Poštnina plačana v gotovini
Naše
f
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
N»j bodo pred nnmi se tako Velike težave, pruuagali jih bomo in zmago* ito zaključili našo težko borbo za uresničenje petletnega plana, za uresničenje socializma v naši držat i	TITO
Z uspehi v letu 1948 stopamo z novimi
obvezami v lil. leto Titove petletke
Leto 1948. bo zabeleženo v zgodovini naših narodov kot leto velikih delovnih zmag, pa tudi kot leto vsemogočih preizkušenj, pri katerih se je še enkrat pokazalo, kaj lahko vzdrži in ustvari ljudstvo, ki si zavestno gradi svoje novo življenje.
Na zadnjem zasedanju zvezne ljudske skupščine so bile prikazane zanimive številke, ki govore o naših uspehih v minulem letu. Te številke so vidna in otipljiva dejstva, ki govorijo o delovnem junaštvu
in zmagah naših delovnih ljudi, katerih posledice so nove tovarne, železnice, nova poslopja, nove električne centrale in številni drugi uspehi ustvarjalnega dela našega delovnega ljudstva, ki so najzgovornejša priča zmagovite graditve socializma v državi, obenem pa tudi najtrdnejši argument proti vsem tistim, ki nočejo videti naše stvarnosti.
Vas pa bo predvsem zanimalo to, kaj smo v letu 1948. dosegli v našem okraju.
Zvezna in republiška podjet'a
so dosegla lepe uspehe
Tovarna »Jugotanin« v Sevnici je izpolnila svoj letni proizvodni plan več kot mesec dni pred rokom in ga do konca leta presegla za 13%, istočasno pa dosegla znižanje stroškov polne lastne cene za 19%.
»Celuloza« v Krškem je izpolnila svoj letni plan 22 dni pred rokom, ga do konca leta presegla za 7.12% in dosegla zniža- j nje polne lastne cene za 6%.
Kopitarna v Sevnici je izvršila svoj fi- I nančni plan 100% in znižala polno lastno j ceno za 5%.	1
Elektrarna Rajhenburg je izpolnila plan 100% in dosegla znižanje polne lastne cene za 8%. Kot priznanje za doseženi uspeh je prejela prehodno zastavico kot najboljša elektrarna v Sloveniji.
Rudnik Senovo, največje podjetje v našem okraju, je presegel svoj finančni plan in dosegel znižanje polne lastne cene za 2.5%, v produkciji pa je ostal za 7.8% pod planom in to največ zaradi nepredvidenih tehničnih ovir in pomanjkanja 'delovne sile.
Tudi okrajna gospodarska podjetja
so prekoračila plan!
Kasa okrajna gospodarska podjetja so skupno presegla plan za 6%. Najboljše uspehe je doseglo kleparsko-kotlarsko podjetje v Krškem, ki je svoj plan preseglo za 101%. Čokoladnica in likernica je presegla plan za 15%.
Opekarna Sevnica je dosegla 125% finančnega in 106% proizvodnega plana. Pletilnica Dobova je dosegla 100% finančnega in proizvodnega plana, 66% pa je dosežen plan v težini proizvodnje. Tovarna
pohištva v Brežicah 112% finančnega in le 62% proizvodnega plana, a to zaradi pomanjkanja suhega lesa.
Po dosedanjih še ne popolnih podatkih so vsa ta podjetja dosegla plan znižanja stroškov polne lastne cene 90%, vsi iz-gledi pa so,-da je plan dosežen 100%, ker nekatera podjetja še niso dostavila poročil. Planirani dobiček teh podjetij je dosežen 100% in je 100% večji kot v letu 1947.
Udarniki in novalorji
so k dosegi plana največ doprinesli
Elektrifikacijski plan je bil izvršen 10O- | odstotno; zgrajenih je bilo 10 transformatorskih postaj, postavljenih 23.38 km daljnovodov in 25 km lokalnega omrežja ter izvršenih 21 priključkov.
Narodni dohodek je bil ocenjen in tudi dosežen za 191 milijonov dinarjev, t. j. 139 milijonov manj kot leta 1947. To znižanje nam postane takoj razumljivo, če vzamemo v poštev, da je bila izvršena ocena po vezanih cenah, niso pa bili tu še zajeti tisti kmetovalci, ki so svoje tržne viške prodajali na prostem trgu.
Veliko skrb je povečal OLO socialnemu skrbstvu. V minulem letu je prejemalo 564 oseb socialno podporo v skupnem letnem
znesku 7,091.200 din. Število teh podpirancev se je od leta 1947.. zvišalo za 72 oseb. Invalidnino je prejemalo 849 oseb v skupnem letnem znesku 7,437.840 din.
Z razvojem socialistične trgovine in doslednem pobijanju špekulantskih elementov so bile ukinjene vse špekulantske privatne trgovine in gostilne. Zaradi špekulacije in utaje blaga je okrajni ljudski odbor kaznoval dva trgovca, 15 pa je bilo zaradi nediscipline v trgovini kaznovanih s strani OZKZ in OMA. Zaradi utaje po-l sevkov je bilo kaznovanih 6 kulakov s [ kaznijo v skupnem znesku 365.000 din, z j zaplembo utajenih površin in 15 mesecev zapora.
Množična organizacija OF
V okviru organizacije OF je bilo pri gradnji zadružnih domov izvršenih tekom leta 176.000 prostovoljnih delovnih ur in to v vrednosti 1,727.745 din. Od tega odpade na članstvo OF 65.678 ur v vrednosti 850.170 din, na LMS 31.172 ur v znesku 479.580 din in na sindikat 11.550 ur v vrednosti 278.250 din. Ti podatki se nanašajo samo na prostovoljno delo pri zadružnih domovih, nimamo pa evidence o vseh ostalih prostovoljnih delih. Ko bo evidenca popolnejša se bodo te številke še občutno povišale.
Od 41.172 volivnih upravičencev v okraju je včlanjenih v OF v letu 1947. 23.333, to število se je leta 1948. povišalo na 27-533, t- T približno 10% in je sedaj vključenih v OF 67% vseh volivcev v okraju.
Po vseskozi nepopolnih podatkih sta bili po krajevnih in vaških odborih registrirani 402 seji in 820 vaških sestankov ter 113 različnih proslav. Tudi o kulturno-pro-svetnih prireditvah ni podrobnih podatkov.
je podala svoj obračun
Po so le v glavnih obrisih rezultati dela izvršenega v področju našega okraja. Vsega tega ne bi mogli doseči, če ne bi imeli v novi "Jugoslaviji nove ljudske oblasti in naše slavne Komunistične partije s tov. Titom na čelu ter vseh naših organizacij OF, sindikatov, AFŽ, ZB in LMS, ki so zmožne mobilizirati vse delovne množice za izvrševanje nalog, ki jih postavlja pred nas naš petletni plan. Ti rezultati so pa obenem najboljši odgovor vsem klevetnikom, ki poizkuša,) o preko Komin-formbiroja iry preko inozemskih radijskih postaj zasejati med naše ljudstvo nezaupanje do našega političnega vodstva. Ti uspehi so dejstvo, ki jih ne more izbrisati nobena še tako zavita kleveta in so najboljši dokaz pravilnosti poti, ki jo je našo ljudstvo pod vodstvom tov. Tita ubralo V izgradnji socializma. V okviru Jugoslavije pa so vsem klevetnikom jasno odgovorili ,ob priliki proračunske debate v ljudski skupščini tov. Tito, Kardelj, Kidrič in drugi.
Te delovne zmage so rezultat globoke zavesti in požrtvovalnosti naših delavcev ter njihove ljubezni do naše nove socialistične domovine FLRJ.
V letu 1948 je bilo izmed najboljših delavcev proglašenih 339 udarnikov, 2 nova-torja in 1 racionalizator. Veliko delavcev pa je bilo pohvaljenih. Na novo je bilo v minulem letu ustanovljenih 38 podjetij •krajnega, krajevnega in zadružnega zna-
čaja, tako, da imamo sedaj 75 lokalnih podjetij. Razen tega pa imamo še 47 gostinskih obratov, katerih število se bo v letu 1949. povečalo še za 40%.
Z ustanovitvijo poverjeništva za lokalni promet je omogočena sistematična štednja in še doslej je samo na gorivu uspelo pri-štediti 54 tisoč din. Ustanovljeno je tudi okrajno prevozno podjetje z 14 tovornimi avtomobili.
Kmetijstvo se vidno dviga
in dosega vedno lepše uspehe
Tudi v kmetijstvu so bili doseženi vidni uspehi. Kmetijska proizvodnja se je napram letu 1947 dvignila za 40%, živinoreja pa za 10%. Vso pažnjo smo posvetili uničevanju koloradskega hrošča, kjer je sodelovalo preko 100 tisoč ljudi; najdenih je bilo 229 hroščev, 3554 ličink in 480 listov z jajčeci. Posvetili smo tudi vso pažnjo uničevanju rastlinskih škodljivcev. Od 359 okuženih parcel je sedaj okuženih le še 125.
Ustanovljeni sta bili plemenilni postaji y Kostanjevici in na Vidmu, kjer se vzgaja 55 mlade živine. Licencirani so bili 103 biki in število merjascev se je po planu leta 1947 dvignilo za 45%. V rodovnik je
bilo sprejetih 2100 krav, premovalnih pa 555 komadov živine.
Plan pomladanske setve je bil izvršen 110%, plan jesenskega škropljenja sadnega drevja pa 78.4%.
Izvoljen je bil okrajni kmečki svet, ki bo pomagal naše kmetijstvo vključiti v plansko gospodarstvo. Doslej je prijavljenih 56 borcev za večji hektarski donos. Na slovensko-kulturnem festivalu in vinogradniškem kongresu v Brežicah je bilo proglašenih 10 udarnikov-kmetov in vinogradnikov, 24 pa je bilo pohvaljenih.
Uprava za delovno silo je mobilizirala 1076 delovnih moči, ki so bile vključene v razna zvezna in lokalna podjetja.
Ob napakah se učimo ii
Potrebno pa je na tem mestu spregovoriti o nekaterih pomanjkljivostih in napakah, ki so se pojavljale v letu 1948. in ki jih moramo v bodoče brezpogojno odpraviti.
1- Premalo je bilo politične in gospodarske razlage organizacije OF in KLO po vaseh — zbori volivcev se niso redno vršili in zato niso bili vsi člani OF in volivci redno poučeni v vseh gospodarskih nalogah in ukrepih ljudske oblasti.
2.	Distribucijski aparat je še vedno pomanjkljiv, prehrana je bila večkrat razdeljena z zakasnitvijo. So pa tudi primeri, da posamezniki neupravičeno prejemajo živilske nakaznice, drugod pa zopet nekdo ni dobil nakaznice, dasi ravno mu pripada (KLO Leskovec). Potrebno je več
Naše naloge v letu 1949
Prehrana se je napram
Prehrana se je napram letu 1947 znatno zboljšala, kot je^ predvideval tov. Kidrič na Zvezni skupščini, v okrajnem merilu je bilo razdeljeno 4.5% več moke ki je tudi kakovostno mnogo boljša (60% pšenične in 40% koruzne moke, namesto 20% pšenične in 80% koruzne moke), 40% maščobe, 18% več sladkorja, 18% več mesa.
Plan odkupa belih žit je bil izvršen 100%, plan odkupa koruze znaša 273.306 kilogramov in je doslej dosežen 100%, kateri pa še ni zaključen. Ker rabimo za našo lokalno potrošnjo mesečno 35 vagonov
letu 1947 znatno izboljšala
moke in smo vsega odkupili 53 vagonov žit, tako da se v našem okraju preživljamo iz doma odkupljenih količin komaj za 2 meseca v žitaricah, kar nam še toliko bolj narekuje dvigniti hektarski donos. Plan odkupa je bil dosežen 100%. Krompirja 100% in mleka 95%. Plan lesne produkcije je bil dosežen le do 75%, kar je zakrivil tov. Oberstar iz uprave nedržavnih gozdov in njegovi kompanjoni, ki so bili zaradi tega tudi odstranjeni s svojih položajev in postavljeni pred sodišče.
Sedaj pa si oglejmo najvažnejše naloge, ki nas čakajo v letu 1949. Kot ena prvih in najvažnejših nalog nam bodi utrditev naših zadružnih organizacij, predvsem še zadružnih ekonomij. Vse sile moramo posvetiti stalnemu dviganju kmetijske proizvodnje s stalno spodbudo in podporo ter pridobivanje naših borcev za povečanje hektarskega donosa.
Druga naloga, boriti se moramo za čim boljše in čim bolj sistematično delo naših ljudskih odborov. Angažirati moramo vse organizacije in vsakega člana OF za slednje izvrševanje nalog petletnega plana. Ob zdravi konstruktivni kritiki moramo na posameznih vaških sestankih odpravljati napake, ki se v delu pojavljajo.
Tretja naloga, skrbeti moramo za hitro, redno in pravilno preskrbo ljudstva, po-
izgrajujcmo
kontrole s strani okrajnega aparata in s strani množic samih.
3.	Organizacija OF in posamezniki se še premalo zanimajo za vse naše politično in gospodarsko delo in posvečajo premalo budnosti sovražni propagandi, zato se dajo še marsikje nepoučeni kmetje begati z raznimi sovražnimi parolami, kot na primer: razlastitev zemlje, splošna sečnja gozda, o zakolu prašičev, o ponovni agrarni reformi itd.
4.	Evidenca in statistika je še vedno pomanjkljiva in se vse premalo izkorišča za izvajanje kontrole in operativnih planskih nalog.
To so osnovne in najznačilnejše napake in pomanjkljivosti, iz katerih potem seveda izvirajo še druge in če bomo znali odpraviti te, bomo odpravili tudi druge.
sebno še v naših delavskih centrih. Zagotoviti moramo množično kontrolo nad distribucijskim aparatom, da bo tako zajamčena hitra in pravilna razdelitev vseh prehranbenih in industrijskih artiklov.
Težke so naloge, ki stoje še pred nami in treba bo vložiti še mnogo truda za dosego končnega cilja. Toda mi se nismo ustrašili leta 1941., nismo klonili .vso dolgo dobo težkih dni NOB, nismo obupali ob pogledu na naše opustošene domove leta 1945. in smo dosegli uspeh za uspehom, tudi v letu 1948., ko so se nakupičile pred nas čisto nepričakovane in nepredvidene ovire. Zato gremo mirno in samozavestno v tretje leto naše petletke nasproti svojim svetlim ciljem z zavestjo, dasiravno bomo imeli še težave, vendarle najbujše zapreke so že premagane in da nas na tej poti vodita Partija in Tito.
Frontni kotiček
Zdrava kritika pogoj uspešnega dela v naših množičnih
organizacijah
Ob nastopu Novega leta pregledujemo uspehe in napake svojega dela v preteklem letu in postavljamo plan za bodoče leto. Ob takem pregledu naše Osvobodilne fronte v okraju moramo ugotoviti, da gospodarske in politične akcije niso dosegle uspehov zaradi premalega čuta odgovornosti posameznih odborov OF, ker niso imeli rednih sestankov, kjer bi svoje člane seznanjali z nalogami, ki jih od njih zahteva organizacija. Niso sodelovali z KLO in so se na tak način brez njih sestavljali razrezi odmere dohodnine, čestokrat v korist vaških mogotcev. Slabost organizacije se kaže tudi v tem, da je članarina plačana le 50%. Statističnim poročilom ne posvečajo dovolj pažnje in tako Okrajni odbor OF nima pravega pregleda nad delom organizacije. Vse premalo se posveča pažnje politični vzgoji — štu-
dija, ki je najvažnejša naloga za slehernega člana Osvobodilne fronte. Redni študij po poročilih imajo le v VO OF Jesenice.
Kot vzgled drugim odborom naj nam služi primer KO OF iz Loga pri Sevnici, ki je na prvi odborovi seji postavil sledeči mesečni plan:
1.	Zvišati članarino pri vseh članih OF na 60%.
2.	Zbrati ves zaostanek na članarini pri vseh vaških OF odborih in jo odvesti OOF Krško.
3.	Vsak vaški odbor OF bo dobil tri nove člane OF.
4.	Za mesec januar sprejme krajevni odbor OF obvezo v planu, da bo pri prostovoljnem delu pomagal pri obnovi krajevne apnenice.
5.	V mesecu januarju se bo vršil eden študijski sestanek krajevnega odbora OF, istotako po en študijski sestanek v vseh vaških odborih OF.
Do konca meseca januarja morajo vsi krajevni in vaški odbori OF sestaviti letni plan v okviru organizacije in ga poslati na Okrajni odbor OF. Najboljše in slabe primere bomo objavili v našem časopisu.
Novoletna jelka
V času. ko so delovni kolektivi praznovali zaključek uspešno dovršenega drugega leta Titove petletke, so se tudi naši najmlajši državljani — naši pionirji veselili svojih rezultatov, ki so jih dosegli v tekmovanju do 31. decembra. S podvojenim
Pri preobrazbi naše vasi so doprinesle naše
žene svoj delež
Zavedamo se kako veliko nalogo ima organizacija AFŽ na vasi. Ona vzgaja žene, da ne bodo nasedale raznim sovražnim geslom, ki bi jih samo begala. Dalje se trudi, da bo vsaka žena pravilno razumela ukrepe in dogodke tako pri nas kakor v svetu. Zato je potrebno, da ima vsaka vas svoj odbor, čigar naloga je, da pritegne k delu čimveč žena in sicer ne samo takih, ki so spregledale temveč takih, ki so še med zaostalimi, ki stoje ob strani. Kako je z organizacijo AFŽ pri nas nam kaže pregled dela. v Letu 1947 je bilo postavljenih 30 odborov AFŽ. V letu 1948 pa je bilo izvoljenih 104 vaških in krajevnih odborov AFZ s 717 odbornicami. Hribovske vasi še niso v celoti zajete v organizaciji AFŽ, posebno v izseljeniškem pasu, kjer pa se bodo tudi tam čimprej izvolili odbori AFŽ. Posebno zanimanje je pokazala organizacija AFŽ tam, kjer so se vršili razni tečaji in sicer v naslednjih krajih: kuharski v Senovem, Kostanjevici, Rajhenburgu in Sevnici, krojni v Brežicah in Krškem, gospodinjski v Blanci, pletilni v Sromljah. V vseh teh tečajih je bilo vključenih 194 žena.
V teh tečajih so imele žene poleg praktičnega dela politična in strokovna predavanja. Zdravstvena predavanja v »Te-
dnu matere in otroka« so privabila mnogo žena, posebno na proslavo 8. marca. V letu 1948 se je vključilo 327 žena v produkcijo. Mnogo so žene tudi pripomogle pri graditvi zadružnih domov, ker so napravile 7.866 delovnih ur. Imamo tudi eno vinogradniško udarnico v Sromljah. Pripravljamo tudi otročje jasli v Krškem, obenem se tudi pripravlja za dom igre in dela na Vidmu in v Brežicah.
Posebno skrb in zanimanje so v večini krajev pokazale žene pri izbiranju darov za obdaritev otrok za novoletno jelko. Žene v Brežicah, v Leskovcu, v Rajhenburgu, Sevnici in Senovem so ob večerih pletle copate in šivale ter delale igračke in zbirale razne stvari za obdaritev otrok. Saj je novoletna jelka napravila posebno med otroci veliko navdušenja in veselja. S tem so žene naj lepše pokazale ljubezen do svojih otrok, pokazale razumevanje, da korakajo s časom naprej ter hočejo tudi v otrokih vzbuditi ljubezen do domovine, do Titove petletke.
Okrajni plan dela za leto 1949 pa bo sestavljen na podlagi plana krajevnih odborov AFŽ in potreb vaških odborov AFŽ, ki jih bodo sestavile žene na svojih sejah in sestankih ter uvidele potrebe dotične-ga kraja.
učenjem so se pripravljali na dan, ko jih bo obiskal Dedek Mraz in jih tudi obdaril z darili, ki so si jih zaslužili s svojo pridnostjo. Naša ljudska oblast in vse množične organizacije so poskrbele, da so bili vsi otroci obdarjeni s slaščicami, bonboni, jabolki, mlečnimi žemljami, toplim čajem, knjigami, šahi, žogami in še z mnogimi drugimi darili. Mlada srca so drhtela od radosti, ko je nastopil Dedek Mraz — on jim je povedal mnogo lepega. Pridne je pohvalil, lene grajal.
Dedek Mraz je na 34 krajih obdaril jia-še otroke. Posebno lepo uspele prireditve so bile v Artičah, Brežicah, Cerkljah, Rajhenburgu, Leskovcu, Senovem, Sevnici, Sv. Petru in še v nekaterih drugih krajih. Pionirji so se zabavali v ugankarskih kotičkih, ki so jim bili naj ljubši. Posebno radi so poslušali dogodke iz narodno osvobodilne borbe. Mlajši so se radi ustavljali v pravljičnih kotičkih in pa tudi pri čarovnikih, ki so jim prikazali dosti zanimivih spretnosti. Nad vse pa jih je presenetil prihod Dedka Mraza, ki je bil povsod pravljično lep. Dedek Mraz je razdelil darila v skupni vrednosti 400.000 dinarjev.
Posebno zahvalo so zaslužile ob tej priliki organizacije AFŽ, ki so se z vso požrtvovalnostjo trudile, da so našim malčkom pripravile res lepa darila. Tudi delovni kolektivi v Senovem, Sevnici in Rajhenburgu so pripravili dobro uspele prireditve za svoje pionirje in za predšolsko mladino in so jih tudi obdarili.
Odbor za pripravo novoletne jelke v okraju se zahvaljuje vsem sodelavcem, ki so količkaj pripomogli k izvedbi novoletne jelke in tako pomagali osrečiti 10.000 mladih src in jih navdušiti za nadaljnje izvrševanje svojih nalog.
Pomen predvojaške vzgoje
Naša armada ni nič drugega kot obo-vanje v JA jo bomo lahko osvobodili do-
roženi del ljudstva, ki varuje naše meje, da ne bi sovražnik prodrl čeznje in zmotil mirno graditev, da nam ne bi uropal samostojnosti, ki smo jo v narodno-osvo-bodilni borbi tako drago plačali. Današnja redna armada je samo jedro, okrog katerega se bodo, če bo to kdaj potrebno, zbrali sto in sto tisoči novih borcev, okrog katerega se bo zbralo vse naše ljudstvo, ki ga bo armada organizirala za obrambo naše svobode in neodvisnosti. Stara jugoslovanska vojska ni bila takšna. Ni služila koristim svojega ljudstva. Obstojala je zarad* koristi protiljudskih Vladu j očih- oblastnikov. V njej so vladali tuji vohuni in agenti. Ni vzgajala v duhu obrambe naše dežele pred tujimi zavojevalci. Skrb za njeno krepitev je bila zelo slaba. Oborožena je bila prav borno. Zato ni mogla leta 1941 prenesti udarcev fašističnih zavojevalcev.
Naša današnja armada, ki je v osvobodilni vojni izšla iz ljudstva, je nova, moderna armada, ki je oborožena s sodobno vojaško tehniko. Ena izmed bistvenih značilnosti naše armade je v tem, da je ona sama del ljudstva, in da se njene koristi ujemajo s koristmi ljudstva. Zaradi tega ni vprašanje priprave zoper kakršen koli ponoven poizkus zasužnjenja naše dežele stvar, ki bi se tikala samo naše redne armade, marveč zadeva, ki se tiče vsega našega ljudstva. Sodobna vojaška izobrazba je zelo zamotana, zato ni čas službovanja v naši armadi ravno zadosten, da bi se moglo obvladati vse znanje, ki je potrebno moderno oboroženemu vojaku. Zahtevati, moramo, da se kakovost te izobrazbe izboljša. To je mogoče doseči s pripravljanjem mladine za službo varnosti.
Da bi se vsa ta vprašanja vršila, je Ljudska skupščina sprejela dopolnitev v zakonu o vojaški obveznosti državljanov FLRJ. Ta dopolnitev določa obvezno osnovno izobrazbo za vso mladino od 17. do 21. leta.
Obvezna predvojaška izobrazba je pomembna tudi za naše gospodarstvo. S pripravljanjem, mladine za vojaško službo-
bršnega dela izobraževanja v armadi. Za pospeševanje našega gospodarstva je našim narodom potrebno veliko število dobro usposobljenih strokovnih delavcev, ki jih še nimamo dovolj. S skrajšanjem vojaškega službovanja absolventov omenjenih šol za eno leto, bo omogočeno našemu gospodarstvu, da jih uporabi za zgraditev naše dežele.
Trdnejša vzgoja ima za našo deželo še drugače velik pomen. Sam program osnovne kakor tudi dopolnilne izobrazbe vsebuje tudi redno politično vzgojo. Politična vzgoja v predvojaški izobrazbi bo navdahnila s tem sto tisočev mladincev z ljubeznijo do domovine in z zavestjo o častnem in odgovornem opravljanju dolžnosti.
Če pogledamo v naš okraj kako so mladinci pristopili k predvojaški vzgoji moramo ugotoviti, da so pravilno zavzeli stvar ter pristopili k delu z vso vestnostjo in spoštovanjem. To je razvidno tudi iz tega, ko je center predvojaške vzgoje Dobova napovedal tekmovanje v čast kon-
gresa SKOJ-a in LMS ter v počastitev dneva naše JA od 1. novembra do 22- decembra vsem predv o j aškim centrom v okraju Krško.
Na dan 22. decembra so se na 10. sektorjih vršili mimohodi čet pred predstavniki vojaške oblasti, kjer so se mladinci pokazali kot zelo disciplinirani in kot že pravi vojaki. Po končanem mimohodu so vojaški predstavniki imeli govore o pomenu 22. decembra za našo armado. Nato je sledila razdelitev nagrad in izrekanje pohval. Prehodno zastavico vaške omladi-ne si je osvojil center predvojaške vzgoje Dobova. Prehodno zastavico delavske mladine pa center predvojaške vzgoje »Celuloza« Videm. Razen tega je bilo nagrajenih z denarnimi nagradami 14 komandirjev centrov in 6 komandirjev vodov. S knjižnimi nagradami je bilo nagrajenih 20 najboljših mladincev. Pohvaljenih pa je bilo 9. Predstavniki vojaških oblasti so pozvali še k nadaljnjemu razvoju medsebojnega tekmovanja v centrih samih, kakor tudi napram drugim centrom v okraju, kar so mladinci z navdušenjem sprejeli.
I
k III Til Rfl IN PROSVETA I
Stoletnica Prešernove smrti
Čez dober mesec dni, 8 februarja, bo minilo 100 let, kar je prenehalo biti pravo slovensko srce, srce resničnega velikana svoje dobe, dr. Franceta Prešerna. Da, bil je Prešeren duševni velikan, saj ga umi njegove dobe ne le niso hoteli, temveč ga tudi niso mogli razumeti. Njegove sposobnosti so odkrili, ko je bil že mrtev. Danes v popolni svobodi razumevamo njega po njegovih delih v celoti, danes, ko je odprta res svobodna pot znanosti in umetnosti, stoji pred nami svetel lik Prešerna, klasika po vsebini, jeziku in obliki. Prav vsebina njegovih pesmi mu odmerja vodilno mesto med našimi klasiki, vsaj je zajemal vsebino del kot umetnik iz notranjosti in iz globine lastnega doživetja, kar pa je
tesno povezoval ne le z željami sebe samega, temveč tudi z željami svojega naroda. Vsebina njegovih del je preroškega značaja in kot taka je bila v najtežjih prilikah NOB svetal kažipot in usmerjevalec pravim in herojskim patriotom, borcem za svobodo in boljše življenje slovenskega ljudstva in še vedno nas bodri v borbi za dosego ljudskih pravic, ko nam govori pevec po Črtomiru:^
»Tje bomo našli pot, kjer nje sinovi Si prosti voljo vero in postave.«
Pred 113 leti je nakazal njegov Črtomir željo in voljo po dosegi prave ljudske demokracije in prav v času, ko se borimo za socializacijo naše domovine, ko že imamo ljudsko oblast in demokracijo, je dolž-
Z a družni domovi
Z izkušnjami iz preteklega leta bomo letos dosegli pri gradnji zadružnih domov še večje uspehe.
Ko smo v preteklem letu pričeli z gradnjo zadružnih domov, smo marsikje naleteli na težkoče in neprilike. Mnogi večji kmetje so zmajevali z glavami in prepričevali srednje in male kmete, da doma ni mogoče zgraditi in da ga sploh ni treba. Njim ni bilo za napredek vaščanov, a jih vaščani tudi poslušali niso.
Toda kljub nasprotovanju raznih vaških nergačev in sovražnikov novega po-redka uspehi niso izostali.
Maja meseca je bila otvoritev zadružnega doma na Bučki, kmalu za tem v Bo-štanju, Cerkljah, Dobovi in Pišecah. Tudi druga gradilišča niso veliko zaostajala.
Zanimiv je pregled dela v preteklem letu:
V gradnji imamo 22 domov, od teh 7 gotovih v surovem stanju, 1 popolnoma gotov, 4 v zidavi, 8 pri betoniranju temeljev in 2 pri pripravljanju materiala. Skupaj je bilo izvršenih 115.183 prosio-volj. delovnih ur, od tega OF 56.678, LMS 31.972 ur, AFZ 7.983, sindikati 18.550 ur, v skupni vrednosti 1,727,745 din. Razen tega je bilo pripravljenega materiala iz lokalnih virov, opeke, lesa, apna, peska, gramoza in kamna v skupni vrednosti 4 365.423 din. Dobavljenega materiala iz planske proizvodnje kakor cementa betonskega železa, strešnikov, žičnikov, stekla, raznega lesa in drugega je bilo v skupni vrednosti 881.721 din.
Priznati pa moramo, da je bilo v preteklem letu precej napak kakor so: nepovezanost odborov za gradnje zadružnih domov z množičnimi organizacijami, nesodelovanje vaških funkcionarjev in nedo-voljno prikazovanje značaja gradnje od strani funkcionarjev množičnih organizacij. Na podlagi izkušenj, ki smo jih dobili pri dosedanjem delu, bomo skušali te napake odpraviti in z vsemi močmi pristopiti k izgradnji zadružnih domov, ki bodo žarišča zadružnega gospodarskega in kulturnega življenja na vasi.
Tečaj za pionirske vaditelje
Dne 28. in 29. decembra se je vršil tečaj za pionirske voditelje. Tečaj je pose-čalo 34 tovarišev in tovarišic. Uspeh dvodnevnega tečaja je bil popolnoma zadovoljiv. Tečajniki, ki so obiskovali tečaj so z zanimanjem sledili vsem predavanjem in se tudi zelo pridno oglašali k diskusiji. Na tem tečaju so mladi tovariši in tovarišice dobili prve napotke, kako naj ravnajo in delajo s pionirji. Spoznali so se o vlogi mladinske organizacije pri vzgoji pionirjev v novem socialističnem duhu. ki sloni na znanosti marksizma in leninizma. Spoznali so se o posebnostih pionirja v raznih razvojnih stopnjah in kakšen mora biti res pravi Titov pionir. Sledilo je tudi predavanje o tem, kakšen mora biti dober voditelj, vzgojitelj in tovariš. Poleg tega pa so se dodobra spoznali z vsemi oblikami organizacijskega dela v pionirski organizaciji. Ogledali so si tudi radioamaterski krožek pionirjev iz brežiške gimnazije.
Prepričani smo, da bodo tovariši in tovarišice, ki so obiskovali tečaj resno prijeli na terenu za delo, ki jim je bilo poverjeno, to je istočasno najtežje ali tudi naj lepše delo —• vzgajati naše pionirje tako, da bomo dosegli vzgojni smoter, ki ga je pred vse vzgojitelje mladine postavil maršal Tito, ko je dejal: »Vzgajajte v dušah naših najmlajših one ideje, ki so jih nosili v svojih srcih v času narodno osvobodilne borbe naši borci, ideje bratstva, demokracije in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov!«
nost ne le vsakega člana OF, temveč prav vsakega zavednega Slovenca, da izraže spoštovanje njemu, ki je z močjo svojega razuma pred več kot 100 leti med prvimi utiral pot borbi za svobodo.
Okoli 8. februarja, na dan stoletnice smrti velikega našega pevca bodo po vseh krajih LRS velike prireditve in proslave v počastitev njegovega spomina. Tudi naš okraj ne sme zaostajati. V tednu kulture, t. j. od 1. do 8. februarja naj bodo prireditve posvečene dr. Francetu Prešernu. Naj ne bo v področju našega okraja kul-turno-umetniškega društva in prosvetnega sveta, ki bi ne pripravil proslave v spomin našega velikana, pa tudi prav vse množične organizacije naj pomagajo pri pripravah, da bodo proslave pokazale, kako znamo Slovenci ceniti svoje velike može.	_________________
VSEM SODELAVCEM IN NAROČNIKOM »NAŠEGA DELA ŽELI UPRAVA IN UREDNIŠTVO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO!
Kmetijski kotiček________________
Delavec — kmetu
Borba za proizvodnjo in kakovost (Konec)	proizvodov
Vsi delavci, ki so neposredno vključeni v proizvodnjo, so razdeljeni v brigade, tekmujejo, izumljajo nove, boljše načine dela, da bi tako izpolnili svojo načrtno nalogo in izdelali pravočasno kakovostne poljedelske stroje. Tehniki konstruktorji izmenjavajo izkušnje z mojstri, drug od druge- ' ga se uče in tako stalno zboljšujejo kako ) vosi proizvodov. Če delavec prevzame v delo del kakšnega poljedelskega stroja in ugotovi, da kakovost ne ustreza, ta d< 1 takoj vrne delavcu, ki ga je pred njim ob- ,
deloval. Tako je borba za kakovostno proizvodnjo postala sestavni del borbe za izpolnitev načrta. A borbo za izpolnitev načrta je delavstvo prevzelo resno, čuteč vso odgovornost. V montažnem oddelku je na primer doslej delalo pet proizvodnih brigad. Nedavno so delavci pete brigade o 1 šli na prostovoljno delo v gozd na sečnjo drv. Delo v oddelku zaradi tega ni zaostalo. Delo pete brigade so praviilno razdelili na delavce ostalih štirih brigad, ki delo uspešno vrše.
Komisija za Iznajdbe in racionalizacijo ima polne roke dela. V tovarni so letos sprejeli 31 racionalizatorskih in novator-skih predlogov. Poslovodja v oddelku za orodje, D jura Jankovič nosi že 15 mesecev naslov racionalizatorja. Pred kratkim je s pomočjo posebnega pneumatičnega stroja, ki ga je izdelal iz starih nepotrebnih delov, izboljšal in skrajšal izdelavo plužnih glav »vila 3«. Tudi pozneje se je v zapisnikih komisije za iznajdbe in racionalizacijo omenjal ta plug, ker so delavci poslali več predlogov za njegovo izboljšanje.
Tudi drugi delavci so poslali svoj e predloge. Tako na primer predlaga komisija za racionalizacijo in iznajdbe v zapisniku z dne 26. oktobra upravi tovarn, naj nagradi Milana Adamoviča zato, ker je skon-
struiral orodje za sekanje ročk. za pluge. Raba tega orodja olajša in skrajša sekanje ročk. 28. junija prav tako komisija predlaga za nagrado poslovodjo mizarne Marti na Duimoviča, ker je izdelal konstrukcijo koša za dvigala, ki je vgrajen v dolnjem delu dvigala. S tem je izboljšana kakovost dvigala in prihranjen material.
Kolektiv osiješke livarne ima svoje najboljše delavce, ki prednjačijo v proizvodnji, tudi pri sindikalnem delu. Eden od njih, ki je poleg Josipa Bera in Bože Miloša najboljši delavec, Mato Carevič, je bil te dni na II. kongresu Komunistične partije Hrvatske. Poslal ga je njegov kolektiv, da pozdravi kongres in da mu v imenu delavcev obljubi, da bo njihov kolektiv dal našemu kmetijstvu še več in še boljših strojev.
Racionalizaiorski In novafiorskl predlogi
vzorno govedorejo in konjerejo. Na vseh drž. posestvih vlada vzoren red.
V	LR Hrvatski so si izletniki ogledali v Vrbovcu vzorno pitališče svinj. Svinje se pitajo le v ograjah na prostem s koruznim zdrobom in to na 100 kg teže okrog 3 kg dnevno.
V	Križevcih so si izletniki ogledali lepo urejeno posestvo drž. srednje šole, lepo
mestno klavnico in KOZ Matije Gubca. Tudi ta zadruga je nastala iz zemljišč agrarnega sklada.
Na Hrvatskem so naši kmetovalci bili deležni izredno toplega sprejema od strani predsednika OLO Vrbovac ter profesorskega zbora drž. srednje šole v Križevcih. Vsi ti so našim kmetovalcem posvetili vso svojo skrb, za kar se jim vsi izletniki toplo zahvaljujejo.
Nehaj o kontrahaži
Da bi se odpravilo pomanjkanje maščob je Zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo zadolžilo vse KLO za planski odkup sončnic in bučnic v letu 1949.
OLO Krško je na podlagi tega, dne 8. novembra 1948 napravil razrez za vse KLO ter jih zadolžil, da naj KLO napravijo nadaljnje razreze za kmetovalce, a KZ pa naj obveste kmetovalce o planski setvi sončnic in bučnic v letu 1949.
Pa poglejmo kako so KLO in KZ to izvedle. Nekateri KLO in KZ so poprijeli takoj za delo in so imeli veliko uspeha, med temi je poslovalnica OZKZ Brežice.
Posebno se mora pohvaliti tov. predsednika KZ Artiče, ki je odkupil 2600 kg sončnic in 130 kg bučnic. Nasprotno pa KZ Skopice, Krška vas, Sromlje, Globoko in Pišece sploh ne poznajo semena v svoji KZ.
j Višek malomarnosti pa nam kaže primer v Globokem. Komisija, ki je prišla 30. decembra 1948 na KLO v Globoko, je ugotovila, da tozadevna okrožnica, ki je bila odposlana iz OLO Krško 9. novembra 1948 še ni prispela k njemu in to či-, sto iz enostavnega vzroka, ker jo je imel ves čas shranjeno doma kmetijski refe-
rent pri KZ čeprav je bila naslovljena na KLO Globoko. Tako je povsem razumljivo, da KLO Globoko razreza ni moglo napraviti.
Tudi Sromlje veliko ne zaostaja za Globokim. Tam je komisija ugotovila, da je tajnica KLO Voljčanšek Justina prejela ! okrožnico 10. novembra 1948, vendar je I gotovo niti ni prečitala, saj ji vsebina še 30. decembra ni bila znana. Iz tega vzroka ni prav nič ukrenila, da bi se v letu 1948 na teritoriju KLO Sromlje odkupovalo oljnato semenje. Nič čudnega ni, da tajnica niti tega ni vedela kakšne ugodnosti ima kmetovalec, če oddaja in pridelava sončno in bučno semenje.
Pozivamo vse KZ in KLO, da stopijo takoj med ljudstvo, mu raz jasne okrožnico in odkupijo vsa oljnata semena, katera so še na terenu ter istočasno naroče olje za i v zameno pri OZKZ Krško.
Planski razrez za kmetovalce pa mora biti najkasneje do 7. januarja 1949 in predložen kmetovalcem v podpis. Danes, ko stojimo v zgradnji socializma in ko delovno ljudstvo daje vse napore za čim prejšnjo dosego petletnega plana, naj ne bo nobenega državljana FLRJ, ki bi rušil našo plansko pot.
Zgodovinski razvoj vinogradništva v Posavju
(Konec)
V enem leta je pristopilo 18 družin v kmetijsko obdelovalno zadrugo „Nikola Tesla“
Kmetijsko obdelovalna zadruga »Nikola Tesla« v Gorjanih, okraj D jakovo je proslavila svojo prvo obletnico obstoja.
1947. leta je imela zadruga 36 članov, večinoma so bili to kolonisti, ki niso poznali naprednega načina obdelovanja zemlje. Toda zadružniki so se znašli:	dobili so
kredit, kupili so poljedelsko orodje in živino. Danes ima zadruga 13 parov konj, 33 krav, 170 ovac, okoli 100 svinj, dalje 11 voz, štiri kosilnice in Še drugo poljedelsko orodje.
Zadruga je imela letos zaradi uporabe agrotehničnih mer lepe pridelke. Tako so dobili povprečno na hektar: 20 metrskih stotov pšenice, 24 metrskih stotov rži, 25 metrskih stotov koruze in 200 metrskih stotov sladkorne pese.
Uspehi kmetijske obdelovalne zadruge »Nikola Tesla« so pritegnili še druge napredne kmete, da so vstopili v zadrpgo. Tako ima zadruga sedaj 54 družin s 306 člani.
Vtisi z izleta
Okrajni odbor OF Krško je v letu 1948 priredil dva izleta kmetovalcev, in sicer enega v okolico Maribora in Ptuja, drugega pa v LR Hrvatsko v Vrbovac in Križevce.
Izletniki so si v Mariboru ogledali KOZ na Betnavi, ki nosi ime padlega borca za svobodo tov. Lacka in pa sadno skladišče bivše Vinarske šole v Mariboru. V Lackovi zadrugi se je izletnikom posebno dopadla svinj ere j a. Podlago za ustanovitev zadruge tvori zemljišče agrarnega sklada, k zadrugi sta pa pristopila prostovoljno še dva kmetovalca s svojimi posestvi.
Se bolj kot v Lackovi so bili izletniki zadovoljni z KOZ Osojnik v Štukih pri Ptuju. Ta zadruga je prerigolala 30 ha zemlje za breskvine nasade, pri pšenici je dosegla 22 q pridelka po ha. V tej zadrugi je strokovno vodstvo na višku in zasluži vso pohvalo. Podlago za ustanovitev zadruge tvori tudi tukaj zemljišče agrarnega sklada.
Veliko so izletniki pridobili na svojem strokovnem znanju v kleti direkcije drž. posestev v Ptuju ter na drž. posest, v Podlehniku v Halozah in Turnišču pri Ptuju. V Podlehniku so si ogledali novi nasad vinogradov na terasah, v Turnišču pa
V dokaz vedno večje zadolžitve vinogradnikov navajam primer bivše upravno-politične občine Bizeljsko, v kateri se je nahajalo 47% vse vinogradne površine takratnega brežiškega okraja ter je štela 558 večinoma majhnih vinogradniških posestev. Kljub znani pridnosti in delavnosti bizeljskih vinogradnikov je bilo za časa stare Jugoslavije pri okrajnem sodišču v Brežicah vloženih 139 predlogov za prisilno dražbo zemljišč, od teh je bilo 25 izvršenih, ostali so bili večinoma z novo najetimi posojili začasno ustavljeni. V istem času pa je bilo sodno izvršenih vknjižb v znesku 17,390.000 din, kar pa predstavlja le manjši del vseh izvensodno knjiženih ali pa sploh neknjiženih dolgov, že zgolj ti podatki nam dokazujejo, da je naš vinogradnik nujno iz leta v leto gospodarsko vedno bolj propadal ter brezupno gledal v nejasno bodočnost, kajti slično, če ne še slabše stanje je vladalo tudi v ostalih vinogradnik predelih našega okraja, v vsej Sloveniji.
Mnogi so v tej neugodni perspektivi pričakovali rešitve od našega zadružništva, ki je bilo že v predvojni dobi močno razvito in je stvarno v svojih početkih nudilo delno odpomoč izkoriščanemu kmetovalcu. Toda vedno bolj smo na lastni koži občutili resničnost ugotovitve podpredsednika naše vlade tov. Kardelja, ki v svoji razpravi o kmetijskem zadružništvu pravi: »Zadružništvo v pogojih kapitalizma ne more biti drugačno kot kapitalistično, podrejeno vsem zakonom kapitalizma.« Vemo, da so naše zadruge prvotno res preprečile do tedaj skoraj neomejeno izkoriščanje delovnega človeka, toda po svoji struk-
9Aoj Silvestrov
Bilo je 1.1944. ob Novem letu, ko se še m nadivjal v svojem fašističnem nagonu kruti fašizem okupator. Slovenske vasi so požigali in ropali švabski roparji in domači izdajalci. V potokih je tekla kri slovenskega ljudstva in pojila našo zemljo, na katero je zagazil fašistični škorenj pred štirimi leti. Namesto veselega petja in vriskanja, je jokalo nedolžno ljudstvo. Plakale so naše žene in dekleta, njih ponosne oči so zrle v kraljestvo svobodnih gozdov in planin, kjer so se borili za zlato svobodo njihovi možje, bratje, sinovi in hčere.
Tudi jaz sem na Silvestrov večer leta 1944. prebival v kraljestvu Bohorja nekje v bližini St. Vida pri Planini. Težko ranjen sem ležal v bolnici, katere komandant je bil sedanji komandant ujetniškega taborišča v Brežicah, kapetan tov. Zajc. Vse okoli nas so regljale strojnice in minometi, topovi so lajali, zadnja žalostinka hitlerjevskim zverem, hijenam.
Vse okoli se je čul stok ranjenih tovarišev in tovarišic, ki so v borbi za boljše življenje žrtvovali sebe za svobodo domo-
večer leta 7944
vine. Medla leščerba je v kotu sijala kot ugašajoče sonce ob zatonu. Mrzla burja je tulila okoli voglov in udarjala s svojimi zamolklimi sunki ob lesene stene, pokrite z ivjem. Več dni že nismo imeli no-I bene zveze z ostalimi partizanskimi edini-cami. Okoli in okoli nas se je naslanjal sovražnik, a k sreči ni našel naše bolnice, kljub temu, da so se sovražne patrole kretale v naši neposredni bližini.
Zmanjkalo nam je hrane in zdravil. Rešitve ni bilo od nikoder. Grobna tišina je vladala v postojanki. Vsak se je zagrizel sam vase in razglabljal po svojem spominu in preteklosti. Moje misli so mi hitele pod rodni krov, pod tisto slamnato streho, kjer mi je mati pela pesem uspavanko. Pred štirimi leti me je tujec pregnal iz rodne hiše, kjer je naš rod iz stoletja v stoletje garal in živel. Istočasno so mi bežale misli tja daleč v tujino, kjer moja mati-izgnanka sanja o sinu edincu, kateri se bori za svobodo celokupnega človeštva. Grenka solza trpljenja in domotožja se mi je utrgala iz oči in mi zdrknila preko izmučenega obraza na trda tla.
Iz kota se je tihoma in neslišno priplazila bolničarka Marija, po rodu Rusinja, doma nekje iz Krima ob Črnem morju. Sklonila se je k meni in se rahlo vsedla na pograd in mi nežno pogladila lase. Zakaj si otožen? Ali ne čuješ pesmi Ka-tjuš? Ali ne čuješ, da prihaja z vzhoda tovariš Stalin s svojo slavno Rdečo armado? Ali ne vidiš bleščeče peterokrake zvezde danice, ki se blešči na vzhodu, ki bo tebi in vsem zasužnjenim narodom prižgala luč zlate svobode?
Presenečen nad toliko ljubeznijo in zaupanjem v življenje, v zaupanje do svoje velike Sovjetske domovine, sem povesil svoje oči pred tako junaško ženo, ki mi je v najtežjih dneh dala upanje in trdno voljo, da sem nosil pred seboj samo eno veliko misel, domovina mora zmagati in biti svobodna.
Končno sem razumel njeno globoko vero in zmago nad fašizmom, kajti njo je zgradila junaška slavna Partija boljševi-kov. Razumel sem jo, kakor je neobširna ravan Sovjetske zemlje, prav tako je duša Sovjetskega človeka široka, ki zna ljubiti svojo socialistično domovino in za njeno svobodo žrtvovati svojo kri in življenje in ne samo to, tudi druge zna ' | navdušiti in pritegniti ter povesti na pra- I I vo pot.	i
turi in povezavi z velekapitalom so se nujno razvijale v smislu zbiranja in jača-nja lastnega kapitala ter tako postale malo manj opazne naslednice veletrgovcev in posredovalcev. Razen tega so se v predvojnih kmetijskih zadrugah usidrali v glavnem le večji in bogatejši kmetje, ki gotovo niso imeli interesa na dvigu malega človeka, kateri jim je bil v dobavo cenene delovne sile nujno potreben. V dokaz navedem statistiko Saveza stočarskih zadruga Novi Sad iz leta 1937, ki izkazuje med 93 člani upravnega odbora sledeče premoženjsko stanje.
4	člani	do	10	oralov zemlje
23	„	od	10	do	20 oralov zemlje
23	„	od	20	do	30 oralov zemlje in
45	„	od	30	do	500 oralov zemlje
Že iz navedenih dejstev je razvidno, da naše predvojno zadružništvo ni moglo nuditi malemu in srednjemu kmetu stvarne pomoči in zato je bila po osvoboditvi nujno potrebna njegova reorganizacja ter mu je po členu 17. naše ustave zajamčena vsestranska pomoč. Iz predvojne dobe moram omeniti še en zasilni ukrep takratne jugoslovanske oblasti, t. j. tako zvana kmečka zaščita iz leta 1937, ki pa že po svojem izvoru in bistvu ni mogla rešiti kmeta pred stalno napredujočim gmotnim propadanjem.
Iz lastnih izkušenj vemo, da vsi ti zasilni in začasni ukrepi niso mogli rešiti situacije, kajti krivda je ležala mnogo globlje, tičala je globoko v gospodarskem in družbenem sistemu samem. Iz tega sledi jasen zaključek, da je bilo treba zagrabiti zlo pri korenu in ga enkrat za vselej izkoreniniti — treba je bilo zrušiti kapitalistični gospodarski sistem, kar se je z našo ljudsko revolucijo v času osvobodilne borbe tudi zgodilo. In sedaj, ko smo zavrgli staro ter gradimo novo življenje, ne bomo delali samo za desetletja, temveč postavili bomo temelje lepšemu in boljšemu življenju za sto in tisočletja. Zato pa je potrebno, da se z naglim tempom lotimo dela temeljito, dosledno in odločno in čim hitreje in krepkeje bomo začeli, tem bližja nam bo lepša in svetlejša bodočnost.
Gustav Pečnik
POPRAVEK
k »Zgodovinski razvoj vinogradništva v Posavju«.
Ker je pomotoma izostalo v zadnjem odlomku par besed in je s tem izgubil stavek svoj pravi smisel, zato podajamo ponovno dva stavka.
Ker ni šlo vino po primernih cenah v promet in ni bilo dovolj povpraševanja po naših vinih, so se začela romanja s po-skušnjami od kupca do kupca, ki je seveda izrabljal stiske vinogradnika in tiščal cene še v večji meri navzdol, tako da so iste padle od 10—12 din v letu 1923 na 2 din in še izpod 2 din v letu 1936. V ostalem pa se je ponavljalo isto kot v dobi pred trtno ušjo t. j. ob obilnem pridelku ni imelo vino nikake cene, ob majhnem pridelku pa ni imel vinogradnik kaj prodati.
FIZKULTURA ^ 5^
Ustanovitev OTD Krško
Tudi v našem okraju se je začela majhna razgibanost v fizkulturi.
Dne 18. decembra 1948 se je vršila okrajna skupščina OTD (Okrajno telovadno društvo) Krško v Brežicah. Navzoči so bili delegati vseh masovnih organizacij in posameznih društev našega okraja. Okrajni skupščini je prisostvoval delegat TZS njen predsednik in sekretar Prezidija tov. Lubej Franjo.
Na skupščini je bil podan pregled dela pripravljalnega odbora, ki pa svojim nalogam ni odgovarjal, kar pove že dejstvo, da ni imel kar 4 mesece nobenega predsednika. V okraju je ustanovljenih 7 telovadnih društev, ki so se formirala iz bivših fizkulturnih društev.
Postavil se je nov odbor načelništva in sekretariata, ki si je postavil naloge in sprejel obveze,
1.	da bo naredil povezavo med društvi,
2.	da bo organiziral okrajno prireditev,
3.	prispeval za republiški festival,
4.	priredil tečaje.
Okrajni odbor telovadnega društva bo razvil vso agitacijo, da bo vse delovno ljudstvo, posebno mladino, vključeval v vrste telovadnih društev, kar bo v prid njej sami kakor tudi skupnosti.
lllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIII
Pridobivajmo nove naročnike! Vsakdo, ki bo dobil 15 novih naročnikov, bo prejemal naš list pol leta brezplačno za 30 naročnikov pa za celo leto. Uprava.
OBJAVE
V Krškem je ustanovljeno okrajno podjetje »Prevoz«, ki prevzema vse avtoprevoznike usluge.
Od 20. do 25. t. m. se bo v Brežicah priredil šminkarsko-režiserski in recitatorski tečaj. Prijave je potom LPS poslati na okrajno prosvetno poverjeništvo v Krškem.
V dneh od 15. do 25. t. m. se bo vršil v Krškem tridnevni telovadni tečaj, prvenstveni za načelnike(nice) obstoječih društev. V tečaj bi se sprejelo tudi učiteljstvo. Predelavalo se bo predvsem telovadne vaje brez in z orodjem, toda ne na orodju. — Prijave sprejema načelništvo okrajnega telovadnega odbora v Krškem. Točno določeni dnevi bodo poročani pravočasno.
mojih očeh. Spominjam se še drugih dogodkov, če sem bila le za hip sama, ste me že našli in me odpeljali medse. Nisem si mogla kaj, morala sem z vami kozolce prevračati, se skrivati in rvati. Kako vas je bilo takrat strah, ko nas je nevihta dobila na prostem. Nekoč ste pospravljali taborišče, pa ste pustili moje čevlje čez noč na dežju, zjutraj pa vam je bilo hudo. Tudi Branka se spominjam, kako je v svoji onemogli jezi vrgel glino pred menoj na tla, ko sem mu v šali rekla, da glava, ki jo je delal, ni podobna glavi maršala Tita. Branko bi se postavil rad pred modelarskim krožkom z glavo maršala Tita in ko mu to ni uspelo, je bil pač jezen. Ko sem mu po tem onemoglem izbruhu povedala, da tako ravnanje ni komsomolsko niti skojevsko, meni je bilo hudo. Ko smo šli na čemšeniško planino, so neučakane pionirke izpile med našo odsotnostjo vso vodo. To ni bilo tovariško,
zato mi je bilo hudo. Poleg nas pionirjev, se tudi rada spominjam pionirskih voditeljev, saj ste bili del tiste celote, del kolektiva našega taborišča. Spominjam se mladinske voditeljice Ljube, koliko sva vsak večer šepetali pod odejo, preden sva zaspali. Tov. Poldeta kar vidim, kako se jezi, ker si pionir ni umil rok preden je šel spat. Ekonomu Vinkotu je včasih kar sijal obraz, ker so pionirji imeli dober tek. Tov. Jože pa je včasih tako vneto razlagal II. četi pomen črne metalurgije za naše gospodarstvo, da je kar pozabil, da je že konec študijske ure. Tudi kuharica Štefka je bila priljubljena osebnost med nami mladinci v taborenju. Kadar se je kateremu pionirju izpraznil želodček, je vedno kaj našla zanj, če drugega ne, vsaj bodrilno besedo, da bo kmalu kosilo ali malica. Tudi pionirskim voditeljem sem hvaležna, saj so dosti prispevali, da so pionirji postali takšni kot smo želeli.
V svoji reportaži sem vpisala le nekaj sličic iz življenja v pionirskem taborenju. Če bi hotela opisati vse, kar smo doživeli lepega in velikega, bi morala napisati mnogo več. Omejila sem se le na prvo izmeno. Članke sem pisala iz namenov, da spoznajo starši naših pionirjev, kako žive naši otroci po taborenjih, pa tudi iz namena, da osvežim vse tiste svetle spomine. Pionirji iz druge izmene najbrž mislijo, da se jih ne spominjam. Iz druge izmene imam pripravljenih več krajših sestavkov, ki jih bodo lahko čitali v »Našem delu«, morda pa tudi še v »Pionirju«, na koncu svojega članka bi povedala pionirjem še to, da naj bodo dobri pionirji, naj se učijo, pa se bomo v počitnicah zopet videih Seveda do počitnic je še daleč, pred nami je še velikanska grmada znanja, ki jo moramo še prej osvojiti. Vem, pionirji, da jo bomo osvojili, čas, ki ga preživljamo danes, je tako svetel in pomemben, da je škoda zamuditi ta trenutek. Zato, pionirji, lotimo se osvajanja znanja po naše, po pionirsko, po mladinsko, tako kot se lotijo kake stvari komunisti. Za naš uspeh trikratni hura ...	Stanka Kolšek
ittMi»uimiiiiiiii!i!iiiiiiiii!i!]ii!iiiiiii”i iiiiuiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiii;!i;:iiii;.i!iii!iNiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii!iiiiii)iiiiiiiiiiiii!iiiii:iiiiiiiiiiiiiii!i:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiii 11 luiiiiiiiiiiiiiiiiiliniiiiiiiiiiiiiianiniiiiisiiiiuiiiiuiiiitiiiiiiiDnniiiiuiiiiuiiiiiKiiii
(postali so najboljši
(Konec)
Pred nekaj dnevi sem listala po svojem ,dnevniku iz letošnjih počitnic. Strani so prepisane sem in tja, ponekod je pisano čitljivo, drugod v naglici. O nekaterih dnevih so zapisane cele strani, čitala sem zdaj tu, zdaj tam, pred menoj pa so vstajali lepi dnevi, ki sem jih preživela s svojimi pionirji v Izlakah. Še danes vas vidim pred seboj, dragi moji pionirji, čujem vaše živahno govorjenje. Kar vidim vas, kako ste bili nestrpni na dan pred V, kongresom KPJ. Še zdaj imam polna ušesa vaših velikih obljub in obvez. Tako majhni, še pionirji, ste takrat obljubili, da boste postali »Partijci«, pa še mladinci niste. Tiste dneve ste kar naprej peli in-
ternacionalo. Ko pa ste prišli v taborenje, niti dobro niste vedeli, kaj je to SKOJ, kaj je Partija, internacionalo še slišali niste. Ko smo nato vsak dan zasledovali klevete Informbiroja, ste si v svoji otročji domišljiji predstavljali Informbiro kot nekako veliko pošast — saj ima že ime tako čudno. Ta pošast hoče verjetno požreti našega Tita in našo Partijo, tako ste si mislili in bili ogorčeni. Seveda, tako so mislili manjši, večji pionirji so dobro vedeli, kaj je Informbiro, saj so vodili sestanke skupaj z vaškimi pionirji in mladino. Kako so nam žarele oči na predvečer Kongresa, ko smo sedeli ob tabornem ognju. Kako veliki ste bili takrat v
SREČNO NOVO LETO
im
IN OBILO USPEHA V TRETJEM LETU TITOVE PETLETKE ŽELITA VSEMU DELOVNEMU KOLEKTIVU UPRAVA PREMOGOVNIKA
SENOVO
IN UPRAVNI ODBOR
SINDIKATA
Izhaja 14 dnevno. — Mesečna naročnina 5 din. — Poedina številka 2.50 din. — Čekovni račun št. 605-95603-9. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik: Veble Jožica.
Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tiskala Mohorjeva tiskarna v Celju.