as K 41^ k So ' Xo 2° 2? a 2. r-° do- • o 3* V izobrazbi in organiza¬ ciji je rnoč in bodočnost. * p h*k H park Street ljO. 41* ŠT* sl OFFICIAT THE SLOVE N IA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin, UR ° RGAN ° F THE S0UTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETY “SLOGA” OF VVISCONSIN. _ N ° ° J ' ASIL0 JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. Spoštujmo sa¬ mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tudi tujci Phone Hanover 4187-R )N r VO. 1-Y naje* Ypr» IK 1.) ive pri- ojo sve- tam pri- [E J n it* oj* ca* !flO U i H p: Vse toži o neznosni dr&ginji To vprašanje je na dnevnem re- du, naj človek pride kamor hoče. Največ pntožb pa seveda prihaja od tam, kjer se draginja najhuje občuti, — iz delavskih slojev. To je docela naravno, ako pomislimo da je delavno ljudstvo tisti funda merit, na katerem sloni vsa člo¬ veška družba. Nanj pravzaprav pade nazadnje vsa peza draginje. Vsakdo drugi skuša zgubo priza¬ deto po draginji, poriniti na one¬ ga, ki stoji za njim; a delavstvo stoji zadnje in zato se breme vstavi na njem. Delavčeva žena mora biti tista umetna knjigovod leinja, kateri pripada naloga, zbi- lancirati veliko razliko med čena- mi življenskih potrebščin in med zaslužkom. Ta naloga vresnici ni lahka zlasti pri slabše plačanih delav¬ cih. Kolikor hujša je draginja, toliko bolj je treba zmanjšati iz¬ datke za to in ono. To pomenja, da se mora delavčeva družina marsičemu odreči, marsikaj si pritrgati, ker drugače ne gre. Sicer je res, da so splošno da¬ nes plače v Ameriki tako visoke, kakor niso bile še nikoli preje. Tc se sicer prav lepo sliši in zve¬ ni p-r,' prijetim tem prijetnim zvenenjem je ža¬ lostna resnica, da so se cene živ¬ ljenskih potrebščin povišale za $1.25, kjer se je izboljšala plača za en dolar. Tako je delavec na¬ zadnje ravno tam, kjer je bil, če še na slabšem ne! Če človek vpraša po vzrokih draginje, dobi prav različne od¬ govore. Eden vam pove, da je vojna vzrok, drugi pravi da je slaba letina vzrok, tretji trdi, da je pomanjkanje surovin vzrok četrti stavi j a za vzrok demokrat¬ sko vlado, peti se priduša, da je tarif kriv draginji itd. itd. Sicer moramo priznati, da živimo v ne¬ normalnih časih, v katerih je po¬ višanje nekaterih predmetov ne¬ kaj docela naravnega, toda za ta¬ ko splošno in neznosno draginjo tudi grozna evropska vojna kljub svojim dalekosežnim posledicam ni odgovorna; kajti mi vemo, da se mnoga živila in druge potreb¬ ščine v nekaterih vojujočih se dr¬ žavah cenejše prodaj e j o, kakor v Ameriki, čeravno so bile el\spor- tirane iz Amerike. Glavne vzroke draginje je toraj treba iskati pri nas v Ameriki. Najprej in naj za¬ nesljivejše jih bomo našli, ako / čitamo poročila o ogromnih, na¬ ravnost nepojmljivo ogromnih profitih, ki jih delajo zadnje ča¬ se ameriški trusti in druga veli¬ ka podjetja, ki so vsled svoje ob¬ sežnosti zmožni določevati cene življenskim potrebščinam. Eno tako poročilo je izkaz o dividen¬ dah enega dela mesnega trusta— Armour & Co z glavnim sedežem v Chicagi. Ta družba je v letu 1915. napravila $18,000,000 čiste ga prebitka; njen celotni kapital znaša $20,000,000, kar pomenja, da se je premoženje kompanije v enem letu malodane podvojilo. Slične profite izkazujejo poročila drugih velikih družb, na kojih iovaž je toraj pripisovati dragin¬ jo v prvi vrsti. — Dobro bi bilo, da bi delavci ne pozabili draginje na volišču in pa pri strokovni or¬ ganizaciji. Ako vam je že naročnina na Slovenijo potekla, obnovite jo! IvftLWAUKEE,WIS., OCTOBER 13, 1916 — 13. OKTOBRA 1916 <6 Enter H ' " --- -^ — as ae cond - class matter December 22, 1915, at the post offi-» at Milvvaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879.” IZ MESTA VOL. 2. LETO 2. MORILEC JUARES-A ZAHTEVA OBSODBO Pevski klub “Danica” priredi veselico s plesom v soboto zvečer dne 14. t. m. v dvorani Fr. Ben¬ da, National in 3rd Ave. 21. okiober bo praznovan odsufragetk po vsej državi, V mnogih mestih se bodo priredile žive slike predstavljajoč politično stališče ženstva v Združenih državah. Ta slika nam predstavlja vzo¬ rec, ki bo služil vsem. Svoboda, pravica in zmaga so predstavljane sinibolično v ozadju slike, države brez ženske volilne pravice na desni strani v verigah, države z delno žensko volilno pravico na levi strani; spredaj v sredini so države, v katerih je ženstvo že dobilo svoje volilne pravice. KDO POSTAVLJA KANDIDATE? Letošnjo leto je leto predsed¬ niških volitev, od katerih nas lo¬ či samo še doba dobrih treh ted¬ nov. Vsa piakatišča so polna re¬ klame za kandidate raznih strank, skoro vse časopisje raz- kandidatje za zvezne, za državne, za okrajne in ponekod tudi za mestne urade. Pri takih okolšči- nah gotovo ne bo odveč, ako na¬ ši čitatelji izvedo, od kod vsi ti kandidat j e, — kdo jih je posta¬ vil? Vpoštev pridejo tri glavne stranke: republikanska, demo¬ kratska in socialistična. Republi¬ kanske stranke in demokratične stranke v vsakdanjem življenju sploh ni, čeravno izgleda v času volitev kot da ste močni in stalni organizaciji. V posameznih coun- ty-jih, občinah, mestih in vardih je po par takozvanih političnih “bosov”. To so navadno bogati in upiivni podjetniki. Brez njihove¬ ga dovoljenja ne more nihče po¬ stati kandidat; če se pa kdo pre¬ drzne kandidirati proti njihovi volji, tedaj zastavijo ves svoj u- pliv, združen v tako zvani politič¬ ni mašini, da tak “upornik” pro¬ pade že pri prvih ali primarnih volitvah. Ti politični “bosi” so stranka; oni ne priznajo nobene ljudske volje ali ljudskega glasu nad seboj. Njihova .beseda in vo¬ lja je beseda in volja njihove stranke. Zato o kakem'ljudskem zastopstvu o teh strankah ne mo¬ re biti govora, kajti ti politični magnat j e določajo, kdo bo kandi¬ diral za ta urad ali za oni, oni določujejo, kdo bo zastopal nji¬ hovo stranko pri okrajni in dr¬ žavni organizaciji. Ljudstvo to¬ rej nima prav nikake besede pri določevanju kandidatov pri repu¬ blikanski in demokratski stran¬ ki. Odločuje samo med onimi, ka¬ tere so ji postavili drugi. To se zgodi pri prirparnih volitvah. Docela drugače je ustroj soci- jalistične, stranke. Ista sestoji iz posameznih klubov ali podružnic. V Mihvaukee na primer ima vsak vard svoj klub, dalje ima vsaka narodnost svoj klub ali klube. Iz teh klubov, kakor tudi iz onih v drugih krajih v county-ju se od¬ pošljejo zastopniki v okrajni od¬ bor. Državni odbor je voljen od vseh klubov, isto tudi narodni od bor za vse Združene države. Kan¬ didate za varde določa klub do¬ točnega varda, kandidate za mest ne urade določajo klubi celega mesta, kandidate za urade za o- krajne urade določaj i klubi cele¬ ga county-ja; kandidate za dr¬ žavne urade določajo klubi cele države. Kandidate za predsedni¬ ka in podpredsednika voli narod¬ na konvencija, a vse članstvo i- .pia potem jDparico odobriti-ju..ali zavreči potom splošnega glaso¬ vanja. Ustroj socijalistične stran ke je torej skozinskoz demokra¬ tičen in kandidat j e te stranke se morajo vresnici smatrati za pra¬ ve zastopnike svoje stranke. IZ SHEBOYGANA V nedeljo zjutraj ob 1 .uri se je prevrnil na Lo\ver Falls road s svojim 6 potniškim Overland avtomobilom Anton Borsse in še pet drugih spremljevalcev, ki so padli vsi iz avtomobila; k sreči da ni bil ranjen nihče nevarno. Peljali so se v Sheboygan Falls in nesreča se je pripetila malo pred Ashby mostom. Sodnik F. Zimmermann je izdal za Borsse- ta varant zaradi brezobzirne vož¬ nje. Avtomobil se je poškodoval po vrhu pa še bo moral naibrže plačati kazen radi tega. Herman Luebner si je zlomil nogo ter še zadobil druge telesne poškodbe, ko je padel 20 čevljev visoko na tla s podpor med delom pri Furniture Co.Prepeljali so ga v St. Nicholas bolnišnico. Blzu Cedar Grove sta trčila skupaj dva avtomobila, pri čem je bilo poškodovanih 5 oseb, H. Hopeman, 50 let, farmer pa ubit. Avtmobil se je prevrnil ter po¬ kopal pod seboj pet potnikov. IZBRAL SI SKOPČENJE MESTO ZAPORA Chicago, 111. — Levin Shapiro, star 65 let, si je izbral, da se pus¬ ti operirati, raje kot da bi šel v Joliet kaznilnico za 20 let. Sod¬ nik Marcus Kavanagh je obsodil starega moža v ječo, ker je grešil pri malih deklicah; ponudil pa je obsojencu, da se mu kazen opus¬ ti, ako dovoli, da se ga skopči. Dr žava Illinois še nima nobenega zakona glede skopčenja možkih. Shapiro je rekel, da bi tako ne prišel iz kaznilnice več živ, ker bi preje umrl in da toraj raje pre živi konec svojenga življenja slo- boden, čeravno nerodoviten. K AKO SE POSTOPA S ŠTRA.TKARJI? Stavka mašinistov v Mihvau- ke h je poleg mnogih važnih nau¬ kov’ podala tudi neovrgljiv dokaz, da stavkarji niso taki nasilneži in zločinci, kakor se poroča iz mnogih krajev! kjer se vrše de¬ lavski boji. ri rva~ ofrdulžitev zoper st raj- kanje je navadno nasilstvo, a v Mihvaukee je stavkalo več tisoč delavcev, toda kljub temu ni bi¬ lo potrebe, da bi se zaprisegel en sam šerifov namestnik. Zakaj ? Zato, ker je šerif Mihvaukee county-a človek, ki je prišel iz de¬ lavskih vrst, ki je bil izvoljen od delavske stranke in ki je ostal zvest svojim tovarišem tudi kot uradnik. Kot tak ni dopustil, da bi razni profesionelni pretepači in izzivači igrali kako vlogo ka¬ kor se to vrši drugod, kjer so še¬ rifi in druge oblasti v službi mo¬ gočnih kompanij in kjer se s štrajkarji ne postopa kakor s člo¬ veškimi bitji, temveč slabše ka¬ kor s psom. O tem se nam nudi vsak čas mnogo prav jasnih vzgledov. Eden izmed teh je slu¬ čaj štrajkarjev v Rosiclare, v juž nem Illinoisu. O tem poroča or¬ ganizator za United Mine VVork- ers J. Sneed sledeče: Da si izboljšajo svoj neznosni položaj so tamkajšnji rudarji za- stavkali. Kompanij a si je na¬ jela profesionelne pretepače in izzivače, jih oborožila z avtoma¬ tičnimi puškami ter jih poslala na satanski posel. Napadali so štrajkarje ob vsaki priliki brez najmanjšega povoda, jih prete¬ pali ter jim zaukazali, grozeč jim s smrtjo, zapustiti mesto. Pojav¬ ljali so se z maskami na obrazu ter uprizarjali vsakovrstne gro¬ zote. Vse štrajkarje in njihove simpatizante so izgnali iz okrož¬ ja. Neka 73 let stara ženica je ranvo pripravljala obed ter jih prosila za božjo voljo, da ji dovo- le zaužiti skromno jed; a brez usmiljenja. Neki stavkar je imel bolnega otroka in ker je moral oditi, mu je otrok v razburjenju in neprilikah umrl. Zgodovina te- štrajka ni drugega kakor cela vrsta barbarskih grozde j štev. SLABOUMEN OČE UMORIL DVA OTROKA Independence, Mo. — Tukaj je George Bryan usmrtil svoja dva otročiča s sekiro ter izvršil nato samoumor; ustrelil se je z revol¬ verjem. Omračil se mu je um. Jugosl. Soc. Klub št. 35 pa pri¬ redi veselico s plesom v Rupni¬ kovi dvorani 51 st ave in Sher- man St. na West Allisu v sobo¬ to 14. oktobra zvgčer. Vstopnina je prosta, čisti dobiček je namen¬ jen v podporo Delavskega Doma. - I. Celich, tajnik. V pričetku poletja je delal pri dvigalu v tunelu Ed. Miller, star 42 let. Po nesreči je padlo dviga¬ lo ter ubilo njegovega sodelavca. To si je vzel Miller tako k srcu, da je začel pijančevati ter zgubil delo. In zanemarjati je začel celo družino, za kar ga je pustila nje¬ gova žena zapreti. V municipal- nem sodišču je stal mož pred sod¬ nikom in nad glavo mu je visela zaporna kazen. Prosil je za pri¬ ložnost, da se še poboljša ter je obenem povedal zgodbo svojega življenja, ki ga je privedlo do tega položaja. Sodnik ga je razu¬ mel ter ga postavil za dve leti pod nadzorstvo. Ko je šla žena na sodišče, je med potom dala svoji tri letni hčerki Ireni en peni, da bi se ž njim igrala, katerega pa je otrok med igranjem pogoltnilo. Deklet¬ ce so .spravili v Eraergenc^.. bok nišnico. V alley pri Lawton - pl. in Re- servoir - av je policija našla v ne¬ deljo zjutraj v zaboju za pepel 3 tedne staro dete. Dete je zdravo in dobro razvito. Policija ni mog¬ la najti matere deteta, ki se na¬ haja začasno v Emergency bol¬ nišnici. Neko dekle je prišlo jokajoče k W. Wollschlager, pomožnemu dis triletnemu pravniku. “Odšel je”, je vzdihovala dekli ca med jokanjem. “Odšel je”. Pred nekaj dnevi prej je dekle vzelo varant in dalo zapreti svo¬ jega ljubčka, toda ko ji je ta o- bljubil, da jo poroči, je sodnik odstopil od obsodbe, ker je tudi deklica prosila za to. Dekle in fant sta delala skupaj v tovarni za čevlje. Na prvi po¬ gled se jima je videlo, da se lju¬ bita. Skupaj sta hodila na obis¬ ke in plese itd. Pred dobrim te¬ dnom pa je deklica zašepetala na uho ljubčka odločilne besede — naj jo fant poroči, da ne bode sa¬ ma na tem širnem svetu. Ko fant ni hotel izpolniti svoje obljube, ga je dala punca pred sodišče. In obljubil je slovesno pred sodni¬ kom, da jo vzame za ženo. Zapu¬ stila sta sodišče roka v roki. Po¬ roka je bila določena na 14. okto¬ ber. , Sedaj je pa izginil ženin. In punca je šla zopet na sodišče, kjer je povedala: “Odšel je”. A- ko ne bode ženina v soboto na poroko, ga bo dala zapuščena in žalostna nevesta iskati. Pariš —- Villain, ki je zavratno napadel in umoril socijalistične- ga voditelja Jean Juares-a, ker je držal Juares-a odgovornega, da ni bila Francija pripravljena za vojno, je sedaj že petič zahte¬ val, da se ga obsodi brez odla¬ šanja. Vlada se zoperstavlja ob¬ soditi Villain-a sedaj, ker je mno go potrebnih prič pri armadi na fronti. AVSTRIJA REŠILA PROBLEM KAKO NADOMESTITI BOMBAŽ Dunaj — Uporaba papirja na mestu bombaža se je izkazala neprecenljive vrednosti pri rešit¬ vi enega izmed avstro - ogrskih naj večjih ekonomičnih proble¬ mov po poročilu Arturja Kuffler, predsednika vladne organizacije ki nadzoruje uporabo bombaževi - ne. On pravi, da se napravi iz pa¬ pirja vreče, ki drže od 200 do 400 funtov. Druge tekstilne iz¬ delke se napravi iz mešanice iz papirja in bambaževine ali volne. Nato se te izdelke obdela kemič¬ no, da se jih napravi trdne proti vodi in mehke. Kot izgleda, ne bode več dol¬ go, ko bodo hodili ljudje oblečeni v papir, o koncu vojne pa še ni nobenega govora. PRIZNAL SE KRIVIM ROPA Detroit, Mich. — James Meds- kar, poznan tudi pod imenom James Alexander, ki je bil pri¬ peljan semkaj iz St. Louis-a, je priznal, da je on eden izmed treh, ki so vstavili New York - Chica¬ go express na Michigan Central železnici blizu Detroita v noči 27. septembra. Roparji so pri svojem zločinu dobili le 800 dolarjev. množico ljudi in podrl na tla dve ženski na Port Washington-rd. Ko je Siegfried Kaiser slišal lovico o najnovejših nemških po¬ topitvah na obrežju Amerike, je bil vsled tega v nedeljo zvečer tako vzradoščen, da je skušal ple¬ zati po zunanji steni pri Hotel Wisconsin. Ubranil mu je to re¬ dar in v distriktnem sodišču je plačal dolar kazni in stroške. Karolina Sshneider je vložila tožbo proti A. George Schultz Co., izdelovalcem papirnatih ša- tulj na Clyboum & 5th St za $1000 odškodnine za svojega mla doletnega sina, ki je izgubil med delom pri tej tvrdki 10. junija 1913 štiri prste. Edw. Schultz je moral plačati na sodišču $25 in stroške radi brezobzirne vožnje, ker je s svo¬ jim motornim kolesom zavozil v Josef Burns in Charles Stelloh sta obdolžena ,da sta hotela oro¬ pati Jožefa Težak na 29 in Forest Home-avs ter sta bila izročena municipalnemu sodišču v obsod¬ bo. W. Pdgers, ki je bil arestan ž njima, je bil pronajden nedol¬ žen in izpuščen na svobodo. Pred gostilno 273 — Srd St. sc se stepli nemirneži, vsled česai bo zgubilPaul Schmitz 223 Ninth St. najbrže desno oko. Njego\ npadalec je razbil okno pred sa- lunom; kos stekla je zletelo Pau¬ lu ter se zapičila v oko. M. žužek je stal pred sodiščem, ker ga toži njegova žena radi ne- vzdrževanja. Razsodba pa je bila preložena in obenem določeno, da mu ni treba njej več plačevati alimentov, ker je ona sama za¬ pustila njega prostovoljno; neko večer, ko je prišel domu, je na¬ šel posteljo prazno in boljše polo¬ vice ni več bilo. žužek je težko obolel ter so ga prepeljali v bol¬ nišnico.