i za šolo. Velika š.n dalektosežna je važoost šofc. Kdar misli pošteno z ljudsko šolo, vidi v njej sioilnico. kjer dobi človek pouk, ki irm je podlaga k poznejšemu razvitku. Ta pouk pa mora bki le pouk. ne primešan s straaskimi naraeni. Otrok. ki pohaja tako učilniait. ponese $ seboj dober temelj v v5§e šoie. in ako tudi te niso v rokah prijateljev inisticizma. se izobrazi v koristioega clana človeške družbe. Naprednjaki smaJbrajo šolo res le za šolo. hočejo, da se rnladina izuči y predpisarah predmctih. da se uči Iepega vedenja ter pripravlja pošteno za trdo pot v življen5e. Zato mora biti način pouka svoboden stranskih primesi; oez prag šole ne sme strankarska politika. Učitelj je v šoli učitelf. ki se mora ravnati po pedagoških predpisih. §ola je svetišče. dz katerega naj stopi otrok vediega čela. poučen o vsem potrebnem. kar mu ima koristiti nasploh. ne pa da nese otrok s seboj iz šole pečat, ki kaže na krivo. pot. Klerikalci imajo s šolo svoje posebne namene. Le malo pouka kmetu. meščanskema otroku več seveda. toda vse pomešano in zbrluzgano tako. da ie otrok ves zniešan in zbegan. ko se vrača iz šole. Klerikalcem ni mar splošen. obicajen pouk. marveč posebne vrste pouk gojijo oni. pouk. ki uklepa v črne jarme že otroka. da ga drži trdno tudi potem. ko doraste. Na Siovenskem ne raorejo klerdkalci še prav s svojimi glavnimi nameni do šole. ali kolikor morejo. toliko korakov pa so že storili vanjo. Sedai so prinesli na Kranjskem s seboi sliko dr. Šusteišiča. Ta strankar mora biti obešen v vsaki ljudski šoli; zraven naj obesijo še dr. Kreka, s križem v eni. z nožem v drugi roki in škofa Jegliča z rdečo brošuro pod pazduho. Velik je boj za šolo. ali naj se razvija naravno ter nosi dobre plodove. ali nai bo tvornica za ljudi. kakršne potrebujejo klerikalci. Kaj so zmožni klerikalci storiti s šolo, to vidirao v Belgiji. Leta 1884. so prišli klerikalci v Belgiji do vlade. Takrat je imela ta država 2124 samostanov. menihov in nun v njih 32.461. Lepo število! Ali kako so potem narasli: Leta 1911.. torej lani. je bilo samostanov že 4135. menihov in nun 85.744. Ljndske šole so padle v tej dobi s 4787 na 4.68. klerikalne pa so zrasle z 10 na 2906. Samostani po večini vzdržujejo šole. seveda jim daje država denar, Klerikalci dcbivajo za svoje šole 20 miJijonov frankov državne podpore. V šolah poučuje 12.439 menihov in nun; če ima kdo usposobljeuc>stni izpit ali ne. to je pcsti-anska reč. giavno je. da je klerikalec. Polastili so se šole. v samostane so djali šoJe. in menihi m nune učijo. kar hočejo in kakor hočejo. Ker je taka Jjudska šola za iiič, so zviti klerikalci sodili, da bi se jim pa utegnili ljudstošolski gojenci odtegniti, ko zapustijo šolo, zato so se vrgli na nadaJjevalne šole, ki jih imajo 2670. Tako držijo potem šolsko mladino v krempljih. In česar se je naučil Janezek, to Janez zna. Ker imajo skoro vse šolstvo v rokah, je umevno, da se borijo proti drugim šolam, hoteč jih popolnoma pokončati. Vendar pa je odpor proti klerikalcem velik, vendar raste napredna misel tudi v Belgiji; raste, boreč se ognjevito proti svojim zakletim sovražnikoni. Vse hočejo pobasati. vse ponienišiti in ponuniti. toda pride dan. ko bo poražen v Belgiji klerikalizem. Pri zadnjih volitvah so zmagali klerikalci, toda iinagali so z največjim naporoiB, To pa kaže, da gredo in morajo mavz<k)\. — Dokler imajo moč, pa bodo raztezali sv<4e kremplje po šoli; ustanavJjajoč, kjer tr&ba šole, in sicer samostanske in pob^ajoč ljudske šole pravega po.mena. S šolo zmagujejo klerikalci v Befgiji in ziraven šole z nevednostjo, katere je še obik> v bekjijskem ljudstvu. Zakaj v Belgiji .ni siplošnc šol. dolžnosti. Šole ne obiskuie kakih 10OJ0O0 otrok. Torej: ne silijo staršev, da hi pošiljali otroke v šole; kjer ,pa jih pošiljajo., tam morajo biti ustrojeni ,ptif.stno po kJerikalno. — To se cedijo sline slovenskan kJerikalcem po belgijskih raz;mi:rah! Zato pa tudi tolik njihov napor, >da bi si 30 priborili. Nobeno sredstvo Jim :rii preurrazano. Najprej so razdvojili učiie^jstvo, kcr vedo, da je najlažje vladati isnn, kjer ni edinstva in kjer se pomečejo jsaačaii v kraj. Kreature uklepajo v jarem iijekoriščevalcev, kreature so same sebi v •snamoto, skupnosti pa v škodo!