MUZEJSKA DELAVNICA:
IZDELAVA SECESIJSKIH PRIČESK
v Slovenskem etnografskem muzeju
25. septembra 1997
Ob dnevih evropske kulturne dediščine, ki so bili letos v Sloveniji posvečeni
secesiji, je želel sodelovati tudi Slovenski etnografski muzej. Ker se pač težko
nnerimo z muzeji, ki imajo bogate secesijske zbirke, se je porodila ideja, da bi
sodelovali z muzejsko delavnico, na kateri bi v živo prikazali oblikovanje pričesk
na prelomu 19. v 20. stoletje.
K sodelovanju smo povabili frizerskega mojstra gospoda Daniela Vertač-
nika, ki se je s pomočjo slikovnega in pisnega gradiva, ki ga je zbrala višja kusto-
dinja mag. Janja Žagar, pripravil na muzejsko delavnico.
Ob tej priložnosti je muzejska svetovalka Tanja Tomažič predstavila v obliki
manjše priložnostne razstave tudi kolekcijo frizerskih pripomočkov, raznih klešč,
kleščic in navijalk, ki jih je za muzejske zbirke pridobila že pred dvajsetimi leti,
ko je zbirala gradivo za predstavitev ljubljanske modne scene v prvi polovici 20.
stoletja. To je predstavila leta 1983 v starih prostorih Slovenskega etnografskega
muzeja na uspešni in zelo odmevni razstavi Ljubljana po predzadnji modi.
Poleg te kolekcije smo predstavili tudi sočasne modne časopise s pričeskami
s konca 19. in začetka 20. stoletja ter citate iz časopisnih oglasov za frizerje in
brivce, ki danes pričajo o tem, kako so ti lovili korak z modo tistega časa in kakšne
novitete so ponujali; vse z namenom, da bi privabili čim več ljudi v svoje salone.
Muzejsko delavnico smo priredili v fotoateljeju naše nove zgradbe. Vanj
smo postavili manjši oder s frizerskim oziroma brivskim secesijskim stolom,
mizico in ogledalom. Za dopolnitev delavnice smo postavili še predmete secesij-
skega salona, za ustvarjanje vzdušja pa smo vrteli glasbo tistega časa.
Mojster Vertačnik je oblikoval pričeske trem modelom, ki smo jih oblekli v
dolge obleke z začetka stoletja; tako je pričeska prišla bolj do izraza. Nato je
oblikoval pričeski še dvema prostovoljkama iz publike; obe sta bili zelo zadovoljni
z novim izgledom, tako različnim od današnjega. Gledalci so se ob tem prepričali,
da secesijske pričeske in sodobna oblačila ne sodijo skupaj.
Ob oblikovanju pričesk je kolegica Tanja Tomažič tudi orisala čas rojstva
našega stoletja in modne zapovedi tega obdobja.
396
Razstave
397
Muzejska delavnica: Izdelava secesijskih pričesk v Slovenskem etnografskem muzeju, 25.
septembra 1997 (foto: Irena Keršič).
Skoraj nemogoče je govoriti o enotneni modnem trendu oblikovanja pričesk
okoli leta 1900. Tisto, kar je ustvarjalo enotnost, so bili še vedno obvezni dolgi
lasje, ki so bili najpogosteje speti navzgor v obliki podkve ali turbana. Pričeske
bogatejših meščank tega obdobja so bile bogato tupirane, če pa dame niso imele
dovolj dolgih las, so jim frizerski mojstri željene košate pričeske oblikovali z
lasnimi vložki. Umetne kodre so oblikovali s pomočjo železnih klešč, ki so jih
razžarili in s tem tudi večkrat poškodovali lase.
Za razliko od premožnih meščank, ki so si urejene pričeske glede na ugled
celo morale privoščiti, so si revnejše meščanke, delavke in kmetice same oblikovale
enostavnejše, netupirane. Dolge lase so si preprosto na zatilju zvile v vozel.
Zastavlja pa se vprašanje, do katere stopnje so bile dunajske in pariške
secesijske modne novosti sprejemljive za naše ljudi. Dejstvo je, da so bili nosilci
modnih novosti v tistem času bolj ali manj premožni meščani in meščanke, ki so
si pričeske po vzorcih iz takratnih modnih revij z Dunaja, iz Pariza ali Gradca
oblikovali ali sami ali pri frizerskih mojstrih. Revnejši tem modnim novostim
seveda niso mogli slediti.
Prikaz oblikovanja secesijskih pričesk je bil po mnenju obiskovalcev naše
muzejske delavnice dobrodošel prispevek, s katerim smo pomagali ustvariti vsaj
približno podobo o tem, kaj je secesija pomenila v svetu mode pri nas. Pri tem
zavestno nismo hoteli ustvarjati rekonstrukcije frizerskega salona, temveč smo si
prizadevali ustvariti situacijo, ki bi omogočala razmišljanje o modi tistega časa.
Razstave
398
Projekt je vsekakor poživil dneve kulturne dediščine, ki so bili letos pri nas
posvečeni secesiji. Zanj so se zanimale tudi šole, predvsem srednja frizerska šola
in šola za oblikovanje, vendar zaradi omejenosti prostora žal nismo mogli omo-
gočiti ogleda muzejske delavnice širšemu krogu obiskovalcev.
Za muzejsko delavnico so se zanimali tudi mediji. Za TV Slovenija so na
delavnici posneli prispevek, ki so ga predvajali na 1. programu v oddaji Studio
Luwigana 24. septembra 1997. POP TV pa je posnel daljši prispevek, ki so ga
predvajali v osrednjem dnevniku 25. septembra 1997. Tudi časopis Delo je na
kulturrü strani 27. septembra objavil fotografijo in komentar o izdelovanju sece-
sijskih pričesk na naši muzejski delavnici.
Ob vsem ima svoj pomen tudi sodelovanje muzeja s frizerskimi mojstri, ki
so se s seznanjanjem z zgodovinskimi pričeskami in načinom oblikovanja le-teh
začeli bolj zavedati, kako soustvarjajo modne trende, ki so pogojeni z načinom
življenja ljudi vsakokratnega časovnega obdobja.
Zato smo v frizerskem salonu Las na Ziherlovi cesti, kjer dela mojster Daniel
Vertačnik, priredili priložnostno razstavo o muzejski delavnici, ki jo je vodil.
Ob dnevih evropske kulturne dediščine je izšla tudi zgibanka Slovenskega
etnografskega muzeja v slovenskem in angleškem jeziku, ki jo je napisala Tanja
Tomažič.
Irena Keršič