St. 89. V Gorici, 15. julija 1887. ,.SoCa" ixUaja vsak potok in velja popoattprejemana ali v Gorici na tlom poSUjana: Vse letf>.....f- 4.4f» Po! leta....... 2.20 Cetvrt leta . . . . „ I JO Pri oznanUHi in take tudi jiri „pc-alaiiicuh" se plactija za navatluo tristop-n<» vrsto: g kf. Se se tibka 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Zafgde e>kt po prottoru. Vivat, floreat, crescat! Bpisal dr. Franc Uwlak. Oatanki avitiijakik Italijanov zahtevajo zdaj to, kar io zabtevali glovonski dijaki leta 1809 v JLiju* tiljiini; namrcc, da ho napravi za tijo alum inator (v^euC'ilisi'e). Kazlika je leta, da alovtinski dijaki ho hits credit brez paatirja, Italijani so pa paatirji broz Credo. Piiroerno in akrajni 2as jo, da tttdi Slovenes zdaj, ko §o iiaiijauski voditelji spravili v javne Hate 'm tudi drugod na duevni rod vpraSanjo o italijanakom vieucllilei f Avatriji io asobito v Tr*tu, pregovorirno bcuedn o tej zadevi. Muz© io Modrico eploli morajo biti vsakemu na-rodu priljubljene prijateljieo, Grozovita nesmiai I, divjo, Ijufco in prokluto barbaratvo hi bib, eo Id kdo bra-til jim kje poataviti toinpelj. Veak iiarod jo vesel, f.® ima teka hveli«6si ter pondson, io m iz* njih rax-proatirajo tarkt vode in oraiko v oavitoljcvanjo 61o-voSkcga urn a. Naravno j« foraj, da tudi itnlijinski oared, kollkor ga je raziresonoga ? Avatriji, loli do-i«ei vioutfltitot kaiwo bi »e mu odrfl'sati no moglo So m smetot »ko bi bilo mogo6o apoluiti mu to zoljo. OkoliSSine „human»o ros* sahtovajo reSiti vpra-lanj©: AH je mogo^o Avatrijt v kotcrom avojih i tali] an skill meat, kakaraua ho zdaj, ustanoviti vieuLili&6e sobi v k o-riat? I*rl reSevanjt tegti vpraSanja bi rosni politikarja no uvt'levali lo gmotnega dobiLka in zgubo pa kul-turaa valuosti, atnpak tudi politi&'io razmetc. Poli-tiSka va^ooit zabieva, da go ta z*deva no roii saioo % uCerijalkega kulttirnoga, atnpak tudi z dtiavnoga politiSktJga atatilea. Z ti^onjaSk-'ga (kulturnog.i) >t\-iiiL& a© Italijaoora no laoro zanikati vsouciliaee. Vso drngo vpraiaoje je pa, kdo bi jim ga mogol dati prov prek polifctskib oztrov ? Ttt prihoja pred Tsera v poitcv avatrijska drLava aaroa, katora ima kot dreava avojo pra-vicc, in rim*ko naoe!o: Sal us roipublicac supieiua los. esto. (Varnost drZavo bodi vrhovua po.it.iva). To natieb kaze vaakatercmu, ki so s vprasanjem o ita-Jijanskt univerzi v Avstrijt pec3, pet, katero eo nr.i jo dr/ati. Po tern pride gotovo vsak posteni avatrijski drzavnik do vpraSanja: AH pravica Avstrij-ko dr/ ivo do iastne varnoati irj nas»protna zelji ItaHj mov, ki ao avstrijski podloznik', d.» bi dob li svoje vtiuueiiisic. Xa to vprafiaiijH noilom nutjokKaau odgovarjati, a menim da vsak Avstrijoo rad pritrdi novemu vaou-^iliiau, ako jo upati, da bo powpofiavalo avatrijako iut v ju^nili dozolah in da bo pregaujalo italijanaki irro-dontiato.m, ki jo imcl od nokdaj najglobokojo koronlno v omikanih krogili. Ako io j« pa bati, da bi miiUo ugojalo takim italijannkim .patrijotoin*, ki no lo^ijo italijanatva od dr2avno eolokupnoatl italijanake, todaj bi bo moral vsakdo upirati taki ustanovi, Kak upliv bi imolo itaiijansko vaouciliftll v politiSncm oziru v jiiinili avatiijskib doiolali, dalo bi so nokoliko apoz-j uati h acdanjih razmor. Uyorjoni smo, da vifloka i vlada pretuhta, «o rnorda ni 'U toga »torilaf v»o okolj-Mine, in da bo aklepala na podlagi dojnnakih podatkov iz gcdanjosti. Torcj naa ital. ufiili^o no Htrafit, mmmmmmmmmmmmmm (Daljo prido). Kmetsko socijalno vpraSanje. (Oovoril pri obdnt'tn zboru vinorojikoga drufitva v St mi jo! u duo 10, jul, J, KlobovH,) Spoitovani OruHvciiiki! Poi'oco in gotovo tudi prutBdo vpmlaujo aadn-njoga Laaa jo tako imonovano aocijulno vprasanjo, ki se goji Bodnj vojiiuoma lo mod dolavakirn stanom, a a katorim baviti ao bodo morali proj ali poznojo, hoto ali nolioto, v obilnojSi uiuri ozbiijeni naSi po-Ht'Btniki, uani kin«!tovalci. Trdini, in vaakdo nano r.i/-tncro poz«ajo5 prit*di*i mt nora, da «o razmuro ua-Sega dolayca ugodnoj^o, nogo oao naSoga poaostuika. Jaz govorim o naHili uavaduih kinotHkiU dolavclh in o nadili stovonskih posoatuikth. Dolavco, co jo zdrav iu co hoco dclati, gotovo si laliko toliko prisluzi, kolikor potrobujo zi se; a drugafio jo kmetu* Socijalno vprasaujo, katoro labko imoanjomo tudi vprasanjo eksiatenco ali olstanka, to vpraSanjo, katero prcdoii, da govorim z besedimi grofa do Muii, vaa druga vpraSanja, katero jo moeiioje, nogo hrup razvesolovanjo in prid kupgevalcev; to vprafianje na» Ktalo jot kor so prenenako razdoljoaa bromona, kor na vzivajo vsi ddavljani v enaki razweri dr2avnih dobrot. Satni vosto in So bolj ^atito, da ravno tisti stan no.'iiti mwa najte^jo bromo, katori jo uosi najbolj to-zavuo. Ni mi troba o tern guvoriti, kako proved in ncopra^ioeuo oblozcno jo zum'jisiio z davki. Nt»m Sio- LISTEK. Predatanjo Fr. Lmea. 17. apriia t 1. y Sitalatci Ijuliljanski. (Dalje.) T ioli so ma iprva nl dobro goddo. Prilezel jo sieer do cetrtega razreda pod ostrcga ufiitolja Iva-netica, a in mu je polla vsa njegova uSonost. Poak je bil ves nemaki in Erjavec jo ujel komaj vaako deaeto beaedo, koncc leta pa nesel debolo dvojko na •voje Spodojo Poljane. Teadar poaknsi sre6o avojo io drugo leto. Zdajci ae mu pa, kakor mi jo sam pravil, kar nekega dog odmaio uleaa iu razvoio jczik, da jo jo znal rezati po neraiki. Odalej je bil Erjavoc ves caa 6otudt no isvrsten, vaaj soliden iu dobor dijak, tudi na gimnaziji, kamor je vatopil jeseni leta 1847. ter jo zvriil lota 1855. Tista leta je zivel v Siski pri Ljubljani znani prirodopisec Ferdinand Schmidt. Za ogromoe svoje pdrodopisne zbirke je potreboval pomoC'tiika in dobra sreca privede Erjavea ze v drugi suli v Schmidtovo hiao. "Vee proste dni je odalej pomagal Sohraidtu urejati njegove zbirke, ali pa je staremu muhx pro-biral prircdopisno knjige. Ondukaj bo jo Erjavec ^znanil tudi z mnogimi dtugimi kranjskimi prirodo-piaci, tako z Dezmanom, Hauffenom in Hofmannom. V njih druzbi jg oblazil velik del kraDjske dezelo ter prcteknil, iaooo redkih zuz^lk in pollev, marsika-tero podzemoljsko jamo in otUao. Efjavoe jo sam to ?ivljenjc opisal z nodoso2nim humocjem v „c>ticali ^iz ^ivljonja SnakSaepskov^kega,* natisnonih v Jano2i6c* rem „01asnikutt I. 1858. Po zvrscni maturi leta 1S55. se Erjavec odloci za ufiiteljski straa tor odido na Dunaj atadirat kemije in prirodopiaja. Tukaj je pridnemu dijaku u,o od toga, kar ao jo obljubovalo, da so vpeljo borzoi davok in vega korenitega strokovnjaikega znanja, in tudi za-tegadelj, kor je bil izboren in vosten ucitelj, Iju-bozniv prijatelj io kolega in redek, pditen znaoaj. Bit jo na Hrvaikom kakor doma, gavoril je izvrstno hrvaski in kraalu se privadil tudi hrvaskim druStvo-niin obicajem. HrvaSko zomljo je kmalu boljo poznal, nego vsak Ilrvat; propotoval je vao od konca do kraja. Tako n. pr. jo septembra moseca leta 1864. z direktorjem Torbarjcm in prof. Matkovicom potoval na Klek, na Pliiivico in na PlitviSka jezera. Iz Go-spifia se jo Torbar povrnil v Zagreb, Krjaveo in Mat-kovic pa sta Sla v Zrmanjo, Knin, Sibenik in odoudot po morji v Trat. Erjavec je na turaki meji, elaati v Kr§lji, preiskal ondotne podzemeljske jamo. Na turSko-dalmatinsko-kraljiaki meji ustavi popotnika sredi gozda znani razbojnik Skundric, a no stori jima uicesa, ko mu po vesta, da sta u&telja, a no uradnika. Pcepotoval je najveS pel tadi Slavonijo, krenil je celo ^ez driavno granico v Banjaluko ter obiskal tudi Srem in Beligrad. Leta 1867. jo bil z roalSnim direktorjem Torbarjem, prof, llihtaricem in sedanjim aenJ3kim skofom Poailovi6om v Parizu. Sicer pa je pocitnice prebil v prijateljski dru^bi ali v Ljubljani, v Zeleznikih, v akofji Loki, na Bledu ali v Kamni-ku. Kajti dasi udonngen v Hrvaski, a r e e jo vedno ohranil svoji slovenski dc2eli. Ko tedaf leta 1871. na9topi doba Holienwartovega miniateratva, misli Erjavec. da so Slovencom napoCili ugodnejai . Prec. g. dekan Tiltc je bral ob 9. st. maso v ca&iani kapelici. Po preb-anera sy. eYangelji jo imel kratek nagOTOr, y katercm se je spomittjal st. Cirila in Metoda, ki s»ta naSe prednike odila in potrjerala y st. Yeci. OatdeTil ia nartlaa&Tat jo Kaljane, &\ naj Wiiaa in Teaclo nadafiujejo Sirefino zadeto delo. Opo-minjal je k priporo&lu »t. apostoloma Ciriia in Metoda za uapoSno sezid^mj» eeikTO, pa tudi za cbraai-tcT in oiiTljfnje sTete Tire. Danuei p«Tci in perkinje so med avctiin opr.ivii >m lt»po pelt. Zi?rAY okus po-boznega ljudstva je oiiraniE »8 neknj korakega petja. Ne sicer danes, ait pri dFagej priliki sem cul t cer-kTJ, katero sedaj podirajo, no le kor. vmynk tso citrkeT peti latinsko m a3o. Ne recem, da ni bilo napako vines, a sroj glarni mimon — vzbu-jevanjo poboznoati—je dose-«al«» bfvljso, Jteg-J poakot:-nice, katere se sem in tje se sllSija po cerkvah. Ne-kateri tedno trdijo, da Utinsko pgrje ni za rm»o cor-kve. Naj pojdcjo y Kal posfuaat I Ne bom razglaaoval, kaj n& jo Bshod t Kalua goToril in pretresal, a edno ne smem zamolvati. Pice. g. dekan Vidic je omeail potrebe male boln&ttico v Kanalu. Kedo bi nm ne pcitrdi! f Kakor drugod, pac tudi na Kanalskem vbogo ljudstvo tfacijo io morijo bolnisn'cni stvoski. Bolnisnica bi tudi pripomogta do obSinskega ali okrajnega zdcavaika; boiniSniea bi raorda priklicala t trg usmiljeno sostcc, tcr T»aj za-Lasno Solo za deklice, kar je prizoana potreba. Ko bi ob enem skrbeli za bolniinico 5e Tolmiuci in Kra-sevci, bi se pologlo in odpadlo uprananje in boj o dc-2elnej bolnisnici t OoricJT tor bi so dcSeli pnhraitiii mnogi tisocaki na leto. Konecno ponavljam; Bodimo prijatoljt krajnih sbodoT; snujmo tiste in pridno obitfktijmo; v njih pretresojmo in reSajmo domnua vprauanjat in ogriili se bomo mnogih daTkov in efroskov, pa tudi marai-katerih prepirov. Vsak naj poinota doira prod svo-j im pragom in tsc bo pometeno, (JepOVan, dne T. julija. Defeloa poataTa z doe 19. aprila 1864 t §. 12, dolo&ije, da „fcidaoje snega na dezolnih in predelnih ceatah morajo brezpfacno oskrbljerati tiste obciac, katorih okoliS ni od ceste eno miljo oddaljen". Y poletnem 6mu ta §. roenda ne dela nikomur sivih las, a v zimskem mraza je uzrokoval uze mnogo znoja posebno gg. zupanom, katerim n a 1 a g a skrbeti za kidanje snega, in zahteva do loci la u2e 23 let — katere ob&ne in na katorih cestnib progab imajo opravljati kidanje snega. Kolikor je meni znano, je cestui odbor t Tofmisn in y Cerknem dolo&t to zadevo s tern, da je on sam prostoToljno prevzel to opravilo in fltroaie. SkladovDi ceatoi odbor v Kanaln pa oi Se preT-zel na avoje rame kidanje snega, menda radi razlo-gov, ker neco proatovoljno p r e h i t o t i v postavi od 19. aprila 1864 obecanih dolo6eb, in caka obrka in aprejetja ae neimenovanih ceatnih prog v vrsto skiaaovnih ceat. namen. Hotel je upoznatt tso Primorje y geoIoSkemf zemljepianem in pnrodoznanskem oziru. Prebrokat je vsak gnnic, zdaj pobral dcobnega polzaf zdaj ujel br-zonozega hroata, zdaj odkrasit fos kamenar zdaj ntr-gal neznatno bilko. A vae to nabtraoje ni kat nic motito prijateljskega razgOTOra. Erjavec je vedel ved-no kaj novega povedati. Zanimali so ga vsi dogodki javnega zivljenja, zlasti ako so se tikali slovenskega naroda; zaoimala ga je vsaka politicna in litcrarna novica in ob vsaki stvari je imel svojo utemeljeno sodbo. Moz obilnega atrokomega z^anja bit je ob-darjen s prirojenim tanfa'm nknaom in poznal je tudi leposlovne proizrode raznib volikih litoratur; pesntke slovenake pa je znal do malega vae na pamet in znana mn je bila vsaka povest, vsaka, se tako nodolzna razpravica domaca. O sebi in spisih avojih ni govoril nikoli; ako pa sem zasukal govorico na literarno de-lovanje njegovo, pomudil se fe rad pri takem razgo-Tora, toda samo zategadelj, da mi je naateval for-malne napake in tehnisko nedostatke avojih poveatij in znanstvenib razprav. In kakor sebi, tako je bil tudi drugim pisate-Ijem jako oater, toda pravicou kritik; veckrat jo gra-jal, nego hvalil, a graja njegova ni bolola; kajti Erjavec je imel obilo na razpolagacje tiate Iadorito Skladovni cestni odbor v Gorici je res jako de-iaven, zato do sedaj ae ni mogel mialiti na kidanje snega. Ako ga obcine ne prekidajo, no! ga bo pa solnce stopila. Kake razloge ima se ceatni odbor, da ae ne mara motiti a kidanjem snega, ne vem. Katolisko-politiska citalaica y Cepovanu je skle-nila sledeSo peticijo: , Visoki deLelni odbor v Gorici naj izvoli visoke-ran dezelnemn zbora v bodocem zaaedanji predloziti sprememba §. 12. dezelae postave z dne 19. aprila 1H64, ki naj bi glasil: „§. 12. Kidanje snega na skladovnih ali predel* anih cestali morajo oskrbovati cestni odbori na racun vzaloga skladovnih ceat. 9Obcme ob doticnih cestab pa morajo na poziv vpredaednistT& ceitnega odbora preskrbeti za kidanje „anega potrebno Stevilo delalcov proti navadni dnini". UtemeljeTati te proSoje ni treba. PostaTa 19, aprila 1864 leta, ima priocip vzajomnoati. Ksuor po leti prah, ta naj tudi po zimi aneg trebi a ceste. Razloge te prolnje podamo prihodnjid, 5e bomo imeli prostor. Z BolSkega, 9. julija. (U ssijon smo imeli!) -— Marsikaj arno u/,o brali v li*tili iz nalaga okotja. ZiH da so bili dopiai bolji tozni, nego-H veseli: pa bodiai da ao dopianiki crnogledt, bodisi da so razmoro rej ncveaele. Nu, pa jaz bi raji povedal kaj bolj veselega. V zadnjih dnevih pretoklega moseca in v prvih dno-^ih t. m. imeli smo na BolSkem sv. miaijon na dvoh kra-jih: na Srpenici in v B ifci. Vodil ga je izvrstni gavor-nik, preL. o. Dotjak; Kodelovala pa sta oo. Ko« in Tomaietifi. Pri tej priliKi se je zopst pokazala ver-uost, zveaioba in rah!o6atnost nnsih Blovencev. Da-»i je ijudatvo imeio uprav zdaj mnogo dela, dohajab je vendar priduo poslolat sv. reanice; o ^a-sib se je kar trio v cerkvah. Nokateri pripovcdovali so mi pozneje, dabi radi imeli te govore tiskatie ali spisane, da bi jih mogli veckrat prebiruti, Vosolilo na» jo, da ni bilo nemiror in kljubovanje. Posebno nas jo navdnjalo so zadovoljitvorn: ko smo videli pri teh alavnostth naSo veljake, velraoz* in zaitopnike na* Sega trzanstva. Dobro znarnenje I (Se ve, Jvidi'li smo pa tudi nckoje, ki jib ni bib poleg.} Sploh Hnio bili zadovotjni. Upunin, da bode vapob t«jga dola bolji, ncgo li oni pred IT leti, ko je bilo denatja kot puska in prevKotnost v cvQtji. Na-dejamo se, da »« vzdigaojo vaaj v cckih obxirib dn-Sitno mftgle, ki more ubftrno Stovence, da no boie vtc, kakor je bilo — od zauetka, da ni Bbib bliak nagol upanju to eeb, ki le temuojso nofi stori, ko ugaanc!1* K sktepu izrekam §e v imoou avojih somiSlje-ntkov srSno zahvato gg. dusnima paatirjema, ki sta nam sb svojo pozrtvovahio^tjo pripomogla do tega redkega blagoroda — postavila sta si s torn pri na» trajen spomin — dalje gg. oo. jezuvitom, in vsem, ki so kakcrkoli sodebvali pri tern opravitu. Vsein tern: bvala, zahvala in bozJG placilo ! V RimU, dne ». julija 1837. — Danet, ko Tam to pisem, je sbvcfii pratnik sv. bratov soluna-kib, Cirila in Metoda, slovanskih blagoveatuikov. Mlad — nov praznik — mlad emu in cvraterau Slovanstvu 1 Njiju je izvolit plemeniti Loo XIII. pokroviteljema in pnproanikoma vsim Slovanom brez razloeka, ter iziedno i nam Slorencem; Njima jo papa pri-porocil: „<5uvati in braniti stare ccatite dari in svetinje*. Za tega dolj jo rekel slo-vanskim romarjem, daMu bode posebno Ijnbo, ako se raziiri mej vae Stovane pobolno ceaceujo bla-zenih bratov* stvari, katere toiikrat pegreiamo tudi pri omikanib Ijndeb in katero imennjemo takt. Morebiti nikoli r Bvojem zivfjenji ni razzalil nobenega Cloveka, dasi jo kaj rad ugovaijal trditvam, a katcrimi se ni ujemal, ter tcdovratno braail avoje mnenjo, k«tero je modro izrekel. Mnogo sem v svojem zivljeoji srecal omikanib Ijndij, a malo poznam takinih, da bi bila njih druzba prijotnejsa nego njegova. In ako sva po dalj-sem potovanji zvecer poscdla okoli ognjisfia med veaele Tipavce ali glasne Krasevce ter se krepfiala s siadko reboljo alt kralkim teranom, ozivel je Esjav-cev humor in v veaelem razgovom nam je potekel veeor. Pri warn tern pa je Erjavec vlekel na nbo vsak glas, vsako frazo in besedo, velikrat moje dreg-nil z nogdf rckoc: wAli ste 5ali ?• In reci moram, da veSkrat nisem cal ni^esa, dasi je bila alovenafiina moj metier; Erjavec pa je molco dnevnik potegniljiz zepa ter zapisal novo frazo, nov izraz iz narodovih uat. In tako je nabral tisto neprecenljivo jezikovno gradivo, katero je vec let priobSeval v Maticinem 1c-topisu nfz potne torbe* in s katerim je tako lepo o-bogatit sloveaski sbvar in slovensko frazeologijo. Da je pa Leo XIII. ostalfedoo iertiatih misli ia zelj ko zdaj leta, o tern prica nsjbolje novo do- I zidana kapelica sv. Cirila in Metoda v baziliki sv. I JKlemeata, ktero so te dni posveiili. Slovanski romar- J ji vedd, da je sv. Qee vze tedaj zaimsltl ta sponie- I nik. Soveril je delo odli&ieina atavbarju Fontana-i, I ki je naert sber dovriil, a prezgoduja emert vzela I ma je delo iz rok. Za tega delj vodil j« delo neki [ g. Bonaoi. Kapelica je res piekrasua, v rimskem I zloga, z jako umetoo okroglo glavo (kupolo), ki je I na verhu odperta ia se steklom krita. Premera temu svetiigu je okolo 6 metro?. Yrata ia vsa kapeliea je fioo pozlaSeaa. Podobe (al fresco) na svezi zid je slikal prof. N o b i I i brez dvojbe jako tocno ali — toda o tern najjmdije pristnejai sodct. Sitka nadal-tnrjem kalei TzfeSarja na preatolu, V levici derzi siovenskt obredaik, odpert. Z gtagolico je zapisano : ffAO, Jaz mm pot, resnica in zivljenje*. Bred pre-Btolom kleci papa Leo XIII, Ves prevzet in zamak* nen poklonja milemu Jezusu novo uvetifico. Vzvoli-Larju na levi stoji av. Ciril. Z desnieo rau kaze im-rod slovanski, ft Me tod na levici prost rnilo dob;#ga Pastirja, naj blagoslovi ta narod, Vzvelicar polen mi-line dvigne svojo desuo in blagoslavlja narod slovanski, kterega si Je aprikrauil za posebae name tie". Ha deini steni vidil zigovor in obrambo sv. Ci-rila in Metoda; PapeL sedi na svojerct prestolu, po-leg Njega mnogo cerkvenih dostojanstvenikov. Ciril govoti fltojet": ter % /ivo roko dokazuja nvoje in bra-tovo pravoslavje in nedolinost proti krivicniw obtoz-bani. Vsi kar «to i mi jo altaati toliko mo.lrost in po-boinost. — Ka ievi tteni je pogreb ali boljs sloveani sprevod sr. Cirila k veeuemu pocitku. Za rajitkim greata papez in Metod, vie dunovatvo in ves narod rimuki. Plakal pa je po ajera, britko plakal narod slovanski, Glava ima 8 lepib angelov, Ti so pac* angeli vaHii 8 slovanskih rodov. Da bi jo envuli in zedinili pod eno glavo in eoo uebot Kapclieo vsi hvatijo, Opraw je uborna. Sv. on) je zdaj tirota; dominikani, kojtm jo jzrodono v varatvo kapelice, to uboiei. Ali letot pridejo v Rim slovooski vladikr in malniki, in tt ne pozabodo kapelice iv. Cirila in Metoda. Zavotnik sv. Klementa eerkvi je prevzvileni kar-dintl Sunfolice, ki je doiel navln^" h Kapolji in posvetil novo kapelico io tflovomim obtodam v loboto dne 2. t, m, im mm dobro \ti>M, da io ima to zgoditi, Vstanetn tore] fgodaj in bitint 6rez Kapi-tol in Forum proti §v. Klementu. Ob 8. uri doSol je kardtnat. Da prido preLastni g. <'onn*i6, upal hoiu gotovo in nisem io varal. DoSe) je no sfojtm pitom-ecoi, Prcfi. flad'tka Sotnbratovtd ni asamudil minute. Poaebno lepo m mi je zdclo, da je bote! bt'ti navzou tudi vetii kaidiual B a r t o! i ni. Obrcd w je kon6al ob 10. art. Danes ob 6!, slnztl je slovensko maio vladika Sembratovie. Deili so maloruski bogoslovci, ne-ksj Poljakov — in «opet Kardinal Bartolini. Pozneje in ob dtugih urah dtsli so g.tovo i drugi Slovaui molit za narod, ki mara vedno so mod dvomi, zmo-tami visett". Toda tso to je premalo od naSe strani; sliSal sem pa, da je izjavil i o tej prib Id neki pre-vzviaeni gospod, da hoce {ikerbeti za lepso vzajom-nost mej Slovani v Riwu. V to pomozi Bog ter sv. brat a Ciril in Metod I Vsi sIovBcskt romarjt obisccjo brez dvojbo to svottsce in pomolijo tamo. Kapelica sama ob sebi bode j*m gotovo vsee. AH bojim se, da no bode uga-jalo njih vkusu, da je d.il bv. Oce zidati novo po» zlaceno kapclico pokg stare cestite rssne bazilike sv. Klemeuti. „Uozg!a>*je jo preveliko. Bolje bi se bila sezidala drtigje*. Xikar btatec I Tako no gro razbi-rati misti sv. Occta. Itajao tako le: Nova blcsteci se kapelica poleg atarereane J. Kleiomavf, pjediiedflik. Imeuovanje. Dav^ni nadzornik Fran Kokole je imenovan davdnim visjim nadzornikora v okroZji finangnega ravnateljatva v Trstu; davolo — na ilfoT>n.o- V GORICI. Bogata zaloga: noiumberskega in galanta-rijakcga blaga, Iepoticja, diSav, igraS, nogovic sivnih pri prav, sukaiica in preje, krojaaktb in Sevljarskih potrobs&n, ptiprav za potnike in ka-dilce, €igaretnega papirjn, celulotdaih zavtatm-kov in zapeatuikov 2a duhovniko, mc§5ane in vo-jake; poaebnost: najfiueje igle za Sivalno stroje. Strune za rana godaia, in sicer za; goali, citare, kitaro, bas, glasovir ifek Za pomladno setev se najtopleje priporofajo Raznovrstna semena zeleBjav in teav. ^Ja clrol>iio in na cl©b*»lo. Br. S54io. L s. Natecaj. V tern politienem okraja imajo sc name-stiti nasliedne sluzbe : Tri sla^be ttclteljev III. vrsti polskili vo-dtteljev) na enorazrednicah v Brezo?icir Her-peljeh in Munehj prve dve s slovenskitn, zadnja s lirvatskim ucnim jczikom. Molitelji naj bodo tudi spo3obni k podje-Ijenju katoliskega vjeronaoka. Dve u^iteljie III. vrsti; po edna na dvo-razredni Ijudski soli v Elan! i na 3 razrednej u Rukavcu s lirvatskim acnim jezikom. Dve sluzbi poduC'iteljev na 4 razredni de-ski moiki §o!i v Kastvn i na 3 razredni 11 Rn-kovcu s hsvatskira ucnira jezikom. Edna podaditeljice na dvorazrednej loll u Sv. Matiji s lirvatskim ufinim jezikom. Po pri-Mnosti ena ufiitelja III. vrsti fvoditelja) na enorazrednej hrvatskej Ijudskej §oli v Vodicah. Place I vzitki zdruzeni s temi sluzbami razvidni so v de2elnih zakoniR 3. novembra 1874 st. 30. i 10. deeembra 1878 st 14. Prosilci naj svoje obMene prosnje even-tualno po slaztbeni poti do 4. tednov semkaj predlozijo. C. E. OKRAJNI &OLSE1 SVET _________Volosko 13. Jnlija 1887. Ua/yis sink. Razpisuje se sluiba vrtnarice za otroski solski vrc v Podgori, kteri se odpre dne I. sep-tembra 1.1. — Letna placa je dolo^ena s 300 gl. Prosnje "z dokazi sposobnosti naj se v treh tednih podajo podpisanema zapanstvn. ^UPANSTVO V PODGORI dne 7. julija 1887. 99 PHI SOLNCU" ullca illorelll stev. t5 prodaja se PIVO OD A. DREHER-JA po 194k novcev liter. I»lacuta §t. 38 VEUKA ZALOGA CRNEGA VINA prve vrste po 14 !«.Y». liter je na Platuti v hiii ntev. 28. Spod 5G Iitrov skupaj se ne odaja* Odprta je vsaki dan od 9. do 12, Tire dopolttdne in od 3. do 0. ure popoludne; ob nedeJjali Ie dopoludne. JW* I*lficiiita st. 2m Orgljc kPi s 7. spromint so na prodaj pri cerkve- ah Poclptsani naznanjam slavncmu obcinstvtt, da imam veliko zalogo prav dobrcga ^veploncga apna, ali gtpsa (Skalolc) ki se dobi po prav primerni ceni, pri meni v Solkanu. Priporocam se, August Kovadid. Mnogo prihrani, kdor kupi obleko v KrojacBici Ipacila Steiueria, ki je najvecja v Gorici v kateri so dobi vsak «as na veliko izbiro narejena obleka po naslodojih cenah: PapolEi pjialaiaafia obleka. n gGnads od 8 do 20 gl, n n n » d66k8 n 6 n IS n v n r> otrolsa » 3 » 10 „ Mm posl^asks sukuje n gospsde » 8 » 30 „ Foola&sski lu\ » » . 5 » IS „ Yrku tega bogata zaloga vsakovrstno robe iz raznih tovaren po narocilu vsled mere, ki se iz-vrsi to5no in hitro. Uzorci na zahtevo brez-placno in prosti postnine. Novo dosli dolmani najnovejsega kroja od 8 io 50 gl. za gospe. Saki za goape od 4 do 15 gld. Cudovite kapljice sv. Anton a Padovanskega To priprosto in naravno ztlravilo ja prava dobrodejna potnoC in ni trebn mno-gih besedi, da bo dokazo njihcnra fiuclovita mofi. Co se le rabijo nekoliko dni, olajSaja in prezeiiejo prav kraalu najtrdovratoige ie-Icdcne bolesti. Prav izvretno vstrezajo 20-per hcmorojdo, proti boleznim na Jetrib in na vraoicir proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih meseinih nadleinostili, Ko.iet beli tok, bofasf, zopor bitje sreafcor clstijo pokTarjeno k.i. One ne pregznjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas cb~arajejo tudi pred vs.iko 'j-oTeznijo. Prodajejo se v vy