THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNTED STATES OP AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. CHICAGO, ILL., SREDA, 3. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 3, 1930 LETNIK XXXIX. fRancija priredila obsežne vojaške vaje na meji italije. — namen vaj je v prvi vrsti preizkusiti nova bojna motorna vozila. civilni gledalci lahko neovirano priso-stvujejo vajam. Izza Grenoble, Francija. *iasov svetovne vojn§ še ni rancoska armada priredila tak» obsežnih vojaških vaj, akoršne so se pričele pretekli Ponedeljek. Sosedo Italijo te precej vznemirjajo, kajti se prav pred njenim no-®0lll» namreč v alpskem pogorja na meji med Francijo in aliJ'o. Zadostno je s to pote-20 Pokazala Francija, da ni ^ipravljena kar na lepem po-Zlrati italijanskih izzivanj, ^rveč, da je tudi zadostno 'Pi'avljena, meriti se s svojo ®0sedo v vsakem resnem slu- Caju> ki bi ga ta morebiti iz-Zvala. ^loštvo, ki se udeležuje teh j' Je takozvana elita fran- ^Qske armade; izbrali so nam-rex • Jz vseh polkov najboljše j:jih število znaša okrog «®,000 »kih 'Bitke" se vrše po gor- kr. grebenih, ki so na mnogih aJih pokriti z večnim sne-j.^111) dočim v dolinah, na ka-e se s teh hladnih vrhov nu-1 krasen razgled, pritiska ne-ZJl0^a vročina. klavna pozornost pri vajah ^ Osredotočena na najnovejša ^°Jna sredstva armade. Med steJejo nove "tanke" in pa Merijo na novih motornih oh2 Ba.ie so z delovanjem Poveljniki zadovoljni. O lleriji pravijo, da je v tem Sori Pla ii °yju tako gibčna "kakor finske koze". Za transportno se top razloži in se nje-v prevažajo na motornih v slučaju potrebe pa toP zopet v najkrajšem ča-Ustavljen in pripravljen za aS'o. ti MB rancoska vojaška oblast s, ^pravlja iz teh vaj nikake ^nosti. Gledalci popolno-„ft neovirano lahko pridejo v posredno bližino, in te pri-Se Je P°le£ domačinov ^an tudi mn°£° Ameri_ !{a.vCev. ki se nahajajo v tu- •1Sniih krajih na letoviščih. He K POGNAL SAMEGA SEBE V ZROK Tex. — V tukaj-je sedel advokat lltr[( Payne pod obtožbo ki ga je izvršil nad p0(1Jt°ženO( ko je 12. junija 8tena ^ dinamit v svoj la-Hje avto» v katerem je sedela Žeifa0va žena in njegov sin. sW- 'le na mestu mrtva> PeteJ6 P,a P°habilo. — Pretekli °dpr. °kr°£ polnoči je Payne s0 Seavn Vse druge jetnike, ki varali v njegovi celici, Pod K ?e ,na Posteljo in zažgal elcspj 0J kos dinamita. Pok se J'e bil tako silen, da in je več blokov daleč l ^jihTeS/8® druge jetnike bl1 na * ' Payne sam pa j? 10LETNICA DRUŠTVA SV. IVANA *a8°net£eStu mrtev- šerifu J'e PriŠei ,ka» kako je samorilec do dinamita. "An -- Slovenec" )• en,k! dnevnik in ^ikL j, ,lov®n.ki list t A-i^ajte ta! Sijajna proslava desetletnice obstoja društva sv. Ivana Krstitela št. 13 D.S.D. v Chi- cagi. Chicago, 111. — Začetek je najtežji. Kakor se ta znani pregovor lahko uporabi pri vseh podjetjih, velja enako pri delovanju in v življenju društev. Kdor je že kdaj aktivno posegel v društveno življenje, ve, da so prva leta po ustanovitvi kakega društva najhujša. — Šibka organizacija, kakor je vsaka ob začetku, se ima boriti za svoj obstoj s težavami, zunanjimi in notranjimi, ki so dostikrat tako silne, da groze polomiti nežno drevesce. Kadar so te prve težkoče premagane, potem je obstoj društva takorekoč zasiguran. Nič manj kakor prav toraj ni, da društvo na najsijajnejši način pokaže svoje veselje, kadar je preko te nevarne dobe. Zato se tudi lahko smatra desetletnica kakega društva kot najbolj važna obletnica izmed vseh, katere društva navadno praznujejo. Tako važno proslavo je obhajalo v Chicagi preteklo nedeljo, 31. avgusta, tukajšnje društvo sv. Ivana Krstitela št. 13 D.S.D. Kakor je pač primerno za strogo katoliško društvo, je slavnost imela svoj začetek v cerkvi. Naša cerkvica sv. Štefana je bila pri enajsti maši obiskana, kakor malokdaj. Poleg članstva omenjenega društva so se zbrala v njej tudi ostala domača katoliška društva s svojimi zastavami, in vsa so bila prav častno zastopana. Mnogo je bilo gostov tudi iz drugih naselbin. Slovesno sv. mašo je daroval Rev. Hijacint ob asistenci Rev. Aleksandra in Fr. Marcela. — Latinsko mašo je izborno proizvajala "Adrija". Vsem, zlasti pa članstvu društva bo pa ostal v spominu krasen govor Rev. Aleksandra, v katerem je članstvo vzpodbujal, naj vedno neustrašeno kaže svoje katoliško prepričanje, obenem pa je prekmurske rojake, iz katerih obstoji večina članstva omenjenega društva, pozival, naj bodo ob vsaki priliki to, kar v resnici so, namreč Slovenci. Naj se ne štejejo torej niti za Hrvate,, še mnogo manj pa za Madžare, in je torej fara sv. Štefana edina fara v Chicagi, kamor morajo po vsej pravici pripadati. Takoj po cerkveni pobožno-sti je bil za občinstvo pripravljen v cerkveni dvorani slavnosten banket, ki je bil tudi nad vse pričakovanje izvrstno obiskan. Po okusnem obedu, katerega so servirala lično uniformirana dekleta, članice dr. (Dalje na 4. strani.) SVETOVNI PRVAK V KROTENJU ŽIVALI Pri nedavnem mednarodnem zborovanju krotilcev živali v Clevelandu je bilo kapitanu E. Engerer iz Rosedale, L. I., priznano svetovno prvaštvo med krotilci in je bil obdarovan s krasno bronasto soho, poleg katere ga vidimo stati na sliki. POLET PREKO OCEANA Dva francoska letalca se nahajata na poletu preko Atlantika. —o— Pariz, Francija. — Ponovni poizkus, premagati po zraku ocean, sta podvzela pretekli ponedeljek dva francoska letalca. Enega izmed njih ime je že dokaj znano, to je namreč kapitan D. Coste, ki je poleg drugih drznih aeroplanskih podjetij skušal že preteklo leto preleteti Atlantik, a je moral tedaj svojo namero opustiti in se vrniti. Kakor pa kaže do zdaj, je upati, da se mu bo letošnji poizkus posrečil. Ob polnoči med ponedeljkom in torkom sta se namreč letalca nahajala približno na sredi ceana in o vremenskih prilikah se poroča, da so zelo u~ jrodne. grožnje brezposelnih Wilmington, Del. — Vse tukajšnje industrijalne delavnice so strogo zastražene. Ravnatelji so namreč prejeli pisma, podpisana z označbo "brezposelni meščani", v katerih se jim grozi, da bodo vse tovarne zletele v zrak, ako ne bodo do 15. septembra našle dela za brezposelne. -O'- mala odpomoč brez- delnim New York, N. Y. — Predsednik sveta aldermanov tukajšnjega mesta je stavil predlog, naj bi mesto nakazalo kredit $550,000, s katerim bi se pričelo delo v parkih, ki jih je mesto nedavno kupilo. Na ta način bi se preko zime zaposlilo kakih 2000 delavcev in sicer tako, da bi jih polovica delala štiri dni in nato druga polovica štiri dni; dnevna plača bi bila $5.50. Tako bi vsak imenovanega števila delavcev dobil delo za najmanj 50 dni. 8 MRTVIH PRI ŽELEZNI ŠKI NESREČI Kup kamenja na progi povzročil iztirjenje vlaka. —o— St. Louis, Mo. — Osem oseb je prišlo ob življenje in 20 jih ie zadobilo več ali manj težke poškodbe, ko je preteklo nedeljo ponoči osebni vlak skočil s tira pri Osage Hills, 10 milj zapadno od tukaj. Kakor so pozneje ugotovili, je nesrečo povzročil kup kamenja, ki je padel na progo. Vlak je vozil s hitrostjo 60 milj na uro, ko je zadel na oviro. Stroj in prvi trije vozovi so se prevrnili, drugi vozovi so pa vsi skočili s tira. Dva voza sta popolnoma razbita. Med mrtvimi sta tudi strojevodja in kurjač. -o- BOJEVITE FANTALINE POLICISTI OHLADILI Chicago, 111. — Štirje mladi pobalini, polni šnopsarskega duho, so pretekli ponedeljek na vse zgodaj zjutraj rogovi-lili po Miller in Maxwell cesti in klicali na korajžo vsakogar, ki so ga srečali. Končno so naleteli na prave, namreč na policijsko patruljo. Ob pogledu na te može pa jim je srce skočilo v hlače; trije so jo pobrisali v avtomobilu ,dočim so četrtega revčka policisti ujeli. Na stražnici je skesano povedal, da je njegovo ime John Shemitis in da stanuje na 1635 So. Canal St. Pridržali so ga v zaporu in bo postavljen pred sodnijo, ker so našli orožje pri njem. Ostale tri policija še išče. -o-- PARADA OGNJEGASCEV Washington, D. C. — Najbolj privlačna skupina v paradi na Delavski dan je bila nepregledna vrsta ognjegascev, katerih število je znašala nad 5000, ki so korakali v sprevodu pred zbrano množico občinstva ,ki je štelo okrog 125 tisoč oseb. KRIŽEMJVETA — Montpelier, Francija. — Neki Francoz, Jean Casteran, si je izvolil način samoumora, ki je v današnjih časih najbolj moderen in tudi najbolj siguren. Iz nekega aeroplana, s katerim je letel preko tukajšnjega, mesta, je skočil v glo-bočino. Pri njem so našli pismo, v katerem navaja nasreč-no ljubezen kot povod svojemu činu. —- San Francisco, Cal. — Na gentlemanski način je nastopil neki bandit. Na listek papirja je napisal blagajničar-ki v neki restavraciji, da je najlepše dekle v mestu. Med tem ko je "najlepše dekle" listek čitalo, je kavalir potegnil revolver in izsilil iz nje plen $40.00. — Malines, Belgija. — Prvega septembra se je otvoril tukaj letni belgijski evharistič-ni kongres, ki bo trajal tri dni. Otvoritve se je udeležilo okrog 20,000 vernikov. — Benfleet, Anglija. — Ta vas vzbuja zanimanje po vsej Angliji, in sicer zato, ker so v vseh strokah in obrtih ženske izpodrinile moške že skoraj popolnoma. Edina obrt, za katero se ženske ne potegujejo, je vaški kovač, češ, da je to "premalo žensko" delo. — Picketwire, Colo. — Največje zračno pristanišče na svetu nima kako milijonsko mesto, ampak tukajšnja vas, ki šteje celih 25 oseb. To letališče meri namreč 30,000 akrov in so ga prebivalci sami preuredili iz pašnikov. --—o-- TRETJA SMRTNA NESREČA PRI ZRAČNIH TEKMAH Chicago, 111. — Aeroplan-ske predstav^, ki so se vršile prejšnji teden na tukajšnjem Curtiss letališču, so poleg 0-menjenih dveh žrtev, o katerih smo poročali zadnjič, zahtevale življenje še enega mla-dego moža. Inženir G. G. Fer-nic je že dolgo sestavljal aero-plan, s katerim bi se imela povečati varnost vožnje po zraku in varnost pri pristajanju. Pri tekmah je hotel pretekli petek demonstrirati svojo iznajdbo. Komaj pa se je dvignil kakih 150 čevljev visoko, se letalo obrne na nos in z vso silo trešči na zemljo. Letalec je na mestu izdihnil. -o- ŠE ENEGA "MLADENIČA" DOBIMO V AMERIKO Biltis, Turčija. — Ko je 132-letni Tirno Aga zvedel, da je njegov tovariš iz mladostnih let, Žaro Aga, odpotoval v A-meriko, je ta "fantek" bridko jokal ne zato, ker bi mu bilo mogoče po njem dolgčas, ampak zato, ker ga njegov 20 let starejši tovariš ni vzel seboj. Namenil se je, da bo zdaj sam potoval za njim. Kakor Zaro, se tudi Timo nikoli ne dotakne pijače, a je pri svojih letih tako čvrst, da napravi vsak dan tri milje dolg sprehod. Svoj živ dan še ni bil nikjer iz svojega rojstnega mesta. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Iz Jugoslavije. HRIBI SE UDIRAJO. — STRAŠNA KATASTROFA NA JESENICAH. — PLAZ PORUŠIL TRI HIŠE, VEČ JIH JE V NEVARNOSTI. — NEVARNOST POPLAVE. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. Skalovje ruši hiše. Jesenice, 14. avg. — Močno deževje prejšnjega tedna je napravilo veliko škode po Gorenjskem. Razmočila se je zemlja in strma pobočja se u-dirajo in drse s truščem v dolino. Velikanska skala, ki tehta na tisoče ton, se je med drugim gramozom in drevjem pomikala proti hišam Petra Kle-menca, po domače Rekljeve, Novakove in Zimovčeve. Vsi so slutili, da je nesreča neizogibna. Da bo pa tako strašna in tako hitro, tega niso pričakovali. Pred praznikom, 14. avgusta popoldne, je naenkrat z naglico in s strašnim truščem pridrvela omenjena velikanska skala naravnost na Rekljevo hišo, ki je bila v trenutku v razvalinah. Istotako je porušena Novakova in Zmiovčeva hiša. V veliki nevarnosti so ostale hiše na.Muljavi, ker se hrib še vedno udira. Sreča je bila, da so ljudje še pravočasno 0-pazili strašno nevarnost in pobrali iz hiše, kar so mogli ter se preselili k sosedom. -o- Silno deževje na Štajerskem. Radi velikih nalivov poslednjih dni, ki so na dnevnem redu po dravskem polju, preti resna nevarnost poplave. Ob železnici Ormož-Ptuj je voda dosegla železnico. — V okolici Maribora sta Pesnica in Dra-vinja prestopili bregove in odnesli velike množine sena. — Raz Meljskega hriba se radi deževja krušijo velike skale in grme v dolino. — Iz Celja poročajo, da ni bilo tolike povod-nji že od leta 1927. » -o- Obvezno zavarovanje proti toči. Belgrad, 12. avg. — V kmetijskem ministrstvu izdeluje strokovna komisija zakon o obveznem zavarovanju žitne setve pred točo. Ko bo imel zakon končno veljavno besedilo, bo predložen zakonodajnemu svetu. -o- Smrtna kosa. V Zičah je umrl upokojeni župnik Jožef Florjancič, ki je bil rojen 8. marca 1877 v Studencih. — V Podbrežju v Mariboru je umrla Jožefa Zupan, hišna posestnica, stara 73 let. — V Murski Soboti je umrla Helena Kos, stara 77 let. — V Celju je umrl Franc Strupi, trgovec, star 63 let. — V Ljubljani je umrla Josipina Kolenc, soproga ravnatelja. — V Konjicah je umrla soproga trgovca Pretnerja. Sv. Ožbalt v Leskovcu. Podružna cerkev sv. Ožbal-ta v Leskovcu je dobila noVo streho. Zanimiva, je ta cerkvica, ker ima lesen strop, ki je ves prostoročno slikan. Pri razdiranju stare strehe so dobili opeko z letnico 1655. Papeški nuncij Pelegrinetti v Sloveniji. Zdravilišče Slatina Radenci je posetil za kratko dobo visok cerkveni dostojanstvenik, papežev nuncij g. Pelegrinetti iz Belgrada. -o- Nezgoda v tovarni. 311etna delavka Zofija Dre-venšek se je v tvornici "Teksta" na Teznem pri Mariboru tako nesrečno spodrsnila, da si je pri padcu zlomila desno roko v zapestju. Ponesrečenko so odpremili v splošno bolnišnico. -o- Romanje. V soboto, 23. avgusta, so se odpravili delavci iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja na Gorenjsko na Bled in k Mariji Pomagaj na Brezje, kjer so opravili svojo pobožnost. Pri tej priliki so si ogledali znameniti Vint-gar. -o- Konj ga je udaril v obraz. V Trnovem pri Gomilskem je brcnil konj 181etnega po-sestnikovega sina Antona Ob-rovnika, ki je hotel nekaj popraviti pri vozu, z vso silo s kopitom v obraz in mu zlomil desno čeljust. -o- Nesreča. Neki krošnjar se je v gostilni Cvetlin v Ptuju igral s samokresom na ta način, da je istega obračal na vse strani in prešteval krogle. Pa se samokres po neprevidnosti sproži in krogla je obtičala v hrbtu BI. Zagorinca. Krošnjar je zbežal, Blaž je pa v bolnišnici. -o- Nesreča na nesrečo. Revež je 681etni dninar Fr. Petkovšek v Grahovem 61. — Doma ima smrtno bolno ženo. Rad bi ji bil izpolnil neko željo in revež je tako hitro tekel po vasi, da si je, zlomil desno nogo in je moral v Ljubljano v bolnišnico. -o- Nova maša. V Središču ob Dravi je pel 10. avgusta novo mašo novo-mašnih Franc Modrijan, ki je bil že kot dijak zelo priljubljen in je veliko dobrega storil na društvenem polju kršč. mladine. -o- Kamnik. V gozdu meščanske korpo-racije se je pri sekanju močno poškodoval na nogi in telesu delavec Ivan Kavčič, star 62 let. Nezgoda bo imela znatne posledice. -o- Žetev. Na Kočevskem je letos žetev v splošnem prav zadovoljiva. Pšenica, rž in ječmen so prav dobro obrodili. Ovsa je pa zelo malo. Seveda je dobra letina le tam, kjer ni toča pobila. Stran 2 7 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 3. septembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto .....................................$5-00 Za pol leta ..................................... 2.50 Za četrt leta ...................................... 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ....................................$6.00 Za pol leta ....................................... 3.00 Za četrt leta .................................— 1-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ....................................$5 00 For half a year ..............................- 2.50 For three months ........................... 1-50 Chioago, Canada and Europe: For one year ...................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ L75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. _ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. ______ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____ tudi ravnajo. Ako vlade postopajo po svojem in se ne zmenijo za pravice širših slojev, in pripuščajo, da se te pravice teptajo, potem si morajo na lasten rovaš zapisati, ako se širi boljševiški duh, in ni treba nobene propagande iz Rusije, ker komunistični difh se propagira od znotraj in doma. Nobena policijska sila ne more tega duha odstraniti in zatreti. Izginil pa bo, ko izginejo krivice ekonomskega tlače-nja, in izginil bo brez vsake preiskave in komisije. J. M. Tr.unk: Amerikanski boljševizem III. Ni treba nobenega pretiravanja; razmere so pretirale že same dosti daleč. Niti demagoštva ni treba, ker nobenemu razsodnemu človeku ne more biti na tem, da se zlo še poveča, nemir in nezadovoljnost pomnoži. Tega je že dosti in le preveč. Le odkrita beseda more zajeziti zlo. Imamo neki amerikanski boljševizem ali vsaj hudo razpoloženje do takega boljševizma, in ta je nastal na amerikan-skih tleh in ni prišel od kake zunanje propagande. Imamo, vrlo mnogo industrijskih podjetij, ki delajo pod knuto raznih sodnijskih inžunkšnov federalne vlade in pod krutostjo nasilnih delavskih pogodb, ki so znane pod imenom yellow dog contracts. Take razmere v mnogih panogah industrije in podjetij pripravljajo in pripravijo tla za boljševiško razpoloženje, in ker so take neznosne in krivične razmere prav amerikanska specialiteta, imamo amerikanski boljševizem. Godijo se krivice prav po nekem zakonu, in te "zakonite" krivice rodijo več komunistov in boljševikov in anarhistov v teku kakih šest mesecev, kakor bi se moglo v taki dobi takih komunistov pobesiti, ako bi električni stol delal ves ta čas in osem ur na dan. Dalje se godi mnogim krivica brez vsakega pomisleka, se izžemajo reveži, ki si sami ne morejo pomagati, se dela nad njimi zločin, ki vpije do neba za maščevanje. Kdor ni top do skrajnosti, in ima še kaj čuta za pravico v sebi, temu mora zavreti kri, da se pri nas take krivice dogajajo dan na dan, pri nas v Ameriki, ko smo baje krščanska dežela in vrlo civilizirani. Naprej in naprej se dogajajo take krivice, se ekonomsko slabši sloji zatirajo, izžemajo. Nihče ne more tega tajiti, in dasi kak nasilen, komunističen ali anarhističen odpor ni s tem opravičen, ko se krivica ne odstrani s krivico, imamo v u dejstvo van je anarhističnih činov najmanj razlog, da pride do takih dejanj. Odstraniti je treba neizprosno vzroke nemira v masah, in nemir bo izginil sam ob sebi. , Vse preveč imamo politikarjev in nič prave politike. Politika mora pri zakonodaji meriti na to, da se uveljavi pravičnost, naredijo zakoni, kateri zaščitijo delavca pred izkori-ščevanjem gospodarsko močnejšega, mu zagotovijo mezdo, od kakršne ima pošteno življenje zase in za družino, zavarujejo njegovo zdravje v tovarni, rovu, pri stroju, preskrbijo za njega v bolezni, nezgodi, starosti. Politika naj poseže s koščeno roko vmes, ako podjetja zaposlujejo nedoraslo mladino, ženske, žene radi nižjih mezd, in nudijo delavcu plačo, od katere ne more živeti, ker baje drugače ne morejo izhajati. Tvornica, katera dela krivico delavstvu, ogroža na sebi družbo in je sramota za vsako civilizacijo, in vlada je dolžna, da tako podjetje kratkomalo zapre in onemogoči. Kaj delajo razne sekte, me ne briga. Ampak katoliški cerkvi se ne more očitati, da podpira kapitalizem in daje kapitalistom potuho za krivice nad delavstvom. Seve cerkev ne razpolaga nad zakonodajstvenimi zbornicami, ker ima le moralno moč, ampak to moč v nauku kaže; prisiliti pa zakonodaje ne more, da se po njenih navodilih • moralne obveznosti POTREBA PREVIDNOSTI POVSOD Homestead, Pa. Čitatelje Amer. Slovenca zanima marsikaj, kaj je novega po slovenskih naselbinah. Čeravno so novice, ki jih beremo, redkokdaj vesele, jih vendarle radi pogledamo in prebereito. Naj vam sedaj, dragi bralci, povem čudno zgodbo, ki se mi je pripetila te dni in kateri marsikdo lahko podleže, ako ni dovolj previden. Dne 23. avgusta je prišel žo zgodaj zjutraj neki tujec in vprašal na vratih moje gospodinje po meni. Ona mu je takoj odgovorila, da še spim, ker sem delal po noči. Tujec pa le ni odnehal in me je hotel videti na vsak način. Ker ji ni drugače dal miru, me je poklicala in sem vstal. Začudil sem se, kaj neki mi hoče? Vprašal sem ga, kaj želi, pa mi pove, da me hoče videti en moj prijatelj v Homestead bolnišnici. Hitro sem se napravil in odšel proti bolnišnici. Ko pridem dc tja, ga zagledam, da sedi ob cesti kraj bolnišnice in ko me vidi, me pozdravi ter reče, da je on tisti prijatelj. Povedal sem mu, da ga ne poznam, vendar sva se začela pogovarjati vsakdanje reči. Pa mi reče, če bi jaz mogel prevzeli nalogo, katero mi da za pokojnega očeta, da bi delal za njegovo dušo. Rekel mi je, da če priscžem pred njim, da lom delal za dušo njegovega očeta, da mi bo dal $22,000, da to svoto razdelim med siromake in cerkve. Za plačilo pa mi bo dal toliko, kolikor imam jaz svojega denarja v gotovini. — Rekel mi je, ako imam $300t, da mi on da tudi $C'000. Vendar pa je zahteval od mene, da mu pokažem bančno knjižico. V potrditev resnice mi je kazal za cel inč debel šop bankovcev po $100. Odgovoril sem mu, da je en moj dolar več vreden zame, kakor še toliko njegovih. Rekel sem mu še, da ako hoče dati denar, mi ga lahko da. Jaz mu pa moje bančne knjižice ne bom kazal ne njemu, ne nikomur. Na to je odšel. Citatelji tega lista, bodite previdni in ne dajte se preslepiti raznim obljubam, pa če so še tako blesteče in mikavne. Prepričani bodite, da taki ne hodijo okoli, da bi vas oboga- teli, pač pa, da bi si oni prilastili vaše trdo zaslužene dolar-čke, še ste si jih s trudom kaj prihranili. Tudi bi čitateljem priporočal, da se ne dajo zapeljati in ne nasedejo nekaterim ljudem pri igranju na tiste številke v Clearing House, kar je posebno razvito v naši okolici. Delavske razmere v tukaj-šni okolici so prav slabe, da že mnogi jamrajo, kje bodo vzeli denar za vzdržavanje družine. Bog ve, kdaj bo kaj boljše. Frank Čemas. Margarete Stanko, predsednice društva Marije Čist. Spočetja št. 80 KSKJ. — Drugače je v naši naselbini precej vse kakor je bilo. Kadar se kaj posebnega pripeti, bom že kaj poročal. Novinar. -o- SMRTNA KOSA New York, N. Y. Med mirno slovensko naselbino je začela zahajati bela žena smrt. Tekom enega tedna se je dvakrat oglasila. Zadnjo soboto smo polagali k večnemu počitku mladega, komaj 281et-\nega moža Joe Potočnika. procesijo na hrib. Na hribu pa brez vsakoršnega oddiha so takoj začeli s precej težko latinsko mašo, katero so izvrstno zapeli. Po končani sv. maši je bil na hribu, kar je tudi redkost, blagoslov z Najsvetejšim, zatem procesija s presv. Reš-njim Telesom po hribu nazaj v cerkev, med katero so se pele litanije z onim starim, a vendar vedno lepim in pomenljivim romarskim odpevom, ki je prihajal iz srca vseh romarjev, "Marija k tebi—uboge reve..." Pač res ginljiv prizor in nepozaben. Zato se pa naši farani tako radi vsako leto udeležijo Žalnega sprevoda se je udele- KAKO JE BILO V LEMONTU 24. AVGUSTA So. Chicago, 111. Nekateri bi že najraje brali takoj, ko so v nedeljo, 24. avgusta prišli iz romanja iz Le-monta, kako je bilo. Ne vem, kako je to, da tako hitro pozabijo. Ali se jim je pa vse tako dopadlo, da bi v duhu radi bili še enkrat pričujoči, ne vem. Nekaj že mora biti. Sicer bi se moglo naše romanje vršiti eno nedeljo poprej, kakor je že bilo poročano, pa je na vse zadnje morda tudi božja volja, da je bilo prenešeno, ker ravno tisto nedeljo je bilo precej nezanesljivo vreme. Torej bi marsikateremu upadel pogum in bi ostal doma, kljub temu, da ni bilo posebne sile. V nedeljo, 24. avgusta, smo pa imeli v resnici krasno vreme. Že zjutraj se je pokazalo, da bo lep dan, in je bil. Krasna je bila procesija na hrib z Marijino podobo, da si lepše ne moremo misliti. Res, Southchicažani, prav dobro ste se postavili. Dekleta društva Male cvetke so nosile Marijino podobo in so se prav čvrsto zadržale celo popoldne in pomagale pri sladoledu in čq je kdo želel kakšnega prigrizka. Nekateri gospodje v Lemontu so rekli, ko so videli, kdo ponese Marijo na hrib, da te je že ne bodo spravile gori, ker so prešibke. Pa smo vsi videli, da so jo. In ne samo gori, pač pa so jo ponesle tudi doli. Res, precej so ko-rajžne, pa tudi močne. Pevci so se pod vodstvom organista Mr. Smrekarja pripravljali že dolgo časa poprej, da bodo na hribu lepo zapeli v slavo in čast Bogu in njegovi Materi. Dobro so pogodili in krepko zapeli. Niso pokazali utrujenosti, četudi so prepevali že med tega romanja in nič ne bom lagal, če rečem, da se celo leto pripravljamo. Že sedaj nekateri ugibljejo, kako zopet lepo drugo leto, ako nam da Bog dočakati. Marsikateremu, ki se ni mogel zaradi tehtnega vzroka udeležiti romanja, je žal in si misli, bom šel pa drugo ,'eto. Prav lepa hvala vsem. ki so kaj kakorkoli pomag.i'i pri tem romanju. Od zadnjega dopisa, ki .-".err. ga pisal, se v naši naselbini n. posebno veliko izpremenilo. Za delavce se je nekoliko poslabšalo in jih je nekaj več brez dela, drugi pa delajo po par dni manj na teden. Nič kaj dobro ne kaže. Že sedaj je tako, kaj bo pa po zimi? Morda nam pa Bog za zimo pošlje veliko snega, da bodo vsaj nekateri imeli kaj zaslužka.— Vreme je bilo nekaj dni sem prav prijetno. Sedaj je pa zopet začelo prihajati soparno. Rad bi poročal kaj o letini, pa ne morem, ker na vrbi nočejo rasti ne jabolka ne hruške. Pšenice pa tudi nismo sejali. Drugega temu podobnega "sadnega" divvja pa za letos ni v South Chicagi. En vrt pa je., ki se mi .'ako dopade, in vsaki dan, ko grtm z dela, opazujem krasno pisana jabolka, kako se lepo rudečijo v žarkih zahajajočega solnca. Tako so lepa, da te mi že skoraj zdi neverjetno, da li ni vse to goljufija in prevara, ker nisem videl nikakoga cvetja. Ako je to resnica, pa častitam Janezu, da ima oi: edini-vrt v naši naselbini, ki rodi še kaj drugega kakor komarje. Ako je pa jabolka gori obesil, mu pa tudi častitam, ker zna tako dobro "farbaf Samo po sebi se razume, da nas tudi v So. Chicagi obišče visokorodm; gospa Štor id j p., ki je posebno priljubljena v Cle-velandu in Jolictu Kakor sem bral zadnje poročilo, -^o je Jo-lietčanom malo zameril-?., ker kar je tja v zadnjem prinesla, je bilo menda,Vde ženskega spola. Pri nas se je pa postavila in nam prinest.i. fanta, ki bo še prav lahko nt. samo fant od fare, ampak prav lahko še kaj več, če mu bo sreča mila. Takega junaka je štorklja podarila Mr. -k Mrs. Vinski. Iskreno častitamo vsi znanci in prijatelji. Mrs. Vinski je hči debro poznano Mrs. žila ogromne množica Slovencev od blizu in daleč. Dobri naš Joe, počivaj v miru. 25. avg. popoldne je pa izdihnila blago svojo dušo tudi mlada žena in mati, ljubečega soproga, Mrs. Frances Pleše. Dolgotrajna bolezen jo je mučila do zadnjega. Več kot eno leto je bilo njeno življenje podobno bolj umiranju kot življenju. Z boguudanostjo je prenašala to trpljenje. Dasi-ravno se je ona preselila v boljše življenje, vendar je njen soprog Dr. Pleše, družina Mrs. Burgar in toliki drugi sorodniki in znanci neizmerno potrti. Pogreb blagopokojnice je bil v četrtek iz hiše žalosti (Rockville Center, L. I.) na pokopališče Presv. Trojice. V pondeljek, t j. 1. septembra, bo pa v slov. cerkvi sv. Cirila žalno opravilo za pokoj njene duše. Predragi rajnici bodi večni mir in pokoj, gospodu doktorju in vsem ostalim naše iskreno sožalje! -o- PRIZORI PRI LETALSKIH TEKMAH V torek je bila, kmalu popoldne, zmagalka pri tekmah Phoebe Oemlie, krepke a bolj nizke postaje, z rudečo kapico in rumeno obleko. Stopila je iz svojega letala tako sveža, kakor bi stopila iz avtomobila po kratkočasni vožnji. Pozdravljena je bila od gledalcev, kakor so bili vsi drugi letalci. Nastopale so v torek razne civilne osebnosti v tekmah od 5 do 117 milj na uro. Zaradi oblačnega neba in megle se je preko letališča videlo prav nerazločno, a se je kljub temu do srede popoldneva nabralo na prostorno stojišče na tisoče in tisoče radovednežev. Veliko znanih in neznanih vplivnih vojaških in civilnih oseb je bilo naznanjenih, ki so se posebno dobro držali med letalsko tekmo in katerim je ljudstvo vzklikalo. Lt. Al. Williams je s seboj pripeljal iz Evrope tri letalce, ki so po mnenju strokovnjakov predstavljali najboljše evropske letalce. Ti so bili: Doret, Francoz ; Colombo, Italijan, in At-cherly, Anglež, ki je tudi dobil za svoje dobro letanje Schneiderjevo kupo. Vsi trije so bili predstavljeni ljudstvu in vsi so govorili vsak v svojem jeziku po mikrofonu. Zgodaj proti večeru so Poleteli na tekmo udeleženci« Los Angelos, Cal., ki so pot iz Kalifornije pa do Chicage prevozili brez da bi se kje ustavili. Za to pot so potrebovali le kakih 10 ali 11 ur. Tudi Standard Oil Co., ki ima več zrakoplovov v svoji službi, se je u" deležila tekme in priredila8 svojimi zrakoplovi parado ter s tem pokazala, da ima izvfffr no izvežbane pilote. Med programom so razni številni glasniki, ki so postavljen' vse naokolu, sipali med dalce in poslušalce raznovrstne ubrane zvoke glasbe. B® dio so pripovedovali novice številnih Bali gamov. Vmes Pa raznovrstna kričeča rekla®®1 med katero se je posebno o^ likovala ona o nekih novih garetah. V primerni višin1 daljavi so operatorji vrteli t° tografične aparate za "ne " reels", katere mora ljudstvo s^ danes videti v teatru. ReP°r_ ter j i in fotografi raznih ^ riških dnevnikov z najveC\ naglito jemljejo najzna©^ tejše fotografične posnetke ' mnogobrojne dnevnike po ^ državah. Velika rudeča i« la luč na hangarju obrača s jo svetlobo in kaže zrakoP vom, je li pot prosta' ali zaP Zanimivo je gledati ' ki so se spuščali iz zrakoP10; • fljl vov-s padalnimi pripravam1 _ prostoru kakih 100 jardoj^ seJ{ pof premeru in z višine od čevljev. Dnevni program zaključil s krasno uspelim nim letanjem, katero so ^ jali vojaški zrakoplovci, ^ ^ letali v temi, da si jih videl, ,tudi če so bili pr»v 11 ko in si komaj slišal bi,Jie ^ strojev v višini. Nekaj P0^, nega je bilo to, ko so me& nevriranjem vsi naenkrat minjali svoje barve v belo in modro. Res velica , primer človeške iznajdbe tehničnem polju. L. L. PuW a?1. KALIFORNIJSKO SO^ GROZDJE ZDAJ NAiPp DAJ Da bo nudila občinst^ Chicagi najboljšo posti't>z ^ je Wabash železnica usta*1". la novo skladišče na zo. "-j kjer se lahko » , 25. 111 nal cesti, kalifornijsko grozdje z VU1 na progi. J| To je novo podjetje Wa „ železniške družbe in voljstvom obvešča občili da si bo lahko nabavilo vsev(r ste grozdja najboljše k^jč sti po najnižjih cenah. " -'■! odprt vsak dan.' Lega je zelo primeri19' bo vam treba čakati v je Dovolj prostora za Pal' jt> in nakladanje. Zapomnit0 ^ ^ novi prostor, 25. in Ca1111 sta. -o s* P. Mac Orlan: ŽETEV NA OBALI Moj oče je izvrševal poklic obalnega roparja in je naučil svojega rokodelstva tudi mene. Prebivala sva v hišici, ki se je kakor rakovica stiskala pod veliko skalo na morskem bregu skrajne bretonske obale. Za tiste, ki si najinega poklica ne vedo prav predstavljati, pripominjam, da je obstajal v tem, da sva lovila ladijske razbitine, ki jih je naplulo morje v mali zatok, katerega tokovi so nama bili znani. Ce so se začeli kopičiti oblaki kot znanilci bližnjega viharja, ki nama je imel prinesti dobiček, sva z Velikim mornariškim daljnogledom opazovala obzorje. Kakor pajka sredi mreže sva pre-žafa na ubogo ladjo, ki jo je zla usoda gnala proti čerem Ker-Qoez, kjer je potem v hrumečih vrtincih izginila. Nisem poznal strastnejšega lova kakor ta gonja za razbitinami. Enkrat so valovi prinesli s seboj sod ruma in ga vrgli na pesek, drugič cel rešilni čoln z i-menom angleške jadrnice, v katerem sva našla polne skrinje ladijskega preprečenca in gostih španskih vin, črnih kakor kri. Z očetom sva preživela dolge, turobne ure za vrčem punča, v pijanski blaženosti. Navdušeno mi je govoril o svojem in mojem poklicu. V svojem alkoholnem zanosu je blagoslavljal rjoveče in vihrajoče demone, in ko so ljudje po ladjah in daljnih vaseh trepetaje molili, je on metal svoj široko-krajnik v zrak in se bogokletno smejal. Ko sva ob takih viharnih večerih skupaj pila, so predmeti v najinem bivališču, ki ga po smrti moje matere ni več negovala ženska roka, čudno oživeli. Naropane reči so dobile vsaka svoj obraz, tembolj, ker mi je oče pod vplivom alkohola pripovedoval njihove zgodbe, kažoč pri tem s pipo na vsak posamezni kos. "Tale jedilna omara ... lepa omara, zlodja . . ., to se pravi delo, vraga . . . Danes tega ne znajo več. Ta je z neke brzoplovke, ki se je ponesrečila nedaleč od tu, pred dvemi leti, torej 1. 1689. Enako moj triosti klobuk z zlato vrvico ... In modro sukno, iz katerega sem ti dal napraviti obleko . . . Ostanek sem prodal nekemu menihu iz Lorienta.— Pa ta-le izrezljana skrinja, lepa, kaj? Zelo stara. To sva lani našla skupaj, midva oba, tik ob otoku Galebov. Ali se še spominjaš, kakšen vihar je bil tisti večer? Dvojambornica, ki nam je skrinjo prepustila, je zamašek. To je bilo vreme, preklicano! Da, obal ne pozna milosti za ladje, ki niso od tu. Smrt Angležu! Alo, mali pijanec, pij! Trči s svojim vražjim očetom!" Smejal se je in mi podal poln vrč punča. Ustnice so se mi potopile v toplo, sladko.pijačo, ki me je omamljala. "In to-le tu?" sem vprašal in pokazal na borno pleteno zibelko, v kateri je spala naša psica Diana. "To? . . . Da, to je bilo leta 1693. Stvar sem našel ob račji luknji. Še ena dvojambornica, ki ni bila od tu! Pri tom sem našel tisti dan tudi še sod osla-t jenega vina . . . Dobro vino, je-li mali, saj si ga pokusil!" Tako sva z očetom prebila večere, ko je zunaj divjal vihar in je besneče morje kakor iz tisočerih topov grmelo ob ^obal. Nekega viharnega večera— plesala na vodi kakor ubogi kajti vsi večeri, ki so mi ostali v spominu, so bili viharni — je bil moj oče pod vplivom ruma in viharnega vremena, ki je obetalo plen, izredno dobre volje, tako da si je mel roke. "Kako lep poklic, moj mali! Niti mrež mi ni treba polagati. Usoda sama skrbi za vse. Vedno ima pripravljeno pomoč za svoje otroke, preklicano! Ob šestih sem opazil veliko trijambornico z razpetimi jadri. Tako mi je, kakor da se je v tej uri njeno platno raztrgalo . . ." Vihar je ječal preko obali in poslušal sem očeta, ki je pekel na ognju par rib, ki sem jih bil ujel ob ustju reke. Nekdo je potrkal na vrata, dva oblastna udarca. Moj oče je skočil v stran. "Policija!" Preudarjal je. "Odpri!" je šepetal s pridušenim glasom. Skril je steklenico z rumom, jaz sem pa obotavljajo odprl vrata. Veter je planil v mali prostor in prinesel s seboj puh, ki je dišal po jodu, algah, svežih ribah in sam ne vem prav, po nečem sladkobnem — kakor po smrti. S tem slabim vonjem je stopil v hišo mož, k je bil oblečen kakor mornar. Bil je velik in njegovo trohnjeno meso je bilo kakor pri mrliču, ki je že dolgo ležal v vodi; njegov o-studno nabrekli trebuh mu je dajal čuden in strašen pogled. Zaprl je vrata za seboj, kazal svoj razdejani obraz z golim dlesnom, ki je učinkovalo kakor bi bila usta raztegnjena na smeh, obračal svoje mrtve oči na vse strani, kakor kdo, ki išče neko stvar, za katero se ne spominja več prav, kje se nahaja. Moj oče so je le s težavo ozrl nanj. Pot mu je lil s čela, in njegova pipa, ki je ni spustil iz roke, mu je drhtela med prsti. "Jaz sem Janez Corck," je dejal došlec s slabim gla- Bog ne da vse dobro enemu človeku. som. "In prišel sem po »s ki ste mi jo ukradli. vozim na 'Letečem cu' Mrtvi je vzel skrinjo. • u5' rinil pod oglojano lakt $ skozi vrata, pri čemer j° 0& ob podboje. Veter J nesel. p "Vrata morava f je dihnil oče s slabotni« som. v, po In oba sva se vrgla n« j t Šiv o, ga porinila pred « zaklenjena vrata in se '• / kadirala. Potem si je »» ^ tf nalil ruma, dal molče P^ijv di meni, in nato sva i'1 Vso noč so prihajali 0 ^ trkali na naša okna, na so šklepetale oknicel ^ K sva njihov nečloveški « / je zahteval svojo lastni ^ fy Eden je hotel svojo buco ^ ,, jačo, drugi svoj klobuk ;„i so slovkali svoje ime /I svoje ladje. Proti jutru J . str J (Dalje na 3. Sreda, 3. septembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 O-OPO OQ-Q-Q oo OOOQQ QQQOQQOQQQOtKKKKKHKKKKKKKtOOO Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. j. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, ML Porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo. * Porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O. 4- Porotnik: Edvard Tomšič, Box 74, Berwind, Colo. 5- Porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glar-nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. . Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-narodnosti, ki so zgiožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-^tva Z. S- Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. "lede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa p°jasnila in potrebne listine. Slovenci, pristopajte v zapad. slovansko zvezo i i6o<>0oo<><>CH>ck><><>O<>^^ FINANČNO POROČILO Z.S.Z., ZA MESEC JULIJ, 1930. FINANCIAL REPORT Z. S. Z. FOR JULY, 1930. prejemki od društev — receipts from lodges. k k »H« H l. 3. S.. 6. 1, 8. 9. H. 13 H 15 16. 1? 2«'. 21. 22 23 25. 26. 2?. 28 29' 30. 31. 32 •33: 34. 36. 37 38.' 40. 41. 42 <3. 44. Smrt. Bolniška razreda Pošk. Dobrodel. Onemog. Stro.šk, sklad $1.00 $2.00 sklad sklad sklad sklad Skupaj Mort. Sick B. Sick B. Acc. Beneficen Disab. Expense fund fund fund fund fund fund fund Total 155.74 126.75 5.70 26.85 3.62 8.35 45.25 372.26 225.12 191.25 14.25 41.25 5.50 13.75 68.75 559.87 40.50 25.50 19.95 6.30 .86 2.15 10.75 106.01 143.51 101.25 42.75 22.50 3.02 7.50 38.00 358.53 24.74 22.50 _._ 4.50 .60 1.50 7.50 61.34 151.18 116.25 2.85 24.15 3.22 7.90 40.25 345.80 27.05 24.00 17.10 5.70 .76 1.90 9.50 86.61 78.45 71.25 22.80 16.05 2.10 3.20 27.00 220.91 26.79 21.75 8.55 5.25 .70 1.00 8.75 72.79 11.75 10.50 2.85 2.25 .30 .75 3.75 32.15 100.70 36.00 91.20 12.15 1.02 3.95 . 20.25 265.87 44.74 9.75 54.15 4.80 .64 1.60 8.00 123.68 179.48 171.00 8.55 37.20 4.90 12.40 62.00 475.59 39.07 33.00 19.95 7.65 1.02 2.55 12.75 115.99 28.86 25.50 _._ 5.10 .68 1.70 8.50 70.34 65.48 34.50 74.10 10.80 . 1.44 . 1.10 18.00 205.42 74.33 28.50 76.95 9.75 1.32 3.25 16.50 210.00 57.22 29.25 39.90 ' 8.70 1.20 2.90 15.00 154.17 33.17 23.25 2.85 6.15 .82 1.95 10.25 78.44 30.64 12.75 48.45 5.10 .70 1.25 8.75 107.04 50.57 9.75 62.70 5.55 .76 1.85 9.50 140.68 18.09 2.25 39.90 2.55 .34 .75 4.25 08.13 20.08 15.75 8.55 3.75 .50 1.20 6.25 56.08 95.82 70.50 _.— 14.70 1.96 4.80 24.50 212.28 61.76 9.75 66.60 7.35 1.00 2.20 12.50 161.16 16.09 3.75 15.95 2.10 .28 .70 3.50 42.37 52.13 29.25 59.85 9.00 1.22 3.05 15.25 169.75 44.25 38.25 17.10 9.75 1.30 1.30 16.25 128.20 23.30 8.25 22.80 3.15 .42 .85 5.25 64.02 62.58 21.00 28.50 6.00 .80 1.90 10.00 130.78 10.08 8.25 28.50 3.15 :42 1.00 5.25 02.65 20.71 9.00 34.20 3.60 .48 1.20 6.25 75.44 27.19 11.25 31.35 3.90 .52 1.30 6.50 82.01 53^5 48.00 _____ 10.35 1.44 3.10 19.25 135.49 3.99 7.50 _#_ 1.65 .22 .55 2.75 10.66 11.53 10.50 __ 2.10 .28 —.— 3.50 27.91 16.57 5.25 17.10 1.95 .26 .65 3.25 45.03 BOLNIŠKE PODPORE (SICK BENEFITS) 2133.21 1422.75 986.00 352.80 47.34 107.05 593.50 $5,642.65 OBRESTI OD OBVEZNIC — INTEREST ON BONDS: 0 Chaffs County Court House po 6%........................ ^(H) ' Graiul Junction, Colo. Pav. po 6%............................ $7',Oi)o J"eadville, Colo. Judgment po 6%................................ Hooy Rio GrandC Conservancy Dist. po 514%.... transcontinental First Mortg. po 6%........................ 180.00 165.00 180.00 192.50 120.00 $837.50 prejemki .... Ostanek 1. julija, 1930 $ 6,480.15 126,805.28 Skupaj $133.285.43 ATKI ZA MESEC (DISBURSEMENTS FOR THE MONTH OF) t " JULY, 1930. V fi„!|] n,1»io (Death Claim) ........................................$ 500.00 liol,,' "0^- iz $1.00 sklada (Sick ben. from $1.00) 1117.00 V'"-0dlJ- iz $2-00 sklada (sick bclK from $2 1« 'l>«-'>» & R- R-V p n,an ,' ?e,r diem ........................................ tir' nari>ian pr,,,skavo krvi Franka Percicha .. br' parman !U i Ra'liogranha za noge.................. 12.50 W parma„ 7 2 Radiographa za glavo................ 12.50 SwV: H. p fa 2c'ravniško poročilo (Med. Report) 10.00 , 1 Pri v"' 1>nca v Cemin zadevi (Witness fees) 15.00 Pont)v 'oveenju Hot Springs, N. M. obvez ku- ...............................15 Sk J <"Paj (:r r<(0: otal) (Bals $836.92 ^ce) July JI, 1930 $ 4,558.89 $128,726.54 ln'd^vm?,samkznlm družitvam (disbursements to ID'UAL lodges) SMRTNI NO (DEATH CLAIM) *a Pok, Lodge No. Št. dr. Name Ime $1.00 $2.00 1 John Judish 32.00 1 Frances Omalien 39.00 1 John Stermole 10.00 1 Frank Percich 91.'jO 3 John Jalovec 26.00 3 Mary Javornik 26.00 3 John Kernc 18.00 3 John Kocman 39.00 3 Ludwig Mramor 12.00 3 Joe Roitz 46.00 3 Frank Slak 20.00 3 John Starcar 20.00 5 Pauline Klune 61.00 5 Johana Mohar 10.00 5 Frank Praprotnik 11.00 7 Ivana Kastelic 15.00 7 Josephine Maring 43.00 7 Mary Meznar 45.00 7 Jennie Plut 40.00 7 Mary Puželj 30.00 7 Katar. Vuksinich 20.00 8 Janie Crepinsek 27.00 8 Tony Pistotnik 9 Antonette Rutar 13.00 11 Jennie Lipersick 4.00 14 Anna Dupin 14 Anton Dupin 17.00 14 Edward Mineti 14 Frank Mismash 45.00 14 Joe Nucich 14 Matilda Tone 14 Marko Petrick 9.00 15 Alexander Kosky 15 Louis Arko 20 Mary Kenik 10.00 20 Frances Belle 30.00 20 Katarina Plutt 35.00 21 Mary Stefin 21.00 21 Frank Novak 60.00 22 Yaga Milinkovich 11.00 22 Kata Franich 61.00 22 Ika Borich 5.00 23 Frank Ivancic 10.00 23 Frank Aupic 30.00 23 Ignatz Strumbel 15.00 23 Joe Tursich 44.00 25 Frank Oceoek . 66 ■ 0 25 Frances Podbevshek 40.00 Victor Samički 34.00 27 Matt Korošec 26.0C 28 Toe Bohorch 35.00 28 Bias Podpcchan 10.00 28 Vincent Zerngast 17.50 29 Mary Kocevar 16.00 Denver, Colo., August 18, 1930. 54.00 10.00 44.00 10.00 10.00 18.00 110.00 Št. dr. Ime Lodge No. Name $1.00 $2.00 30 Michael Lukich 50.00 30 Alfred E. Clavel 32.00 30 Matt Matijevič 74.00 30 Andria Savatovich 54.00 30 Irene Spirageli 12.00 32 Frances Kobal 10.00 33 Agnes Hren 60.00 33 Ignatz Potočar 36.00 33 John Grum 5.00 34 Anna Cetin 10.00 34 Katy Mihelcich 17.50 34 Frank Racich 30.00 37 Ivar Palmi 40.00 37 Frank Pelto 72.00 38 John Starvasnik 62.00 Skupaj (Total) $1117.00 $1049.00. OPERACIJE (OPERATIONS) 1 John Judish $100.00 1 Frances Omahen 100.00 3 John Kernc 100.00 7 Marv Meznar 100.00 7 Jennie Plutt 100.00 9 Frank Zaverel 75.00 14 Edward Mineti 100.00 25 Frances Podbevshek 50.00 25 Victor Samički 100.00 29 Mary Kocevar 100.00 38 John Starvasnik 75.00 Ski'iaj (TotM) $1200.00 PODPORA IZ ONEMOG. SKLADA (BENEFIT FROM DISABILITY FUND) 16 John M. Stonich $17.97 PPROVIZIJE ZA NOVE ČLANE (COMMISSIONS FOR NEW MEMBERS) 1 John Marolt 3 Anton Kochevar 5 Joe Mohar 9 Josenh Skrabec 16 Anton Ri'-t 22 Joseph Gaspar 24 John Mismash 41 John Trontel 44 Frank M. Tomsic Skupaj (Total) $2.00 2.00 1.00 3.00 13.00 2.00 1.00 8.C0 6.00 $38.00 Anthony Jeršin, gl. tajnik. FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZA MESEC ("FINANCIAL REPORT OF JUVENILE DEPARTMENT FOR THE MONTH OF) JULY, 1930. Prejemki od društev — Receipts from Lodges Pri št. 21: John Papesh, c. 1854. Pri št. 25: Margaret Kness, c. 3883; Mike Konecni, c. 3958. Pri št. 26: Jacob Vidrih, c. 1653. Pri št. 29: Angeline Borovac, c. 4010; Sophie Broduick, c. 3961; Mary Delis, c. 3706; Josephine Koseley, c. 3012; Julia Makse, c. 4205"; Mary Seme, c. 2981; Ursula Tuttin, c. 3910; Johana Zajc, c. 3387. Pri št. 31: Benedict Ursic, c. 3117. Pri št. 2: John Bolek, c. 2717; Anton Fatur, c. 4280; Thomas Krasovec, c. 4358; Frank Rostan, c. 4465; Antonia Urankar, c 3850; Joseph Urankar, v. 3851. Pri št. 33: Anna Cheplak, c. 3663; John Wachowski, c. 3295. Pri št. 34: Anna Cetin, c. 4083; Martin Cetin ,c. 4084; John Zornik c. 3284. Pri št. 36: Geo Cukulin, c- 4303; Dan Delisimunovic, c. 3555; Simon Mi-lača, c. 4304. Pri št. 40: Rose Krevec, c. 4133. No. 41: John Absetz, c. 3714; Joe Absetz, c. 2268; Martin Absetz, c. 2805; John M. Sodia, c. 4246. Odstopli (Withdrawn) Pri št. 16: Angela Trontel, c. 2834; Mary Trontel, c 2202. Umrli (Died) Pri št. 3 umrla 25. julija, 1930: Caroline Bradicli, c. 3466, stara 38 let. Pristopila v Zvezo 12. maja, 1927, zavarovana je bila za $500, R. 35. Pri št. 33 umrla 4. julija, 1930: Agnes Hren, c. 3365, stara 22 let. Vzrok smrti: Vnetje ledvic. Pristopila v Zvezo 31. decembra, 1926, zavarovana je bila za $5.00, R. 19. Znižali bolniško podporo (Decreased Sick Benefit) Pri št. 4: Anton Sever, c. 152, znižal iz $2 na $1 dnevno. Pri št. 28: Michael Vrbich. c. 470, odstopil od bolniške podpore Pri št. 32: Frank Krištof, c. 4025, znižal iz $2 na $1 dnevno. Prestopili (Transferred) Od št. 1 k št. 41: Frank Smole, c. 3141. T> Od št. 5 k št. 17: Mary Malensek, c. 1862. Od št. 16 k št. 23: John Pugel, c. 3628. Anthony Jeršin, gl. tajnik. -O-- Društvene vesti in naznanila Št. dr. Vsoto Št. dr. Vsoto Lodge No. Amount Lodge No. Amount 1 18.60 26 7.00 3 13.05 27 4.95 4 6.30 28 1.35 5 9.60 29 4.65 6 • 2.55 30 5.25 7 3.90 31 .45 8 .45 32 3 45 9 9.30 33 7.65 11 .90 34 1.35 14 5.55 36 1.35 15 2.40 37 1.05 16 16.50 38 .60 17 2.10 40 .90 20 2.40 41 11.85' 21 3.90 44 1.50 22 1.65 23 1.65 24 1.95 Skuna' (Total $157.30 25 1.20 Nevrnjeni ček 4.32 Obresti na (Interest on) Transcontinental Bldg.............. 15.00 Skupaj (Total) ................................................................................................ $ 176.62 Preostanek (Balance) July 1, 1930 ............................................................ $4,643.60 Skupaj (Total) .................................................................................................. $4,820.22 IZDATKI ZA MESEC (DISBURSEMENTS FOR THE MONTH OF) JULY, 1930. Smrtnin? (Death Claim) Joseph Perme, deceased member of No. 5.....................................'........... $ 450.00 Preostanek (Balance) July 31, 1930 Denver, Colo., July 18, 1930. ......................................... $4,370.22 Anthony Jeršin, gl. tajnik. SQjnp Agues Hren (deceased( $500.00 SPREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC (CHANGES IN MEMBERSHIP FOR THE MONTH OF) JULY, 1930 — ODRASLI ODDELEK (ADULT DEPARTMENT) Pristopili (Entered) K št. 3. Olga M. Kochevar, c. 4494, R. 16, zav. $500 in $1. K št. 4. Peter R. Golesli, c. 4495, R. 16, zav. $1000 in $1. K št. 5: John Drobnick, c. 4496, R. 16, zav. $500 in $1. K št. 7: Josephine A. Mastrangle, c. 4497, R. 22, zav. $500 in $1; Emma Mohar, c. 4498, R. 17, zav. $1000 i n$l; Daphne Marciana Shields, c. 4499, R. 18, zav. $1000 in $1; Mildred Yates, c. 4500, R. 24, zav. $500 in $1. K št. 14: John Prozen, c. 4501, R. 16, zav. $500 in $1. K št. 26: Santo Cirno, c. 4502, R. 37, zav. $500 in $2. K št. 29: Marie Gust Chicknes, c. 4503, R. 27, zav. $500 in $1; Josephine Mlakar c. 4504, R. 30, zav. $1000 in $1; Antonija Silc,.c 4505, R. 30, zav. $500 in $1. No. 41: Louis Grande, c. 4506, C. 22. ins. $250. No. 42: Albina Novak, c. 4507, C. 30, W $500 and $1. K št. 44: Hannah Ugolini, c. 4508. R. 24. zav. $500 in $2; William Ugo-lini, c. 4509, R. 32, zav. $1000 in $2. Zopet sprejeti (Reinstated) Pri št. 3: Anna Papesh, c. 3322. Pri št. 7: Dorothy Palcich, c. 3455, Mary Koritko, c. 2246. Pri št. 8: Mary Licci, c. 1176, Stephen Licci, c. 1175. Pri št. 11: John Kochan, c. 2923, Anna Kochan, c. 2556. Pri št. 13: Anton Simosky, c. 1118. Pri št. 14: Geo Strackey, c. 1506, Jack Kremensek, c. 2780. Pri št. 22: Peter P0II011, c. 2743. Pri št. 20: Antonia Kalister o. 3057. Pri št. 29: Theresa Pechavar, c. 3477; Jennie Maver, c. 3408; Zora Albina Petruška, c. 2974; Anna Russ, c. 3838; Mary Vintar, c. 3409; Mildred Vuk-mirovich, c. 4011; Julia Vukmjrovich, c. 3836. Pri št. 30: Jagosh Wukovieh, c. 4012; Tom Grubich, c. 3035. Pri št. 32: John Bukovnik, c. 3100; Pauline Bukovnik, c. 3548; Frances Rutar, c. 3848; Frank Rutar, c. 3008; Josephine Gale, c. 4104. Pri št. 34: Barbie Stepeck, c. 3361; John Stepeck, c. 3362. 1'ri št. 30: Anna Benkovich, c. 4374; Joseph Benkovich, c. 3559; Julia Snyder, c. 4413. Pri št. 38: Frances Križak, tv2559; Louis Križak, c. 2533. ^No. 42: John Grebene, Jr., c..4314; John N. Tome, c. 4319. Suspendirani (Suspended) Pri št. 1: Anna Koci, c. 3746. Pri šl. 5: Boža Radush, c. 1830. t Pri št. 8: Frank Gračnar, c. 417; Konrad Scluveiger, c. 2302; Lena Schweiger, c. 2828. Pri št. 13: Frank A. Sigler, c. 2271; Anton Jenko, c. 1156. Pri st. 14: Floryan Petek, c. 2265. 1'ri it. 15: Angeline Bodovinac, c. 3457; Geo Bodovinac, c. 2579; Emil Bulich, c. 3703; Dragutin Obren, c. 3877. Pri Št. 16: Joseph Egan, c. 4174 IZ URADA DRUŠTVA "MI SLOVENCI" ŠT. 40 Z.S.Z. Trinidad, Colo. Članstvu dr. "Mi Slovenci" št. 40 ZSZ. v Trinidadu, Colo., se naznanja, da se vrši prihodnja seja dne 14. septembra, to je drugo nedeljo v mesecu, pri bratu Andreju Susan na North Commercial St. Kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji. ste na prihodnjo sejo povabljeni vsi člani, da ukrenemo zaradi dvorane, za obdržavanje sej, od sedaj naprej. Obenem pa tudi prosim članstvo, da vsa pisma, tikajoča se društva ali Zveze, naj blagovolijo člani poslati na moj spodaj priobčeni naslov. Z bratskim pozdravom ostajam vdani za ZSZ. Ed. Tomšič, tajnik, Box 74, Berwind, Colo. -o- « SMRTNA KOSA PRI DR. NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 9 Z. S. Z. Canon City, Celo. Nikakor bi ne bilo prav, ako bi ne poročal v svet žalostno novico, ki je zadela naše društvo, da je v premogorovu str-lo prsni koš in zlomilo nogo sobratu Georgeu Kimmick, da je na posledicah tega izdihnil. Ker je bil omenjeni član tudi moj osebni prijatelj in sploh velik prijatelj tukajšnjih rojakov, ga bomo zelo pogrešali. Omenjeni George je bil rojen pred 34 leti v Canon City, Colorado. Po rodu je bil slovaških staršev, a se je vedno držal z nami Slovenci. Ker je bil pokojnik izredno bistrega razuma, je kaj lahko prijel za vsako delo in ga je tudi izvršil. Popravljal nam je avtomobile, rezal lase, bil je v odboru pri delavskih unijah in pri našem društvu dolgo vrsto let predsednik. Vrlo dobro je bil izvežban v premogorovu za s strojem spodrezavati premog. Tam ga je tudi nesreča dohitela, da je po par dnevih za vedno zatisnil trudne oči. Pokojnik je bil tudi veteran, ali ameriški vojak, ki se je u-deležil svetovne vojn«. Tako je bil pokojni George v življenju vse. Zaradi njegove tihe in mirne narave ga je tukajšnje ljudstvo brez ozira na narodnost zelo rado imelo in ga spoštovalo, ker je vsakemu rad pomagal. Ker je bil član društva Napredni Slovenci št. 9 ZSZ., smo mu priredili prav lep pogreb. Ker sem tajnik 0-menjenega društva, sem moral za vsak slučaj kakega pogreba pisati in opominjati člane, da naj se članstvo kar največ mogoče udeleži pogreba. Sedaj pa ob času te preža-lostne nesreče in pogreba, ga je ljudstvo žalostno prihajalo kropit in ga spremit na njegovi zadnji poti na pokopališče, Iz tega se vidi, kako je pokojni bil med tukajšnjim ljudstvom priljubljen. Kakor že rečeno, je bil tudi veteran svetovne vojne. Zato so mu tudi vojaki pri pogrebu skaza- li zadnjo čast ter imeli pri tej priložnosti v srce segajoč govor, da ni ostalo nobeno oko suho. Vsem sorodnikom izrekam globoko sožalje, pokojniku naj bo ohranjen blag spomin in lahka naj bo rodna zemlja. Jos. Škrabec, tajnik. -o- IZ URADA DOMA SLOV. DRUŠTEV Denver, Colo. Naznanja se vsem Slovencem in Hrvatom, posebno pa članom in članicam, ki so del-ničai-ji "Doma slovenskih društev", da je odbor sklenil, da prirede skupna društva, katera lastujejo Dom, piknik na lastnem prostoru v Domu. oziroma na vrtu poleg Doma. Piknik se bo vršil v nedeljo, dne 14. septembra. Začel se bo ob 2. uri popoldne. Ples bo po dnevu zunaj, po noči pa v dvorani. — Imeli bomo janjca, na ražnju pečenega, kakor tudi vsakovrstne jedi in pijače. Vstopnina bo samo 25c za osebo in to je le za zvečer. Imeli bomo izvrstnega "muzikontarja", Mr. Joe Grande. Torej rojaki, ne pozabite priti na ta piknik, ker je zadnji v tem letu. Ako bi pa slučajno ta dan padal dež, se bo vse vršilo v dvorani. Tako, d/ se bo piknik vseeno vršil, ne glede na to, kakšno bo vreme. Samo lepo pridite vsi od blizu in od daleč na to lepo in prijetno zabavo Doma slov. društev v nedeljo, dne 14. septembra. Čisti dobiček piknika gre v korist Doma. Kakor veste, smo imeli vsako leto piknik na Labor Day. Letos smo ta piknik prenesli na teden pozneje, ker ima ZSZ. svoj piknik na Labor Day v Colorado Springs. Pozdravljam rojake širom Amerike, posebno pa še tiste v Denver, Colo. Obenem pa tudi prosim vse Denverčane, da se vsi udeležijo tega piknika. Geo. Pavlakovich, tajnik. -o- "Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo vseH nieenvIVi prijatrl iev! POKLIČITE NAS, da vas založimo s premogom zdaj, dokler je po najnižjih cenah. — Wm. Suk, prevaže-valec, 1943 W. 22nd St., Chicago. Tel. Lawndale 9747. 10x(3233) PEČ NA PRODAJ Najnovejši model, izgleda kakor-nova. Odda se za nizko ceno radi selitve. Vprašajte pvi Ivo Račič, 2228 So. Irving ave., Chicago. Tel. Canal 7033. (3239) FARME IN ZEMLJIŠČA po nizki ceni in na lahka odplačila. Rodovitna zemlja. Kdor se hoče rešiti negotovosti zaslužka v industriji in postati sam svoj gospodar, naj set odloči za farmo WM. BRUNSCHMID, Jump River, Wis. )3236) ŽETEV NA OBALI (Nadaljevanje z 2. strani.) stal mir na nebu, na zemlji in v vodi. Moj oče si je globoko oddahnil, vzel svoj klobuk in šel proti vratom. "To je bila noč, kaj?" Deni klobuk na glavo! Greva z doma. Sedaj ni več nobene nevarnosti, a tu notri se moram zadušiti." Odrinila sva barikade in šla ven. Sivo nebo in morje sta se zlivala v eno. Daleč zunaj se nama je zdelo, da vidiva visoke jambore in vrvi ogromne ladje. "Daljnogled bi bil moral vzeti s seboj," je menil oče, "tam leži ladja." Ni mogel dokončati: Daleč zadaj, onstran valov, sva z grozo slišala glas majhnega otroka, ki je jokal. Tedaj si je moj oče z rokami zatisnil ušesa in planil proti domu; takoj se je vrnil z zibeljo v rokah. Prišedši do brega, jo je z vso silo zavihtel v morje. In dasiravno sva oba pridr-žavala sapo in napeto poslušala: Tožeči jok malega otroka, ki je preje prihajal preko morja, je utihnil. --0- Gospodje, kakor hočejo; u-božci, kakor morejo. Samo cent in pol stane "Am. Slovenec" naročnike dnevno. In vendar koliko zanimivosti in koristnega berila najdete v njem za ta cent in pol. V NAJEM HIŠA, zidana, s 6 sobami. Vprašajte v uradu Jos. Steblaj, 2552 So. Central Park Ave., Chicago. Tel. Crawford 8200. (3237) ODHOD PARNI KOV Rojakom, ki so v bližnji bodočnosti namenjeni v stari kraj, se nudijo sledeči parniki: Sept,..—Mauretania 11a Cherbourg. " —Leviathan 11a Cherbourg. " —Bremen 11a Bremen. " Aquitania 11a Cherbourg. " —Hamburg na Hamburg. " —He de France 11a Havre. (Skupno potovanje) " —Eurona na Bremen. " —Olympic 11a Cherbourg. " —Berengaria 11a Cherbourg. " Majestic 11a Cherbourg. " —Paris 11a Havre. " —Cleveland 11a Hamburg. " —Saturnia na Trst. " —Bremen na Bremen. .—lie de France na Havre. —Europa 11a Bremen. 8. " —Vulcania na Trst. Za cene kart in druga pojasnila se obrnite na spodnji naslov. Potniki, ki niso posebno "pri denarju", naj nam pišejo po spis: "Kako se najcenejše potuje v stari kraj". Vse pošiljke naslovite LEO ZAKRAJŠEK - of - MIDTOWN BANK OF NEW YORK 630—9th Av«., New York, N.Y. 3. 6. 6. 10. 11. 12. 17. " 12. " 17. " 19. " 19. " 20. " 20. " 24. " 3. okt 4. " Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. DR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO, ILL. (Poleg Eleratorja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do 5 pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47) Phone: Canal 4340 Vinko Arbanas EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. r Stran 4 1 AMERIKANSKI SLOVENEC . * Sreda, 3. septembra!^ SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec ■1 ♦0<>00000000000<>0000<>00<>00<><>00<>0<>0<>00<>00<>0000<^^ PRVO POGLAVJE. Zakaj pripoveduje Tom Wing field svojo zgodbo? Slava Bogu, ki nam je dal zmago! Resnica je, moč Španije je razbita; njene ladje so se potopile ali pobegnile, morje je pogoltnilo na stotine in tisoče njenih vojakov in mornarjev, in Angleška zopet prosto diha! Prišli so, da bi osvojili našo zemljo, da bi nas zatirali, da bi ravnali z nami, svobodnimi Angleži kakor so bili delali z Indijanci v Anahuaku. Naše može so hoteli izročiti suženjstvu, naše hčere sramoti, naše bogastvo svojemu vladarju ! Pa Bog jim je odgovoril s svojimi vetrovi, naš Drake pa s svojimi topovi. Prešli so in ž njimi slava Španske! Jaz, Tom Wingfield, sem slišal to novico prav danes na trgu v Bungayju, kamor sem se H)il podal, da bi malo poklepetal in prodal jabolka, kolikor so mi jih pustili strašni viharji. Že pred tem je bil šel glas o tem in onem, toda tukaj v Bungayu je živel neki človek, Young po imenu, iz Yarmoutha, ki se je udeležil bitk pri Gravelinesu na eni yarmouth-skih ladij in zasledoval Špance, dokler niso izginili v škotskih vodah. Iz majhnega raste veliko, pravijo ljudje; v tem slučaju pa je iz velikega naraslo majhno; te vesti so namreč vzrok, da primem za pero jaz, Tom Wingfield iz fare Ditchingham v okrožju Norfolk, ki sem že precej v letih in mi je le še malo časa dano živeti. Pred desetimi leti, to je leta 1578., je Njeno veličanstvo naša milostiva kraljica Elizabeta, ki je tisto leto obiskala naše kraje, blagovolila izraziti željo, da bi pripeljali mene pred njo, ko je bila v Norwichu. Tam mi je rekla, da je že veliko slišala o meni, in mi velela, naj ji povem nekoliko zgodbe svojega življenja, ali bolj natanko, o tistih dvajset letih, ki sem jih bil preživel med Indijanci ob času, ko je Kor-tez osvojil njihovo deželo Anahuak, ki se dandanes imenuje Mehiko. Komaj sem pričel pripovedovati svojo zgodbo, je. prišel določeni čas in ona se je morala podati na lov na jelene; ob slovesu pa mi je rekla, da je njena želja, da naj napišem svojo zgodbo, da jo bo lahko brala; in še več; rekla je tudi, ako je moja zgodba samo pol tako čudovita, kakor sliši praviti o njej, da bom končal svoje dni kot Sir Thomas Wingfield. Na te besede sem kraljici odgovoril, da sta pero in črnilo orodje, katerega nisem vajen, vendar hočem izpolniti njeno povelje. Nato sem bi tako predrzen, da sem ji podal velik smaragd, ki je bil nekoč visel na prsih Montezumove hčere in mnogih kraljičin pred njo; ko ga je zagledala, so se ji oči zasvetile kakor dragulj, kajti ta naša kraljica ljubi take dragocene igrače. Ako bi bil želel, mislim, da bi bil na licu mesta lahko naredil dobro kupčijo in prodal dragulj za visok naslov; toda jaz, ki sem bil mnogo let vladar velikega rodu, nisem imel prav nobene želje, da bi bil postal kak vitez. Poljubil sem kraljevo roko, na kateri se je blestel dragoceni kamen, in sem šel svojo pot ter se še isti dan vrnil na svoj dom. Želja kraljice, da naj napišem zgodbo svojega življenja, mi je bila vedno v mislih in vedno sem želel, da bi jo izpolnil, preden bi bilo konec mojega življenja in zgodbe hkra- tu. Velik trud čaka človeka, ki ni vajen takega dela; ampak zakaj bi se strašil dela jaz, ki sem tako blizu praznika smrti? Videl reči, ki jih noben Anglež ni bil videl in so vredne, da se zapišejo. Moje življenje je bilo jako čudno in nenavadno; mnogokrat je dopadlo Bogu, da me je ohranil, ko je bilo videti vse izgubljeno; to je On morebiti storil radi tega, da bi drugi doznali nauk tega življenja. Zakaj nauk je v njem in stvareh, ki sem jih videl; in ta nauk je, da iz krivice nikdar ne more priti pravica, da krivica rodi naposled samo krivico in da pade — naj si prihaja od posameznega človeka ali celega ljudstva — na glavo, ki jo je izmislila, in na roko, ki jo je izvršila. Poglejte usodo Korteza, tega slavnega, velikega moža, ki je imel moč in oblast kakor majhen bog. Kakih štirideset let je tega, tako sem slišal praviti, kar je umrl v revščini in sramoti doma na Španskem. On, osvoji-telj in zmagovalec — da; in doznal sem tudi, da je bil njegov sin don Martin trpinčen prav v onem mestu, katerega je njegov oče s toliko krvjo Špancem osvojil. Malinča, ki so ji Španci rekli Marina, katero je prav isti Kortezo najbolj ljubil med vsemi ženskami, mu je to usodo prerokovala v svoji bridkosti in tugi, ko jo je po vsem, kar se je bilo zgodilo, ko je bila tolikokrat rešila njega in njegove vojake, da so zopet gledali žarko soln-ce; navsezadnje zapustil in jo poročil z do-nom Juanom Haranailom. Glejte, kakšna je bila zopet usoda Marine same. Zavoljo tega, ker je ljubila tega Korteza ali Malinča, kakor so mu Indijnci rekli po njej, je prinesla pogubo nad svojo domačo deželo; brez njene pomoči bi se namreč mesto Tenoktitlan, ali Mehiko, kakor se sedaj imenuje, nikdar ne uklonilo pod španski jarem — resnica, v svoji strasti je pozabila na svojo čast. In kakšno je bilo njeno plačilo? Njeno plačilo je naposled bilo, da jo je dal Kortez poročiti •z drugim človekom nižjega stanu, ko je njena lepota zvenela, prav kakor se izčrpana žival proda revnejšemu gospodarju. Poglejte tudi usodo onih velikih ljudstev dežele Anahuak. Storili so zlo, da bi prišlo dobro iz njega. Žrtvovali so svojim krivim bogovom na tisoče človeških življenj, da bi njihovo bogastvo narastlo in da bi si za pozne rodove zagotovili mir in blagostanje. Pravi Bog jim je dal odgovor. Namesto bogastva jim je dal bedo in razdejanje, namesto miru španski meč, namesto blagostanja suženjstvo. Zato so torej bili žrtvovali in darovali svoje otroke na oltarju svojih bogov Huiclkotla in Tezkatlipoka. In Španci sami, ki so izvršili v imenu usmiljenja krvoločnosti, ki so vse večje od vseh, kar so jih storili nevedni Azteki in ki vsak dan v imenu Kristusovem kršijo Njegovo postavo do najskrajnejše mere; povejte, ali bodo oni procvitali, ali jim bo njihovo zlodej-etvo prineslo blagor? Star sem že in ne bom dočakal odgovora na to vprašanje, vidi se mi pa, da jim odgovor že sedaj prihaja. , Vendar se dobro zavedam, da bo njihova hudobnost padla na njihove glave, in meni se dozdeva, da že vidim to najponosnejše ljudstvo na svetu oropano slave in bogastva in časti, in kot lačen ostanek, ki ni srečen v ničemur drugem kot v svoji preteklosti. (Dalje prih.) S.P.D. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva * — Trgovci 1— Posamezniki 0 dobijo v naši tiskarn! vedno solidno in Sočno postrežbo. Priporočamo, da pred« oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na igleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. no an Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. V. O^f^g^j^BtfASO^ svJohorja Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1929: Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 2210 So. Damen Ave. Tajnik: Victor Mladich, 1914 West 22nd Place. Blagajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Anselm Murn. O. F. M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 W. 21st PL; Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. 22nd St.; John Falle, 1937 W. 22nd PL; Štefan Foys, 1907 W. 22nd St. Duhovni vodja: Rev. Anselm Murn,, 1852 W. 22nd Place. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Anton Zidarieh, 1842 W. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo sredo ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. 000000<>0000<>00000<>0000000<>0<)00<>00000000{K>00^0<>00000 SLOVENSKA PODP. DRUŽBA SV. MOHORJA Chicago, III. PRIHODNJA SEJA DRUŽBE SV. MOHORJA se vrši v sredo, dne 3. septembra ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Člane in članice se vabi, da se udeležite seje, ker se bliža jesen in več važnih točk na dnevnem redu. Kateri ste zaostali s svojimi prispevki, ste prošeni, da poravnate na tej seji, drugače se mora ravnati po pravilih. Victor L. Mladič, tajnik. 1^000000<>0<><>0■C>0<>00<>00<>0-000<>00<>000<^00<>OOOOJ PISANO POLJE Ih—^.,m.—Ji Kalifornijsko grozdje NOVO SKLADIŠČE SOČNEGA GROZDJA WABASH ŽELEZNICA 25th & Canal Streets il VSE VRSTE— NAJBOLJŠA KAKOVOST— NAJNIŽJE CENE — ODPRTO VSAK DAN Direktne vozne cene bodo veljale za kraje preko Chicage DR. J. E. URSICH — Zdravnik in kirurg — 2000 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1 — 3 popoldne in 7 — 8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918. Rezidenčni telefon: La Grange 3966. PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ČEMU bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRAN GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street, Chicago, 111. Tel. Canal 7172-7173 * * * * * * * * * * ** * * * * * * ******** VSAKDO * ! + * + * * + * + * + * + * * SE LAHKO OBRNE VSAK ČAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH: 1. Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin. 2. Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo. 3. Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine. 4. Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v •tari kraj. 5. Potom nas si lahko preskrbite vozni listek (šif-karto) za katerokoli linijo za v stari kraj 6. V našem uradu lahko vsak čas plačate račune za plin .elektriko in vodo. 7. Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. * * * * * * * * * + * + * Avtomatičnost. Kaj je avtomat, ve vsakdo. Vsepovsod naletimo na avtomate, in nikakor bi ne bilo pretirano, če bi označili našo dobo v nekem oziru za? avtomatično dobo, bolj precizno za dobo avtomatov. .V avtomat je položena neka mera človeške duhovitosti, ampak avtomat je brez duha. Niso vedno slabi avtomati. Godba je človeku zelo priljubljena, godbenikov, muzikov je pa malo, ker godba zahteva veli-do spretnosti, vežbanja, znanja. Avtomat nadomestuje godbenika, a ni godbenik, kmalu se avtomata naveličamo. Zapisal sem nekaj o duševnih avtomatih. Teh se še prej naveličaš, ker lajnajo eno in isto, kakor bi kdo pritisnil na gumb pri kakem avtomatu. — Avtomatov je morda največ v Ameriki, tudi duševnih. Študije zahtevajo časa in denarja. Nekaj bi pa vsak rad znal, kar je lepo in dobro. Razni kurzi so tudi dobri, ko je podlaga dana. Ako pa kdo hoče priti do nekega znanja le po kakem kurzu, bo morda nekaj dosegel, a stvar bo hudo — avtomatična. Širšega duševnega obzorja nima, in tako bo pač avtomatično ponavljal. O aka-demičnih vprašanjih, kakor pravimo, razpravljajo ljudje, ki so šli skozi neki kurz, a nimajo primerne in potrebne akademične izobrazbe. To je huda mizerija tudi v naših slovenskih amerikanskih krogih. Nočem zabavljati, ker razmere so pač take, ampak opozoriti pač moram na to duševno avtomatičnost, ki znači obžalovanja vredno mizerijo. Prosveti se je nekaj pripetilo ravno, ko sem pisal o — avtomatih in avtomatičnosti. V št. 175 stoji na prvi strani: "... . Seja komiteja, na kateri se bo razpravljalo o avtomatičnosti (jaz podčrtal) teh dokumentov ... bo tajna." Gre se za neke dokumente o komunistični propagandi v A-meriki. Pripetilo se je to, vem, in lahko se kaj takega tudi meni pripeti ali Amer. Slovencu. To je lapsus linguae, kakor pravimo, ker pisec dotične notice je pač v naglici zapisal "avtomatičnosti", ko bi se moralo pravilno glasiti "avtentičnosti", pristnosti dotičnih dokumentov. "Zmotiti se je človeško — errare humanum, motimo se lahko vsi. . .," je tu povsem na mestu in nikakor nočem Prosveti te pomote očitati. Vsekakor pa je v tem neki meh za smeh, ko sem ravno pisal o — avtomatih, duševnih avtomatih v predalih Prosvete, in utegnejo biti tam na "Pisa-nopoljca" vrlo hudi, a se jim pripeti taka — avtomatično;'' Te opazke, upam, mi v bodo zamerili, glede drt# duševnih avtomatičnosti P* kakor jim je drago. * * * Zamerili.. . "Bogu smo se zamerili^ venci," se glasi notica ljanskega dopisnika v Pr0®,f ti št. 170. In glasi se ". . . čeprav smo že na ^ j krtino postavili cerkvico a kapelico. Zakaj letos nas W nebo s točo ... Tik pred J vijo pšenice in ječmena P05;,, dobri bog (!) točo in P°jj vse polje. Ljudje bodo stra in ne bodo molili ..." e, , Brez neke blasfemije W ko šlo, ko bi se hotelo to P°, zati tako, kakor po not'8 vrednosti zasluži. Izgled^ kor bi Bog sam odvračal od kake molitve. Večkrat pravimo, da Je mek malo neumen. NeffleC p V nt zna izraz "Der durnrne fel". Imamo pripovedke je kak navihan Pavliha zal neumnega hudiča, pripovedka o kmetu, ki Je J diču dušo zapisal za P0®0^: j ki je hudiču velel, ko je P 1 j, po dušo, naj počaka z ^ ^ mi ustmi pod lipo in mu šo z lipe vrgel v usta . • bo1 Ako je kmet navtf •rtal zlomka, da je ostal ^^ se te neumne robe naleze > ko tudi kak dopisnik, ak° take — neumne notice. PROSLAVA 10-LETNtfj (Nadaljevanje s 1. sv. Ivana, se je pričel ški program,katerega je ' ^ no vodil Rev. Aleksand^ stoloravnatelj, ki je Vf0? $ zabelil z več posrečeni1111'^ hovitimi dovtipi. Med P p meznimi govori pa s0j_j« vpletene lične pesmice, J jih v občo zadovoljnost 0 POZOR! stva proizvajala štva "Jezero" in " ki so dosegla svoj koncu programa v znanih komikarjev, Fajfarja in Štefana FoP»j pevska