Razni zapiski. 391 -----------------^y7^~J <2^^------------------- o o o Razni zapiski. o o -•V^ - ® u- -vo* ri|- o p o Razni zapiski. ° ° ^p Alfonz Pirec. Dne 7. julija 1909 je v Kranju preminul po dolgem in mučnem trpljenju g. Alfonz Pirec, c. kr. deželnovladni svetnik in vodja c. kr. okr. glavarstva v Kranju. Rodil se je dne 13. novembra 1860 v Možgancih, fare Sv. Marjete pri Ptuju na Štajerskem. Visoke šole je dovršil na Dunaju in posloval kot uradnik v Logatcu, v Kočevju, na Krškem, v Ljubljani in naposled v Kranju. Pred leti je bil Pirec marljiv sotrudnik »Ljub. Zvona" in je priobčil v njem tele proizvode: 1.1882.: Godec (pesem); 1. 1883.: Gazela (pesem); 1. 1884 : Giacomo (noveleta) in Sonet; 1. 1885.: Jour-fixe in Anica; 1. 1886.: Baronica Maruša, Marko (povest), Iz dolgega časa zaljubljena in Muzikus; 1. 1887.: Čez deset let in Prva ljubezen; 1. 1888.: Na počitnicah, Čegava bode? (Vesela igra v treh dejanjih), Drvar (Slika iz mestnega življenja), Prvi bolnik moj (humoreska), O ljubi me! (pesem) in Na Vrbovem (povest); *1. 1889.: Oče in hči (povest) in 1. 1889.: Endimijon (povest). Pokojnik je bil svoj čas tudi sotrudnik mladinskega lista „Vrtec". Podpisaval se je: A. A. P., Alfonz Pirec, A. Pirec, zadnji čas pa A. Planinec. Blagi pokojnik, ki je našel poleg obilih stanovskih opravkov še prilike, da je negoval slovensko leposlovje, je nameraval zbrati svoje spise in jih izdati v dobrodelen namen. Pa smrt mu je prečrtala ta naklep. M. Pirnat. Prešernova slika. Prešernoslovce bi utegnilo zanimati sledeče umetniško naznanilo, priobčeno 25. februarja 1850 v 46. št. Laibacher-Zeitung str. 220: Kunst-Anzeige. Bei Gelegenheit eines Besuches bei dem hiesigen akademischen Maler Fr. Kurz von Goldenstein sah ich mich sehr angenehm iiberrascht, ein Portrait unseres vaterlandischen Dichters Dr. Franz Prešern zu finden, welches obiger Kiinstler als wahrer Bekannter des Verstorbenen nach der Idee gemalt hat. Ich und mehrere Freunde finden dasselbe treffend ahnlich. Der Maler zeigt diesen Versuch bereitwillig. Dem vielseitgen Wunsche nach Vervielfaltigung des Bildes diirften jedoch Hindernisse entgegen stehen. Der Kiinstler scheint nicht geneigt zu sein, seine Gedachtnissprobe zu veroffentlichen, was ura so mehr wiinschens-wert ware, da ein Originalportrait meines Wissens nicht vorhanden ist. —a — V ravno isti številki Ljubljančanke str. 222 vabi slovensko društvo prijatelje in častilce ranjkega mojstra pevcev, kateri nameravajo kaj prispevati za nagrobni spomenik, ki se ima v Kranju postaviti, naj svoje prispevke dopošljejo odboru imenovanega društva do konca marca; ob enem poziva odbor svoje člane, naj vsak v svojem krogu nabira prispevkov tudi pri drugih in naj nabrane darove z imeni darovalcev vred dopošlje odboru slovenskega društva, da jih ob svojem času objavi. — Kdo se skriva pod zgorenjo šifro —a—, ne vem povedati. O Prešernovi sliki, ki je sedaj last g nadzornika Levoa, poroča „Prešernov album", str. 857-860. L. P. Vprašanje občeslovanskega jezika. V pariški „Revue de Linguistique" je priobčil dr. Henri Bourgeois zanimiv članek „La question du neo-slave" (str. 117—128), v katerem razvija svoje nazore o umetnem vseslovanskem jeziku,