HARTINOVA NEDELJA — DINAR- SKI DAN ZA NOVO BOGOSLOVff NICO. Vesela Je Martinova nedelja za Slovenske gorice, za zeleno Pohorje, za Savinjsko, Mislinjsko in Šaleško dolino, pa tudi za ravno Prekmurjer kadar se je letina vsaj količkaj obneslal Pod streho je vse, kar se je tekom leta s trudcm sejalo, sadilo in gojilol Kaj čuda, da slovenske hiie že od davnine Šmartiiiovo v ožjih krogih obhajajo z veselim »šmartinovanjem«. Letos pa naj pade od »Šmartinove mize« nekaj tudi — v sklad za novo bogoslovnico! Postavifi hcčemo namreč trajen spomenik za /COlstnico lavautinske škofije 1228 do 1928. Zato bcdo na Martinovo nedeljo oživela vsa pota in vse steze širom Lavantinske škofije. Povscd bcdo bodili rjoreči nabiralci in bihke nabiralke ter prav pri vsaki hiši potrkali in narsrcsili prav vsakega. Vsaj en dinar za novo bogoslovnico! "Nova bogcslovnica je tisti spomenik, ki si ga hočemo Lavaatinci zgraditi cb 700_e.__ki svoje škofije. Vsak naj prispsva k temu spomeniku! En dinar je malo denarja. Pa: »Zrno do zrna potjjača, kamen do kamena palača!« če daruje vsak Lavantinec, tudl najmanjši in najmlajši Lavantinec, vsak svoj dinar ček, bo letos ziabramh nad pol milijcna dinarjev. Na Martinovo nedeljo veljaj beseda: »Dvakrat da, kdor hitro da.« — Vsak dar. mali in veliki, naj bo viden znak zahvale do nebeškega Očeta za darove, s katerimi >e nas skozi ieto tako radodarno obsipal! Naj živi krščanska radcdarnost iv krščanska vzaiemncst! Poziv Maistrovim dobrovoljceml Podpisani pripravljalni odbor poziva vse Maistrove sobojevnike za osvobojenje Maribora in naše severne meje na proslavo lOletnice teh do godkov, ki se bode vršila dne 1. dec. t. 1. v Mariboru. Vsi, ki se nameravajo udeležiti proslave, se naprošajo, da do dne 29. t. m. svojo udeležbo prijavijo z dopisnico podpolkovniku v p. gospodu Franu Cvirnu v Mariboru, poštni predal 44. Vsak udeleženec ima na območju ljubljanske železniške direkcije pravico do eno« četrtinske vožnje od svojega bivališča do Maribora in nazaj. Naše zbirališče je dne 1. decembra od 8. do pol 10. ure na dvorišču višje realke, vhod iz Krekove ulice 1. — Za pripravljalni odbor: podpolokovnik v pok. Franjo Cvirn. Narodnl mučenlk f žnpnlk Leop. Vozlič. Na najvišjem hribčku Slov. goric smo na Vernih duš dan pokopali župnika in duhovnega svetovalca vlč. g. Leopolda Vozliča. Marija Snežna na Vejikl leži najvišje v našem gričevju na meji. Udeležba prijateljev rajnega je bila ogromna. Da siravno so pozno zvedeli in je bil ravno Vernih duš dan, vendar se je še zbralo 16 gospodov duhovnikov, in med temi trije iz sekovske škofije. Iz Maribora je prihitel monsignor Vreže, ki je tudi vodil sprevod. Nadalje vladni svetnik dr. Ipavic in na rodni poslanec Žebot. Cerkveno opravilo je opravil dekan in duhovni svetovalec Janžekovič od Sv. Lenarta, ki je na nrižnici v poljudni besedi opisal življenje in delovanje pokojnikovo. Ob grobu se je v imenu Ijudstva poslovil od narodnega mučenika poslanec Žebot. Rajni Vozlič je bil sin zelenega Murskega polja iz Cvona. Kot duhovnik se je žrtvoval za zapuščene Slovence v graški škofiji, kjer imamo še okoli 60.000 naših rojakov. V Špilju (Spielfeld) je deloval kot župnik zelo požrtvovalno za tamošnje Slovence. Vsa leta je vzdrževal slovensko službo božjo in je tudi širil sloveaske časopise in knjige med zapuščene obmejne Slovence. V borbi za obmejne kraje se je trudil, da bi Špilje pripadalo Jugoslaviji. Žal ni uspel. Ko je razmejitvena komisija leta 1920 končala na severu svoje delo in je mejno črto potegnila tako, kakor so hoteli Nemci, je Špilje pripadlo pod Avstrijo. Nemški zagrizenci iz Špilja in sosednega Strassa so po noči navalili na g. župnika Vozliča in so ga z brutahio silo tirali iz župnišča in preko mej žUDnije v sosedni Št. Ilj. Niti obleči .in obuti ga niso pustili. VozliČ je pribežal oropan vsega k svojemu sosedu in prijatelju rodoljubu Evaldu Vračku, župniku v Št. Ilju, ki je tudi sam čutil nemško surovost leta 1914. Tu je našel Vozlič gostoljubno Btreho, dokler ni dobil župnije Mar. Snežna pri Cmureku. Blagemu pokojniku naj sveti nebeška luč! Umrlje v Kaniiiisi pri Mariborn ivest somišljenik naše stranke Josip iCrumpak, znan kot voznik-podjetnik daleč v mariborski okolici. Zadela ga je v četrtek v gozdu kap pri delu. Zapeljali so ga še živega domu, kjer pa je kmalu izdahnil v krogu svoje družine. Pogreb je bil veličasten. Udeležilo se ga je več sto prijateljev. Vodil je pogreb mariborski vikar g. Tkavc. Pokopan je bil Krum pak v Kamnici. Nagrobni govor mu je govoril njegov prijatelj poslanec Žebot. Svetila rajnemu Krumpaku večna lučl Oj ta presladki saharin! Nedavno smo Citali, da ga je 'bilo prodanega na dražbi pri upravi drž. monopolov 5500 kg in neprestano skrbe tihotapci, da ga nam ne bi zmanjkalo. Ne strašijo jih niti dolge zaporne ali visoke denarne kazni. na primer za 7.8 kg saharina se je nedavno nekemu naložilo skupno 173.196 Din. glo be. Dasiravno se vse to izve, lepi zaslužek je tako mikaven, da kazni ne ostrašijo. Dne 30. oktobra t. 1. ob 12. uri, torej pri belem dnevu, je zalotlla finančna patrulja iz oddelka Sv. Duh na Ostrem vrhu prav v bližinl železniške postaje Fala Elizabeto Menhart in Margareto Kotnik iz Vur mata (pri Selnici ob Dravi), ki sta prenašali 17.4 kg tihotapskega saharina in 300 knjižic tihotapskega cigaretnega papirja. Patrulja preglednik Križaj in pripravnik Verčkovnik je blago zaplenila, tihotapki pa aretirala in oddala v zapore. S tem ni le izvršila svoje dolžnosti, temveč je marsikoga obvarovala občutne kazni, kajti kaznjiv ni le oni, ki saharin utihotaplja, nego tudi oni, ki ga dalje razpečava ali uporablja. Zaradl tega svarimo naše čitatelje, naj vsakogar, ki jim to robo ponuja v nakup, enereično zavrnejo, da se obvarujejo kazni. Kapelo oropal. V dneh od 1. do 3. t. m. je oropal kapelo, ki stoji tik ob cesti Sv. Trojica—Radgona v Verjanah, do danes neznani storilec njen nabiržlnik milodarov za popravo taiste. Koliko je bilo vsebine, se ne ve. Kdor bi kaj zvedel o tem tolovajskem činu, naj naznani krivca dotičnemu posestniku, dobi lepo nagrado, da se ga lahko sodnijsko prime za tako bogoskrunstvo. Dravska mitnica v Ptnju, ki je ob- stajala skoro 100 let ter ovirala promet, se je po sklepu okrajnega zasto pa Ptuj dne 31. oktobra t. 1. slavnostno ukinila. Prebivalstvo je zelo zadovoljno, ker se je ta ovira odstranila, ki je zlasti odvračala Ijudi na desnem bregu od mesta Ptuja ter je enostransko obremenjevala prebivalstvo na desnem bregu Drave. —¦ Sedaj je prevoz preko mosta prost in cesta Maribor—Ptuj—Ormož brez ovir. Rop aa vlaku Celje—Žalec. Trgovec Vrbole iz Medija-Izlake se je vozil pretekli petek v vlaku po Savinjski dolini. Poleg njega je sedel mlad fant, ki mu je izmaTmil iz žepa listnico z 10.000 Din. Trgovec je prepozno zapazil, da mu je listnica izginila, ker je fant že preje z njo izginil necnano kam. Eralj alkohol — mcrilec. V vasi Urško selo pri Novem mestu se je dogodil pretekli teden strašen zločin, ki ga je povzrojčil —¦ alkohol! Dva fanta, Miha Hofvat in Klobučar, sta se stepla. Miha je bil težko ranjen in se je z največjo težavo privlekel v svojo domačo hišo, kjer je obležal z nožem v roki. V noči je pa prišla domov Mihova mati, tudi pijana in začela ranjenega sina obdelavati. Ta je imel še toliko moči, da je lastni materi zabodel nož v trebuh in je težko ranjena padla preko ranjenega sina. — Je življenje pijancev človeško življenje? »Zeppelin« je zopet doma. »Zeppelln« se je vrnil iz Amerike v _i!vropo. Pravijo, da so se zelo slabo vozill, le hitreje je šlo kakor tja. V Nemčiji so vsi navdušeni za redno zrakoplovno zvezo. Vodltelj zrakoplova dr. Eckener je dejal, da bo nekatere dele popravll, nato pa zopet šel v Amoriko. — Pri potu domov se mu je vtihotapil v zrakopllov mladl fant, 18 let star, kl se je zastonj pripeljal iz Amerike. Velikanskl Strajk se je začel na Vestfalskem. Strajka okrog 300.000 ljudi. Velikanski viharji v Italiji so na- pravili pretekli teden strašno škodo, cenjeno na visoke milijone lir. V malem čolnu v Amerikol Iz mesta La Caruna poročajo, da je tja dospel neki Miiller, ki se poda na svojem navadnem čolnu v Ameriko. No, ta bo pa tudl slovesno sprejet. Strašna lakota vlada na KltaJ»kem v okolici Šansi. Prizadetih j« 400.000 ljudi. Potresna dežela Japonska se spet trese. Toda tam so na to že navajeni. Imajo nalašč tako zidane hišice, da jih potres ne zruši. Zemlja se potrese povprečno 15krat na dan. Sodni uradnik — milijardnl ropar V mestu Kairo v Egiptu se je izvršil zelo predrzen roparski napad, katerega žrtev bi naj postal najbogatejSl EgipCan Abram Ada Bei. V njegovo stanovanje sta prišla dva krepka all maskirana človeka in zaKevala od Abrama vse bogastvo, kar ga ima, na podlagi meničnega podpisa. Napadeni Abram se je branil, na kar sta streljala, a ne zadela. Bila sta aretirana in na policiji so ju spoznali. Bila sta eden sodni uradnik ln drugi njegov mlajši brat Todros. Brzojavka na zvezdo Mars. Pret% kli ponedeljek so poslali v Londonu z glavnega poštnega poslopja radiobrzojavko na mesec Mars. Naročil In plačal jo je (stala je okrog 150 Din) neki profesor Robinson. Obsegala je sledeče besedilo: Om, ga, ca, an, nea. Ker nihče tega ni razumel, je profesor Robinson povedal, da je to skrivnostno besedilo govorica Marsovih prebivalcev. On pozna to govorico po nekem skrivnostnem razodetju. Pomeni pa to besedilo: Bog je povsod pričujoč. — No, smo radovedni, če bo kaj odgovora z Marsa! On, ki je moral moriti — umrll V Saraievu je umrl krvnik Mausner. On je imel ta »poklic«, ,da je obešal obsojence po Jugoslaviji. Pred leti je bil tudi v Mariboru, kjer je moral obesiti Žlahtiča in Čiča. Mausner je prišel v nedeljo na obisk k svojemu bratu, ki je sarajevski konjederec. Tam mu je postalo slabo in mož se je mrtev zgrudil na tla, zadet od kapi. — Za njegovo službo se že novi priglašajo. Da bi je ne bilo treba!