82) in Janeza Ž. (6 v Zečah na Šmarskem. Od nj ju je zahteval, naj mu izroči denar, ker pa mu ga nista hi tela dati, je kar sam odp omaro in si vzel 9,540 tolarje Za zaključek »podviga« v hiši razbil še nekaj inventa j a ter lažje telesno poškodov Janeza Ž. Ana W. iz Zgornje Prista' na Konjiškem je prijavila, da je neznanec od februarja let z njene farme postopoma 0( našal kokoši nesnice. Na se namu jih je imela sedemst pri menjavi jate pa je ugotov la, da jih dvesto manjka. Slavko H. iz Belega t Šmarskem se je minulo sobo s svojim vozilom ustavil (p rdeči luči) v semaforizirane križišču Mariborske in Podji vorškove ulice v Celju. Takr pa sta k vozilu stopila Matej ( in Damjan P. iz Celja, ki sta c voznika zahtevala, da ju pel, v določeno smer. Ker jima Slavko H. to uslugo odkloni sta se mladeniča razjezila i obrcala vozilo ter s tem po^ zročila za 80 tisoč tolarj« škode. M. i Umrla v boJnJšnicI Na magistralni cesti, izven naselja Globoče (Celje), se je v soboto. 15. maja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba poškodbam podlegla, dve pa sta utrpeli hude telesne poškodbe. Maksimiljan ArUč (61) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Frankolovega proti Vojniku. Ko je v Globočah pripeljal v blagi desni nepregledni ovinek, je zapeljal v desno, izven vozišča, in trčil v betonski zid vodnega propusta. V nesreči so se hudo telesno poškodovali voznik Arlič in sopotnici, Ivanka Arlič (58) ter Ljudmila Golob (65), vsi iz Velenja. Poškodovane so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je sopotnica Ljudmila Golob še istega dne umrla. Foto: EDI MASNEC NOVO V LAŠKEM IZ PODJETJA KOMITRADE: SAMOPOSTREŽBA ROGAČ pri železniški postaji v Laškem. IZJEMNE CENE ZA NAJBOLJŠE KUPCE! Št. 20 - 20. maj 1993 19 Janez Božič iz Žalca je v svoji kategoriji osvojil deveto mesto. Kal veš o prometu? v učilnici in na avtopoligo- nu Združenja šoferjev in avto- mehanikov Žalec v Ločici pri Polzeli je bilo v soboto II. dr- žavno prvenstvo Kaj veš o pro- metu, ki ga je v sodelovanju z republiškim svetom in pod pokroviteljstvom IS SO Žalec pripravil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob- čine Žalec. Nastopilo je 80 tekmovalcev iz 48 občin. Tekmovali so v te- stiranju, spretnostni vožnji in ocenjevalni vožnji v prometu. Med osnovnošolci je prvo mesto osvojil Peter Fundek iz Mozirja, šesti je bil Borut Vo- dovnik iz Žalca, v skupini srednješolcev je zmagal Celjan Borut Vipotnik, šesti je bil Ja- nez Božič iz Žalca, šestnajsti pa Miha Hrastelj iz Velenja. Tekmovanje je bilo odlično pripravljeno in izvedeno. Ivan Ašenberger, predsednik orga-, nizacijskega odbora, je pove- dal, da lahko ob koncu z zado- voljstvom ugotovi, da so bila prizadevanja kakih sto ljudi, ki so tekmovanje pripravljali in ga izpeljali, pravilna in so rodila sadove. »Zahvaliti se moram tudi številnim spon- zorjem, ki so nam priskočili na pomoč s številnimi nagradami, posebna hvala pa Izvršnemu svetu občine Žalec za pokrovi- teljstvo. Menim, da so mladi iz 48 občin in njihovi mentorji odnesli iz naše občine dobre vtise,« je še dejal Ašenberger. TONE TAVČAR Solenle preloženo v sredo, 12. maja, se je na celjski enoti Temeljnega sodiš- ča v Celju nadaljevalo sojenje Marjanu Šošteriču, ki je obto- žen, da je 17. julija leta 1991 s streljanjem iz pištole hudo telesno poškodoval zakonca Jolando in Rolanda Koella, najemnika gostinskega lokala Obuti maček v Zagati v CeHu, katerega lastnik je Marjan So- šterič. Roland Koella je kasne- je v bolnišnici umrl. Zaslišana je bila priča Go- razd Lenko. Opisal je srečanje med njim in zakoncema Koella v lokalu Obuti maček, približ- no tri mesece pred usodnim dogodkom. Pri ogledu lokala sta bila najemnika zelo slabe volje, ker jima je »nekdo« od- nesel večino inventarja, je po- vedal Lenko, v nadaljevanju pa še, da je takrat v lokal sto- pil tudi Franc Mihelin, ki je Jolando in Rolanda prepriče- val, naj se z lastnikom Šošteri- čem pogovorita in tako uredita medsebojne odnose. Na ta predlog pa Roland Koella ni pristal, ampak je rekel, da se je pripravljen s Šošteričem pogo- varjati šele takrat, ko mu bo le-ta vrnil odnešeni inventar. Na poročilo izvedenca psi- hiatrične stroke o psihičnem stanju obtoženega Marjana Šošteriča v času tragičnega dogodka, je namestnica javne- ga tožilca povedala, da ima na poročilo nekaj pripomb, zato je predlagala, da se prof. dr- . Jožeta Lokarja zasliši nepo- sredno na glavni obravnavi. Zagovornik obtoženega Šošte- riča pa je vztrajal na zasliša- nju vseh do zdaj vabljenih prič, saj se večina njih vabilom ni odzvala. Obenem je še pred- lagal, da se na glavni obravna- vi neposredno zasliši tudi iz- vedenca medicinske stroke dr. Antona Homana. Zaradi novih predlogov tožilstva in Šošteričevega zagovornika je bila sodna obravnava prelože- na na 27. maj. M. AGREŽ Bojier v ognju v torek, 11. maja zjutraj, je izbruhnil požar na bojlerju si- stema solaris v kotlovnici sta- novanjske hiše v Zadobravi, ki je last Stanislava Makovca. Vnela se je termo izolacija in električna napeljava, skupaj z napravo solaris. Materialna škoda, ki je nastala, znaša okoli 500 tisoč tolarjev, ogenj pa so pogasili domačini in ga- silci PGD Zreče in preprečili, da se ni razširil še na ostale prostore. Gorel kozolec Minulo soboto popoldne je zagorelo na kozolcu v Gomil- skem, last Jožeta Jermana. Kozolec v izmeri 16 krat 6 me- trov je zgorel, uničeni pa so tudi traktor, mešalec za beton, cirkulama žaga, stroj za mlet- je silaže in drugi kmetijski stroji in pripomočki. Požar je povzročil kratek stik na elek- tričnem kablu traktorja, ki je stal pod kozolcem. Požar so ukrotiU domači gasilci, škode pa je za okoli poldrugi milijon tolarjev. S kazenskimi ovadbami na tožilstvo Policisti celjske policijske postaje so prejšnji teden s ka- zenskimi ovadbami predali tožilstvu dve skupini vlomil- cev oziroma tatov, med katerimi so večinoma mladi ljudje, tudi še mladoletni. Prva skupina, v kateri so Celjani Uroš K.(19), Robi G.(18), Marko K.(19), Mitja 0.(27), Daniel B.(19), Igor S.(19) in Jure M.(19), je osumljena, da je od lanske jeseni do letošnjega maja izvršila devetnajst vlomov v vozila in iz njih kradla, na vesti pa imajo tudi nekaj koles in kraj delov motornih vozil. Druga skupina, ki je še številčnejša, in v kateri so tudi sami mladi Celjani, pa naj bi samo letos .storila 32 kazni- vih dejanj. Člani te skupine so vlamljali v vozila in iz njih kradli, na vesti imajo vrsto tatvin v trgovinah, pisarnah, šolah, športnih garderobah itd. Najmlajši v tej skupini je star komaj štirinajst let, najstarejši Nazmi G., ki je bil tudi vodja skupine, pa ima osemnajst let. Za Nazmija G. je sodnik Temeljnega sodišča, oddelka za mladoletnike, v času preiskave odredil pripor, kar je v tovrstni sodni praksi precejšnja redkost. M. A. Bližnjica v smrt V ponedeljek, 17.maja po- poldne, je v reki Sotli utonil hrvaški državljan Dragutin Majer iz Košnice v sosednji hrvaški občini Pregrada. S hrvaške na slovensko stran je, skupaj s svojim si- nom, ki ga je vodil za roko, stopal po leseni brvi v Pod- četrtku, po kateri je, zaradi dotrajanosti, prehod strogo prepovedan. Za to pot se je Majer očitno odločil zaradi bližnjice na slovensko stran, kjer sta ju (na drugi strani brvi), čakala tast in tašča. Ko sta bila oče in sin približ- no na polovici brvi, pa sta se jima pod nogami zlomili dve prepereli leseni deski. Oče in sin sta padla poltretji meter globoko v Sotlo, tast in tašča pa sta klicala po pomoč. Najprej je prihitel Boris Gu- benšek iz Virštanja, ki se je pognal v reko in šel najprej reševat otroka, ki ga je raz- meroma hitro potegnil na suho, oče pa je medtem uto- nil in ga ni bilo več na površ- je. Na pomoč je priskočil tu- di Oto Grobin iz Sopot, ki je iskal utopljenca in ga, ob po- moči šmarske policijske pa- trulje, z vrvjo potegnil iz vo- de. Zdravnica iz Podčetrtka je Dragutinu Majerju nudila prvo pomoč, vendar je bilo že prepozno. M. A. Št. 20 - 20. maj 1993 Tudi sestre ■maio glavo Poklic za svlnlskl želodec In angelsko srce »z refleksologijo sem pri- čela iz radovednosti. Kar sem se naučila na posebnem tečaju, sem najprej poskusila pri bolniku, ki so mu zaradi slabe prekrvavitve hoteli odrezati prst. Po masaži mu ga ni bilo treba. Potem sem poskusila pri kolegičinem možu, ki mu niso mogli zdro- biti ledvičnih kamnov. Po prvi masaži je dobil napad in kamni so šli sami naprej. Kot zdravstvena delavka, obremenjena s predsodki uradne medicine, sem potre- bovala polnih deset let, da sem lahko tudi v sebi v pol- nosti sprejela tisto, kar so me izkušnje venomer prepriče- vale,« pripoveduje pravkar upokojena medicinska se- stra, ki se sedaj ukvarja z re- fleksologijo, Draga Dukušič. Ljudje iščejo toplino Primerov, ko je pomagala ljudem z refleksno masažo stopal, se je sestri Dragi na- bralo že lep kup. Še zlasti poudarja uspehe pri motnjah v cirkulaciji krvi, na primer pri zatekanju ali težMh no- gah, pri glavobolih in migre- nah: »To je kot regeneracija organizma,« pravi. S pono- som omeni bolnika, ki so mu morali že vstaviti umetno ar- terijo, pa je imel še vedno veliko težav s hojo. Po njenih masažah nima več težav in z lahkoto opravlja svoje zah- tevno poklicno delo. Ali pa primer dveh študentk. Ena izmed njiju kar tri leta ni mogla narediti izpita iz ma- tematike. »Sedaj se je spro- stila in izpite kar stresa.« Vse te uspehe dosega z ma- sažo podplatov: »Tu so točke za ves organizem. Masiram vse, tudi žleze z notranjim izločanjem. Začnem s pet- najstminutno vodno masažo, z vibracijo in razkužilom. Potem pacient leže na mizo. Podplate najprej namažem z ustrezno aromo po princi-^ pih aroma terapije. Vsak znak v zodiaku ima svojo aromo. Formule tudi sama ne poznam. Šele potem je na vrsti masaža.« Od 1. aprila, ko se je upo- kojila, dela takšne masaže vsak dan v prijetnih, mirnih prostorih na Cankarjevi ulici v Celju. Samo eno pomanjk- ljivost imajo ti prostori - za bolnike z bolečinami v no- gah ali z multiplo sklerozo, pri kateri masaža tudi lepo pomaga, so zaradi številnih stopnic težko dosegljivi. Ampak zaradi tega je ne skr- bi, da bi ostala brez dela. Za- naša se, da je uspeh najbolj- ša reklama, ob tem pa opo- zarja še na nekaj: »Ljudje iščejo refleksno masažo tudi zato, ker iščejo toplino. Že samo to, da člo- veku položiš roko na ramo, mu daje občutek boljšega počutja. Kitajci pravijo, da vse pride od znotraj ven, vsaka bolezen. Dotik s kožo je čisto nekaj drugega kot dotik s plastično rokavico... V ustanovah uradne medici- ne pa zdravstveni delavci človeka skoraj nimajo časa poslušati. Ravno zato, ker se je uradna medicina preveč oddaljila od človeka, se je ta- ko razmahnila alternativna medicina.« Premlada za pokoj Sestri Dragi pač ni videti, da bi že izpoliyevala pogoje za upokojitev. Šele ko pojas- ni, da je pričela delati že s 15. leti, ko je končala nižjo gimnazijo, je to malo bolj verjetno. »Začela sem v Rogaški Slatini, pri dr. Fiirstu kot administratorka. Šolala sem se ob delu.« Po srednji medi- cinski šoli je končala tudi farmacevtsko kozmetično šolo. »Leta 1961, z devetnaj- stimi leti, sem prišla na der- matološki oddelek v celjski bolnišnici. Takrat je bil še pri stari patologiji. Vse je bi- lo staro, iztrošeno, še miši so skakale po hodnikih. Kmalu potem se je oddelek preselil v Novo Celje, sama pa sem ostala v Celju v ambulanti.« Od tam jo tudi pozna največ ljudi, saj so jo leta srečevali ali v ambulantni triaži ali v ordinacijah, zadnjih 15 let pa pri medicinski kozmetiki (če se še ne spomnite: to je tista sestra, ki vam je mazala bradavice s tekočim duši- kom, žgala, oziroma lepše rečeno koagulirala, kapilare, skratka odstranjevala drob- ne nepravilnosti z vaše kože). Svinjski želodec in angelsko srce »Nikoli si nisem mogla predstavljati, da bi delala kaj drugega. Delo medicin- ske sestre imam zelo rada in če bi se ponovno odločala, bi si za svoj življenjski poklic izbrala spet samo tega,« od- vrne na vprašanje, če je to delo rada delala. »Vedno sem se poskušala posvetiti vsake- mu bolniku, ga upoštevati kot človeka, s takšnimi in drugačnimi lastnostmi. Vča- sih, ko je na en dan prišlo tudi po 140 ljudi, je bilo tež- ko, a sem vzdržala.« Sestrski poklic ni lahek, ugotavlja Draga. »Sestra se pogosto znajde v začaranem krogu. Na eni strani te nade- re zdravnik, na drugi bolnik, čaka te gora administraci- je... Sestra mora imeti svinjski želodec in angelsko srce, toliko vsega mora pre- nesti. A to je njeno delo. Morda je še najtežje, ker se- stram ne pustijo misliti s, svojo glavo. Prepričana sem, da bi se v dobro pacien- tov moralo marsikaj spreme- niti. Odnosi zdravnikov do sester niso vedno vzorni, pa celo med sestrami prihaja do trenj, še zlasti med srednjimi in višjimi. Saj veste, ena je dobra, da prinese kahlico, druga samo za injekcije... Mislim, da bi bili odnosi med njimi dosti boljši, če bi bil sestrski poklic enoten. Zara- di zahtevnosti bi po mojem mnenju morale imeti vse viš- ješolsko izobrazbo. Žal pa moram tudi priznati, da ne- katere med nami niso bile rojene za ta lep in težak po- klic. Poročena s »tujcem« Sestri Dragi bi človek kar zavidal. Še mlada in zdrava se je upokojila, ima prijeten Studio medicum, kjer lahko- razdaja svoje bogate delovne izkušnje, ima hčerko v tret- jem letniku likovne akade- mije, na oddelku za indu- strijsko oblikovanje, in sina, študenta kemije. Ampak v vsakem življenju so tudi sence. V Dragino dnižino so prišle čisto nepričakovano, čez noč. »Moj mož Milan je bil ro- jen v Sloveniji in še na misel mu ni prišlo, da ne bi bil državljan Slovenije, čeprav je bil njegov oče priseljenec. Za državljanstvo seveda ni zaprosil in tako se je čez noč znašel brez državljanstva, brez osebne izkaznice, brez potnega lista. Pri Ašiču igra trobento, pa ne more z an- samblom na koncertne tur- neje in nastope v tujino. Pri- skrbeti si je moral delovni vizum... Pa toliko je naredil za celjsko in lahko rečem tu- di slovensko kulturo. Sedaj pa je pred njim birokratski zid, ki ga nikakor ne more preplezati. To so stvari, ki jih ne morem razumeti, ki so mi obtičale v grlu in, ne mo- rem si pomagati, se k njim venomer vračam. Tudi zara- di tega sem vesela, da lahko delam tisto, kar imam rada, da se srečujem z ljudmi in jim po svojih močeh po- magam.« MILENA B. POKLIČ Foto: EDI MASNEC Ko Siren ljudje li( v zidanem mostu Imajo svojevrstno volt Bilo je 23. aprila letos, ko je v Zidanem mostu spet zagrmelo. Ljudje, ki so sicer vajeni detona- cij najrazličnejših jakosti, so te- ga dne po opozorilnem signalu sirene spet odhiteli na vama mesta. A tega, kar se je potem zgodilo, le niso pričakovali. Vsaj upali so, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Pa je tako močno počilo, da se je zemlja tresla, treslo se je zidovje stavb, po zra- ku pa so leteli in padali na tla kameni odkruški, kot bi klestila debela toča sredi poletne spa- rine. Eden izmed številnih kamnov je padel na streho hišnega bal- kona, jo prebil in se ustavil v no- tranjosti stavbe. Na hišah so po- kale steklene površine, kamenje je padalo po vrtovih, dvoriščih. Učiteljice v šoli so morale miriti prestrašene otroke. Prava sreča, da so bili ljudje na varnem, saj bi lahko »kamena strela« zadela tudi živo tarčo. Morda pa bi se v tem primeru le kdo zganil in ukrepal tako, da bi bili občani v tem delu Zidanega mosta bolj vami in predvsem bolj spokojni. Toda - ali so za razum in dobro voljo res potrebne žrtve? Gre za območje v neposredni bližini kamnoloma trboveljske Cementarne v Zidanem mostu, za naselje, imenovano Vila, z družinskimi hišami, stano- vanjskim blokom, osnovno šolo, cerkvijo in drugimi objekti, ter za naselje Veliko Širje z zaseb- nimi hišami in gospodarskimi poslopji. V obeh naselji|| skupno 23 hiš, tam živi nekaj sto odraslih oseb in 35 Živijo v sožitju z bližnjim 1$ nolomom, to sožitje pa jim . kuje svojevrsten ritem življi na katerega so se morali navj ti in ga sprejeti kot dejstvo, vendarle so, v eri tehnoloi posodobitev in ekoloških os\ čanj, pričakovali, da se bo zj kakovost življenja le nekoi izboljšala. Zato so v zadi dveh letih postajali vse glasni in zahtevni, a so njil Sporni kamnolom. flekomplli komplicin mummMmma^^^^^šmmmmmmrni^^tiikš^mi Portretne avanture z nadrealistom Dareto Preden sem stopil v službo bi- ografa ali monografa oziroma inventarista slikarja Dareta, sem pozabil na vprašanje, zakaj to sploh delam. Pravzaprav ga bom prihranil za konec. Dejstvo je, da takoj ugotoviš, če je nekdo toliko zanimiv, da si ga pripravljen ure in ure poslu- šati in opazovati, se potruditi, da o nekom narediš dosje in se- staviš mnenje. Dare je takšen tip. Seveda pa velja tudi obrat- no, če ti je nekdo pripravljen zaupati in pripravljen ure in pripovedovati. Zato je on h veliko izvedeti tudi o moji an žiranosti. Najbrž je ko gre za tako čutljive stvari, kot je razode nje samega sebe pred javnos neka zdrava mera nezaupa potrebna. Komu pa godi, di zapeljan v situacijo, da mi razkrivati nekatere podrob sti, ki jih ne bi tudi najbolj upnim prijateljem? Seveda nas zanimajo pikantnosti, misUmo, da to zanima bra Dare v ateljeju Št. 20 - 20. maj 1993 20,21 zatuli, mnoloma ^li brez odmeva, ji opozarjam kraja- I Velikega Sirja, se cementarni ni zdelo stopijo do prizadetih z njimi pogovorijo jšitvah ali vsaj ubla- lema. Na lanski jav- ki so se je vodilni . iz Trbovelj in obra- ni mostu sicer udele- ijj obljubili, a je pri idi ostalo. Od obljub fcne, pravijo ogroženi Cementarna s kamnolomom v Zidanem mostu je bila postav- ljena že leta 1857, v njeni bližini pa je pričelo leta 1885 rasti sta- novanjsko naselje, sprva zgolj za višje uslužbence tedanje Trbo- veljske premogokopne družbe. To območje se naravnost bohoti v zelenju in cvetju in je pravo nasprotje sivini ob magistralni cesti, kjer je tudi kamnolom. Za- to so tam vse bolj živahno rasle stanovanjske hiše in hišice, kjer so se rojevali otroci in zaradi česar je bilo tam treba sčasoma postaviti tudi šolo. Kar nekaj generacij je v tem delu Zidanega mosta odživelo svoje življenje, pa se do predlani ni nihče oglasil in s prstom javno pokazal na moteči kamnolom. Zakaj? Ena od tistih, ki so se (končno) zganili, je tudi Zlata Strel, upo- kojena učiteljica oziroma ravna- teljica osnovne šole v Zidanem mostu. Takole je pripovedovala: »V preteklosti streljanja v skale niso bila tako močna, kot so zdaj. Detonacije so v poprečju dvakrat tedensko, praviloma v dopoldanskem času. Pred vsa- kim streljanjem nas opozori si- rena, ki se šestkrat oglasi, potem pa poči. Učinka teh streljanj sta dva: potresni in zračni. Pri zrač- nem efektu gre zgolj za poke, ki smo jih ljudje že vajeni, potresni efekt pa zaznavamo kot potres iz globine. Najprej se vse trese, potem pa poči. Če se zvočnega efekta še nekako navadiš, se p>o- tresnega nikakor ne moreš. To je za nas vedno novi šok. Strokov- no se temu menda reče masovni odstrel. Jaz bi ga imenovala celo rizični. Letošnji aprilski odstrel je imel močan zračni udar, še močnejše pa je bilo potresno de- lovanje. Kamen, ki je priletel v samo središče naselja ob cerk- vi, je bil debel za dve človeški pesti. Zaradi kamenja, ki je pa- dalo, so morali naši ljudje že večkrat menjati opeke, okenska stekla, stene stanovanjskih hiš in notranjih prostorov so od ne- štetih sunkov popokane. Vsakič, ko se oglasi sirena, se poskrije- mo, štejemo do šest in čakamo. Nikoli ne vemo, kako močno bo počilo in kakšne bodo posledice streljanja. Zdaj nam je tega do- sti, pravico imamo, da živimo v normalnem okolju.« Obveščanje, grožnje že januarja leta 1991 je kra- jevna skupnost Zidani most o tem problemu obvestila Izvrš- ni svet Skupščine občine Laško. Opozarjali so na problem varno- sti občanov in ekologije. Slednje se je nanašalo na občasno precej onesnažen zrak in na posebne vrste blato, ki so ga v naselje nanašali številni cementamiški kamioni, ki so tedaj vozili skozi naselje. Do zdaj so, s preusmeri- tvijo voženj, uspeli rešiti edinole problem blata. Junija letos so krajani organi- zirali javno tribuno, na katero so povabili predstavnike Ce- mentarne iz Trbovelj in Zidane- ga mosta ter tamkajšnjega kam- noloma, republiškega inšpekto- rata za rudarstvo, laških občin- skih inšpekcijskih služb ter Iz- vršnega sveta in Skupščine ob- čine Laško. Na tej javni tribimi so ponovno opisali problem in zahtevali odgovore na vpraša- nja: Kolikšna je onesnaženost zraka zaradi cementarne oziro- ma kamnoloma, zakaj je strelja- nje v zadnjem času tako močno in zakaj se struga Savinje zaradi zasipavanja z gramozom oži. Če ne bodo dobili odgovorov na ta vprašanja, bodo dosegli zaprtje kamnoloma, so na tej javni tri- buni zagrozili. Sploh pa so kas- neje pričakovali vsaj minimalno reakcijo cementarne, kar se pa ni zgodilo. Ignoranca je narav- nost nepojmljiva. Zlata Strel nadaljuje: »Vod- stvo cementarne in kamnoloma se obnaša, kot da se ni nič zgodi- lo. Na telefonske klice se odzi- vajo nepriljudno, mene pa so ožigosali kot >hujskača in orožje v tujih rokah<. Pozanimali smo, se kako tovrstne probleme rešu- jejo drugod, kjer so kamnolomi. Med drugim plačujejo prizade- tim tudi letne odškodnine. Zdaj mi očitajo, češ da hočem s svojo aktivnostjo doseči, da se cemen- tarna v Zidanem mostu zapre. To so čista natolcevanja. Niti meni, niti komu drugem, ni do zaprtja kamnoloma, na javni tribuni smo to možnost navedli kot skrajno, če se zadeva ne ure- di. Res smo pričakovali, da bo kdo prišel do nas in se z nami lepo pogovoril," saj mi sami ne moremo nič narediti. Obnašajo se, kot da nas ni.« Rešitev? In kako bi se dal problem streljanja in detonacij rešiti v obojestransko dobro? Zlata Strel takole razmišlja: »Verjetno je rešitev v drugačnem načinu streljanja, ki bi bilo lahko tudi pogostejše, vendar ne tako moč- no, kot je v zadnjem času, sploh pa brez tako imenovanih masov- nih odstrelov. Če pa so takšni odstreli občasno nujni, bi od ce- mentarne oziroma kamnoloma pričakovali vsaj to, da nas o ma- sovnih odstrelih predčasno ob- vestijo, da se lahko na te učinke pripravimo. Tako pa zdaj ob vsakem zvoku sirene lahko le ugibamo, aU bo samo počilo ali pa se bo morda tudi zemlja tre- sla. Ker pa vodstvo kamnoloma ne najde poti do nas, ljudi, lahko o možnih rešitvah samo razmi- šljamo.« Za sleherni dialog in dogovor sta potrebna (vsaj) dva. Ta dva se morata videti, slišati in biti strpna drug do drugega. Druga- če si zdravih in koristnih odno- sov ni mogoče zamišljati. Ker pa imamo v primeru iz Zidanega mosta opravka z enim gluhone- mim partnerjem, se bo pač mo- ral najti nekdo tretji, ki se uk- varja z zdravljenjem tovrstnih deformacij. Možnih terapij je več. MARJELA AGREŽ Zlata Strel pojasnjuje težave krajanov. ga slikarja ob pisanju neke knjige kgodbe se vendar pri- « davek, če naj ima |iko in verodostojnost, la pravo merjenje mo- tem in subjektom »ob- fJvi psihološki trip ali psihiatrično delavni- ta sodi sem tudi zvi- 1j je prav od tega veli- •isno, kaj ti uspe iztis- |ega junaka. h okoli pristopa sva fistila, zdaj pride na Mvanje«. I^j naj bo bolj v primežu, njegovo delo ali njegova osebnost? Odgovor je jasen, oboje s poudarkom na ustvarjalnosti, vendar bodo brez nizanja zanimivih življenjskih zgodb, njegove malarije eno sa- mo naporno dolgočasje. Zato mora pokazati, kaj se skriva za to njegovo košato brado, kaj se mu plete pod dolgimi skuštrani- mi lasmi in kaj skriva v modrih zasanjanih očeh. »Ampak nobenega >spleena< na turobna doživetja in prete- klost ne bom zganjal,« mi že ko- liči parcele za pripoved. Kajpak, vsi radi opravimo z bolečimi in neprijetnimi po- glavji iz svoje preteklosti kar se da elegantno: fotografije in kakšna pisma vržemo na dno predala in jih pokrijemo z neki- mi papirji, potem pa čisto poza- bimo nanje. Ampak Zavšek, ti imaš slike, teh pa najbrž ne boš metal proč. In kako si iz njih retuširal svojo preteklost? Svoje stiske in razo- čaranja? In nedosežena pričako- vanja ... ...pa pardon Zavšek. Imaš srečo, da si postal to kar si vselej mislil, da boš. Slikar. Zato se najbrž ne obremenjuješ preveč s preteklostjo. Res ni razloga za to. Ta bradati, suhljati dolgin je bil tako vztrajen, da je res postal to, kar si je želel. Da bo slikar in da se bo s tem preživljal. V to je verjel že takrat, ko se je kot srednješolski smrkavec odpravil na dom takrat najbolj znanega slovenskega risarja stripov Mi- ki j a Mustra. Ne da bi ga poznal in ne da bi se mu prej napovedal po telefonu, je z mapo pod paz- duho pozvonil na njegova vrata v Ljubljani, da bi mu kaj razlo- žil o stripih in da bi se pogovori- la o nekaterih rečeh okrog risa- nje. Pogumno in »nesramno« vztrajno, pravzaprav je to for- mula prodora. Raje je bil slikar brez socialne zaščite in delovne dobe, kot pa varuška s temi državnimi ugod- nostmi. Res čuden tip tale Zavšek. In kaj že slika? Jagodo, prere- zana jabolka, Woodya Allena, Hitchcockove ptiče, okna, skozi katera prodira svetloba, gola ženska telesa nenavadnih oblik. In seveda še marsikaj. Nadre- alist. Težko prideš do konca nje- govemu opusu. Meni se tudi zdi, da je pri nje- mu doma zelo nenavadno, on pa te besede ne pozna. Zanj je na- mreč vse normalno. Misli pozitivno, sicer pa je to dokazal s svojim historiatom. Vem, da bo slabe volje, ker sem to o njegovih slikah napisal šele na koncu. Pa se ne sekiram, ker imam pripravljen odgovor. Njegove slike se začnejo na vrhu teh vrstic. ROBERT GORJANC Foto: EDI MASNEC Božidar Zavšek Dare: Rojen 5.1.1952 v Celju. Obiskoval po- ulično fakulteto, vendar učenja še ni končal. Od leta 1974 živi v Žalcu. Pr\'a razstava leta 1972. S sli- karstvom se profesionalno uk- varja od 1976. V celjski galeriji Mozaik je pod pokroviteljstvom Celjskega sej- ma odprta razstava najnovejših slik Dareta Zavška. Konec maja bo izšla knjiga o sli- karju Božidarju Zavšku Daretu, v kateri bodo ob razmišljanjih o slikarjevem delu predstavljene tudi reprodukcije nekaterih nje- govih najbolj značilnih del. Okna, njegov zadnji slikarski ciklus. Sa svojem vrtu z materialom za knjigo. Št. 20 - 20. maj 1993 22 ODMEVI So dobri ravnatelji smoia? m. Le čevlje sodi naj Kopitar! Gleda na to, da g. Marjan Manček verjetno ni najbolj po- klican za komentiranje šolskih zadev, (še posebej o kvaliteti ali nekvaliteti posameznih ravnateljev) mu predlagam, da se dobesedJio drži zgornjega citata! Saj - kam bomo pa prišli, če bodo pedagoško delo komenti- rali in ocenjevali čevljarji?! Učiteljica Naslov v uredništvu Gagec potuje v Novo cerkev Odmev na zapis v NT št. 16, str. 28, 22.4.93, novinarski krožek šole Dobrna, 8. r. Osma razreda sta se od šole poslovila. Gospod Gagec ve, da mora v akcijo za stalež viš- jih razredov. Usmeri se v Novo cerkev, kamor tudi Vojnik ste- ga svoje prste. Priseben kot je, zrežira dvoje videnj, ki taka kot so, ne morajo zgrešiti cilja. Jih je pa treba projecirati v ši- rino in NT z naklado 18 tisoč izvodov je kar pravšnji medij. Uspelo je, a glej ga vraga, en sam bralec od zajetnih tisočev se z objavljeno reportažo ne strinja. Je pač pikolovec. Trdi, da je graščina Tabor, ta izjem- ni biser arhitekture, ki mu vi- diš tudi v drobovje, spomeni- ško zaščiten - toda v KS Vojnik in ne more biti turistični pa- radni konj KS Nova cerkev. Vrtača, beri sotočje Hudinje in Dobmice, utegne postati center naselja šele takrat, ko bo agilno turistično društvo zgradilo tam svojega paradne- ga konja - plažo nudistom. Do nadaljnjega bo pač center kar na sredini vitanjske ceste. Morda drži, da so redka dre- vesa soškega parka (Socka) povsem zaščitena, toda zaljub- ljeni parčki že najdejo kako vrzel. Še sreča, da tam ne ra- stejo razne sorte dišečih trop- skih dreves, kaj lahko bi se zgodilo, da bi se pod njimi vnel še kak star panj. Drugo videnje je tipično najstniško nabito z našteva- njem kar velikih želja, nekaj od teh je res upravičenih. Ni bilo modro omalovaževa- ti 85 odstotkov odločitev kra- janov za preimenovanje imena Strmec v Novo cerkev. Kazno je, da je tudi kateri neverujoči oddal oziroma obkrožil ZA, ker pač lokalno zgodovino svojega kraja pozna. G. Gagec bi se bil moral v tej smeri kot mentor potruditi in se izogniti blamaži šole Dobrna, ki to vsekakor je, a ne majhna. ADOLF SENEGAČNIK, Šempeter v R.d. Govorice so neutemeljene v izdaji Novega tednika z dne 29.4.1993, v članku z naslovom »Gk)vorice so ne- utemeljene«, je ^ede dela v Obrtni zbiomici Šmarje pri Jelšah moč prebrati, da so iz- sledki in ugotovitve pristojne kriminalistične službe in na tej podlagi ocena javnega to- žilstva v Celju takšni, da za- vračajo govorice o nepravilno- stih v njej. Pisec opisanega članka je navedel, da je bila preiskava v zvezi z delom šmarske Obrtne zbornice uve- dena februarja letos zaradi su- ma neracionalnega trošenja ter pridobivanja finančne ko- risti. Zaradi odgovora na zgornje trditve avtorja citiranega članka in v prid resničnemu in celovitejšemu poročanju, gre opisanemu članku dodati ugo- tovitve pristojne kriminali- stične službe, ki vendarle po- trjujejo obstoj določenih ne- pravilnosti v Obrtni zbopiici Šmarje pri Jelšah, ki so v zvezi z delom njene vodstvene strukture. Gre namreč za po- samične primere neupravičene uporabe stvari, ki so last zbor- nice, tudi v zasebne namene in v osebno korist, ter za nespo- štovanje določil delovno prav- ne zakonodaje. Nepravilnosti torej so, ne glede na to, da tre- nutna spoznanja organov, ki so pristojni za kazenski pre- gon, glede opisanih pojavov ne ponujajo zadosti razlogov za sum, da je bilo storjeno kazni- vo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Opisanih nepravilnosti tudi ne kaže prezreti, ker več kot očitno hromijo delo Obrtne zbornice Šmarje pri Jelšah in producirajo razhajanja v nje- nih organih in med njenimi člani. Slednje se je pokazalo ob akciji Obrtne zbornice Slo- venije z zbiranjem podpisov obrtnikov v zvezi s predlogom zakona o odpisu in poravnava- nju terjatev iz naslova zamud- nih obresti, po katerem naj bi obrtnikom del zamudnih obre- sti odpisali, del pa odložili. Gre za zakonski projekt, ki za- deva številne obrtnike, ned- vomno tudi s področja občine Šmarje pri Jelšah. Toda v tem postopku zakonske iniciative obrtnikov Slovenije Obrtna zbornica Šmarje pri Jelšah ni prispevala niti enega samega podpisa, četudi gre za organi- zacijo, ki pokriva gospodarsko dejavnost, ki je po številu za- poslenih v občini na tretjem mestu. Jasno je torej, da je v intere- su učinkovitejšega delovanja Obrtne zbornice Šmarje pri Jelšah, zlasti pa v interesu nje- nih članov, da se na neučinko- vito delo zbornice in opisane nepravilnosti v njej tudi javno opozori in se jih potem skuša odpraviti. V tem smislu je kot vnovičen tovrstni poskus ra- zumeti tudi namen tega pri- spevka. Član lO ing. JANEZ SEVŠEK PREJELI smo v Ferralitu vse po starem Ponovno opozarjamo na onesnaževanje tovarne Ferra- lit v Žalcu. Le-ta že leta na več načinov onesnažuje Savinjsko dolino, predvsem pa mesto Ža- lec. Dobronamerna opozorila v časopisih, opozorila ustrez- nih inšpekcij na občini in od- ločbe republiškega sanitarne- ga inšpektorata v Ferralitu ne upoštevajo. Ignorirajo okoli- ške prebivalce, ki so najbolj prizadeti s hrupom kompre- sorjev podnevi in še posebej v nočnem času ter z onesnaže- vanjem zraka s strupenimi pli- ni, ki se predvsem v večernem času dvigajo iz tovarne in se počasi in vztrajno odlagajo po bližnji okolici po hišah, vrto- vih, zelenicah, nekaj jih tudi vdihnemo. In se sprašujemo, zakaj je toliko bolezni, tudi najhujših, brez rešitve. Ferralit je napaka nekega časa. Svojega onesnaževanja se še kako zavedajo, saj jim je vse izpolnjevanje obveznosti, pa naj stane kolikor hoče. Vča- sih kar norijo. Da, to je ekolo- ška brezbrižnost podjetja Fer- ralit, ki v ceni svojih izdelkov ne upošteva ekologije, to je stroškov za varovanje okolja. Tako na račun malomarnega in ignorantskega odnosa do okolja, narave in ljudi, kuje dobičke, ki pa to niso. Poceni izdelke izvažajo na tržišča Evropske skupnosti in tako kršijo zakon o ekološkem dumpingu. Čistilne naprave pa' niso poceni, zato je varstvo okolja zanje velika nadloga. In mi okoli, ki nemočni posluša- mo njihov hrup in dihamo onesnažen zrak. Z odločbo republiškega sa- nitarnega inšpektorata so bili 24.11.1992 določeni roki izvr- šitve odpravljanja nepravilno- sti 1.3.1993 in 1.5.1993. Roki so že zdavnaj mimo. Nič niso storili! Lahko rečemo, da pa- pir prenese vse. Tudi človek marsikaj prenese, ampak vse ima svoje meje. Zdravje je naj- važnejše - in tega vodilni ljudje v Ferralitu še sebi ne privošči- jo, kaj šele drugim. Ferralit je naš sovražnik, zato se mu mo- ramo upreti z vsemi silami. Za sovražnike ni prostora v naši dolini. Pozor! Ce bi jim izklo- pili elektriko, bi vse to minilo! Ali ni to preprosta in učinko- vita rešitev? Tako pa imajo elektriko kot orožje in mi lah- ko samo gledamo, poslušamo, dihamo... To ni pošteno! Ali je Ferralit v današnji obliki res tako potreben v naši dolini? Prepričani smo, da bi brez tega onesnaževalca bolj zdravo živeli. Samo z dobrimi nameni v imenu prizadetih. SREČKO MEH, Žalec Apokaliptično ponikanje denarja Na vprašanje iz zbora kraja- nov v Podvolovljeku, koliko sredstev prejme Javno podjet- je Komunala za vzdrževanje ceste Luče-Podvolovljek- Kranjski Rak v dolžini 12,49 kilometrov, je odgovoril direk- tor JP Rade Rakun: »V letu 1992 smo od Republiške upra- ve za ceste Slovenije za celot- no dolžino lokalnih cest v ob- čini prejeU povprečno 450 ti- soč SIT, kar predstavlja neka- ko 40 tisoč SIT letno na km ceste. Del sredstev za potrebno vzdrževanje lokalnih cest v ča- su normalnih razmer zagotav- lja občinski IS v proračimu«. Ker se je g. Rakun tako po- trudil in izračvmal, koliko de- narja je prejelo JP Komimala, sem se potrudil tudi jaz in šte- vilke spremenil v nemške mar- ke. Upam, da se nisem dosti zmotil, če sem kot povprečni tečaj v lanskem letu vzel 55 SIT za 1 DEM. Torej je po za- pisu g. Rakuna njihovo podjet- -je za vzdrževanje cest v lan- skem letu dobilo 98181 DEM. Cesto v Podvolovljek so lani na srečo le enkrat plužili, več- krat pa jo je bilo potrebno po- sipati. To posipavanje ni bilo nikoli izvedeno do konca. To zadevo pozna tudi g. Rakun, saj sem se obrnil tudi nanj; da naj služba delo dobro opravi že prvič, da se jim ne bo po- trebno zaradi km neposute ce- ste prepeljati 60 km. Ob tem niti ne omenjam ledu, preko katerega smo se vozili, in ki je bil, milo rečeno, zelo nevaren. Za to strokovno (ne)vzdrže- vanje 8 km ceste je JP Komu- nala po podatkih iz skupščin- skega gradiva porabilo 5259 DEM. Se dodatnih 2819 DEM so prejeli za grediranje 4 km dolgega odcepa od Podvolov- Ijeka do Kranjskega Raka, ki je bil od konca novembra do začetka maja zaprt. Skupno torej v lanski zimi 8078 DEM,^ kar je veliko za delo, ki je bilo' v tej zimi opravljeno na naši cesti. Podatki iz SDK Velenje so malo drugačni. Tam je zapisa- no, da je upravljalec lokalnih cest v občini Mozirje JP Ko- munala prejel 326356 DEM, po tem podatku pa pride na km ceste 2588 DEM, kar se bistveno razlikuje od podat- kov g. Rakima. Isti viri navaja- jo, da je bilo lani iz sredstev solidarnosti za sanacijo lokal- nih cest po poplavah namenje- nih še 1.507036 DEM. Če k te- mu prištejemo še vsa sredstva, posojena podjetjem, le-teh naj bi bilo približno milijon 380 tisoč mark, je skupna vsota 3 milijone 250 tisoč DEM. Ko- liko je bilo torej porabljeno za km ceste? V imenu krajanov postav- ljam JP Komunala in g. Raku- nu javna vprašanja: Kje je bilo porabljenih 8 tisoč DEM za pluženje ceste v Podvolovljek in grediranje ceste v Kranjski Rak? Koliko posipanj, kakšne količine, grediranje na kate- rem odseku? Kje je preostalih 24250 DEM, ki naj bi pripada- lo tem 12,49 kilometrom ceste? Kaj je vodilo g. Rakuna, da je v uradnem dopisu in javnosti postregel z lažnimi ah vsaj ne- popolnimi podatki? Na ta vprašanja zahtevamo jasne in točne odgovore. Vse te trditve lahko argumentiram, zadeve pa bi morale biti poznane tudi občinskim odbornikom. MIRKO ZAMERNIK, Podvolovljek Nesrečo v JEK sva napovedala Zabavno, pa tudi tragično je poslušati t.im. pragmatike, ki se ob nesreči v Jedrski elek- trarni Krško trudijo pokazati svojo odločnost in načelnost, takrat ko bi jo bilo mogoče preprečiti, pa so molčali ali pa odkrito nasprotovali nedvo- umnim zahtevam posameznih članov Zelenih Slovenije. Ne- srečo, ki se je pred dnevi zgo- dila v JEK, sva namreč julija 1992 podpisana napovedala! 22. julija 1992 sva (tik pred ponovnim zagonom elektrarne po opravljenem remontu) kot poslanca DPZ republiške skupščine postavila vladi nuj- no poslansko vprašanje in zahtevo, da se prepreči ponov- ni zagon in sinhronizacija elektrarne preden bo oprav- ljen zakonit in strokovni in- špekcijski nadzor. Zahtevala sva tudi takojšen suspenz di- rektorja Republiške uprave za jedrsko varnost, mag. Gregori- ča, ki (sva zagotovila) »držav- ljane Slovenije zavestno izpo- stavlja hudemu tveganju in življenjski nevarnosti«. V zah- tevi sva ugotavljala, »da Slo- venija trenutno nima zakoni- tega inšpektorja za jerdsko varnost, saj direktor RUJV mag. Gregorič inšpektorju go- spodu Kocuvanu dovoljenja ni podaljšal. Mag. Gregorič je trenutno, torej tudi danes, 22. julija 1992 na stroške slo- venskih davkoplačevalcev v Washingtonu, mag.Levstek pa je na dopustu«, sva takrat zapisala. »Več kot dovolj do- kazov torej, da inšpekcijski nadzor pred zagonom ni bil korektno opravljen. Še pose- bej ob dejstvu, da je direktor JEK g.Rožman 21.7.1992 iz- javil: »Inšpekcijski nadzor opravljamo sami s svojimi ljudmi in znanjem...« Vlada je odgovorila na ne- navaden način: minister Jaz- binšek in pomočnik direktorja RUJV g. Egon Lukacs sta v Delu 28.7. objavila članek in v njem zatrdila, da je »skrb, izražena v pobudi poslancev Gošnika in Tomšeta - nepo- trebna in je verjetno posledica nepravilne ali nepravilno in- terpretirane izjave direktorja JEK...« Vlada pa je poslan- cem odgovorila šele 30. julija 1992 v pismu, polnem leporeč- ja in trditev, da je bil inšpek- cijski nadzor opravljen ko- rektno, zakonito, strokovno ipd. To je sodu izbilo dno, zato sva 30. 7. 1992 v imenu poslan- skega kluba Zelenih Slovenije sklicala tiskovno konferenco in na njej javnost seznanila s ključnim podatkom, o kate- rem sva dotlej molčala: da so namreč med remontom izgubi- li dva čepa (čepa, s katerimi v elektrarni mašijo cevi poško- dovanih uparjalnikov), ki sta ostala nekje v primarnem kro- gu, da lahko zato pride do po- škodb in mešanja vode iz pri- marnega in sekimdamega ^o- ga, s tem do resne okvare elek- trarne, nevarnosti za okolje, velike gospodarske škode in redukcij elektrike. Rezultat najinih naporov je bil torej ničen. Vlada Gregori- ča ni odstavila, elektrarno pa so pognali, počilo pa je že čez 10 mesecev! Zgodilo se je na- mreč natanko to, kar sva na- povedovala: preboj cevi v uparjalniku, iztok primarne vode v sekvmdami krog, usta- vitev elektrarne, izpust radio- aktivnih snovi v okolje (seveda »minimalen«, kot bo zatrjeval isti mag. Gregorič), redukcije električne energije in velika gospodarska škoda. In namesto, da bi (ista) vla- da vsaj danes odločno ukrepa- la proti (znanim) krivcem in povzročiteljem napovedane gospodarske škode in splošne nevarnosti za prebivalstvo, bo mag. Gregorič še naprej direk- tor Republiške uprave za jedr- sko varnost, g. Jazbinšek še naprej minister za okolje, g.Rožman še naprej direktor JEK... Slovenci pa bomo še naprej živeli v nevarnosti, pla- čevali hote in zavestno pov- zročeno škodo, varčevali z elektriko in poslušali modro- vanje, češ da »zadevo obvladu- jejo«. VANE GOŠNIK, predsednik Zelenih Slovenije IVAN TOMŠE, predsednik Sveta Zelenih Slovenije Brez jamstva države bodo obveznice ničvreden papir Združenje lastnikov razlaš- čenega premoženja Slovenije se že ves čas z vsemi močmi trudi, da bi za obveznice, ki jih bo izdajal Slovenski odškod- ninski sklad (v nadaljevanju sklad) jamčila Republika Slo- venija. S tem bi bila dana ga- rancija, da bodo obveznice v resnici imele svojo vrednost. Po sedanjem zakonu pa za obveznice jamči le sklad s svo- jim premoženjem, ki pa zaradi zelo verjetne nelikvidnosti lahko vsak hip propade. Ra- zlaščenci bomo ostali le s praznimi obveznicami, s pa- pirji brez vrednosti in z dolgi- mi nosovi! Vse sprenevedanje in vso grotesknost sklada potrjuje tudi dejstvo, da v upravni in nadzorni odbor sklada razlaš- čeni lastniki nismo mogli dele- girati niti enega svojih Planov! Če potrebujete pomoč če: ne veste kaj bi s seboj in s svojim življenjem..., imate občutek da so vam vse ladje utonile..., čutite, da se vam godi krivica..., ste tako jezni, da bi se najrajši napili..., vas zaničujejo, ali trpinčijo..., se čutite ogro- ženi od najbližjega..., nimate osebe, ki bi vas razu- mela ..., nimate osebe, ki bi vas hotela poslušati..., nimate osebe, ki bi iskala odgovore na vaša vprašanja... Pokličite na 063/9781 od 15. do 22. ure. Naredih bomo vse kar lahko, da bi vam pomagali! Želimo, da bi vam življenje ponovno postalo smiselno in v veselje. »KLIC V DUŠEVNI STISKI CELJE« Št. 20 - 20. maj 1993 2 31 Kaj to pomeni? Ni si težko predstavljati, da odločajo o premoženju pravih lastnikov zaslužneži vladajočih elit take ali drugačne barve. Brez prave odgovornosti, brez sankcij. Zakaj? Ker živimo v popolnem brezpravju. Naše združenje je vedno vztrajalo na tem, da se premo- žer^ vrača v naravi in nado- mestnem premoženju, kjer je le mogoče. To bi sklad tudi najbolj razbremenilo! Se enkrat poudarjamo, da jamstvo za obveznice moramo doseči. Zbirali bomo podpise vseh članov našega zdiriženja in somišljenikov. S številnimi podpisi bomo skušali prebiti led nerazumevanja v Držav- nem zboru in vladi. Poleg navedenega pa je predsedstvo ZLRP sklenilo, da bo doseglo enakopravnost ra- zlaščenih državljanov, ki bodo dobili premoženje vrnjeno v naravi, in onih, ki bodo dobi- li samo obveznice, z naslednji- mi ukrepi: O oviranju vračanja premo- ženja nekdanjim lastnikom, prenekaterih zapostavljanjih, šikanah ter podcenjevanju de- nacionalizacijske problemati- ke s strani mnogih oblastnih organov bo dokumentirano in izčrpno poročalo Svetu Evrope. ZLRP bo Svet Evrope sez- nanilo tudi z ostalimi procesi lastninjenja v spremstvu lega- liziranih kraj, ki se mimo iz- vajajo prpd očmi državnih or- ganov. Svet Evrope bomo opozorili na odsotnost pravne države v Republiki Sloveniji in krše- nje človekovih pravic po vojni razlaščenih Slovencev. K citiranim stališčem ZLRP Slovenije se odločno in brez pridržkov pridružuje Odbor razlaščencev pri Slovenski ljudski stranki, glavni tajnik LS gospod Franci Feltrin in gospod Ivan Pučnik, predsed- nik komisije za denacionaliza- cijo, ki je delovala pri prejšnji skupščini Republike Slove- nije. Obveznice namreč morajo imeti svojo tržno vrednost. Uporabljive morajo biti tudi kot plačilno sredstvo za plači- lo davka na dediščino vrnjene- ga premoženja ter za nakup nepremičnin in drugega kapi- tala v postopku privatizacije. Sicer je Slovenski odškodnin- ski sklad brez vsakega smisla. ZLRP Slovenije predlaga Vsem razlaščencem, njihovim prijateljem in somišljenikom ter vsem poštenim državlja- nom, da s številnimi podpisi podprejo prizadevanja ZLRP Slovenije za poštenost in pra- vico. Predsednik ZLRP FRANC IZGORŠEK Podpredsednik ZLRP dipl. ing. TINE JAKLIČ Ponovni protest Potem, ko sta obe inšpekciji pravilno prepovedali delova- nje mobilnega razkuževalnika v Štorah, je zdaj nameščen v celjski bolnišnici, pod okni stanovalcev, nekaterim so za- prli tudi dovoz. Ponavljamo, da podpiramo mobilni razku- ževalnik za bolnišnične od- padke za vso Slovenijo, vendar znova zahtevamo, da se ga obravnava kot manjšo tovar- no, kar tudi je. To pa pomeni, da mora podjetje Eko plus iz Celja (lastnik) pridobiti doka- ze, da je usposobljeno za delo z njim, imeti mora državno koncesijo (n. pr. Ministrstva za zdravstvo ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje). V Sloveniji naj se določi 5 ali 6 lokacij, ki bodo na ustrez- nem kraju in ustrezno oprem- ljene, zanje pa nej Eko plus pridobi vsa potrebna soglasja. To velja tudi za soglasje priza- detih KS in sosedov. Eko plus naj izdela pravila za obratova- nje naprave, zlasti ob okvarah, in naj omogoči stalen nadzor tudi nevladnim ekološkim or- ganizacijam. Morda bi platoje za delo razkvtževalnika pri- pravili kar v okviru obstoječih komunalnih odlagališč? (Če bi bila to sprejemljiva rešitev, je treba seveda zagotoviti, da bo- do odpadke res razkužili in jih ne bi morda odložili kar ne- razkužene!) Za dosedanje postopke pa naj odgovarja tisti, ki ni po- skrbel za ustrezno dokumen- tacijo. Smatramo tudi, da mo- ra slovenska država v prora- čunu zdravstvenih ustanov in zavodov priznati stroške za razkuževanje kot normalne. Ni treba biti posebej pameten, da je moč ugotoviti, da bo cena razkuževanja kar najnižja, če bodo vključene vse zdravstve- ne organizacije, ne pa tako kot je sedaj, ko so le-te v manjšini in je cena 3 DEM za razkužitev 1 kg odpadkov zagotovo previ- soka, saj bo razkuževalnik de- lal le eno uro na dan, če bodo pripeljani vsi odpadki zdrav- stvenih ustanov, ki so doslej podpisali pogodbo z Eko plus. Ne dovolite torej nezakonito in drago ravnanje s tako ne- varnimi odpadki! Za Izvršni odbor SE G KAREL LIPIČ izjava za javnost Ker je naša odločitev, da sprejmemo predlog nogometne zveze Slovenije in v Celju na stadionu Skalna klet organizi- ramo finalno tekmo za pokal NZS, v nekaterih medijih na- letela na izjemno negativne odzive, vam sporočamo, da smo NZS obvestili, da nismo več pripravljeni prevzeti orga- nizacije te tekme. Studio Publikum tudi resno razmišlja, da bi se ob koncu letošnje sezone popolnoma umaknil iz slovenskega nogo- meta. Projekta »NK Publi- kum«, v katerega smo vložili ogromno dela, truda in denar- ja, se nismo lotili zato, da bi ime našega podjetja blatili predvsem tisti, katerih prispe- vek k slovenskemu nogometu se lahko le skrči na nekaj časo- pisnih stolpcev, v kateriii pre- vladujejo besede tipa »govori se, baje itd.«. Ker boste verjetno, tako kot ponavadi, vse zaključke iz ob- vestila, ki vam ga pošiljamo, potegnili sami, menimo, da in- formacija zadošča. Če pa bi se vendar le našel kdo, ki bi želel prisluhniti tudi naši strani, smo vam vedno na voljo za po- govor. Resnično verjamemo, da mora biti finalna tekma za po- kal NZS slovenski nogometni praznik. Zato organizacijo od- stopamo tistemu oziroma vsa- kemu, ki jo bo finančno in or- ganizacijsko speljal bolje od nas in hkrati športni javnosti sporočamo, da bo NK Publi- kum odigral finalno tekmo kjerkoli v Sloveniji, ne gleda na to, kdo jo bo organiziral. Studio Publikum d. o. o^ DARKO KLARIČ Savinja umira v začetku meseca avgusta 1992 leta je bila objavljena vest, da je reka Paka od Šošta- nja navzdol »mrtva reka«, Sa- vinja pa je padla od izliva Pa- ke navzdol v III. kategorijo onesnaženosti. Ta žalostna vest bi morala skrbeti vse pre- bivalce Šaleške in sp. Savinj- ske doline ter meščane Žalca, Celja, Laškega in širšega oko- lja. Žal pa je vsaka taka vest enodnevnica in v kratkem ča- su pozabljena. Ribiči Savinjske doline, včlanjeni v Ribiški družini Šempeter, že več let opozarja- jo javnost in odgovorne osebe o padcu kvalitete vode v reki Savinji. Najbolj pa je opazno v zadnjih dveh letih, ko se je stalež rib, posebno salmoni- dov, izredno zmanjšal in to od pritoka Pake v Savinjo pod Letušem navzdol. Od kod ta nenadni padec staleža rib? Ribiči smo zbirali podatke in pri tem ugotovili naslednje: Koncem leta 1990 so v termo- elektrarni Šoštanj montirali in spustili v obratovanje napravo pri enem bloku za aktivno odžvepljevanje dimnih plinov, verjetno s soglasjem različnih institucij. Po daljšem obdobju ugotavljanja, da je SO2 (žve- plov dvokis) v dimnih plinih iz šoštanjske elektrarne glavni krivec kislega dežja in s tem uničevalec gozdov in ostalega zelenega okolja ter pod priti- skom dokazov, so montirali in spustili v obratovanje omenje- no napravo. Res je, da ta na- prava s predvidenim tehnolo- škim postopkom odstrani večji odstotek SO2 iz plinov, na dru- gi strani se kot končni odpa- dek pojavi sadra, apno, pepel v enormnih količinah, ki se z vodo transportira v obliki mulja (1:10) v majhno velenj- sko jezero, ker pa to ni sposob- no prečistiti odplake, ta odte- ka v potok Lepena, za tem v Pako, ta pa v Savinjo. Na iztoku iz jezera v potok Lepe- na je odplaka močno lužnata in dosega med 12 do 13 pH. K temu še dodajmo, da je bila pred leti »elektrofilterska« opeka, izdelana iz pepela šo- štanjske termoelektrarne, pro- glašene za radioaktivno. Mi, ribiči nimamo nič proti čiščenju dimnih plinov, radi imamo čisto ozračje, pa ravno tako čisto vodo. Ne strinjamo se pa, da se na račvm čistega zraka onesnažuje voda, ki je ravno tako vir življenja. Če dodamo k temu onesna- ževanju še divja odlagališča na obrežjih potokov in rek, v tem primeru v reko Savinjo, in še naravnost speljane kanalizaci- je iz obrežnih naselij ter vonj, ki zaudarja ob obrežjih naših voda, posebno pri nizkem vo- dostaju, še posebno ko je Savi- nja postala hudournik po ka- tastrofalnih poplavah v no- vembru 1990, je še huje. V daljšem sušnem obdobju, ko je zelo nizek vodostaj, je že kvaliteta vode v reki Savinji v IV. kategoriji. Naslednja ka- tegorija je mrtva voda, torej brez vsakega življenja. Vodotok Savinje s svojimi pritoki polni podtalnico Spod- . Savinjske doline. Črpališča za pitno vodo za občino Žalec in Celje so na tej podtalnici. Pitna voda iz te podtalnice je bila že večkrat na meji oporeč- nosti. V kolikor bo onesnaže- vanje potekalo tako še naprej, bo ta vir pitne vode neupora- ben. Odkod nadomestilo? Že sedaj primanjkuje čiste pitne vode. Mi, ribiči, zbrani na letni skupščini v imenu 700 članov, vključno s člani-mladinci, na- jostreje protestiramo proti ta- ki tehnologiji, ki na eni strani nekaj čisti, da bi drugo stran onesnaževala in sicer proti do- slej naravnost speljanim kana- lizacijam v tekoče vode, proti divjim odlagališčem, proti prekomerni uporabi kemikalij v agrokulturi in proti vsemu, kar naše okolje onesnažuje. Nehajmo končno že obeta- va ti nesnago k sosedu! ' Ribiška družina Šempeter Kdo se boji uspešne žensice Quo vadiš domine? Kam greš, gospod brez gospe, žen- ske, tovarišice? Vse bolj stopamo drug mimo drugega, brez drugega in celo drug proti drugemu. Tako bi na kratko označil sedanje, že nekaj časa trajajoče razmere na Slovenskem. V zaostreni obliki se to kaže v odnosu do ženske (vse več jih je na čakanju, na cesti brez zaposlitve in brez kruha za dnižino). Naraščajo mačistič- ne težnje in praksa. Vse bolj posamezni moški, ki so prišli do vodstvene, vodilne ali poli- tične funkcije, izražajo nego- dovanje in nasprotovanje žen- skam, še posebno, če so le-te uspešne. Da ne bo pomote! V seda- njih razmerah tudi marsikate- ra ženska dovoljuje in podpira mačizem. Trenutno o usodi Slovenije res odločajo moški. Na žalost pa je med ženskami vse preveč majhnosti, ozkosti in ljubosumja, ki je mačistič- nim težnjam v politiki nadvse dobrodošlo. Naj bom konkretna! Trenutno so na udaru rav- nateljice osnovnih šol v Celju. Za eno je nekaterim politikom žal, da so jo potrdili, pri drugi pa nočejo ponoviti iste »napa- ke«. Sprašujem, kdo je tisti, ki popravlja napake? Ali ni zelo velika napaka za demokratič- no družbo, vzeti (ukrasti) si pravico odločati o zadevah, za katere nisi pooblaščen? Če si predstavnik naroda, moraš spoštovati njegovo voljo. Spo- štovati moraš mnenja tistih, ki zadeve poznajo in so zanje strokovno odgovorni. V koli- kor imaš argumente »proti« naj bodo jasni in konkretni. To je zrelo in demokratično. Tako je moralo biti v prime- ru prve ravnateljice z osnovne šole Lava in bo moralo biti v primeru druga ravnateljice na OŠ Fran Roš, če smo demo- kratična družba. Zelo dobro poznam razmere, odnose in prizadevanja šol in obeh rav-. nateljic. Namesto da bi bili na obe ponosni, iščemo razloge (prazne), kako bi se jih znebili. Divide et impera! Deli in vladaj, so vedeli že Rimljani. Ker se svet ne vrti nazaj, z de- litvami, na dobre in slabe, na- še in vaše, in še kakšno, v črno beli tehniki, ne bomo prišli da- leč. Na srečo je kolektiv osnovne šole Lava pokazal zrelost in humanost. Ni nasedel težnji po delitvi za in proti. Srčno upam, da bo znal zrelo ravnati tudi kolektiv osnovne šole Fran Roš, ki je desetletje gra- dil to, kar se ne da predpisati, še manj pa ukazati. Zato gospod, ti, ki trenutno odločaš v imenu naroda, ne stopaj sam in proti njej - uspešni ženski. To ni pot na- prej, je pot vstran in ne v Evropo. ANTONIJA MARINČEK, Celje Boj S srnjalfom Bilo je lepo sončno popold- ne. Z mamico sva šli v gozd nabirat bršljan. Sestrica Moj- ca je spala doma. Tri ure sva hodili po gozdu, vendar bršlja- na nisva našli. Videli pa sva veliko rastlin in pomladnih metuljev. Lepo je bilo hoditi skozi gozd, dokler se ni od ne- kod pojavil srnjak. Bil je zelo lep, pa sem ga poklicala: »Bambi!« Stal je in naju gle- dal. Kar naenkrat naju je na- padel. Postavil se je na zadnji nogi, prvi je pokrčil, glavo upognil in se z rogovi zaletel v mamico. Mamica je zakriča- la: »Mateja, umakni se! S sr- njakom je nekaj narobe!« Na- to se je še večkrat zaletel v ma- mico. Jaz sem ji podala poleno, da mu ga je vrgla med rogove. Nato ga je prijela za rogove. Jaz sem zbežala na drevo in opazovala boj, ki ni bil prije- ten. Mamica ga je vseskozi dr- žala za rogove, mu zvila glavo, da je obležal na tleh. Mamica je zakričala: »Mateja, hitro dol z drevesa in teci kolikor te no- ge neso!« Tekla sem zelo hitro in med tekom izgubila tudi če- velj. Ko sem bila že precej od- daljena je mamica spustila sr- njaka, Id je zelo grdo »rjovel« in še sama zbežala. Ustavili sva se šele doma. Takoj sva šli k lovcu Karliju Bovha, ki je obvestil Lovsko družino. Ma- mica je morala k zdravniku. Mojca in jaz pa sva jo čakali kar bosi, ker za obuvanje ni bilo časa. Mamica je prišla čez eno uro iz ambulante. Imela je obvezane prste na levi roki, obvezani pa je imela tudi obe nogi. Modrice in praske je imela po celem telesu. Tako se je končal lep, sončen, a za nas nesrečen dan. Nikoli več se ne bom povsem mimo sprehajala v gozdu blizu hiše. To naj bo opozorilo tistim, ki zapirajo mladiče srnjadi, ker jo hočejo udomačiti. Kar se v naravi rodi, naj tam tudi ostane, kajti vsak poseg člove- ka v naravo lahko samo škodi. MATEJA BRILI Laško Osnovna šola Nade Cllenšek Griže razpisuje prosti delovni mesti: učitelja glasbene vzgoje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in učitelja gospodinjskega pouka - biologije za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15. dni po objavi na naslov: Oš Nade Cilenšek, Griže 1 a, 63302 Griže, Pričetek dela: 1. 9. 1993 Osnovna šola Slivnica pri Celju razpisuje delovni mesti: učitelja matematike z dopolnjevanjem za nedoločen čas učitelja zgodovine in SD za določen čas Pogoji za sprejem so v skladu z Zakonom o osnovni šoli. Nastop dela 1. 9. 1993. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10. dneh na naslov: Oš Slivnica pri Celju, 63263 Gorica pri Slivnici. Osnovna šola Slivnica pri Celju razpisuje delovno mesto ravnatelja Kandidat za ravnatelja mora izpolnjevati splošne pogoje in pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli ter imeti: - pedagoško izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izku- šenj pri vzgojno-izobraževalnem delu - organizacijske in strokovne sposobnosti in da je to dokazal s svojim minulim delom ter - je pri svojem pedagoškem delu dosegel delovne re- zultate, iz katerih je razvidno, da bo lahko uspešno opravljal delo In naloge pedagoškega vodje šole. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta, nastop dela 1. 10. 1993. Kandidat mora pripraviti program dela za razvoj šole na sodobnih pedagoških izhodiščih. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10. dneh po objavi na naslov: Svet Osnovne šole Slivnica pri Celju, 63263 Gorica pri Slivnici, z oznako za razpis. UPRAVNI ORGANI OBČINE CELJE - OBČINSKI INŠPEKTORAT - razpisujejo prosto delovno mesto urbanističnega inšpektorja (delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) POGOJI: - visoka izobrazba arhitektonske, gradbene, geodetske, geografske ali krajinsko-arhitektonske smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - strokovni izpit, - izdelava programa razvoja in dela urbanistične inšpek- cije. Kandidat mora izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. čl. Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS, št. 15/90, 5/ 91,18/91, 22/91 in 2/91-2). Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kanditat t)o imenovan za 4 leta, po preteku te dobe pa tx) lahko ponovno imenovan. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: Upravni organi občine Celje. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po zaključ- ku razpisa. BOSlO d. o. o. Mariborska 38, Celje razpisuje delovno mesto komercialist-projektant Pogoji: - višješolska izobrazba strojne smeri, - znanje tujega jezika. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s po- skusnim delom treh mesecev. Rok prijave: 8 dni po objavi Pisne prijave z življenjepisom pošljite na gornji naslov. Obvestilo o izbiri v 30 dneh po prijavi _ Št. 20 - 20. maj 1993 Na tisoči oddaji znanega TV voditelja Arsenia Halla, so 13. maja v Hollywood Bowl poleg Madonne, ki je nastopila v duetu s pevcem Anthonyom Keidisom (Red Hot Chili Pep- pers), sodelovali tudi Duran Duran, Noughty By Nature in Heavy D. Izkupiček te gala prireditve je šel v sklad Magic Johnson Foundation, ki se, kot je znano, bori proti bolezni AIDS. MANIC STREET PREAC- HERS pravkar končujejo s snemanjem materiala za nji- hov prvi album. Album z na- slovom »Generation Terrorist« bo dvojni, izšel bo na začetku poletja, še ta mesec pa bo kot predhodnica albumu izšel sin- gle »From Despair To Where«. S singlom pa bo angleško publiko osrečila tudi trenutno najbolj vroča otoška zasedba SUEDE. Četrti singl »So Yo- ung«, z njihovega debutant- skega albuma, bo na tržišču od 25. maja. Komad »The Big Ti- me«, ki je bil najprej predvi- den za B stran singla, pa bo izšel na kompilacijskem albu- mu organizacije »Youth Aga- inst Basism«. V enem izmed parkov v New Yorku so policisti aretirali DAVIDA LEE ROTHA, ko je od nekega dealerja kupil za 10 dolarjev marijuane. Roth, ki je pred leti zapustil skupino Van Halen, ker se je ustrašil velike porabe drog ostalih članov benda, ima sedaj dve možno- sti; 15 dni zapora ali pa kazen 240 dolarjev. Matt Johnson, pevec in vo- dja angleških THE THE, je končno le zbral ekipo, s katero bo na začetku junija krenil na evropsko turnejo. Stalnim čla- nom benda, Mattu Johnsonu, Daveu Palmerju in DC Collar- du, se bodo pridružili še trije ameriški glasbeniki, na turneji pa ne bo nastopil kitarist Johhny Marr. Organizacija Greenpeace bo pri založbi Hollywood records konec letošnjega leta izdala albvmi »Alternative Energy«, na katerem bodo vse skladbe posnete s pomočjo alternativ- nih virov energije. Skupinam R.E.M., Sonic Youth, Arrested Development, The B-52's, Je- sus&Mary Chain in Morriseyu so se s skladbo, posneto v Se- attlu na opremo napajano s so- larno energijo, pridružili še SOUNDGARDEN. Nasilje na rock koncertih je vse pogostejše, in tako skoraj ne mine teden, ko ne bi poro- čali o smrtnih žrtvah. Zadnja tragedija se je zgodila na na- stopu skupin NOUGHTY BY NATURE in RUN D.M.C. v Richmondu, ko je neznanec streljal v množico in smrtno ranil nekega 17 letnega mlade- niča. Na albumu »Peace Toget- her«, katerega prihodek od prodaje bo šel za pomoč neza- poslenim v Severni Irski, bo poleg The Orb, Pop Will Eat Itself in Cocteau Twins, pristal tudi izjemno zanimiv projekt dua CURVE in LANA DURYA. Skupaj bodo priredili Duryev hit »What a Waste« iz leta 1979. Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani se je odločila za ponovno poča- stitev 25. maja, nekoč dneva mladosti. V ta namen organi- zirajo v Križankah na ta dan med 17. in l.uro veliko žurko DAN RADOSTI 93, nanjo pa vabijo vse svobodomiselne in prosvetljene ljudi. Nastopili bodo: Leb i sol, Divlje jagode, Sokoli, Laufer, Let 3, Psiho- modo pop, Šank rock, Merce- des band, Damin gambit in Lačni Franz. Vstopnica bo hkrati tudi srečka, glavna na- grada pa bo rdeča Zastava 101. Nov glasbeni projekt Gre- §orja Strniše, »Ali Capone trajh Trio Greatest Hits«, bo na kaseti in CD plošči izšel 6. junija pri založbi DeskTop. Glasbo, ki je polna asociacij, gagov, spogledovanja s kičem, melanhonije in dramatičnosti, so pod taktirko Gregorja Str- niše izvajali: Mirko Polič Vi- čentič violina, B^an Cvetrež- nik viola in Ivan Soštarič čelo. STANE ŠPEGEL Verjetno se velika večina od 300 milijonov gledalcev, ki jih je v soboto pred televi- zijske sprejemnike prikovala 38. Pesem Evrovizije, ni rav- no strinjala z odločitvijo žirij petindvajsetih sodelujočih držav. Zmagovalna pesem In your eyes (V tvojih očeh), skoraj gotovo ne bo ponovila uspeha nekaterih zmagoval- nih pesmi izpred let, ki so postale pravi hit in so se uvrščale tudi na raznorazne lestvice. Časi Abbe in po- dobnih so izgleda na tem fe- stivalu za večno minili... Klasična štanca, s katero so sp predstavili Angleži, na- tančneje pevka Sonia, je bila ves čas glasovanja tesno za ali pred zmagovalno pesmi- jo. Tudi Niamh Kavanagh, ki je Ircem pripela že peto zma- go na dosedanjih Pesmih evrovizije, je žirijo prepriča- la z dokaj znanim receptom, ki ga je na Irskem ustoličil Johnny Logan. V nadaljeva- nju lestvice so se zvrstili Švi- carji; pevka Annie Coton je to mesto zasedla s skladbo Preprosto jaz (Moi tout sim- plement); četrta je bila nor- veška skladba v izvedbi mla- de in meni nezanimive Silje Vige, peti pa so bili Francozi z domoljubno Mama Cor- sica ... Prav gotovo so pravo razo- čaranje doživele vse tri nove članice in udeleženke Euro- songa. Tih deževen dan ni prepričal članov žirij, na koncu je skladba dobila le 9 točk in s tem 22. mesto. Še vedno sem prepričan, da zelo neupravičeno, saj je bila iz- vedba korektna, skladba pa prijetna, verjetno kar preveč kvalitetna za festival te vr- ste. Še večje razočaranje so doživeli Hrvati, ki so po na- povedih v Angliji bili celo favoriti. Don't ever cry in skupina Put so pristaU na 15. mestu, razlika v to^ah pa pri tistih na repu ni bila velika, saj jim je za to zadoš- čalo 31. točk. Tudi Fazla ni mogel biti zadovoljen. Skladba z rahlo preveč me- losa v refrenu je dobila 27 točk in se uvrstila na 16. mesto. SŠ V ansamblu trenutno igrajo: trobento Matej Bovhan, klarinet Mirko Krajter, kitaro Beno Kozarič, bariton Alen Ojcinger in harmoniko Damir Tkavc, pojeta pa Edvin Flisar in Andreja Zakonjšek. Metalurgi so se razcveteli v mak Na slovenskem glasbenem nebu nismo dobili nov ansam- bel, ampak samo ansambel z drugim, bolj privlačnim ime- nom. Skupina Metalurgi je ob- stojala osem let in dosegla ne- kaj lepih uspehov, zadnjega na festivalu v Steverjanu s sklad- bo Edvina Flisarja Gospodar svojih poljan, ki je postala naj viža srečanja. »Takrat smo slučajno dobili vabilo, da spremljamo Edvi- na,« se spominja Damir Tkavc, harmonikar, ki pa mu je prvo »orožje« trobenta, ki jo tudi študira na akademiji. »Igrali smo vsak na svojem kraju in Edvin je tik pred festivalom ostal brez ansambla. Povabil je nas, poznali smo se, na hitro vse skupaj naštudirali, odšli na festivali, zaigrali in zmaga- li. In kar je najpomembnejše, ostali smo skupaj.« In kako so Metalurgi postali Mak... »Metalurgi so delovali neka- ko težko, železno... Nič ni bilo primemo naši glasbi in vese- lju. Tomaž Tozon, ki nam je pomagal pri nastajanju prve kasete, nam je ponudil ime Mak. Če ga sprejmete, je prav, če ne bo takšno ime dal neki vokalni skupini, je bil kratek in jedrnat. Malo smo pomislili in ime nam je bilo všeč. Spre- jeli smo ga in danes nam ni žal.« Skupina Mak se lahko poh- vali s trenutno vsaj uradno najboljšim pevskim duetom, saj sta tako Edvin Flisar, kot njihova pevka Andreja Za- konjšek iz Žalca, osvojila naj- višje priznanje, Korenovo pla- keto za najboljšega pevca na festivalu domače glasbe na Ptuju lani in predlani. Andreja se šola v Gradcu in je po mne- nju Edvina trenutno na poti k najboljši slovenski pevki do- mače glasbe, Edvin pa je že tudi potrdil svoje glasbene sposobnosti, ki jih bo kronal letos decembra s slavnostnim koncertom ob 25 letnici uspeš- nega glasbenega delovanja. Ansambel Mak ima velike načrte, med dmgim bo s Fli- saijevrmi skladbami tudi so- deloval na letošnjem Ptujskem festivalu v večeru novih melo- dij, obstoja pa možnost, da se pojavijo tudi na Veseli jeseni. Pripravljeno imajo gradivo za novo kaseto, na različnih pri- reditvah pa igrajo polovico domače in prav toliko zabavne glasbe. Damir Tkavc kljub mladosti trezno razmišlja o glasbi: »Se- dež imamo v Slovenski Bistri- ci, poznajo pa nas že po skoraj vsej Sloveniji. Glasba mi po- meni vse, sicer se zanjo ne bi odločil. Sicer študiram tro- bento pri Stanku Arnoldu, vendar v ansamblu igram har- moniko. Pišem viže in se veli- ko učim. Pri nas gre za srečno kombinacijo mladosti in izku- šenosti ter glasbenega znanja. Veliko nam pomaga Edvin, ki nam izredno zaupa.« Damir pa ima tudi posebno željo: »Rad bi osebno spoznal našega velikega mojstra Slav- ka Avsenika. Ze kot otrok sem oboževal njegove skladbe, obožujem Gorenjsko, obožu- jem vse, kar je lepo. In naš Mak bi rad nadaljeval del ti- stega, kar je začel Avsenik. Morda mu bom to lahko nekoč zaupal.« TONE VRABL PRED 5. LETI: 1. THEME FROM S-EXPRESS ............................S-EXPRESS 2. MARY'S PRAYER ................................ DANNY WILSON 3. WHO'S LEAVING WHO..............................HAZELLDEAN 4. J WANT YOU BACK.................................BANANARAMA 5. ONE MORE TRY ...............................GEORGE MICHAEL 6. PERFECT.............................FAIRGROUND ATTRACTION 7. HEART.........................................PET SHOP BOYS 8. PINK CADILLAC................................... NATALIE COLE 9. LOVE CHANGE EVERYTHING.......................CLIMIE FISHER 10. IWANTYOUBACK................MICHAEL JACKSON + JACKSON 5 PRED 10. LETI: 1. TRUE........................................ SPANDAU BALLET 2. (KEEP FEELING) SATISFACTION ...................HUMAN LEAGUE 3. WORDS..............................................FR DAVID 4. BEAT IT .....................................MICHAEL JACKSON 5. LET'S DANCE .....................................DAVID BOWIE 6. CHURCH OF THE POISONED MIND ................;. CULTURE CLUB 7. TEMPTATION ....................................... HEAVEN 17 8. WE ARE DETECTIVES ..........................THOMPSON TWINS 9. LOVE IS A STRANGER.............................. EURYTHMICS 10. FLIGHT OF THE ICARUS.............................IRON MAIDEN PRED 15. LETI: 1. NIGHT FEVER........................................BEE GEES 2. NEVER LET HER SLIP AWAY........................ANDREW GOLD 3. TOO MUCH TOO LITLLE TOO LATE...........J. MATHIS & D. WILLIAMS 4. IF YOU CANT GIVE ME LOVE ........................SUZIOUATRO 5. AUTOMATIC LOVER............................DEE DEE JACKSON 6. MATCHTALK MEN &MATCHTALK CATS & DOGS.....BRIAN & MICHAEL 7. FOLLOW ME FOLLOW YOU..............................GENESIS 8. I WONDER WHY ..............................SHOWADDYWADDY 9. RIVERS OF BABYLON....................................BONY M 10. SINGIN'IN THE RAIN ......................... SHEILA B DEVOTION PRED 20. LETI: 1. TIE A YELLOW RIBBON ....................................DOWN 2. HELLO! HELLO! I'M BACK AGAIN.....................GARYGLIHER 3. HELL RAISER ...........................................SWEET 4. SEE MY BABY JIVE.....................................WIZZARD 5. DRIV IN SATURDAY ................................DAVID BOWIE 6. BROTHER LOUIE ...............................HOT CHOCOLATE 7. GIVE IT ALL AWAY ..............................ROGER DALTREY 8. MY LOVE.....................................PAUL MCCARTNEY 9. NO MORE MR. GUY................................ALICE COOPER 10. ALLBICOUSEOFYOU..................................GEORDIE PRED 25. LETI: 1. WHAT A WONDERFUL WORLD..................LOUIS ARMSTRONG 2. SIMON SAYS.................................1910FRUITGUMCO 3. LAZY SUNDAYS ...................................SMALL FACES 4. A MAN WITHOUT LOVE ................ ENGLEBERT HUMPERDINCK 5. YOUNG GIRL........................................UNION GAP 6. HONEY.....................................BOBBY GaDSBORO 7. IF I ONLY HAD TIME ...............................JOHNROWLES 8. I DON'T WANT OUR LOVE TO DIE........................THE HERD 9. CANT TAKE MY EYES OF YOU.....................ANDY WILLIAMS 10. CONGRATULATIONS..............................CLIFF RICHARD Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate v sobot- nem večernem programu med 19.30 in 22.00 uro. SS OBČINA CELJE Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja objavlja POZIV INVESTITORJEM NEDOVOLJENIH POSEGOV V PROSTOR (ČRNIH GRADENJ) V Uradnem listu Republike Slovenije št. 18/93 z dne 9. 4.1993 je bil objavljen zakon o spremembah in dopolni- tvah zakona o urejanju prostora in drugih posegov v pro- stor. Zakon v svojem 11. čl. omogoča investitorjem nedovo- ljenih posegov v prostor (čmih gradenj), da v 90 dneh po uveljavitvi zakona pri pristojnem (praviloma občinskem) .organu za urejanje prostora oddajo zahtevo za odlog morebitne prisilne izvršbe (mšitve črne gradnje oziroma odstranitve drugega posega v prostor). Za območje občine Celje je pristojen organ za oddajo navedenih zadev Občinski sekretariat za urejanje prostora in var- stvo okolja. Vloga mora vsebovati navedbo organa, kateremu poši- ljate zadevo, katere se tiče, vsebino zahtevka, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, ime in priimek ter naslov vložnika oziroma njegovega zastopnika ali poo- blaščenca. Vloga mora biti lastnoročno podpisana, vse- bovati mora tudi podatke o namenu, legi, velikosti, zmogljivosti, komunalnih priključkih in funkcij nedovolje- nega posega, številko parcele zemljišča, kopijo katastr- skega načrta zemljišča in skico. Vlogi je treba priložiti dokazilo o vplačilu depozita v višini 2.500,00 SIT za kvadratni meter bruto etažne površine stanovanjskega, počitniškega, gospodarskega ali poslovnega objekta, vendar skupaj ne manj kot 150.000,00 SIT oziroma 150.000,00 SIT za druge nedovoljene posege v prostor, in sicer na žiro račun Stanovanjskega sklada Republike Slovenije številka: 50102-627-900-7407 - z navedbo namena nakazila: depozit za odlog prisilne izvršbe. Višina depozit se na podlagi bruto etažne površine izračuna tako, da se površina objekta, ki jo omejujejo zunanje ploskve obodnih zidov, pomnoži s številom uporabnih etaž (vključno s kletnimi in uporabnimi pod- strešji) ter z zneskom 2.500,00 SIT/m^. Višina depozita se revalorizira skladno z mesečno stopnjo rasti cen na drobno. Ot)činski sekretariat za urejanje prostora in varstvo oko- lja Celje, zato poziva investitorje nedovoljenih posegov v prostor in vse državljane, da se seznanijo z navedenim z^orK)m in se ravnajo po njegovih določbah. Vtoge za odtog izvršbe, s katerimi investitorji lahko prijavijo nedovoljen poseg v prostor do 9. 7. 1993, se nahajajo v glavni sprejemni pisami občine Celje (pritličje levo), Trg svobode 9, Celje, (pritličje levo). OBČINA CEUE SEKRETARIAT ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOUA Št. 20 - 20. maj 1993 25 Inspiral carpets Navdihujoče preproge Skupina Inspiral carpets prihaja iz Manchestra v Angli- ji in je v štirih letih delovanja posnela tri LP plošče (Life, The Beast Inside in Revenge Of The Goldfish). Svoje prve uspehe je kvintet dosegel z uspešnicami She Comes In The Fall, Joe in Move, ki so izšle na singlih za njihovo last- no založbo Cow records. Inspiral Carpets prihajajo iz prosMe »manchestrske scene« izpred štirih let, ki je takrat veljala za prav tako revoluci- onarno kot lani npr.seattle- ška. Tradicionalni rock&roll zvok so manchestrske skupine pomladile z bolj plesnimi rit- mi, z vplivi soula in funka; rock je spet postal razburljiv, odpirali so se novi klubi, scena se je spet razživela, od vsega tega pa je danes ostalo le še nekaj odličnih plošč in ansam- blov. Ena redkih skupin, ki je preživela manchestrski boom, je prav Inspiral Carpets. Zvok, ki je v osnovi tradicionalen (bas, bobni, kitara in vokal), so oplemenitili s hammond or- glami, ki včasih spominjajo na The Doors, tu in tam pa tudi na The Rolling Stones in Vel- vet Underground. Tudi njihov imidž se zgleduje po šestdese- tih in zgodnjih sedemdestih, glasbeni kritiki, ki jim je bend zmeraj ugajal, pa so njihovi glasbi nadeli oznako »nova psihadelija«. Revenge Of The Goldfish, njihova tretja in zadnja ploš- ča, izdana pri založbi Mute, je eden izmed boljših izdelkov lanskega leta. Vsi štirje singli z nje. Two Worlds Collide, Dragin' Me Down, Generati- ons in Bitches Brew, so se uvr- stili med prvih dvajset na evropskih nacionalnih lestvi- cah, zato še z večjo nestrpnost- jo pričakujemo njihov sigle How It Shoult Be, ki bo izšel 24. maja. Single je bil posnet v FON studiu v Shefieldu, pro- duciral pa ga je Pascal Ga- briel. STANE ŠPEGEL Pika poka za goro... Na levi nogi me najde vsak- do, ki me te dni vpraša, kdaj sem bil nazadnje na kakšnem koncertu. V takem primeru mi ne preostane prav nič drugega, kot da začnem s pogledom ta- vati po nebesnem svodu in se v mislih igrati z oblaki. O čem bi vam lahko sploh pisal človek, ki se trenutno po- sveča lovu na znamenitega slovenskega smrekovega luba- darja in pripravlja strašansko ofenzivo proti mišji nadlogi v hiši, ki bi naj potekala po srhljivem scenariju etničnega čiščenja nekje v naslednjem tednu. Ja, lahko bi vam pisal na primer o žuru na katerem se je Barbarčev poba lotil Pe- trovca samo zato, ker je ta pač »thinjc«. Vaški ravs pa je bil tudi tokrat nekaj posebnega, sploh če poznamo potek do- godkov. Takole sem poskušal po pripovedovanju zadevo re- kunstruirati: Okoli druge ure zjutraj je, v vaškem klubu začutiti prve znake napetosti med domači- mi Motničani in sosednjimi Tuhinjci. V nekem trenutku k Barbarču, ki je dotedaj v glavnem plesal in tu in tam skočil h kasetofonu, pristopi Matej in reče: »Čez pet mi- nut!« Miroljubnež je, vendar Barbarč ne prenese misli, da ne bi pomagal prijateljem, ki so že nekajkrat bili žrtve thinjske srboritosti, zato glo- boko potegne iz steklenice, da se mu zaiskri v očeh. Prepri- čan v sveto pravičnost svoje pomoči se zakadi v gručo, ki se prereka pred klubom in se loti prvega, ki mu pride na pot. Zapokalo je in presenečenje je botrovalo poznemu posredo- vanju mirovnih sil. Dren, ki je ob tem nastal, je Barbarču do- voljšen znak, da je prišlo do splošnega ravsanja, zato pre- skoči krhko premirje in se brez milosti loti istega nasprotnika, ki pa mu tokrat uspe vrniti nekaj natančnih. Drugi poskus domačih unproforjevcev pre- priča napadalca v absurdnost njegovega početja, zato se Barbarč napoti k napadenemu in od njega zahteva stisk roke in pijačo miru. Ta ga seveda ne jebe in zopet poči film. Dosti k temu prispeva hujskač Dime, ki pa se oglaša v glav- nem iz vame razdalje. Moto- rist Urisk, ki se kot pravi igra- lec vživi v vlogo filmskega ka- skaderja, z bližnje drvarnice teatralično odlomi lato in čaka na vami razdalji kdaj bo pljusknilo po njem. Medtem je Barbarč že ves raztrgan, kot vaški prapor po hudi bitki, ostali pa niso še niti zmečkani. Medtem se Vance in Owen, od katerih je bil eden zagotovo naš Matevž, odločita za bolj radikalno ločitev spopadenih in domače naganjata v klub, od koder ju ne pustita več na bojišče. Barbarč po kratkem predahu za svoje početje, ki mu tudi sam ne zna pripisati pravega pomena, obdolži al- kohol. Odloči se za streznitve- ni šprint okoli hiše, kjer na nepreglednem ovinku še en- krat pošteno zariba na šodru. Šele v tretjem krogu ga potem ustavi Matevževa mirna roka in ga spakira v avto. Ozračje se nazadnje le ohladi in Urisk, zaradi svoje izvidniške strasti oklican tudi kot Šumska zmi- ja, še pol ure po cesti poriva svojo Jawo, iz katere mu je mr. Vance pobral svečke, da se mu ne bi kaj zgodilo. Naslednji dan pri nedeljski maši je vse jasno in bodoči re- krut mr. Owen dvakrat zapusti sveto zborovanje, saj mora kli- cati jelenčke. Okopani in po- česani Barbarč končno izjavi: »Drugič pa se nej vsak za sebe mlati!« Piše Aleš Jošt Pop loto Spet ni nihče napovedal pravilnega vrstnega reda skladb, nagrada, ki jo podar- ja sponzor oddaje Petida Music Mania, pa je sedaj vredna že 12.500 SIT. Za skladbe iz današnjega POP LOTA, ki jih je izbral glasbeni urednik Radia Celje Stane Špegel, lahko glasuje- te v sredo, 26. maja, ob 17:30 na telefonski številki: (063) 441-310 in 441-510. Kupone pošljite na naslov: Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, Celje. Rock koncert v Kozjem v Kozjem so ob kresovanju priredili prvi večji rock kon- cert. Povabilu so se odzvale skupine Neron iz Žalca, Bioti- pi iz Šentjurja in domačini Bahnhof band. Povabljeni so bili še Caligula iz Rogatca, a so žal sodelovanje odpovedali. Kljub negotovemu vremenu se je pri taborniški koči zbralo veliko ljudi, željnih zabave, žura in dobre glasbe. (Dobili so vse - še kotlete.) Najboljši vtis so naredili Neroni, ki so igrali stari dobri rock in tudi svoje komade. Bahnhof (na sliki) je igral dobro, čeprav jim še vedno manjka nekaj rutine. Naredili pa so največji žur (pevec je zo- pet izgubil glas). Pilo se je pi- vo, ljudje so se zabavali in sko- raj je prišlo do požara, a je Helga z ekipo ogenj pogasil (zgorele pa so mu hlače). Igrali so tudi fantje iz skupi- ne Biotipi, pri katerih sta do- ■ minirala solo kitarist Bac in bobnar, ki je bobnal samo z eno roko (pred dnevi si je namreč odsekal skoraj pol pr- sta). Vzdušje se je stopnjevalo, bendi so se menjavali, nekaj pesmi pa so zapeli tudi skupaj. Zaključili so »Bahnhofovci«, ki jih je okrepil Franc Jug, v skupnem rajanju z nekaj do- mačimi, narodnimi pesmimi. Predstavili so tudi svojo novo pesem, ki jo je vodja benda Raf posvetil svoji novorojeni hčer- ki Elini. Skratka: lep glasbeni večer in dokaz, da je žur mo- goč tudi na deželi. RAFAEL ZUPANC POKROVITELJ LESTVICE CELJE GUBČEVA 1 Lestvice Radia Ceije Tuje zabavne melodije: 1. INFORMER - SNOW (8) 2. I FEEL YOU - DEPECHE MODE (10) 3. SOMEBODY TO LOVE - GEORGE MICHAEL + QUEEN (1) 4. NO LIMITS - 2 UNLIMITED (7) 5. CA PLANE POUR MOI - LEILA K (2) 6. GO AWAY - GLORIA ESTEFAN (4) 7. COME UNDONE - DURAN DURAN (3) 8. ANIMAL NITRATE - SUEDE (6) 9. JUMP THEY SAY - DAWID BOWIE (6) 10. THAT'S THE WAY LOVE GOES - JANET JACKSON (1) DomaČe zabavne melodije: 1. LOLA-CHATEAU (4) 2. DAJ Ml VSE - ČENA (8) 3. KO ME OBJAME NOČ - 1X BAND (3) 4. NAJ VIDIMO UUDI - DARJA ŠVAJGER (7) 5. ČAS JE ZA ROCK & ROLL - DON MENTONY BAND (2) 6. PREPOZNO JE ZA VSE - MILAN RUDAN BAND (3) 7. POT DOMOV - AVTOMOBILI (1) 8. NE GOVORI - HAPPY BAND (4) 9. SIT SEM ŽE BLUESA - TOMAŽ DOMICEU (6) 10. TVOJ SVET - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (1) Narodno-zabavne melodije: 1. RAJ POD TRIGLAVOM - SLAK (5) 2. DOBER DAN - ŠALEŠKI FANTJE (8) 3. BELA LABODA - AVSENIK + IRENA SVOLŠAK (2) 4. KO JIH BO ŠTEL 64 - VESNA (2) 5. GORENJSKI NAGEU - GAŠPERJI (9) 6. NASVIDENJE - ANS. FRANCA MIHELIČA (1) 7. NIČ NI LEPŠEGA - ANS. TONIJA VERDERBERJA (7) 8. SINU NA POT - PODKRAJSKI FANTJE (3) 9. RAD BI SE PREBUJAL S TEBOJ - ALFI NIPIČ (5) 10. AVE MARIJO ZVONI - ALPSKI KVINTET (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: WHEEL OF FORTUNE - ACE OF BASE WHATS IS LOVE - HADDAWAY Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: VZEMI ME ŠE ENKRAT NOCOJ - DAMJANA KO SO ČEŠNJE CVETELE - SOKOLI Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: POROKA V MAJU - KAMNIŠKI KVINTET POMLADNA BOLEČINA - PTUJSKI INSTRUMENTALNI ANS. Nagrajenca: Jožica Jelene, Keršova 7, Vojnik Tomaž Podlesnik, Vipavska 19, Celje Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija v Cankarjevi ulici v Celju. KUPON lestvica tujih zatjavnih melcxilj. izvajalec_______ lestvica domačih zabavnih melodij. izvajalec--------- lestvica narodno-zabavnih melodij. izvajalec________________ ime in priimek:_ naslov:- Št. 20 - 20. maj 1993 26 Z mize! Raziskovalne naloge, bralna značka, končni, maturan- ski itd. izleti... Kontrolne naloge, vaje, spraševanja... Skratka, vse najhujše in najbolj zoprno se je zgrnilo na nas. Mi pa molčimo, delamo in trpimo. In čakamo in čakamo in čakamo... (Kravam je vseeno. One pač še naprej veselo mukajo). Mi pa čakamo predvsem na boljše čase. Ampak, slabo kaže, da bodo kmalu prišli. Vsaj do začetka počitnic jih še vsekakor ne bo. Potem pa bodo! In mogoče bo še morje, pa ogromni sladoledi, kino, sadne kupe... Vendar pa, do takrat je še cel mesec. Svetujem vam (kaj pa drugega?) da ga pač poskušate preživeti s čim manj stresi (beri: cveki) in s čim več ljubezni in poljubljanja. In še opozorilo! Miz niso izimiLli zato, da bi nanje dajah noge. Zato, lepo prosim, tega nikar ne počenjajte! NINA M. Bila sem Sonce Tok, tok... Ne, to ni oddaja za mladostnike, to sem slišala predvčerajšnjim, ko je nekdo potrkal na moje okno. »Jezus,« sem pomisUla, le kdo je tako nor, da počenja to, glede na dejstvo, da je okno tri metre nad tlemi?« Še preden pomi- slim na kakšno prizadevno ži- rafo, odidem k oknu, se skoraj ubijem na šolski torbi in po- mečkam mačko. Pogledam ven. Spodaj razgret asfalt, zgoraj jasno nebo in sonce. Sonce?!? »Poslušaj, ti, tam spodaj!« Kaj naj bi rekla? Molčala sem. A Sonce je nadaljevalo: »Me zelo veseli, da si doma. Prosim te za uslugo. Jutri grem na konferenco Sonc o bivši Jugo- slaviji. Kaj hočemo; tudi Son- ca moramo v Evropo. Bi bila tak sonček, da bi bila jutri ti namesto mene Sonček?« Debelo zijam in še preden Sonce utegne ponoviti vpraša- nje, mi skozi misli šine dejstvo, da bo naslednji dan četrtek, torej mi, če špricam, odpadejo same težke ure. Pa še spisa mi ne bo treba pisati! »Ja, bom tak sonček, da bom Sonček«. »Hvala,« pohiti Sonce, »Službo nastopiš ob pol štirih, moja tajnica pa ti bo dala še ostale informacije«. Še preden utegnem izraziti nesoglasje v zvezi z uro nasto- pa službe. Sonce izgine. Zato nima smisla brez veze težiti; odločim se, da grem kar spat. Naslednji dan bo bo vsej ver- jetnosti namreč še zelo dolg... Jutro. Za pripravljanje po- rabim pol ure in uredim se, kot da bi šla na randi. Poti do son- ca vam ne bom opisovala, saj je to mogoče le z besedami, ki niso za javnost. Ko pridem do moje, bodoče tajnice, ugoto- vim, da je to oblakica. In še preden utegnem pozdraviti, me napade: »Delo nastopiš ob štirih, do takrat se preobleči. Ko prideš čez ekvator, se boš srečala z astrologom. Nato imaš dve uri prosto, popolne pa bo tako ali tako dež in ta- krat si naročena pri zoboz- dravniku. Yeah!« To zadnje bi me skoraj pripravilo do tega, da bi pustila službo, ampak zlata obleka, ki me čaka na obešalniku, me vendarle pre- priča, da ostanem. Komaj se oblečem, že grem na pot. Prve dve, tri ure je pot zelo dolgo- časna, saj vsi še spijo, le pete- lin tako kriči, da bi me skoraj vrglo z Rimske ceste, po kateri sem potovala. Kaj kmalu se srečam z astrologom, ki mi ne- kaj teži. Ob koncu predavanja, ko se odpravim spet ven, med oblake, ugotovim, da bo spet dež. Čas za obisk zobozdravni- ka. Bi ali ne bi šla? Eh, raje ne grem, saj imam zdrave zobe. Raje se vrnem k tajnici-obla- kici, dvignem delovno knjižico in se odpravim v šolo povpra- šat, kakšni naslovi so bili pri spisu. Bila sem Sonce! LIDIJA COKAN Mini Domiada Pravzaprav ne gre za glasi- lo, temveč za bilten, ki so ga prejšnji petek, ob medregij- skem športnem tekmovanju dijaških domov, ki ga je orga- niziral celjski Dijaški dom, iz- dali dijaki tega Doma. Bilten je izšel na desetih straneh, z barvno naslovnico, natisnili pa so ga v petindvaj- setih izvodih. V biltenu »Mini Domiada« je objavljen intervju z organi- zatorjem mini Domiade, re- portaža z navijačicami iz No- vega mesta, pogovor s celjsko ekipo odbojkaric, ki so osvoji- le prvo mesto, anketa in pa seveda tudi rezultati vseh tekem. Objavljamo mini reportažo oziroma pogovor z navijačica- mi iz Novega mesta, ki so v Ce- lje prišle spodbujat svoje ekipe. Siva pot v Celje... Poleg športnikov-tekmoval- cev in njihovih mentorjev se je mini Domiade udeležilo tudi nekaj navijačev oziroma dija- kinj in dijakov, ki so pripravi- le zabavni program za petkov večer. Tako smo na dvorišču Doma srečali tudi skupino di- jakinj iz Dijaškega doma v Novem mestu, ki so veselo prepevale. »Siva pot, vodi me, kamor hoče srce... V Novo mesto, kjer lepo je, vodi me, siva pot...«. Brigita, Anita in Božena so se pripravljale na večer, ko bodo izvedle pevsko točko. Seznanili smo se in se zapletli v pogovor. »Ja, punce, super ste tole za- pele. Od kod pa pravzaprav ste?« »Sicer smo iz Brežic, tule pa predstavljamo Dijaški dom iz Novega mesta. Smo iz zdrav- stvene, ekonomske in trgovske šole in seveda navijamo za No- vo mesto. Rade pijemo, žurira- mo, sicer pa smo prišle pred- vsem navijat,« pripovedujejo. »Pa saj, to smo že povedale,« se spomni Božena, potem pa, ko jih vprašam, kakšne rezul- tate napovedujejo svojim, vse v en glas zavpijejo: »Zmaaaa- agooooo! Ampak, nič hudega, če ne bodo zmagali. Glavno je, da se imamo lepo, da žuriramo in da še koga spoznamo. Sicer pa je jasno, da je važno sodelo- vati in ne zmagati«. »In kakšno mnenje imate o tem športnem tekmovanju?« vprašam. »Pa, čuj, dobro je, ampak zdi se mi, da je bilo pri nas boljše. Bolj domače vzdviš- je je bilo, super smo se imeli... Tukaj je malo drugače. Sicer pa je res tudi, da tukaj gostu- jemo in pač nismo navajene. Prepričane pa smo, da bo zve- čer full žur, ki ga res ne bi smel nihče zamuditi!« Ferdo, piš'! ste videli? Dežuje. Zdajle, v soboto popoldne, ko je Teen- val že za nami. Jaz pa se mu- čim s Teen-pressom. In nimam ideje! (Klicaj). Pa da ne boste mislili, da sem tale (že vse od prejšnjega tedna zbrisani) grafit iz Zidanškove ulice brez pike zapisala kar ta- ko... Ne! Klicaj namesto pike sem zapisala zato, ker tako predvideva najnovejši Sloven- ski pravopis (str. 283, poglavje 104, točka 2). »Pri grafitu Ni- mam ideje. Pika. pika ni umestna. Tam bi moral biti napisan klicaj, saj je avtor, ko je globoko iz duše zapisal omenjeni grafit, s tem želel vsemu svetu zakričati, da trpi. Da je notranje prazen. Ampak, žal ga ni razumel nihče drug, le nekaj golobov, ki so se pod njegov grafit podpisali. Sedaj pa še tega ni več...« Tako nekako bi lahko pre- brali v Slovenskem pravopisu, o katerem se mi je danes pono- či sanjalo. Verjeli ali ne: Nini in Simonu pa se danes ponoči ni sanjalo nič. Nina namreč celo noč ni spala, Simon pa je zaspal natanko ob pol sedmih zjutraj in potem to počel do desetih, ko se je moral zbuditi, če ni hotel zamuditi Teen-va- la. In: to se v resnici ni zgodilo. Oba z Nino sta prišla pravo- časno! Sicer pa je bila rahlo pravo- pisno in sploh literarno usmerjena tudi tema, o kateri smo v soboto govorili. Roševi dnevi - srečanje mladih litera- tov celjske regije, ki bo letos 4. junija. Naša gostja je bila Nevenka Matelič Nunčič, rav- nateljica 4. OŠ, ki skupaj z OŠ Frana Roša pripravlja Roševe dneve. (Očitno) zaljubljena Nena je vse skupaj sicer malo zamešala in zameštrala, am- pak na koncu koncev smo pre- živeli tudi to. Iz česar sledi, da bomo še kaj drugega tudi... TINA HUREMOVIČ Pollubilanju Poljubljanje je šport, ki sta ga poznala že Adam in Eva. Z leti se je hitro razvijalo in širilo po svetu. Poleg poljub- ljanja med moškim in žensko ter med otrokom in starši poz- namo tudi poljub med ljudmi istega spola. Ta zvrst pri nas še nima podpore, zato bom opi- sovanje le-te prepustila svojim pravnukom. Francozi so znani kot naj- bolj strastni in uspešni polju- bovalci. Razvili so tudi veliča- sten francoski poljub. Preden se začnete ukvarjati z njim, pa vam priporočam, da dobro ob- vladate tudi lažje oblike polju- bov, ki pa jih ne mislim pose- bej opisovati, saj jih (ali vsaj moral bi jih) pozna že vsak mali šolar. Nujni pripomočki za izvaja- nje francoskega poljuba so: -zobna pasta (če je ne boste uporabljali, bo vaš partner lahko v vaši bližini le s pomoč- jo »gas maske«, s katero pa poljub ni mogoč); - geo trikotnik (z njim boste iz- merili razdaljo med zgornjo in spodnjo ustnico in kot v kotič- kih ustnic. Po 138 poljubih to ne bo več potrebno); -budilka (je nujno potrebna, saj boste, če je ne boste imeli, skoraj zagotovo dobili »house arest«. Čas med poljubljanjem namreč neverjetno hitro mine- va, vi pa ste takrat lahko samo v rožicah in med oblaki. Tako se vam zlahka zgodi, da poza- bite pogledati na uro). Sledi izbira kraja, kjer bo potekalo poljubljanje. Brez prepiranja. To utegne poljubu samemu namreč škodovati. Nekaj pametnih predlogov (glede na strankarsko opr^e- litev): - neopazen kotiček v cerkvi; - senik; -travnik, na katerem je zelo veliko pikapolonic; - dom za upokojence. Če pa niste obremenjeni s politiko, je najbolj uporabna zadnja vrsta v l^u. Seveda je možnosti še več, vendar mo- ram danes opisati še potek dela. Ko imate že vse potrebne pripomočka in izbran kraj, lahko začnete. Najprej navije- te budilko. Nato se približate partnerju, tako da je razdalja med ustnicami 1 dm (geo tri- kotnik!). Zaprete oči. Kot v kotičkih ustnic mora biti 40 stopinj (spet geo trikotnik!), razdalja med zgornjo in spod- njo ustnico pa naj bo štiri cm (še zadnjič: geo trikotnik). Ko vse ustreza tem pogojem, se počasi približate partnerje- vim ustnicam. Pazite pa, da nosni kirurgi ne bodo imeli preveč dela! Najprej uživajte in se prepustite nežnosti. Najdaljši poljubovalni mara- ton v zgodovini filma je trajal 185 sekund, opravila pa sta ga Regis Toomey in Jane Wyman (rojena kot Sarah Jane Faluks 4. januarja 1914), poznejša so- proga Ronalda Reagana, v fil- mu Zdaj si v vojski. Eddie Le- vin in Delphine Crha sta 24. septembra 1984 v Chicha- gu proslavila s poljubom dose- ženi rekord za najdaljši po- ljub: 17 dni in 10,5 ure. (iz Guinnessove knjige rekordov) Slej ko prej boste opazili, da je poljub ob vsakem poizkusu nekoliko boljši. Če boste prid- no vadili, pa boste kmalu pra- vi profesionalci. Takrat vam bo zavidala cela šola in vsi pri- jatelji. In lahko ste prepričani, da bodo za vaš prvi poljub vsi takoj izvedeli. Za to namreč poskrbi herpes! ANA KANDUČ Z NT&RC v Gardaland Ne pozabite, da bo tretji izlet iz cikla Z NT&RC v Gardaland zadnjo soboto v maju! Če slučajno niste bili izžrebani in imate malo upanja na to, da boste, ali pa se vam ne ljubi poslati kupona, še vedno obstaja možnost, da se za izlet prijavite v agenciji Dober dan v Šempetru. Sicer pa so bUi v sobotnem Teen-valu izžrebani: Karolina Veber, Lože 6, Rimske Toplice; Dejan Kukovič, Hotunje 37/a, Ponikva, in Melita Marot, Leskovca 7, Laško. PAUL ANKA* Diana I'm so young and you 're so old This my darling I've been told I don't care just what they say 'cause forever I will pray You and I will be as free As the birds up in the trees Oh, please stay by me, Diana. Thrills I get when you hold me close Oh my darling you're the most I love you but do you love me? Oh, Diana can't you see I love you with all my heart And I hope we will never part Oh, please stay by me, Diana. Oh my darling, oh my lover Tell me that there's no other I love you with all my heart Oh, oh, oh, oh, oh, oh Only you can take my heart Only you can tear apart When you hold me in your loving arms I can feel you giving all charms Hold me darling, hold me tight Squeeze me darling with all your might Oh, please stay by me, Diana. PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN TRGOVINO Gotovlje 89, 63310 Žalec Tel.: 063/713-823, fax: 063/711-367 Nudimo vam vse za vaše najdražje: — otroško hrano Hipp — artikle za nego, vzgojo, varnost otrok Tigex — otroške vozičke, kolesa, traktorje in avtomobile na akumulatorski pogon Peg — otroško opremo, previjalne mize, posteljice, avto sedeže, stolčke, hojce Brevi — otroške čevlje Fureto in oblačila - vse iz uvoza po konkurenčnih cenah. Vse razstavljeno blago Je možno kupiti v prodajalni TIGEX v Žalcu, na Titovem trgu. Št. 20 - 20. maj 1993 271 ^ Ktxtjiediiio. H^H^HNW TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela Piše: Drago Medved 27v nadaljevanje Tudi Oton Župančič je v svo- jem obširnem pesniškem opu- su namenil vinski trti in vinu kar nekaj verzov. Pravzaprav ;ni slovenskega pesnika, ki ne bi vsaj posredno omenjal trte ali vina, toda nekaj posebnega je Župančičeva Zdravica (na- pisal je dve) iz zbirke Iz naših dni (V spomin na čas, ko sen je naš, kot zimzelen pod snegom, v tihi nadi se veselil pomladi): Zdravica Ko se krog nas najtrši mrak je storil, nekdo je luč prižgal in spregovoril: »Cekinasta se kaplja plemenita ponuja nam, prav do robu nalita; za hip zdaj pozabimo, kaj nas muči, kozarce dvignimo in proti luči skoz nje poglejmo: zlat se dan nam svita.« Oton Župančič pa je o vinu napisal tudi uganko: Ta je v temnici podzemeljski bil, bil je rezan, bil je vezan svojo sladko kri je prelil, prišel na to slavje - bratcem vsem na zdravje. Slovenske gorice oziroma Haloze pa opeva Tone Kvmtner: V strminah v strminah ležijo naše gorce, v strminah živijo naši ljudje. Gledajo žgočemu soncu . v lice, segajo težki zemlji v srce. Njihova tiha in trda življenja naša žlahtna vina rode. Pesem govori o težkem življenju v Slovenskih goricah in spominja na viničarje, ki jih naša literatura skoraj dosledno opisuje kot izkoriščane in trpeče ljudi. Nekaj drugega pa je pesem Petra Kolška, ki je s pesmijo o refošku bližje anakreon- tiki, hedonističnemu modrovanju: Refošic Refošk, ki te imam resnično rad. Bolj kot gmajne, kjer se igrajo dečki, ali gostilne, kjer iz temnih kotov vstajajo peteronogi moški, si mi drag. V tvoji temačni rdeči reki, ki z brzicami hiti po travnati planoti duše, se svetlikajo pojoče belouške. In že si dekleta umivajo noge, že kamni obračajo stopala proti nebu, njihovi trki pa preganjajo samoto, kot jo — za dolgo — prežene kratek dan trgatve. V žametu ni toliko mehke temine, kot jo je v tvojem vinu, ko stori, da vse kasneje mine. Refošk, ki te imam resnično rad! Posebno mesto ima pri Slo- vencih Prešernova Zdravljica, kjer se pojavljata besedi vino in zdravica v tehle kiticah: (Prva) Spet trte so rodile, prijat'tli, vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi. (Druga) Komu najpred veselo zdravljico, bratje, č'mo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere^ (Peta) Mladen'či, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up! Ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup; ker po nas bode vas jo srčno branit' klical čas! (Osma) Nazadnje še, prijat'lji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker v srcu dobro mislimo. Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi. Neposredni izrazi, ki so v zvezi z zdravljico, pa so v pe- ti kitici »Bog živi vas, Sloven- ke« ... in v sedmi »Žive naj vsi narodi«... Že od nekdaj je bila priljub- ljena pesem v dirižbi, ki je po nekaj popitih kozarcih zapela vsaj prvo in predzadnjo kitico, če že vseh niso vsi pevsko na- darjeni pivci znali. To pesem pač večina Slovencev pozna iz osnovne in srednje šole, kjer smo jo morali znati na pamet, še preden pa je postala tudi uradna himna, so jo že peli ob mnogih »uradnih« priložno- stih iz političnega življenja, in ne le za Prešernov dan, za kul- turni praznik slovenskega na- roda; tako je postala himna, še preden je bila uradno sprejeta. Prešernova Zdravljica nas spravlja v zadrego, saj jo imajo nekateri še vedno v ušesih kot veselo pesem tistih, ki radi po- pivajo, drugi so jo vedno bolj razumeli kot slavnostno povz- dignjeno pesem, spominja pa nas tudi na deljeno mnenje o Slovencih: eni namreč trdijo, da se sploh ne znamo sprostiti in peti, če malo ne popijemo, drugi pa so mnenja, da smo Slovenci kar sproščeni tudi brez vina, sicer ne bi imeli to- liko pevskih zborov. No, hudo- mušneži to misel nadaljujejo, da večina pevcev ne odide s pevskih vaj naravnost domov... Mislim, da bo Zdravljica ostala še naprej »ljudska« pe- sem v tem smislu, da jo bodo ljudje v sproščeni družbi tudi spontano peli in jim tega tudi nihče ne bo branil. Smo pa prav gotovo edini narod na svetu, ki ima za svojo himno pravo napitnico. Sicer pa v Prešernovih po- ezijah večkrat nastopa vince, recimo v zadnji kitici pesmi V spomin Andreja Smoleta: Težka človeku ni zemlje odeja, vzamejo v sebe ga njene moči; trčimo, bratje, še vince se smeja, dolgo Smoletov spomin naj živi! Nadaljevanje prihodnjič Aci Puncer 5 Na levi so med drevjem za- gledali kolibo iz protja, pra- protnih listov in mahu. »Tu živi vrač,« je rekel Grumf in presenetil oba po- potnika skozi čas. »Rane celi, bolnim pa pomaga, da hitreje umrejo. Najmanj zajca moraš prinesti, da te sprejme.« Speksu se je zazdelo, da bi bilo najbolje molčati, kajti po glavi so mu rojile nevarne misli. »Ha!« se je oglasil eden od lovcev. »Mi imamo zdaj boljše- ga. Dvolični ve, kdaj bi in kdaj ne. V tem je skrivnost imena. Dobri duhovi so z njim.« »Ha!« so ostali hropnili v en glas. Gozd, v katerega so prišli, je bil gostejši, toda debla tanjša in njihovo lubje svetlejše. »Za tem gabrovim gozdom živi druščina Gaberčanov. Divji so, a dobri lovci. Morda so našli kakšne sledi zobrov ali lopatarjev.« Koče Gaberčanov so bile iz zloženih kamnov. Stale so v krogu, vmes pa je bilo og- njišče. Nekaj mož je stopilo naproti. Ženske so spotoma nagnali v koče, otroke pa na- birat suhljad. »Zdravo,« je rekel Speks. »Ni.« Se je takoj oglasil naj- manjši in se razkoračil pred njim. Pogledal .^a je navzgor, predrzno, kot da mu prešteva dlake pod brado. »Ko bom jaz rekel, da je zdravo, potem bo zdravo. Zdaj pa ni. Je bolno.« »Kdo?« se je začudil Speks. Mali se je obrnil k svojim, nato pogledal še jamarje spod hriba. »Ti si, je-le, mal apnen!?« »Je-le si ti apnen!« se ni mo- g^l obvladati Bine in pogumno stopil naprej. »Ne!« se je zadri Grumf. »Ne zdaj, možje! Najprej delo. Potem se lahko mikastita do jutri. Malček pusti ga. Tujec je in ne pozna navad vašega ple- mena.« Malček je še nekaj časa gle- dal in premišljeval, če morda Grumf le nima prav, glede na velikost in zunanji videz tuj- cev; nato je pljunil in odšel po orožje. Brez besed se je odpravil po ozki stezi, njegovi in jamarji pa za njim. Gozda ja bilo kma- lu konec in stopili so na piano, obsijano s soncem. V daljavi, po dolini navzgor, je rastel skoraj okrogel šop kržljavega drevja in grmičevja. Bil je, kot otok sredi travnega zelenja, natančno pred njimi pa se je risala črta vrbja, ki je brežilo znano reko. Malček je stopal hitro, da so mu komaj sledili. »V močvari je oglednik še pred nočjo, ki smo jo spali, na- šel mnogo sledov. Ha. Bivoli, zobri in med njimi tudi tiste nove živali, ki jih je vedno več in krulijo ter rijejo po blatu.« »Svinje jim rečemo,« se je oglasil Speks. »Vedno bolj prodirajo z ju- ga. Od tam so, kjer je topleje.« Zamp je zmajal z glavo. »Kaj nas še vse čaka, ljudje, če se bo narava tako spremi- njala. Vse hujše bo.« Lovci so bili tiho, prikima- vali so in se strinjali z tako črnogledo napovedjo. Iznenada je iz okroglega gozdiča, mimo katerega so pravkar šli, planil srnjak. Za- podil se je mimo, kajti za re- pom mu je sledil trop volkov. Takoj, ko so pritekli na prosto, so se pričeli razporejati v lok, da bi upehano žival obkrožili in jo spravili medse. Srnjak, težak in velik kot odraslo tele, je zmogel še en krog in končno popustil. Dve sivi zverini sta takoj skočili nanj in se mu obesili za vrat. Lovci so ves prizor opazova- li v popolni tišini in stali tako negibno, kot da bi pognali ko- renine. »Zdaj!« je kar naenkrat za- tulil Malček, ko so se tudi ostali volkovi približali plenu. Možje so stekli in segli po pestnjakih, ki so jih nosili v kožnih torbah za pasom, Speks in Bine pa kar v žepih. Zalučali so kamenje in skušali pregnati zverine, ki so besno renčale in kazale zobe. Tudi Bine je vrgel, da bi ne zaostajal za drugimi. In zadel. Največji volk, brez dvoma vo- dja krdela, je zacvilil kot pes in se s poškodovano taco od- vlekel s prizorišča. Neradi so nato sledili še dru^ in srnjak je mrtev in osamljen obležal na tleh. »Ha! Dober met,« so rekli nekateri. »Natančen. Pomembno je, da tako žival, ki ti pomaga lo- viti, ne poškoduješ prehudo. Nekoč,« je menil Kres, »bodo to še pravi prijatelji človeka.« Dva Gaberčana sta morala ostati, razkosati žival in po- skrbeti za meso. Ostali so šli naprej. Blizu reke so se za kratek čas znašli v robidovju in ko so prišli do vode, so z olajšanjem namočili opraskane podplate. »Ne reci,« je Speks dregnil Bineta, »da ne veš, kako temu trnovemu polju rečemo v naših časih.« Binetu je bilo vse jasno, zato je molčal. Savinja je bila na tem mestu široka in plitka, tako da so jo brez težav prebredli. Na oni strani so se tla zmehčala in kisla, koničasta trava je napo- vedala močvirje. Malček je počepnil in mah- nil drugim z roko navzdol. Na- to je pokazal na nekaj rjavega, kar je čofotalo po močvirju. Prav za prav se je več takih rjavih gmot sprehajalo naoko- li, le da so bile bolj daleč. »Zobri,« se je zarežal Grumf. »In če so zobri ob moč- virju, potem so tam tudi bivoli in še tiste živali, ki z gobci rijejo po blatu.« »Svinje,« je že drugič poučil Speks. Vse vedo, je pomislil, le tega da so se med njimi pojavile svinje, tega nočejo dojeti. Iz močvare je proti Savinji tekel temnorjav, umazan po- tok. Pri sotočju so se za hip ustavili, da bi lovci pregledali orožje in prisluhnili Malčku, ki je imel lovni načrt že v glavi. Bine in Speks sta stala na bregu in gledala zdaj umazan potok, zdaj čisto reko. »Če misliš isto kot jaz,« je izdavil Bine, »potem bodi, prosim, tiho.« Speks je raje sedel. Za mo- kroto, ki se mu je širila navz- gor po hrbtu, se ni zmenil. Končno, si je mislil, je človek precej pozen pojav na tem sve- tu. Tistih nekaj minut, kar ži- vimo giede na čas Zemlje je tako malo, da bi morali ceniti vsak utrip in vsak dihljaj na- rave. Kakor se vzame je to le čas Homo Sapiensa pa še to smo uspeli zavoziti v tako kratkem času. Čemu bi se zgražal, če je Voglajna umaza- na tudi brez Cinkarne? Tako pač je. Enkrat svinje in bivoli, drugič tehnološko izobraženi ljudje. »Ha! Jaz ne morem več,« je rekel Bine in vzel Speksu be- sede iz ust. »Bojim se, da bo treba zdr- žati še nekaj časa. Zdajle še ne moreva kar tako nazaj. Se stri- njaš?« »Se. Ker sem se zaobljubil, da me nobena stvar ne bo več presenetila.« Bine je mislil dobro. Paleoli- tik pa je imel svoje muhe. lil Bilo je že pozno popoldan, ko so se lovci vrnili pred jame. Toliko mesa že dolgo niso pri- nesli in ženske so postale po- zorne do svojih mož. Skoraj nežne. Smod je kar sam prišel iz jame in prinesel Binetu čisto novo srebmodlako lisico. Se- del je k ognju, zraven njega. Grumf in Zamp sta na kratko razložila potek lova in podčr- tala pogum lovcev. Med dru- gim sta omenila tudi Binetov zadetek, ki je krvoločnega vol- ka prisilil k umiku. Zmogla sta samo nekaj stavkov, ker jima je zmanjkovalo besed, zato so poskušali pomagati tudi drugi, a s podobnim uspehom. Speks je pomislil na lovce daljnje prihodnosti in njihov besedni zaklad. Tile, ki so sedeli* na kamnih okoli o^ja, so bili pravi blagor za ušesa. Verbal- ni nudisti. Ajza si je počesala lase s spodnjo čeljustnico neke dol- gozobe živali in postala bolj podobna dekletu iz mlajšega paleolitika. Brž ko so spekli jetrca, je še vroča prinesla Smodu in Binetu. Vsi so bili priče, da je prevzela skrb za oba. Na oni strani so se ženske sicer muzale in dregale druga drugo s komolci, med možmi pa je zavladalo globoko razu- mevanje. Dogodld tega dne so Bineta močno načeli. Zami- šljeno je gledal v ogenj, štel zublje in občudoval njihove oblike. Za okolico se ni dosti menil, le Smodu je tu in tam odgovoril na kakšno vpraša- nje. Ajze, ki je dobesedno leb- dela nad njima in jima prina- šala najslajše koščke mesa, še opazil ni. »Ali ni krasno,« se je spom- nil prijatelja, »da lahko oglo- dano kost vržeš kar čez ramo. Pri nas doma moramo za to imeti poseben krožnik,« je otožno razmišljal. »Tukaj čez noč vse kar gnije in zaudarja, pospravijo jamske hijene. Zastonj.« »Naravno ravnovesje pač. Poglej živali,« je Speks s pali- co dregnil v žerjavico. »Vse kar^e nevarnega ali potuhnje- nega živi v jamah. Jamski levi, jamski mečezobi tigri, jamski medvedi, pa hijene...« ».. .ljudje so nekje vmes. Med zvermi in tistimi neumni- mi, ki živijo v krdelih.« Nadaljevanje prihodnjič PIVOVARNA LASKO Št. 20 - 20. maj 1993 128 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada 5.000 tolarjev 2. nagrada 3.000 tolarjev in 3 nagrade po 1.000 tolarjev Pri žrebanju bomo upoštevali le pra- vilne rešitve, ki bodo na naslov NT&RC, Trg V. kongresa 3 a, 63000 Celje, z obvez- nim pripisom NAGRADNA KRIŽAN- KA, prispele do torka, 25. maja, do 9. ure dopoldan. Rešitve pošiljajte ali oddajte le na dopisnici in nanjo nalepite le ku- pon. V naše uredništvo je minuli teden prispelo 659 rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke Novega tednika. Rešitev križanke Vodoravno: KSANTIPA, OTRO- ŠKOST, CAGE, ESTI, KLET, DERA, ANNI, ALOR, ATKA, GA, FA, KORIAN- DER, POSTAVNOST, ETAN, EINAR, ARTERIOSKLEROZA, TRAFO, SN, RAABE, ALEKS, JEŽ, OBITEK, SATO, ELO, NALIVEK, RAB, G.L., MINI, LOKVE, LARA, D.T., ALEAT, AMEN, ELIKSIR, VUZEM, TEZA, ŠAH, ETA- ŽERA, P.L., OKAČ, CIKADA, SAD, KVERULANT, ČUDEŽNA, AKORDER, POLJA, NIKITA, M.V., MAK, VILI, MA- PA, ISAAC, ORIS, BEN, DESNI ČE- VELJ, OPNA, ATELJE. Nagradna misel: Bog je ustvaril žen- sko samo zato, da bi ukrotil moške. Izid žrebanja 1. nagrado 5.000 tolarjev prejme: Franc ŠOŠTER, Šempeter v Savinjski dolini 68 c, 63311 Šempeter. 2. nagrado 3.000 tolarjev prejme: Ma- teja KNEZ, Efenkova 57, 63320 Velenje. 3 nagrade po 1.000 tolarjev prejmejo: Davorin VOLAVŠEK, Čuprijska 17, 63000 Celje; Štefka ANTLOGA, Ložnica 33/c, 63310 Žalec in Simona LOMŠEK, Polzela 68 b, 63313 Polzela. Št. 20 - 20. maj 1993 29 Št. 20 - 20. maj 1993 30 Zvočni efekti in glasba ne motijo Raziskava o poslušanosti Informallvnega programa RaUla Cells (2) Med novostmi, ki smo jih uvedli ob novi shemi infor- mativnega programa na Ra- diu Celju, so bili tudi zvočni efekti med informativnimi oddajami in glasbena sprem- ljava (zvočna kulisa) ob predvajanju Novic ob 10., 12. in 15. uri, kar naj bi te oddaje naredilo bolj razgi- bane in privlačne za uho. Po- slušalci so v glavnem zado> voljni s temi novostmi. Da so jim zvočni efekti všeč, je v celjski regiji menilo 69,8 odstotka žensk od sku- paj 80 vprašanih (v Celju 75,5 odstotka), in 56,6 od- stotka moških od 53 vpraša- nih, ki se jih je v vzorcu 200 prebivalcev odzvalo na našo anketo (v Celju 65, 2 odstot- ka). Le delno je s to novostjo zadovoljno 16,3 odstotka žensk v regiji (v Celju 15,5 odstotka) in 30 odstotkov moških (v Celju 17,4), tej no- vosti pa nasprotuje 9,3 od- stotka žensk (v Celju 10,8) in 17,4 odstotka moških (6,7 odstotka). Glede na številne pričako- vane klice zaradi uvajanja instrumentalne ' glasbene spremljave pri predvajanju novic, smo v oceni teh novo- stih pričakovali precej delje- na mišljenja. Navada je pač železna srajca, vendar rezul- tati kažejo, da so poslušalci novost v glavnem dobro sprejeli. V celjski regiji je ta način posredovanja novic spet bolj všeč ženskam (ki so očitno bolj »modeme« in se lažje navajajo na spremem- be), pozdravilo ga je 73,2 od- stotka žensk (v Celju 59,5 odstotka) in 63,3 odstotka moških (60,9). Zavrača ga 30 odstotkov žensk (19 v Celju) in 16,7 odst(^ka moških (21 „7 odstotka), le delno pa se z novostmi strinja 33,2 od- stotka žeilsk (21,5) in 10 od- stotkov moških (17,4). Za celostno podobo infor- mativnih oddaj so zelo po- membni tudi napovedovalci, saj z načinom branja skrbijo za dinamiko informativnih oddaj. Anketirancem smo'' i v ugotavljanju zadovoljstva' ^ z branjem naših napovedo«' valcev zastavili štiri vpraša«* nja: ali voditelji osrednje in«' j formativne oddaje (Kronika)" dovolj privlačno povezujejo' novinarske prispevke, ali vo«"* ^ ditelji v Kroniki dovolj raz«' gibano povezujejo novinar«' ske prispevke, ali napovedo-' valci v informativnih odda-* j ah dovolj hitro berejo novi«' ce in ali napovedovalci v in«' formativnih oddajah do volf živahno berejo novice? Od- govori za celjsko regijo pa so* bili naslednji: privlačno' - ženske: da, 60,5 odstotka,' delno, 32,5, ne, 0; moški: da,' 73,3, delno, 16,7, ne 3,3; raz-' gibano - ženske: da,67,5, del-' no 30,2, ne, 0; moški: da,' 66,7, delno, 26,7, ne, 3,3; hi«' tro - ženske: da, 90,7, prehi- tro, 9,3, prepočasi O, moški:' da, 96,7, prehitro. O, prepo- časi 0; živahno — ženske: da,' 97,7, ne O, ne vem 2,3, moški: da, 80, ne 13,3 in ne vem, 6,7 odstotka. In ali se naši napovedoval- ci branju novic v informativ- nih oddajah preveč motijo? ženske - se ne motijo 20,9, v mejah tolerance 79,1, pre- več se motijo O, ne vem 0; moški - se ne motijo, 26,7, v mejah tolerance, 66,7, pre- več se motijo O in ne vem 6,6 odstotka. ROBERT GORJANC Ali so vam všeč zvočni efekti med informati\'nimi oddajami? Ali vam je všeč glasba med posredovanjem vesti v informativnih oddajah? Z nami bo pesnile Janez Menart Za ogrevanje v komentar k oddaji Glasba je življenje, pesem, ki sodi v realno, revo- lucionarno, ljubezensko poezi- jo, ki jo kuje Tone Fomezzi- Tof: Sem zvedela, da me moj vara. O, zaboga, se sprašujem - vara ali čara? Ne zanima me, res ne, ne kdo je, ne zakaj, ne kakšna je in kako ji je z njim, ampak rada bi vedela - s čim, s čim?! Eurosong '93 je za nami, ni- smo ravno navdušeni nad od- ločitvami komisij, a važno je sodelovati, ne zmagati in s tem sodelovanjem 1 X banda, nas je opazilo 300 milijonov gle- dalcev širom po svetu. S tem večerom je povezana tudi naša nagradna igra, v kateri smo vas spraševali, na katerem me- stu bo pristala pesem Tih de- ževen dan. Računalnik se še trudi iz izloča tiste, ki ste na- povedali 22. mesto. Dobitniki bogatih nagrad bodo obeloda- njeni v naši sobotni oddaji. Saj se še spomnite, kaj vas čaka: glasbeni stolp v obliki Petrolo- ve črpalke ter deset nagrad Li- qui Molya. Povabili pa smo tudi zelo eminentnega gosta, pesnika, gospoda Janeza Menarta, ki ima že okrog 70 uglasbenih pesmi. Bil je med prvimi, ki je začel prevajati popevke, okrog leta 60, kajti veljalo je prepri- čanje, da se v slovenščini to ne da narediti. Gospod Menart pravi, da ima posluh, kar nam je tudi dokazal, saj je zapel koroško narodno N'mau čez izaro. Vabimo vas na srečanje v sobotni oddaji Glasba je živ- ljenje! SIMONA H2O Mal le tudi mesec ekskurzij In zakaj na ekskurzijo na Radio Celje? Tako so se odločili v osnovni šoh Peter Sprajc-Jur iz Žalca in učiteljici - mentorici šolskega radia g. Lidiji ni ostalo drugega, kot da četico 12 osmošolcev pripelje na ogled »velikega radia RC«. Na posnetku E. Masneca v prvem planu tehnik Mitja Tatarevič pri montaži v B studiu, okrog njega pa mladi Žalčani. UM REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA CELJE Sekretariat za družbeno- ekonomski razvoj CE-PIC organizira informativno - motivacijski workshop za potencialne podjetnike/obrtnike z naslovom ALI IMAM MOŽNOST POSTATI PODJETNIK? v torek dne 25.5.1993 od 14.00 do 18.00 ure v spod- nji stranski dvorani Narodnega doma, Trg svobode 9, Celje Program je namenjen predvsem tx)dočim podjetnikom in obrtnikom ter vsem tistim, ki imajo podjetniške ideje in ki bi radi sami ali skupaj s partnerjem ustanovili lastno obratovalnico ali podjetje, se osamosvojili in si sami krojili svojo usodo. Udeležba je brezplačna in omejena na 25 udeležencev. Vljudno vabljeni! Prijave sprejema Podjetniško informacijski center, Trg svobode 9, Celje, ali na telefon 441-413 do 21. 5. 1993. RADIJSKI SPORED od 20. do. 26. maja RADIO CELJE četrtek, 20.5.: 5.40 Jutranji program, 6.00 PoročiloOKC Celje,6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Minute za zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbeni center pred- stavlja, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13- tih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot. 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 21.5.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 11.30 Pre- nnor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE (Bojan Krajnc), 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 22.5.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 študentski servis, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 12.10Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Lestvici zabavnih melodij - l-ZM, 19.00 Večerni spored - šport, 22.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 23.5.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Horo- skop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 24.5.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 športno dopoldne, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Domača glasba (Tone VrabI), 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 25.5.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Evergreeni, 19.00 Zaključek spo- reda. Sreda, 26.5.: 5.40 Jutranji program, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 Kam danes, 9.15 S knjižnega trga, 10.00 Novice, 10.30 Pokličite in vprašajte, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek sporeda. ^adio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka, ob sot}otah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. Iz kamna je mogoče narediti res veliko. Ne samo okenske in druge police, talne in stenske obloge, kopalniško opremo, nagrobne spomenike, stopnice, pulte šanke.. Še marsikaj drugega! Da boste izvedeli kaj, obiščite podjetje Št. 20 - 20. maj 1993 31 DEŽURSTVA TRGOVIN Gelle potrošnikova samopostrež- ba trgovina Soča v Stanetovi 14 in diskont na Cankarjevi 1 sta ob sobotah odprta do l7. ure, slednji je odprt tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. Ob nedeljah so od Potrošnikovih trgovin od 7.30 do 11. ure od- prte naslednje prodajalne: ži- vilski oddelek v blagovnici r^ova vas, marketi na Ljub- ljanski cesti. Dolgem polju. Zgornji Hudinji, Vojniku, Što- rah in na Ostrožnem, samopo- strežne trgovine v Gaberjah, pod gradom, Tmovljah, Te- harjah, Frankolovem, na Sve- tini, na Ljubečni, Polulah, v Šmartnem v Rožni dolini, Skofji vasi in Novi cerkvi ter stojnica na celjski tržnici. Ob nedeljah je odprt tudi kiosk pri celjski bolnišnici in sicer od 12. do 15. ure. Klasje Celje ima odprte pro- dajalne kruha Štručko, Ado in Pekarno v Štorah ob sobotah od 7. do 13. ure, Štručka je od- prta tudi od nedeljah od 7. do 11. ure, kiosk na Hudinji p« ob sobotah od 6. do 15. ure. Dežurna je tudi trgovina Gala trade na Mariborski 128, ki je odprta ob sobotah od 7. do 15. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Od Centrovih prodajaln so ob sobotah od 7.30 do 15. ure odprte samopostrežne trgovi- ne: Center, Rio, Otok, Voglaj- na. Logarska, Sedmica, Soli- darnost in Ložnica. Diskont na Ljubljanski cesti 52 je od- prt od 7.30 do 16. ure, nakupni center Lava pa od 7. do 15. ure. Ob nedeljah je od 8. do 12. ure odprta poslovalnica Ložnica na Ljubljanski 52. Ob sobotah od 7. do 14.ure in ob nedeljah od 7. do 11. ure vam je na voljo celjska tržnica. Poleg celjske tržnice v Rim- Ijanki na Savinovi 3 je vsako soboto od 6. do 13. ure in nede- ljo, od 7. do 11. ure odprta Pe- kama in Mesnica Prekoršek iz Vojnika. V Vojniku pa je nji- hova Mesnica odprta od 7. do 12. ure. Vsak dan ter ob sobo- tah, nedeljah in praznikih je od 7. do 23. ure odprta trgovi- na Dragstor na Mariborski 119, mini market Gaj v Ozki- ulici je odprt vsak dan od 8.30 do 22. ure, ob nedeljah in praz- nikih pa od 8. do 22. ure, trgo- vina Plemič na Taharjah, ob sobotah od 7. do 14. in ob ne- deljah od 8. do 11. ure, trgovi- na ^gec v Štorah je ob sobo- tah odprta od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12., trgovina Mini shop Jereb na Teharjah je ob sobotah odprta od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 8.do ll.vu-e, mini market Če- belica v Novi vasi je odprt ob sobotah in nedeljah od 8. do 21. ure, odprta pa je tudi trgo- vina Nadi v Šmarjeti pri Celju ' in sicer vsak dan od 8. do 20. ure. Od 7.30 do 15. ure je ob so- botah odprta tudi Mercatorje- va trgovina na Hudinji, kupu- jete pa lahko tudi v trgovskem podjetju Ponudba na Dobojski cesti v Celju in sicer ob sobo- tah od 7. do 20. ure, ob nede- ljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Laško Odprti sta trgovini Trgov- skega podjetja Izbira: samo- postrežna v Debru in Market Živila v Rimskih Toplicah in sicer ob sobotah od 7.30 do 14.ure in ob nedeljah od 7.30 do 11.30 ure. Odprt je tudi di- skont Komi ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure. Market Zlatorog ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure ter prodajalna Ježek ob sobotah od 7. do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Na Brezah nad Laškim je ob sobotah od 7.30 do 13.30 in ob nedeljah od 8. do 11. ure odprta trgovina z mešanim blagom Kocman. Šentjur Ob sobotah od 7. do 12. ure in ob nedeljah od 7. do 10.30 ure je odprta Delikatesa Klanjšek Mesarstva Jurij v Efenkovi ulici, ob nedeljah od 8. do 11. ure je odprt živil- ski oddelek Blagovnice Resev- na, prodajalne Lipe Šentjur so ob sobotah odprte od 7. do 12. ure, ob nedeljah pa proda- jalne v Gorici pri Slivnici, Pre- vorju in Loki pri Žusmu od 9. do 12. ure, na Planini pri Sevnici od 8. do 13. ure in na Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure. V centru Šentjurja je odprta tudi prodajalna Kruhek in si- cer ob sobotah od 7.30 do 17., ob nedeljah pa od 8. do 18. ure ter prodmalna Močnik v Vrb- nem pri Šentjurju v soboto od 8. do 17. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12.30. Žalec Trgovska družba Savinjski magazin Žalec ima ob nede- ljah od 8. do 12. ure odprte na- slednje trgovine: blagovnice Savinjka Žalec, Šempeter, Polzela in Prebold ter samopo- strežbe Cankarjeva Žalec, Vransko, Pirešica, Liboje in Tabor. Trgovina RR je ob so- botah in nedeljah odprta non- stop od 7. do 22. ure, market Eni pa ob sobotah od 8. do 17., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure, Potrošnikova po- slovalnica Marelica v Prebol- du je ob nedeljah odprta od 7.30 do 11. ure. Minimarket Špela v ulici Florjana Pohlina 3 v Žalcu je ob sobotah odprt od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 12., prodajalna Gala v Šempetru v Savinjski dolini pa ob sobotah od 8. do 13. ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Ob sobotah od 7.30 do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure je od- prta tudi samopostrežna trgo- vina in bife Kmetijske zadruge Petrovče. Velenje 'v mesecu februarju je odprt Market Velenje in sicer ob so- botah od 7. do 19. in ob nede- ljah od 8. do 11. ure. Odprta je tudi samopostrežna trgovina KK Ptuj na velenjski tržnici, ki je ob sobotah odprta od 7. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Slovenske Konjice v Slovenskih Konjicah sta odprta Merxov Market ob so- botah od 7. do 15., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure ter Diskont Dravinjskega doma ob sobo- tah od 8. do 13., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Isti delovni čas imata tudi samopostrežni tr- govini Pohorje v Zrečah in Dravinja v Ločah pri Sloven- skih Konjicah. Odprt je tudi živilski oddelek v blagovnici Vitanje in sicer ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. Šmarje pri Jelšah Ob sobotah so vse posloval- nice Jelše Šmarje odprte do 12. ure, ob nedeljah pa so de- žurne naslednje: Oskrba Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar- ket Podčetrtek od 8. do 11. ure in Atomska vas od 8. do 12. ure. V Rogaški Slatini je vsako nedeljo od 8. do 11. ure izmenično odprt Market Ra- tanska vas ali Prehrana, prav tako pa so odprti gostinski obrati Grad Rogatec in Hram v Šmarju pri Jelšah. Mozirje Ob sobotah od 7.do 14. ure in ob nedeljah od 8. do 10. ure je dežurna Blagovnica Savinja na Trgu osvobodilne fronte 3. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENIH DOMOV ZDRAVSTVENI DOM CE- LJE: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-umo dežur- stvo. Dežurna ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa ne- prekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na domu lahko naro- čite kadarkoli, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delav- nikih opravljeni po 13. uri. V primeru življenjske ogro- ženosti kličite telefonsko šte- vilko 94, sicer je telefon 441- 142 ah 27-721, za nujne inter- vence pa 94. ZDRAVSTVENI DOM LA- ŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežur- stvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka in sicer za vso občino. Dežurstvo je med vikendom organizirano tudi od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure Luče in Nazarje, četrtek Mo- zirje in Nazarje, ob petkih pa le Mozirje. Telefon v Mozirju 831-421. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. ure dalje do 7. ure zjutraj pa je orgariizi- rano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511. ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organizirana od 7. ure zjutraj do 21., od 21. do 7. ure zjutraj pa je na voljo redno nočno de- žurstvo. Telefon 754-522. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Redno obratovanje ordinacij je od 7. do 20. ure, od 20. ure do 7. ure zjutraj nasled- njega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon 856-711. ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med tednom je čez dan od 7. ure do 21., zatem pa je od 21. ure da- lje do 7. ure zjutraj organizira- no nočno dežurstvo. Dežurna služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, izmenoma pa je po tedenskem razporedu organizirana dežurna služba tudi v Bistrici ob Sotli, Koz- jem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. ZDRAVSTVENI DOM ŽA- LEC: Redni ambulantni de- lovni čas je vsak dan od 7.30 do 13.30 ure, neprekinjeno de- žurstvo pa je organizirano od 15. do 7.30 ure naslednjega dne. Telefon 711-251. DEŽURSTVA LEKARN CELJE: Redni delovni čas Lekarne na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure, ob sobo- tah od 7. do 13., od 13. ure da- lje v soboto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizira- no neprekinjeno dežurstvo. Enako velja tudi za praznike. ŠENTJUR: Redni delovni čas lekarne je od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. LAŠKO: Lekarna je odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. MOZIRJE: Redni delovni čas je od 7. do 19. ure, ob sobo- tah pa je lekarna odprta od 7. do 12. ure. SLOVENSKE KONJICE je med tednom odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob so- botah od 7.30 do 13. ure, ob nedeljah pa redno dežurstvo traja od 9. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekarna odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih pa imajo organizi- rano dežurstvo, z enoumo pre- kinitvijo od 12. do 13. ure. ŠMARJE PRI JELŠAH: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 18.30 ure, ob so- botah od 7.30 do 13. ure. ŽALEC: Redni delovni čas med tednom je od 7.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, vsako nedeljo pa je lekarna dežurna od 8. do 11. ure. POROKE Celje Poročilo se je 9 parov, od teh: Zvonko KRAJNC in Ves- na SAMEC, oba iz Celja, Mar- ko DIMEC iz Polž in Andrejka CVIKL iz Rup, Franc KAČIČ- NIK iz Celja in Nataša REC- KO iz Vojnika, Gregor GRE- BENC iz Ljubljane in Darja ZAKELŠEK iz Dobrne, Miran POLAJŽAR iz Bukovžlaka in Matejka VIPOTNIK iz Celja. Šmarje pri Jelšah Zakonsko zvezo so sklenili: Polde ŠUC iz Vodenovega in Bemardka KEGLIČ iz Moči, Jurček FRIC iz Tlak in Nada VODELŠEK iz Strmca pri Sv. Florijanu, Marjan ZOBEC in Sonja ŠMID iz Dekmance, Franc POLAJŽER iz Rogaške Slatine in Jožica TEPEŠ iz Dobovca pri Rogatcu. Velenje Poročili so se naslednji pari: Ramiz HUSIČ iz Gražanice in Amira BEHRIČ iz Velenja, Sergej KOS iz Ponikve pri Žalcu in Elizabeta KOS iz Studenc, Gvido BRUNŠEK iz Velenja in Andreja PINTAR iz Velenja, Franc ORAČ iz Dol pri Šmarju in Katja HUDO- URNIK iz Raven, Leopold BRODNIK in Irena PERŠA oba iz Gaberk, Marko RAKI- TA in Metka TOMINC oba iz Velenja, Matjaž LESNIK in Marjana FRISKOVEC, oba iz Raven, Luka KOSTREŠ in Manda MRKONJIČ oba iz Ve- lenja. Žalec Poročil se je en par. Šentjur pri Celju Poročili so se naslenji pari: Stanko VOGA in Silva SKA- LE, oba iz Sel, Miran MIHA- ELAK in Anica BRAČKO, oba iz Zagaja pri Ponikvi, Janko ANTLEJ iz Presečna in Marija ROMIH iz Žegra. ROJSTVA Celje V minulem tednu se je v celjski porodnišnici rodilo 22 dečkov in 19 deklic. SMRTI Celje Umrli so: Antonija GRAČ- NER, 85 let iz Svetine, Štefan JUG, 58 let iz Celja, Frančiška ŠTIGLIC, 81 let iz Nazarij, Milan KRŠLIN, 42 let iz Celja, Alojz MERNIK, 84 let iz Za- čreta, Antonija VEGEL, 64 let iz Prebolda, Avguštin RA- TAJC, 82 let iz Šentjurja pri Celju, Julijana TRUPI, 85 let iz Trobnega dola, Alojz TURNŠEK, 54 let iz Šmarja pri Jelšah, Avgust BELE, 60 let iz Rogatca, Amalija VO- DUŠEK, 78 let iz Celja, Zofija MEŽNAR, 74 let iz Celja, Adolf CRHNER, 72 let iz Ce- lja, Frančiška PRETNAR, 66 let iz Laškega, Albert BOR- ŠIČ, 60 let iz Podplata, Marija KOVAČ, 80 let iz Zadobrove, Marija PREVOLNIK, 84 let iz Celja, Anton ŽUPNEK, 56 let iz VojniJca, Miha REMIH, 64 let iz Sevnice, Neža PESJAK, 88 let iz Lopate, Terezija JA- GER, 76 let iz Celja, Viktor STROPNIK, 58 let iz Celja, Anton VERHOVNIK, 72 let iz Velenja in Fabijana JANČIČ, 88 let iz Petrovč. Šmarje pri Jelšah Umrh so: Janez SOTOŠEK, 86 let iz Vojskega in Rafael CEROVŠEK, 71 let iz Šmarja pri Jelšah. Velenje Umrli so: Alojzija SKORN- ŠEK, 91 let iz Lokovice, Aloj- zija ORLČNIK, 86 let iz Zavr- ha nad Dobrno, Franc ŠKE- TA, 87 let iz Tmave, Vincnec REMS, 72 let iz Zg. Motnika, Petra HUDOBREZNIK, 4 leta iz Velenja, Leopoldina TAM- ŠE, 59 let iz Velenja, Pavla SAJOVIC, 79 let iz Loke, Sta- nislav LEDINEK, 58 let iz Le- pe njive, Regina STEBER- NAK, 83 let iz Padeški vrh. Žalec Umrli so: Franc VAŠ, 38 let iz Vrbja, Martin JAUŠOVEC, 68 let iz Celja, Janez KOS, 77 let iz Sv. Lovrenca, Franc OCEPEK, 65 let iz Žalca, Vin- cenc JOŠT, 70 let iz Dobrteše vasi. VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 23. maja ^ dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410, od ponedeljka, 24. maja dalje pa bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 831-219. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Od jutri, petka, 21. maja dalje bo dežural dr. vet. med. Franci Zapušek, telefon 741-935. Rdeči križ Slovenije, Občinska organizacija Žalec, vabi krvodajalce na krvodajalsko akcijo, ki bo v petek, 21. maja 1993 na Krajevni skupnosti Žalec, in sicer med 7. in 13. uro. BORZA DELA Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, ot>močni enoti Celje, dne 17. 5. 1993. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati prt organizacijah ali delodajalcih. Št. 20 - 20. maj 1993 32 MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK Zadnje tedne se je naša modna svetovalka Vlasta Cah- Žerovnik malce bolj pomudila pri moški spomladansko-po- letni modi in kot je obljubila, teh zapisov še ni konec. Vse- eno pa se danes za hip spet vračamo k ženski modi. Saj ne, da vam ne bi imeli kaj pametnejšega zapisati, ampak letošnji začetek spo- mladansko-poletnega časa nas kar sam od sebe napelje na klepet o vremenu. Zadrege, kaj obleči, da nam bo zjutraj še vedno prijetno toplo, opold- ne, ko se temperatura povzpne krepko čez 20 stopinj, pa vse- eno ne bomo sopli od vročine, so večne. A zadnje dneve se je tej večni spomladanski »nad- logi« pridružil še pravi april- ski dež. Skorajda ne mine dan, da ne bi krepko namočil zem- lje in ob tem tudi tistih optimi-, stov, ki ob jutranjem pogledu v čisto, jasno nebo kar ne mo- rejo verjeti, da se bo čez dan spet vlilo. »Ne gre, da bi človek hodil okoli v kratkih rokavih in z metrskim dežnikom,« se marsikdo huduje, zato danes poglejmo, kako si v teh dneh - brezdežnika - šelahkopoma- gamo, da bomo kljub ploham ostali suhi. Uredništvo Za deževen dan... Saj ne, da bi vas hotela spraviti v kislo razpoloženje sredi najbolj romantično-cve- točega meseca, a žal so tudi nenadne plohe ali pa kar cel deževen dan značilni za sle- herno pomlad. Tudi letošnjo. Na srečo moda ne misli vse- lej na brezvetrje, suho cesto in nasmejano sonce na nebu. Ce- lo najbolj mogočna kreatorska imena imajo v svojih kolekci- jah za pornlad in poletje tudi nekaj »deževnih« modelov. Med njimi je brez dvoma naj- bolj opazen trenčkot, ki se le- tos še najmanj razlikuje od av- tentičnega, takšnega, ki je pred dežjem varoval že angle- ške častnike v strelskih jarkih med prvo svetovno vojno. Pravzaprav je ganljivo podo- ben svojemu pradedu le v kro- ju, vse ostalo, od barv do ma- terialov, pa je v stilu aktualnih modnih zapovedi. Po zaslugi najsodobnejših tehnoloških procesov je letoš- nji dežni plašč ukrojen iz meh- ke, voluminizirane, zračne, pa vendarle nepremočljive tkani- ne - ker se tudi njegova dolžina spušča globoko pod meča, je bojazen, da se bo zmočilo oblačilo pod njim, seveda po- vsem odveč. Če želite biti tudi v dežju sredi modnega dogajanja, se nikar ne prestrašite veselih barv, saj bo z njimi še tako turoben deževen dan gotovo bolj prijazen in razigran. Iz iste zgodbe pa velja ome- niti še simpatičen »dežni klo- buk« s širokimi krajci, ki va- ruje glavo, predvsem pa priče- sko vsaj tako dobro in skrbno kot dežnik... VLASTA Anketno nagradno vprašanje: Kateri izmed stilov letošnje ženske mode vam'je najbolj všeč: 1. STROGA KLASIKA (kostimi, moško krojeni hlačni ko- stimi ...), 2.SENZUALNA ELEGANCA (poudarjene linije telesa, raz- porki na krilu...), 3. NOVA ROMANTIKA (cvetlične, frfotajoče obleke z volani, čipkami), 4. STIL 70. LET (hlače na zvonec, kratke oprijete majčke,...) KMETIJSKI NASVET Gnojenje s KAN-on in nitrati v tieli V maju že jemo domačo so- lato in sejemo novo. Sejemo še kumare, por, brstični in listna- ti ohrovt, kavlo, bučke, črno redkev, solato, endivijo, slad- korno koruzo. Presajamo pa- radižnik, papriko in jajčevec na piano. Sejemo še mesečno redkvico, poletno redkev, vrt- no krešo, krebuljico, baziliko, portulak, majaron. Ta mesec sadimo fižol, pre- sajamo zelje in vse rastline, ki so v sorodstvu z zeljem: ohrovt, kolerabico, cvetačo, brokoli. Jagodam pokrivamo po tleh. Pravimo, da zastira- mo. Malinam razredčimo mla- dice. Pustimo le štiri do šest najmočnejših. Na vrtu dognojujemo s KAN-om. Bodimo previdni pri odmerkih. KAN se hitro spira. Če ga trosimo veliko, se ga spere. Za rastlino je to izgu- ba hrane, za človeka pa ones- naževanje podtalnice z nitrati. Tega pa se izogibamo. Podtal- nica je vir pitne vode. Nitrati so človeku škodljivi. V Evropi je pravo gibanje proti velikim odmerkom dušičnih gnojil. Da bi ugotovili, koliko gnojil je nujno treba dati, pregledujejo tla že spomladi. Glede na ugotovljeno količi- no dušika v tleh odmerjamo hranila za tekoče leto. Ko zač- nejo žita rasti, testirajo sok rastlin, da ugotovijo, koliko vsebuje rastlinski sok dušika. Glede na ugotovljene količine nitratov v soku odmerjajo ko- ličino KAN-a za drugo dogno- jevanje žita. Pri nas ni velike nevarnosti spiranja nitratov v podtalnico, ker ne uporabljamo velikih odmerkov KAN-a. Gospodinje se sprašujejo, koliko časa po gnojenju s KAN-om lahko rastline uporabljamo za hrano. Če gnojimo s KAN-om zmerno, ni nobene nevarnosti, da bi bili v rastlinah nitrati. KAN ima dušik v dveh obli- kah. En del je tak, da se hitro spere, drugi del se spira počas- neje. Pri zmerni porabi KAN-a rastlinski sok človeku ni ne- varen. Kakšna je zmerna količina za dognojevanje? Priporoča se dvesto kilogramov na hektar za gnojenje travnikov po vsaki košnji. Ravno toliko ga damo v marcu pšenici. Za dognoje- vanje pšenice v aprilu pa pre- verjamo rastlinsW sok in se odločamo za dognojevanje na podlagi vsebnosti nitratov v soku. Na vrtu uporabljamo KAN previdno, kot sol v gospodinj- stvu. Lahko pa hiter učinek dosežemo pri vrtninah z listni- mi gnojili, ki se dobijo pod imeni: cvetal, fertina, ferizal. Tudi tekoča gnojila uporablja- mo previdno. IDA TEPEJ Služba za svetovanje v kmetijstvu STROKOVNJAK SVETUJE Imam težave s trebušno sli- navko. Prosim če mi svetujete kakšno dieto naj imam in ka- tere čaje naj pijem. Trebušna slinavka je žleza z notranjim in zunanjim izlo- čanjem. Kot žleza z zunanjim izločanjem je pomembna za prebavo glavnih sestavin naše hrane, beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Poleg šte- vilnih encimov vsebuje sok trebušne slinavke veliko bi- karbonatov, ki pomagajo nev- tralizirati kislo vsebino, ki prihaja iz želodca in vzdržuje alkalnost v tankem črevesju. Kot žleza z notranjim izloča- njem pa izloča hormon insulin, ki je življenjskega pomena pri presnovi ogljikovih hidratov. Encimi v soku trebušne sli- navke imajo različno vlogo in sicer tripsin razkraja beljako- vine v proteoze in peptide, en- cim lipaza razkraja maščobe na glicerin in maščobne kisli- ne, encim amilaza razgrajuje škrob in glikogen v maltozo. Akutno vnetje trebušne sli- navke je relativno pogosto obolenje, ki ga spremljajo hu- de in dolgotrajne trebušne bo- lečine. V mnogih primerih se obolenje ponavlja, tako dolgo, da preide v kronično obliko. IM raziskavah vzroka obo- lenja so prišli do odkritja, da je od 40 do 80 odstotkov bolni- kov z akutnim vnetjem trebuš- ne slinavke imelo težave z žolčnikom in vnetjem žolč- nih izvodil. Vnetje trebušne slinavke naj bi povzročil žolč, ki pride v kanale trebušne sli- navke kar v žlezi aktivira pan- kreasne encime. Lahko pride do tvorbe kamnov v izvodilih trebušne slinavke, pa tudi pri- sotnost zajedalcev lahko spro- ži vnetje. Tudi krči v izvodih trebušne slinavke lahko za- prejo izliv sokov in vnetje j tu. Tudi pitje velikih količii alkohola in zasvojenost z alko holom povzroča vnetje trebuš ne slinavke. Zastrupitev z al koholom je eden od vzrokov z to vnetje. Alkohol sam lahki povzroči vnetje dvanajstnika kar povzroči edem izvodil tre bušne slinavke in ker alkoho pospešuje izločanje sokov tre bušne slinavke, le-ti ne moraji iz žleze in narašča notranj pritisk in vnetje je tukaj. Akutno vnetje se pojavlj pri ljudeh vseh starosti in bo le:^n je bolj pogosta pri žen skah kot pri moških. Bolniki, ki imajo težav s trebušno slinavko spadaj v roke "zdravnikov, z zdravil in s primemo dieto se boleza ustavi, se pa lahko ponovi. Z zdravilnimi zelišči težk pomagamo pri akutnem vnetji trebušne slinavke. Lahko laj šamo le težave, ki ostanejo p zdravljenju v bolnišnici in si cer s tem, da se poveča vno vode v naše telo. S čaji, ki po mirjajo težave z žolčem, čiror na želodcu in v dvanajstniki lahko preprečujemo edem^ v izvodilih trebušne slinavke Od domačih zelišč pride v po štev šentjanževa roža, bel omela, kvmiina, debeli janež poprova meta, sladke koreni nice, rman od tujih pa zelišče ki raste na Madagaskarju ime novano haronga. Botaničn( spada v družino iz katere j( doma naša šentjanževka. Haronga je dva do tri metn visoko drevo ali grm z zelo ve likimi, listi ter z drobnimi cve tovi. Zdravilni so listi in lubje ki jih sušijo in iz njih pridobi vajo izvlečke. Haronga vsebu je snovi, ki odlično pospešuje jo prebavo, zlasti kadar tre bušna slinavka, jetra in želo dec ne delujejo dobro. Z iZ' vlečkom iz lubja uspešno laj šamo akutne in kronične pre- bavne motnje, občutek napih njenosti v zgornjem delu tre- buha in napenjanje. Ta pripra- vek se obnese pri ljudeh, k imajo težave zaradi motenj de- lovanja trebušne slinavke ii jetrno žolčnega sistema, tore pri ljudeh, ki ne prenašajo tež- ke in mastne hrane. Harongj povečuje izločanje solne kisli- ne v želodcu, spodbuja jetra da bolje delajo in tudi trebuš- na slinavka bolje dela in tak( se poveča količina prebavni! fermentov. Pri nas se na žalost harongj ne dobi, zato uporabljamo na- mesto nje kar šentjanževe ro- že, ki imajo dober učinek m vse naše telo. Vse zdraviln« snovi v tej rastlini tudi spod- bujajo delovanje prebavnil: žlez in krepčilno vplivajo m krvni obtok. Najboljše je, da si sami pripravimo poleti zdra- vilno olje iz svežih šentjanže- vih cvetov in čistega olivnegJ olja. Za 100 g svežih cvetov potrebujemo 300 g olivnega olja. Vse skupaj spravimc v steklenico s širokim vratom, dobro zamašimo in pustim« nekaj tednov stati na soncu Medtem steklenico večkrat pretresemo. Olivno olje se rde- če obarva. Nato precedimo in shranimo v temni steklenici Pri težavah v trebuhu spijemo 2-krat dnevno po eno čajno žličko pred jedjo. Da nam ni slabo, spijemo čez požirek grenke kave. Boris Jagodic SPOMLADANSKI OBRTNI SEJEM, CELJE, 17. - 23. MAJ 1993 Življenje je polno presenečenj. Nikdar ne vemo, kdaj in od kod nas bo presenetila nezgoda. Z zavarovanjem se nezgodi ne bomo ognili, znatno pa si bomo olajšali posledice. Življenje nam postreže tudi s prijetnimi presenečenji. Zavaroval- nica Triglav ostaja zvesta svojim sejemskim nastopom in vam tudi na 11. mednarodnem spomladanskem sejmu obrti na sej- mišču Golovec v Celju od 17. do 23. maja 1993 omogoča sklepanje novih zavarovanj s popusti in ugodnostmi: • za nova požarna in stanovanjska zavarovanja: 10% sejemski popust 0 za novo življenjsko zavarovanje z valutno klavzulo vam Zavarovalnica Triglav podari eno mesečno premijo. Št. 20 - 20. maj 1993 33 Volvo 850 karavan Volvo 850 GLT ali OLE ka- favan je nova karoserijska iz- vedenka avtomobila, ki je trž- po vse bolj uspešen. S predsta- vitvijo na nedavnem avtomo- bilskem salonu v slovenski prestolnici naj bi stekla pro- daja tudi na slovenskem trgu, vendar točnega odgovora na vprašanje, kdaj in kako, še ni. Volvo 850 karavan (oziroma estate, kot pravijo avtomobilu pri Volvu - na sliki) seveda povzema karoserij ske poteze limuzinske različice, pri čemer pa je drugačen in po svoje za- nimiv predvsem karavanski zadek. Zadnje luči so namreč vgrajene v zadnji opornik stre- he in segajo vse do strehe ozi- roma do odbijača. Gre za no- vost, ki ima tudi svoj prakti- čen pomen, kajti luči, ki so bli- že kolesom oziroma cesti, se utegnejo umazati in tedaj si je moč pomagati z višje namešče- nimi lučmi. Prtljažni prostor je prijetno obdelan, barvno us- klajen in skoraj gosposki, vanj pa gre 960-litrov prtljage. Ko je sila večja, je mogoče podreti zadnjo sedežno klop in nato je prtljažniška razsežnost skoraj kombijevska - 1.580 litrov. Volvo 850 karavan je po drugi strani za dobrih 50 milimetrov daljši od limuzinske izvedenke in meri v dolžino skoraj ameri- ških 4.710 milimetrov, med- tem ko je - in to tovarna skoraj ne pozabi omeniti - obračalni krog ostal kljub temu tohkšen, kot pri limuzini - točno 10,2 metra. Avtomobil poganjata dva motorja, obal^at bencinska petvaljnika, nameščena vrst- no. Prostornina je obakrat enaka (2435-kubičnih centi- metrov), pač pa je različna moč, kajti v izvedenki GLT je na voljo 170, pri GLE pa 140 KM (kar je med drugim posle- dica tega, da je prvi motor opremljen s po štirimi, drugi pa s po dvema ventiloma na motorni valj). In da ob vsem tem volvo 850 karavan streže s preizkušeno trdnostjo, var- nostnim sistemom SIPS (pred bočnimi trčenji), integralnim otroškim sedežem, izjerrmo zaščito pred rjo in vsem drugim. Prestiž In puch 500 GE VB Pravijo mu tudi ferrari med terenskimi avtomobili in povsem preprosto dejstvo je, da v tem ni izjemno veli- kega pretiravanja. Puch 500 GE VB (na sliki) je nedvomno avtomobil, ki predstavlja sam vrh v tem avtomobilskem razredu. Po- ganja ga namreč Mercedesov bencinski osemvaljni motor z gibno prostornino 4973- kubičnih centimetrov, močjo 177 kW/240 KM pri 5.000 vrtljajih. Zmogljivosti odlič- nika med terenci so prav ta- ko nekaj posebnega: največ zmore 185 km/h, do hitrosti 100 km pa pospeši v pičlih 11,4 sekunde. Z avtomobi- lom se je avstrijsko-štajer- ska tovarna Steyr-Daimler- Puch postavljala tudi na ljubljanskem avtomobil- skem salonu, pri čemer je treba vedeti, da bodo izdelali vsega 500 puchov 500 GE V8 in da so jih doslej prodali že več kot 400, pa čeprav je nje- gova maloprodajna cena, preračunana v slovenske to- larje, nekaj manj kot dvajset milijonov. Ob vsem tem go- tovo ni moč zanemariti nekaj drugih tehničnih in sicerš- njih podrobnosti. Puch 500 GE V8 je naprodaj le v ame- tistnomodri barvi, vedno gre za karoserijsko različico s petimi vrati, notranjost je vedno v kombinaciji črnega ali sivega usnja, instrument- na plošča, ročica avtomat- skega menjalnika in ročica reduktorja so vedno odete v žlahtno orehovino ipd. K serijski opremi spada tudi klimatska naprava, pa sonč- na streha, ogrevani sedeži, električno odpiranje in zapi- ranje vseh oken, nastavljanje zunanjih vzvratnih ogledal, pa dve 100-odstotni zapori osrednjega in zadnjega dife- renciala, zavorni sistem ABS, zraven je še posebna antikorozivna zaščita (po- cinkana pločevina, povoskan okvir, konzerviranje votlih delov ipd). Če gre torej za izjemen prestiž v razredu te- renskih avtomobilov, potem pri Puchu vedo, kako mu je treba streči. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je kljub Pomladanskemu obrtnemu sejmu potekal v nezmanjšanem obsegu. Na prodaj je bilo blizu tisoč vozil, organizatorji pa so zabeležili prodajo 190 avtomobilov, v glavnem modelov cenejšega razreda. Tudi naslednja sejma bosta na rezervni lokaciji (torek in sobota), pričakovati pa je še povečano zanimanje. Prodajne cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. PŠ JužnokoreJski Daewoo na slovenskem trgu Južnokorejska korporacija Daewoo, ena največjih v Južni Koreji in na tem prostoru, med drugim izdeluje tudi avtomo- bile. Do neda\'nega je pri tem sodeloval tudi ameriški Gene- ral Motors, tako da je Daewoo na dalj no vzhodnem trgu po- nujal nekatere avtomobile nemškega Opla, prav tako znotraj koncema General Mo- tors. Lani pa je bilo tega sodelo- vanja - kapitalskega in indu- strijskega - konec, vendar je Daewoo odkupil licenco za na- daljnje izdelovanje Oplovega kadeta v dveh karoserijskih izvedenkah - kot hatchback s tremi ali petimi vrati in kot limuzino GSi. Daewoo pa se ob pomoči ljubljanskega za- sebnega podjetja Come 2. Us pojavlja tudi na slovenskem avtomobilskem trgu, pri čemer menijo, da se jim bo letos po- srečilo prodati vsaj tisoč avto- mobilov. Načrt, ki se utegne glede na sedanjo prodajo v Sloveniji (do konca aprila več kot 12 tisoč avtomobilov), posrečiti. Daewoo bo v Sloveniji pro- dajal štiri avtomobile, in sicer: prince, espero, tico in racerja. Predvsem racer bo verjetno še posebej zanimiv za slovenske- ga kupca. Obe karoserijski ra- zličici poganja 1,5-litrski mo- tor, ki zmore 70 KM. Po napo- vedih Come 2 Us, uradnega zastopnika za slovenski trg, naj bi prodaja racerja hatch- back (s tremi ali petimi vrati) in Umuzinske različice GSi stekla že konec tega meseca, zanimivi pa sta maloprodajni ceni. Hatchback s petimi vrati naj bi bil naprodaj za 11.810, limuzina GSi pa za 13.080 do- larjev, kar dokazuje precejšnjo konkurenčnost obeh avtomo- bilov na slovenskem avtomo- bilskem prostoru. Na sliki: da- ewoo iz Južne Koreje. POLZEU, tel.: 721-052 Vljudno vas vabimo na razstav- ni prostor OLDY-Ja na 11. po- mladanskem sejmu, ki je od 17. do 23. maja na celjskih sejmih. NAJCENEJŠI AVTO V SLOVENIJI cenadoreg. TAVRIJAZAZ TIP 1102 609.477,00 SIT IZJEMNO UGODNA CENA: cenadoreg. DAIHATSU CHARADE 1,0 1 5.280 DEM ZASTOPSTVO ZA VOZIl-A SU- BARU, ROVER IN LAND RO- VER - MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT SUBARU_Tov, cena VIVI02WD 11.500 DEM JUSTYJ124WD 15.000 DEM LEGACY SEDAN 2.0 GL^X 20.100 DEM LEGACY RANGER DL 1,8 4WD 22.000 DEM RABLJENI AVTOMOBILI: TIP LET. CENA ZASTAVA 750 LE 85 1.400 DEM JUGO 45 AX 88 2.800 DEM VOLVO 343 DL 77 3.000 DEM GOLF JL 79 3.500 DEM JUGO 45 KORAL 89 4.100 DEM JUGO 60 KORAL 89 5.100 DEM VLEČNA IMV 1600 68 5.700 DEM HONDA CIVIC 1.5 16 v 91 17.500 DEM ENKRATNO Od 7 do 9%P0PUST ZA VSE TIPE VOZIL HONDA (063)411-336 NOVO V SPEKTRI ORBIT * DODATNA OPREMA * AVTOKOZMETIKA * AVTOALARMI GT * VESPE PIAGGIO * PROGRAM VOZIL MAZDA OPEL - OPEL - OPEL (063) 411-298 AVTOCENTER SPEKTRA ORBIT KIDRIČEVA 36, CELJE DELOVNI ČAS VSAK DAN: 8.-18. URE, SOBOTA; 8.-13. URE Če imate radi svoje vozilo, mu privoščite tisto, . kar zelo potrebuje VULKANIZACIJO in AVTOPRALNICO PREVOLNIK TEHARJE tel.: 063/32-900 Ne pozabite: vozilo vam bo hvaležno. ' Št. 20 - 20. maj 1993 I št. 20 - 20. maj 1993 35 Št. 20 - 20. maj 1993 36; Št. 20 - 20. maj 1993 37 Št. 20 - 20. maj 1993 138: Št. 20 - 20. maj 1993 2,9 Št. 20 - 20. maj 1993 14^ TRAC-nice Mozirju manjka še nekaj Glede na napovedani ustanovni zbor podružnice Nacional socialne zveze Slovenije v Mozirju lahko predvidevamo, da si bodo poskušali nacionalsocialisti tudi v tem koncu nabi- rati pike. Glede na položaj v mozirski občini lahko komenti- ramo :»Samo tega jim še manjka!« Kaj komunisti, knezi, knezi... Ko je predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah celjskemu županu Antonu Rejcu vneto razlagal, da je Celje obrtnemu sejmu in obrtnikom še v komunističnih časih pred četrt stoletja gostoljubno odprlo vrata, je le-ta zamahnil z roko: »Pa kaj komunisti pred četrt stoletja, naše mesto je bilo do obrtnikov prijazno že v času Celjskih knezov...« Mogočna kulisa Starega gradu za otvoritvenim odrom 11. POS ni bila zgolj slučaj... Me aanes še spustite ilomov? Na 2. večeru nezamolčanih misli so predsednika Kučana krajani Zreč opozarjali tudi na zelo slabe cestne povezave v nekaterih predelih in zaselkih krajevne skupnosti. Napo- vedali so, da razmišljajo o cestni blokadi na relaciji Celje- Zreče. Predsednik Kučan pa je na to odgovoril: »To je stvar ustreznih resorjev v vladi, ampak prosim, da danes še ne bi blokirali, ker moram nazaj v Ljubljano.« Da dol padeš... Na torkovi slovesnosti ob otvoritvi razstave slik Dare- ta Zavška v celjski galeriji Mozaik je goste pozdravil tudi mag. Franc Pangerl, di- rektor pokrovitelja razstave podjetja Celjski sejem. Prav- zaprav zbranim še ni niti spregovoril, ko je po galeriji že završalo. Ena od Srčnih dam, ki so nastopile v kul- turnem programu ob otvori- tvi, je namreč omedlela. Pa nam v uredništvu TRAČ-nic še ni uspelo izvedeti, kaj je bil vzrok omedlevici... Men- da ja ne z žametnim glasom napovedan Pangerlov na- stop? jutrišnja gneča turistov v Šaleški dolini se bo v prihodnjih letih gnetlo tu- ristov, ki bodo občudovali zeleno jezero, predvsem pa jih bo privabljal čisti zrak v Zavodnjah. To ni futuri- stična podoba Šaleške doline nekje v prihodnjem tisočlet- ju, pač pa razmišljanja ve- lenjskega občinskega IS, ki jih le-ta namerava celo izpe- ljati. Vso srečo! .. .da je potrebno po- praviti šušljanje iz prejš- nje številke, ki se nanaša na poceni pridobljena re- ševalna avtomobila v mo- zirski občini. »Mašina je zaribala« že v obeh avtih, ne le v enem. In glej čudo, krivde (še) niso naprtili izvršniku Božiču. ...da so Erini delavci v Tmovljah brez novcev, da pa jih ima kar dosti njihov direktor Leon Podlinšek. Kako bi sicer opremil gostinski lokal v Slovenski Bistrici svo- jemu sinu, vreden 4 do 5 milijonov tolarjev, in kupil trgovski lokal za 100 tisoč mark, ki se gra- di pri Avtomotorju? .. .da je imel zvonec, ki se je minulo sredo v dvo- rani celjskega IS oglasil prav v času, ko je sekre- tar za dnižbene dejavno- sti Željko Cigler zahteval več denarja za svoje po- dročje, globlji pomen. Le zlobneži menijo, da je zvončkljanje pomenilo, da bo nekomu v celjski občini kmalu odzvonilo! Kdor ni z nami, je proti nam in mu zato ne borni dovolili krasti! Narod si bo pisal sodbo sam, samo če mu bo p\ dokončnem lastninjenju ostal še kakšen svinčnik. Slovenec sem in nič mafijaškega mi ni tuje. SHIT smrdi, pa četudi mu kdo sune prvo četrtino Nepravilno spreganje: jaz delam, ti gledaš, on lastnini, mi garamo, vi zehate, oni kradejo! Kdor laže, tudi krade. Kdor krade, mu je laže. ^^^^ ^^^^^^^ STRAN(KA) ŠALJIVCEV Avtoriteto je s Šalo tedna uveljavila Mar- jeta Šumej iz Celja, z žrebom pa smo nagra- do dodelili tudi Vlasti Cvikl iz Tmovelj 28, Nova cerkev. Vse šaljivce NT&RC vabimo na naš skupni piknik 4. julija na Kalobju, izžrebance pa seveda na izlet na Madžarsko. Podrobneje bomo programe predstavili v najnovejši Petici, ki bo izšla prihodnji četrtek. Šala tedna Avtoriteta v gostilni se srečata dva prijatelja. »Doma sem pa jaz gospo- dar, da boš vedel! Včeraj sem ženi rekel naj mi prinese tople vode in v trenutku je ubogala!« »Zakaj pa si potreboval toplo vodo?« »Ti si pa res usekan! Ne veš, da se v topli vodi posoda mnogo bolje pomije!« Nesreča Na hribovskem ozemlju Ronko z ovcami prečka cesto. Izza ovinka pridrvi avtomobil z nemško oznako in povozi ovco. Voznik ustavi in ponudi Ronku odškodnino v devi- zah. Ronko se jezi in odklanja denar. Mimo pride sosed in svetuje Ronku, naj vzame marke. »Kaj bom z njimi?« pravi Ronko, »saj nikomur ne pišem!« »Ti si pa res še zaostal, Ronko!« »Še dobro, da sem zaostal, sicer bi povozil mene...« Moškost Moški do 20. leta je kot DNEVNIK, moški od 20. do 30. leta je kot TEDNIK, moški od 30. do 40. leta je kot MESEČNIK, moški nad 40. letom je kot POSEBNA IZ- DAJA. V lekarni »Prosim prašek proti bolham!« »Za koliko?« »Jih nisem štel« Ljubezen Fant in dekle se vzpenjata po precej strmi poti v hrib. »Oh, dragi,« reče ona globoko vzdihujoče. »Ko bi imela osla!« On pa ji ljubeznivo odvrne: »Nasloni se name, draga!« Delavska Ferdo in Peter gresta iskat delo v Nemči- jo. Na vlaku se zmenita, da prvi dan ne bi delala, ampak bi si ogledala mesto. Rečeno, storjeno. Prispeta v Nemčijo in polovico dneva porabita za ogled. Ko gresta po ploč- niku, Ferdo zagleda na tleh denarnico polno marii. »Glej, denarnica!« in se hoče skloniti in jo pobrati. Pa ga prime Peter za rame in mu reče: »Ferdo, sva ja rekla da prvi dan ne bova delala.« Šale so prispevali: Ljubica KRAJNC iz Kozje- ga, Tanja GROŠELJ iz Velenja, Viktorija TO- VORNIK iz Vodic, DoWe pri Planini, Ani POLŠAK iz Loke pri Žusmu in Elizabeta DELČNJAK iz Šentjungerta, Šmartno v Rožni dolini. NAJ MUZIKANTl POVEDO Muzikant s kondicijo »Zdajle, ko bo larma, se ne preveč sekirat, če se bo preveč >gnarja< nabralo. Mi muzi- kanti smo pošteni in tisti višek tako ali tako damo nazaj. Veste, ampak do sedaj se to še ni zgodilo, na višek mislim«. Tako pove Branko Reberšak iz Hudinje, ki je zadnjih dvajset let skoraj vsako soboto s svojim ba- ritonom na kakšni ohceti, in tako bolj za šalo kot zares spomni na lep običaj zbiranja denarja. »Veste, včasih smo trije muzikantje delali za vsak svoj tolar, danes pa za en tolar delamo vsi trije. Včasih je bilo zares več denarja in spomnim se, da sem si ob koncu tedna iz izkupička kupil pralni stroj. Še posebno na oni strani So tie je bilo denarja kot blata, saj je bil tam tak običaj, da je lahko prišel na ohcet vsakdo, pogoj pa je bil, da je imel polne žepe bankovcev, ki so šli pretežno za muzikante. Že na vratih smo vsakega novega gosta pospremili z muziko. Bila pa je potrebna kondicija, saj so takšne reči trajale po več dni in noči skupaj. Še danes treniram vsaj dve uri dnevno, saj so ohceti sila naporna zadeva in večina muzi- kantov bi najraje igrala koncerte, veselice za 5-6 ur, kjer se ni potrebno toliko >ma- trat<.« Branko se je resneje začel ukvarjati z mu- ziko veliko prej. Usodni so bili povojni časi, ko je našel trobento in se zaljubil vanjo. Vzporedno z Avseniki so prihajali na sceno muzikantje Franja Bergerja, ki so igrali pretežn% svojo glasbo in bili v tistih časih izredno priljubljeni na Štajerskem, Branko Ena Iz Drankovega rokava Franci se ga je zopet malce nalezel in nikakor mu ni, da bi zapustil gostilno. Še 200 SIT, ki so mu padli iz žepa se mu ne ljubi pobrati. Smrkavec, ki je to videl ga je opozoril: »Stric. Poberite no tistih 200 to- larčkov. « »Hik. Se ne splača. Če se pripognem, hik, mi ga za 500 tolarjev ven steče.« je tam igral pozavno in bariton in se spomi- nja, da so veliko nastopali tudi na radiu, vendar so bili takratni nastopi predvsem v živo, saj gramofonskih plošč pri nas še niso snemali. Z njimi je pričela prepevati tudi takrat 9. letna Meri Avsenak. »Iz Bergerja smo potem naredili Celjski instrumentalni kvintet, igral sem z Ocvirki in Ašiči in muzika je bila vse kvalitetnejša, zahtevala je veliko časa in potovanj. Moral sem se odločati med službo v Emu in muzi- ko in odločil sem se, da se resneje posvetim poklicu in mimogrede zadovoljim svoje glasbene želje v godbi Ema, kjer sem vztra- jal celih 37 let, ter, kot rečeno, med prepro- stimi ljudmi, na ohcetih, povsod, skratka, kjer me povabijo.« EDI MASNEC kratke domaČ (kratek izbor iz obsežnega cikla, inspiriranega iz prebogatih izkušenj z lopovi na sončni strani Alp) Kupon Najbolj sem se nasmejal šali: Moj naslov:. Št. 20 - 20. maj 1993