Časopis občine Kamnik, 12. februar 2016, leto 1, številka 3 Maškare v soncu in dežju Krajani Godiča pričakujejo pojasnila Gradnji eko kampa ob Kamniški Bistrici ne nasprotujejo, a le če bo investitor gradil skladno z dovoljenji in če bo uredil dostopno cesto. Jasna Paladin Codič - Gradnja eko kampa (zdaj so ga preimenovali v Eko resort Velika planina) poteka s polno paro, a vsi krajani Godiča ne delijo navdušenja investitorja Matjaža Zormana iz podjetja Palmi-eri, ki namerava v Godiču zgraditi pomanjšano Veliko planino v slogu »glampin-ga«, torej pomanjšane pastirske bajte, namenjene udobnemu kampiranju. loku o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik status kmetijskih in gozdnih zemljišč,« je uvodoma zapisal Majnik, ki je podal že več prijav inšpekcijam, a je razočaran nad njihovim odzivom, z Matjažem Zormanom se je zapletel tudi v civilno tožbo (Zorman ga toži zaradi motenja posesti), protikorupcijski komisiji pa je prijavil župana Marjana Šarca. »Zaradi ne-odzivanja državnih organov Odgovore in pojasnila v zvezi z gradnjo krajani pričakujejo na sestanku, ki ga bo KS skupaj z investitorjem organizirala v kratkem. Na medije se je z vrsto očitkov obrnil Robin Majnik, sosed nastajajočega turističnega središča. »Živimo v času in državi, ko si nekdo, ki ima za botra župana ali kakšnega državnega uradnika, lahko privošči črne gradnje celo na kmetijskem in gozdnem zemljišču, kar poštenim Slovencem niti na misel ne bi prišlo. Tak primer imamo v Godiču, kjer nastaja rekreacijsko-turistič-ni center z več kot šestdesetimi objekti, in to na zemljišču, ki ima po veljavnem Od- na prijave danes gozda ni več, črnograditelj gradi objekte brez težav, četudi gradbišče ni ustrezno označeno in brez vseh dovoljenj za gradnjo in poseg v prostor,« je še zapisal in dodal, da gradnji nasprotujejo tudi krajani, združeni v Civilno iniciativo za Godič. Kot pravi, nestrinjanje utemeljujejo z neustrezno cestno infrastrukturo. Po odgovore na očitke smo se podali k Matjažu Zormanu. ► 5. stran Z odganjanjem hladne zime pustne šeme letos niso imele prav veliko dela. Na pustno soboto so se nastavljale sončnim žarkom, na pustni torek pa bolj ali manj uspešno odganjale dež. Jasna Paladin Kamnik - Veselo praznovanje pusta se je na Kamniškem začelo v soboto s tradicionalno povorko maškar in pustnim rajanjem pred Osnovno šolo Marije Vere na Duplici. Maškare - večinoma učitelji, učenci (ki so tako na zabaven način preživeli delovno soboto) in njihovi starši - so se ob spremljavi kamniških godbenikov, mažoretk in učencev Glasbene šole Kamnik podale na sprevod po ulicah Duplice in Bakovnika, kjer jih je v res lepem vremenu pozdravilo veliko občanov. Po sprevodu so se maškare vrnile pred šolo, kjer so izbrali najbolj izvirne in najlepše, druženje pa nadaljevali s pustnim rajanjem. Na pustno soboto so sprevod pustnih šem na Duplici pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Marije Vere. / foto: aleš senožetnik nalogo izbrati tiste zmagovalne. Ob koncu uradnega programa je tako voditelj Juš Milčinski, ki se je skrival pod podobo cirkuškega voditelja, prvim trem v vsaki kategoriji podelil bogate nagrade. Med posamičnimi maskami je slavil Peter Prevc, ki mu je trdno za petami sledil Martin Krpan, tretje mesto pa je pripadlo neznanemu slikarju. Skupinskih mask se je letos zvrstilo zares veliko, za vsebinsko celoto sta namreč veljali že dve enako oblečeni maski, in nagrade bi lahko osvojile več kot le tri. Na koncu je zmagala družina zaspančkov, sledili so jim pisani metuljčki in kot tretji še komarčki iz vrtca Antona Medveda Kamnik,« je sporočila Sara Vidmar iz Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik. ► 16. stran škare, ki so na karneval vendarle prišle, so si bile enotne, da jim vreme ne more do živega. Povorka se je tudi letos začela pri Maistrovi rojstni hiši na Šutni in zaključila z rajanjem na Glavnem trgu, maškare pa so se na sprevod podale za mamutom, našemljenimi godbeniki in črnkami, ki so bile za las podobne kamniškim mažoret-kam. Med sodelujočimi smo lahko opazili Petra Prevca pa Martina Krpana, družino zaspančkov, pisane metulje in številne druge, politiki pa so se letos Kamniku izognili. »Že tradicionalno je potekalo tudi pustno tekmovanje v dveh kategorijah - posamični in skupinski. Komisija, ki je na malo grajskem hribu budno spremljala maske v sprevodu, je imela med številnimi izvirnimi in zabavnimi šemami težko Dež pustnih šem ni prestrašil S pustnim smukom so zimo maškare v soboto preganjale tudi na Mali planini, kjer so pustovanje organizirali člani P D Bajtar Velika planina. Pustno povorko so v nedeljo pripravili tudi v Motniku, vse maška- re pa so nestrpno pričakovale tudi osrednji Kamniški karneval, ki ga je Zavod za turizem in šport v občini Kamnik pripravil na pustni torek. Karneval je letos v takšni obliki potekal že tretjič, pisano druščino pa je razredčil dež, ki je marsikomu pokvaril načrte, a ma- Pustni torek pa je bil v znamenju Kamniškega karnevala, ki pa mu je letos zagodel dež. / Foto: Gorazd Kavčič občinske novice Kmalu priklopi na kanalizacijo Novo zgrajena kanalizacija v Stranjah je konec januarja uspešno prestala tehnični pregled, na kanalizacijo se bo treba priklopiti najkasneje v šestih mesecih. stran 3 kultura Ob prazniku brezplačna kultura V Medobčinskem muzeju Kamnik so na slovenski kulturni praznik v vseh svojih treh enotah povabili na brezplačne oglede svojih razstav. Obiskovalci so bili nad videnim navdušeni. stran 7 mladi Sozvočje glasbe in poezije Ob kulturnem prazniku so mladi kamniški ustvarjalci pripravili večer glasbe in pesmi, ki priča o tem, da je mladim za kulturo še kako mar. Med nastopajočimi je bil tudi GašperTonin, ki združuje ljubezen do glasbe in poezije. stran 9 zanimivosti z raketo proti meji vesolja Andrej Vrbec sodi med ene redkih izdelovalcev amaterskih raket pri nas in ene boljših v Evropi. Nedavno je svojo raketo poslal že dobrih sedemnajst kilometrov visoko, a njegovi načrti so še mnogo večji. stran 12 i^ïLïtÎÛ GIMNAZIJA PREDŠOLSKA VZGOJA GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA GIMNAZIJA in SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK 2 petek, 12. februarja 2016 Kamničan Občinske novice Srček kakovosti Srca Slovenije Razvojni center Srca Slovenije, katerega del je tudi občina Kamnik, bo v ponedeljek objavil razpis za podelitev pravice do uporabe kolektivne tržne znamke Srce Slovenije za rokodelske izdelke ter za pridelke in prehranske izdelke. Dvanajsta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Znani so občinski nagrajenci Svetniki so na prvi redni seji občinskega sveta v tem letu obravnavali osem točk dnevnega reda, sejo pa zaključili v manj kot eni uri. Občinski svetniki na februarski Jasna Paladin Kamnik - Kot pravijo na Razvojnem centru Srca Slovenije, želijo kakovostne rokodelske izdelke ter pridelke in prehranske izdelke z območja Srca Slovenije nagraditi z znamko kakovosti. Posebna oznaka - srček kakovosti - bo na izdelkih po njihovem mnenju predstavljala dodano vrednost in zgradila trajno zaupanje potrošnika, pravico do uporabe tega znaka pa bodo podelili na razpisu, ki bo na njihovi spletni strani objavljen 15. februarja. Prvo ocenjevanje, ki bo za ponudnike brezplačno, bo potekalo predvidoma aprila. Razvojni center sodeluje tudi z Mladinskim centrom Kotlovnica. Za mlade med 15. in 34. letom v okviru evropskega projekta EUth »Orodja in nasveti za mobilno in digitalno participacijo mladih po vsej Evropi« pri- pravljajo mobilno aplikacijo, s katero bodo mladi lahko sporočili, kakšnih sprememb si v svoji občini želijo. »Naš cilj je oblikovati aplikacijo, ki bo mlade povezala v spletno skupnost, v kateri ne boste zgolj razpravljali o tem, kaj si želite, ampak dejansko vplivali na spremembe,« pravi Mija Bokal iz Srca Slovenije. Skupinski pogovor na to temo pripravljajo konec februarja. Nedavno so izdali tudi skupni koledar prireditev Srca Slovenije s preko 420 rekreativnimi, kulturnimi, izobraževalnimi in družabnimi dogodki, ki se bodo v letošnjem letu odvijali v Kamniku in drugih občinah območja Srca Slovenije (dobite jo lahko v kamniškem TlC-u), Terme Snovik, Kamp Alpe in Kamp Resnik pa so januarja promovirali tudi na turističnem in karavaning sejmu CMT v Stuttgartu v Nemčiji. Jasna Paladin Kamnik - Uvodoma so svetniki obravnavali in potrdili predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za letošnje prejemnike občinskih priznanj. Predlog sklepa je predstavila predsednica komisije Karla Urh in svetnikom v potrditev predlagala prejemnike zlatega ter treh srebrnih in treh bronastih priznanj. Brez razprave je bil predlog soglasno potrjen. Zlato priznanje bodo na slavnostni seji ob občinskem prazniku, ki bo konec marca, prejeli člani Društva Gorska reševalna služba Kamnik za vrhunsko usposobljenost, organiziranost, širjenje zavesti o varnosti v gorah in nesebično pomoč pri reševanju. Srebrno priznanje bodo podelili Ivanu Pristovniku za pomemben prispevek pri uspešnem razvoju in prepoznavnosti občine Kamnik, Matjažu Šporarju za izreden prispevek k ohranjanju in promociji fotografske zapuščine Petra Nagliča ter Valentinu Zabavniku za vsestransko sodelovanje pri razvoju lokalne skupnosti in delo na področju ohranjanja narave. Bronasta priznanja pa bodo prejeli Sonja Bernot za neizbrisen pečat v krajevni kulturi, Marko Kumer za ohranjanje industrijske dediščine ter Dragica Požek za zavzeto delo v Krajevni skupnosti Duplica. Komunalno infrastrukturo bodo lahko gradili tudi investitorji V drugem branju so potrdili odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje OPPN B26 polje-del in B24 Sp. Stol-del, ki predstavlja podlago za obračun komunalnega prispevka na način, s katerim bodo investitorji prispevali sredstva za gradnjo nove infrastrukture ter prispevali ustrezen delež prispevka za obstoječa primarna infrastrukturna omrežja. Kot je poudarila vodja oddelka za urejanje prostora dr. Marija Tadeja Ježek, odlok sicer dopušča dve možnosti, da komunalno infrastrukturo iz naslova pobranega komunalnega prispevka zgradi občina, ali pa to na lastne stroške (namesto plačanega komunalnega prispevka) zgradijo investitorji sami, saj so nekateri izrazili to željo. Sprejeti sklep na omenjenem območju zago- tavlja komunalno opremljenost stavbnih zemljišč, ki je pogoj za gradnjo, zato so ga svetniki pozdravili. »S tem smo zaključili desetletno čakanje lastnikov in potencialnih investitorjev. Menim, da je možnost namesto plačila komunalnega prispevka skleniti z občino pogodbo o komunalnem opremljanju dobra odločitev, saj bo tako infrastruktura še hitreje zgrajena, lastniki pa bodo med seboj še bolje sodelovali,« je mnenja Bogdan Poga-čar (NSi). Prav v zvezi s tem pa ima pomisleke Jože Korošec (SLS). »Podpiram tak odlok, a ga bo težko izpeljati, saj bodo z njim morali soglašati vsi lastniki. Prav je, da jim to omogočimo, bo pa potreben res dober nadzor, da bo infrastruktura zgrajena kakovostno.« S sprejetjem odloka bodo v občinskem proračunu realizirani dodatni odhodki in prihodki v višini 710.660 evrov. Stroški gradnje infrastrukture bodo predvidoma enaki kot vsota obračunanega komunalnega prispevka, poleg tega pa se bo ob izdaji odločbe o komunalnem prispevku zavezancem obračunal tudi prispevek za obstoječo infrastrukturo. Prihodki iz tega naslova bodo predvidoma znašali okrog pol milijona evrov. Sanacija plazov iz proračunske rezerve Po hitrem postopku je bil sprejet odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve za letošnje leto, ki so namenjena za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč. Občina Kamnik je v lanskem letu s pomočjo strokovnjakov izvedla pregled vseh zemeljskih plazov v občini in sestavila seznam prioritetnih sanacij. Kot je pojasnil mag. Matjaž Srša, pomočnik vodje oddelka za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance, z dvema sanacijama ni več mogoče odlašati. Gre za zemeljska plazova, ki sta se že leta 2010 sprožila ob občinskih cestah, njuno stanje pa se iz leta v leto slabša. Sanacija plazu Kle-menčevo, ki že močno ogroža javno cesto, bo občino stala 100 tisoč evrov. Približno 55 tisočakov pa bo treba nameniti za sanacijo zemeljskega plazu nad občinsko cesto Soteska-Poreber. Za obe investiciji občina računa tudi na denar z razpisa ministrstva za okolje in prostor, na katerem so bili doslej že večkrat uspešni. Svetniki so občinsko upravo pohvalili, da je pri črpanju državnega denarja za sanacije plazov med najbolj uspešnimi v državi, manjkalo pa ni niti kritik in pobud. Damjana Hribarja (SDS) je zanimalo, zakaj že februarja posegamo v proračunsko rezervo in zakaj se investicij -glede na to, da so plazovi stari že več let - ni umestilo v proračun. Jože Korošec (SLS) je opozoril, da bi se marsikateremu plazu lahko izognili z boljšim rednim vzdrževanjem cest, Tone Iskra (LMŠ) pa, da je bil plaz na Klemenčevem saniran že večkrat, pa nikoli optimalno. V turizmu rabimo visoko izobražene ljudi V nadaljevanju je sledil sprejem dveh sklepov o sistemizaciji delovnih mest, in sicer v Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik in v Vrtcu Antona Medveda Kamnik. Večinoma je šlo za uskladitve s kolektivnimi pogodbami, ki so spremenile nekate- re plačilne razrede, pri zavodu pa je direktorica Božena Peterlin predlagala tudi, da bo - tudi skladno z ugotovitvami revizije in v izogib kršenju zakonodaje - treba razmisliti o dodatni zaposlitvi na delovnem mestu turistični informator. »V dobrem letu imamo ta pravilnik že drugič pred sabo, dodajamo pa le delovna mesta tehnične pomoči. Občina si je razvoj turizma zadala kot eno glavnih prioritet, zato je sedaj čas, da okrepimo tudi strokovni kader. V turizmu potrebujemo visoko izobražene strokovnjake, ki bodo izvajali strategijo turizma,« je povedal Brane Golu-bovic (LDP). Proračunski denar tudi za zadruge Svetniki so sprejeli tudi spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Kot je razložila Katarina Ščetinin, svetovalka za gospodarske dejavnosti in gospodarske javne službe, je občinska uprava po evalva-ciji jesenskega razpisa za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva ter po pregledu pravne osnove za dodeljevanje sredstev iz občinskega proračuna ugotovila, da bi bilo treba za namen pospeševanja gospodarstva v okvir upravičencev zajeti tudi zadruge. Svetniki so pobudo soglasno podprli. Brane Go-lubovič (LDP) pa je opozoril, naj v razpis ne bodo vključene le zadruge s področja kmetijstva in gozdarstva, ampak tudi vse novejše oblike tovrstnega povezovanja s področja socialnega podjetništva. OBČINA KAMNIK objavlja POZIV k javnemu vpisu novincev v vrtce v občini Kamnik za šolsko leto 2016/2017 Poziv je objavljen na občinski spletni strani www.kamnik.si, na spletnih straneh vrtcev ter na oglasnih deskah. Vpis bo potekal od 29. 2. do 11. 3. 2016. Vlogo je treba oddati na sedežu vrtca prve izbire ali jo poslati po pošti. Dodatne informacije: Tina Trček, tel. 01/8318-111 ali po e-pošti: tina.trcek@kamnik.si. Marjan Šarec ŽUPAN Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), Ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-gl as.si). Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si.. Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 26. februarja 2016, prispevke lahko pošljite najkasneje do četrtka, 18. februarja 2016. Kamničan petek, 12. februarja 2016 3 Občinske novice Če bi samo Zdravljico živeli, kot je zapisana ... potem bi slovenska domovina in slovenski narod zacvetela v neslutene višave, je prepričan župan Marjan Šareč, ki je kot slavnostni govornik nagovoril zbrane na 37. Območni reviji pevskih zborov iz občini Kamnik in Komenda, ki jo je območna enota JSKD pripravila v počastitev kulturnega praznika. Jasna Paladin Kamnik - Dom kulture Kamnik je bil v nedeljo pozno popoldne skorajda napolnjen z ljubitelji kulture, predvsem zborovskega petja, le prvi dve vrsti, ki sta navadno namenjeni občinskim svetnikom in drugim gostom, sta bolj kot ne samevali. Županu Marjanu Šarcu je tokrat družbo delal le podžupan Matej Slapar. »France Prešeren. Zdi se nam, da smo o njem že vse slišali, da nič več ni skritega, a je hkrati še kako skrivnosten in nedojemljiv. Umrl je tako, kot je živel. Pozabljen, osamljen in žalosten. Vse življenje je iskal. Vse življenje je bil nemiren. Želel si je nečesa boljšega. Tako zase, predvsem pa za vse Slovence. Zanj pravijo marsikaj. Da je pil, bil razuzdan in se ni pokoraval tedanjim družbenim normam, ampak kljub temu ali pa ravno zato nam je zapustil največja dela. In danes ga cenimo kot največjega slovenskega pesnika. Ni bil ukalupljen. Ni bil človek tistega časa. Motilo ga je, da je njegova zunajzakonska partnerica z njim govorila več nemško kot slovensko. Bil je velik Slovenec. Lahko bi rekli, da je bil neprilagojen, tako kot je še danes neprilagojena marsikatera umetniška in kulturna duša. Če bi samo Zdravljico, katere kitica je današnja slovenska himna, živeli tako, kot je napisana, potem bi slovenska domovina in slovenski narod zacvetela v neslutene višave. Ne bi bila druga Švica, temveč bi bila Švica druga Slovenija. Žal temu ni tako,« je Prešernovo veličino izpostavil župan Slavnostni govornik je bil župan Marjan Šareč./ Foto: Tina Dokl Za vezno besedo je poskrbel Tone Ftičar. / Foto: Tina Dokl ter se v nadaljevanju vprašal, kakšno je stanje slovenske kulture danes. »Mnogo je bridkih in težkih besed, mnogo pritoževanj, poniževanj določenih del. Ne glede na to slovenska kultura živi in bo živela, si upam trditi, dokler bo živel tudi slovenski narod. Res pa je, da ni vsak, ki vrže jogurt v steno in potem šteje kapljice, umetnik. Dober umetnik si takrat, ko ti to priznajo tudi drugi. Pogosto pravimo, da mora umetnost šokirati. Morda res. Morda pa si včasih želimo zgolj lepe, slovenske, klene besede, ki nam jo predstavi pevski zbor, igralec ali drug umetnik, in gremo zato domov bogatejši,« je med drugim povedal župan. Da so zbrani domov zares odšli bogatejši, je letos pos- krbelo deset zborovskih zasedb, ki pa niso poskrbele le za praznično vzdušje, ampak tudi tekmovalni naboj. Revija je bila namreč hkrati izbirna prireditev za uvrstitve na regijsko in državno kakovostno raven. Selektori-ci Andreji Martinjak in poslušalcem v dvorani so se predstavili: Ženski komorni zbor Vox Annae Tunjice, Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik, Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Komenda, Komorni pevski zbor Šutna Kamnik, Ženski in moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, Moški pevski zbor PSPD Lira Kamnik in Mešani pevski zbor Odmev Kamnik. Kamnik znova obiskali koranti Kot je v predpustnem času že tradicija, so Kamnik prejšnji petek obiskali koranti, člani pustne skupine Orači iz Jablovca pri Podlehniku. Jasna Paladin Kamnik - Z odganjanjem zime v sončnem dnevu niso imeli veliko dela, a so orači, pokači in koranti svoje poslanstvo kljub vsemu vzeli nadvse resno. Nenazadnje je njihova naloga tudi poskrbeti za srečo in dobro letino - vse to pa je občanom in županu Marjanu Šarcu, ki se je gostom zahvalil za ohranjanje etnološke dediščine, pred občinsko stavbo zaželel vodja skupine Ernest Večerič. S svojimi opravami, glasnim zvonjenjem in pokanjem z bičem so koranti pritegnili precej pozornosti, po okrepčilu pa so se vse dobro odločili ponesti tudi med učence OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta. Župan Marjan Šareč v družbi članov pustne skupine Orači iz Jablovca pri Podlehniku Kmalu priklopi na kanalizacijo Novo zgrajena kanalizacija v Stranjah je konec januarja uspešno prestala tehnični pregled, na kanalizacijo se bo treba priklopiti najkasneje v šestih mesecih. Jasna Paladin Zgornje Stranje - Svetnica Mateja Gradišek (LMŠ) je na februarski seji na občinsko upravo naslovila nekaj vprašanj, povezanih s kanalizacijo v Stranjah. Kdaj je predviden tehnični pregled? V kolikšnem času po pridobitvi uporabnega dovoljenja se bodo izvedli posamezni hišni priključki? Kdo bo izvajalec del? Koliko bodo uporabniki morali plačati za priklop na kanalizacijsko omrežje? Ali je že znan podatek, za koliko se bo povečal znesek na položnici? izberete izvajalca del (predlagamo, da si pridobite več ponudb, da bo cena ugodnejša). Pred samim začetkom del pokličete upravljavca, da vam pride brez dodatnega doplačila izpraznit greznico. Dodatno doplačilo ni potrebno, ker je praznjenje pokrito iz plačevanja mesečnih položnic. Prazna greznica se mora zasuti, da ne bi postala leglo za podgane ali podobo zalego. Eventualno pa se lahko predela in uporabi za druge namene - npr. zbiralnik deževnice. Ko je priključek izgrajen, se pred »Po pridobitvi uporabnega dovoljenja bomo infrastrukturo v Stranjah predali v upravljanje koncesionarju, Komunalnemu podjetju Kamnik. Le-to vas bo z dopisi obvestilo, da se je treba kar najhitreje, najkasneje v šestih mesecih, priključiti na javno kanalizacijo.« Odgovore je pripravila Suzana Stražar, vodja službe za izvedbo kohezijskih projektov. Povedala je, da je bil tehnični pregled za Stranje uspešno, brez pripomb opravljen v torek, 26. januarja, uporabno dovoljenje pa je upravna enota izdala tri dni za tem in bo danes postalo pravnomočno. »Po pridobitvi uporabnega dovoljenja bomo infrastrukturo v Stranjah v upravljanje predali koncesionarju, Komunalnemu podjetju Kamnik. Le-to vas bo z dopisi obvestilo, da se je potrebno kar najhitreje, najkasneje v šestih mesecih, priključiti na javno kanalizacijo. Ob tem je treba najprej zaprositi na KPK Kamnik za informacijo, kje je možna priključitev. Večinoma so te lokacije že bile usklajene s strankami v fazi projektiranja, še vedno pa so možne nekatere prilagoditve, kar se uskladi z upravljavcem (KPK Kamnik). Ko dobite lokacijo priključitve, si sami zasutjem spet pokliče upravljavca, katerega predstavnik pride pregledat pravilnost priključitve in geodetsko posname priključek. Ta ogled zaračunajo glede na porabljene ure po ceniku (menda okoli 25 do 50 evrov). Priklopnine na kanalizacijo ne zaračunavamo, bo pa občina morala zaračunati komunalni prispevek, ki pa ta trenutek še ni natančno izračunan in vam ne moremo predstaviti njegove ocenjene vrednosti. Lahko pa povemo, da na podlagi Odločitve o podpori s kohezijskimi sredstvi pričakujemo, da bo ta znesek nekajkrat nižji kot bi bil sicer, če nam nepovratnih sredstev ne bi uspelo pridobiti. Mesečni znesek na položnici naj ne bi bistveno odstopal od trenutnega zneska, saj taksa za obremenjevanje okolja in strošek za praznjenje vrednostno približno zamenjata stroške kanalščine in čiščenja,« je zapisala v svojem odgovoru. Vozovnice za kamniške otroke spet brezplačne Jasna Paladin Kamnik - Šoloobvezni otroci s stalnim bivališčem v občini Kamnik imajo tudi v letu 2016 vozovnice za nihalko in sedežnico na Veliki planini brezplačne. Navedene vozovnice so brezplačne tudi za varovance Varstveno delovnega centra Sožitje Kamnik z Laz v Tuhinju. Brezplačne vozovnice s sofinanciranjem omogoča Občina Kamnik, ki pa bo letos občanom znova subvencionirala tudi vstopnice za Arboretum Volčji Potok in Terme Snovik. Na postavki v občinskem proračunu je za vsa omenjena sofinanciranja letos namenjenih 2100 evrov. 4 petek, 12. februarja 2016 Kamničan Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Zdravstvena reforma Podpiramjavno zdravstvo. Državljani morajo imeti dostop do zdravnika, zdravil in ostalih zdravstvenih storitev v okviru zdravljenja, ne glede na njihov ekonomski ali socialni položaj. Državljani morajo priti do zdravljenja takoj po diagnozi bolezni, in ne šele po dolgih mesecih, ko bolezen lahko že bistveno napreduje, zaradi česar je zdravljenje velikokrat neuspešno, zagotovo pa je dolgotrajnejše in zaradi tega tudi dražje. Sedanji zdravstveni sistem nam tega ne zagotavlja, zato ga je treba spremeniti. V slovenskem zdravstvenem sistemu je treba spremeniti način financiranja in organiziranja javnega zdravstva. Danes zaradi čakalnih vrst, korupcije in birokracije umirajo ljudje. Žal imamo zdravstveni sistem, kjer do zdravstvene obravnave in zdravljenja prej pridejo tisti, ki koga poznajo ali dodatno plačajo. Takšno javno zdravstvo, kot ga imamo, ni vzdržno, saj so zdravstvene storitve iz leta v leto slabše, problemi pa vedno večji. V konceptu zdravstvene reforme, ki smo jo pripravili v NSi, smo se zavzeli za boljše javno zdravstvo. Predlagamo drugačen način financiranja in organiziranja javnega zdravstva. Nasprotniki našega modela vas bodo prepričevali, da to pomeni bogatenje zdravstvenih zavarovalnic in privatizacijo javnega zdravstva. Nič od tega ni res. Po našem modelu boste lahko sami izbrali bolnišnice, kjer želite, da vas zdravijo. Na zdravljenje vam ne bo treba čakati več mesecev in za zdravljenje vam ne bo treba do- plačevati. Kako je to mogoče? Najboljše je to razložiti na primeru operacije kolka. Državnemu ZZZS je danes vseeno, kdaj pridete na vrsto za operacijo, ker vedo, da nimate kam oditi, če želite, da vam operacijo kolka plača ZZZS. Po ukinitvi monopola ZZZS bodo zavarovalnice tekmovale v tem, katera vam bom prej ponudila operacijo. V interesu zavarovalnic bo, da vam operacijo kolka uredijo čim prej, saj si boste lahko zaradi predolgega čakanja in s tem povezanega šepa-nja poškodovali še koleno in hrbtenico, kar pa za zavarovalnice predstavlja dodaten strošek. V interesu zavarovalnic bo, da vam uredijo čim hitrejše in čim boljše zdravljenje, saj si bodo tako zmanjšale zahtevke zavarovancev. Slovenija je še vedno prebogata država, da bi ljudje umirali zaradi slabe organizacije zdravstvenega sistema. Ni treba odkrivati tople vode. Uporabimo lahko rešitve, ki dokazano delujejo v drugih evropskih državah. Vzpostaviti moramo sistem financiranja zdravstva, ki bo vse vpletene silil, da bolniku zagotovijo čim hitreje in čim boljše zdravljenje. Matej Tonin, poslanec Kje je kohezijski denar? Doslej smo za izvedbo kohezij-skih projektov že porabili okoli 9 mio € sredstev, celotni finančni delež Občine Kamnik v projektu Odvajanje in čiščenje s komunalnih odpadnih voda na ¡območju Domžale-Kamnik pa g je 19,8 mio €. V projekt Oskr-s ba s pitno vodo na območju | Domžale-Kamnik naša občina | prispeva okoli 5,4 mio €. Oči-I tno je, da občina sama ne bi g zmogla financirati tako obse° žnih projektov, ampak smo v I tem primeru odvisni od kohezij-|skih sredstev Evropske unije. I Toda tukaj nastopi problem. s Čeprav imamo že skoraj pol ° leta zakonito in veljavno odloči- tev o podpori, evropski denar pa je na voljo, državni birokratski mlini meljejo tako počasi, da usklajene Pogodbe o sofinanciranju še vedno nismo podpisali, in zato država občini še vedno ni nakazala obljubljenih nepovratnih kohezijskih sredstev, do katerih smo glede na razpisne pogoje upravičeni. Delo na gradbiščih se nikakor ne sme prekiniti, saj nas priganjajo bližajoči se roki za dokončanje investicij, zato dela izvajamo s premostitvenimi krediti in začasno v celoti zalagamo plačila tekočih obveznosti. Takšno stanje je težko tako za občane kot za investitorja -Občino Kamnik - še posebej pa za same izvajalce del, zato upamo, da bomo kmalu lahko sporočili, da so pogodbe o sofinanciranju podpisane in da ni nevarnosti, da bo potrebno gradbišča začasno ustaviti! Matej Slapar, podžupan N.Si Upravljanje z vodo je treba spremeniti V občini Kamnik za pitno vodo skrbi zasebni koncesionar, do poteka koncesije pa je še sedem let. Jasna Paladin Kamnik - Kako je urejena oskrba s pitno vodo v naši občini, kako zaščititi vodne vire za zanamce in kakšna je njuna vizija na tem področju, smo tokrat vprašali svetnika Cvetka Emeršiča (LMŠ) in Braneta Golubo-viča (LDP). Medtem ko nam Cvetko Emeršič svojih odgovorov ni poslal, se je Brane Golubo-vič v tematiko precej poglobil. Kot je med drugim zapisal, bo v prihodnjih tridesetih letih zaradi povečanja prebivalstva, klimatskih sprememb in gospodarskega razvoja povpraševanje po vodi v svetu naraslo za 55 odstotkov, v industriji pa za kar 400 odstotkov, zato ne presenečajo napovedi, da bo voda v bližnji prihodnosti najbolj dobičkonosen posel na svetu. »Kdor bo imel nadzor nad vodo, bo nadzoroval vse ostalo. Zato si mul-tinacionalke prizadevajo vodo iz javne dobrine spremeniti v navadno tržno blago. Ravno zaradi tega je pomembno, da se premišljeno odzovemo. Eden izmed ukrepov je vsekakor ustavno zavarovati pravico do pitne vode po dostopni ceni ter preprečiti, da bi se upravljanje z vodnimi viri privatizi-ralo,« pravi Golubovič, ki si je za spremembo ustave prizadeval že kot poslanec. Brane Golubovič Pitne vode ne smemo privatizirati »V Kamniku za oskrbo s pitno vodo skrbi zasebni kon-cesionar, ki mu račune plačujejo občani, v infrastrukturo pa investira občina tudi s pomočjo EU-sredstev. Kljub dejstvu, da je oskrba s pitno vodo dobra, da občina posodablja vodovodno omrežje, da se lahko informacije o kakovosti vode spremljajo na spletni strani koncesionarja in občine ter da svetniki enkrat letno obravnavamo program izvajanja oskrbe s pitno vodo, pa je treba upravljanje oskrbe s pitno vodo spremeniti. Časa imamo do leta 2024, ko poteče koncesija in se lahko brez pravnih zapletov oskrba z vodo iz zasebnika prenese nazaj na občino,« pred- laga Golubovič in nadaljuje, da je v teh sedmih letih treba pripraviti načrte upravljanja, zagotoviti sredstva in izvesti postopke s ciljem vzpostavitve poslovnega modela, ki bo imel močno varovalko, da se v prihodnosti za pitno vodo v Kamniku ne bo mogla podeliti koncesija ali jo celo privatizirati. Predlog: neprofitna javna družba v obliki zadruge »Sam predlagam neprofitno javno družbo v obliki zadruge, katere ustanoviteljica bi bila Občina Kamnik in katere član bi avtomatsko postal vsak občan Kamnika. Zapisali bi pravilo, da mora za morebitno podelitev koncesije ali celo privatizacijo oskrbe z vodo v občini soglašati vsaj 80 odstotkov vseh članov oz. občanov torej lastnikov. Na ta način bi se voda v občini zaščitila ne samo kot temeljna človekova pravica, ampak tudi po pravilih, ki veljajo v podjetniškem svetu, saj bi se spoštovala tudi pravica do svobodne gospodarske pobude vseh občanov. Vodenje zadruge bi na transparenten način izvajali usposobljeni ljudje v skladu s predpisi. Ljudje, ki so sedaj zaposleni na področju oskrbe z vodo bi se lahko prezaposlili na zadrugo. Na podoben način se lahko organizirajo tudi vaški vodovodi, ki bi sodelovali ali se priključili občinski zadrugi kot enakovredni partner,« pravi in opozarja, da sedaj lahko svetniki z navadno večino na predlog župana podelijo koncesijo za oskrbo s pitno vodo domači ali tuji pravni osebi tudi za 50 let. Kamniško vodovodno zajetje Iverje v Kamniški Bistrici Dotrajano ograjo na Žale nadomestila nova Kamnik - Občina Kamnik je pred dnevi zamenjala dotrajano ograjo ob pešpoti proti Žalam iz smeri Kozoroga in s tem gotovo razveselila številne, predvsem starejše obiskovalce, ki jim je ograja v pomoč pri premagovanju strmih in večkrat tudi spolzkih stopnic. Kot nam je sporočila Janja Zorman Macura, vodja županovega kabineta, je bila prejšnja ograja v dolžini 86 metrov zaradi dotrajanosti že res nujno potrebna zamenjave. Dela, ki so se na terenu končala 3. februarja, so zajela brezbarvno impregnacijo lesa, barvanje ograje z lazuro brez laka, montažo pocinkanih podnožij ter samo dobavo in namestitev ograje. Iz občinskega proračuna so za investicijo namenili štiri tisoč evrov. J. P. Prejeli smo Onesnaževanje ozračja s kurjenjem V dneh, ko vsi mediji opozarjajo, da naj zaradi prevelike koncentracije trdnih delcev v zraku ne zapuščamo svojih domov in ne zračimo stanovanj, nekateri zavestno, brez prave potrebe dodatno onesnažujejo ozračje. Prilagam fotografijo, nastalo danes (29. 1. 2016, op. u.) na Vrhpolju. Tako kurjenje se dogaja že ves teden. Dim se širi zelo daleč proti Tuhinjski dolini ali proti Kamniku, odvisno od vetra. Očitno nekdo v neposredno bližini naselja kuri ostanke po čiščenju gozda. Telefoniral sem na 113, pa so mi odgovorili, da to ni njihova pristojnost, ker ni nihče ogrožen, in naj pokličem na 112. Dežurni na tej številki mi je odgovoril, da je človek kurjenje prijavil, da ni nobene zakonske ovire za kurjenje, ker ni razglašena požarna ogroženost. Sprašu- jem se, ali v tej naši lepi domovini resnično nihče ni pristojen, da bi preprečil dejanja, ki škodujejo nam vsem. Ali mora biti res za vsako dejanje napisan zakon ali odlok, pa čeprav je po zdravi kmečki logiki vsakemu jasno, da se to ne bi smelo delati? M. R. (naslov hranimo v uredništvu) Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016 !5 Aktualno Krajani Godiča pričakujejo pojasnila Voda je odlična, a cevi S tem pomislekom seje nedavno na medije obrnil predsednik Ekološkega društva Eko Kam Andrej Berlec, ki že dlje časa opozarja na problematiko azbestnih cevi. Jasna Paladin Duplica - Za kaj vse si še prizadevajo v društvu, nam je zaupal tik pred iztekom svojega mandata. »Po letu dni vodenja društva opažam, da smo v marsičem nemočni in neslišani, zato tudi meni zmanjkuje volje in energije. Mesto predsednika bom zato marca prepustil svojemu nasledniku,« nam je povedal v uvodu. Andrej Berlec, predsednik Ekološkega društva Eko Kam Matjaž Zorman potrebno gradbeno dovoljenje pričakuje v kratkem. / Foto: Jasna Paladin Postavitev hišk naj bi bila končana do junija, ko bodo kamp predvidoma tudi odprli. / Foto: Jasna Paladin Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli še tole fotografijo vandalizna na ograji, postavljeni okoli bodočega kampa. Predstavite nam prosim Ekološko društvo Eko Kam. »Delujemo pet let, društvo pa je ustanovilo nekaj Dup-ličanov, in to v času, ko smo bili prebivalci zelo ogroženi zaradi delovanja takratne Pi-rolize. Kot posamezniki smo bili nemočni, z društvom pa smo postali glasnejši, saj smo nepravilnosti lahko prijavljali inšpektorjem. Ista ekipa - približno deset nas je aktivnih - deluje še danes, smo pa interesna področja z onesnaženega zraka razširili še na druga, povezana z ekologijo, in to po vsej občini.« Nedavno ste se na medije obrnili z javnim pismom o problematiki oskrbe z zdravo pitno vodo v kamniški občini. Vaše ugotovitve in opozorila so skrb vzbujajoči... »V Sloveniji je še vedno slaba petina vodovodnih cevi az-bestno-cementnih in medtem ko so jih v marsikateri občini že v celoti zamenjali, imamo pri nas azbest v samem zajetju na Iverju. Tam je namreč sama drenaža azbestna, prav tako je iz azbesta šest kilometrov cevi do Kamnika. Te cevi je nujno treba zamenjati, saj je azbest za zdravje škodljiv. Na to temo smo člani društva razpravljali tudi na odboru za varovanje okolja v občini Kamnik. Takrat sem zbranim predstavil vzroke za bojazen, da lahko na Kamniškem pride do obo-levanja za azbestozo, in predlagal pripravo akcijskega načrta s terminskim planom, do kdaj bi občina zagotovila denar za zamenjavo azbestnih cevi z litoželeznimi. Bojan Klemen, direktor kon-cesionarja KPK, je ob tem dejal, da so se lotili zamenjave azbestnih cevi parcialno, to je ob drugih naložbah, kjer hkrati azbestne cevi zamenjajo z litoželeznimi. Po njegovih navedbah so doslej v občini zamenjali dve tretjini azbestnih cevi, ki v celotnem vodovodnem sistemu predstavljajo 8,6 odstotka napeljave. Izpostavil je, da so bile v zadnjih desetih letih le tri okvare cevi na azbestnem delu vodovoda , kar po njegovem mnenju priča o kakovosti teh cevi. Deli vodovodne napeljave, ki so še azbestni, so na kamniškem območju v glavnem na takšnih predelih, kjer jih je težko zamenjati, ne da bi povzročili večjih stroškov (ena lokacija je tudi pod železniškim predorom skozi žalski hrib). Prav tako naj bi ugotovili, da se azbest v kamniškem vodovodu pojavlja v obliki, ki ni nevarna za zdravje. Vse je sicer v redu, dokler so cevi cele, a pred leti je takšna cev na Zapricah že počila Groza me je, ker imamo Kamničani odlično vodo, a žal tudi azbestne cevi.« Kot ste že omenili, ste se združili zaradi Pirolize. Kakšna je danes kakovost zraka na Duplici? »Zelo dobra! Podjetje je lani dobilo več sto tisoč evrov nepovratnih sredstev in z novim direktorjem Markom Šercer-jem so se stvari zares uredile. Postrojenje je bilo z 10 MW moči predelano na 0.9 MW. Novi ekološki in precej manjši kotel, ki ogreva zasebnike na območju nekdanjega Stola, deluje na biomaso, a ima visoko zmogljive filtre za dimne pline. Kotel smo si ogle- dali in lahko potrdimo, da okolice ne ogroža več.« Eden od vaših projektov je tudi 'Zero Waste' oz. 'brez odpadkov'. Za kaj gre? »Ta projekt vodi naš član Rok Novak, ki bo 1. marca ob 18. uri v Domu kulture Kamnik organiziral tudi okroglo mizo na to temo. Gre za koncept, kjer stremimo k uveljavitvi procesov, ki ne proizvedejo odpadkov. Družbe brez odpadkov si želimo tudi v občini Kamnik.« Kakšen problem v občini predstavljajo črna odlagališča? »Tudi na to nenehno opozarjamo, predvsem naš član Vedran Pregelj. V zvezi s tem želim opozoriti, da so občani vedno bolj osveščeni, a premalo se jih zaveda, da imamo prav vsi možnost brezplačno odložiti kakršne koli odpadke v Zbirnem centru Suhadole. Ne razumem, kako jih nekdo lahko naloži na prikolico in pelje v gozd namesto na organizirano zbirališče.« Dela vam torej še ne bo zmanjkalo. »Živimo v res lepem delu Slovenije, a to zavedanje nas ne sme uspavati. Nenehno se je treba truditi biti še boljši. Zato bomo tudi letos sodelovali v čistilnih akcijah in še naprej pristojne v občini in državi opozarjali na nepravilnosti s področja pitne vode, čistega zraka in varovanja okolja. Naj tega ne vidijo kot nagajanje, ampak kot strokovno podporo in konstruktivne pobude.« 4 1. stran Matjaž Zorman priznava, da gradbenega dovoljenja še nimajo. »Čakamo gradbeno dovoljenje za osrednji objekt, ki je za zdaj še mobilni in ga lahko kadarkoli prestavimo, ko bomo pa dobili gradbeno dovoljenje, ga bomo pa spojili z zemljo in uredili priključke. Vlogo na upravno enoto smo podali septembra lani, dovoljenje pa pričakujemo vsak čas. Vsa dela, ki trenutno že potekajo, torej postavitev mobilnih hišk, se pa ne nanašajo na to gradbeno dovoljenje, ampak na soglasje zavoda za gozdove, ki ga tudi imamo,« začne Zorman in nam omenjeno soglasje tudi pokaže. Pravi, da jih na gradbišču inšpektorji obiskujejo dnevno, zato bi dela - če se predpisanih pogojev ne bi držali - že zaustavili. »Pritožbe soseda gradnje ne zavirajo, nam pa jemljejo energijo, čeprav je veliko krajanov, ki pridejo mimo in nam povedo kaj spodbudnega,« pravi Zorman, ki je v najem za dvajset let vzel tudi travnik na južnem delu območja, s čimer bo svoj kompleks še povečal. Na tem delu bodo uredili samozadostni vrt in hleve za živali. Glede dostopne ceste pravi, da jo bodo skupaj z vodno in električno napeljavo uredili takoj, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje, poudarja pa, da je cesta od središča vasi do parcele v njegovi lasti in v lasti še enega solastnika. »Majnik s cesto, ki mi jo je enkrat že zaprl, zato ga tožim, nima nič!« Zanimanje za nova delovna mesta zelo veliko Odprtje kampa bo predvidoma junija, projekt pa v kraj prinaša tudi nova delovna mesta. Podjetje Pal-mieri je že objavilo razpis za vsaj deset novih delovnih mest. Pri zaposlovanju bodo prednost imeli lokalni prebivalci, zanimanje pa je zelo veliko - prejeli so že več kot sedemsto vlog. Kako na projekt in obtožbe Robina Majnika gledajo ostali krajani, smo vprašali predsednico KS Godič Cirilo Mali. Povedala nam je, da so krajani o nameri investitorja izvedeli le preko medijev, zato si želijo nekaj pojasnil, da pa razen Majnika in še dveh krajanov, ki sta v skrbeh zaradi poti in morebitnega hrupa, pritožbe do nje niso prišle. O problematiki so v krajevni skupnosti že imeli sestanek. »Zavzeli smo stališča, da podpiramo vsak napredek v kraju, a le pod pogoji, da le-ta ne vpliva kvarno na okolje in da bo urejena cesta, ki bo uporabo omogočala tudi ostalim krajanom. Gradnji ne nasprotujemo, če bo le taka kot jo investitor predstavlja v medijih, in če se bodo držali pravil,« nam je povedala Malijeva, zaključila pa s pobudo, da bodo že v kratkem pripravili sestanek, na katerem bo investitor svoj projekt predstavil krajanom. Občinsko upravo še naprej vodi vršilka dolžnosti Kamnik - Občinsko upravo bo po odhodu dosedanjega direktorja mag. Ivana Kende, kot kaže, še nekaj časa kot vršilka dolžnosti vodila Maja Sušnik, vodja oddelka za premo-ženjsko-pravne in splošne zadeve. Občina je namreč objavila obvestilo o končanem javnem natečaju za delovno mesto direktorja občinske uprave (ta je bil odprt od 27. novembra lani), ki je bil, kot so zapisali, neuspešno zaključen. J. P. Drsanje samo še do konca zimskih počitnic Kamnik - Drsališče pri frančiškanskem samostanu bo odprto le še do konca zimskih počitnic, ki bodo za učence in dijake prihodnji teden, od 15. do 19. februarja. Drsanje je brezplačno, in sicer vsak dan od 9. do 20. ure. J. P. Kranjska ulica 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 1051 399 577 www.pohistvo-dabor.si 6 petek, 12. februarja 2016 Kamničan Iz naših krajev Navdušili s Stonogo Pustni konec tedna je še posebno razposajeno minil v dvorani kulturnega doma na Lazah. Monika Jeglič Laze v Tuhinju - V soboto, 6. februarja, je namreč mladinska sekcija KD Tuhinj uprizorila igro Stonoga ter jo ponovila še naslednji dan. Igro je po knjižni predlogi Borisa A. Novaka priredila Monika Jeglič in jo režirala, za scenske elemente, masko in kostume pa je poskrbela Kristina Omovšek. (na sliki). Glavno vlogo Stonoge je suvereno opravila Neža Lanišek, Katjuša Lani-šek ji je na odru delala družbo kot mama Tisočnoga, Urška Vrankar pa kot babica Stotisočnoga. Pod budnim očesom Nine Kancilija so plesno znanje pokazali plesalci Janja Pančur, Jurij Kirn, Eva Kožlakar, Nina H omar ter mladi balerini Doroteja Gorjan in Tinkara Predstavo si je ogledalo staro in mlado od blizu in daleč, vsi skupaj pa so bili mnenja, da jim je igra pripravila dobro uro zabave in smeha. Gledalci so se zabavali ob Stonoginih prigodah, občudovali plesne nastope in skupaj z glavno junakinjo obiskali zdravstveno ambulanto in vrtec. Spremljali so jo ob nakupovanju čevljev ter bili priča njenemu soočenju z gospo Matildo, ki je dokazalo, da res velja stara stonožja modrost: »Več nog imaš, več veljaš!« V predstavi so nastopali igralci, stari od 13 do 21 let Božič. Kot čistilka je na odru blestela Špela Jeglič, vlogo Matilde pa je suvereno opravil Žan Ticijan Dolar. Kot prodajalec čevljev se je s Stonogo srečal Danijel Kirn, kot doktor pa z njo živčno vojno bil Andraž Dolar. Večina igralcev se je dokazala še v vlogi potnikov, pešcev in otrok v razredu. Da je predstava lahko odlično uspela, so poskrbeli še tehnik Benjamin Krhin ter šepetalki Martina Zelič in Ana Šimenc. Po pozitivnih kritikah, ki jih je bila deležna ekipa, se le-ta že iskreno veseli naslednjih nastopov. MestniKino Domžale Ljubljanska 61. Domžale t. 722 BO 50 www.kd-domzale.si Podeželske žene o letošnjih načrtih V letu 2016 imajo članice Društva podeželskih žena Kamnik - Komenda precej načrtov. V ospredju bo predvsem širjenje znanja z različnimi ekskurzijami in tečaji. Aleš Senožetnik Kamnik - Zadnjo januarsko soboto so članice Društva podeželskih žena Kamnik -Komenda izkoristile za redni letni občni zbor, na katerem so pregledale delovanje društva in sprejele program za letošnje leto. Kot je povedala predsednica društva Cvetka Ristovski, jim načrtov ne zmanjka. Letos bodo organizirali vsaj dve strokovni ekskurziji. Lani so bile namreč navdušene nad ekskurzijami v Stično, še posebej pa nad ogledom štirih ekoloških kmetij. »Vsako leto organiziramo kuharske tečaje in delavnice, ampak o tem se bomo zmenile sproti na sestankih, ki jih imamo vsak prvi četrtek v mesecu,« je povedala predsednica Cvetka Ristovski. Glavni namen društva je namreč poleg druženja in izmenjave izkušenj tudi v širjenju znanja med članicami ter ohranjanje kmečkih navad in običajev. V okviru Zveze kmetic Slovenije bodo sodelovale na kmečkih igrah ter pri izboru kmetice leta. Vendar članicam želijo pomagati tudi na področjih, ki niso neposredno povezana s kmetijstvom. Tako bodo ponovno organizirale plavalni tečaj in na ta način omogočile, da se še več članic nauči plavati. »Že več let si želimo svojega pevskega zbora. Vse rade pojemo, a za zdaj se ni še nobena opogumila, da bi zbor Vodstvo društva s predsednico Cvetko Ristovski vodila. Upam, da nam bo letos uspelo,« je dodala predsednica društva. Zelo aktivne so bile tudi v lanskem letu. Poleg ekskurzij, kuharskih tečajev, delavnic in pohodov so pripravile Društvo šteje okoli 70 članic z območja Komende in Kamnika. Senožetnik pogostitev ob občinskem prazniku Občine Kamnik, nastopile so v oddaji Dobro jutro, kjer so predstavile, kako so nekoč jedli Kamniča-ni. Pripravile so tradicionalne jedi, kot je denimo veli-koplaninski trnič, ter druge dobrote iz lokalnega okolja. Društvo tako skrbi za promocijo kamniške in komendske regije na državni ravni. Društvo podeželskih žena Kamnik - Komenda šteje okoli sedemdeset članic. Tako kot nekatera druga društva si želijo več mladih deklet, na katere bi lahko prenašale svoje znanje in izkušnje. Poleg vseh opravil in aktivnosti v društvu pa jim včasih godi zgolj dober klepet v družbi prijateljic. Tudi za to najdejo čas, če ne drugače, pa na vsakoletnem oddihu v Termah Topolšica. KS Duplica vodi novi predsednik Svet Krajevne skupnosti Duplica, ki ga od 1. januarja vodi Marjan Jerman, je na svoji 14. seji v torek, 26. januarja, najprej obravnaval informacijo o primopredaji poslov med dosedanjim predsednikom Francem Sveteljem in novim predsednikom Marjanom Jermanom. Franc Svetelj Duplica - Ob tej priložnosti se je Marjan Jerman zahvalil Francu Svetelju za njegovo uspešno delo pri vodenju sveta KS Duplica. Največ pozornosti so člani sveta namenili programu aktivnosti v novih prostorih krajevne skupnosti, v katerih bodo potekala druženja krajanov v različnih oblikah izobraževanja, rekreacije, kulturno-zabavne aktivnosti in podobno. Še posebej je treba poudariti, da bo s 1. marcem tudi v KS Duplica začela delovati Šola zdravja, podobno kot že nekaj let poteka v Podgorju in v Kamniku ter po številnih ostalih krajih v Sloveniji. Gre za vsakodnevne polurne razgi- balne vaje od 7.30 do 8. ure, ki bodo potekale v parku ob Jakopičevi ulici. Novost v programu aktivnosti v KS bo tudi Menjalni krog, ki ga bo vodila članica sveta Miša Gams. Vsako zadnjo soboto v mesecu med 10. in 12. uro bodo lahko krajani menjali obleke, igrače, manjše gospodinjske pripomočke in podobno, česar ne potrebujejo. Med 10. in 11. uro naj bi potekalo branje pravljic za otroke, po katerem bodo lahko otroci menjali med seboj manjše igrače, družabne igre, slikanice ipd. Zaželena je tudi menjava vrtnarskih pripomočkov, športne opreme, knjig, sadik semen, lokalno pridelane zelenjave. Namen menjave je zamenjava presežkov, druženje Svet Krajevne skupnosti Duplica od 1. januarja vodi Marjan Jerman. ter osveščanje mlajših generacij o prednostih menjave. Na vsake toliko časa bo Me- njalni krog Kamnik pripravil predavanje o alternativnih oblikah potrošnje in menjave. V začetku februarja je predaval ekonomist Rok Kralj. Člani sveta so se seznanili z inventurnim popisom inventarja v prostorih KS Duplica, razpravljali pa so tudi o potrebi po namestitvi dodatnih oglasnih tabel za obveščanje krajanov, še posebej na krajih, kjer se zbira in giblje več krajanov, na primer v bližini nakupovalnih središč, avtobusnih postaj ipd. Svet KS je tudi letos podprl izvedbo tradicionalne pustne povorke, ki jo je organizirala OŠ Marije Vere, s sodelovanjem pri zavarovanju poteka povorke skozi naselje. Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016 !7 Kultura Ob prazniku brezplačna kultura V Medobčinskem muzeju Kamnik so na slovenski kulturni praznik v vseh svojih treh enotah povabili na brezplačne oglede svojih razstav. Obiskovalci so bili nad videnim navdušeni. Jasna Paladin Kamnik - Vse tri enote, torej muzej na Zapricah, Rojstno hišo Rudolfa Maistra in Galerijo Miha Maleš, je v ponedeljek med 12. in 18. uro obiskalo 468 obiskovalcev. »Največ jih je obiskalo muzej - 238, galerijo, kjer smo imeli tudi javno vodstvo, so si večinoma ogledali obiskovalci srednje in starejše starosti, v Maistrovi hiši pa so prevladovale družine z otroki. Veliko obiskovalcev je prišlo po mnogih letih ponovno na ogled in so bili nad videnim navdušeni. V donacijo pa smo prejeli tudi krožnik kamniškega kopališča s konca 19. stoletja,« je bila zadovoljna direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik Zora Torkar. Da so bili Kamničani nad videnim navdušeni, smo se prepričali tudi sami. »Če bi bilo vreme lepo, bi se verjetno odpravili kam v naravo, tale dež pa je prav primeren za kulturo. Maistrovo hišo smo si že dlje časa želeli ogledati skupaj in danes je prišel čas tudi za to. Otroka ni bilo treba kaj posebej motivirati, saj je že razstava postavljena tako, da je zanimiva,« nam je povedal Robert Babic iz Kamnika, ki si je razstavo ogledal skupaj s svojo družino, za tem pa so se odpravili še na ogled muzeja na Zaprice. Tam smo za vtise najprej povprašali člane družine Pir-nat Frece iz Kamnika. »Vsako leto se za kulturni praznik odpravimo kam, najpogosteje v Ljubljano, letos pa smo se odločili ogledati razstave v Kamniku. Začeli smo s Kamniškim kulturnim krogom - vsa čast mladim, ki so to pripravili, saj je bilo zelo zanimivo, nadaljevali z ogledom Maistrove hiše, zdaj pa smo si ogledali še zbirke muzeja. Otroci jih že poznajo iz šole, nam, odraslim, so pa nekaj novega in še toliko bolj zanimive. Pohvalno je, da vrata takole odprejo brezplačno, škoda le, da niso začeli že dopoldne,« so nam povedali. »Slovensko kulturo bi na petstopenjski lestvici ocenil s tri, a v kamniškem muzeju za dediščino odlično skrbimo. Sam sem sicer še navajen po starem - da se v muzejih gleda z razdalje, a danes ni več tako in v muzejih znajo pritegniti obiskovalce,« pa nam je po ogledu razstave Odsevi kamniških tisočletij povedal Rok Štraj-har iz Porebra, ki si je muzej ogledal skupaj s sinom Za-nom Antonom. Družina Babic Košmrlj na ogledu Maistrove hiše Rok Štrajhar s sinom Žanom Antonom v muzeju Podobe idiličnega Kamnika Kamniški slikar Marjan Novak - Škatla razstavlja v Kavarni Rotovž. Bojana Klemenc Kamnik - Pred slovenskim kulturnim praznikom so v petek, 5. februarja, v Kavarni Rotovž odprli razstavo slikarskih del kamniškega samouka Marjana Novaka -Škatle. Njegova dvanajsta samostojna slikarska razstava je razdeljena na dva sklopa. Del Marjanovih akrilov predstavlja navtično motiviko, preostale slike pa prika- no prešel v magični realizem, saj mu je še vedno, ravno zaradi svobode izražanja, najljubša abstrakcija nadrealizma. »Te slike so za dušo, všečne, malo po-cukrane , a polne pozitivizma in navdiha,« poudarja Marjan. Seveda še sedaj rad slika krajine, riše portretne karikature in je med občani iskan tudi za razigrano navihana slikarska darila za jubilante, a ko naročena slika za »Slike so namenjene dobri volji vseh Kamničanov in mojih prijateljev.« Kamniški slikar Marjan Novak - Škatla je na odprtju razstave dve sliki podaril v dobrodelne namene. zujejo njegov najljubši motiv - Mali grad, kjer se z magičnim realizmom dotika romantičnega in idiličnega pogleda na kamniško mestno jedro. Marjan Novak - Škatla se na tej razstavi Kamničanom predstavlja s svojo zadnjo, še čisto svežo serijo slik. Po letih fotorealizma je nedav- darilo ne gre tako od rok, kot bi morala, Škatla stopi pred prazno platno in se preda ustvarjanju podob romantično lepega starega dela mesta. »Slike so namenjene dobri volji vseh Kamničanov in mojih prijateljev,« še pove Marjan. Odprtje slikarske razstave so s kulturnim programom dopolnile učenke OŠ Stranje pod vodstvom Karle Urh ter recitator Prešernovih pesmi Rok Jemec. Nekaj besed je spregovoril tudi podžupan Občine Kamnik Igor Zavbi, na svoj način pa šaljivo zaključil avtor razstave. Na koncu je Marjan Novak podaril tudi dve svoji sliki v dobrodelne namene. Jadrni- ce kamniškemu ŠD Sappa, ki s projektom Jadranje za jutri vodijo na jadranje kamniške otroke s posebnimi potrebami, kamniški Anini zvezdici pa je izročil portret pokojnega Mateja Štivana, ki je bil zelo aktiven pri tem dobrodelnem projektu. Razstava je na ogled do sredine marca. Utrinki z odra Klemna Udovča Kamniški fotograf Klemen Udovč - Clementino je minulo soboto v Blues baru odprl svojo drugo razstavo koncertnih fotografij. Klemen Udovč - Clementino je odprl svojo drugo razstavo koncertnih fotografij./ Foto:Aleš Senožetnik Aleš Senožetnik Kamnik - V sproščenem prijateljskem vzdušju je Klemen Udovč, ki ga mnogi poznajo po umetniškem imenu Clementino, odprl svojo drugo razstavo koncertnih fotografij, s katerimi, kot pravi sam, združuje ljubezen do fotografije z ljubeznijo do glasbe. Razstavljene fotografije predstavljajo skrben izbor mnogih koncertov, ki jih je v zadnjem obdobju v objektiv svojega fotoaparata ujel kamniški fotograf. Prvo razstavo so si Kamničani lahko ogledali pred dobrim letom dni v preddverju občinske stavbe, tokratna pa je na ogled v Blues baru ob glavni avtobusni postaji. Za uvod v odprtje je poskrbel lastnik bara Janez Balantič z recitalom enega izmed Shakespearovih sonetov, nato pa je besedo predal Klemnu Udovču, ki je kar sam vodil odprtje. V svojem govoru se je skromno opravičeval, da morda kakšna fotografija ni tehnično popolna, a kot je ugotovil že sam, je popolnost ravno v nepopolnosti. Da pa je v koncertni fotografiji bolj kot tehnična dovršenost pomembna popolnost ujetega trenutka, ni treba posebej poudarjati. Kdor si bo ogledal Udovčeve črno-bele fotografije, bo kaj hitro ugotovil, da je avtorju odlično uspel prenos energije z odra na fotografski medij. Kot se za odprtje razstave koncertnih fotografij v baru spodobi, so za glasbeni vložek poskrbeli Špela Pirnat, Anže Zurbi in Peter Pavičič, združeni v skupino Arche, ki jo v sicer spremenjeni zasedbi pozna vsak pravi kamniški roker. Piko na i k sproščenemu fo-tografsko-glasbenemu večeru pa je postavil Udovč sam, ki je razstavljene fotografije ponudil v prodajo, izkupiček pa bo namenil v dobrodelne namene Anini zvezdici. Že v soboto je prodal devet fotografij, ki bodo sicer na voljo za nakup in ogled še vsaj en mesec v Blues baru. MESTNI KINO DOMŽALE Mestni io ^ Ljubljanska 61, Domžale ^ f sledite nam tudi na Facebooku Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.sl fKebook.com/mestniklno.domzale nemi rna obala 18.124.127. feb i FEBR UAR kriminalna drama/A Bigger Spiash / režija: Luca Guada-gnino/ igrajo: Tiida Swinton, Raiph Fiennes, DakotaJohnson, MatthiasSchoenaerts/2015, Italija, Francija/125' PRIPORO ČAMO Rokerska zvezda Marianne Lane po operaciji glasilk okreva na otoku Pan-telleria. Z ljubimcem Paulom se v miru in tišini predajata soncu, brezdelju In užitkom. Potem pa se pred njima kot strela z jasnega nariše Marian-nin nekdanji partner, glasni, neukročeni glasbeni producent Harry, ki za nameček pripelje s seboj še izzivalno hčerko Penelope. Gosta prineseta vznemirljivo poživitev, a iz njune prtljage puhtijo lepljivi spomini, ki se na krilih bližajočega puščavskega vetra dvigajo nad brezskrbnimi dopustniki in se lomijo v rušilni val, ki mu ne bo moč ubežati. 8 petek, 12. februarja 2016 Kamničan Podjetništvo Nagrada za Etin Grunt V Eti Kamnik se vse bolj posvečajo tudi sveži zelenjavi, na tem področju pa imajo še nekaj velikopoteznih načrtov. Jasna Paladin Kamnik - Inštitut za nutrici-onistiko je pred dnevi podelil priznanja za najbolj ino-vativna živila leta 2016, med nagrajenci pa je tudi kamniška Eta, ki je komisijo prepričala z linijo svojih izdelkov Grunt s svežimi vrtninami iz Slovenije. Zdaj jo pa tudi prekontroli-ramo, operemo, narežemo in spakiramo pod svojimi standardi kakovosti ter opremimo s podatki o sledlji-vosti, torej s konkretno kmetijo, ki je tisti dan zjutraj pobrala zelenjavo z njive in pripeljala v Kamnik,« nam je povedal direktor Marko Konič in dodal, da bodo Direktor Ete Kamnik Marko Konič / Foto: arhiv podjetja »V Prekmurju načrtujemo v naslednjih letih gradnjo rastlinjaka in iz njega bo prihajala na trg sveža zelenjava Natureta Grunt, ki jo bomo od pobiranja pridelka kar najhitreje dostavili do trgovskih polic. Zelenjava bo gojena klasično, na zemlji, in spakirana ter kontrolirana v Eti Kamnik.« »Na izbor so nas prijavili potrošniki, zato smo nagrade še toliko bolj veseli. Gre za povsem novo področje dela s svežo zelenjavo, ki ima krajši rok trajanja in pri kateri je svežina ključna, vendar mi ta dva parametra dobro poznamo že zato, ker se ukvarjamo s svežo zelenjavo v sezoni, le da smo jo doslej kuhali, vlagali v kis ... temu področju v prihodnje namenjali še več pozornosti. S partnerjem v Prekmurju že imajo zemljo za ekološko kmetovanje. V naslednjih letih bodo tam postavili rastlinjak, kjer bo rasla sveža zelenjava za linijo izdelkov Grunt. »Zelenjava bo gojena klasično, na zemlji, in spaki-rana ter kontrolirana v Eti Kamnik,« poudarjajo. Živobarvni, inovativni • 1 v • in - drugačni Takšni so modularni pohištveni sedeži kamniškega podjetja Lina Design, s katerimi so v zgolj dveh letih uspeli navdušiti ljubitelje pohištvenega avantgarda po svetu. Nedavno so se razveselili novega mednarodnega priznanja. Jasna Paladin Kamnik - Lina Design je podjetje s sedežem na Ljubljanski cesti v Kamniku in oblikovalskim studiom v paviljonu sredi Arboretuma Volčji Potok, ki ima za seboj že več kot dvajsetletno poslovno pot, a znanje, ideje in energijo so z oblikovanja za tuje priznane proizvajalce pred dvema letoma večinoma usmerili v svojo blagovno znamko Lina, ki predvsem v tujini že postaja zelo prepoznavna in sinonim za drugačno, inovativno pohištvo. »V omejenem obsegu sicer še vedno delamo tudi druge projekte za stare naročnike, a novih kupcev v smislu industrijskega oblikovanja zdaj ne iščemo več. Povsem smo se osredotočili na svojo blagovno znamko, na katero smo se oblikovalsko in tehnološko prej dobro pripravili,« nam je po nedavnem velikem uspehu na januarskem sejmu Maison Objet v Parizu, enem najprestižnejših specializiranih salonov na področju t. i. umetnosti življenja, in tik pred odhodom na Dansko, ki postaja njihov pomembni trg, povedal Kamničan - direktor podjetja, lastnik blagovne znamke in oblikovalec Damjan Uršič. Kot nam je povedal, trenutno vodi ekipo sedmih sodelavcev, a za sodelovanje z njimi se zanima vrsta uspešnih mladih oblikovalcev z vsega sveta. V Parizu so bili med več 100 razstavljavci izbrani za partnerja pri opremljanju salonskih javnih površin. V zadnjih mesecih pa so nase med drugim opozorili tudi s sedeži v italijanskih oddajah oddaje X-Factor in v okviru lanske svetovne razstave EXPO Milano, kjer so s svojimi izdelki opremili številne paviljone. V tujini poznani bolj kot doma V zgolj dveh letih so s svojimi sedeži uspeli priti na zahtevne trge evropskih držav, predvsem Francije, Italije, Švice in Skandinavije, na trge Bližnjega in Daljnega vzhoda, pa tudi v ZDA, Kanado, Mehiko, Kolumbijo, Peru, Rusijo in Tajvan. Njihovi kupci so zahtevnejše stranke, in sicer dizajnerske trgovine in opremljevalci objektov v višjem cenovnem razredu. »V tujini postajamo močno prepoznavni, a vsi naši izdelki so plod slovenskega znanja in dela. Sodelujemo namreč izključno s slovenskimi kooperanti. V Kamniku in bližnji okolici so to bolj posamezni mojstri, s katerimi sodelujemo pri prototipih in manjših serijah, ostali kooperanti za šivanje, les in peno ter naša skladišča pa so po vseh koncih Slovenije. Naša ključna skrb v tem trenutku je proizvodnjo organizirati na način, da bomo lahko zadostili vsem potre- Njihovi živobarvni modularni pohištveni sedeži so navdušili že na razstavi EXPO v Milanu. Del ekipe Lina Design z direktorjem Damjanom Uršičem skrajno levo / Foto: arhiv podjetja bam. Naročil je namreč vedno več,« je zadovoljen Uršič. Kot še pravi, izdelke neprestano razvijajo in izpopolnjujejo, lansirajo pa jih bolj previdno. »Trenutno je trend prodaje obstoječih izdelkov v rasti. Če bi prehitro lansirali nove, bi lahko ustavili rast prodaje obstoječih,« ocenjuje direktor in dodaja, da bodo letos zaradi povpraševanja proizvodnjo povečali za štirikrat - z dosedanjih 5000 na kar 20 tisoč kosov sedežnih izdelkov. PQNUO&fl* KI OViGUJE peugeot 2008 STYLE 1,6 BLueHDi že za 15.600 € -""""" limiflTmi AVTOMATSKA klimatska naprava / PARKIRNI senzorji zadaj / vecfunkcijski zaslon na dotik PE LIG EOT priporoča TiDTAI_ Primer informativnega izračuna finančnega leasnga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 (Style 1,6 Blue HDi 73 kW) - mesečno od plačevanje, maloprodajna cena z DDV in vključenimi bonusi (v ceni je obračunan bonus »staro za novo« in 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 1 5.600 EUR, mesečni obrok je 167 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev, višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je veza na na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 08. 01. 2016 znaša 7,7 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,3 %, financirana vrednost 10.920 EUR, skupni znesek za plačilo 18.299 EUR, stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km, pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Fina nciranje omogoča do 60 % popust. Za pod robnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,5 l/100 km. Izpuh CO2: 90 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0531 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00018 g/km. Število delcev: 0,01. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 2008 MOTION S EMOTION RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 PEUCEOT KONCESIONAR LETA 2014 Donirali Anini zvezdici Jasna Paladin Rova - V podjetju Rodex z Rov pri Radomljah, enem največjih koncesionarjev za vozila znamke Peugeot, so se ob koncu lanskega leta znova odločili, da bodo denar, namenjen novoletnim voščilnicam in koledarjem, podarili v dober namen in tistim, ki pomoč res potrebujejo. »Pred dvema letoma smo tako denar poklonili domačiji iz Poljanske doline, ki ji je odneslo mlin, konec lanskega leta pa smo se odločili za Anino zvezdico. In ker ta organizacija z gotovino ne dela, smo se odpravili v trgovino in skoraj polovico velikega kombija napolnili s hrano v vrednosti dveh tisočakov,« nam je povedal vodja prodaje vozil Gorazd Žagar. Predstavniki podjetja Rodex skupaj z Evo Cocej iz Anine zvezdice / Foto: arhiv podjetja Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016 !9 Mladi Novičke iz GSŠRM Sozvočje glasbe in poezije Ob kulturnem prazniku so mladi kamniški ustvarjalci pripravili večer glasbe in pesmi, ki priča o tem, da je mladim za kulturo še kako mar. Med nastopajočimi je bil tudi Gašper Tonin, ki združuje ljubezen do glasbe in poezije. Že diši po dobrodelnem marcu Z novim letom smo si dijaki GSŠRM zadali nove zaobljube, ki jih bomo poskusili tudi uresničiti. Uspeh je vzpodbuda za trdo delo in trud. Že januarja smo se lahko udeležili veliko dogodkov; npr. plesa na Party Maistru, naravoslovne ekskurzije in predstavitve na področju kemije. V sredo, 20. januarja 2016, smo na šoli organizirali kemijsko popoldne. Dogodek je bil posvečen mednarodnemu dnevu gora 2015, ki je bil sicer 11. decembra, vendar smo ga zaradi šolskih obveznosti in praznikov prestavili. Del predstavitve je bil posvečen planinski literaturi in njeni zgodovini in to nam je na zanimiv način predstavil prof. Mandeljc. Od zlate dobe alpinizma leta 1860 do danes se je v alpinizmu veliko spremenilo. Slovenci smo lahko hvaležni za čudovite hribe in gore, ki nam jih nudi naša dežela. Njene lepote pa niso samo gore in hribi, saj imamo ogromno | bogastvo tudi na literarnem | področju. Henrik Turna in Jus lius Kugy sta Slovenca, ki sta i veliko prispevala k alpski lite-I raturi. Poleg literature je za i zavest Slovencev zelo poji membna postavitev Aljaževe-3 ga stolpa na Triglavu leta 1 1895. Ogledali smo si tudi | film, ki nam je predstavil burni | čas na prehodu iz 19. v 20. a Zima se še ni poslovila, a misli nam v Študentskem klubu Kamnik že uhajajo v mesec marec. Špela Novak Kamnik - V preteklem mesecu je premalo dišalo po snegu, a vendar smo se v Študentskem klubu Kamnik kar nekajkrat podali na bele strmine. Za tiste, ki jim zimske aktivnosti niso prav blizu, smo poskrbeli z obiskom atraktivne »sobe pobega«, sladkosnedi pa so prišli na svoj račun na dobro obiskani kulinarični delavnici, kjer smo se naučili pripravljati priljubljene sladice v kozarcu. Tokrat se lahko pohvalimo tudi z moško udeležbo, na kar smo še posebej ponosni. Zima se še ni poslovila, a misli nam že uhajajo v mesec marec. Lotevamo se četrte izdaje dobrodelnega marca, kot smo poimenovali mesec, ko Študentski klub Kamnik še posebej intenzivno pomaga! Kljub temu, da bo letošnji februar malo daljši, se zavedamo, da bo marec prehitro pred vrati in želimo, da se vest o tem, da bomo tudi z vašo pomočjo pomagali, razširi. Ostajamo zvesti aktivnostim, ki ste jih spoznali že pretekla leta, dodajamo pa tudi nekaj novih projektov. Tudi tokrat bomo združili moči z Leo klubom Kamnik, s katerim bomo or- Utrinek s sladke kulinarične delavnice ganizirali dobrodelni odbojkarski turnir. Drugi mar-čevski konec tedna bo poho-dniško obarvan, ker pa bomo s športnimi aktivnostmi porabili kar nekaj kalorij, se bomo brez skrbi lahko posladkali na dobrodelni tržnici slaščic. Novost letošnjega dobrodelnega marca bo zbiranje igrač za otroke Pediatrične klinike v Ljubljani, mislili pa bomo tudi na živali, ki jim življe- nje ni naklonilo ljubečega doma. Mesec bomo zaključili z večjim dogodkom, o katerem boste več izvedeli v prihodnjih dneh. Vsem, ki bi se nam radi pridružili pri kateri od naših aktivnosti, sporočamo, da bo pomoč vsekakor dobrodošla in bo šla v prave roke. Sredstva, ki jih bomo zbrali, bomo namenili mladim vrstnikom iz okolice Kamnika, ki so se znašli v stiski. Aleš Senožetnik Kamnik - Sozvočje, prireditev ob kulturnem prazniku, je nastala v sodelovanju Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra ter Glasbene šole Kamnik. Kamniški dijaki Ema Osolnik, Tara Korica, Pino Pograjc, Gašper Tonin, Monika Baraga in Pavla Zabret so navdušili z odlično interpretacijo svoje avtorske poezije. Da je bilo sozvočje popolno, pa so poskrbeli učenci GŠ Kamnik: Neža Zarja Kovač na klavirju pod mentorstvom Neže Koželj, pevca Klara Novak in Luka Ivartnik pod mentorstvom Egona Bajta ter klarinetistka Eva Leskovec pod mentorstvom Roka Spruka. Vsi štirje mladi glasbeniki so pridali svoj delež k intimnemu vzdušju, ki je vladalo v Vremšakovi dvorani GŠ Kamnik. Med štirimi skladbami smo slišali tudi pesmi Franceta Prešerna Kam? in Nezakonska mati v izvedbi obeh pevcev. Gašper Tonin Mladi nastopajoči na Sozvočju so pokazali, da imajo radi umetnost, pa naj gre za glasbo ali pisano besedo. Pesmi je pisal že v osnovni šoli Gašper Tonin, eden izmed desetih nastopajočih, odlično združuje glasbo in poezijo. Že deset let namreč igra saksofon, svojo ljubezen do slovenskega jezika pa izkazuje s pisanjem poezije in proze. Dijak tretjega letnika kamniške gimnazije je poezijo začel pisati že v sedmem razredu, pred dvema letoma pa je izdal prvo pesniško zbirko Šepet gozda. Za svojo poezijo pravi, da je impresionistična in da želi ujeti trenutek in ga zamrzniti v času. »Zelo mi je všeč Ivan Mina-tti. Rad prebiram tudi Borisa A. Novaka, ki je napisal knjigi Oblike sveta in Oblike srca, ki sta vodnici po mojem ustvarjanju,« pravi Gašper, ki je že dvakrat zmagal na tekmovanju v ha-ikuju, kratki japonski pesniški obliki, ki mu je zelo ljuba. Tudi sicer pesni v različnih tradicionalnih pesniških oblikah, zadnje čase pa prehaja na sodobnejše. Ceni največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. »Mislim, da Prešeren ne more zastarati. Je vedno aktualen, mojstrski,« pove o pesniku, ki ga mnogi njegovi vrstniki ne marajo preveč. »Veliko mladih zamahne stoletje. Glavni namen ni bil le, da bi bolje spoznali alpinistično kulturo v Sloveniji, ampak da bi se tudi zavedali pomena kulturne dediščine. Poleg zgodovinskih dogodkov in alpinizma so velik korak v slovenski literaturi in umetnosti naredili tudi pisatelji, pesniki, glasbeniki in drugi ustvarjalci, med katerimi je tudi France Prešeren, ki velja za največjega slovenskega pesnika. Njegovo obletnico rojstva, 3. december, slavimo v Sloveniji kot »Ta veseli dan kulture«. Takrat je vstop v kulturne ustanove brezplačen. 8. februar je kot obletnica njegove smrti osrednji državni kulturni praznik, ki smo mu dijaki GSŠRM-ja posvetili proslavo. Avtor: Maja Blagojevič, GSŠRM Press Fotograf: Maša Kotnik, GSŠRM Press Ob slavnostnim dogodku, ki se je začel s petjem Prešernove Zdravljice, so nastopajoči doživeto recitirali pesmi kamniških pesnikov Franceta Balantiča, Antona Medveda in Rudolfa Maistra, ki smo jim prav tako hvaležni za kulturno bogastvo. Letošnji kulturni praznik smo se zato odločili posvetiti tudi njim. Njihove podobe so prevzeli naši dijaki in jih predstavili ostalim poslušalcem. Recitiranje so popestrile tudi točke mladih glasbenikov. Kulturo in jezik moramo spoštovati in razvijati z dejanji ter s srcem. Nastopajoči pesniki in glasbeniki / Foto: Aleš Senožetnik nad Prešernom, ker ga ne razumejo ob prvem branju, saj je težko dostopen. Sem pristaš večkratnega prebiranja poezije, saj se nam ob vsakem branju odpirajo nova vprašanja, nove ideje, ki jih prej nismo opazili.« Za poezijo potrebuješ pogum Žal mu je, da je kultura večkrat zapostavljena. A meni, da se vsaj pri glasbi to v zadnjem času popravlja: »Ustanavljajo se novi bendi, veliko mladih igra inštrumente. Pri poeziji je drugače. Mislim sicer, da kar nekaj mladih piše pesmi, ampak jih niso pripravljeni pokazati, ker to ni kul. Potrebuješ kar nekaj poguma, da javno predstaviš svojo poezijo.« Gašper pravi, da je to velika škoda, saj skozi glasbo in literaturo spoznavaš sebe: »Poezija izpodbija plehkost, se zoperstavlja površnosti čustvovanja. Je pot za odkrivanje sebe in novih stvari.« Umirjen mladenič se zaveda, kako pomembno je, da je človek široko razgledan in dejaven na različnih področjih. Zanima ga študij medicine, še naprej pa bo negoval pisanje ter ljubezen do jezika in glasbe. V nastajanju je namreč že njegova druga pesniška zbirka. io petek, i2. februarja 20i6 Kamničan Šport Občinska liga v kegljanju V mesecu januarju smo po novoletnem premoru nadaljevali s kegljanjem v občinski ligi. Leon Pirman Kamnik - V januarju smo odigrali 8., 9. in 10. krog. V 8. krogu je bil že takoj derbi kola med ŠD Soteska in Ke-gelj Teamom in presenetljivo visoko s 7:1 je zmagala ekipa ŠD Soteska. Mladinci so presenetili DU Kamnik in jih premagali s 5:3. Obe tekmi med Ambrož Teamom in Calcitom ter Zarjo elektroniko in ŠD Policist pa sta zanesljivo dobili obe favorizirani ekipi. V 9. krogu je igralsko okrepljeno ŠD Policist odpravilo DU Kamnik s kar 8:0. K ŠD Policist sta v prestopnem roku pristopila Igor Za-mljen in Damjan Hafnar. Mladinci so bili poraženi od Calcita, Zarja je v derbiju kola premagala ŠD Sotesko in ji zadala prvi poraz. V Lestvica po 10. krogih: drugem derbiju pa je Kegelj Team premagal lanskoletne prvake Ambrož Team. V 10. krogu pa ni bilo presenečenj. ŠD Soteska je pričakovano premagala DU Kamnik s 6:2. Pri zmagovalcih sta podrla največ kegljev Franci Grubar (601) in Jure Starman (594). Pri DU pa sta Drago Leben in Rudi Vi-dic podrla 550, Franc Novak pa 548 kegljev. Derbi je tokrat pripadel Ambrož Teamu s 6:2, ki je nastopil v najboljši postavi z Urošem Stokla-som in Borisom Benedi-kom. Presenetil pa je Janko Poljanšek iz ekipe Zarja elektronika s 584 podrtimi keglji in premagal Slavka Zormana. Obe ostali tekmi pa sta se končali po pričakovanjih - Kegelj Team je premagal Calcit, ŠD Policist pa Mladince. 1. ŠD SOTESKA 1o 9 o 1 1S 2. AMBROŽ TEAM 1o S o 2 16 B. ZARJA ELEKTRONIKA 1o y o B 14 4. KEGELJ TEAM 1o S o S 1o S. ŠD POLICIST 1o 4 o 6 S 6. CALCIT 1o B o y 6 y. DU KAMNIK 1o B o y 6 S. MLADINCI 1o 1 o 9 2 Mladi kamniški vaterpolisti tretji na Slovaškem Kamnik - Zadnji konec tedna v januarju so bili kamniški vaterpolisti z ekipo dečkov in deklic na turnirju v Žilini na Slovaškem, kjer so v konkurenci osmih ekip osvojili tretje mesto. Kot je povedal Dare Homar, so bili strelci za Kamnik: Lukas Z. Gligorovski (15), Ažbe Cerar (9), Martina Kemperl (8), Aleksander Cerar (6), Blaž Nadižar (4), Tjaša Belentin (3), Gašper Brišnik (2), Matic Kordež, Feliks Matoh Brelih in Marko Pilič (po 1 gol), v golu pa se je odrezal Vasja Burja Gorela. J. P. GG IZLET // 18. MARCA 2016 V PLANICO SPODBUJAT NAŠE ORLE Naši smučarski skaklci na čelu s Petrom Prevcem nas že vso sezono navdušujejo z uspehi. Vabimo vas, da jih v Planici na finalu svetovnega pokala v smučarskih poletih skupaj pozdravimo in spodbujamo. Pohitite s prijavami, ker je število vstopnic omejeno. Cena izleta: 32 EUR Za otroke do 15 leta v spremstvu staršev je cena 12 EUR Cena vključuje: prevoz, vstopnino za ogled skokov, organizacijo in DDV. Odhodi avtobusa: z AP Škofja Loka ob 10.05, z AP Mercator Primskovo ob 10.25 z AP Creina Kranj ob 10.40, z AP Radovljica ob 11.00 Povratek v Kranj predvidevamo okrog 19. ure. Za rezervacijo čim prej pokličite na tel. št.: 04/201 42 41, se oglasite osebno na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju ali pišite na: narocnine@g-glas.si. Ponosni na svoje tekače Za Klub gorskih tekačev Papež je bilo leto 2015 tako organizacijsko kot tekmovalno nadvse uspešno, v letu 2017 pa bodo organizirali evropsko prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino. Mira Papež Zgornje Stranje - S temi besedami je zbrane na letnem zboru ponosno nagovoril predsednik kluba Dušan Papež. Pohvalil je izjemne dosežke tekačev in trenerjev, se zahvalil prostovoljcem, ki so pomagali pri organizaciji gorskih tekov k sv. Primožu in na Grintovec, zaključne prireditve Tekaškega pokala Občine Kamnik, 6. zimske lige k sv. Primožu, medijem in urednici klubske spletne strani. KGT Papež je od Atletske zveze Slovenije (AZS -Združenja za gorske teke) prejel priznanje za 1. mesto v ekipnem prvenstvu Slovenije, Dušan in Mira Papež pa priznanje za organizacijo teka na Grintovec, odmevne tekme svetovnega pokala. Klub je poskrbel za priprave mladih tekačev na taboru na Vojskem in Mali planini. Več kot petdeset aktivnih tekačev je dosegalo izjemne rezultate posamično in ekipno na lokalnem, državnem in svetovnem nivoju. Med najboljšimi v Pokalu Slovenije v gorskih tekih Za svoje dosežke so tekači že prejeli priznanja AZS, in sicer je bilo kar petnajst tekačev med najboljšimi tremi v Pokalu Slovenije v gorskih tekih za leto 2015 v končnem seštevku sedmih tekem. Zmagovalci v različnih kategorijah so: Maša Viriant, Izak Poljanšek, Aleš Prelov-šek, Petra Mikloša, Miran Cvet, Franci Teraž, Ana Ču-fer in Aljaž Božič. Na drugo mesto so se povzpeli: Hana Dobovšek, Rok Sušnik in Gašper Bregar, tretjeuvršče-ni pa so: Maj Križnar, Urška Trobec, Bojan Kožuh in Rok Bratina. Uspešno so se udeleževali tudi tekem, kot so vertikal km, sky race, ultra trail, tekov po stopnicah, na skakalnice velikanke, maratonov, gorskih maratonov in tekov na stezah. Priznanja za izjemne dosežke so prejeli: Miran Cvet, Mitja Kosov-elj, Neja Kršinar, Nejc Kuhar, Jasmina Klančnik, Matjaž Mikloša, Simon Novak, Klemen Triler, Marjan Zupančič. Miran Cvet je s strani AZS prejel tudi laskavi naslov Naj gorski tekač leta 2015; kot zmagovalec Pokala Slovenije med mlajšimi veterani, državni prvak, repre-zentant na EP in SP beleži odlične uvrstitve na tekmah svetovnega pokala. Izjemne dosežke so dosegali tudi kot maratonci (kar pet klubskih tekačev je bilo v prvi dvajseterici najboljših: Zarnik, Janjatovič, M. Bregar, Teraž in Ambrožič), mladinec Božič pa med najboljšimi polmaratonci. Na gorskem maratonu v Podbr-du je slavil kot državni prvak Marjan Zupančič, podprvak je bil Rok Bratina, Urša Trobec je bila tretja. Marjan Zu- Klub ne bi deloval tako uspešno brez dobre trenerske ekipe. / Foto: Nina Klisarič pančič in Klemen Triler sta tekla po Slovenski planinski transverzali. Zupančič je postavil nov rekord: 599 kilometrov dolgo pot z 49 kilometri višinske razlike je premagal v sedmih dneh, osmih urah in desetih minutah. Evropsko prvenstvo bo na Veliki planini Tekači KGT Papež so bili tudi reprezentanti na evropskem in svetovnem prvenstvu v gorskih tekih (Cvet, Čufer, Bregar, Božič). Na ekstremnem teku na Grin-tovec - tekmi za svetovni pokal - je slavil Nejc Kuhar. Na SP v gorskem maratonu v Švici Mitja Kosovelj s šestim mestom ohranja status enega najuspešnejših gor- skih maratoncev na svetu. Za svoje dosežke je šestnajst tekačev doseglo kategorizacije svetovnega (1), mednarodnega (1), državnega (12) in mladinskega (2) razreda. Klub ne bi deloval tako uspešno brez dobre trenerske ekipe, ki jo sestavljajo Ivan Urh, Edvin Kosovelj, Miran Škrtič, Sebastjan Zarnik in Špela Papež Zamljen, pomagali pa so tudi Matevž Škrtič, Suzana Orehek in Tugo Križnar. Vsi so prejeli zaslužene nagrade. KGT Papež bo tudi letos organiziral 21. gorski tek k sv. Primožu in tekmo svetovnega pokala - 18. Gorski tek na Grintovec. Evropska atletska zveza pa je potrdila kandidaturo kluba za izvedbo evropskega prvenstva v letu 2017. Kegljači tik za najboljšimi Kegljaška sezona se je že prevesila v drugo polovico, tekmovanje postaja vedno bolj napeto in vsaka ekipna točka je odločilnega pomena za čim višjo uvrstitev na lestvici. Peter Jantol Kamnik - Trenutno najboljši kamniški kegljači v 1. A ligi nimajo nobenih težav z zbiranjem točk, saj so dosegli že tri zaporedne zmage, pri tem pa je v povprečju vsaj trem igralcem uspelo podreti več kot 600 kegljev. Zmage proti lanskoletnim državnim prvakom KK Konstruktor Maribor z rezultatom 7:1, proti KK Enemon iz Hrastnika s 6:2 in nazadnje proti kegljačem KK Ljubelj Tržič s 3:5 so igralce kamniške 1. ekipe še bolj utrdile na 2. mestu 1. A slovenske državne lige. Na prvih dveh tekmah je ob zelo izenačenih rezultatih znotraj ekipe svoj talent pokazal Peter Jantol (609 in 608 podrtih kegljev). Na tekmi proti Ljubelju se je izkazal Marko Oman s 624 podrtimi keglji, odlično pa sta tekmo odigrala tudi Damjan Hafnar (600) in Jure Starman (598 podrtih kegljev). Kamničani imajo za vodečim KK Triglav Kranj le tri točke zaostanka, pred zasledovalci pa imajo že šest točk prednosti, kar potrjuje dominantnost vodilnih dveh ekip v najmočnejši kegljaški ligi. Podobno kot kegljači so v li-gaškem tekmovanju rezul-tatsko zelo uspešne tudi kegljačice, ki so na treh tekmah zbrale dve zmagi in poraz. Ekipi se je po krajšem kegljaškem premoru pridružila tudi okrepitev Noemi Živkovič, katere igre so pomemben faktor izboljšanja trenutne ekipne forme, ki je bila po prvem delu dokaj povprečna. V ženski ekipi trenutno najboljše rezultate dosegajo Noemi Živkovič, Damjana Pogačnik in Irena Koprivc, ki se je na tekmi proti KK Ljubelj Tržič izkazala s 614 podrtimi keglji. Kamničanke so trenutno na 8. mestu, toda ekipe so v 1. A ženski ligi zelo izenačene, kar pa predstavlja odlične možnosti za napredovanje do želenega 4. mesta, ki vodi na evropska tekmovanja. V nižjih ligah odlično igrajo mladi kegljači Dobre igre prikazujejo tudi kegljači 2. moške ekipe v 2. ligi Zahod, ki so kljub zelo spodbudnim ekipnim rezultatom doživeli že dva tesna poraza, dosegli pa so tudi zmago proti KK Novo mesto. Na tekmi proti Novemu mestu je rezultat sezone do- segel Matej Turk s 604 podrtimi keglji. Na vseh treh tekmah pa se konstantno dokazujeta mladinca Jakob Jančar in Žan Grm, ki dosegata rezultate med 560 in 590 podrtimi keglji. Po odigranih dvanajstih od osemnajstih tekem zasedajo 8. mesto, stanje v ligi pa je podobno kot pri kamniški ženski ekipi. 3. moška ekipa je do sedaj v treh tekmah dosegla zmago, neodločen rezultat in poraz. V tej ekipi sta odlično uigrana brata Andraž in Matic Babnik, ki izmenično dosegata najboljše rezultate znotraj ekipe. V ligi zaseda 3. ekipa trenutno 5. mesto, za 3. mestom pa zaostaja le dve točki, kar pomeni, da bi se ob idealnem razpletu naslednjega kroga uvrstili na 3. mesto. Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016 !11 Atleti uspešni tudi v dvorani Člani Atletskega društva Kamnik so se tudi v zimski sezoni okitili z medaljami z državnih prvenstev. Šport Modro skupino začeli z zmago Aktualni slovenski pokalni zmagovalci, odbojkarji Calcita Volleyballa, tudi v letu 2016 nadaljujejo z uspešnimi nastopi. Po manjši krizi so v domačem prvenstvu spet prišli na zmagovito pot, zmagali pa so tudi na uvodni tekmi modre skupine v 1. DOL za moške proti Panviti Pomgradu. Miha Štamcar Kamnik - Manjšo krizo po velikem zmagoslavju na zaključnem turnirju pokala, ko so Kamničani v končnici rednega dela državnega prvenstva izgubili v Murski Soboti in nato še doma proti Mariboru, so varovanci Marka Brumna hitro prebrodili. Že na prvi tekmi pokala challenge v Harkovu, ki so jo sicer izgubili z 1:3, so prikazali dobro igro, izboljšanje forme pa so potrdili tudi na prihodnjih tekmah. Z odlično igro so na povratni tekmi osmine finala pokala challenge nadigrali ukrajinsko ekipo, žal pa jim je v zlatem nizu nekoliko popustila zbranost, kar so bolj izkušeni gostje izkoristili in se uvrstili v četrtfinale. »Žal se nam ni izšlo. Prikazali smo zelo dobro igro, eno boljših v letošnji sezoni, vendar je težko biti zbran vse štiri nize. Zelo smo si želeli, da bi v četrtfinalu igrali z rusko ekipo Fakel Nov-ji Urengoj, za nas bi bila pot Nika Vrhovnik Kamnik - Kolesarsko društvo Alpe je nadaljevanje zgodbe priljubljenega Maratona Alpe - ene najtežjih in najlepših kolesarskih prireditev pri nas, ki bo letos doživela že svojo 10. izvedbo. Kmalu po prvem maratonu v letu 2007 se je v klubu pojavila ideja o tekmovalni ekipi, ki bi se lahko udeleževala tekem v Pokalu Slovenije med amaterskimi kolesarji. Ekipa danes šteje petnajst kolesarjev (društvo sicer več kot 50 članov), ki uspešno nastopajo v pokalu, kar potrjuje tudi odlično 4. mesto v skupnem klubskem točkovanju lanske sezone. Dva člana »ušla« med profesionalne kolesarje Kar trije člani - Iztok Kuret, Grega Filipič in Tone Klemenc - so lansko sezono zaključili kot pokalni zmagovalci v posameznih disciplinah. Kuret in Filipič se lahko v Sibirijo nagrada, toda glede na urnik tekmovanj, ki je pred nami, je to po svoje celo dobro, saj se bomo zdaj lahko bolj posvetili domačemu prvenstvu in srednjeevropski ligi,« je poraz z Ukrajinci komentiral Žan Novljan, ki je v letošnji sezoni prvi bloker kamniške ekipe. Kamničani bodo danes in jutri v Pliberku igrali še svoj četrti turnir v srednjeevropski ligi. Na prvi tekmi se bodo pomerili z domačo Posojilnico Dobom, v soboto pa še četrtič letos z ACH Volleyjem. Ljubljančani so do zdaj v medsebojnih tekmah zmagali dvakrat, le enkrat Kamničani, ki pa so bili boljši v finalu pokala Slovenije. V domačem prvenstvu bodo v modri skupini, ki so jo minulo soboto začeli z dobro igro in zmago proti Panviti Pomgradu, v soboto, 20. februarja, igrali z ekipo Maribor, štiri dni pozneje pa jih čaka nov obračun z ACH Volleyjem. pohvalita tudi z osvojenim naslovom državnega prvaka - Iztok v kronometru in ci-klokrosu, Grega v vzponih. Piko na i klubskemu uspehu je v lanski sezoni dodal Erik Rosenstein, ki je postal zmagovalec ekstremne Dirke okoli Slovenije (DOS). Klub je služil kot odskočna deska za dva danes že nekdanja člana - Lauro Šimenc in Mateja Drinovca, ki sta prestopila v profesionalne vode. Za slednjega bo prav letošnja se- Calcitovke z novo organizatorko igre Odbojkarice Calcita Ljubljane so za letošnjo sezono končale z nastopi v ligi prvakinj. Tudi na zadnjih dveh tekmah jim ni uspelo priti do želenega niza, vendar jim bodo tekme proti italijanski ekipi Igor Gorgonzola Novara in poljskemu Sopotu - v skupini je prvo mesto osvojil turški VakifBank Istanbul - zagotovo koristile v nadaljevanju sezone. Aktualne državne prvakinje so na mestu organizatorke igre Brazilko Cecilio Aragao zamenjale z belgijsko reprezentantko Ilko Van de Vyver. Čeprav njen debi ni bil uspešen, saj so calcitovke tekmi v srednjeevropski ligi v Budimpešti izgubile, le s 3:2 pa so v prvem krogu modre skupine 1. DOL za ženske premagale novogoriški GEN-I Volley, je Van de Vyverjeva že potrdila svojo kakovost. Za navijače varovank tre- zona krstna v dresu Adrie Mobila, Laura pa bo v novi sezoni, po prestopu iz avstrijske ekipe, tekmovalno pot nadaljevala v edini slovenski ženski profesionalni ekipi BTC City Ljubljana. Nova sezona je pred vrati, tekmovalci pa že komaj čakajo prve preizkušnje, ki bodo na sporedu v aprilu (z izjemo Kureta, za katerim je že uspešno zaključena Zimska liga v ciklokrosu). Pred klubom je letos še en izziv - 10. Maraton nerja Gašperja Ribiča je to dobra novica, kajti njihove najpomembnejše tekme v letošnji sezoni so šele pred njimi. Trenutno nekaj slabše igre še prav nič ne pomenijo. Dobri nastopi tudi v 2. DOL Dve kamniški ekipi v letošnji sezoni igrata v drugoliga-ški konkurenci. Druga ženska ekipa, ki jo vodi Tanja Božinovič, se je lani komajda rešila izpada, v letošnji sezoni pa igra vse bolje. Trenutno so mlade Kamničanke s tremi zaporednimi zmagami po 13. odigranih krogih na četrtem mestu. V svoji prvi sezoni v 2. DOL za moške je uspešna tudi druga moška ekipa Calcita Volleyballa. Še boljši vtis so nedavno zapravili s porazom na domačem igrišču proti Mokronogu v svoji dvorani, toda tudi šesto mesto je za debitante v ligi lep uspeh. Alpe, ki ga bo Kamnik gostil v nedeljo, 3. julija. Rdeča nit jubilejnega maratona bo, kot napovedujejo organizatorji, »zeleno, narava in Alpe« - vse to, kar maraton dela tako edinstven. Pa ne samo med slovenskimi kolesarji - glas o zahtevnem, a hkrati čudovitem maratonu je že zdavnaj segel preko meja in organizatorji vsako leto na startu pozdravijo kolesarje iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Češke, celo Nizozemske in ZDA. Jasna Paladin Kamnik - Mlada ekipa Atletskega društva Kamnik šteje že 47 registriranih tekmovalcev od kategorij mlajših pionirjev (U14) do starejših mladincev (U20). Po uspešnih jesenskih klubskih pripravah so se januarja pomerili na več državnih prvenstvih v dvorani. Agata Zupin je na državnem prvenstvu za mladince in člane v krožnih tekih, ki je potekalo v Lienzu, saj Slovenci takšne dvorane nimamo, pri mladinkah osvojila 2. mesto na 400 metrov. V kategoriji članic je bila Maja Žlebir na 400 metrov 3., tekmoval pa je tudi Jure Grkman, a imel smolo z merjenjem rezultatov, tako da je tekmo ne po svoji krivdi zaključil brez uvrstitve. Na državnem prvenstvu U14 v Ljubljani je medaljo na 60 metrov osvojil Luka Dacar, ki je v cilj pritekel kot tretji, svoj velik potencial je na isti tekmi, le da v disciplini z ovirami, pokazala Lotti Pšeničnik, v katero trener Damjan Zlatnar polaga velike upe. V finalu je tekla tudi na 60 metrov. V kategoriji U16 pa je medaljo na 60 metrov osvojil tudi Tilen Ulčar, ki je bil tretji. Atleti so nad uspehi še toliko bolj veseli tudi zato, ker se na treninge dvakrat tedensko vozijo v atletsko dvorano v Šiško, gostujejo tudi v telovadnicah OŠ Marije Vere, OŠ Stranje in OŠ Šmartno v Tuhinju, prav nič pa jih ne moti niti zimsko Agata Zupin (desno) je v Lienzu na 400 metrov osvojila 2. mesto. vreme, saj marsikateri trening opravijo tudi zunaj na domačem stadionu. Glavnemu trenerju sta se kot trenerja z licenco lani pridružila še Lenart Grkman in Nataša Žebaljec, po končani zimski sezoni pa so atleti svoje misli že usmerili v poletno, ki se bo začela konec aprila. Spomladi se bodo znova odpravili na skupne priprave, prihodnja dva tedna pa bodo trenirali brez Damjana Zlatnarja, saj se slednji kot nekdanji vrhunski sprinter s srbsko ekipo odpravlja na svetovno prvenstvo v bobu. »Alpe« - maraton in ekipa Da je kolesarstvo ena najbolj priljubljenih oblik rekreacije, ni potrebno poudarjati. Cestno kolesarstvo pa je tisto, ki je v zadnjih letih posebej pridobilo na priljubljenosti. Tudi v kamniški občini se lahko pohvalimo s klubom, ki uspešno nastopa v Pokalu Slovenije med amaterskimi kolesarji. Člani KD Alpe pred startom lanskoletnega Maratona Franja / Foto: arhiv dr Nemalo ljudi se ne znajde najbolje v kuhinji ali bi radi svoje veščine še bolj izpopolnili, hkrati pa popestrili vsakdanji jedilnik. Če sodite mednje, vam bo pri uresničenju vašega cilja pomagala knjiga Šola kuhanja s številnimi recepti, ki vas bodo do končnega izdelka vodili korak za korakom. Zelo praktična knjiga, s katero lahko tudi vi postanete pravi kuharski mojster. Redna cena knjige je 19,99 EUR, 14,99 če jo kupite na Gorenjskem glasu, je cena Broširana vezava, 368 strani, več kot 1000 fotografij. + poštnina Knjigo lahko kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Gorenjski Glas I www.gorenjskiglas.si 12 petek, 12. februarja 2016 Kamničan Z raketo proti vesolju Andrej Vrbec sodi med ene redkih izdelovalcev amaterskih raket pri nas in ene boljših v Evropi. Nedavno je svojo raketo poslal že dobrih sedemnajst kilometrov visoko, a njegove želje in načrti - pa tudi tehnološke možnosti - so še mnogo večji. Zanimivosti I I I • v • • • Turni smučarji in kolesarji so zborovali Stari in novi načelnik Turno smučarskega in kolesarskega odseka PD Kamnik Vital Vek in Simon Berlec / Foto: Bojan Pollak Rakete ga navdušujejo že od malega, izziv pa mu predstavlja veliko možnosti, ki jih sedanja tehnologija še ponuja. / foto: gorazd Kavčič Bojan Pollak Kamnik - Januarja je imel Turno smučarski in kolesarski odsek Planinskega društva Kamnik svoj redni letni občni zbor. V preteklem letu so opravili več kot 140 turnosmučarskih tur, okoli sedemdeset kolesarskih tur in izvedli tečaj turnega in alpskega smučanja. Tur je bilo še več, vendar niso vse vpisane. Lani so namreč uvedli individualno elektronsko vpisovanje, ki pa se ni pokazalo kot najbolj uspešno, ker se nekaterim pač ne da vpisovati svojih tur posebej. Prej so jih namreč vpisovali na sestankih na odseku. Dva člana sta se udeležila tudi tečaja za turnokolesar-skega vodnika in sedaj opravljata pripravništvo. Ta občni zbor je bil tudi volilni, a so se v glavnem drža- Jasna Paladin Mojstrana - V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani bodo danes, 12. februarja, ob 18. uri odprli fotografsko razstavo z naslovom Duh svetlobe avtorja Marka Prezlja, člana Alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik, ki ni le odličen (pred dnevi znova nagrajeni) alpinist, alpinistični inštruktor, gorski vodnik in li starega angleškega pregovora »Ne menjaj konja, ki zmaguje«. Zato je ostal stari upravni odbor, zamenjali so samo načelnika - namesto Vitala Veka bo to funkcijo sedaj opravljal Simon Berlec. Bilo je nekaj razprave o možnostih financiranja pa tudi o možnosti, da naj bi lahko bili člani odseka tudi tisti, ki niso člani PD Kamnik. Vendar je bilo povedano, da naj tisti, ki si lahko kupi opremo za tisoč in več evrov, (smuči, čevlji, vezi, gorsko kolo itd.), ima tudi 25 evrov za članarino PD Kamnik, če pač želi delovati v tem odseku. Na koncu so podelili še priznanja tistim, ki so bili v preteklem letu najbolj aktivni. Tu se je najbolj odrezal Bogdan Jamšek, ki je imel več kot 17 turnosmučarskih tur. gorski reševalec, ampak tudi odličen fotograf. Po odprtju razstave si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi predpremiero dokumentarnega filma RTV Slovenija z naslovom Na poti z Markom Prezljem, pod katerega se kot režiser podpisuje Božo Grlj, kot scena-ristka pa Nuša Ekar. Razstava fotografij bo v prostorih muzeja na ogled vse do 1. maja letos. Jasna Paladin Kamnik - Andreja Vrbca iz Kamnika pri spuščanju raket doma žal ne moremo opazovati. Nad raketnim modelarstvom je sicer navdušen že od malega in več kot desetletje je bil član slovenske reprezentance raketnih modelarjev, ki na tekmovanjih (vsako leto tudi na Mengeškem polju) tekmujejo s svojimi, večinoma zgolj 20 g težkimi in pol metra visokimi raketami. Zadnje desetletje se z vso resnostjo posveča amaterskim raketam, ki pa so vse prej kot lahki, živobarvni modeli. Zato jih na bližnjem travniku zaradi varnosti pač ne gre spuščati in Andreja pri delu lahko ujamemo le v tujini. »Pri nas je bilo delo z amaterskimi raketami močno priljubljeno in razvito v 60. letih prejšnjega stoletja, danes pa sem v tem pri nas bolj kot ne osamljen. V Evropi so med bolj aktivnimi Poljaki, zato svoje rakete večinoma izstreljujem na enem od njihovih vojaških poligonov. Pri amaterskih raketah je ključnih več stvari - v veliki meri motor, ki raketo sprav v višave, nato pristajalni sistem oz. padalo, ki raketo varno pospremi nazaj dol, da se ne razbije, elektronski sistem, ki to padalo odpre ob najbolj primernem času, ter sistem, ki nam pomaga po pristanku raketo spet najti -ta namreč zaradi vetra navadno pristane več kilometrov stran. A prav vsi elementi so posvečeni temu, da z raketo dosežemo najvišjo možno višino,« nam pove Andrej Vrbec, kemijski tehnik po iz- Jasna Paladin Kamnik - Planinska zveza Slovenije je pred dnevi podelila priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu, športnem in lednem plezanju ter turnem smučanju za lansko leto. Med prejemniki so tudi Urban Novak, Marko Prezelj in Tadej Krišelj iz AO PD Kamnik. Urban Novak in Marko Pre-zelj sta prejela priznanje za najuspešnejša alpinista minulega leta, predvsem zaradi močno odmevnega vzpona v vzhodnem delu gorovja Kašmir v Indiji. Člana kamniškega alpinističnega odseka sta bila del štiričlanske mednarodne odprave, ki jo je vodil Urban Novak, obrazbi, ki se je lani razveselil dveh velikih uspehov. Že aprila je s svojo raketo dosegel več kot deset kilometrov višine, nato pa izdelal dvostopenjsko raketo z enim motorjem, ki mu jo je jeseni uspelo izstreliti kar 17.483 metrov visoko v stratosfero in je s tem podrl desetletja star slovenski rekord ter se precej približal evropskemu rekordu, ki znaša 21,5 kilometra. Raketa je bila težka 53 kilogramov, motor pa jo je v zgolj štirih sekundah pognal do hitrosti 2700 km/h. In čeprav je ta rekordni let trajal le petdeset sekund, je za projektom na stotine ur dela in veliko znanja. Čeprav veselje nad doseženo višino še traja, pa se Andrej to zimo že pospešeno pripravlja na nov dosežek in sestavlja novo raketo. Prepričan je namreč, da lahko že v nekaj mesecih z njo ekipa pa je v štirih dneh preplezala prvenstveno smer na 6173 metrov visoko goro Cerro Kishtwar, ki so jo poimenovali Light Before Wisdom in ocenili z oceno preseže trideset kilometrov višine. »Pri tem bo ključnih več dejavnikov. Tudi ta raketa bo dvostopenjska, a bosta obe stopnji imeli vsaka svoj motor. Druga stopnja bo dosegla tri mache oz. trikratno hitrost zvoka ali kar okoli 4000 km/uro. Brez velike teže tudi zdaj ne bo šlo, saj za takšno višino potrebujemo dovolj goriva, to pa ima svojo težo. Ohišje je sestavljeno iz steklenih vlaken in aluminija in mora biti dovolj močno, da zdrži pritisk v notranjosti, pomembna pa je tudi izolacija, saj temperature pri izgorevanju goriva dosežejo tudi 1500 stopinj Celzija,« nam opiše Andrej, ki ima svojo delavnico sicer v Stanežičah pri Ljubljani, a smo si nekaj primerkov raket lahko ogledali tudi v njegovem stanovanju. Pri njegovem rekordnem poletu je raketa pristala ED+, povišano najvišjo stopnjo francoske ocenjevalne lestvice. Vzpon po oceni PZS sodi med najboljše alpinistične vzpone na svetu v letu 2015. osem kilometrov stran od izstrelitve, zato je 220 kvadratnih kilometrov velik poligon na Poljskem za njegove nadaljnje poskuse že postal premajhen. S prijateljema se bo že poleti zato po nov rekord podal na sever Švedske, kjer je neposelje-nih velikih površin še dovolj. In čeprav bo tudi ob novem rekordu raketa zgolj po enem poletu uničena, Andreju - ki je za rakete navdušil tudi že svojega sedemletnega sina - to ne vzame niti malo volje. Razvoj omenjene tehnologije amaterskih raket se zdi brezmejen. »Možnosti je še veliko, kar je še poseben izziv. S to tehnologijo bi se raketo dalo izstreliti tudi do 100 km visoko, tam pa je nekako dogovorjena meja vesolja,« z željo vsakega ljubitelja raket zaključi Andrej. Tadej Krišelj je skupaj z Lukom Lindičem in Lukom Krajncem (oba AO PD Ce-lje-Matica) prejel nagrado za posebne dosežke v alpinizmu. Urban Novak / Foto: Bojan Pollak VABILO BIOTERAPIJA PO METODI ZDENKA DOMANČIČA Terapije izvaja licencirani bioterapevt Primož Ferlič, terapije bodo potekale 14., 15., 16. in 17. marca 2016 od 15. ure dalje « v prostorih »bivšega« Kmečkega hrama, na naslovu § Križ 36, 1218 Komenda. J Obvezna predhodna rezervacija termina ° na gsm 041 221 427 ga. Mojca Lap. s Prezelj razstavlja v planinskem muzeju Kamniški alpinisti med najboljšimi Kamničan petek, 12. februarja 2016 !3 Zanimivosti Lepote Kamnika v očeh Američana Američana Noaha je v Slovenijo pripeljal Plečnik, zadržala pa Kamničanka Urška. »Morda bo zvenelo nenavadno, toda zame je Slovenija, seveda tudi Kamnik, dežela priložnosti. Verjetno se tisti, ki niso dovolj potovali, ne bodo strinjali z mano, a kakovost življenja tukaj je zares visoka. Tega se Slovenci sploh ne zavedate.« Bojana Klemenc Kamnik - Noah Charney je umetnostni zgodovinar z doktorsko disertacijo o Jožetu Plečniku, kruh si služi predvsem kot pisatelj, med drugim je napisal knjižno uspešnico Tat umetnin, ljudi pa najbolj pritegne kot strokovnjak za kraje umetnin. Že od malih nog je povezan z umetnostjo, ki ga je vodila po vsem svetu, živel je denimo v New Yorku, Londonu, Rimu in Parizu, toda dom si je ustvaril ravno v našem malem mestu. Ko se je na svojem potovanju po Evropi leta 2000 prvič ustavil v Sloveniji, si niti v drznih sanjah ni predstavljal, da bo kdaj tu tudi ostal. A navdušila ga je Plečnikova arhitektura in vtis, da je Slovenija pravljična dežela. Potem pa je spoznal še ljubezen svojega življenja. Neobremenjen pogled na tukajšnje življenje Noah se je pred štirimi leti s soprogo Urško in dvema hčerkama ustalil v našem mestu. Zatrjuje, da si ne želi več oditi. »Zame je Kamnik alpska verzija slike ameriškega slikarja Normana Rockwella, ki je delal prisrčne ameriške sanjske slike o življenju v mali vasi,« v smehu pove ameriški Kamničan. Čeprav je včasih doživljal Kamnik kot bolj zaspano mesto, se je njegovo mnenje popolnoma spremenilo, odkar se je z družino preselil v center mesta. Nasprotno, pogosto se mu zdi, da je dogajanja čisto preveč, zaradi dveh majhnih otrok in drugih obveznosti pa časa za obisk prireditev premalo. Slovenci in Kamničani bi morali biti bolj ponosni »Morda bo zvenelo nenavadno, toda zame je Slovenija, seveda tudi Kamnik, dežela priložnosti. Verjetno se tisti, ki niso dovolj potovali, ne bodo strinjali z mano, a kakovost življenja tukaj je zares visoka. Tega se Slovenci sploh ne zavedate,« razmišlja Noah in dodaja: »Zame je Slovenija ravno pravšnja zmes ostankov socializma na eni in ameriške demokracije na drugi strani. Tu imamo vse, kar imajo v Ameriki. Le da je tam vse precej dražje.« Prepričan je, da je Slovenija najlepša dežela, kar jih je videl, in obiskal jih je zares dovolj. »Slovenci in Kamničani bi morali biti bolj ponosni nase. Potrebno je le manj jamrati,« še pove Noah. Meni, da nam ni treba biti tako skromni in da se moramo naučiti pogumno skočiti naprej. Najboljši turistični piarovec V pogovoru z Noahom je več kot očitno, da so mu naše mesto in ljudje zlezli pod kožo. Šaljivo pripomni, da mu prijatelji pravijo najboljši turistični piarovec. Rad govori o naši deželi in vsi, ki ga pridejo obiskat, razumejo, zakaj. Pogosto piše v tuje revije o življenju tukaj in je mnenja, da nismo dovolj prepoznavni izven svojih meja ter da nas čaka še ogromno dela pri turistični promociji. Pa toliko imamo pokazati, razlaga Noah, ki se trenutno uči priprave tunji-škega močerada, da ne bo le mednarodni sodnik na vaškem tekmovanju v žganj e-kuhi kot tudi peke slovenske potice. »Nikoli ne bom konkurenca svoji tašči, a mi je všeč, da lahko poskušam, rad pa pišem tudi o slovenski hrani,« pripoveduje Noah. Zaposleni na kamniškem zavodu za turizem in šport so ga že povprašali za nasvet, z veseljem pa bi sodeloval z njimi še kdaj, saj po njegovem mnenju premalo izkoriščamo preproste načine promocije mesta, predvsem v virtualnem smislu. Slovensko govori tekoče, z napakami v vsakem stavku Zelo pogosto ga lahko srečamo v njegovi pisarni v kamniški mestni kavarni, kjer ustvarjalno snuje svoje tekste, obenem pa se še s kom prijazno pogovori. Tudi v hudomušni slovenščini. Nasmejano razloži, da govori tekoče slovensko, z napakami v vsakem stavku. Zdi se mu, da so Kamničani tudi vse bolj odprti, in v smehu doda, da se ga ne ustrašijo več, ko se zjutraj v pižami sprehaja s psom po Šutni. Na teh sprehodih razmišlja tudi o novem romanu, ki naj bi ga umestil v naše mesto, medtem ko je pred izidom njegov roman z dogajanjem v Sloveniji, v katerega je vpletel tudi Plečnika. »Umetnost želim približati čim širšemu krogu ljudi, njihovo pozornost pa najlaže privabim z dobrimi zgodbami,« pojasnjuje Charney pred Plečnikovo postajo. Vesel je, da je sedaj z družino tudi del kamniške zgodbe. Noah Charney potrjuje, da je Kamnik odlično mesto za vzgajanje otrok in ustvarjanje. / foto: boiana klemenc »Slovenci in Kamničani bi morali biti bolj ponosni nase. Potrebno je le manj ja mrati! « Smerokaza so nepridipravi odstranili Jasna Paladin Kamniška Bistrica - Miro Potočnik, pobudnik vnovične označitve pešpoti do nekdanje partizanske bolnišnice v Kamniški Beli, nas je razočaran obvestil, da so bili na delu vandali. »Pred dnevi sva se s sinom, otovorjena z orodjem in motorno žago, podala v Kamniško Belo, kjer sem jeseni osebno očistil in markiral še krajšo in lepšo planinsko pot, ki je že bila markirana pred približno tridesetimi leti. V ta namen sem tudi dal izdelati dva lesena smerokaza z napisoma. Oba smerokaza sem montiral pred dobrima dvema tednoma na drevo ob glavni poti, približno dvajset minut hoje od parkirišča. Toda včeraj, 4. februarja, sem bil nemalo presenečen, ko sem videl, da smernih kažipotov na drevesu ni več. Iz drevesa štrlijo le še vijaki, ker je nekdo vse skupaj potrgal dol. Le komu sta bili napoti v tem primeru obe smerni tabli,« se sprašuje Miro Potočnik in razočaran ugotavlja, ali še ima smisel prostovoljno urejati pot, ki jo mlade družine sicer pogosto obiskujejo, tudi vpisna knjiga pri partizanski bolnišnici se vztrajno polni s podpisi obiskovalcev. Informacije in rezervacije: Terme Snovik - Kamnik, Snovik 7, 1219 Laze vTuhinju, Tel.: 080 8 123 e-pošta: info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si JUHUHUHU POČITNICE SO TU: animacije na bazenu, nočno kopanje vsako sredo, petek in soboto od 20. do 22. ure savne vsak dan od 11. ure dalje masaže kulinarična zgodba tega meseca v restavraciji Potočka "Ljubezen gre skozi želodec" Američana Noaha je v Slovenijo pripeljal Plečnik, ostal pa je zaradi Kamničanke Urške. OBČANI KAMNIKA IN KOMENDE IMAJO 15 % P0P0STA OB NAK0P0 PRENOSLJIVE VSTOPNICE (30 VSTOPOV PO 2 0RI). KOPALNA VSTOPNICA ŽE OD 6,52 EUR (POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO). 14 petek, 12. februarja 2016 Kamničan Prireditve Prireditve v februarju Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 jo, tic@kamnik-tourism.si Kamni Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v februarju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si. ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Sobota, 27. februarja, od 8. do 13. ure, Glavni trg Tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sobota, 13. februarja, od 10. do 12. ure, Galerija Miha Maleš Delavnica z Nino Koželj - izdelava grafike v tehniki linoreza Cena delavnice je petevrov. Prosimo vas, da svojo udeležbo predhodno sporočite po tel. 01 8397 504. Sreda, 17. februarja, ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Maistrov večer Predstavitev knjige starih razglednic Milana Škrabca: Slovenski pozdrav s Koroške Četrtek, 25. februarja, ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Kustos v gosteh Predavanje dr. Ferda Šerbelja, kustosa muzejskega svetnika Narodne galerije v Ljubljani, ob razstavi Starejša slikarska zbirka iz depojev MMK KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Torek, 23. februarja, ob 19. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev knjige Čas je za spomine avtorja Ive A. Staniča Avtor v knjigi opisuje svoje življenje in življenje svoje družine, ki se je morala zaradi lastne varnosti pogosto seliti po Sloveniji. Sreda, 24. februarja, ob 19. uri, Knjižnica Komenda Potopisno predavanje: Brazilija (Eva Ozebek) V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik Sreda, 24. februarja, ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Predavanje Katarine Kesič Dimic: Branje - zakaj začeti že v zibki Predavanje je namenjeno staršem, vzgojiteljem, učiteljem in vsem, ki jih zanima branje. O branju bo predavala antropologinja in specialna pedagoginja Katarina Kesič Dimic. ARBORETUM VOLČJI POTOK Torek in sreda, 16. in 17. februarja, od 9. do 13. ure, Uprava Arboretuma Volčji Potok Počitniške aktivnosti v Arboretumu Plačljive ustvarjalne delavnice za otroke, vodi: Bianca Rumble, Cambridge Museum Slovenija, e-pošta: prireditve@arboretum.si TERME SNOVIK Sreda, 24. februarja, od 18. do 19.30 Predavanje Kluba zdravja Term Snovik: S hrano do boljšega počutja Skozi zanimivo in praktično predavanje bomo spoznali osnove zdravega načina prehranjevanja s predavateljico in nutricistko Bilko Baloh. Vstopnina za člane kluba zdravja 4 evre/osebo in za nečlane 5 evrov/ osebo. Prijave do 22. februarja. DOM KULTURE KAMNIK Petek, 12. februarja, ob 19.30, Velika dvorana DKK Pihalni orkester DKD Solidarnost: Valentinov koncert Vstopnina: 8 evrov v predprodaji/io evrov na dan koncerta Nedelja, 20. februarja, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Večer otoka Visa: Hrvatska gradska glasba Vis z gosti Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli. Obvezna rezervacija in prevzem brezplačnih vstopnic, sedežni red velja, število sedišč je omejeno. Sreda, 24. februarja, ob 21.30, Klub Kino dom Swinging Kamnik Swing plesni večer. Vstop prost! Sobota, 27. februarja, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Dobrodelni koncert za Suhejlo Novkinič Nastopajoči: FS Kamnik, KUOD Bayani, Kulturno in športno društvo Sandžak, KŠDB Biser Jesenice. Vstopnina: 5 evrov MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Petek, 12. februarja, ob 21. uri Jam session Prinesi inštrument in igraj. Sobota, 13. februarja, ob 9.30 Delavnica gibalno plesne improvizacije s Tino Habun Raziskovanje gibanja, prostora in medsebojne interakcije Sreda, 17. februarja, ob 18. uri Delavnica izdelovanja makrame zapestnic z Manco Srdar Sprosti kreativnost in se ozaljšaj. Petek, 19. februarja, ob 19. uri Ročk Vizije 2016 JSKD natečaj za mlade rokovske skupine. Organizatorja: MC Kotlovnica in JSKD Ol Kamnik. Torek, 23. februarja, ob 18. uri Gojenje čilija in izmenjava semen Pridi po seme, nauči se, kako se goji, in začni. Petek, 26. februarja, ob 21. uri Koncert: Cveto Ramšak - Bodi Roža, Kormorana Večer težje glasbe kikštarter Torek, 16. februarja, ob 17. uri Sta rtu p šola podjetništva Šola je namenjena mladim s podjetniško žilico in dobrimi idejami. Udeležba brezplačna! Sreda, 17. februarja, ob 18. uri Predstavitev razpisov v letu 2016 Podrobno vam bomo predstavili razpise, subvencije in ugodna finančna posojila, ki bodo na voljo v letu 2016. Sreda, 24. februarja, ob 19. uri KIK OFF - podjetniški večer v KIKštarterju: Predstavitev podjetja OptiPrint Predstavitev serijskega podjetnika, asistenta na katedri za podjetništvo Ekonomske fakultete UL in ustanovitelja podjetja OptiPrint KIK OFF Blaža Zupana. Kulturni praznik tudi na Selih Ponosni na kulturnike domačega kraja so dan kulture praznovali tudi v župniji Sela. Fani Zore Sela pri Kamniku - Na Selih pri Kamniku se že nekaj let župnija na pobudo gospoda župnika Danijela Kaštruna kulturno bogati. Tako smo v nedeljo pred kulturnim praznikom, 7. februarja, po 10. maši pripravili krajšo kulturno akademijo. Kulturni dan je dan nas vseh, kajti mi vsi smo tisti, ki skupaj ustvarjamo slovensko kulturo. To naj nam bo v čast in ponos. Še posebej smo ponosni na kulturnike domačega kraja. Med njimi je pesnik in duhovnik Gregor Mah, doma iz Znojil, rojen 1901. leta. Zakaj na zemlji je tema? nas je uvedel v postni čas. Z nagovorom Berte Golob v tedniku Družina smo razmišljali o življenju in delih Franceta Prešerna. V pesmi Kajetana Kovica sta nam spregovorila Adam in Eva, spomnili smo se Mile Kačičeve v eni njenih pesmi iz zbirke Minevanje in Otona Župančiča v pesmi Prebujenje. Zaključili smo s Prešernovo Pevcu - kdo zna, kdo ve, kdo uči Nastopile so: Nina Jericijo, Nika Poljanšek, Zana in Marta Šuštar, Polona in Katarina Trebušak, Tamara Poljanšek, Angelca Močnik in Fani Zore. Glasbeno točko Nocoj, pa oh nocoj so prisrčno izvedli Eva, Nika in Klemen Leskovec. Kulturni dan je dan nas vseh, kajti mi vsi ustvarjamo slovensko kulturo. To naj nam bo v čast in ponos. Še posebej smo ponosni na kulturnike domačega kraja. Godba Vis prihaja v Kamnik Mesto Vis oziroma istoimenski otok na jugu Dalmacije in Kamnik sta že vrsto let močno povezana, zlasti zaradi Mestne godbe Kamnik in klape Mali grad, ki močno sodelujeta s tamkajšnjimi kulturnimi akterji. Prihod Mestne godbe Kamnik lani v pristanišče na Visu Boris Selko Kamnik - Večkrat je tako na kamniških odrih že nastopila klapa Gusarica, čez nekaj dni pa bodo na krajši obisk k mestni godbi in naši občini prišli članice in člani Hrvatske gradske glasbe Vis (Hrvaška mestna godba Vis). Povezava med orkestroma beli za nekaj novega in atraktivnega v mestu pod Grintovci. V Domu kulture Kamnik se bo v nedeljo, 21. februarja, ob 19. uri s koncertom predstavila godba z Visa. Svoj program bodo popestrili še z raznimi gosti s »ško-ja«-otoka. Njihova več kot 70-članska odprava bo pos- Godba z Visa se bo v Domu kulture Kamnik s koncertom predstavila v nedeljo, 21. februarja, ob 19. uri. je vedno močnejša, le-to pa si želijo dvigniti še na višjo raven in sodelovanje razširiti na različna področja, kar dokazuje tudi lanska turneja kamniške godbe, ko sta bila na njihovem koncertu ob zaključku Viškega kulturnega poletja prisotna vrhova obeh občin z župani na čelu in je o tem že stekla beseda. Za sodelovanje bodo v bližnji prihodnosti poskrbeli tudi nekateri tamkajšnji igralci Kriket kluba Sir William Hoste, saj so pripravljeni pomagati svojim kolegom iz Kamnika, ki že ustanavljajo svoj tovrstni klub, katerega člani bodo v večini naši godbeniki, ob pomoči še nekaterih športnih entuziastov. Tako bodo vsi skupaj poskr- krbela, da boste o tem čudovitem otoku lahko marsikaj izvedeli. Da bodo gosti, ki bodo prenočevali v Termah Snovik, iz Kamnika odšli zadovoljni in jim bo mesto z okolico dobro predstavljeno, pa bo skrbela Mestna godba Kamnik ob pomoči Društva kamniških mažoretk Veronika. S slednjimi so na svojih turnejah vedno znali poskrbeti o dobrem glasu našega mesta in okolice, tokrat pa bodo za to poskrbeli doma. Morda kot zanimivost še to, da orkestre povezuje tudi bogata tradicija, saj so njihovi predhodniki začeli z igranjem v daljnem letu 1848, torej oboji letos beležijo po 168 let delovanja. Brezplačni počitniški šah za otroke Kamnik - V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik bodo prihodnji teden, med 15. in 19. februarjem, vsak dan med 10. in 12. uro pripravili začetni tečaj šaha, primeren za osnovnošolske otroke. Tečaj bo vodil Franc Poglajen iz Šahovskega kluba Komenda. Prijave po telefonu številka 01 831 12 17 zbirajo do zapolnitve prostih mest. J. P. Valentinov večer: Melisa in Marjan Spruk Kamnik-V Pubu pod skalo bodo v nedeljo, 14. februarja, na valentinovo, gostili koncert Marjana in Melise Spruk, očeta in hčer, ki ju druži ljubezen do glasbe. Koncert se bo začel ob 18. uri, zaželene predhodne rezervacije in prostovoljni prispevki. J. P. Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016 !5 Zahvale STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno m 031 689 832 - Boštjan TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik Prešernov dan v Stranjah Mira Papež Zgornje Stranje - Praznovanje se je začelo že v petek v Osnovni šoli Stranje, ko je dramska skupina Baretka uprizorila predstavo Prešeren je med nami v priredbi Mire Papež. Prešeren (Tinkara Martinjak), ki stopi s spomenika, oživi in se s svojo glasbeno in pesniško navdahnjeno muzo (Izabela Rajh) sprehaja po Ljubljani. Z njim oživita tudi Urška (Monika Kočar) in njen zviti povodni mož (Neža Cimbas), ki živita v Ljubljani. Pesnik ves žalosten in osamljen ponavlja verze neuslišane ljubezni Juliji. Na Čopovi ulici se ne razveseli niti izložbe, kjer so razstavljene njegove knjige, presrečen pa objame prijatelja Matijo Čopa (Liza Konci-lja), ki spet izgine kot privid. Ob ponovnem navdihu poskuša popravljati Zdravljico, a ga Urška opozori, da je ne sme, ker je 7. kitica že naša himna, kar je z doživeto recitacijo potrdil tudi deveto-šolec Luka. Urška ga želi razvedriti, zato ga pelje v opero. Tam se ravno odvija oddaja Slovenija ima talent, kjer so svoje talente kot plesalci, baletniki, recitatorji in pevci pokazali številni učenci od 1. do 5. razreda. Eva Ramšak je odlično opravila vlogo voditeljice oddaje, glas je posodila tudi odmevu Julije Primic, odigrala pa je tudi nadobudnega mulca, ki se zaleti v pesnika. Ko Žiga Gams odrecitira pesem O, Vrba, Prešeren še bolj otožen zapusti opero, kjer je bil kot žirant. Spet odide na Tromostovje, postane kip, ob njem pa muza s presunljivim glasom poje in vzdihuje O, Vrba, srečna draga vas domača. Na ligo po knjigo Praznovanje se je nadaljevalo na pustno soboto pod geslom Na ligo po knjigo -prosto po Prešernu - tek v maskah k sv. Primožu. Kot se spodobi ob Prešernovem dnevu, je tekače pozdravil sam France s svojo muzo (Tinkara in Izabela, igralki iz dramske skupine Baretka), vsi skupaj pa smo ponosno zapeli še Zdravlji-co. Tekači in pohodniki so se v čudovitem sončnem dnevu po končanem teku pri cerkvici sv. Primoža posladkali s pustnimi krofi. Ob stojnici jih je spet pričakal Prešeren z muzo. In potem so se odprla srca in oživele so še druge Prešernove pesmi in verzi: Povodni mož v interpretaciji Alenke, Železna cesta s pevskim du-etom Koželj, recitirala je tudi najmlajša Ajda. Vse pa so čakale knjige tako za odrasle kot otroke s posvetilom, zapisanim s kaligraf-sko pisavo. Kako je preprosto, če se volja, sloga in spoštovanje združi s kulturo, ljudskim običajem in športom v veliko zadovoljstvo sodelujočih, dokazuje KGT Papež, ki je bil organizator dogodka. Festival Rock Vizije 2016 Kamnik - Mladinski center Kotlovnica je v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti objavil natečaj za mlade rokovske skupine, ki se bodo predstavile na Festivalu Rock Vizije, regijskem dogodku, ki se bo odvijal v petek,i9. februarja, ob 19. uri v Mladinskem centru Kotlovnica. Kot pravijo organizatorji, je namen festivala prikazati in nagraditi najbolj kakovostne mladinske rokovske skupine in s tem spodbuditi njihov razvoj in kakovostno rast. Rock Vizije so namenjene mladinskim rokovskim skupinam in posameznikom, ki delujejo samostojno ali v okviru šol, kulturnih zavodov in kulturnih društev iz Slovenije in zamejstva. J. P. ZAHVALA Tiho in vztrajno prehodila si pot, ljubila si sonce, ljubila si vse nas. Nikoli več sonce te ne zbudi, kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, nate vedno mislimo vsi. Lucija Čož mama Cilka, 1924-2016 Pravnuki pravijo: Čeprav te ne bomo več videli, boš vedno živela z nami v naših srcih. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino. Žalujoči vsi njeni Januar 2016 ZAHVALA Od tu naprej se pota več ne pno. Skrbi in želje vse zamro. Končala si svojo pesem, kakorkoli prebrodila stiske in prestala vse boli. (J. Klobučar) Svojo življenjsko pot je v 90. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica in teta Terezija Kuhar roj. Grašič, iz Šmarce, Stegne 1 Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Kamnik, ki so za našo mamo v zadnjem obdobju njenega življenja lepo skrbeli. Hvala tudi vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali in jo imeli radi. Žalujoči njeni Februar 2016 ZAHVALA Kogar imaš rad, resnično rad, nikoli ne umre ... Le daleč, daleč je ... V 87. letu je tiho in mirno zaspal naš ata Ciril Koželj po domače Špančev Ciril iz Zg. Stranj Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, svete maše in sveče. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt za sočutno zapete pesmi, gasilcem, zvonarjem, trobentaču ter osebju ZD Kamnik. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Megla pade na ravnine, meni žalost na srce, megla iz ravnine izgine, žalost iz srca ne gre. (Simon Gregorčič) V 84. letu se je poslovila žena, mama, tašča, omica in teta Marija Grabnar roj. Žebovec, z Brezij 25 nad Kamnikom Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče. Hvala dr. Damjani Plešnar Cvirn, pa-tronažni sestri Katarini, ge. Bernardi iz Pristana, celotnemu osebju Doma starejših občanov Kamnik, Komunalnemu podjetju Kamnik, duhovniku Pavlu Piberniku, pevcem in trobentaču. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči njeni Februar 2016 ZAHVALA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. A ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V 83. letu se je od nas poslovila naša draga mami, mama, prababica, sestra, svakinja in teta Ivanka Schoor iz Kamnika Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč in podporo vsem v DSO Kamnik, še posebno pa njihovemu varovancu Milanu. Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter Društvu invalidov za izraženo sožalje in za prinesene sveče, cvetje in darove. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku iz Kamnika za lep obred, pevcem kvarteta Krt, trobentaču in praporščakom. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot in čustvovali z nami. Vsi njeni žalujoči Januar 2016 ZAHVALA V 101. letu življenja nas je zapustil naš dragi stric in boter Jožef Pregled Zg. Dolenčev iz Tunjic, 19. 3. 1915-25. 1. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem, sovaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župnikoma Ediju Strouhalu in Juretu Koželju, cerkvenim pevcem, Tunjiškemu oktetu, praporščakom, častni straži gasilcev, Društvu upokojencev Kamnik, Zvezi borcev Kamnik in g. Ivanu Nograšku za ganljive besede slovesa. Hvala dr. Nevenki Šečer Dolenc in sestri Jani za vso skrb ob njegovi bolezni. Vsi njegovi Tunjice, januar 2016 www.pogrebnik.si ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, ampak ga nosiš v srcu! V 90. letu starosti se je od nas poslovila naša mami, babica, omica, tašča, teta, sestrična in svakinja Ivanka Hriberšek 29. 9. 1926-19. 1. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti ter za besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo zaposlenim v Domu starejših občanov Kamnik za vso skrb in nego, pevcem kvarteta Krt, g. Dominiku Krtu za recitacije in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi! Žalujoči vsi njeni Izžrebani nagrajenci nagradne križanke, ki je bila objavljena v Kamničan-ki 29. januarja 2016 z geslom DOPUST NA OTOKU KOS, prejmejo knjigo KRUH. Ti nagrajenci so: Vida Poklukar, Bled, Jožica Mušič, Kamnik in Jože Čufar, Jesenice. Nagrajencem čestitamo. 32 petek, 12. februarja 2016 Kamničan Kamničan Maškare v soncu in dežju i 1. stran Veliko je bilo družin z majhnimi otroki. Peter Prevc, zmagovalec med posamičnimi maskami Družina zaspančkov, zmagovalna skupinska maska mm Klovni in čarovnice so vedno priljubljeni med mladimi. Tudi kamniške mažoretke so se zamaskirale. Učenci OŠ Marija Vera so poskrbeli za pester nabor mask. ZAVAROVANJE ZA TUJINO Zavarovanje z medicinsko asistenco v času potovanja in bivanja v tujini. Izognite se visokim stroškom zdravljenja v tujini. Posebna ponudba: družinski paket za Hrvaško in letno zavarovanje Tujina Multitrip. Obiščite nas v poslovalnici v Kamniku na Ljubljanski cesti 4 a, tel.: 01/830 99 60 ali v poslovalnici v Domžalah na Ljubljanski cesti 72, tel.: 01/ 729 56 60. M. • • tujina © 080 20 60 www.vzajemna.si Vzajemna, d.vz, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica Podeljene zlate ribice V Mladinskem centru Kotlovnica je v soboto, 30. januarja, potekal že 3. Festival svobodne video produkcije. Bojana Klemenc Kamnik - Organizatorji festivala so med prispelimi deli izbrali dvajset video posnetkov, ki so jih predvajali na štiriurni sobotni projekciji. Vsa prijavljena dela slovenskih avtorjev so bila letos razdeljena v pet kategorij -dokumentarni, igrani in art oz. eksperimentalni film, videospot ter promocijski video, dolžina filmov pa je segala od ene do petinpetdeset minut. »Posebnost našega festivala je v tem, da so dobrodošli vsi avtorji, ni nam pomembna tehnika ali estetika, temveč bolj raznolikost kreacij predstavljenih vide-astov. V tem pogledu smo edinstveni, saj se na festival prijavijo tako profesionalni snemalci kot tudi tisti, ki prvič posnamejo svoj film,« razmišlja Andrej Podbevšek. Med predstavljenimi produkcijami je bilo pet del kamniških ustvarjalcev, drugi pa prihajajo iz celotne Slovenije, kar je po mnenju organizatorjev dober znak, da je kamniški festival že dobro sprejet med slovenskimi vi-deasti. Po končani projekciji je sledila odprta miza z naslovom No badet = on badet. Štirje priznani video ustvarjalci Ivan Bujak, Gregor Ko-derman, Miha Mohorič in Luka Štigl so spregovorili na temo sofinanciranja videa. Seveda so bile tudi letos podeljene nagrade zlata ribica. Prejelo jih je pet filmov, ki so po mnenju žirije zares izstopali v svojem žanru. Komisija, sicer tudi organizatorji festivala, v sestavi Andrej Podbevšek, Grega Ko-derman, Matic Sterle, Matic Maček in Rok Kosec so nagradili dokumentarni film Counting Days v režiji Mateja Gostinčarja za estetski presežek v fotografiji, promocijski spot Reneja Križ-mana Go Inštrukcije za izvirno kreativno idejo, dokumentarni film Mihe Moho-riča Khatte: Izbira svobode za naturalistični pristop, brez nepotrebne moralizaci-je, videospot Meduze skupine Matter v režiji Katarine Rešek za enega najboljših slovenskih videospotov prejšnjega leta in igrano-animi-rani film Ne-kdo avtorja Yu-liye Moline za vizualno zanimiv pristop z uporabo stop motion tehnike. Dobro obiskan festival so zaključili s koncertom skupine Spock Studios. Kamniški turizem se je predstavil Jasna Paladin Kamnik - Zavod za turizem in šport v občini Kamnik se je skupaj s kamniškimi turističnimi društvi tudi letos predstavil na osrednjem turističnem sejmu pri nas Na-tour Alpe Adria. »Kamnik z okolico se je predstavljal v okviru slovenske turistične stojnice I feel Slovenia, saj je z januarjem 2016 izpolnil potrebne pogoje za pridobitev srebrnega znaka Slovenia Green Destination. Predstavili smo se z izdelovanjem velikoplanin- skega trniča, ki sta ga prišla predstavit pastirica Andreja Bečan (na sliki) in pastir Peter Erjavšek, ter s keramičar-kama iz KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka, ki sta s poslikavanjem kamniške majolke pritegnili veliko pozornosti. Manjkalo ni niti dobre kamniške lokalne hrane, ki so jo vse dni pridno pripravljali gostinski ponudniki iz Kamnika in okolice,« je štiridnevno dogajanje na sejmu predstavila Sara Vidmar iz Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik.