St. 89.
V Gorici, 15. julija 1887.
,.SoCa" ixUaja vsak potok in velja popoattprejemana ali v Gorici na tlom poSUjana:
Vse letf>.....f- 4.4f»
Po! leta....... 2.20
Cetvrt leta    .   .   .   .   „ I JO Pri oznanUHi in take tudi jiri „pc-alaiiicuh" se plactija za navatluo tristop-n<» vrsto:
g kf. Se se tibka 1 krat 7   „   „   „     „   2   „ 6   „   „   „     „   3   „ Zafgde e>kt po prottoru.
Vivat, floreat, crescat!
Bpisal dr. Franc Uwlak.
Oatanki avitiijakik Italijanov zahtevajo zdaj to, kar io zabtevali glovonski dijaki leta 1809 v JLiju* tiljiini; namrcc, da ho napravi za tijo alum inator (v^euC'ilisi'e). Kazlika je leta, da alovtinski dijaki ho hits credit brez paatirja, Italijani so pa paatirji broz Credo.
Piiroerno in akrajni 2as jo, da tttdi Slovenes zdaj, ko §o iiaiijauski voditelji spravili v javne Hate 'm tudi drugod na duevni rod vpraSanjo o italijanakom vieucllilei f Avatriji io asobito v Tr*tu, pregovorirno bcuedn o tej zadevi.
Muz© io Modrico eploli morajo biti vsakemu na-rodu priljubljene prijateljieo, Grozovita nesmiai I, divjo, Ijufco in prokluto barbaratvo hi bib, eo Id kdo bra-til jim kje poataviti toinpelj. Veak iiarod jo vesel, f.® ima teka hveli«6si ter pondson, io m iz* njih rax-proatirajo tarkt vode in oraiko v oavitoljcvanjo 61o-voSkcga urn a. Naravno j« foraj, da tudi itnlijinski oared, kollkor ga je raziresonoga ? Avatriji, loli do-i«ei vioutfltitot kaiwo bi »e mu odrfl'sati no moglo So m smetot »ko bi bilo mogo6o apoluiti mu to zoljo.
OkoliSSine „human»o ros* sahtovajo reSiti vpra-lanj©: AH je mogo^o Avatrijt v kotcrom avojih i tali] an skill meat, kakaraua ho zdaj, ustanoviti vieuLili&6e sobi v k o-riat?
I*rl reSevanjt tegti vpraSanja bi rosni politikarja no uvt'levali lo gmotnega dobiLka in zgubo pa kul-turaa valuosti, atnpak tudi politi&'io razmetc. Poli-tiSka va^ooit zabieva, da go ta z*deva no roii saioo % uCerijalkega kulttirnoga, atnpak tudi z dtiavnoga politiSktJga atatilea. Z ti^onjaSk-'ga (kulturnog.i) >t\-iiiL& a© Italijaoora no laoro zanikati vsouciliaee. Vso drngo vpraiaoje je pa, kdo bi jim ga mogol dati prov prek polifctskib oztrov ?
Ttt prihoja pred Tsera v poitcv avatrijska drLava aaroa, katora ima kot dreava avojo pra-vicc, in rim*ko naoe!o: Sal us roipublicac supieiua los. esto. (Varnost drZavo bodi vrhovua po.it.iva). To natieb kaze vaakatercmu, ki so s vprasanjem o ita-Jijanskt univerzi v Avstrijt pec3, pet, katero eo nr.i jo dr/ati. Po tern pride gotovo vsak posteni avatrijski drzavnik do vpraSanja: AH pravica Avstrij-ko dr/ ivo do iastne varnoati irj nas»protna zelji ItaHj mov, ki ao avstrijski podloznik', d.» bi dob li svoje vtiuueiiisic.
Xa to vprafiaiijH noilom nutjokKaau odgovarjati, a menim da vsak Avstrijoo rad pritrdi novemu vaou-^iliiau, ako jo upati, da bo powpofiavalo avatrijako iut v ju^nili dozolah in da bo pregaujalo italijanaki irro-dontiato.m, ki jo imcl od nokdaj najglobokojo koronlno v omikanih krogili. Ako io j« pa bati, da bi miiUo ugojalo takim italijannkim .patrijotoin*, ki no lo^ijo italijanatva od dr2avno eolokupnoatl italijanake, todaj bi bo moral vsakdo upirati taki ustanovi, Kak upliv bi imolo itaiijansko vaouciliftll v politiSncm oziru v jiiinili avatiijskib doiolali, dalo bi so nokoliko apoz-j uati h acdanjih razmor. Uyorjoni smo, da vifloka i vlada pretuhta, «o rnorda ni 'U toga »torilaf v»o okolj-Mine, in da bo aklepala na podlagi dojnnakih podatkov iz gcdanjosti. Torcj naa ital. ufiili^o no Htrafit,
mmmmmmmmmmmmmm     (Daljo prido).
Kmetsko socijalno vpraSanje.
(Oovoril pri obdnt'tn zboru vinorojikoga drufitva v St mi jo! u duo 10, jul, J, KlobovH,)
Spoitovani OruHvciiiki!
Poi'oco in gotovo tudi prutBdo vpmlaujo aadn-njoga Laaa jo tako imonovano aocijulno vprasanjo, ki se goji Bodnj vojiiuoma lo mod dolavakirn stanom, a a katorim baviti ao bodo morali proj ali poznojo, hoto ali nolioto, v obilnojSi uiuri ozbiijeni naSi po-Ht'Btniki, uani kin«!tovalci. Trdini, in vaakdo nano r.i/-tncro poz«ajo5 prit*di*i mt nora, da «o razmuro ua-Sega dolayca ugodnoj^o, nogo oao naSoga poaostuika. Jaz govorim o naHili uavaduih kinotHkiU dolavclh in o nadili stovonskih posoatuikth. Dolavco, co jo zdrav iu co hoco dclati, gotovo si laliko toliko prisluzi, kolikor potrobujo zi se; a drugafio jo kmetu*
Socijalno vprasaujo, katoro labko imoanjomo tudi vprasanjo eksiatenco ali olstanka, to vpraSanjo, katero prcdoii, da govorim z besedimi grofa do Muii, vaa druga vpraSanja, katero jo moeiioje, nogo hrup razvesolovanjo in prid kupgevalcev; to vprafianje na» Ktalo jot kor so prenenako razdoljoaa bromona, kor na vzivajo vsi ddavljani v enaki razweri dr2avnih dobrot.
Satni vosto in So bolj ^atito, da ravno tisti stan no.'iiti mwa najte^jo bromo, katori jo uosi najbolj to-zavuo. Ni mi troba o tern guvoriti, kako proved in ncopra^ioeuo oblozcno jo zum'jisiio z davki. Nt»m Sio-
LISTEK.
Predatanjo Fr. Lmea. 17. apriia t 1. y Sitalatci Ijuliljanski. (Dalje.)
T ioli so ma iprva nl dobro goddo. Prilezel jo sieer do cetrtega razreda pod ostrcga ufiitolja Iva-netica, a in mu je polla vsa njegova uSonost. Poak je bil ves nemaki in Erjavec jo ujel komaj vaako deaeto beaedo, koncc leta pa nesel debolo dvojko na •voje Spodojo Poljane. Teadar poaknsi sre6o avojo io drugo leto. Zdajci ae mu pa, kakor mi jo sam pravil, kar nekega dog odmaio uleaa iu razvoio jczik, da jo jo znal rezati po neraiki. Odalej je bil Erjavoc ves caa 6otudt no isvrsten, vaaj soliden iu dobor dijak, tudi na gimnaziji, kamor je vatopil jeseni leta 1847. ter jo zvriil lota 1855.
Tista leta je zivel v Siski pri Ljubljani znani prirodopisec Ferdinand Schmidt. Za ogromoe svoje pdrodopisne zbirke je potreboval pomoC'tiika in dobra sreca privede Erjavea ze v drugi suli v Schmidtovo hiao. "Vee proste dni je odalej pomagal Sohraidtu urejati njegove zbirke, ali pa je staremu muhx pro-biral prircdopisno knjige. Ondukaj bo jo Erjavec ^znanil tudi z mnogimi dtugimi kranjskimi prirodo-piaci, tako z Dezmanom, Hauffenom in Hofmannom. V njih druzbi jg oblazil velik del kraDjske dezelo
ter prcteknil, iaooo redkih zuz^lk in pollev, marsika-tero podzemoljsko jamo in otUao. Efjavoe jo sam to ?ivljenjc opisal z nodoso2nim humocjem v „c>ticali ^iz ^ivljonja SnakSaepskov^kega,* natisnonih v Jano2i6c* rem „01asnikutt I. 1858.
Po zvrscni maturi leta 1S55. se Erjavec odloci za ufiiteljski straa tor odido na Dunaj atadirat kemije in prirodopiaja. Tukaj je pridnemu dijaku u<Sna u-prava naklonila izdatno podporo a torn, da ma jo podelila drzavno ustanovo, zna§ajo6o 300 gld., pod torn pogojotn, da ae Esjavec pripravi za uoitolja na realkah. katoro 8) takrat zacoli snovati po Avatriji. 2lo junija mesoca 1759. leta, tedaj no §e po cel6 Sti-riletnih studijah, oglasi so Erjavec za proskuSajo, pri kateri je imel pa nokoliko nearoce, kajti iz glavnega svojega predmeta, iz kemije, bil jo potrjen samd za niJSye razrede, iz prirodopiaja pa za vi§jo realko.
Poskuatio leto jo potem Erjavoc odaluzil ita realki v Gurapeadorfu ter bil poleg tega od dno 15. junija do dno 30. oktobra 1860. leta prefekt v Te-rezijanski akademiji.
Ker jo pa tedaj vaemogocni ministeraki svoto-valec IClecman, poroCevalcc v nau^nem miniatorstvu, pri vsaki priliki poudarjal, da nobeden prnfosorski kandidat sloveuskega rodu no dobi alu^bo na Sio-venskem, odloci so Erjavoc iti na Hrvasko in due 30 oktobra 1860. lota je bil imenovan za pravoga u6i-telja na zagrebski realki.
Tu jo prebil Erjavec jednajat jako arecnih let.
Hrvag'e so Erjavea viaoko cislali  zamdi pje^o-
Posameztia Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici blizii ,,treli kron". na starom trga in v usnski ulici tor y Trsta,  via Ca-
sornia, a,
Uopisi smj se lilagovoljno poSiljajo nrcdnifitvu „Soce" v Gorici Via Morcato 12,1,, navoomna pa opravnifitva „So5ou Via ilclia Croce St. 4. II.
Uokopisi se no vraCajo; dopisi naj *« blagovoljno franknjejo, — Delalcom » dmgim nepromoinim so narotoina -mU, ako m oglaie pri opravoiltvu.
vencom jo to atvar razjaHail dr. YoSnjak v ivojom apiau B8ocijalni problem" prioboonom prod dvoma leti v lotopimi Matico Slovonsfeo. Omonlfcl hofiem lo, da bo pn mnn torn Kraojd na boljiom, nogo Gorloani, Cuujoaa ho na Kranjikon zomljiMa voliko nizlo, nogo pri imi, kjer io jili conill, kakor ao pripovedujo, oo-mlol Soljni krBeov in drttzih odlikovanj. Pa o torn, kakor re&eno, ni mi govoriti,
Kakor »e godi noopravioono glodo breraou, taka jo tudi glodo u?jvanja dobrot Vaaka dobro urejona dr^ava morala bi biti, kakor ribnjak, ki aprojoina od Vfloh atrani itudenoo, pa tudi onakomerno raapolllja »vojo vodo po oolom travniku, omofil in rodovifcno Btori vm poljo. Jo li tako pri naa? Nooom oraonjatl, da ja postava z onirom na domovlniko pravioo krl-vicaa do^elanom, tudi no, da mora kmot, ^olioSo^po. jlati avojo otroko v fiolo, dvakrat plafiati ioliko do-klado; h ««lo glodo duhovnov ao molfiani na boljftom, nego vaifiani. Pa poglojmo li itvar od itrani, |h katoro jo drufitvo v olji dotikl, Vojakl dobivajo vofikrat
woroo ?ina. DavkoplaSovftioo mora gotovo tudi to pliK'iiti. Ima pa poieitnik tudi kak dobictok od toga? VoJaKko oikrbuiifcvo gotovo no vzanio in no mora ku-piti viua od navadnega poieitnika, ampak od pie-kupca, voliooga trgovoa^ ki vtakno tudi dobio"ek v avoj gop, To jo eamo on primerljej; navodel pa bi jilt lohko ogrooino itovilo. Kakor to godi v uluoajili noponrodiio odviwih od driave, taka Jo tudi drugjo. Pa. comu kazati Vam neznano Sine? Kodo na Gori-Skom proda najvo6 viua? Kodo ima njoga najvofijo zalogo ? HKjo jomljejo skoraj izkljufiljivo vsi krfimarji vino? Kodo ima toroj od toga pridelka najvofi do* biLka? Morda kak volopoaeetnik ? Gotovo tisti, ki nhi'iijo najvoc davka od avojili zemlji^c I Motili bi ao ailuo, co bi kaj tacega mislili!— Pa kar aami veato, troba ni vam praviti. Zalostno pa je, da je kaj tacega mogoce. Dclavoc v tovarnah trudi ao za svojoga goapoda; mali obrtnik dola za velicoga induatrijelca; kmot propustiti mora dobifok, ki ga ima od dola in truila, akrbi in znoja celega leta — prokupcu, kapi-talistu. Kapital povlijo uBpoh dolavoa, trad obrtnika, zaoj kmotovalca. Pa kako tenia v okom priti ?
Prvi, ki vam pomagati zmore, no vaSl postavo-dajalci. Maraikaj gnjilega je v Danskem kratjostva. Kodi:j }.q zatrjevato se jc, da je drlavni aparat pro-volik: prod koliko leti 2o aostavila ae jo tako imeno-vana ^codilna komisija. Koliko b;t jo u>,o od toga, kar ao jo obljubovalo,  da so vpeljo borzoi davok in
vega korenitega strokovnjaikega znanja, in tudi za-tegadelj, kor je bil izboren in vosten ucitelj, Iju-bozniv prijatelj io kolega in redek, pditen znaoaj. Bit jo na Hrvaikom kakor doma, gavoril je izvrstno hrvaski in kraalu se privadil tudi hrvaskim druStvo-niin obicajem. HrvaSko zomljo je kmalu boljo poznal, nego vsak Ilrvat; propotoval je vao od konca do kraja. Tako n. pr. jo septembra moseca leta 1864. z direktorjem Torbarjcm in prof. Matkovicom potoval na Klek, na Pliiivico in na PlitviSka jezera. Iz Go-spifia se jo Torbar povrnil v Zagreb, Krjaveo in Mat-kovic pa sta Sla v Zrmanjo, Knin, Sibenik in odoudot po morji v Trat. Erjavec je na turaki meji, elaati v Kr§lji, preiskal ondotne podzemeljske jamo. Na turSko-dalmatinsko-kraljiaki meji ustavi popotnika sredi gozda znani razbojnik Skundric, a no stori jima uicesa, ko mu po vesta, da sta u&telja, a no uradnika. Pcepotoval je najveS pel tadi Slavonijo, krenil je celo ^ez driavno granico v Banjaluko ter obiskal tudi Srem in Beligrad. Leta 1867. jo bil z roalSnim direktorjem Torbarjem, prof, llihtaricem in sedanjim aenJ3kim skofom Poailovi6om v Parizu. Sicer pa je pocitnice prebil v prijateljski dru^bi ali v Ljubljani, v Zeleznikih, v akofji Loki, na Bledu ali v Kamni-ku. Kajti dasi udonngen v Hrvaski, a r e e jo vedno ohranil svoji slovenski dc2eli. Ko tedaf leta 1871. na9topi doba Holienwartovega miniateratva, misli Erjavec. da so Slovencom napoCili ugodnejai <Saai; zato poproBi uditeljske elu^bo na realki v Gorici, kamor jo bil m iadi imespvaa due 17, avguSta leto 1871,
da se ot$0'M*fi, ki jin imajo Ijodje le y avoje razkosje, V byoj© razvescljevanje. Veselili ate so, ah-Saioc*, da se nstanove kmetski domi in da se tadi zernimu. odloci neka ceoa, pod katero se zemlja prodati ne more. Cas mi no pripusea ia ntoeBBt-Sega zborovanja mi no dovoljoje naSteti vseb fcezoig, omeniti vseb pritoiob. Yi pa, M pofiliato *"*$*Y* slance na Dnnaj, in vi, ki Yolite .' velikem poaestvn, glejte, da pridejo taki molje t drzavni zbor, kiimajo srco in raznm za vaa in vaSopotrebe, no pa faki, » a pnhlimi basedarai in visokoloteeiiiii ftazami avone
tarn in takrat, kedar xvoniti ni treba,___
__________       (Dalje pnh.)
Dopisi
b BilJanS, ll.jnlija. CerkTena aiavnoatY cast aw. Cirilu in Metadu vriila ae jo v6eraj praT doatoj-no, Trobojnico in dmgo aastaTO vibrato ao na avom-ku in krog cerkve. PtitrkoTinje kraano doneeih ivo-nov privabilo jo kljab Teliki toplott mnogo ljudatva. Govo* jo imel c. g. Lndovik Kumar, vredm nailed-nik ranj. g. Mihaljkota Vugo. Dati me niao rujove-6i raladeoci privoicili ponocnega pacitka, vendor je bil govor iivraten, Leonori 50 lotniei pnraeren. St. raaao jo pel a azisteneo velecastiti g. A. Fabiam, iupnik. Mladi organist KoiJin in njegoT peTski zbor povzdigoval jo svecanost a lepim petjem ceciljansk»m.
Po popolndanaki aluibi bozji imel jo .Slot, je*" stoj rodni oWni zbor. A sapretiti ga ao hotoli nekaieri vrojeni mladenci, ki ao iz masceTanja rujo-veli pred abiraiiicom gor in dol. In aakaj to? ker jim ©i hotel vrli g. iupan Koilin doToliti, da bi a plesora eattili av. Cirila in Metoda. Toliko averinske-ga duha v ftloveiki krti cudna prikazen! Da ao take-ga badobnoga duha iaiono, treba ,k ap r o 11 o v o* p a 1 i o o I
Pri obonem zbora ao ao vreile po uradnih po-roSilih volitve predsednika in odbora. Izvoljeni ao: Predsedaik, Andrej 2aidarJSi5 v Gradnem, pod-predsednik: Lotto Javanese* y Slovrencn, tajnik: Anton Bole ? Viinjevku, blagajnik: Joief Koilin t Biljani. odboraiki: France Smrekar t Madam, Miha Zamar t Barbani, Ludotik Knmar t Biljani, Anton pi. Reja t tfowoi; nameataiki: Anton Skolarift r Vi-poliSib, HrabroalaT Yolarift v Kozaoi, Janez Baitjan-cifi v Biljani Med njirai so duhovniki, uditelji in po-aeatniki. Bog iivi ,SlaYonski joz* akritim iredentar-jem y atrahl
Jakoalav.
Iz Brd, 12. julija. Danes imamo god st. Mo-horja pa oamino st. Cirila in Motoda. Krasna ta zve-za! Kako radovale ao ae moje oci nad brati in se-strami nalih slovenskih bratovacia st. Cirila in Ms-toda pa st. Mohorja, ki ao pristopili k st. obliajilu te»" molilt za zedinjenje razkolnikav (ali staroTercov) a katolisko cerkvijo. Posebao lepo jo bilo videti male docke in deklice vpisaae v bratovacino av. Cirila in Metoda, id ao iz hvalezaosti do milcga Jezuaa z gere5o molitrijo klicalt zgnbljeno otSco ˇ NjegoT edini pravi blev, v aveto katolisko cerker. O da bi Tsaj ti defiki in dekliea — Cirili in Metodic8 — bi-li nsliiani pri Jezusa, tor da bi postali njih glasi glasno trombe podirajoc mocnoobzidje razkolniake-ga Joriha!                                           Gradenski
Izza Sv. Gore, ?. julija. Mnogo shodov, zbo-rov in slavnoatij so rodoljabi po Sloveaskem obbajali lotos na god st. Cirila in Metoda. Brez pomoaa za Bvetorao politiko in osodo narodoT, a glede krajnih razmer fsien abod je bil ta dan tudi t Kaln na Ka-
Gorica je aolncno in prijaznc mesto z lepo, vi-norodao okolico. Tendar se je tu jelo Erjavcu kma-lu mo6no toziti po Teselem, zivahnem Zagreba. V Gorici ni bilo nobsne veaele prijateljske dru^be, no* bene znane rodbine, nobenega javnega sloTenskega zrrljenja. Po fcr&nah in kaTarnah je gospodarila for-Ian§5ioa, kolep so bili z redkimi izjemami sami ita-lijani, uemSki Pemci in Tirolci ali pusti Slovenci; le redkokdaj se je mala domaca droiba zbrala t cital-nici- Naravno, da so je Erjavec cutil jako zapusce-nega in vcckrat je meni, ki sera L njim -rred priael t Gorico, rekel naravnoat, kako ms jezal, da je od-sel iz Hrragke. A ker ni easel r pofarlanjeci Gorici nobenega dusnega uzitka, zatekel se je v narocaj ve-cnolepe prirode. Mi ga bilo prostega dne, da bi Erjavec ne bil obeail popotne torbe cez rame, pa haj-di na kr^ni Kras, v Trnovski gozd, v rarno Furlani-jot v solndna Brd?, ali proti Tinorodni Vipavi. Casib je odsel tudi kar za vec" daij v Bnezene vrhove Jul-Bkih Alp, na Krn, Prestreljenik, Matajor ali y Tri-glavsko pogorje.
Ker sem cestokrat spremljal Erjavca na teh iz-letih, bila mi je prilika natancneje opazovati in spo-znati V86 mnogOTrstne Yrline tega jzbornega moza.
Veak izprehod, Tsakapot nn jeimelaznanjtren
Balakera. Dandaaes se sicer cenijo le veliki, snmect shod; in zbori; a jaz pa posebno rad pretresam in cenim malekrajne ali pa domace receno, vaikeshode. Razlog mi ja ,d^eentranzacija*t t. j. domaSa opravila oprarljajmo doma in yso bo y prarem redn.
Kal je Boana Yaa in najreea jkataatralna obcina na Goriskew. Kaljani zidajo noro cerker. Pred do-brim meserm so post&Yili Yogeljni kamen, katerega je sloveano blagojlovil prec. g. dekan kanalskt menda prro nedeljo y jnirijtt.
Dan SY. Ciril-Metoda ae jo zdel mnogim 5. g. dnhoTnikom y ekolici primeren, da aTOjega prijatelja in aoseda obis5e]oy ga okrepcajo y tezaYoih in aitoih akrbeh in opraYiiib pri zidanji nore carkTe, da y za-&iani kapelici na dan st. Cirila in Metoda prosijo blagoaloTa bozjeg& za sreLao sezidaoje krasne novo biSo bni)>.
Prec. g. dekan Tiltc je bral ob 9. st. maso v ca&iani kapelici. Po preb-anera sy. eYangelji jo imel kratek nagOTOr, y katercm se je spomittjal st. Cirila in Metoda, ki s»ta naSe prednike odila in potrjerala y st. Yeci. OatdeTil ia nartlaa&Tat jo Kaljane, &\ naj Wiiaa in Teaclo nadafiujejo Sirefino zadeto delo. Opo-minjal je k priporo&lu »t. apostoloma Ciriia in Metoda za uapoSno sezid^mj» eeikTO, pa tudi za cbraai-tcT in oiiTljfnje sTete Tire. Danuei p«Tci in perkinje so med avctiin opr.ivii >m lt»po pelt. Zi?rAY okus po-boznega ljudstva je oiiraniE »8 neknj korakega petja. Ne sicer danes, ait pri dFagej priliki sem cul t cer-kTJ, katero sedaj podirajo, no le kor. vmynk tso citrkeT peti latinsko m a3o. Ne recem, da ni bilo napako vines, a sroj glarni mimon — vzbu-jevanjo poboznoati—je dose-«al«» bfvljso, Jteg-J poakot:-nice, katere se sem in tje se sllSija po cerkvah. Ne-kateri tedno trdijo, da Utinsko pgrje ni za rm»o cor-kve. Naj pojdcjo y Kal posfuaat I
Ne bom razglaaoval, kaj n& jo Bshod t Kalua goToril in pretresal, a edno ne smem zamolvati. Pice. g. dekan Vidic je omeail potrebe male boln&ttico v Kanalu. Kedo bi nm ne pcitrdi! f Kakor drugod, pac tudi na Kanalskem vbogo ljudstvo tfacijo io morijo bolnisn'cni stvoski. Bolnisnica bi tudi pripomogta do obSinskega ali okrajnega zdcavaika; boiniSniea bi raorda priklicala t trg usmiljeno sostcc, tcr T»aj za-Lasno Solo za deklice, kar je prizoana potreba. Ko bi ob enem skrbeli za bolniinico 5e Tolmiuci in Kra-sevci, bi se pologlo in odpadlo uprananje in boj o dc-2elnej bolnisnici t OoricJT tor bi so dcSeli pnhraitiii mnogi tisocaki na leto.
Konecno ponavljam; Bodimo prijatoljt krajnih sbodoT; snujmo tiste in pridno obitfktijmo; v njih pretresojmo in reSajmo domnua vprauanjat in ogriili se bomo mnogih daTkov in efroskov, pa tudi marai-katerih prepirov. Vsak naj poinota doira prod svo-j im pragom in tsc bo pometeno,
(JepOVan, dne T. julija. Defeloa poataTa z doe 19. aprila 1864 t §. 12, dolo&ije, da „fcidaoje snega na dezolnih in predelnih ceatah morajo brezpfacno oskrbljerati tiste obciac, katorih okoliS ni od ceste eno miljo oddaljen".
Y poletnem 6mu ta §. roenda ne dela nikomur sivih las, a v zimskem mraza je uzrokoval uze mnogo znoja posebno gg. zupanom, katerim n a 1 a g a skrbeti za kidanje snega, in zahteva do loci la u2e 23 let — katere ob&ne in na katorih cestnib progab imajo opravljati kidanje snega.
Kolikor je meni znano, je cestui odbor t Tofmisn in y Cerknem dolo&t to zadevo s tern, da je on sam prostoToljno prevzel to opravilo in fltroaie.
SkladovDi ceatoi odbor v Kanaln pa oi Se preT-zel na avoje rame kidanje snega, menda radi razlo-gov, ker neco proatovoljno p r e h i t o t i v postavi od 19. aprila 1864 obecanih dolo6eb, in caka obrka in aprejetja ae neimenovanih ceatnih prog v vrsto skiaaovnih ceat.
namen. Hotel je upoznatt tso Primorje y geoIoSkemf zemljepianem in pnrodoznanskem oziru. Prebrokat je vsak gnnic, zdaj pobral dcobnega polzaf zdaj ujel br-zonozega hroata, zdaj odkrasit fos kamenar zdaj ntr-gal neznatno bilko. A vae to nabtraoje ni kat nic motito prijateljskega razgOTOra. Erjavec je vedel ved-no kaj novega povedati. Zanimali so ga vsi dogodki javnega zivljenja, zlasti ako so se tikali slovenskega naroda; zaoimala ga je vsaka politicna in litcrarna novica in ob vsaki stvari je imel svojo utemeljeno sodbo. Moz obilnega atrokomega z^anja bit je ob-darjen s prirojenim tanfa'm nknaom in poznal je tudi leposlovne proizrode raznib volikih litoratur; pesntke slovenake pa je znal do malega vae na pamet in znana mn je bila vsaka povest, vsaka, se tako nodolzna razpravica domaca. O sebi in spisih avojih ni govoril nikoli; ako pa sem zasukal govorico na literarno de-lovanje njegovo, pomudil se fe rad pri takem razgo-Tora, toda samo zategadelj, da mi je naateval for-malne napake in tehnisko nedostatke avojih poveatij in znanstvenib razprav.
In kakor sebi, tako je bil tudi drugim pisate-Ijem jako oater, toda pravicou kritik; veckrat jo gra-jal, nego hvalil, a graja njegova ni bolola; kajti Erjavec je imel obilo na razpolagacje tiate Iadorito
Skladovni cestni odbor v Gorici je res jako de-iaven, zato do sedaj ae ni mogel mialiti na kidanje snega. Ako ga obcine ne prekidajo, no! ga bo pa solnce stopila. Kake razloge ima se ceatni odbor, da ae ne mara motiti a kidanjem snega, ne vem.
Katolisko-politiska citalaica y Cepovanu je skle-nila sledeSo peticijo:
, Visoki deLelni odbor v Gorici naj izvoli visoke-ran dezelnemn zbora v bodocem zaaedanji predloziti sprememba §. 12. dezelae postave z dne 19. aprila 1H64, ki naj bi glasil:
„§. 12. Kidanje snega na skladovnih ali predel* anih cestali morajo oskrbovati cestni odbori na racun vzaloga skladovnih ceat.
9Obcme ob doticnih cestab pa morajo na poziv vpredaednistT& ceitnega odbora preskrbeti za kidanje „anega potrebno Stevilo delalcov proti navadni dnini".
UtemeljeTati te proSoje ni treba. PostaTa 19, aprila 1864 leta, ima priocip vzajomnoati. Ksuor po leti prah, ta naj tudi po zimi aneg trebi a ceste.
Razloge te prolnje podamo prihodnjid, 5e bomo imeli prostor.
Z BolSkega, 9. julija. (U ssijon smo imeli!) -—
Marsikaj arno u/,o brali v li*tili iz nalaga okotja. ZiH da so bili dopiai bolji tozni, nego-H veseli: pa bodiai da ao dopianiki crnogledt, bodisi da so razmoro rej ncveaele. Nu, pa jaz bi raji povedal kaj bolj veselega.
V zadnjih dnevih pretoklega moseca in v prvih dno-^ih t. m. imeli smo na BolSkem sv. miaijon na dvoh kra-jih: na Srpenici in v B ifci. Vodil ga je izvrstni gavor-nik, preL. o. Dotjak; Kodelovala pa sta oo. Ko« in Tomaietifi. Pri tej priliKi se je zopst pokazala ver-uost, zveaioba in rah!o6atnost nnsih Blovencev.
Da-»i je ijudatvo imeio uprav zdaj mnogo dela, dohajab je vendar priduo poslolat sv. reanice; o ^a-sib se je kar trio v cerkvah. Nokateri pripovcdovali so mi pozneje, dabi radi imeli te govore tiskatie ali spisane, da bi jih mogli veckrat prebiruti, Vosolilo na» jo, da ni bilo nemiror in kljubovanje. Posebno nas jo navdnjalo so zadovoljitvorn: ko smo videli pri teh alavnostth naSo veljake, velraoz* in zaitopnike na* Sega trzanstva. Dobro znarnenje I (Se ve, Jvidi'li smo pa tudi nckoje, ki jib ni bib poleg.}
Sploh Hnio bili zadovotjni. Upunin, da bode vapob t«jga dola bolji, ncgo li oni pred IT leti, ko je bilo denatja kot puska in prevKotnost v cvQtji. Na-dejamo se, da »« vzdigaojo vaaj v cckih obxirib dn-Sitno mftgle, ki more ubftrno Stovence, da no boie vtc, kakor je bilo — od zauetka, da ni Bbib bliak nagol upanju to eeb, ki le temuojso nofi stori, ko ugaanc!1*
K sktepu izrekam §e v imoou avojih somiSlje-ntkov srSno zahvato gg. dusnima paatirjema, ki sta nam sb svojo pozrtvovahio^tjo pripomogla do tega redkega blagoroda — postavila sta si s torn pri na» trajen spomin — dalje gg. oo. jezuvitom, in vsem, ki so kakcrkoli sodebvali pri tern opravitu. Vsein tern: bvala, zahvala in bozJG placilo !
V RimU, dne ». julija 1837. — Danet, ko Tam to pisem, je sbvcfii pratnik sv. bratov soluna-kib, Cirila in Metoda, slovanskih blagoveatuikov. Mlad — nov praznik — mlad emu in cvraterau Slovanstvu 1 Njiju je izvolit plemeniti Loo XIII. pokroviteljema in pnproanikoma vsim Slovanom brez razloeka, ter iziedno i nam Slorencem; Njima jo papa pri-porocil: „<5uvati in braniti stare ccatite dari in svetinje*. Za tega dolj jo rekel slo-vanskim romarjem, daMu bode posebno Ijnbo, ako se raziiri mej vae Stovane pobolno ceaceujo bla-zenih bratov*
stvari, katere toiikrat pegreiamo tudi pri omikanib Ijndeb in katero imennjemo takt. Morebiti nikoli r Bvojem zivfjenji ni razzalil nobenega Cloveka, dasi jo kaj rad ugovaijal trditvam, a katcrimi se ni ujemal, ter tcdovratno braail avoje mnenjo, k«tero je modro izrekel. Mnogo sem v svojem zivljeoji srecal omikanib Ijndij, a malo poznam takinih, da bi bila njih druzba prijotnejsa nego njegova. In ako sva po dalj-sem potovanji zvecer poscdla okoli ognjisfia med veaele Tipavce ali glasne Krasevce ter se krepfiala s siadko reboljo alt kralkim teranom, ozivel je Esjav-cev humor in v veaelem razgovom nam je potekel veeor. Pri warn tern pa je Erjavec vlekel na nbo vsak glas, vsako frazo in besedo, velikrat moje dreg-nil z nogdf rckoc: wAli ste 5ali ?• In reci moram, da veSkrat nisem cal ni^esa, dasi je bila alovenafiina moj metier; Erjavec pa je molco dnevnik potegniljiz zepa ter zapisal novo frazo, nov izraz iz narodovih uat. In tako je nabral tisto neprecenljivo jezikovno gradivo, katero je vec let priobSeval v Maticinem 1c-topisu nfz potne torbe* in s katerim je tako lepo o-bogatit sloveaski sbvar in slovensko frazeologijo.
Da je pa Leo XIII. ostalfedoo iertiatih misli ia zelj ko zdaj leta, o tern prica  nsjbolje   novo do- I zidana kapelica sv. Cirila  in Metoda  v baziliki sv. I JKlemeata, ktero so te dni posveiili. Slovanski romar- J ji vedd, da je  sv. Qee vze tedaj   zaimsltl ta sponie- I nik. Soveril je delo odli&ieina atavbarju Fontana-i, I ki je naert sber  dovriil, a prezgoduja  emert vzela I ma je delo iz rok.   Za tega delj vodil j« delo neki [ g. Bonaoi.   Kapelica je res piekrasua, v rimskem I zloga,  z jako  umetoo okroglo glavo (kupolo), ki je I na verhu odperta ia se steklom krita. Premera temu svetiigu je okolo 6 metro?. Yrata ia vsa kapeliea je fioo pozlaSeaa.   Podobe (al fresco) na svezi  zid je slikal prof. N o b i I i brez dvojbe jako  tocno ali — toda o tern najjmdije pristnejai sodct.   Sitka nadal-tnrjem kalei TzfeSarja na preatolu,   V levici derzi siovenskt obredaik, odpert.   Z gtagolico je zapisano : ffAO, Jaz mm pot, resnica in zivljenje*.   Bred pre-Btolom kleci papa Leo XIII,   Ves prevzet in zamak* nen poklonja milemu Jezusu novo uvetifico.   Vzvoli-Larju na levi stoji av. Ciril.   Z desnieo rau kaze im-rod slovanski, ft Me tod na levici prost rnilo dob;#ga Pastirja, naj blagoslovi ta narod, Vzvelicar polen mi-line dvigne svojo desuo in blagoslavlja narod slovanski, kterega si Je aprikrauil za posebae name tie".
Ha deini steni vidil zigovor in obrambo sv. Ci-rila in Metoda; PapeL sedi na svojerct prestolu, po-leg Njega mnogo cerkvenih dostojanstvenikov. Ciril govoti fltojet": ter % /ivo roko dokazuja nvoje in bra-tovo pravoslavje in nedolinost proti krivicniw obtoz-bani. Vsi kar «to i mi jo altaati toliko mo.lrost in po-boinost. — Ka ievi tteni je pogreb ali boljs sloveani sprevod sr. Cirila k veeuemu pocitku. Za rajitkim greata papez in Metod, vie dunovatvo in ves narod rimuki. Plakal pa je po ajera, britko plakal narod slovanski,
Glava ima 8 lepib angelov, Ti so pac* angeli vaHii 8 slovanskih rodov. Da bi jo envuli in zedinili pod eno glavo in eoo uebot
Kapclieo vsi hvatijo, Opraw je uborna. Sv. on) je zdaj tirota; dominikani, kojtm jo jzrodono v varatvo kapelice, to uboiei. Ali letot pridejo v Rim slovooski vladikr in malniki, in tt ne pozabodo kapelice iv. Cirila in Metoda.
Zavotnik sv. Klementa eerkvi je prevzvileni kar-dintl Sunfolice, ki je doiel navln^" h Kapolji in posvetil novo kapelico io tflovomim obtodam v loboto dne 2. t, m, im mm dobro \ti>M, da io ima to zgoditi, Vstanetn tore] fgodaj in bitint 6rez Kapi-tol in Forum proti §v. Klementu. Ob 8. uri doSol je kardtnat. Da prido preLastni g. <'onn*i6, upal hoiu gotovo in nisem io varal. DoSe) je no sfojtm pitom-ecoi, Prcfi. flad'tka Sotnbratovtd ni asamudil minute. Poaebno lepo m mi je zdclo, da je bote! bt'ti navzou tudi vetii kaidiual B a r t o! i ni. Obrcd w je kon6al ob 10. art.
Danes ob 6!, slnztl je slovensko maio vladika Sembratovie. Deili so maloruski bogoslovci, ne-ksj Poljakov — in «opet Kardinal Bartolini. Pozneje in ob dtugih urah dtsli so g.tovo i drugi Slovaui molit za narod, ki mara vedno so mod dvomi, zmo-tami visett". Toda tso to je premalo od naSe strani; sliSal sem pa, da je izjavil i o tej prib Id neki pre-vzviaeni gospod, da hoce {ikerbeti za lepso vzajom-nost mej Slovani v Riwu. V to pomozi Bog ter sv. brat a Ciril in Metod I
Vsi sIovBcskt romarjt obisccjo brez dvojbo to svottsce in pomolijo tamo. Kapelica sama ob sebi bode j*m gotovo vsee. AH bojim se, da no bode uga-jalo njih vkusu, da je d.il bv. Oce zidati novo po» zlaceno kapclico pokg stare cestite rssne bazilike sv. Klemeuti. „Uozg!a>*je jo preveliko. Bolje bi se bila sezidala drtigje*. Xikar btatec I Tako no gro razbi-rati misti sv. Occta. Itajao tako le: Nova blcsteci se kapelica poleg atarereane <Seatite bazilike poineni novi sveii zorod slovanski, ki iivo poganja iz starcga neiz-cerpljivega ster2ena, pomeni: lepo, veaelo bodocnost po dotgi, resnt, Lcstiti proslosti,
Politidni razgled.
Odkar sta se cesar in cesarjevid sh svojega potovanja vrnila, je nastala na znotraj velika tiiina; le na Ceskem ne more se priti do miru med starimi in mladimi. Foslanci zbirajo svoje volilce, dajajo jim racttn o svojem dtiavnozbor* skem deto?anji, in pri ten shodih letijo puiice na le?o in na desno, na stare in na mlade; Nemcl pa se smijajo v pest, hujskajo drnge proti drugim, ter se vesele, da si Oehi v tern bratOTskem boji slabe s?oje najboljse mo6i, ker neslogo slovansko so si se vedno znali naj bolj izkoristiti NemcL Tadi solaograski posla?v?c, stari Lienbacher je govorii pred svojimi rolilci in v s?ojem govoru vabil in zarotoval drnge konser-vativne ncmske poslance, naj se lo^ijo in odce-pijo od Slovanov*.   No, kakor poznamo ncm$ke
konservattvee, oni se za zdaj ne vsedejo §e na limance, katere jim nastavlja neznaeajai Lien-bach*»r, ki so je v malo letili .Stirikrat prelevil in sttrikrat menjal svoje politidno misljenje; ali ko bi kedaj do tega priSlo, kar sicer ni nemo-gofie, potem se razru§i sedanja vefiina in libe-ralni Nemei so zopet na krmi a; tega prevrata I bi bili naj bolj krivi Mladocehi, ki vedno z bla~ torn ometavajo vse, karkoli po klerikalizmu in kons^rvatizniii disi.
Na inostranskem pa §e vso pozornost zav-
zimati Srbija in Bulgarija.  Kraljica Natalija se
je,   ko jritfraf-1jflbljenec":R^
vzel vlado,   zopet vrnila na s?oj dom,  kjer so
: jo kralj in ministri slovesno sprejeli, in tako se
| je zakonski mir, vsaj navidezno, med kraljem in
I kraljico zopet povrnil, NemSki listi so bili zad-
njo dni  sicer razfcrosili  vest,   da je Bistid U
I zopet odstopll, ali ta vest se do zdaj §e ni ob-
| istinila, bila je brikone le gasnikarska raca { ti
I Mdovski listi trobijo med svet to, kar bi 2eleii,
da bi se tudi zgodilo,
Princ Koburlki  je svojo izvolitev po bul-
garskem   sobranji  pogojno   sprejel t. j, ce ga
sultan potrdi  bulgarskim knezom  in U tej iz-
volitvi druge  intcresovane evropske velesile ne
bodo oporekale. Bulgarska deputacija petih mo^
je dolla na Dunaj, da se princu pokloni in mu
ponudi prestol. Porta je neki rcgentstvu bulgar-
skemu izrekla  zahvalo  za to izvolitev,   ter se
nadeja, da jo bodo tudi druge velesiic potrdilo
in da odpailje te dni do vclesil okrozuico gledc
izvolitve.   Do zdaj  se he  nobena vlada ni iz-
I rekla,   najbolj roservirano pa se drift ruska in
J njeni uradni in poluradni listi. Nadejamo se pa,
I da bomo mogU   zo v prihodnji itevilki  zabele-
I ^iti, ali so si Bulgari le na svojo roko,  ali pa
s poNuumom drugili vlad izvolili svojoga kneza.
Doma6e in razue vesti
Za Erjav6ov spomonik ia ustanovo <U-rovnli so daljo: dr. Alekwij Itojio JO gl.} Joaip 15ln?,, pravnik v Moziiji nabral in doposlal je 14 gl., katoro so darovali: Anton Turniek, trgovec v Nazarji, 1 f.; Podhostnik, kaplan v Moziiji, 1 f.; A. Goridar, c. k, pofttar, 1 f; Marka Leopold, posestnik, 1 f.; Emilio Hontolla, drogerist, 1 f.j dr. med. Selauder v Gor-njerngradu, 1 f.; drugi po 60-10 kr. Vseh dohodkov 2018 gl. 48% kr.
Radodarni doneski. Za danski misijon so daljo poslali: iz 6epovana (zbtrka) 3 gl. 10 kr.; vikaratvo Lokavec 10 gl.; dr. A. Gregorci6 3 gl. — Za otroaki v r t je daroval Ivan Dugulin v Ajdov§6ini 3 gl., za Studentovsko kuhinjo 1 gl. Ilvala.
Studentovska kuhinja. Dolloost je pred-sednistvu, da koncetn tblskega leta poroea vsem p. n. dobrotnikom o izidu naaega delovanja v koiist in blagor naii mladini. Sklentlt smo kuhinjo 1. julija. Uceiui so iskreno zahvaljujojo za vse dobrote, katere so uzivali tekom Solskega leta in prosijo, da se to primerno objavi preccstitim ciovekoljubom. Meseea oktobra smo hranili 82, nov. 34, decemb. 40, ja-nuvsrja 33, febr. 34, marea 30, aprila 30, maja 32 in juntja 30 dijakov. Malomatni so se odstranili in njih mesta zasedli so dobri. Koncem smo imeli 7 gimnaztjeev, 3 realce in 20 ucencev delke vadnico. Vsi so Solsko leto prav dobro izdolali in iraamo tudi nekaj cdlicnjakov. Bog poverni toraj vsem dobrotnikom obilno tolike dobrote I Ob enem nam je dol-inost, da mimo osebno imenovanih dobrotnikov po „Poroeilutt meseea aprila in po izkazih v 9So5ia ae omenlmo velicega dobrotnika naii mladini v „atu-dentovski kuhinji" in v 8konviktua, to je preblagega g. vojaakega zdravnika Heniika Mansbarta, ki je brezpla«5no in po velikej svoji pozertovalnostt ia lji-bezni s posebno spretnostjo vse naie med letom obo-lele uSence zdravil. Bog mu poverni fcrud. Hvala tudi 6. sestram sv. Kriia za vse dobro, kar so storile in nadzirateljem mladine, med koje Stejemo ˇ pre-tekli dobi v pervi verati fiestitega g. u6itelja H^nrik Lebona. Hvala vsem v imenu mladine! Ozirom ca denarno stanje re6i moramo, da je bila susa uzo nad 3 mesece in smo na dolgu 42 gl. Da Be ovi dolg poravoa, in da se zopet zerno do zerna nabere za prleetek §olskega leta 188 7^8 poprosimo nujno vse blagoSutljive prijatelje naie mladine, da svoje storijo. Kdor sam ni jedel suhega kruhka, ne ve in ne pozaa, kako dobro dene mladencu dobrota ob pravem casu in v pravej obliki. Barovo specjema, kakor dosloj po blagovoljnostt, urednistvo nSo6eu, ki tudi zneake po listu pobota. Bog daj, da bi klic na§ ne bil brez-uspeseo. Za odbor; I. j>J. Kleiomavf, pjediiedflik.
Imeuovanje. Dav^ni nadzornik Fran Kokole je imenovan davdnim visjim nadzornikora v okroZji finangnega ravnateljatva v Trstu; dav<Sni nadzornik Ivan Tratnik pa fiaanfinim tajnikom.
GoriSka gimnasija kondala je solsko leto v nedeljo, dne 10. t. m. Iz programa tega zavoda je razv^dno, da se je vpisalo zaSetkom leta 416 dijakov med letom vstopili so pa §e trije, toroj skup&j je bi-lo 419 udencev. Mod letom zapustilo je zavod 37 ucencev, tako da jih je biio koncem leta na zavodu 382. Po narodaosti je bilo 172 Slovencev, 154 Itali-janov, 53 Nomcev, 1 Cehin 1 Francoz; po veri 365 | katoheanov, 8 protestantov in 8 Sidov. Odli^njakov je bilo 32,_prvi red dobiloje 269 drugi 28, in tretji red 17 uSencev. Neizpraievani so bili StirjiJ izpit ponavljati mora pa 31 dijakov.
Zrelostni izpit vrsil se je od 11. in do 14, t. ra, katerega so je vdele^ilo 24 ueenoev osme Sole; eden jo mei presku§njo izostal, 3 Slovenei in 1 Lah so ga naredilt z odliko.
Pvihodnjo Solsko leto pridno 18, soptembra; vpisovanjo pa 13, 14 in 15 soptombra,
N"a realki vriil se je zrelostni izpit 8. in 9, dne t, m. vdele&ilo se ga jo 10 sedmoSolcev j zadoatilo rau jih je 0.
Izobra2evali*ce ea uditeljioe. Dne 15. t, ra. jo koue'alo lolsko leto • iloveino avoto mafco, Bile je v itirik tocajih 101 gojonk in sieor 45 sloven-ske in 56 italijauske narodaosti. VeSinom so dobro dovorfiile svoje itudlje. Ponavljaoih poskuienj jo na vsem zavodu 8; tri gojenke pa so nosposobno m viiji tefej. Z odiiko bilo je sposobljenih za vifiji to-\U) 13 icalijanskih io 8 elovonskih gojonk. Njib'imo-na slovenskih treh tei5ajev so gospoduloo Cok, Poga-I Mk, DolinSek, Doljak, Ozana, Eofc, Sujan. Borli; in iz italijanskih;  gospodioae Micholli, Piehl, Zonail, I Dobri la, Dolamom,   JuraH,  Kuomk,  Sonogaglla, Al I berti, Fontana, Pajor, Uroda, Versegnasil. K skulnji I godnosti oglasilo se jo 13 italijanskih, 9 slovenskih I gojenk in jedna jsvunanja. Ustmona skulnja prltoo 18. i. m. ter utogne trajati teden dni. 0 isidti ka-sneje. Imena gospodiain maturaiitinj, kl bodo bodooo u^iteljioo naiega naroda, bo is Trwta: gad. Hanoi, LimeuM; iz (lorici: ga. Kocijanoi^; • Tornovogit! plim, Etvier; i Tolminas g«e. I*«han| i Krsnjuko: ga. Ilromoc, in s Stajonkogs: gar Ivanoo, LlpovSok in Bupnik. Bog daj odhodnioam dober uapch in pra-vo ljubezou v u6itoljski njih atari! Naj bi bilo v ko-tiit dmiuvi, domovint in natodu tor Bvojim starilom in sebi v daafc in veseljo. To nafio voficSilo.
Danes jo konfial tudi poukna o. k. dokli&ki va-dnici in dan poprej na denki vadniei.
V dekliiki vadniei bilo je koncem letu 210 u-cenk v petih razredih; med njimi 35 nemike, 105 italijanske, 70 slovenske narodnostl. V posameioih razrodili bilo je 25, 39, 47, 58 in 41 u$enk.
Na dcHki vadniei pa, katere je po amorti no* pozabljivega Hribarja voditelj g. Skubin, bilo je koncem Soiakega leta 534 uSencev in sicer 254 slovenske in 280 italijanske narodnoati. Posamozni razredi so prav mocno obiskani, tako v slovenskem oddolku 48, 73, 82, 50 nSencev in v italijanskem 53, 79, 83 65. Solsko leto pri6ne 16. septembra, ker od lotos priaeuii bodo vsled ukaza ministerstva za uk in bogocastje dne 2. aprila t. 1. velike pofttnico vsako leto od 16. julija do 15. septembra.
Kor Cao iclirao mladini, da so okrop6a in med poaitkom na novo pripravo za daljno, uspeSno delo-vanjo. Bog usiiai proinje naso!
Ljudska Sola v Komnu izdala je tudi lotos Solsko poroSilo, v katerem je na prvera raestu dober spis o vzgojitvi od voditelja A. Lebana; potem je navedeno osebje Solskih oblastij, ucitoljstva, Itevilo otrok po razredih, eolaka krooika ; naposlod so pa raiverSceni otroci po D&predku. Tako aporo6i-lo gotovo ustreza otrokcm in stariSem, da ga 2elJno
Eriaakujejo, hranijo in ve6krat v zivljenji pregledujejo sdajanje takih sporo5il gotovo koristi solstru.
Ravs in kavs mej vojakt in mestnimi posto-padi se je zopet trikrat ponovil pretokli ponedeljek zve6er, ko je vojaaka godba svirala po ulicah 9Corr.tt je bil zarad opisovanja tch dogodkov pretekli torok zase^en in je vceraj se le v drugi izdaji priznal, da so bill poatopafo za6eli nemir z metanjem kamenja na vojake. Govorice o tern so razne. Zaloatno je, da se more mir in varnosfc v moatu na tak nacm kaliti; a nov dokaz, da Gorica je res nitalijanskaa.
Prihoanje pcrotne sodbe se za6no v Go-rici 19. septembra pod vodstvom nacelnika c. k. o-kroznega sodiSca g. Sbisa in avetovalcetna Gorjup in Budau.
Mlekarska drugtva na Tolminskem in 2ivinorejce na goraki strani na§e dezolo upozorujemo na razglasa slav. c. kr. kmetijskega dru§tva v da-nasnjej stovilki Gospodarskega lista.
Neprijetne zastavice stegajo 2enake po Go-vici vsako jutro skozi okna in cez pomole memogre-doaim nad glavo, o5i in obleko ter jih mnogo tako opraie in oamete, da je na njih obleki madei nemuaottt, kakor 4* bi *i nikoJi ae wuitU *m*
obleke.  Treba je zapovedi,   da se ne sme prahu in smeti na ullce otresati.
Josipa Stritarja zbranih spisov sta iziSla 3. in 4. snopic v Kleinmayeryevi in Bambergovi tiskar-m v Ljubljani.
„Gospodarski list*  prejemajo vsi natocaiki ,Soib8 5  zato w tistim ukow, e. kr. kmetijskega druatva, ktori 30 ob enem. narocoiki naSega Ma, ne J bode poailjsl §e poseben iztis „Gospodarskega Ksta* — razum ako bi to izrekoma zahtevali.
Angeljcek, II zvezek je izael v „Katoliski ti-skarni* v Ljubljani. Ta knjizica ima na 43. atranch ninogotere pray dobre spiae za mladino in je vsoga priporo6Ua vredna, Velja atmo 12 kr.
Veliko skupSdine druibe sv. Cirila in Metod v Trstu dne 19. t. m. te bode vdeleiilo vs#j zdatno Stevilo rodoljubov a Gonskega. Da se ro-doljubi bolj spoxnajo in poraenijo, bodo imeli po zbo-Tovanjt skupm obed t dvorani cltaluiee.
Malovredna inajdba. Neki Laaopis je pove-dal 0 stroji, ki aam prodaja smodke, ttr se je izrazil, da bi tak ttroj lahko let kaj druzega prodsjal in o pravljal. Na Travniku pred .Evropo* je zo deljcasa tohtnica, ki «*"»a pretehw, ako se stopi na podnox* nik zravenjnjo m 30 ji vrzo v pusico 3 kr. Ta tehtnica za raoia visok Voglat stebor a uri podobnim kazalom. Dokler je pri tehtnici lastnik stal, je iinel dosti zasloika; aama pa tehtnica nic avesto no opravlja alasbe; colo yreto Ijudi pretehta za 3 kr., ker preden eden stopi a podnoznika, ie drugi nastopi, da ae ne sapre; sprejema pa tudise svin&ne, kamnoae in dru-gacne krajcarje. Tedaj malovredna znajdba,
Za nadjjorovanje otrok prosijo uL!ielji ne-katerihmeat redarske (policijake) pomoci, da bi otro-kom bianili tabak kaditi in Sganje piti. VGoricijatudi zelo treba, da bi redarstvo zabranjevalo to droje in pa tudi za donar igrati in se marsikaj druzega neapo-dobncga, pa da bi tudi atariae in drngo odvcdlo v zapor, kedar se za take malopridneze potognejo. SH-aal aom, kako so zcnske unerjale rodarp, ko je ma-lopridneza sataiil in raalo potresii. Po tern ci cudo, da irast v me»tu toliko predranih nagajateev.
Solske otroke kaznovati ima ucitolj po-stavn© kazonsko pram Ucitolj je oblaatna oaeba, kor je uk jama napr»?a in ga drzava nadzoraje. U6ita-fjovo opravilo je aranno opravilo, in ako kainuje, kainuje uraduo. — I'ako je izrokla Donajaka nad-aodnija. To naj ai zapomnijo starisi, katori mialijo, da uditelj ne sme kaznovati njih nagajivih otrok, in za vsako malenkostno kazen zmirjajo in tecejo nad u6itelja, ter tako pohujsujejo otroke. S takih otrok ne bo nikoli prida.
Krailjci se tseskoz odlikujejo v Terskih zftde-yah. Zgodnja Danica izkazuje, kako oni mnogo dam-jejo t east bozjo in za razlirjanje avete ?ere. Veli-kanski dar so zdaj doprinosli za Bosno; namreS pred 4. leti so bili jeli nabirati za zvonove nove prestol-nice t Sarajevem in zdaj imajo ze pripravljenih 6 pre-krasnih novih zvonov, da jih posljejo v Serajevo ss. Cirila in Metodu Y dast. Zvodovi imsjo aledece gla-sove in te2o: 1. B, 2518 k; 2. Dt 1255 k; 3. F, 650 k; 4. G, 534% k; 5. A, 397 k; 6. B, 318*/9k. VU1 jih je sloveci zvonar Samassa v Ljubljani. So aienda tako velicaatno zvonilo, kakorsnega ni nikjer na kranjakem, dasi imajo ondot v ve6 krajih pray dobro zvonilo.
Trtno ni zasledili so sredi jnnija po nekaterih vinogradih okoli Kopra in proti Izli. Primorsko je torej v najveSji nevarnoati, da pride ob svojo vino-grade. Neki liat pravi, da se trto resi uai, ako se 0-koli zrastka korenia skozi 8. dni prav redko naskco-puje s Spiritom.
Slovensko uradovanje v sodnije ju2ne Sta-jarake uveati prizadeva n menda pravoaodno mini-sterstvo z tso mocjo. ftekaj za nas Primoree Se bolj nego to Yeselega se sliai iz Trsta; namree, da je visoko predaedniatvo c. k. prizivnega sodiaca ˇ Tista izdaio ukaz na vaa podrejena mu c. k. sodiaca, da imajo vse sodne vlogo reaevati t onem dezelnem je-ziku, v kterem so podneaene in da imajo dosledno tudi zemljeknjizae vpise zdelovati v jeziku, v katerem je spisana doticnajproSaja. Bog nam pripomagaje do pravicev dokler si poatavnim potora sami pomagamo do nje.
Banka Slav^ja poslala nam je svoje poslov-no poroSilo za leto 1886. Iz istega posnemamo da je imela v preleklem Ietu 100.240 claooT, katerim je aavarovala kapital 178,414.208 gld. 31 kr. Same za ziuljenje bilo je zavarovanih 40497 oaeb za 22,835.193 gid. 31 kr. Njeni resenrni in poroatveni fondi izna-Sali so koncem minoiega leta 6,725.239 gld. 54 kr. Od leta 1885 pomno2ili so se ti foodi za 140.593 gld. 46 kr., daai ravno se je Tlani izpla6alo clanom podedovanjskih dragtev 446.492 gld. 28 kr. Vse pre-mozenje bankino nalozeno v vrednoatnih papirjib,   v
poaojilih na taatne police, ˇ hipotekab, v posojilnicah in ? postacj branilnici, IznaSalo je 6,547.858 gl. 21 kr. Za Skode se je izplaealo v letu 1886 1,2G4.503 gl. 24 kr., t vs*jh oaemnajstih letih bankinega obsto-ja pa 11,860.321 gl. 31 kr. — Iz tega kratfcega po-snetka iz obSiraega in jako pregledno aestavljenega poalovnegi porodila vidno je, da banka kljnbn napa-dom nemskih Hatov atalno napreduje in da more njeoa uprava z mirno veato gledati t bodocacat
Grozovita nesreda godila ae je t torek in sredo irinulega tedna ˇ Sfid pri €agskem jezera. Kar nacnkrat se je odlo&la okoli 10 metroT iiroka in 30 metrov do!ga p'asfc nabrezja pod mestom Cug in se pogreznila ˇ jezem. Za tern se je pogrezntlo se tcL plaati, na katetili so hill prekrasni verti in pro-lepa mestna poslopjft, tuko nsgloma, da se nits Ijudje niao raog'i vai reaiti.
Samo sredi Rastelja st. 7. ISa dol>olo — na ilfoT>n.o-
V GORICI.
Bogata zaloga: noiumberskega in galanta-rijakcga blaga, Iepoticja, diSav, igraS, nogovic sivnih pri prav, sukaiica in preje, krojaaktb in Sevljarskih potrobs&n, ptiprav za potnike in ka-dilce, €igaretnega papirjn, celulotdaih zavtatm-kov in zapeatuikov 2a duhovniko, mc§5ane in vo-jake; poaebnost: najfiueje igle za Sivalno stroje.
Strune za rana godaia, in sicer za; goali, citare, kitaro, bas, glasovir ifek
Za pomladno setev se najtopleje priporofajo
Raznovrstna semena
zeleBjav in teav.
^Ja clrol>iio in na cl©b*»lo.
Br. S54io. L s.
Natecaj.
V tern politienem okraja imajo sc name-stiti nasliedne sluzbe :
Tri sla^be ttclteljev III. vrsti polskili vo-dtteljev) na enorazrednicah v Brezo?icir Her-peljeh in Munehj prve dve s slovenskitn, zadnja s lirvatskim ucnim jczikom.
Molitelji naj bodo tudi spo3obni k podje-Ijenju katoliskega vjeronaoka.
Dve u^iteljie III. vrsti; po edna na dvo-razredni Ijudski soli v Elan! i na 3 razrednej u Rukavcu s lirvatskim acnim jezikom.
Dve sluzbi poduC'iteljev na 4 razredni de-ski moiki §o!i v Kastvn i na 3 razredni 11 Rn-kovcu s hsvatskira ucnira jezikom.
Edna podaditeljice na dvorazrednej loll u Sv. Matiji s lirvatskim ufinim jezikom. Po pri-Mnosti ena ufiitelja III. vrsti fvoditelja) na enorazrednej hrvatskej Ijudskej §oli v Vodicah.
Place I vzitki zdruzeni s temi sluzbami razvidni so v de2elnih zakoniR 3. novembra 1874 st. 30. i 10. deeembra 1878 st 14.
Prosilci naj svoje obMene prosnje even-tualno po slaztbeni poti do 4. tednov semkaj predlozijo.
C. E. OKRAJNI  &OLSE1  SVET _________Volosko 13. Jnlija 1887.
Ua/yis sink.
Razpisuje se sluiba vrtnarice za otroski solski vrc v Podgori, kteri se odpre dne I. sep-tembra 1.1. — Letna placa je dolo^ena s 300 gl.
Prosnje "z dokazi sposobnosti naj se v treh tednih podajo podpisanema zapanstvn.
^UPANSTVO V PODGORI dne 7. julija 1887.
99
PHI SOLNCU"
ullca illorelll stev. t5
prodaja se
PIVO OD A. DREHER-JA po 194k novcev liter.
I»lacuta §t. 38
VEUKA ZALOGA
CRNEGA VINA
prve vrste
po 14 !«.Y». liter
je na Platuti v hiii ntev. 28.
Spod 5G Iitrov skupaj se ne odaja* Odprta je vsaki dan od 9. do 12, Tire dopolttdne in od 3. do 0. ure popoludne; ob nedeJjali Ie dopoludne.
JW* I*lficiiita st. 2m

Orgljc
kPi s 7. spromint so   na prodaj pri cerkve- ah
Poclptsani naznanjam slavncmu obcinstvtt, da imam veliko zalogo prav dobrcga ^veploncga apna, ali gtpsa (Skalolc) ki se dobi po prav primerni ceni, pri meni v Solkanu.
Priporocam se,
August Kovadid.
Mnogo prihrani,
kdor kupi obleko v
KrojacBici Ipacila Steiueria,
ki je najvecja v Gorici
v kateri so dobi vsak «as na veliko izbiro narejena obleka po naslodojih cenah:
PapolEi pjialaiaafia obleka. n gGnads   od 8 do 20 gl,
n             n             n      »  d66k8        n   6  n   IS   n
v n r> otrolsa » 3 » 10 „ Mm posl^asks sukuje n gospsde » 8 » 30 „ Foola&sski lu\                      »   »     . 5 » IS „
Yrku tega bogata zaloga vsakovrstno robe iz raznih tovaren po narocilu vsled mere, ki se iz-vrsi to5no in hitro. Uzorci na zahtevo brez-placno in prosti postnine.
Novo dosli dolmani najnovejsega kroja od 8 io 50 gl. za gospe. Saki za goape od 4 do 15 gld.
Cudovite kapljice
sv. Anton a Padovanskega
To priprosto in naravno ztlravilo ja prava dobrodejna potnoC in ni trebn mno-gih besedi, da bo dokazo njihcnra fiuclovita mofi. Co se le rabijo nekoliko dni, olajSaja in prezeiiejo prav kraalu najtrdovratoige ie-Icdcne bolesti. Prav izvretno vstrezajo 20-per hcmorojdo, proti boleznim na Jetrib in na vraoicir proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih meseinih nadleinostili, Ko.iet beli tok, bofasf, zopor bitje sreafcor clstijo pokTarjeno k.i. One ne pregznjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas cb~arajejo tudi pred vs.iko 'j-oTeznijo.
Prodajejo se v  vy<eh   i;T.^vnth Ickarnicnb na svetu ; z c.irofibe   in poSiliatre pn e liilj v lefear-nioi Cristofoletti V Gorici, v Trstu v lekami G. Sanetti in Q. B. Bovis ' \ r lokarni Alia Ma-donna ˇ Eorminn. En« stekleniM stane 30 noTCOT.
l2d*vateij in od|;ovomi urrimk: M. KQmb — Tim: fHilirutJisk»lifik«ni*« w (ioriHT