\Z&s&U božične praznike
in srečno no\/o leto želi naročnikom, kravcem, sodelavcem in vsem Slovencem
NOVI LIST
ŠT. 872	TRST,	ČETRTEK	23.	DECEMBRA	1971,	GORICA	__	J_________ LET.	XX.
Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN	UPRAVA:
34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 28-770, 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 64 Poštnina platana v gotovini TEDNIK
Povečana izdaja 100 lir
e n i
četrtletna lir 850 — polletna Ur 1400 — letna lir 2800 ♦ Za Inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
SETTIMANALE
Dete, ki je prineslo luč
Verjetno nastopi v življenju vsakega vernega človeka kdaj trenutek, ko zdvomi nad Bogom, nad božjim bivanjem, ker kako bi sicer mogel Bog dopustiti na svetu toliko trpljenja, toliko krivic, toliko hudobnih ljudi, ki naravnost uživajo v svoji hudobiji in se veselijo; celo srečni so v zavesti svoje hudobije. Kako bi mogel mirno gledati trpljenje in smrt nedolžnih otrok, neozdravljivo bolnih, pohabljenih, zatiranih, zavrženih? Še večkrat pa se prikrade v človeka, ko gleda, kaj se dogaja okrog njega in kaj se dogaja na vsem svetu, ob vsem tem današnjem u-spevanju in pravem zmagoslavju nasilja, laži, šarlatanstva, zlobe, zavisti in neumnosti strašen sum, da Bog, v katerega smo verjeli, morda ni tak neskončno dobri Bog in Oče, kakor so nas učili, ampak zlobni Bog, neka strašna, neizprosna sila, ki sovraži ljudi in uživa nad njihovim trpljenjem. Da je morda ustvarila ljudi samo zato, da se trapijo s svojimi »problemi« in mučijo drug drugega, iz dobrih in zlih namenov, Bog pa se morda naslaja nad njihovim nemočnim gomazenjem in še v onemoglosti besnimi poskusi, da uničijo drug drugega; ali da se sploh ne zmeni za človeški rod in pusti, da se gnjavimo med seboj, kakor se nam pač zdi. Kaj pa smo v primerjavi z vesoljstvom, s stotinami milijonov svetov, na katerih se morda enako trapijo s problemi in medsebojno drugi »ljudje«, druga »človeštva«, lahko celo boljša in naprednejša od nas? Vsi skupaj smo za zlobno silo, ki nas je ustvarila in v katere oblasti smo popolnoma nemočni, samo kot mravljišča v gozdu, v katerega nikoli ne stopi človeška noga. Kaj nam pomenijo tista mravljišča? Kaj pomenijo takemu zlobnemu Bogu, tako strašni sili, ki vlada vesolju in ki nikoli ne stopi do nas?
Tak obup in tak strah sta morala prevzemati vse brihtne ljudi pred Kristusom, nekatere zavestno, druge podzavestno. Kakšen smisel so mogli videti v svetu, v katerem so živeli in v katerem je vladalo golo nasilje, goli meči, neprestan boj za zemljo, bogastvo in oblast? Svet je bil pogreznjen v temo zlobe, trpljenja in brezumja, in v tisti kaotični temi je bilo čutiti zlobno navzočnost in krutost božanstev, ki so tudi sama trapila in pogubljala druga drugo.
Toda v tisto strašno noč je zasijala mila luč iz betlehemskega hlevčka in iznad gmajne okrog nje, iz neba in iz razsežnosti tega in drugega sveta je zadonelo: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« S kakšnim olajšanjem, s kakšno globoko notranjo srečo in veseljem so sprejeli ljudje, ki so čutili prej okrog sebe samo temo in zlobo, to angelsko oznanilo?
Kako srečni so bili, ko se jim je razodel dobri Bog, ne v obliki strašne sile, katere bi se morali spet bati, ampak v podobi drobnega novorojenega otroka, nebogljenega, ki pa je vendar prinesel na svet SMISEL, smisel vsemu, vsemu svetu, vsemu človeštvu, pa tudi vsakemu človeku posebejPrinesel pa je tudi LJUBEZEN, ljubezen do ljudi in do Boga, ki naj ožarja in greje človeško srce.
Vendar božje Dete ni prineslo enkratne rešitve vseh problemov, ni prišlo za to, da bi nas ODVEZALO dolžnosti ljubezni in razumnosti, odvezalo boja za dobro v nas in okrog nas, ampak obratno, da nas še bolj obveže k ljubezni in dobroti, pa tudi k smiselnemu, razumnemu ravnanju v našem pozemskem življenju. Ni hotelo, da človek, da kristjan (Nadaljevanje na 3. strani)
NIXON JE DOBIL DOLG NOS
17. t. m. se je končala vojna med Indijo in Pakistanom, ki je trajala dobra dva ted-dna in se je odvijala dejansko skoro le na tleh Vzhodnega Pakistana, ki se bo odslej imenoval samo še Bangla Deš — Svobodna Bengalija.
Vojna se je končala s kapitulacijo pakistanske vojske v Daoci. V bistvu je bila to tipična »premična«, čeprav ne »bliskovita« vojna, ker za bliskovito vojno je dežela preveč razrezana od rek in širokih kanalov ter ima premalo dobrih cest. Vendar so v takih razmerah pokazali Indijci največ, kar lahko pokaže modema in učinkovita vojska z vrhunsko organizacijo; izkazala se je tako učinkovita in uspešna, da je presenetila vse zahodne opazovavce, zato tudi ni zahtevala veliko žrtev; padlo je samo 2307 Indijcev 6163 pa je bilo ranjenih ter nekaj nad 2000 jih pa pogrešajo. Pakistanske izgube so verjetno precej večje.
Obenem pa sta ravno učinkovitost indijske vojske in nagli zaključek bojev preprečila hujše politične in vojaške komplikacije, ki sta jih pripravljala Nixon in Kitajska. Združene države so namreč že poslale v Bengalski zaliv svoje vojno ladjevje, ki dejansko ni imelo tam kaj iskati, razen da bi bilo povzročilo komplikacije, ker se je seveda tudi Sovjetska zveza takoj podvizala in poslala tja lepo število vojnih ladij svojega tihomorskega ladjevja, da bi nevtralizirala pritisk in grožnjo ameriškega ladjevja na svojo novo zaveznico Indijo. Treba je priznati, da se je tokrat Sovjetska zveza pokazala v simpatični vlogi (kar ji sicer poredko uspe), medtem ko sta se tako Nixonova vlada kot Kitajska pokazali v grdi luči in se hkrati osmešili, ker sta poteknili s Pakistanom, z diktatorskim vojaškim režimom, ki je s svojo okrutnostjo in nasiljem povzročil tragični položaj v Vzhodnem Pakistanu, moril ter izvršil še zadnje dni vojne množična hudodelstva, zlasti pokole. Tako so našli na. pr. v neki jami v Dacci trupla nad 100 uglednih bengalskih izobražencev,
ki so jih Pakistanci in bengalski kvizlingi pomorili malo pred koncem vojne. Obe, Nilcsonova in Maotsetungoba Kitajska sta pokazali več simpatije do Pakistana iz preračunljivosti, toda kot znano, se preračunljivost ne obnese vedno. Kitajska je že stara nasprotnica Indije, zaradi Tibeta, ki ga je svoj čas zasedla in si ga priključila, na kar Indija ni pristala. Združene države pa vidijo v Pakistanu — in so v tem smislu z njim povezane v paktu CENTO — eno izmed postojank svojega protikomunističnega obroča v južni Aziji, obenem pa so si želele s tem, da so — seveda čisto platonsko — potegnile s Pakistanom, prilizniti vsem muslimanskim in zlasti arabskim državam, ki so v tej vojni tudi držale s Pakistanom.
In še nekaj je pripravilo Združene države, da so potegnile z diktatorjem Jahia-kanom: že znana alergičnost Združenih držav do vsakršnega nacionalnega ali socialnega osvobodilnega gibanja, pa naj se pojavi kjerkoli, v Aziji ali Latinski Ameriki, v Zahodni ali Vzhodni Evropi. Ideal ameriške politike je stabilnost, ne pravičnost, zato povsod podpirajo »status quo«, pa če je še tako krivičen in oduren. Vsakršna dinamika, ki sprošča nove nacionalne ali socialne sile, se jim zdi tveganje in neznanka,
ki jo je bolje čimprej eliminirati. Dobri po-znavavci ameriških razmer pa tudi pravijo, da so Združene države zato bolj naklonjene vsakršni diktaturi kot pa demokraciji, ker so diktature notorično moralno gnile in je zato tam lažje podkupovati vplivne državnike ter jih pridobivati za ameriške zunanjepolitične cilje in namene ameriških ka-
Prihodnja številka NOVEGA LISTA izide v petek, 7. januarja 1972)
pitalističnih družb. Stvari gredo tako bolj »namazano« in se ne »zataknejo« v kakem parlamentu, zaradi preveč»radovednih« in demokratičnih ljudskih zastopnikov.
Vsekakor sta tokrat Nixonova vlada in Kitajska kljub vsej preračunljivosti ostali z dolgim nosom in doživeli velik politični poraz, zaradi odločnosti Indire Gandi in sposobnosti indijske vojske. Zdaj imata obe proti sebi še novo državo Bengalijo, ki meri 142.776 kvadratnih kilometrov in ima nad 50 milijonov pribivalstva skoro 360 ljudi na kvadratni kimometer. Bengalci so nadarjeno, miroljubno, a pogumno in delovno ljudstvo s starodavno kulturo in pričakovati je, da si bodo kmalu ustvarili dobro, moderno krepko državo.
V čem je pomen zadnjih dogodkov v Jugoslaviji
Razplet dogodkov v sosedni Jugoslaviji, kjer je v zadnjem času prišlo do korenitih sprememb v vodstvenih organih zlasti Zveze komunistov Hrvatske, je še vedno v središču zanimanja tako jugoslovanske kot mednarodne javnosti. Pozornost sta te dvi vzbudila predvsem govora predsednika Tita na zasedanju vodstva jugoslovanskih sindikatov in Edvarda Kardelja pred člani Zveze komunistov iz Ljubljane.
Iz govora predsednika Tita je končno dovolj jasno razvidno, kateri so tisti temeljni konflikti in nasprotja, ki so terjali tako od-
Razvrednotenje dinarja in tržaška trgovina
Jugoslovanski zvezni parlament je v torek, 21. t.m., sklenil razvrednotiti dinar za 18,73 odst. glede na zlato in 13,33 odst. do dolarja, s čimer je bil razvrednoten dinar tudi nasproti drugim »trdim« zahodnim valutam, torej tudi nasproti liri. Razvrednotenje dinarja, že drugo v letošnjem letu (prvo je bilo januarja), je presenetilo tako tržaške gospodarske kroge kot nakupovavce iz Jugoslavije.
tj/j A
m
mf
m
M,
m.
Tržaški trgovci so pripravili svoje dinarske cene po prejšnjem tečaju. V mnogih trgovinah sprejemajo namreč tudi dinarje. Zdaj bodo morali — oziroma so že morali — spremeniti vse v dinarjih določene cene. Veliko in neprijetno presenečenje pa je bilo razvrednotenje za tiste obiskovavce iz Jugoslavije, ki so bili že na poti v Trst ali Gorico, ko je bila v Beogradu sklenjena devalvacija, ali ki so imeli v načrtu božične nakupe. Na razpolago imajo skoraj 20 odst. manjšo vsoto, kot so računali, in povrh imajo še težave pri zamenjavi, ker nova vrednost dinarja v lirah še ni točno določena in so me-njavci in trgovci previdni in nezaupni. Menjalnice so bile v sredo nagnetene kot le malokdaj in videti je bilo same resne, »dolge« obraze.
V sredo so zamenjavale banke v Trstu in Gorici dinar (novi) po 30 lir, v večini trgovin pa po 35 lir, drugod po 33 lir. Trgovci si namreč nočejo odbiti jugoslovanskih kupcev. Uradni tečaj pa je določen na 34,20 za 1 novi dinar. Prej je bil 41,66 lir za dinar.
ločen nastop predsedstva Zveze komunistov in povzročili, da je na Hrvaškem cela vrsta vodilnih komunistov in politikov morala zapustiti svoje položaje. Tito je namreč odkrito govoril o separatističnih, kontrarevolucionarnih, protisamoupravljajskih in tehnokratskih silah, katerih delovanje je spravljalo v resno nevarnost, celovitost in enotnost jugoslovanske države ter umetno u-stvarjalo huda nasprotstva med posameznimi narodi v Jugoslaviji.
Glavna ost Titovega nastopa je bila naperjena proti hrvaški kulturni organizaciji »Hrvatski matici«, češ da je njeno delovanje že zavzelo dimenzije politične stranke opozicionalnega in nacionalističnega značaja. Ostro je tudi grajal tiste hrvaške vodilne politike, ki so zagovarjali tezo o preživelo-sti partijske organizacije in se zavzemali za neko novo, množično politično organizacijo z izrazitim nacionalnim obeležjem, v kateri bi sioer imeli pomebno vlogo tudi hrvaški komunisti. Odločno je dalje grajal štetje delavcev v nekaterih podjetjih na Hrvaškem po njihovi narodni pripadnosti, pri čemer je zelo poudaril intemacionalistično zavest delavskega razreda, o katerem je dejal, da ga nikakor ne moremo ločiti po narodnosti.
Predsednik je tudi pojasnil, kako je treba pravilno tolmačiti pojem državne suverenosti, ki je in ostane ena sama v razmerju do drugih držav, posamezne republike pa imajo neko notranjo, ožjo suverenost, ki obstoji v tem, da smejo svobodno urejevati svoje notranje probleme, vendar brez atributa državnosti v klasičnem pomenu besede.
Iz predsednikovih besed je moč sklepati, da je nastalo v vrstah Zveze komunistov (tudi v vrhovih) precejšnje ideološko in politično nesoglasje, kar je dejansko ohromilo (dalje na 3. strani)
Z UPANJEM V NOVO LETO!
Star pregovor pravi, da človek upa, dokler živi. V slovenski pesmi je to dejstvo še lepše prikazano: Glej, upanje hodi pred na mi / od rojstva da gremo s sveta / ko tare nas breme na rami, / nam palico v roko poda.
Upanje dejansko predstavlja del človekovega življenja, kakor je zanj nujno potreben zrak, ki ga diha in kruh, 'ki ga uživa... Lahko trdimo, da je upanje element človekovega življenja, vzmet človekovega bivanja. Uomislimo le na to, da če nas kdo ali kaj opehari v upanju, smo kot riba zunaj vode. In če je nima, pogine' Tako tudi človek, ki nima upanja, preneha živeti. Zato je že Dante napisal na peklenska vrata: »Pustite upe vse, ki ste vstopili!« Pekel je namreč ne-moči-upati-več. In ta pekel nam je zelo blizu.
Ali se človek lahko odloči za upanje? Vsekakor mislim, da je upanje odvisno tudi od volje po življenju, je pa nekaj več kot samo dejanje volje. Upanje potrebuje nekaj, ima namreč svoji smisel samo( če priznamo obstoj neke odprte prihodnosti. Samo, ko človek zasluti pred sabo nove možnosti, se jih lahko z upanjem oklene. Tako upanje ima v svoji podlagi preučevanje za'konov preteklosti in korenini v dejanski in konkretni sedanjosti. Je pa veliko več kot ta sedanjost in njena projekcija v prihodnost. Upanje, ki zaobjame vse naše življenje, gre vedno nad svoj možen u-speh. Prav zato ima upanje transcendentalno podlago, saj gre mimo in nad možen uspeh ali neuspeh.
Tudi krščansko upanje izhaja iz enakih predpostavk: je življenjsko, ker raste iz izkustva. Verjame v zmago življenja nad smrtjo, v zmago pravice nad zlemi silami; izhaja iz zavesti, da Bog upa v človeka. Iz Geneze vemo, da je Bog ustvaril vse stvari dobre, le o človeku lahko rečemo, da ga je ustvaril v upanju. Torej ne samo, da je Bog naše upanje, tudi mi smo božje upanje v zgodovini sveta. To dejstvo daje določen smisel človekovemu življenju, kljub vsem človeškim napakam in slabostim. Na drugi strani pa ostaja odprto vprašanje: kako bomo ljudje osebno in politično od-
Dete, ki je prineslo luč
(Nadaljevanje s 1. strani)
prekrita roke in čaka na rešitev svojih in tujih problemov, ampak da se jih sam pogumno loti in išče svojo pot skozi temo ob luči Resnice iz Betlehema ter da v duhu več-nostnega Smisla rešuje probleme človeških skupnosti, predvsem družinskih, narodnih, državnih, pa tudi drugih. Božje dete ne zahteva od nas zgolj plemenito čustvovanje, ampak DEJANJE, prizadevanje, da razganjamo temo zlobe in da napravimo svet boljši, vedno boljši, vedno bolj vreden Njega in nas ljudi. Samo pri tem bomo občutili, da se res umikajo zlobne sile, ki jih čutimo okrog sebe, nas oblegajo in zalezujejo ter nas spravljajo v malodušnost in včasih v obup in v dvome o Bogu dobrota.
Postanimo sami nosivci božje dobrote, črpajmo iz božje razumnosti, pa bomo kljub temi razločili svojo pot in odkrili pravo smer v bodočnost, zase, zate, za vso našo veliko družino, ki ji pravimo narod, in preko njega za vse človeštvo. In tako DEJANJE vere, razumnosti in ljubezni nas bo rešilo dvomov in strahu pred kozmično zlo silo, vrnilo nam bo up v prihodnost.
govorili na bož|i glas, na božje upanje in ga tudi realizirali? Mi slutimo in verjamemo, da Bog verjame v nas in da nas čaka in da nas upošteva, kolikor je v nas humanosti, kljub temu, da je skrita pod tolikšno nehumanostjo. Prav iz tega razloga moramo verjeti v Boga in imamo pravico upati v Boga, tudi tam, kjer ni več kaj upati.
Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali se krščansko upanje skuša zgodovinsko realizirati, ali pa stremi samo po eshatološki transcendentalni realizaciji. Ali hoče krščansko u-janje samo paradiž na svetu ali samo zveličanje v nebesih?
Mislim, da smo že prerasli takšno preprosto alternativo. Novi testament pravi, da je krščansko upanje »prerod v življenjsko upanje«. Upanje namreč že zdaj vpliva na naše življenje in ga spreminja in ne samo v privatnem življenju, ampak tudi v medčloveških odnosih, v socialnih in političnih dogodkih. Upanje se kaže predvsem v ljubezni, ki odpira človeštvu nove poti in ljudi osvobaja iz njihove preteklosti. Upanje se uteleša v socialni pravičnosti in v boju zatiranih proti zatirav-cem. Osnovna sila 'krščanskega upanja skuša spremeniti obstoječi svet, ker se ne zadovoljuje s tem, kar vidi in kar živi ampak ga
skuša spremeniti tako, da bo človek na njem lahko živel med ljudmi človeško življenje.
Podobno je z božjim upanjem v resničnega in pravega človeka. S tem upanjem pa ni povezano nikakršno zemsko plačilo. Krščansko upanje transcendira tudi zgodovino, bivanje kot tako, ker verjame v zmago življenja nad smrtjo in se bori proti človekovim ubijavcem in proti vsem pogubnim tendencam smrti. U-resniči se le tedaj, ko tudi nad mrtvimi zavlada božja pravica: zlasti nad mrtvimi v Ausch-vvitzu in v Hirošimi. Simbol krščanskega upanja — vstajenje od mrtvih — podčrta to, kar je v njem transcendentnega. Kdor verjame v Boga si dovoljuje upati pravico za mrtve, ko dokazuje svoje upanje v boju za žive ljudi in posebno za najmanjše.
Upanje v tostranost in v onostranost se ne more razdvajati, je eno in isto. To sta le dve strani iste medalje. To, 'kar imenujemo odrešenje, je transcendenca človeške emancipacije in njegove svobode; in to, kar imenujemo osvoboditev v tem svetu, je le imanenca odrešenja.
V zadnjih stoletjih so misleci in očetje usodno ločli oba pojma. S tem so izdali živo upanje. Človeštvo pa mora popraviti to zmoto, če hoče preživeti. Kolikor bolj so se Cerkve zaprle v neko privatno upanje v onostranstvo, toliko bol so prepustile prosto pot ateizmu, da bi s svojega zornega kota s pomočjo upanja spremenil svet. Kolikor bolj so verniki verjeli v nekega Boga brez upanja, toliko bolj so drugi razvijali neko upanje brez Boga. Ta praksa naše preteklosti je še danes močno
prisotna in tudi marsikje opazna. Pomislimo le, da so po naših cerkvah skoraj samo simboli in obredi onostranskega upanja, medtem ko socialistična gibanja proglašajo skoraj izključno simbole in iniciative tostranskea upanja. Dialog med kristjani in marksisti v zadnjih letih pa je pokazal, da niso ne eni ne drugi zadovoljni s tako porazdelitvijo perspektive upanja. Pozorni ateisti začenjajo postavljati problem transcendence, kot se kritični kristjani začenjajo zavzemati za politično-socialne razmere človeka. Morda bo prav iz takega dialoga izšel nov odnos in nov pristop človeka v prihodnost in bo prav iz konkretnega sodelovanja med kristjani in socialisti prišlo do koristnega sodelovanja za ustvarjanje bolj človeškega življenja na svetu. Igor Tufa
V čem je pomen zadnjih dogodkov v Jugoslaviji
(nadaljevanje z 2. strani)
učinkovitost vsakodnevne akcije in s tem tudi ogložalo obstoj jugoslovanske države. Zato je Tito poudaril, da je samo močna in idejno enotna Zveza komunistov poroštvo za ohranitev jugoslovanske državne zgradbe.
Končno je tudi nakazal smernice bodočega delovanja in razvoja Zveze komunistov, sindikatov in drugih družbeno-političnih organizacij. Za Zvezo komunistov je dejal, da bo ta morala biti korenito reorganizirana, in sicer tako, da bodo zopet ustanovili manjše, osnovne organizacije, ki bodo laže in učinkoviteje izpolnjevale vsakodnevne naloge in zlesti idejno ter politično usmerjale razvoj v posameznih podjetjih, ustanovah in drugih organizacijah. Poudaril je potrebo po večjem vključevanju delavcev v vrste Zveze komunistov ter po temeljitejšem poznavanju zakonitosti družbenega razvoja. Nazadnje se je dotaknil tudi nekaterih perečih gospodarskih vprašanj ter pozval vlado in druge odgovorne organe, naj se čimprej lotijo njihovega konkretnega reševanja.
Edvard Kardelj je v zelo dolgem poročilu v bistvu potrdil Titove poglede in ugo tovitve ter nekatera predsednikova izvajanja teoretično podkrepil. Med drugim je odločno zagovarjal potrebo po obstoju jugoslovanske države, ki naj bo močna, kajti takšno potrebujejo vsi njeni narodi. »Jugo slavij a pa bo močna samo — je pri tem dejal — če bodo v njej vsi narodi svobodni in enakopravni, se pravi, če bo Jugoslavija ostala prostovoljna demokratična skupnost na-rov, v kateri bo sleherni med njimi imel vse pogoje za svojo vsestranko nacionalno afirmacijo, vključno s samostojnim razpolaganjem s proizvodi svojega dela.«
Po Titovih in Kardeljevih besedah nacio nalisti niso bili na delu samo na Hrvaškem, temveč tudi v drugih republikah. To naj bi izkoriščali zunanji sovražniki Jugoslavije za dosego svojih posebnih namenov.
Kot smo že napisali, razplet dogodkov v Jugoslaviji pozorno spremljajo tudi na Zahodu, ki ima ves interes, da ne pride v tej državi, ki se nahaja na zelo izpostavljenem prostoru, do hudih notranjih težav, ker bi to utegnilo imeti hude posledice na sedanje ravnotežje sil v Evropi, kajti jasno je, da bi morebitni prazni politični prostor na Balkanu ne ostal takšen za vedno, temveč bi ga moral nekdo zasesti.
mislijo mladi - Kaj mislijo mladi - Kaj mislijo mladi - Kaj mislijo
Pot naše etnične skupnosti
Za to 'božično številko Novega lista smo se obrnili do nekaterih mladih ljudi, ki se počasi pa vztrajno uveljavljajo v našem zlasti kulturnem prostoru. Nekateri se zaradi preobremenjenosti z delom in zaradi šolskih obveznosti niso mogli odzvati povabilu. Radi pa objavljamo odgovore in mnenja maturantov Martina Breclja, predsednika Slovenskega kulturnega kluba v Trstu in Ade Markon, iz Mladinske skupine.
Ko smo Ado Markon vprašali, kako sodi o odnosih med obema narodnostnima skup-nostima na Primorskem in če je v preteklem letu bilo opaziti kakšne posebne pozitivne premike, nam je tako odgovorila:
Glede na moje osebne izkušnje bi odnos Italijanov do nas razdelila na tri dele. So Italijani, s katerimi se prav dobro razumemo. Sprejemajo nas kot etnično skupino, ki živi v zamejstvu, sprejemajo našo kulturo, se zanjo celo zanimajo. So drugi, ki proti Slovencem nimajo nič, a se jim zdi nepojmljivo, da živimo v Italiji; ker smo italijanski državljani, smo pač Italijani in konec. Ne razumejo ali nočejo razumeti. To sem o-pazila predvsem pri Italijanih, ki so se priselili sem in torej niso Tržačani in pa pri Istranih. Potem imamo še fašistično mišljenje, ob katerem pa se ne bi ustavljala, saj nam je še predobro znano.
Torej v bistvu so ostali odnosi med Slovenci in Italijani pri tem, kar so bili tudi v preteklosti. Kaj pa se ti zdi, Ada, ali smo se kot etnična skupnost v lanskem letu dovolj potrudili pri takih skupnih akcijah, ki naj izboljšajo naše človeške in narodnostne probleme?
Delo, ki smo ga zamejski Slovenci izvršili v preteklem letu, bi označila kot izredno pomembno. Sprejem naših predstavnikov pri predsedniku vlade Colombu predstavlja važen dogodek v našem političnem življenju in korak naprej v boju za naše pravice še posebno sedaj, ko je zadnje ljudsko štetje dokazalo, kako je mnogim do tega, da nas potisnejo v stran. Kulturna dejavnost je bila vseskozi zelo živahna. Poleg številnih predavanj, gledaliških predstav, srečanj se mi zdi potrebno omeniti uvedbo koncertnega a-bonmaja. To dokazuje, da se je zanimanje naše publike za koncertno dejavnost znatno povečalo. Obisk koncertov, tudi s strani mladine, je številen, še posebno, če pomislimo, da je bil pred par leti minimalen, športna dejavnost zaobjema največji krog ljudi. Zdi se mi posebnega pomena na podeželju, ker združuje mladino in ohranja v njej narodno zavest. Prav na športnem področju pa pride večkrat do nezaželenih trenj, do napadov na Slovence in slovenski jezik, na njihove pravice. Skrajni čas je že, da bi bilo tega konec.
No, vtis imamo, da si hotela poudariti dejstvo, da bi lahko Slovenci v lanskem letu v zamejstvu dosegli še kakšen zanimivejši u-speh v medsebojnih odnosih, pa tudi v čisto političnih odnosih do večinskega naroda. Zanima pa nas pri tem, ali se ti zdi pomemben doprinos mladine pri tem manjšinskem delu?
Vloga mladine je največjega pomena. Prav ona je namreč poklicana, da nadaljuje boj za naše pravice. Zato pa je nujno, da je angažirana in si je na jasnem glede svoje vloge.
V redu, toda, ali se mladina tega svojega poslanstva zaveda in če se ga, kako se nam kaže na zunaj?
Opazila sem, da pri nas mladina ali sodeluje na številnih področjih, kar je zanjo tudi precejšnje breme ali pa je popolnoma nean-gažirana, ne toliko, ker bi se za probleme ne zanimala, kolikor se ni zmožna vključiti v širši krog ljudi. Zadnje čase pa se stvari izboljšujejo tudi po zaslugi novih skupin in krožkov namenjenih mladim.
Nujno je, da se mladina združuje, kajti predvsem v tem je njena moč. Razcepljenost ne privede daleč. Slovenci imamo na žalost prav to tendenco. Nastajanje krožkov je za združevanje mladine velike važnosti. Omenila bi tu mladinske krožke ali grupe, ki so
V
Kaj misliš o delu naše manjšine in kateri dogodki se ti zdijo posebno važni?
Zdi se mi, da šele v zadnjih časih dobiva slovenska narodnostna skupnost v Italiji svojo pravo podobo. Seveda, za sedaj še ni nobene sile govoriti, da opravlja naša manjšina tisto plemenito poslanstvo med narodi, ki ga večkrat primerjamo z mostom med dvema bregovoma. Vendar današnje politično stanje naše skupnosti kaže, da postaja marsikomu jasnejša vloga, ki jo lahko ima manjšina pri uresničevanju politike dobrega sosedstva.
O tem priča tudi uspeh slovenske delegacije v Rimu. Mislim, da je poleg vseh obljub predsednika vlade vredno poudariti predvsem kolikor toliko pozitivni odgovor glede vprašanja beneških Slovencev. S tem se odpirajo nove možnosti in raste upanje, da ne bo ugasnila iskrica slovenstva, ki ga hrani požrtvovalno delo marsikaterega Martina Čedermaca, kajti še dadanes tamkajšnje razmere terjajo junaštvo!
Obisk predstavnikov Slovenske skupnosti pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva v Ljubljani in sploh pomnožitev stikov z matično državo v tem letu so dokaz, da se odpirajo vrata vedno večjemu sodelovanju.
V letu 1971 pa smo bili žal tudi priča dogodkom, ki so povzročili živo ogorčenje vseh demokratično mislečih ljudi. S tem mislim na fašistične izgrede ob napovedanem obisku jugoslovanskega predsednika Tita, ob nastopu zbora »Rečanj« z Ljes itd. Ti izbruhi
pred kratkim nastale. Najprej je spregovorila Mladinska skupina, katere osnovni cilj je, da mladino angažira in odpre dialog z vsakim, ne glede na politično pripadnost. Druga skupina je »Matija Gubec«, ki združuje komunistično mladincu. Nazadnje so odprli »Mladinski krožek«, ki naj bi ob sobotah zvečer združeval našo mladino, da se ne bi porazgubila v italijanskem okolju. Seveda ne smemo pozabiti na nekatere krožke ki že več let delujejo, katerih strukturo pa bi bilo treba nekoliko spremeniti.
Zanimalo bi nas še, kaj si ob teh ugotovitvah o naši mladini še posebno želiš in tudi, kakšno je tvoje voščilo mladim za prihodnje leto?
Želim si, da bi se ta pozitivna pot, po kateri stopa naša mladina, nadaljevala. Saj ni brez kritike, toda mislim, da je treba predvsem upoštevati zanimanje in trud. Želela bi, da ne bi na naš račun letelo toliko puščic, češ »mladi so pokvarjeni, mladina je brezbrižna itd.« Ni res: mladina dela.
Moje voščilo za naprej je, da bi se vedno bolj združevali ter tvorili strnjeno ter angažirano celoto.
pa vsekakor niso izraz celotnega italijanskega javnega mnenja; treba pa jih je upoštevati, da vemo, pri čem smo.
Kaj misliš o združevanju mladine in o posameznih mladinskih organizacijah?
Mnenja sem, da moramo le pozitivno oceniti številčnost mladinskih organizacij in krožkov na Tržaškem. Po tem lahko namreč sklepamo, da mlad človek teži k izgrajevanju samega sebe in da se obenem hoče vključiti v dogajanje. Vsakdo čuti potrebo, da pove svoje mnenje, da nastopi v prvi vrsti v javnem življenju.
O novem nastalem krožku »Vojko Premrl« ni ničesar slišati, medtem ko se je »Matija Gubec« po daljšem molku spet oglasil. Saj je bilo res čutiti pomanjkanje njegovih pomembnih besed! Toda zdi se mi, da res malce pretirava, ko toži, da ogrožajo zdravi duh naše mladine klerofašistične organizacije! Cilji, ki si jih postavlja »Mladinska skupina«, pa so težko uresničljivi. Vsekakor pa je treba podčrtati njeno prizadevanje za premostitev razlikosti med Slovenci. Hvale vredno je sodelovanje goriških in tržaških skavtov.
Kaj lahko poveš kot predsednik SKK o bodočem delovanju kluba?
SKK bo upošteval pri svojem nadaljnjem delu večjo aktivnost članstva. Popestriti namerava program z raznimi zanimivimi predavanji, ki bodo na vrsti že v začetku pri-
(nadaljevanje na 7. strani)
Pogovor s predsednikom Slovenskega kulturnega kluba Martinom Brecljem
Tržaški božič
Trava in suho listje se otepata vrtincev polnočnega vetra. Skozi lino v kamniti steni hleva vdira ostri vonj borovcev in brinja. To noč so se zvezde vse svetle razpostavile po nebu. Dete se je znova vrnilo na zemljo. Prišlo je obiskat ljudi dobre volje.
Detetovo oko plava nad gmajno in naprej čez mesto in išče ljubezni: po tihih šolskih stavbah, kjer v vsakem razredu visi križ; po krščanskih domovih, kjer pojdeta oče in mama sama k polnočnici, ker so otroci hoteli na sneg; po toplih, dišečih jedilnicah, kjer se objemajo in obdarujejo, a ljubezen ne bo prodrla skozi špranje in stene, ker so jo zaprli kot osebno imetje. Po sejnih sobah, kjer se kristjani prepirajo zaradi neke skupne akcije z nasmeški, v katerih je malo bojne vneme, malo zafrkljivosti, malo oblastnosti in malo trme. Vstajajo in si podajajo roko, uradno in diplomatsko. Odhajajo pisat članke o božiču in miru... Dete išče ljubezni.
Odprla so se majava vrata hlevčka. V izseku nočne teme se je pojavila drobna ženička. Prišla je gledat Dete. Skromno pridrsa k jaslim in tam obstane z žarom v ugaslih očeh.
Čez čas pridejo cerkveni predstojniki. Najprej italijanski. Potem slovenski. Od teh sta dve skupini: napredni in tradicionalni. Predstavniki škilijo čez jasli, katerih je več: nas ali onih?
S slovesnim korakom vstopajo, čeprav pozno, katoliške organizacije, ki nosijo skupno izjavo s podpisi. Hočejo se organizirano, jasno in enotno predstaviti Najvišjemu. Zamudili so, ker so tako dolgo sestavljali skupno izjavo za Dete.
Skoro v diru tečejo čez gmajno bratje komunisti. Prišli so intervjuvat Dete o nemirih v Cerkvi in o celibatu — in kaj misli Dete o okrožnici Humanae vitae. Jutri izide o tem članek z naslovom: »Nov nastop znotraj Cerkve same proti reakcionarnosti in klerofaši-zmu!«
Ljudi je vedno več.
Nekateri so polni upanja pokleknili k jaslim, drugi se skromno drže bolj zadaj, vsi pa goreče prosijo:
nestrpni mladenič, da bi mu uspelo izvesti v društvu energični in radikalni ukrep proti starim;
župnik, da bi kaplan že nehal delati po svoji neizkušeni pameti in poslušal njega, ki je starejši in izkušen;
kaplan, da bi mu zamenjali predstojnika; in verno nevesto;
dijak, da bi namesto avtoritarne starine dobil mladega, revolucionarnega profesorja;
profesor, da bi dijaki postali spet tako poslušni in vzgledni kot nekoč.
Dete se ozira na sklenjene roke. Na križce okrog vratu. Na velike, svetle oči, ki pričakujejo izpolnitve svojih želja.
Blagoslavlja jih in jih pozdravlja.
Potem se obrne vstran in se bridko zjoče.
Joče in ihti, medtem ko v snežni metež odhajajo kristjani, svetli od svoje pravičnosti, in pojejo (po skupinah) »Sveto noč«.
Alenka
Najlepše božično darilo je knjiga
Večina ljudi se znajde vsako leto pred božičnimi prazniki v zadregi, kaj naj darujejo svojim dragim. Kdor ima dovolj fantazije in nekoliko pozna psihologijo tistih, ki bi jih rad obdaroval, se mu to ne more zgoditi, toda kot znano je večina ljudi brez fantazije. Zato menijo, da bodo svoje drage ali prijatelje posebno razveselili z dragim dragilom, ki naj bo po možnosti tudi nekaj posebnega. Pri tem pa z lahkoto zapadejo v slab okus in se celo osmešijo ter izdajo čisto po nepotrebnem kopico denarja. K temu jih zavajajo še razne trgovske reklame, ki ponujajo »posebna« in draga božična darila, od neokusnih ženskih torbic iz eksotičnih (ali ponarejenih) kož po bajnih cenah do ponarejenih starin.
Najlepše in najprimernejše 'božično darilo pa je lepa knjiga. Otrokom lahko darujemo slikanice ali pravljice in povesti, kate-
Šport - dopolnilo in ne alternativa kulturi
Športna dejavnost je v zadnjem desetletju dosegla povsod in še posebno pri nas izreden razmah. Ker se zaradi neugodnih razmer ni mogla razvijati, je bila zapostavljena drugim platem človekove angaiirano-sti. Kot je bila predolgo potisnjena v ozadje, tako se je v zadnjih letih razbohotila v vsej svoji polnosti, in ne samo to, postala je tudi ena izmed najvažnejših oblik človekove realizacije, kot logična reakcija na prejšnjo zanemarjenost.
Važnost telesne kulture so poudarjali že stari Grki in Rimljani z geslom »mens sana in corpore sano«. Mladine niso vzgajali samo v duhu filozofskih naukov, ampak so jo učili tudi najrazličnejših telesnih spretnosti. Kulturna in telesna dejavnost sta bili tesno povezani kot neobhodno potrebni za izoblikovanje mladega človeka.
Če pogledamo, kako vrednotimo danes tako eno kot drugo obliko udejstvovanja, vidimo, da je športna dejavnost, ki do nedavnega ni bila zelo razvita, v zadnjih letih doživela velik vzpon in se povzpela celo nad kulturo. Nastala so športna društva, nogometni klubi, začeli so z zidavo novih športnih objektov. V šolo so uvedli bolj racional-
no poučevanje telesne vzgoje. Mladina, ki je že dolgo čutila potrebo po zdravem razvedrilu in telesni sprostitvi, se je navdušeno odzvala iniciativam novih športnih organizaciji.
Zdaj skoro že ni mladega človeka, ki bi ne imel možnosti, da se ukvarja s športom. Telesna dejavnost je osvojila mladino. Njeni pogovori se sučejo okrog bližnjega prvenstva, zadnje nogometne tekme ali težkih tedenskih treningov. Navdušuje se za Rivo, a komaj pozna slovenske pisatelje. Občuduje uigranost odbojkarskih prvakov, obenem pa je gluha za vsakršno kulturno novost. Narci-zistično se posveča svoji zunanjosti, pri tem pa se ne meni za duhovno rast svoje osebnosti. Goji svoje telesne sposobnosti, istočasno pa ne zna prodreti v globine svojega jaza.
Eksplozija športne dejavnosti mladine torej zavira njeno kulturno udejstvovanje. Vendar mislim, da bo šport sčasoma le zado-bil svojo pravo vlogo, ne kot alternativna, marveč kot dopolnjujoča dejavnost človekove osebnosti. K temu lahko mi mladi, ki ljubimo tako šport kot negovanje in krepitev duha, že danes pripomoremo, vsak pri sebi in vsi skupaj.
Majda Artač
re jim bereta oče ali mati ali kakšna teta, če sami še ne znajo brati, odraslim pa kako knjigo s področja zgodovine, likovne umetnosti, literature itd. Primerne so tudi pesniške zbirke dobrih pesnikov, ne samo starih, ampak zlasti še sodobnih. Prepričali smo lahko, da bo obdarjeni knjige vesel in da jo bo prej ali slej tudi prebral in tako razširil svoje znanje in kulturo. S tem ga tudi ne prisilimo k dragemu protidarilu, če meni, da ga mora dati, medtem ko spravljajo predraga ali neokusna darila obdarovance v zadrego, morda tudi v denarno, ker se čutijo primorani dati enako drago darilo, po možnosti pa še dražje, če ne poznajo prave cene prejetega darila. Pri tem pa morda niso ravno bogati.
Darujte torej za Božič kako lepo knjigo, toda ne zgolj zbirke fotografij kakih naravnih lepot, npr. iz Alp, ampak knjigo s tekstom. Take dobre knjige slovenskih avtorjev dobite v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
o o
ZASEDANJE ITALIJANSKEGA ODBORA MEDNARODNEGA ZDRU2ENJA ZA OBRAMBO OGROŽENIH JEZIKOV IN KULTUR
Mednarodno združenje za obrambo ogroženih jezikov in kultur bo prvič zasedalo v južni Italiji, in to 3. januarja prihodnjega leta. Zasedanje prireja grški krožek v Reggio Ca-labria. Če bo potrebno, se bo zasedanje nadaljevalo še naslednjega dne.
Najprej bo tajnik glavnega odbora za Italijo poročal o aktivnosti, po zadnjem zasedanju v Tarčentu julija letos, nato bodo obravnavali položaj grškega in albanskega jezika s posebnim ozirom na deželo Reggio Calabria, preučevali bodo dalje položaj v ostalih etničnih skupnostih v Italiji, predlog za preureditev glavnega odbora v deželne sekcije in nazadnje predlog za uradno štetje etničnih manjšin, ki živijo v mejah republrke Italije.
S P D TABOR - OPČINE uprizori v nedeljo, 26. decembra 1971 v Prosvetnem domu ob 16. uri božično igro Pavla Golje
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Vljudno vabljeni!	Odbor
Misterij svetih treh kraljev
Prvi prizor GAŠPER, SAM.
Bog Stvarnik! Kakšno čudo!
Kakšna zvezda neki je ta!
Prvikrat jo vidim.
Pred kratkim je šele rodila se.
Se je rodil stvarnik,
Gospod vseh ljudstev?
Ne, to ni res, saj sam ne vem, kaj pravim. Vse skupaj ni vredno piškavega oreha. Nocoj natanko bom opazoval nebo in se prepričal, če je res tako.
(Premor)
SPET ISTI.
Je res resnica to, kar govorim?
Za vse bi glavo stavil, kar trdim.
Ni morda znak to česa drugega?
Ne, ne, prav to je in nič drugega:
Bog se rodil je prav zares iz žene prav v tem mesecu decembru.
Tja pojdem in ga počastim, za Boga veeh živih izvolimt
BOLTEŽAR, SAM.
Ne vem, od kod prihaja zvezda ta, kdo je porodil in kdo življenje dal.
In k čemu znamenje nam to?
Svoj živi dan mu nisem videl para.
Prav gotovo, da se je rodil ta, ki v miru in v vojski Gospodar mora biti od vzhoda čez vse, pa prav do zahoda.
Še tri noči jo bom opazoval, da se docela bom prepričal.
(Premor)
Se prav zares je, prav zares rodil?
Ne vem, če ga je kdo že videl.
Šel bom, ga molil bom in počastil.
MIHA, SAM.
O, moj Stvarnik! Kakšno čudo vidim!
Še nikoli nisem česa podobnega slišal, niti v svojih svetih knjigah bral.
Zvezda ta ne spada v sončni naš sistem, to jaz, stari zvezdogled, prav dobro vem. Brez sramu prav rad priznam, da se človek je rodil dol k nam, ki je Gospodar čez vso zemljo, kot polkrožno naše je nebo.
Čez ljudstva vsa njegova moč bo segla in vladal bo vse dni od veka pa do veka. Ali je to tako, ali morda ni?
Mislim, da je to resnica.
Vendar bom še enkrat opazoval to zvezdo; bo čutna prevara ali resnica?
(Premorj
Stvarnik res se je rodil, največji človek med ljudmi.
Zares, zdaj vidim, da je to resnica, tja pojdem, Bog se usmili!
Drugi prizor
GAŠPER BOLTEŽARJU.
Bog z vami, moj gospod! Ste zvezdoslovec? Povejte mi resnico, od vas bi rad jo izvedel. Li vidite to čudo?
Vzšla je nova zvezda.
BOLTEŽAR.
Rodil se Stvarnik je,
Gospod vseh ljudstevi Pojdem in ga počastim.
GAŠPER.
Tudi sa^ pojdem in Ga pomolim.
MIHA, OSTALIMA DVEMA.
Kam pa? V katero deželo kanita iti?
Bi morda šla z menoj počastit Stvarnika?
Sta videla Ga že? Jaz hočem Ga moliti.
GAŠPER.
Seveda greva. Kdo ve, Ga bomo našli?
Sledili bomo zvezdi in kraj zagledali.
MIHA.
Kako bomo spoznali, če smrtnik je navaden,
res,
ali če kralj je zemlje in še, če kralj nebes? BOLTEŽAR.
Bi rada vedela, kako Ga bomo prepoznali? Zlato, kadilo, miro mu bomo darovalij.
Če kralj je le zemlje, si bo izbral zlato; če smrtnik je navaden, miro vzel si bo; če pa je Bog nebeški, izbral si bo kadilo, saj Njemu se spodobi edino to darilo.
GAŠPER IN MIHA.
Šli bomo in tako storili.
Tretji prizor
GAŠPER IN OSTALA DVA KRALJA PRI
HERODU.
Naj Bog ti, Stvarnik, zdravja da in zla te reši
vsakega!
Nekoliko radf s teboj bi govorili, nič drugega
ne bomo te prosili. Življenje dolgo Bog ti daj in zla te reši vsakega!
Na romarski smo poti, kralja gremo častit, ki se na zemlji je rodil, a nam ostal je skrit.
HEROD.
Kaj pravite? Kam greste? Koga iščete?
Od kod prihajate in kam želite priti?
Na dan z imenom vašim, ne skušajte ga skriti!
GAŠPER.
Meni Gašper je ime.
Ta drugi Miha je in tale Boltežar.
O kralj! Rodil se kralj je, Gospod vse zemlje, ki našim dnem ne vojne, miru prinesel bo na
mernike'
HERODI.
Ali je tako v resnici?
GAŠPER.
Kralj, tako je, po pravici.
HEROD.
In kako to veste?
Ste se o tem prepričali?
GAŠPER.
Glej. kralj, resnico bomo ti razkrili, kakor o njej smo se prepričali.
MIHA
Čudež čudovit je la: nova zvezda je vzšla.
BOLTEŽAR.
Znamenje gotovo nam je to, da človeško je prevzel telo.
HEROD.
Kdaj pa ste jo opazili in kako jo prepoznali?
GAŠPER.
Trinajst dni bo tega že, več gotovo ni jih še, kar zvezdo smo zagledali in se o njej prepričali.
HEROD.
Pojdite torej spet na pot in tam Ga počastite.
Ko pa domov se vrnete, še meni sporočite, da tudi sam .napotim se tja kralja počastit!
Četrti prizor
HEROD, sam.
Je kdaj še videl kdo nesrečo, ki tako zadela živega bi kralja?
Še nisem mrtev in ne pokopan,
pa je namesto mene drug že kralj izbran.
Še nikdar se ni kaj podobnega zgodilo.
V pogubo svet drvi,	*•"
nič mi ne preostaja.
Vendar verjeti res ni moči mi, dokler ne vidim Ga na lastne oči.
Poklical bom služabnika, ki čez vse moje skrb ima!
PRIHAJA SLUŽABNIK.
Pokliči mi ministre in moje svetovavce in moje pisarje in moje pismouke in moje zvezdoglede in moje zagovornike.
Odkrijejo naj mi resnico, če v pismih ta tiči, ali če vedo zanjo, če so jo izvedeli.
Peti prizor
PRIKAŽEJO SE SVETOVALCI NA HERODOVEM DVORU.
Kaj želiš od nas, o kralj? Prišli na tvoje smo
vabilo.
HEROD.
Prinesli ste s seboj mi tudi sporočilo? SVETOVALCI.
Da, kralj, s seboj ga tu imamo, kar moč popolnega ti lahko damo.
HEROD.
Na dan z besedo, z njo.
Odkrijte mi resnico! Se res rodil je človek, kot javili so kralji mi trije? Razkrij, rabin, resnico, če si spoznal jo že! RABIN. Prisegam, o kralj, le na to, kar tu stoji zapisano«. DRUGI RABIN PRVEMU. Hamihalah, v kakšni zmoti si! Zakaj ti nosiš ime rabina? Prerokb ti ne umeš. ki jih prerokoval je Jeremija. Šmenta! smo mi pogrešili. Zakaj se nismo le spomnili? Zakaj nismo povedali resnice? PRVI RABIN. Pri Bogu svetem, ne poznam je, ne! DRUGI RABIN. Ker nikoli nismo govorili in se nikdar našla ni v naših ustnicah.
(Iz španščine prevedel Marijan Brecelj)
☆
Objavljamo prvi slovenski prevod dramskega fragmenta »AVTO DE LOS REYES MAGOS«, ki je nastal na prehodu iz 12. v 13. stoletje. Pri tem delu gre za najstarejši tekst španske (kastiljske) dramske književnosti. Tekst so do novejšega časa hranili v kapiteljski cerkvi v Toledu, za katero je bil po vsej verjetnosti tudi napisan, zdaj pa ga hranijo v nacionalni knjižnici v Toledu. Delo se na žalost ni ohranilo v celoti in je gotovo pripadlo nekemu večjemu božičnemu ciklu (AUTOS DEL NASCIMIENTO). Slovenski prevod je po izvirnem španskem tekstu, ki mu ga je oskrbel dr. Stanko Zimic, univ. predavatelj v Austinu, pripravil Marjan Brecelj iz Nove Gorice. Delo se odlikuje z neko posebno ljubkostjo in notranjo preprostostjo in bo gotovo zanimalo naše bravce.
(Uredništvo)
*
ORGELSKI KONCERT BOŽIČNIH SKLADB V nedeljo, 26. decembra, na praznik sv. Štefana ob 17. uri bo v cerkvi Brezmadežnega srca Marijinega v ul. sv. Anastazija v Trstu (blizu glavne železniške postaje) orgelski koncert. Božične skladbe Murschhauserja, Bacha, Francka, Dupreja in Messiaena bo igral znani orgelski mojster Hubert Bergant. Koncert prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU
priredi
BOŽIČNI KONCERT 9. januarja, ob 16. uri v cerkvi Novega svetega Antona v Trstu. 16. januarja, ob 16. uri v šentpetrski cerkvi v Ljubljani.
Pogovor s prof. Hubertom Bergantom
Prof. Hubert Bergant je doma iz Kamnika, kjer je dokončal gimnazijo, orgle in klavir je študiral na akademiji za glasbo v Ljubljani, vzporedno pa tudi umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti. Diplomiral je v vseh treh predmetih, leta 1963 pa je končal podiplomatski študij iz orgel v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na Dunaju pri profesorjih A. Heillerju in H. Haselboecku, pri katerem je tudi diplomiral. Hubert Bergant je sedaj profesor na gimnaziji v Novi Gorici, in ravnatelj glasbene šole v Šempetru, od leta 1965 pa je honorarni docent na akademiji za glasbo v Ljubljani.
Doslej je koncertiral v Beogradu, Vidmu, Gorici, Trstu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, na Bledu, na festivalu komorne glasbe v Radencih, v Dubrovniku, Riminiju, Aosti in drugod. Njegov repertoar obsega dela starih mojstrov Marchanda, Couperina, Clerambaulta, Frescobaldi-ja, Merula, Gabriellija, Cavazzonija, Zipolija, Schlicka, Frobergerja, Buxstehudeja , Pachelbla, Krebsa, Bruhnsa, Czemihorskega, dela nemških baročnih skladateljev Bacha in Haendla, mojstrov romantike Mendelssohna, Francka, Regerja, Vidor-ja, Boelmanna, od modemih skladateljev pa dela Messiaena, Langlaisa, Alaina, Heillerja, Hindemi-tha itd. Od slovenskih avtorjev je prof. Bergant izvajal doslej dela Premrla, Tomca, Osterca, Škerjanca, Vrabca, Ramovša in Vremšaka.
Prof. Berganta smo pred bližnjim koncertom v Trstu (v nedeljo, 26. decembra v cerkvi Brezm. spočetja v ulici sv. Anastazija) obiskali na nje. govem domu v Šempetru pri Gorici ter se pogovarjali o tem nastopu in nekoliko več o sami orgelski glasbi.
G. profesor, ie na lanskem koncertu v Trstu ste nastopili na orglah v cerfevi Brezm. spočetja. Zanima nas, zakaj ste si izbrali ravno to cerkev?
Uprava cerkve je pokazala veliko razumevanje za take koncerte, poleg tega pa so orgle v tej cerkvi dokaj kvalitetne. Izdelal jih je mojster Zanin iz Furlanije, imajo 3 manuale z okrog 50 pojočimi registri.
Kakšen bo program koncerta?
Igral bom dela Franza Xaverja, Antona Murschhauserja (1663 - 1738), J. S. Bacha, Cčsarja Francka, Marcela Duprčja in Oliviera Messiaena. Pri prvem — Murschhauserju — gre za mdnchenskega baročnega mojstra. V njegovih skladbah se odraža bavarski barok, ki je dobil lep izraz tudi v stavbarstvu takratnega obdobja. Njegova skladba »A-ria pastoralis variata« je polna božičnega veselja. Igral bom tudi Bachov »Pastorale« v 4 stavkih, dalje Frančkov »Pastorale«, Marcela Dupreja »Variations sur Noel« (skladatelj je umrl letos v visoki starosti), težišče pa bo na Messiaenovem ciklusu »Le Nativitč du Seigneur«, ki je nastal leta 1935 ter ga sestavlja 9 meditacij z božično vsebino: La Vičrge et 1'enfant, Les bergers, Des. seins čternelles, Le verbe, Les enfants de Dieux, Les anges, Jšsus accepte la souffrance, Les ma-ges, Dieux parmi nous. Messiaen je za vse svoje skladbe, posebno pa pri tej, v precejšnji meri iskal pobudo v orientalski, indijski in starogrški glasbi Skratka, prisotna je neka eksotika, ki jo je narekovala tudi motivika sama. V ritmičnem pogledu je skladba popolnoma nekaj novega. Gre za t.im. »valeur ajoutč«, to pomeni, da je vsaki noti ali pavzi dodal njeno polovično vrednost. Kažejo se tudi vplivi impresionizma; skladba je zelo barvita, registracijo je sugeriral skladatelj sam (isto' je tudi pri Frančku in Duprčju). Seveda je treba registracijo prilagoditi danim možnostim.
Tako bom n.pr. klarinet zamenjal z izredno lepo trombo v drugem manualu.
Na vaših koncertih že več let opažamo, da dajete poseben poudarek oziroma da zelo radi igrate skladbe J.S. Bacha.
Res je, v svojih koncertih se najraje vedno spet vračam k Bachu, vendar je na žalost stanje tako, da so mi najljubše ravno tiste skladbe, ki širši publiki ne bi bile zanimive. To so predvsem včliki korali, koralne fantazije, zelo rad pa igram posamezne Bachove skladbe, ki spadajo v določeno oblikovno zvrst, v celoti. Tako sem že igral na enem koncertu vse Bachove tokate, vse koncerte ipd.
Kaj vam pomeni Bachova glasba?
Najplemenitejšo sublimacijo »obrtniškega« u-stvarjanja. Bach je bil eden od mojstrov, ki niso čakali inspiracije v kavami, temveč so jo našli med delom. Sicer so mi znane definicije o Bachu, kot so jo dali n.pr. Goethe, češ da je Bachova glasba ustvarjanje razpoloženja, kot je vladalo ob stvarjenju sveta, Beethoven pa je dejal, da bi se Bach moral imenovati »morje« in ne »potok«, kakor bi v slovenščini prevedli njegovo ime. Prepričan pa sem, da ima vsaka Bachova skladba v sebi nadih večnosti.
Katero stilno obdobje ste zase na novo »odkrili«7
S pomočjo italijanskih znancev (organista in profesorja v Benetkah Sandra dalla Libera in orglar-ke Iris Caruano) predvsem spoznavam kvalitete starih instrumentov iz 18. stoletja in izredno obsežno literaturo, ki je za te instrumente napisana. Veliko takih orgel je tudi v nekaterih istrskih me. stih (v Izoli, Piranu, Bujah, v Bakru pri Reki, Šibeniku v Dalmaciji), v bližnji Furlaniji pa v kraju Perteole in v Coroni. Zelo bi me zanimali tudi instrumenti v severnoitalijanskem in južnotirol-skem subalpinskem pasu.
Kaj menite o bodočnosti orgelske glasbe glede na razvoj in dogajanja v sodobni glasbeni ustvarjalnosti?
Prepričan sem, da bo vedno več sodobnih skladb teljev posvetilo tudi orglam več svojega ustvarjalnega hotenja. Orgle so več kot samo instrument, ki (dalje na strani 11)
MARTIN BRECELJ
(Nadaljevanje s 4. strani)
hodnjega leta. Prizadeval si bo, da bi člani čimbolj posegali v debate, in kaže, da bo mogoče uvesti razne tečaje.
SKK si bo hkrati prizadeval, da ohrani in okrepi stike z drugimi mladinskimi organizacijami.
Katero vlogo ima po tvojem mladina v delu naše skupnosti?
Mislim, da je prva naloga mladine ta, da uresniči večjo enotnost med Slovenci v zamejstvu. Gojiti bi morala obenem čimveč-je sodelovanje z mladino iz Slovenije. Neobremenjenost prav gotovo olajša delovanje v tem smislu, ki je poroštvo za boljšo bodočnost naše skupnosti.
Katero je tvoje voščilo za leto 1972?
Želel bi le, da bi se vsakdo zavedal kot Slovenec svoje odgovornosti in da bi zato izpolnjeval svojo nalogo strpno in kdo ve... mogoče bomo že v letu 1972 dočakali marsikateri uspeh.
Pavle Na sveti večer
Naslednjega dne potem se je začelo tisto predbožično popoldne, začel tisti predbožični večer, ki ga ne morem pozabiti. Zunaj sneg, v človeku sneg!
Vse belo in čisto, ko pridihamo s svojimi leti pred božične duri.
...Se spominjaš, brat, kako sva iz kleti nosila mah?
Nesla sva ga v našo veliko sobo, ga razdelila po mizi in zakurila veliki kamin. Ko so panje ob-lezli plameni, sva začela postavljati jaslice.
...Se spominjaš?
Padal je sneg. Oče je rekel: petič v mojem življenju, da pada na predbožični dan.
Midva pa sva z mahom zazelenela veliko okroglo mizo.
Kako lepo, kako prostrano!
Stopila sem k oknu. Za oknom se je razcvetela zima. Krizantema za krizantemo.
In zadišalo je po tem cvetu. Dišalo je žalostno lepo.
Snežinke so pristajale mehko in neslišno. Ne kot dež, ki pribija žeblje v podplat, ampak neskončno šelesteče, kot bi poslušal globoko večnost.
Srca se mi je dotaknilo neko neznano domotožje, čeprav sem bila doma.
... Ti pa si razpostavljal ovčke, pastirčke, brat.
Ko je bilo vse postavljeno, sva si molče ogledo. vala revščino, ki je spremljala na svet našega Gospoda.
Moraš, moraš verjeti vanj!
Ni prišel ne kot graščak ne kot kralj v zlati opravi ne kot trgovec s kamelami ne kot licemeren rabi. Prišel je ubog med uboge. Med pastirje vseh celin.
Strmela sem v nagca v naši štalici. Vanj sta dihala svoji dobri duši osel in vol.
Kako, kako bedno se nam je rodil Bog!
Samo tak Bog je resničen Bog. Samo tak človek, reven in lačen in brez okrasov minljivega veličastja, je dober človek. Je bogopodoben človek.
... Kdo bi si mislil, si rekel, brat.
Zakaj? sem te vprašala.
Da se to rojstvo nenehne pokriva z dejanji globokega občutenja z zatiranimi in bednimi. Nenehno je v stiku samo s tistimi, ki trpe.
Da, sem rekla.
Ne mara oholih kraljev in bogatinov.
Jezus je Bog tistih, ki s trpljenjem odkupujejo svet zlih dejanj in zlih misli.
... Z žejnimi je, si rekel.
Z lačnimi je, sem dodala.
Oba sva začutila tisti trenutek tudi, da sva daleč od revščine, da bi bila lahko docela Njegova.
Postalo naju je sram, ko sva dočutila to resnico.
...Koliko jih je, ki ne morejo v njegov spomin postavljati štalice, si rekel.
Nimajo kje, sem rekla.
Nimajo zavetja in miru, sem rekla, ki bi ogrel njihov spomin Nanj.
...Nimajo, nimajo, si se mi pridružil.
Lepo se je spominjati Njegovega prihoda na svet za toplimi stenami, sem rekla in gledala padce snežink skozi prvo zamračitev. Gledaš in se spominjaš rojstva in smrti in nekako veselo ti je pri duši, ker se te ne dotika Njegova stiska. To je približno isto občutje, kot so ga imeli farizeji pred dva tisoč leti, ko so brez pomisleka glasovali za Njegovo smrt.
.. Da, sl rekel tl, brat, ista občutja me šibajo ta Božič.
Preveč občutimo kulise in premalo resničnega spomina Nanj, sem rekla. Preveč komedije se gre. mo in manj resničnega rojstva miru med rasami in jeziki. Revščina drugih nas sploh več ne zadeva. Pač. Njegova, Jezusova nas toliko, da jo prirejamo sebi v veselje in dobro počutje.
... Res je, si rekel, brat, kako boljši bi lahko bili...
... Če bi spomin Nanj manj prirejali in ga več občutili in prenašali v medsebojne odnose.
... Da, tako, tako.
V kaminu je velik plamen zajahal panj. V drncu sta drvela v dimnik.
Vstopila sta mama in oče. Oče je bil izbrit in je kazal svojo mladost.
Zagledala s*a se v štalico. Dolgo sta jo zrla. Na njunem obrazu se je zarisala skrb in ne veselje.
To me je odrešilo. Da, to je resničen božič! Moji starši so dojeli sebe v razmerju do Jezusa. To je dobro. To je božič. Rojstvo Boga in vseh nas.
Molili bomo in pokadili našo hišo, je rekel oče:
Šli smo dol.
Mrak se je vedno bolj in bolj gostil. Razsvetljevale so ga snežinke in luč, ki je od časa do časa planil- iz kuhinje.
Po mehkem snegu smo odšli v kapelico, kjer se nas je zbralo kakšen ducat.
Hlad zidov je prihajal vse bliže koži in duši.
V kadilnici, ki jo je pozibaval stari Rajko, je žarelo kakšnih sto živih očesc žerjavke. Sam je bil zagledan v sv. Davida in molil očenaš, ne da bi koga od nas videl in posebej občutil.
Oče je odprl Sveto pismo in z molitvenim glasom molil Davidovo molitev:
Nagni, Gospod, uho svoje in usliši me, ker siromak sem in ubožen. Ohrani dušo mojo, ker tisti sem, ki mu deliš milost; reši hlapca svojega, ti Bog moj, ki ima zaupanje vate. Milost mu izkaži, Gospod, ker k tebi kliče vsak dan. Razveseli dušo svojega hlapca, ker k tebi, Gospod, povzdiguje svojo dušo. Saj ti, Gospod, si dobrotljiv in rad prizanašaš, obilen pa si v milosti vsem, ki te kličejo...
Zalistal je po debeli knjigi in nam prebral drugo poglavje iz evangelija po sv. Matevžu.
Šli smo za njegovim glasom z vizijo v duši in videli ves čudoviti potek rojevanja našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Oče je kanil na tstih sto živih očesc žerjavke zrnca kadila. Dim, ki se je v hipu odvil na vse strani, je zadišal po smoli in trpkem, daljnem in vzhodnem.
Oče naš..., je zagospodaril z glasom nad nami.
Stopali smo za njim in poslušali njegov vzvišeni, vznemirjeni glas.
...ki si v nebesih, blagoslovi delo svojih otrok, niso vselej otroci in vselej dobri, a te ljubijo, čeprav skozi sebičnost in bogastvo... O moj Bog, prosim te...
Sneg je še odlagal. Šumelo je kot v školjki.
Mati je razmetavala žegnano vodo, Rajko pa Je
z dimom ovijal sebe in stebre.
Oče je molil:
...milosti za vse, ki se imenujejo človek, te prosim, ti si Bog ubogih in ne nas, ki nas varuje hudega, naše ime in posest...
Ko danes proslavljamo dvatisočletnico
rojstva Gospodovega, te prosimo, da bi spomin
nate ne postal delček dobrega počutja,
ampak spomin in opomin, da je bil sit
stvar vesti... O, Oče naš, ki si v nebesih...
Vstopili smo v kuhinjo, dišečo po umitem. Ognji so kipeli in se z našimi mislimi spreminjali v gotske konice.
Peli smo molitev. Vsako besedo smo obložili s pomenom, kot smo ga čutili.
Dvignili smo se po stopnišču v prvo nadstropje. Vrstili smo se iz prostora v prostor in obujali stene in predmete. S svečami smo prebujali sence in sebe.
Kot v zadnjo smo stopili v sobo s škatlico, vsi do zadnjega podobni tem ubogih pastircem tam, ki so hiteli v hrib po mahu.
Zagledali smo se v ta večni čudež rojstva.
Malo se jih je po tistem tako bedno rodilo, a so
se.
Milo se nam je delalo v duši.
Iz mame je zaplaval oblaček glasu:
Sveee-taaa nooč, blaaaažeeenaaa nooč, vseeee že spiiii, jeee pol.noč...
Drug za drugim smo vstopali s svojim čustvom in glasom v njen glas in ga oprli z vseh strani. Pogled nam je navlažilo silno čustvo ljubezni.
Zamaknjeni v drobno bitjece tam v štalici smo prepevali in tako vsaj malo izmili pod v naši hiši, duši človekovi.
Da: človekovo dušo zmijemo s pesmijo.
Peli smo. Peli smo do ure, ko je od farne cerkve zazvonilo, zavabilo.
Potem smo zabredli v ozko gaz, ki sta jo bredla oče in mati. Med smehom smo lovili ravnotežje in si ogledovali sveto noč: tiho in svetlo od množine snega.
Z drevja so šelesteče odpadale snežne kite cvetja. Z okenc nizkih kmečkih domov je boleče močno svetila luč. Od nekod je zadišalo po potici. Vonj, ki je v hipu minil.
* * *
(Odlomek iz novele »V/D« Pavleta Zidarja, ki je izšla letos v posebni knjigi v redni knjitni zbirki Mohorjeve drutbe v Celju).
	
	
25 let jih slišimo po radijskih valovih...
Pred nedavnim je praznoval Radijski oder 25-let-nico obstoja; to je igravska skupina, ki izvaja do. malega vse radijske igre na tržaškem radiu. Že dejstvo samo, da deluje stalno in nepretrgoma neka ustanova v zamejstvu kar 25 let in da vsak teden in celo večkrat na teden izvaja radijske predstave, že to dejstvo samo je nekaj, mimo katerega ne moremo zamejski Slovenci. Ko smo zadnjič o-menili samo mimogrede ta jubilej, smo obenem obljubili, da se bomo k temu dogodku še povrnili.
Obrnili smo se na umetniškega vodjo Radijskega odra, prof. Jožeta Peterlina, ki je obenem ustanovitelj te radijske skupine, in ga prosili za nekaj vtisov.
S kakšnimi občutki ste praznovali srebrni jubilej Radijskega odra?
Z mislijo na prehojeno pot: na mnoge težke trenutke in na mnoge izredno lepe in nepozabne. Na čas, ko je bilo težko najti prve igravce, ki so se borili s knjižno izgovorjavo in z dramskim u-stvarjanjem, in na čas, ko smo vendarle dosegli širok razpon izbihe radijskih igravcev, ki jih je pomagala oblikovati naša slovenska šola in dijaški odrski krožki in prosvetne gledališke skupine. Z občutkom, da smo prehodili že kar lepo pot in z veseljem in prepričanjem, da na tej poti ne bo treba omagati, zaradi lastnih nezmožnosti, če bomo nosili v srcu še dalje vero v lepoto besede in vero v poslanstvo, ki ga imamo v zamejstvu kot slovenski dramski oblikovalci.
Koliko dramskih del ste v teh letih posredovali radijskim poslušavcem?
Statistika pravi, da je bilo v 25 letih vsega 9294 nastopov naše dramske skupine.
Kaj je drialo skupaj toliko let toliko ljudi, ki so v večernih urah — če se ne motimo — delali
Zdenko Hvala obiskuje četrti letnik fizike na vseučilišču v Trstu. Višjo srednji šolo je dokončal v Gorici, doma je iz Podgore in ima 23 let. Ker vemo, da se živo zanima za stanje in razvoj slovenskega srednjega šolstva na Goriškem in da je osebno možno angažiran pri vseh akcijah, ki jih zlasti mladi v zadnjih časih vodijo za zboljšanje sedanjega stanja na šolah, smo ga napro. sili za razgovor, ki se mu je prijazno odzval.
Gospod Hvala, zakaj ste se pridrutili te omenjenim akcijam?
K tem akcijam sem pristopil najprej zato, ker mi je globoko pri srcu kot Slovencu in kot bivšemu dijaku višje srednje šole v Gorici položaj na teh šolah. Poudariti hočem takoj, da je cilj In namen teh akcij, prizadevati si za zboljšanje in posodobljenje šole, saj zlasti zadnji dogodki dovolj zgovorno kažejo, da postaja položaj vedno bolj nevzdržen. Opozoriti bi dalje hotel na množičnost teh akcij, kajti te so dejansko zajele ogromno večino slovenskih ljudi na Goriškem. Na zunaj se sicer to ne kaže, čemur je kriv predvsem zelo čuden molk tradicionalnih kulturnih središč. Prav zato obstaja nevarnost, da bomo pristopili k obravnavi problema, ko bo prepozno.
v radijskih prostorih in to po končanem dnevnem delu. Saj vemo, da se tako nočno delo ne da plačati s sredstvi, ki jih prejmete?
Za to delo je bilo treba vedno veliko veselja. Treba je bilo medsebojnega prijateljstva in čim manj zavisti, ki je igravcu prirojena. Vsakdo je moral čutiti v kolegu pomoč in razumevanje. Če vsega tega ne bi bilo, ne bi dočakali 25-letnice skupnega življenja. Zato mora vsakdo izmed nas čutiti, da je bolje, da skupino zapusti tisti, ki bi hotel nergati in iskati napak pri drugem, ne bi jih videl le pri sebi — kajti zavedati se moramo
Srečanje s slikarjem Tonetom Miheličem
V Tržaški knjigami, kjer je kupoval slovensko božično ploščo smo srečali slikarja Toneta Miheliča in ga hitro poterjali za stari dolg — za že davno obljubljeni intervju.
Letos te je bilo malo videti v Trstu. Slišali smo, da si veliko potoval.
Vse leto sem bil na potovanjih.
Kje pa si bil?
Na Dunaju in še naokrog po Avstriji, v Grčiji, na Siciliji in v Španiji.
Kdo je za to stanje odgovoren?
Obstoječe šolske strukture vsekakor, vendar so pri tem odgovorni tudi ljudje. Mislim tu konkretno na ravnatelja in na večino profesorskega zbora. Prvi je verjetno po naravi avtoritaren, s čimer dokazuje, da premalo spremlja duha časa, profesorski zbor pa mu dejansko preveč vdano sledi, vsaj tako lahko sklepamo iz njegovega ravnanja. Tu bi mimogrede pripomnil, da se mi zdi zelo čudno, da na klasičnem liceju v Gorici že leta poučujejo tudi univerzitetni študentje in da je sestava tega zbora takšna, kot da bi nekateri predavatelji prihajali na to šolo na prakso, kar se po mojem ne bi smelo dogajati, če hočemo ohraniti in okrepiti kakovost šole same in pouka.
Kaj ste doslej konkretno naredili za zboljšanje poloiaja?
Sestavili in odposlali smo razna pisma, katerih povod je bilo ravnanje komisije za profesorske habilitacijske izpite, ki je bilo po našem odločno krivično. Komisija je namreč udarila po profesorju, ki je po mnenju dijakov in staršev eden naj. bolj sposobnih in ki je tudi veliko žrtvoval za slovensko šolo. Ne gre za osebno zadevo, temveč (dalje na str. 10)
da nihče izmed nas ni popolen. Samo skupno do. brohotno razumevanje vodi trajno skupnost.
Kako gledate na bodočnost svoje radijske skupine?
Z optimizmom. Kakor ste lahko opazili, pristopajo počasi k delu nove moči — naši študentje, ki so za to najbolj poklicani. V posebnih oddajah so se izpopolnjevali in najboljšim je odprta pot k Radijskemu odru. Zato verjamem in verujem v to, da bo ta radijska dramska skupina zaigrala še mnogo lepih dramskih del radijskim poslušalcem in jih osrečevala še in še.
Kaj bi rekli radijskim poslušavcem in našim bravcem?
Ker vem, da posluša mnogo bravcev Novega liste tudi naše oddaje, bi se jim rad zahvalil za vsako priznanje, ki ga nam izrazijo ali prav v Novem listu, ali v pismih. Potrudili se bomo, da bi jih, kolikor je v naših močeh, zadovoljili. V imenu naše igravske skupine jim želim srečen božič in zadovoljstvo ob božičnem dramskem sporedu, ki smo ga skušali na najboljši način pripraviti.
Verjetno si prinesel precej slik s seboj?
Največ s Sicilije. Tam sem bil skoro tri mesece, pozno pomladi in v začetku poletja, prav v času, ko je bruhala Etna. Z letalom smo leteli prav nad bruhajočim ognjenikom. Bil je res grozoten prizor. Pekel.
In kaj je napravilo nate največji vtis v Grčiji?
Akropola, templji in vožnja po rtu, kjer stopi Neptunov tempelj na strmi pečini nad morjem.
Pa ostala Sicilija?
Delal sem izlete po celi Siciliji in si ogledal med drugim mesteca na gorah v notranjosti, ki izgledajo od daleč kot orlovska gnezda. To so ostanki normanske in španske arhitekture.
Si zajel kaj te lepote in zanimivosti v svoje slike?
Sem. Slikal sem žarečo lavo, kot je tekla po pobočju Etne in napravila posebno ponoči veličasten vtis. Privlačilo me je tudi temno-sinje morje in pokrajina vsa v cvetju.
Pa ljudje?
Zelo prijetni. Redkokdaj v življenju sem srečal tako prijazne ljudi.
In kako je bilo v Španiji?
To je bil zame popolnoma drug, nepoznan svet.
Ti je ugajal?
Zelo. Bil sem več kot vzhičen. Manjka mi besed, da bi izrazil svoje občutje.
Kaj ti je bilo najbolj všeč?
Sevilla, Granada, Toledo in Cordova.
Zakaj?
Ker so to še še najbolj izrazita stara španska mesta. Toledo je npr. še popolnoma ohranjen v starodavnem maverskem slogu.
Kaj pa barve?
Najlepše barve sem našel v puščavah Sierre Nevade in v Granadi, kjer je bil paradiž mavrskih kalifov, ter v puščavah temnordeče ilovice med Madridom in Saragozo.
Kdaj bomo lahko to videli na kakšni tvoji razstavi?
Upam, da v doglednem času, toda prej bi rad še v Pariz.
Kaj vse so ti dala ta potovanja?
Dala so mi mnogo novih vizij, ki jih bom izrazil na platnu v raznih tehnikah in stilih.
Kaj pa tvoji dragoceni in karakteristični kraški motivi, posebno stare kraške hiše in borjači?
Rad bi rešil zadnji hip vsaj na platno zna. čilno lepoto kraških vasi, ki jih naglo kazi moderno stavbarstvo brez vsakega sloga.
t.l.
Razgovor z Zdenkom Hvalom
Božične navade naj ostanejo žive
O malokaterih ljudskih navadah se toliko piše kot o božičnih. Vedno spet, vsako leto za Božič jih omenjamo v tisku. Vendar pa je na žalost večina teh navad že zamrla med slovenskim ljudstvom, ali pa zdaj izginjajo. To ni toliko posledica ideološke propagande, nasprotne veri in praznovanju Božiča, saj dokazujejo ankete, ki so jih izvedli nepristranski, vsekakor pa nekatoliški sociologi, da je precejšnja večina slovenskih ljudi še vedno vernih, 'kot pa spremenjenih življenjskih razmer. Na tradicijo so navezani v glavnem ustaljeni družbeni sloji, po eni strani kmetje, po drugi meščanske družine, ki pripadajo meščanskemu sloju že več rodov in negujejo svoje družinske in druge tradicije. Tisti sloji pa, ki so nezadovoljni s svojim stanjem in se hočejo čimprej povzpeti »višje«, pa se hote odpovedujejo tudi svoji kulturni tradiciji, ker vidijo v njej eno od vezi, ki jih vežejo na preteklost, enega od znakov in dokazov, če že ne naravnost simbol svoje »podrejenosti«, svoje »neenakopravnosti«. To velja zlasti za kmečki proletariat, za delavstvo in za malomeščanstvo.
Kmečki proletariat ni v nasprotju s trdnimi kmečkimi gospodarstvi nikdar veliko dal na folkloro in na pravo ljudsko kulturo. Ta je bila doma v gruntarskih in polgruntarskih hišah. Tam so si lahko privoščili umetno izdelane skrinje in omare, bakreno im porcelanasto posodo ter lepo oblikovano orodje. Kočarji in bajtarji, dninarji in gozdni delavci so se morali zadovoljiti z najpreiprostejšim, revnim, zasilnim. Tudi na predbožični dan so morale dninarice do mraka in dalje delati na gruntarskih kmetijah, enako njihovi možje, zato niso imeli časa, da bi se bile tako pripravile na praznike kot gruntarske družine. Odpadlo je zlasti pečenje raznih vrst potic, obredi in drugo. Ostala jim je molitev rožnega venca in pot k polnočnici ter morda
RAZGOVOR Z ZDENKOM HVALOM
(nadaljevanje z 9. strani)
za stvar slovenske šole kot take. aZradi tega si bomo z vsemi demokratičnimi sredstvi še naprej odločno prizadevali, da se krivica popravi in zlasti da se podobni dogodki ne bodo več ponavljali.
Poleg ravnatelja in profesorskega zbora je na Soli tudi odbor staršev. Kaj k temu pravi?
Vtis imam, da odbor staršev ne deluje zadovoljivo in da nima zadostnega posluha za pereče probleme šole, vsaj takšen je zunanji videz. V resnici si odbor, oziroma njegovi člani ne upajo izreči svojega mnenja, ker se boje posledic, glede na vzdušje, ki vlada na šoli in glede na odnose, ki obstajajo med vodstvom šole in dijaki.
Nekateri prizadeti Vam očitajo, da ste revolucionarji, da s svojim delovanjem rušite ugled slovenske šole, ne da bi imeli pri tem konkreten program raznih izboljšav, ki bi jih bilo treba vnesti v šolo.
Osebno se nikakor ne smatram za revolucionarja, vendar menim, da ne morem več molčati in da moram povedati svoje mnenje, kot bi želel, da bi ga izrazile tudi osrednjje slovenske kulturne organizacije na Goriškem, kajti nedopustno je, da sta rast in razvoj slovenske šole prepuščeni na milost in nemilost peščici ljudi, ki sebe smatrajo za nezmotljive in mislijo, da imajo šolo v zakupu. Prav zaradi tega sem sklenil, da ne bom miroval, dokler se stanje ne spremeni.
revne jaslice v kotu nad mizo ter smrekova veja brez okraskov.
Le bajtarska mladina, ki se še ni zavedla socialne razlike, je morda skupaj z gruntar-sko koledovala in se držala še drugih ljudskih božičnih navad.
iše manj so zakoreninjeni v tradiciji delavci, in tako je bilo tudi v preteklosti.
Družba pa stremi povsod in tudi pri Slovencih — pri našem narodu še tembolj, ker na srečo ni bil nikdar ostro razdeljen v razrede — po družbenem poenotenju, po odpravi pregrad med ljudmi, t.j. »razredov«. Prej ali slej bosta omika in civilizacijska raven dosegli tako višino, da miselnost velike večine ljudi ne bo več obrnjena predvsem k zaslužnikarstvu in dviganju »življenjske« ravni, ampak bo začutila nove, kultur-nejše potrebe. Tedaj bo verjetno nastopil čas, ko bo tudi kulturna tradicija prišla pri vseh bolj do veljave.
K tradiciji spadajo prazniki, a ne more biti praznikov brez obredov. Takih praznikov bi ne občutili kot praznikov. Še najmanj božične praznike. Zato božične navade in
obredi niso ostanki nečesa, kar se je preživelo, ampak del žive narodne duhovne kulture in tradicije. Blagoslovitev doma na sveti večer, smrečica kot simbol večnege življenja in upanja, jaslice in božične pesmi kot izraz religioznega krščanskega doživljanja, božične jedi s potico kot odraz obhajanja praznika — vse to in še marsikaj, kar spada k slovenskim božičnim navadam, ima in bo vedno imelo svoj simbolni, slovesni pomen, zato ohranimo žive in negujmo te svoje ljudske in duhovne tradicije.
Rahlo se svita pod Karavankami
Veseli nas, da smo uporabili glagol svitati, žal pa ne gre za kako pomembno politično dejanje, ki bi premaknilo položaj slovenske skupnosti v Avstriji z mrtve točke. Vendar pa mogoče lahko upamo še na kako drugo spremembo, če si na področju kulture sežejo v roke ljudje različnih tradicij in različnih jezikov. V mislih imamo zajetno knjigo, ki je letos izšla v Celovcu pri založbi Johannes Heyn in ki jo je založilo Društvo Joseph - Friedrich Perkonig. Njen naslov: Karnten im Worth. Koroška v besedi. To je antologija proze in pesmi šestinpetdesetih avtorjev, ki so živeli na Koroškem in so njihova dela izšla v zadnjih petdesetih letih (1920 - 1970). Knjiga se začenja s prozo Roberta Musila in na petstotih straneh prikazuje zelo pestro panoramo književnega u-stvarjanja. Vendar bi ta zapis danes začenjati drugače, ko bi v tej antologiji ne bilo tudi šest slovenskih pisateljev in pesnikov. Ker pa ti so v njej in so njihove pesmi celo objavljene najpoprej v izvirniku in potem še v nemškem prevodu, imamo vtis, da je — vsaj v tej lepi knjigi — evropski svet tak, kakršnega si ga človek v sanjah zamišlja, to se pravi pluralističen v koncepcijah in bogat v humanistični misli. Slovenci na Avstrijskem živijo v ozračju, ki je vse prej kot evropsko, če pomislimo na pomanjkanje dvojezičnih napisov, na skrunjenje spomenikov in grobov itd. Ampak ob tem delu, ki v uvodu omenja profesorja Janka Messnerja kot urednika slovenskih prispevkov, je čutiti dih tiste žlahtnosti, ki je pravzaprav izjemen pojav v izdajah, porojenih na tako imenovanih zamejskih tleh. Na vsak način drži, da tukaj pri nas se nobenemu italijanskemu uredniku ali založbi še ni porodila misel, da bi tržaške slovenske pesnike izdali skupaj z italijanskimi, pa bi pri tem slovensko liriko objavili v izvirnem jeziku! Zato je ta prvi korak na celovški strani razveseljiv. Naj kdo drug sodi o vrednosti posameznih del, mi kot reporterji samo poročamo o dobri novici, čeprav se zavedamo, da je vprašanje našega obsto-
ja na Koroškem zelo resna zadeva. (Spodbudno pa je, da bo julija meseca prihodnjega leta imelo v Celovcu svoj občni zbor »Mednarodno združenje za obrambo ogroženih jezikov in kultur«, tako da bodo Slovenci na kraju samem pred predstavniki številnih evropskih dežel obravnavali probleme, ki niso rešeni.) Naj tukaj še omenimo, da imajo svoje spise v knjigi, o kateri je govora, prof. Janko Messner, Gustav Janusch, Andrej Kokot, Florijan Lipusch, Valentin Po-lanšek, Erich Prunč, Milka Hartman. Delo je zelo okusno opremil slovenski slikar Valentin Oman. Morebiti bi bilo prav, da bi si antologijo nabavile naše višje šole, na katerih poučujejo nemški jezik.
H č.
Iz mojega telesa rase divja trta janičarjev s toplimi grozdi lepke krvi, z očesi iz slepe
groze. Njiva sem, ki brana bolečine ji trga maternice za tuje seme. Jalovi dež strasti svinčene vame pada.
Erik Prunč - Miklova Zala (II) v knjigi »Karnten in Wort«)
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Saša Škufca
TRNJULČICA
Pravljica v treh dejanjih
V torek, 28 t.m. ob 15.30, v sredo, 29. t.m. ob 15.30
Pred kratkim je obhajal svojo sedemdesetletnico odlični slovenski pedagog univ. prof. dr. Stanko Gogala. Predaval je do lani, ko je stopil v pokoj. Svoj čas je bil aktiven v vrstah krščansko-sociali-stičnega gibanja.
Diskusija v kavarni
V začetku decembra sem imel opravka v Celovcu in pri tem mi je prišlo na misel, da bi šel pogledat, kako je zdaj s kavarno tistega Lercha, ki so ga letos avstrijske oblasti zaprle pod obtožbo, da je sodeloval pri množičnih pokolih Judov v Auschwitzu. Proti koncu vojne pa je deloval Lerch tudi v Trstu in menijo, da je imel tudi tu prste vmes pri hododelstvih. Po vojni si je uredil v Celovcu na lepem kraju v sredini mesta prijetno kavarno, kjer je vsak večer igral plesni orkester. Zadnja leta pa je privabljal v kavarno predvsem mladino, ker je uredil v veliki plesni dvorani nekak mladinski klub za poslušanje plošč in ples.
Rahlo je snežilo, tisti večer ko sem se med de. veto in deseto uro napotil proti Lerchovi kavarni, misleč da jo bom našel zapuščeno in nemo, s temnimi okni. Toda okna so bila razsvetljena in v e-nem je bil velik letak, ki je napovedal ples. Istočasno z menoj je hlastno vstopilo nekaj mladih fantov, eden s škatlo v roki. Ko sem stopil v dvorano, sem se kar začudil. Bila je polna mladih fantov, vsi so gledali televizijski prenos neke tekme. Iz druge dvorane je donela glasba z najnovejših ameriških plošč. Ob zatemnjenih lučeh se je vrtelo sredi dvorane kakih šest parov. V garderobi sem videl, kaj je bilo v škatli, ki jo je bil prinesal tisti fant s seboj — par lažjih čevljev za ples. Težke gojzerje pa je pustil v garderobi. Na tleh sem videl še več podobnih škatel. Povedali so mi, da je lastnik kavarne še vedno Lerch in da pogosto piše iz ječe na Dunaju.
Dobil sem še prazno mizo in nekaj naročil. Bradat fant v belo-rdeče progasti jakni je stal za glasbeno mizo v kotu, kjer je prej nastopal orkester, in polagal na gramofon ploščo za ploščo, same nove ameriške skladbe. Mladina sredi dvorane pa je plesala, v počasnem ritmu sodobnih plesov, fant in dekle obrnjena drug proti drugemu, a vedno vsak zase. Le malokateri par se je držal. Vrstil se je »song« za »songom«, po večini črnski, le enkrat ali dvakrat je bilo slišati tudi malo av. strijsko-nemške glasbe. Nenadno pa so se prižgale luči, zraven mladega bradača v rdeče-belo progasti jakni se je pojavil eleganten človek srednjih let z mikrofonom v roki in napovedal modno revijo. Plesišče se je izpraznilo in prikazali sta se dve manekenki, ki sta predvajali medne kovinske in druge obeske, ki jih je dobiti v njegovi trgovini, je povedal gospod z mikrofonom, najnovejše modne domisleke te vrste iz Londona, Amerike, Pariza, Dunaja, Nemčije. Nekatere je tudi sam prinesel iz A-frike, skupaj s kostumi, in manekenki sta vse razkazovali na suhih, ljubkih, v dolge temne obleke o-detih telesih. Nato spet ples, ob zatemnjenjih lučeh. Mladine je bilo vse več, jokava črnska glasba in pari v dvorani so se zvijali. Skoro vsa dekleta so bila v hlačah, nekatera tudi v škornjih, fantje pa v puloverjih.
Čez nekaj časa sem se dvignil in presedel k mizi, pri kateri so sedeli štirje fantje, dva z brado, ma, vsi pa bolj ali manj dolgolasi.
»Oprostite, rad bi vas nekaj vprašal,« se rekel. »Ali veste, da je lastnik te kavarne, gospod Lerch, zaprt na Dunaju, pod obtožbo, da je pomagal pri množičnih umorih Judov?«
»Vemo«, so pokimali.
»Pa to vas mladih nič ne moti in vseeno prihajate sem?«
»Kaj nas briga. Mi prihajamo sem zaradi glasbe in plesa«, je rekel eden od bradačev.
»Ste študentje?« sem vprašal.
»Smo«, so vsi pritrdili.
»Dobro. Kaj pa pravite kot študentje k tej zadevi? Kakšen odnos imate kot mladi ljudje do ta-
vojnega hudodelca
kih, kot je gospod Lerch? Kaj pravite k temu, da je baje pomagal množično moriti Jude?«
»Tako mu je bilo ukazano in moral je ubogati«, je hitro izjavil tisti dolgobradec.
Ali mislite, da ni bil dolžan, da se takemu povelju po svoji vesti upre ali se mu vsaj izogne?«
»Če bi ne bil ubogal, bi bili ustrelili njega.«
»Lahko bi se bil napravil bolan ali si izmislil kak drug izgovor, če se je bal.«
Začela se je živahna diskusija, ali je človek dolžan, da ravna v takih primerih po svoji vesti in po moralnih in krščanskih zapovedih, ali pa je predvsem dolžan zvesto izpolnjevati vsa povelja od zgoraj. Tisti dolgobradec je vztrajal pri svojem, da Lerch ni kriv, ker je samo izpolnjeval svojo dolžnost. Eden mu je pritrjeval. Tretji fant se je razvnel v dokazovanju, da se more človek tudi v takih situacijah ravnati po svoji vesti in da ne sme pomagati pri zločinih. Četrti je pritrjeval njemu. Pustil sem jih in se vrnil k svoji mizi. Čez nekaj časa so vstali in se sprti razšli.
Gledal sem ju in groza me je bilo ob misli, da bosta morda tudi onadva kdaj morila po uradni dolžnosti, če jima bo tako zapovedano. Potolažil sem se s tem, da verjetno nihče ne bo tega zahteval od njiju in bosta lahko ostala poštena človeka z mimo vestjo.
Mikalo me je, da bi nadaljeval svojo »anketo« še pri kaki drugi mizi. Vendar tega nisem storil. Rezultat bi bil verjetno isti. Očitno sem bil prvi, ki sem postavil tem mladim taka vprašanja. Sko. raj zasmilili so se mi. Pomislil pa sem tudi: »Ali smo des lahko tako sigurni, če bi si večina naše, slovenske mladine znala pravilno odgovoriti na taka vprašanja? Ali marsikdo med njimi — in tudi med nami starejšimi — ne postavlja marsišesa višje od svoje vesti in moralnih načel?« f.j.
POGOVOR S PROF. BERGANTOM
(nadaljevanje s 7. strani) posnema orkester, so namreč instrument s specifičnimi možnostmi in kvalitetami. Orgle lahko postanejo poslušavcu in izvajavcu opij, lahko bi rekli, da potrebujeta iz dneva v dan večjo dozo. Vsako iskanje zunanjih efektov pa je pri orglah v o-snovi zgrešeno.
Ali se vam ne zdi, da so orgle ki sa zelo star instrument), gledane skozi prizmo moderne glasbe, te anahronističen instrument?
Tako kot je možno starim oblikam dati novo vsebino, kot je n.pr. dokazal Dimitrij Šostakovič s svojimi klavirskimi fugami, je možno pisati tudi moderno glasbo — v najplemenitejšem pomenu besede — tudi za stare instrumente. Orgle v beneški cerkvi »Dei Frari« so iz 18. stoletja, in vendar se je veliko sodobnih ustvarjalcev zanimalo konkretno za ta instrument ter izrazilo pripravljenost, da napišejo zanj tudi skladbe.
In vaš odnos do elektronskih orgel?
O tem ne bi dal nobene izjave.
Na orgelskih koncertih v Ljubljani in drugod je opaziti veliko število mladih ljudi, ki sicer ne zahajajo na ostale koncerte resne glasbe. Kako bi si Vi razlotili ta pojav?
Veliko mladine takorekoč na novo odkriva dose-daj še neznane glasbene lepote, vendar pa je med njimi tudi nekaj takšnih, ki imajo kar »perver. zen« odnos do tega instrumenta, ki ga smatrajo za bizarnega in ga spravljajo celo v zvezo z »dolce vita*.
In kot zadnje vprašanje, kakšni so vaši blitnji načrti?
Najraje govorim o že uresničenih načrtih, o teh pa je bilo že dovolj napisanega.
Pogovor je zapisal MARKO VUK.
Starši, dajte otrokom slovenska imena!
Slovenci smo v mnogih pogledih zelo izrazit narod s prastaro in izredno zanimivo ljudsko kulturo, kar nam priznavajo skoro vsi tuji etnografi in etnologi. Najmanj pa se tega zavedamo sami in skušamo čimbolj zabrisati te svoje narodne specifičnosti, 'kar dokazuje vsa moderna slovenska zgodovina. Vedno se hočemo nečemu prilagoditi, se potajiti, se istovetiti z nečem drugim, tujim, zunanjim: nekdaj s katolištvom, avstrijstvom, z ilirstvom in vseslovanstvom, danes s socializmom, jugoslovanstvom, z internacionalizmom, ekumenizmom itd. Ta nenaravni gon, porojen morda iz kompleksa »narodne majhnosti«, ki so nam ga vsilili naši narodni sovražniki in pa tisti naši »voditelji«, ki so videli svoj ideal samo v moči števila, ne pa v kvaliteti duha in ustanov, se odraža danes v mnogih panogah in plateh slovenskega življenja, še posebno pa v naših 'krstnih imenih. Gotovo ni danes v Evropi naroda (in najbrž niti na vsem svetu), kjer bi nosila večina ljudi krstna imena, pobrana tujim narodom in v nasprotju s slovensko tradicijo. Prebrati je treba samo kak seznam zlasti mlajših Slovencev, pa lahko vidimo, da nosi velika večina med njimi tuja krstna imena: italijanska, srbska, hrvaška, ruska, češka, bolgarska, nemška, celo francoska in angleška. Pri Nemcih, Skandinavcih, Angležih, Francozih ali Hrvatih in Srbih pa bi težko našli človeka s tujim krstnim imenom.
Ta grda navada prevzemanja tujih krstnih imen je posledica premajhnega narodnega ponosa in šibke narodne zavednosti. V res-
nici imamo Slovenci nešteto lepih domačih moških in ženskih imen, med katerimi lahko starši izbirajo, ko iščejo ime za svojega otroka. Cela vrsta je bila slovenskih vladarjev, knezov, katerih imena so tudi danes lepa in pomenljiva kot krstna imena, povezana s kakim svetniškim imenom, kot npr. Samo, Valuk, Borut, Gorazd, Heitmar (nekoliko spremenjeno, a danes pomenljivo:) Hotimir, Ingo, Edgar, Kocel (tisti j na koncu — Kocel(j) je bil dodan v modernem času čisto brez potrebe in se lahko izpusti), Pribina, Ljudevit, Matjaž, itd. Veliko lepm slovenskih imen je najti v dokumentih zgodnjega srednjega veka. Lepa in resna so tudi svetniška imena v slovenski obliki: Martin, Anton, Jože, Lucijan, Mo-dest, Virgil, Vincenc, Miklavž, Matija, itd. Zelo lepa so tudi tradicionalna slovenska ženska imena, povzeta bodisi iz ljudskih pesmi kot npr. Vida, Mojca, Zarika (od zarje), Majda, Breda, Alenka itd., ali pa svetniška ponošena kot Urška (ki že zvočno in po tradiciji ljudske pesmi vzbuja predstavo živega, iskrivega, temperamentnega dekleta rožnatih lic in iskrečih se oči), Anka, Kristina, Veronika, Malka. Lizika, Zalka ali Zala, Rozika, Nežika (ki spominja na nežnost) itd.
* * *
ČESTITKE
Družina g. Livija Valenčiča, napovedovalca radia Trst A, se je povečala za ljubko deklico, ki so jo krstili za Kristino. Čestitke staršem in mnogo življenjske sreče Kristini.
Uredništvo in Uprava N. lista
S seje sveta Slovenske skupnosti
V sredo 15. decembra 1971 se je sestal na redni seji svet Slovenske skupnosti. Predsednik dr. Harej se je najprej spomnil obletnice razsodbe Posebnega sodišča ter ustrelitve petih slovenskih junakov na Opčinah pred 30 leti. Prisotni pa so njihov spomin počastili z enominutnim molkom.
Politični tajnik dr. Drago Štoka je nato razvil daljše poročilo o dosedanjem delovanju Slovenske skupnosti v tem letu, to je, od podpisa spomenice Slovencev vladnemu predsedniku Colombu do obiska pri njem 2. decembra letos. V tem obdobju je bilo storjeno marsikaj pozitivnega za našo slovensko skupnost tudi po prizadevanjih naše slovenske samostojne politične organizacije. Vprašanj, ki jih je Slovenska skupnost obravnavala in rešila, je mnogo. Od govora v slovenščini po italijanski televiziji, do primernega zastopstva v rajonskih konzultah, od podpore slovenskim kulturnim in prosvetnim organizacijam do sestave osnutka za zakonsko zaščito Slovencev.
Z zavzetostjo se je Slovenska skupnost lotila priprave obiska slovenske delegacije pri Colombu. Slovenska skupnost pozitivno ocenjuje dejstvo, da so k Colombu šli Slovenci kot subjekt ter kot zastopniki političnih skupin in kulture. Poročilo tajnika Slo-
ZASLUŽENA PRIZNANJA
Prejšnjo nedeljo so bila izrečena priznanja in so bile izročene tudi medalje štirim zasluinim goriškim Slovencem, ki so se odlikovali v dolgi vrsti štiridesetih let kot industrijski izvedenci. Ti so Remigij Koršič, ki je tudi predsednik te strokovne organizacije, potem sta med odlikovanci še gospoda Faganel, Simčič in trije Italijani.
Skromno, a pomembno slovesnost je odprl predsednik Koršič, potem pa je povzel besedo goriški Zupan, ki je poudaril zasluge odlikovancev, katerim je izročil medalje in priznalne listine.
Pretekli teden je bilo na sporedu zadnje predavanje, ki ga je imel prof. Pediček iz Ljubljane, za slovenske starše otrok sveto-ivanske osnovne šole. S tem je bil zaključen ciklus predavanj v okviru tečaja za starše, ki je začel letos marca, potem ko je prosvetno ministrstvo odobrilo to pobudo ter obljubilo svojo skromno podporo.
Ta tečaj je bil prvi poskus, ki ga je izvedlo kakšno združenje staršev.
Priznati moramo, da je zelo lepo uspel. Poleg prizadevnosti organizatorjev gre zahvala tudi predavateljem, ki so se resnično z zavzetostjo odzvali vabilu.
Tema tega tečaja je bila zelo obsežna, ker se je hotelo Združenje najprej spoprijeti z osnovnimi vprašanji vzgoje oziroma pokazati staršem ves razvoj, ki ga je imela šola, odkar so oni zaključili svoj izobraževalni ciklus. Obenem pa je hotel ta tečaj vzbuditi tesnejše vezi med šolo in domom ter med domačo in šolsko problematiko.
V petnajstih večerih so razni predavatelji nanizali celo vrsto vprašanj: prof. Zora Tavčar - Rebula, ki je govorila o odnosu učitelj - starši ter o prehodu iz osnovne v
venske skupnosti je svet odobril soglasno.
Ob koncu je Štoka nakazal še nekatere probleme, ki čakajo na ugodno rešitev. Posebno pa se je ustavil ob nujnosti, da Slovenska skupnost pri prihodnjih tržaških občinskih volivah napne vse sile, da bi dosegla izvolitev še drugega svojega svetovalca v občinski svet. To bo možno doseči, če se bomo vsi Slovenci zavedali, da je edino v samostojnem lastnem nastopanju napredek naše manjšine. Pa tudi druge slovenske organizacije in skupine se morajo zavedati tega dejstva in odkrito podpreti napore Slovenske skupnosti.
* * *
SINDIKATOVO POROČILO
Dne 15. decembra je imel sejo sindikat slovenskih šolnikov v Gorici. Kot gost je bil na seji pedagoški svetovalec Janez Sivec iz Trsta.
Osrednje vprašanje je bil bližnji seminar za slovenske šolnike. Trajal naj bi od 22 ali 24. marca dalje, ločeno za učitelje in profesorje. Natančno bo še določilo šolsko skrbništvo.
Za učitelje je na programu še posebej telesna vzgoja in organizacija pouka v kombiniranih razredih, pravorečna in stilistična razlaga beril. Za profesorje bo program bolj zahteven in obširen. Na vrsti bo metodika pouka zgodovine in novejše literature. Nadalje bo govor o gospodarskih in socialnih aspektih moderne geografije in oblike pouka prirodoslovnih ved. Nekaj ur je odmerjenih tudi za metodiko pouka matematike s posebnim ozirom na najnovejše izsledke.
Seminar bo torej zajel široko in stvarno tematiko, ki dela čast tudi vodstvu goriške-ga šolniškega sindikata.
* * *
Vsem znancem in prijateljem želi srečno novo leto
srednjo šolo, dr. Dolhar o nalezljivih otroških boleznih, prof. Košuta o težavah z vzgojo osnovnošolskih otrok, prof. Theuerschuh o spolni vzgoji, o vzgoji k varčevanju in o trmi in laži, psiholog dr. Sedmak o diferenciranih razredih, prof. Pavletič o pozitivnih in negativnih posledicah športnih dejavnosti, prof. Vrabec o potrebi glasbene vzgoje, prof. Šah o šolskem sistemu in perspektivah slovenske šole, dr. Mašera o vzgoji in negi otrok, psihiater dr. Fonda o psihodinamič-nemu razvoju otroka, prof. Artač o Božiču kot vzgojnemu družinskemu dejavniku, ter prof. Pediček o tem, da »ni vzgoje brez svobode in ni svobode brez vzgoje«. Predavanja so pritegnila izredno pozornost večine staršev tako, da je bila številčna udeležba na predavanjih izredno zadovoljiva.
Podobne tečaje bi lahko posnemala tudi druga združenja staršev in s pametnim dogovorom med posameznimi združenji bi isti predavatelj lahko obiskal razne šole ter tako prinesel nova dognanja in nove rešitve za stare pedagoške probleme vsem tistim staršem, ki se ne morejo podajati daleč od doma in ki imajo bolj malo priložnosti, da bi slišali res kvalitetna predavanja.
»DOGODEK V MESTU GOGI« — DOGODEK TUDI V TRSTU
V Rossettijevem gledališču bo 5. januarja premiera igre Slavka Gruma »Dogodek v mestu Gogi«, v prevodu Liče in Sergija Pahorja (»Un avveni-mento nella cittž, di Goga«), V zadnjih letih teži italijansko deželno gledališče k poudarjanju svoje vloge kot posredovalni kulturni most. Spomnimo se uprizoritve Držičeve »Dundo Maroje« ter gostovanj ljubljanske Drame ter Male Drame. Letos pa lahko zabeležimo z uprizoritvijo dela slovenskega avtorja še nadaljnji napredek v odnosu do slovenske kulture.
Tržaško Stalno gledališče je s tem delom že predpremiersko gostovalo v začetku decembra v Vidmu in v Bocnu, od 17. decembra pa gostuje v gledališču Argentina v Rimu.
Iz doslej razpoložljivih kritik je razvidno, da so hoteli v »Gogi«, ki sta jo priredila Carpinteri in Macedonio (slednji tudi režira, D’Osmo pa je poskrbel za sceno) poudariti predvsem pomembnost dela v okviru splošnega srednjeevropskega kulturnega okolja v tridesetih letih.
Prevajalca sta se vemo držala Grumovega besedila in sta skušala, kolikor je bilo mogoče, učinkovito podati tudi jezikovne posebnosti zahtevnega teksta, ki je tudi v tem pogledu izrazito ekspresionističen. Lino Carpinteri in Francesco Macedonio sta delo priredila za zahteve tržaškega ansambla. Jezika se v glavnem nista dotikala, vendar pa sta hotela izkoristiti tudi avtorjeve opombe, ki so zelo značilne in tudi poetične. Tako sta si zamislila neke vrste prolog, v katerem nekateri stranski
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU želi vesel Božič in srečno Novo leto 1972 vsem pevcem in njihovim pevovodjem.
igralci recitirajo daljše scenske opombe. Vprašanje je, ali je bilo to utemeljeno in tudi posrečeno, saj s tem pride do izraza literarnost teksta, a istočasno je okrnjena njegova dramatičnost. Kolikor se da razumeti iz priredbe, ki je bila objavljena v decembrski številki revije »Sipario«, sta režiser in prireditelj spremenila vrstni red nekaterih scen, nekatere pa sta skrajšala. Odpravljen je tako bil tudi dvojni konec.
Rimski listi obširno poročajo o izvedbi »Go-ge«. O predstavi poroča tudi posebni dopisnik in gledališki kritik milanskega »II Corriere della Sera«. V glavnem podajajo vsi Grumov življenjepis, obnavljajo vsebino, pozitivno ocenjujejo igranje in sceno ter poudarjajo posebno obmejno funkcijo Tržaškega Stalnega gledališča. Razvidna pa je delna zadrega rimskega občinstva, ki ni dovzetno za taka dela. »II Tempo« označuje tekst za zgodovinsko pomembnega, v katerem se stikajo vse komponente srednjeevropske kulture, od Strindberga do Musila, Kafke, Čehova, Ostrovskega pa do Sveva. Na kritika je še zlasti ugodno vplivala scena v stilu liberty. Ploskanje, odobravanje in nekaj priklicev izvajalcem in režiserju so ob sklepu pozitivno zaključili večer. »II Messaggero« piše, da slovenski avtor predstavlja radiografijo mesteca z njegovo majhno, vsakdanjo revščino. Onemogočena ambicija, neizpolnjene želje, skrite zavisti, tajne pokvarjenosti, ki so v resnici vsem znane, sestavljajo revno realnost, nad katero lebdi pričakovanje dogodka, novega dejanja, ki naj bi dalo vsaj za dan prebivalcem utvaro, da živijo. Zelo dobra priredba obdrži literarne odlike dela, režija morda preveč popustiti pri nekaterih razvlečenih delih teksta, zlasti v prvem dejanju, ko se kaže Grum bolj literat kot dramatik. Občinstvo, sprva nekoliko zmedeno, je ob sklepu ploskalo s prepričanjem.
MIRO OPELT
ALBERT URDIH
Zaključen tečaj za starše na šoli pri sv. Ivanu
Zborovska revija Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta
Kot smo že na kratko poročali prejšnji teden, je Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pri. redila 8. decembra vsakoletno revijo pevskih zborov v Kulturnem domu. Ob začetku prireditve je spregovoril predsednik Zveze dr. Harej in poudaril, da so nastopi in sploh sodelovanje v pevskih zborih pomembni ne samo v umetniškem pogledu, marveč tudi zato, ker tako delovanje pripomore k oblikovanju človeka kot osebnosti in kot člana določene družbene skupnosti.
Prvi je stopil na oder mešani cerkveni pevski zbor iz Rojana, ki je pod vodstvom Humberta Mamola zapel najprej pesem »Cicifuj« domačega avtorja Staneta Maliča, sledila je prav tako skladba tržaškega avtorja (Aleksander Vodopivec) »Pesem na besedilo Srečka Kosovela. Svoj nastop so rojanski pevci zaključili z makedonsko ljudsko »Mile Pop Jordanov« v priredbi Ivana Tijardoviča. Poustvarjalne sposobnosti tega zbora so se pokazale zlasti pri Vodopivčevi skladbi, za katero je značilen moderen glasbeni izraz, ki se zelo prilaga Kosovelovim verzom. Poslušali smo nato mešani zbor iz Boršta pod vodstvom Draga Petarosa. Zapel je naslednje pesmi: Gallusovo -Glejte, kako umira pravični«, »Mogočni Slavi«, ki jo je har-moniziral sam dirigent in »Naročilo« Vinka Vodopivca. Moški zbor »Fantje izpod Grmade« pod vodstvom Iva Kralja je kot prvo zapel otožno ljud. sko pesem »Če na tujem« v priredbi Marka Bajuka, Srebotnjakove »Bore« (solist Bruno Kralj) in hudomušno koroško »Dečva pa v hartelcu« v priredbi Oskarja Deva. Tokrat je ta zbor zapel nekoliko pod svojo zmožnostjo: čutiti je bilo predvsem negotovosti pri vstopih in intonaciji in včasih izstopanje posameznih glasovnih skupin. Še najbolj prepričljiva je bila izvedba zadnje pesmi. Mešani zbor iz Ukev je kot običajno nastopil v ljudskih nošah. Pod vodstvom Franca Sivca je zapel Adamičevo »Da sem jaz ptičica«, ljudsko »Venite rož’ce moje« in Aljaževo »Triglav«. Novost letošnje revije je bil dekliški zbor iz Skednja (vodi ga Dušan Jakomin), ki je zapel »Setev« Brede Ščekove, »Tiha luna« Davorina Jenka in »Domovina, mili kraj« neznanega avtorja, škoda, da ni bil pianist, ki je spremljal vse tri skladbe, postavljen na ustreznejšem mestu, kar bi gotovo pripomoglo k bolj enotni in sigurni izvedbi, saj razpolaga zbor z dobrimi glasovi. Zadnji v prvem delu je nastopil mešani zbor z Opčin, ki ga vodi Stane Malič. Najprej je zapel Prelovčevo priredbo ljudske pesmi »Ženka mi v goste gre«, nato »Zimski večer* Staneta Maliča in na koncu skladbo »Jezdec« Emila Adamiča. Tudi pri tem zboru, ki je sicer znan kot soliden, je bilo čutiti nekoliko negotovosti in glasovne neenotnosti; tehten prispevek pa Je vsekakor bila Maličeva skladba, ki je nastala pred kratkim in je v njej zaznati težnjo po sodobnejšem glasbenem izrazu.
Po četrturnem odmoru je nastopil najprej zelo številen mešani zbor s Katinare, ki ga vodi Just Lavrenčič. Pevci s Katinare so ubrano zapeli Adamičevo priredbo »Luna sije«, »Škrjanček« Ignacija Hladnika in »Meglico« v priredbi Mirka Fileja. Mešani zbor iz Bazovice je maloštevilen, vendar je vse pesmi odpel zlito in z dognano interpretacijo ter ustrezno svojemu komornemu značaju. Pod vodstvom svojega dirigenta dr. Zorka Hareja so bazoviški pevci zapeli Foersterjevo »Ah ni zemljica krasna«, Adamičevo »Vse mine« in sklad, bo Vinka Vodopivca »Žagar«. Mešani zbor Novega sv. Antona in Barkovelj, ki ga vodi Janko Ban in smo ga pred kratkim slišali tudi na goriški »Cecilijanki«, je zapel kot prvo »Odi et amo«, Karla Orffa, črnsko duhovno (priredba Walter Goodell) »Swing low, svveet chariot« in končno
Kramolčevo priredbo ljudske pesmi »Sem se raj-tov ženiti«. V tem zboru pojejo predvsem mladi in očitno dobro izvežbani pevci, zasluga dirigenta pa je, da je bila interpretacija vseh treh pesmi zgledna. Poslušalci so toplo sprejeli zlasti črnsko duhovno pesem, zelo dober in zlit je bil tudi ženski tercet pri zadnji, koroški ljudski pesmi, poznalo pa se je, da zboru manjka nekaj krepkih, globokih basov. Kot gost je nastopil moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice (vodi Zdravko Klanjšček) in naj. prej zapel tehnično zahtevno in prepričljivo skladbo »Goriška zdravica« Aleksandra Vodopivca na besedilo Aleksija Pregarca, Prelovčevo »Sedem si rož« ter črnsko duhovno »Deep river«, v priredbi Alojza Srebotnjaka. Izvedba prve pesmi je bila dognana, prav tako tudi druge, nekoliko manj pa »Deep river«, ki jo bo moral dirigent še nekoliko poglobiti. Na koncu revije je stopil na oder mešani zbor od Sv. Ivana in pod vodstvom Nade Žerjalo. ve zapel naslednje skladbe.- »Pastirčki« Antona Lajovica, »U našem selu« Rudolfa Matza ter bogato kontrapunktično znasnovano »Kresno jutro« Ubalda Vrabca. Renomirani svetoivanski pevci so vse tri skladbe zapeli sigurno in tehnično na višini.
Vsi nastopajoči zbori so nam pokazali v glavnem solidno in dognano izvajanje, pri nekaterih pa je bilo opaziti, da imajo zelo malo pevskega naraščaja, zato bi morali njihovi dirigenti misliti tudi na to vprašanje. Slišali smo tudi take pesmi, zlasti tiste iz čitalniške dobe, ki so bile prepete že nič-kolikokrat. S to pripombo nikakor nočemo omalovaževati pevskega truda nastopajočih in tudi ne vrednot slovenske glasbene romantike. Ob tej priložnosti bi opozorili le na zbor Novega sv. Antona, ki nam je glede izbora pesmi pokazal pravo pot. Res je, da so modernejše skladbe, kot so jih izvajali n.pr. pevski zbori iz Rojana, »Fantje izpod Grmade«, zbor »Mirko Filej, pevci z Opčin in od Sv. Ivana, za povprečen pevski zbor razmeroma težke, menimo pa, da nam neizčrpen zaklad naše ljudske pesmi daje nešteto možnosti. Škoda tudi, da ni nastopil zbor »Rečan« iz Beneške Slovenije, ki smo ga pogrešali že na »Cecilijanki« v Gorici, in tudi kak pevski zbor iz matične domovine.
TEDENSKI PREGLED
ODBOJKA - Moška B liga
BOR - CUS TORINO 1:3 (15:9, 1:15, 3:15, 10:15) V sobotni tekmi so se Borovci srečali z najbolj, šo ekipo B lige, ki do takrat še ni izgubila niti niza. Naši predstavniki so po predvidevanjih klonili, vendar z zadoščenjem, da so tem asom odvzeli set. Začetek je bil zelo obetajoč za Tržačane, saj so z izredno hitro igro povsem zmedli nasprotnika, ki je reagiral šele pri stanju 13:4 za plave. Vse, kar so lahko v tem setu gostje naredili, pa je bil le časten poraz. Že v drugem delu igre pa so se Turinčani zbrali, Neubauer se je medtem poškodoval, in pustili presenečene domačine na enici. V tem in v naslednjem nizu so turinski vseučilišč-niki pokazali svoje pravo lice: njihov odbojkarski stroj je mlel dalje in ni dovoljeval presenečenim Borovcem, da bi vsaj omilili neizbežni poraz. Šele v zadnjem setu so se Veljak in tovariši vrgli zagrizeno v igro in se enakovredno borili vse do stanja 10:10; tedaj pa je prevladala večja izkušenost gostov, ki so osvojili set in točki. S tem porazom je Bor dokončno odrezan od bitke za višjo uvrstitev; mislimo, da je kriza plavih dosegla višek in da bodo odslej igrali ponovno bolj rentabilno in se s pozitivnimi rezultati oddolžili zvesti domači publiki.
Štandrež
ŠOLSKA PRIREDITEV — GIBANJE PREBIVALSTVA
štandreška šolska mladina se je pridno vadila za božično prireditev, ki je prav dobro uspela, v četrtek zvečer v župnijski dvorani. Na sporedu je bilo petje; recitacije in žive slike.
Poudariti moramo tudi, da je prosvetno društvo Štandrež razvilo živahno delavnost, posebno v zadnjih šestih letih, to je od otvoritve župnijskega doma do danes.
No, pa je bilo tudi gibanje prebivalstva v štandrežu precej razgibano. V letu 1971 se je rodilo v tem kraju 23 otrok, za današnje čase kar zadovoljivo število.
Tudi pred oltar za zakonsko zvezo jih je kar precej pristopilo, in sicer osem parov. Življenju pa sledi neizogibno smrt, ki je tudi pri nas v Štandrežu pobrala 24 oseb.
V VODSTVU UNAT TUDI PREDSTAVNIK SG IZ TRSTA
V soboto, 18. decembra, je bil v Rimu občni zbor Vsedržavnega združenja gledališke dejavnosti (UNAT) v Italiji. Občni zbor je razpravljal predvsem o organizacijskih vprašanjih te najvažnejše gledališke organizacije v Italiji, katere član je tudi Slovensko gledališče v Trstu. Občni zbor je izvolil iz svoje srede vodstvene organe treh sekcij tega združenja, in sicer: sekcijo stalnih gledališč, sekcijo privatnih gledališč, sekcijo samo. upravnih skupin. V predsedstvo stalnih gledališč je bilo prvič izvoljeno tudi naše gledališče.
Predsedstvo stalnih gledališč je tako sestavljeno: Paolo Grassi, direktor »Plccolo teatro« iz Milana - predsednik, Lucio Messina, direktor Stalnega gledališča iz Torina - podpredsednik, Ivo Chiesa, direktor Stalnega gledališča iz Genove, Mario Giusti, direktor Stalnega gledališča iz Ca-tanie, Sergio D'Osmo, direktor Stalnega gledališča Dežele Furlanije - Julijske krajine, Maurizio Scaparro, direktor Stalnega gledališča iz Bočna, nadzornik pa je Filibert Benedetič, ravnatelj Slovenskega gledališča v Trstu.
DOMAČEGA ŠPORTA
Ženska B liga SOKOL - OMA 3:2 (7:15, 15:8, 14:6, 15:12 15:11) Nabrežinke so končno v soboto prišle do prvih točk in tako so se otresle zadnjega mesta na lestvici. Igra Kraševk je v nedeljski tekmi precej zado. voljila, saj so Pertotove varovanke pokazale, da so sposobne predvajati res dobro odbojko. Proti so-meščankam OMA, ki so pred tednom gladko odpravile z Bregom, so naša dekleta igrala učinkovito in mimo, čeprav premalo samozavestno, človek bi mislil, da so se bala zmagati, saj je treba seči precej v preteklost, če hočemo zaslediti pozitiven nastop Nabrežink v B ligi. Poleg zelo bojevitega in napadalnega nasprotnika so morale naše predstavnice tako premagati tudi psihološki moment, ki je za mlade igralke izredne važnosti. Svojo nalogo so vsekakor odlično opravile in treba je pohvaliti prav vse: od Pertotove pa do Banove, preko Škerkove, ki je še enkrat bila najboljša na igrišču, Zidaričeve, Coljeve, Furlanove, Petelinove in Rebulove. Posebno pohvalo zasluži tudi maloštevilna, a glasna publika, ki je s pravim navija, njem pripomogla igralkam do zmage. Igra je bila vseskozi zanimiva in posamezni nizi so si bili na moč podobni:	v	začetku je Sokol krepko
(nadaljevanje na 14. strani)
M. V.
Tedenski pregled domačega športa
(nadaljevanje s 13. strani J
povedel, preživel kratko krizo, na koncu pa z izredno požrtvovalno igro osvajal točke z reševanjem včasih nemogočih žog. Napad je dobro deloval, šepala pa je nekoliko obramba in prestrezanje servisov.
BOR . VIGNONI 3:2 (14:16, 15:5, 15:9, 6:15, 15:10)
Borovke so z zmago na nedeljski tekmi prišle do samega vrha lestvice. V nedeljo so se srečale s povprečno ekipo Vignoni iz Brescie. Ta se je sicer predstavila z vizitko zmagovalca nad ekipo Pri-mavera, ki sodi med najmočnejše v tej skupini. Nasprotnice so vse zelo mlade in nizke postave, zato je tudi njihov napad bolj šepav, odlična pa je o-bramba. Zavadlalova in tovarišice so morda zgrešile taktiko, ker niso stalno napadale na moč, čeprav so uvidele, da edino tako lahko ukane j o nasprotnice, ki so skoro brez bloka. V prvem delu igre so Tržačanke po enakovredni igri klonile z minimalno razliko. V naslednjih dveh setih pa so prepričljivo prišle do petnajstice in dovolile na. sprotnicam, da so zbrale skupno le 14 točk. Prepričani smo že bili, da bo Bor na hitro opravil z nasprotnikom, ko se je našim dekletom nekoliko zataknilo in spet so izgubile niz. V zadnjem odločilnem nizu smo končno videli kakovostno odbojko naše so napadale, gostije pa so reševale nemogoče žoge, končno pa je obveljala izkušenost pla-vih in dve točki sta ostali v Trstu.
LIBERTAS BRESCIA - BREG 3:1 (15:6, 15:17, 15:11, 15:13)
Po utrudljivi vožnji so dolinska dekleta z zamudo stopila naravnost na igrišče. To se jim je tudi poznalo in morala so položiti orožje proti solidni, a ne izredni ekipi Libertas, katere napad sloni skoro izključno na visoki reprezentantki Ago-stijevi. Brežanke bi prav gotovo v normalnih pogojih zaigrale drugače in verjetno tudi osvojile točki, tako pa so si z že drugim zaporednim porazom verjetno zapravile upanje na osvojitev prvega mesta. Sicer je prvenstvo še zelo dolgo in prepričani smo, da bo Jurkič znal vliti svojim dekle-
tom dovolj samozavesti, da bo njihova igra stal-nejša.
Moška C liga
CALDINI GO - KRAS 3:1 (15:6, 15:12, 3:15, 15:11) Kras je zašel v nerazumljivo krizo! Po prvih dveh zelo obetajočih nastopih je izgubil naslednji dve tekmi proti mnogo šibkejšim nasprotnikom. Če je na slab rezultat v Mestrah lahko vplivala nešportna in šovinistična publika, ne moremo tega trditi za nedeljsko tekmo v Gorici. Rdeči sto stopili na igrišče z veliko tremo in le v tretjem setu so zaigrali, kot znajo. Mislimo, da manjka našim fantom zaupanja v svoje moči in morda nekaterim tudi rednih treningov. Dobro bi bilo, da bi božični premor izkoristili predvsem za psihološko
SREČNO NOVO LETO
želi svojim cenjenim abonentom in zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateljem in vsem, ki jim kakorkoli dolguje zahvalo za svoje plodno delo in umetniško rast
Slovensko gledališče v Trstu
pripravo vseh igralcev, saj je njihova moč taka, da jim ne bi smela delati resnejših preglavic nobena ekipa C lige.
KOŠARKA . Moška D liga
TIGERS GO - BOR 81-56 (30:27)
Proti prvemu na lestvici so Borovci izgubili, vendar so se zlasti v začetku borili poveem enakovredno in celo vodili. V nadaljevanju igre pa je prišla do izraza večja homogenost in izkušenost domačinov, ki so z učinkovito igro krepko povedli.
NAMIZNI TENIS - Moška B liga
SOKOL - S. MARCO BM 6:3 Svojo zadnjo letošnjo tekmo so Nabrežine! kot po navadi ponovno osvojili. Košuta je opravil svoje normalno administrativno del z osvojitvijo dveh točk, Bole je klonil le odličnemu drugokategoml. ku Vigni, presenetil pa je še enkrat Fabijan, ki je z umirjeno igro osvojil tekmo proti enakovrednemu nasprotniku. Mladi Fabjan si tako pridobiva samozavesti in izkušenj, ki mu bodo prišla prav zlasti na zahtevnejših nastopih.	ketna
Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Crispi 54 - tel. 77-21-51
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 26. decembra, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Glasba za orgle. 10.15 Poslušali boste.
10.45 Za d,bro voljo. 11.15 M. Peterlin: »Deklica pod božičnim dreveščkom«. Mladinska igra. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasba po željah. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.45 Miniaturni koncert. Dallapic-cola: Koncert za božično noč 1956. 16.30 Šport in glasba. 17.30 »Zvonovi«. Dram. zgodba po povesti C. Dickensa; napisala D. Kraševčeva. RO, režira Kopitarjeva. 18.50 Dunajski motivi. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu.
20.45 Lahka glasba. 21.00 Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti. 21.20 Semenj plošč.
♦ PONEDELJEK, 27. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Saksofonist Coleman. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Mladim v zrcalu časa - Ne vse, toda o vsem. 18.15 U-metnost, književnost in prireditve. 18.30 Slavni dirigenti: Victor de Sabata. 18.50 Italijan Jazz Quar-tet. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Glasbeni drobiž. 19.40 Zbor »A. Zardini«. 20.00 Športna tribuna. 20.30 Pesmi brez zatona. 21.00 Kulturni odmevi. 21.20 Orkester proti orkestru. 21.45 Slovenski solisti. Sopranistka Vanda Gerlovič, mezzosopranistka Božena Glavak, pri klavirju Lukčeva. Dvorak: Moravski dueti. 22.05 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 28. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Trobentač Rotondo. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. Trio Mozarteum. 18.55 Veliki mojstri jazza. 19.10 Pesniški svet Srečka Kosovela. »Kosovelovi prozni spisi«, prip. M. Kravos. 19.20 Otroci pojč. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Nemške ljudske pesmi. 20.00 Šport. 20.30 Bugamelli: Vodnjak, opera enodejanka. 21.25 Melodične popevke.
♦ SREDA, 29. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Breda Šček«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovenščina za Slovence ? Kako in zakaj. 18.15 Umetnost. 18.30 Duo Perpich . Passaglia. 18.45 Gregerjev orkester igra kalifornijski swing. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Glasbeni vrtiljak. 19.40 Fantje izpod Grmade pojejo božične pesmi. 20.00 Šport. 20.30 Simf. koncert. V odmoru (21.05) Za vašo knjižno polico. 21.55 Nežno in tiho. 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 30. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 13.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Pod farnim zvonom cerkve Sv. Ivana v Gorici. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Slovarček sodobne znanosti - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost. 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Pisani balončki. 19.30 Vam ugaja jazz? 19.45 Zbor regensburške stolnice. 20.00 Šport. 20.30 J. Pelaez: »Slepčeva romanca«. Drama. Prevedel J. Šavli. RO, režira Peterlin. 21.55 Skladba davnih dob. 22.05 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 31. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Pianist Nero. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi. 18.15 Umet. nost. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Slovenski narečni dokumenti. Kolede s tržaške okolice. 19.20 Novosti v naši diskoteki. 19.40 Moški vokalni oktet »Gallus« iz Ljubljane, vodi Lopamik. 20.00 Šport. 20.30 Gospodarstvo in delo. 20.45 Lesjakov kvartet. 21.00 - 24.00 Veliki Silvestrov ples.
♦ SOBOTA, 1. januarja, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Z glasbo v novo leto. 9.00 Sv. maša. 10.00 Letni časi in meseci v poeziji. 10.20 V prazničnem tonu. 11.15 Z. Saksida: »Življenje, najlepši dar«. Mladinska rad. igra. 11.35 Božični motivi. 12.00 Operne uverture. 12.30 Operne uverture. 12.30 Glasba po željah. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 Izbor pomembnih sporedov leta 1971. 18.30 Popoldanski ples. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time. Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu - Jaz vem, in ti? 18.15 Simf. koncert. 19.10 Družinski obzornik, prip. I. Theuerschuh. 19.40 Zbor »E. Adamič« iz Ljubljane, vodi Munih. 20.00 Šport. 20.45 »Klik-klak«. Radijska revija. Prip. J. Tavčar in M. Košuta. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira A. Rustja. 21.05 Ritmična glasba.
Slovenska skupnost vošči vsem svojim somišljenikom, kandidatom, volivcem ter vsem Slovencem doma in po svetu vesel božič in veliko uspehov v letu 1972.
Vsem	svojim, gostom, prijatefjem, žitancem in sodelavcem zeiimo : -d&uččrte J&t črt- ■rUTVV' /972 / j
HOTEL BLED -	
HOTEL DRNIELH	
	črt ^, -40
4	| Lastnik V. LEVSTIK
W<ss@0@ b)©IB©inia praiminlka ion sreimi© m)©w® D@to leljj®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
s. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR BOO.QOD.OQQ - VPLAČANIH LIR 300.000.000
Tekoči računi - hranilne vloge - krožni čeki varnostne skrinjice - neprekinjena blagajna Menjalnica - Bančna dovoljenja za uvoz - izvoz Dopisniki po vsej Italiji TRST- ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
TEL. ST. 38-101, 38-045	BRZOJAVNI	NASLOV: BANKRED
ELEGANTNE MODELE ZA ŽENSKE - MOŠKE - OTROKE
DOBITE V TRGOVINI ČEVLJEV
Erika
Tel. 29-968
NIZKE CENE VELIKI POPUSTI
URARNA IN ZLATARNA
Motol
TRST - Čampo S. Giacomo, 3 - Tel. 795-881
Bogata izbira švicarskih ur in lično izdelane zlatnine
<ff>XYI5TA
T R S T - Ul. Carducci, 15 Telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov toplomerov in fotografskega materiala
		
CALZATURE PRODAJALNA ČEVLJEV A. Nimmerrichter OBUTEV ZA GOSPE GOSPODE IN OTROKE TRST - Corso Italia 10		ZLATARNA IN SREBRARNA G. Oppenheim TRST - Ul. Mazzini, 38 - Tel. 29-865 želi vsem srečno novo leto
N	
/A	
C	prvovrstna
M D	moška konfekcija
/A	UL. SAN LAZZARO, 17 j na vogalu via delle Torri
TRGOVINA NA DROBNO IN NA DEBELO
Kerže
TRST- Trg. S. Giovanni, 1 - Tel. 35-019
Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik za vsa goriva. Popolne opreme za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (inox) jekla, itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji grelci za vodof hladilniki, dekorativni predmeti umetne obrti od keramike do brušenega stekla. Lestenci ter vseh vrst električne luči klasične in moderne oblike
PRODAJA TUDI NA OBROKE
Giacomo Vatovec Succ.
TRST - Ul. Torrebianca, 19 Tel. 69-077 - 37-561 IMPORT - EXPORT
vošči vesele praznike vsem znancem in prijateljem
TRST
Ulica S. Spiridione, 2 Tel. 30-131/2 — 38-988
Nabolj centralen - filodifuzija
»Intermares«
Import - Export TRST, Ul. Cellini 2/11 - Tel.35-922
Telegr. Intermares-Trst
2eli srečno novo leto
HOTEL
»Pri Pošti«
TRST- Trg. Oberdan, 1	-	Tol.	24-157
vošči svojim cenjenim gostom srečno in uspeha polno novo leto
HOTEL
»COLOMBIA«
lastnik F. Upanje
TRST, Ul. Geppa, 18 - Tel. 69434 — 31-083
Telefon v vseh sobah - Sobe s kopalnico
in zasebnim servisom - Zmerne cene -Center mesta
Gradbeno podjetje
PETRA
TRST, Ul. Carducci, 8
Tel. 34-246
TECHNA-KAFOL
import-export TRST, Ul. Ghega 2	—	Tel.	35-907
ZLATARNA
SPLENDENTE (Škerlj) TRST - Ul. Filzi, 5	Tel. 68-374
vošči cenjenim odjemavcem srečno novo leto
Urama im zlatarna	
GRUDEN	KAREL
TRST - Ul. Battisti, 13	Tel. 796-306
tiskarna
34100 trst - ul. rossetti 14 - tel. 772151
Tržaška knjigama
v* #
VOSC1
vsej slovenski javnosti vesele praznike
-fr ■fr -fr
EDILNA
Pertot Zv
TRST
Barkovlje - Ul. Boveto, 24
s.a.s. di Pertot
Tel. 413-000
Stojan Udovič - Franc
TRST- Plazza Ponterosso, 5
in piazza Vecchia, 2	Tel.	29-686
Manufaktunna trgovina z blagom z veliko izbiro moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije
želi svoji cen j. klienteli srečno novo leto
ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN TKANINAMI
EUROTEK
MARIO FERFOUA
TRST . Ul. Mazzini, 46 - Telefon 794-550
želi svojim cenjenim odjemavcem tu in onstran meje vesele praznikel
M A G A Z Z I N I
TOLENTINO
TRST, Ul. XXX Ottobre 5 - Tel. 35-521 Velika izbira moškega, ženskega in otroškega perila
ter konfekcije — Halje, perilo, nogavice, majice itd
Manufaktura in papirnica
MILAN SANCIN
TRST, Str. Vecchia delHstria - Tel. 811-205
vošči cenjenim odjemalcev srečno novo leto
PODJETJE
Milan Ambrožič
TRST - Ul. Morerl 7 - Telefon 41-42-77
Potovalni in turistični urad
»AURORA«
TRST - Ul Cicerone, 4 Telefon 29-243
Trgovina z manufakturnim blagom in modno drobnarijo
Kristan
T R S T . Ul. Rolano, 2 - Tel. 41-54-66
želi cenjenim odjemalcem vesele praznike in mnogo uspehaI
Zaloga tepih papirja
T. PANJEK GODINA
TRST - Ul. Mazzini, 7 Tel. 37-636
FOTO STUDIO
EGON
Trst - Ul. Oriani 2/1 - Tel. 793-295 (Barriera)
KMETIJSKA ZADRUGA
TRST, ul. Foscolo, 1 - Tel. 794-386
vošči vsem uspešno novo leto
GOSTILNA
TRST- Ulica S. Nieolb, 1 - Tel. 37-918
Najlepše cvetlice dobite pri
»IVANKI«
TRST - Ul. delTIstria, 10 - Tel. 795-052
Cvetličarna
SAVINA
Via Istria, 10 - Tel. 755-590
vošči vsem vesele praznike
B U F F E T
Tomažič
TRST
Ul. Cassa di Risparmio, 3 Tel. 35-301
Kranjske klobase In kraški teran dobiš pri TOMAŽIČU vsak dan
Zaloga drv in premoga
ANTON FLORIDAN TRST . Ulica Ricei, 4 - Tel. 795-714
Trgovina kmetijskih strojev in orodja
MARINAC VLADISLAV
Trst, Str. Vecchia dell'lstria 64-Tel. 810-211
Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska. Trte sadna drevesa, razne cvetlične sadike vrtnice - Vošči vesele praznike
GOSTILNA K O B O L (JADRAN) TRST-Ul. deirindustria, 16 (Sv. Jakob) Telefon 744-505
želi vesel božič in srečno novo leto
BIFE'	
„Pino”	
TRST . Ul. Ghega, 3 t	
Tel. 24-780	
vošči vsem srečno novo leto	
TRGOVINA JESTVIN
Alojz Jerkič
TRST, Strada Vecchia dell’lstria, 64 Telefon 810-210
vsem svojim odjemavcem in prijateljem želi
vesel božič in uspeha polno novo leto!
Vesel božič in srečno novo leto 1972 želi Trgovina z jestvinami
VIŠINI
TRST - Ul. Roma, 15 - Tel. 61-502
Trgovina jestvin
MARCEL NADLIŠEK TRST - Ul. Pascoli , 27 - Tel. 722-351
vošči vsem prijetno novo leto
Obilo uspeha in sreče v novem letu 1972 želi cenjenim odjemavcem
Trgovina jestvin OREL JOŽE TRST - Ul. Geppa, 8 - Tel. 23-869
Znana trgovina
M®
TRST, Ul. G. Gallina,4 - Tel. 727-346
gastronomske specialitete
Trgovina z jestvinami
MILAN BEVK TRST - Ul. D’Annunzio, 9 Telefon 741-572
Srečno novo leto
želi vsem cenjenim odjemavcem
Avgust Gregorič
TRGOVINA JESTVIN
TRST
Ul. Commerciale, 25 - Tel. 418-392
Trgiovina z jestvinami
ANDREJ OBERSNEL TRST - Ul. Mai,olica, 1 - Tel. 793-070
Trgovina jestvin
TAUCER G I A N N I
TRST, Piazza Giotti, 8 - Tel. 761-948
Miran Kuret
ZALOGA VINA, LIKERJEV - UVOZ - IZVOZ TRST - Riva Gulli, l/e - Tel. 28-926 želi svojim odjemalcem uspešno novo leto!
Mlekarna
MARTELANC VIDA
TRST - Ul. Miramare, 50 - Tel. 410-423
vošči vsem cenj. odjemavcem vesele praznike
Mlekarna
Š I B E L J A
TRST, Ul. Montecchi, 10
Pekarna in slaščičarna
ŠTOLFA
najemnik Zacchigna
TRST, Drev. XX Settembre, 9 - Tel. 794-239
želi cenjenim odjemalcem srečno novo leto
				
Ribarnica		GOSTILNA NINI		Drogerija
PERTOT MARČELA		vošči cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto 1972		Č E K E T
Trst - Barkovl|e, Ul. Peraroto, 2-Tel. 410-JJU				TRST - Ul. Solitario - Tel. 795-442
želi vsem vesele preznike I		TRST - Ul. Valdirivo, 32 - Tel. 38-915		želi 'odjemavcev vesele praznike!
				
NABREŽINA				SESLJAN
am , |n_ _ ■ . 	r—,	r-									
Trgovina železnine
JOSIP TERČON NABREŽINA 124 - Tel. 20-122
Trgovina
FRANČEŠKIN F. NABREŽINA, 105 - Tel. 20-238
Frizer
STANKO DEVETAK
NABREŽINA 156 želi srečno novo leto
Pekarna in slaščičarna
GRILANC IVO NABREŽINA 109 - Tel. 20-231
želi vsem vesele praznike
Zaloga gradbenega materiala
Andrej Terčon
SESLJAN 27/a - Tel. 209-259
vošči vsem mnogo uspehov v novem letu
Trgovina elektro - gospodinjskih predmetov in posode
ZVONKO RADOVIČ NABREŽINA 77 • Kamnolomi
vošči vsem uspešno novo leto
Zaologa papirja
GUIDO ZIDARIČ NABREŽINA 97 : Tel. 20-232
vošči vsem cenj. odjemalcem mnogo uspehov v novem letu
ŠEMPOLAJ
SLIVNO
Železnina in drogerija
Dorče Terčon
SESLJAN 27/a - Tel. 209-220
vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto
Gostilna in trgovina jestvin GRUDEN ŠEMPOLAJ 49 - Tel. 20-151
Gostilna
SARDOČ SLIVNO št. 5 . Tel. 20-225
Pekarna		
	L E	G 1 S A
SESLJAN 41	- Tel.	209-147
ZGONIK
S A L E 2
M A V H I N J E
Gostilna
GUŠTIN Zgonik 3/a - Tel. 229-123
vošči vsem odjemalcem uspešno novo leto
Gostilna
PIERINA GRILANC SALEŽ 59 - Tel. 229-113
Gostilna
U R D I H
MAVHINJE - Tel. 20-153
želi vsem vesele praznike
OPČINE
Urama in zlatarna		Trgovina čevljeo
Anton	MALALAN	Marčeto
Tel. 211-465	OPČINE - Proseška ul. 18	Tel. 212-136
ZALOGA VSAKOVRSTNEGA STAVBNEGA MATERIALA
Daneu Alojzij
OPČINE - Proseško ul. 13 - Tel. 211-044
Gostilna
VETO
Proseška ul. 35 - Tel. 211-629
Trgovina
ZORA ČOK
Opčine, Narodna ul. 61 - Tel. 211-046
Restavracija
DANEU
OPČINE, Narodna ul. 194 - Tel. 211-241
Sladišče drv in premoga
VREMEC RUDOLF
OPČINE, Proseška ul. 708 - Tel. 211-806
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH
z. z. p. p.
OPČINE, Alpinska ulica, 85 Telefon 211-054
ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA
CELESTIN DANEU - DANIELI
OPČINE ? Narodna ulica, 77 - Tel. 211-034
GOSTILNA
EMILIJA SOSIČ - VREMEC
OPČINE - Narodna ulica, 65
Vesel božič in uspeha polno' novo leto 1972
TRGOVINA JESTVIN
Škabar Josip
OPČINE - Narodna ulica, 42 - Tel. 211-026
se vljudno priporoča svojim odjemavcem tu in onkraj meje
Gostilna SIMONIČ
Najemnik Mirela Piccini
OPČINE, Narodna ul., 39 - Tel. 211-053 vošči vsem vesele praznike
Trgovina jestvin
VIDAU A.
OPČINE-BANI 72 - Tel. 211-387
P A D R I Č E
		
Mehanična delavnica	GRGIČ	Cestna pomoč
s karoserijo	Padriče - Trst - Tel. 226-161	
PROSEK
DRUŠTVENA GOSTILNA	PROSEK
(Center)	
Telefon 225-137	
Vsem cenj. gostom in	prijateljem srečno
in uspešno novo leto	
Trgovina
PERTOT FIORETA
Prosek 5 - Tel. 225-142
Trgovina jestvin
KANTE V.
PROSEK 152 - Tel. 225-223
Manufakturna trgovina
ŠTOKA RAFAEL
PROSEK 1 - Tel. 225-121
Gostilna
DOLENC
PROSEK-DEVINSČINA 3 - Tel.225-214
][
REPENTABOR
Restavracija
FURLAN
REPENTABOR - Tel. 227-125
HOTEL »KRAS«
Repentabor, 1 - Tel. 227-113
vošči vsem cenj. gostom uspešno novo letio
Trgovina
GUŠTIN C. REPENTABOR-COL 43 - Tel. 227-121
VE LIKI REPEN	|	|	L	O	N	J	E	R	1	|	DRAGA
Restavracija
Križman
VELIKI REPEN 76 - Tel. 227-115
želi vsem cenj. gostom srečno novo leto
Zaloga gradbenega materiala in kuriva
KARLO ČOK
LONJER - Tel. 761-059 vošči vsem srečno novo leto
Restavracija
»Locanda Mario”
DRAGA 22 - Tel. 228-173
Vse kraške specialitete in divjačina Vošči vsem cenjem gostom srečno novo leto
BORŠT
Gostilna PAVLETIČ BOR5T 29 - Tel. 228-152 vošči gostom in znancem	
	
GOSTILNA in MESNICA P E T A R O S BORŠT 60 Tel. 228-151 vošči gostom in odjemalcem plodno novo leto 1972	
KUPUJTE PRI TRGOVCIH KI OGLAŠAJO V NOVEM LISTU
DOLINA
Gostilna
DOLINA št. 40 - Tel. 228-116
vošči cenjenim gostom in prijateljem srečno novo leto 1972 in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
Mesnica
PANGERC DOLINA	80	-	Tel. 228-112
DOMIO	33	-	Tel. 820-346
DEVIN
Samopostrežna trgovina jestvin
Gruden J.
DEVIN 50 - Tel. 208-139
vošči cenjenim odjemalcem uspešno novo leto
OBISKUJTE GOSTILNE IN RESTAVRACIJE, KI OGLAŠAJO V NAŠEM LISTU
GORICA
VETRIH FLORIJAN
Zaloga goriva - Gasolio - Nafta Za centoralne kurjave
GORICA - Ul. Lantieri, 3 Gorica-MOSSA - Ul. Isonzo 9/B - Tel. 25-27
SUPERMARKET OBUTVE
KOSIČ Benedikt Gorica - Raštel 5-7	-	Tel.	51-62
Bogata izbira čevljev in .obutev vseh vrst
Import	Export
JOSIP K ERŠEVANI di B. KERŠEVANI & C. Coe. n. c.
Gorica - Corso Italija, 75 - Tel. 26-43
ZNANA URAR NA IN ZLATARNA
ŠULIGOJ
GORICA - Ul. Carduoaii, 49 - Tel. 56-57
(Gosposka ulica)
Električne in vodovodne napeljave STANKO KOREN
GORICA - Ul. Mattioli, 11 - Telefon 32-71
aloga drv, premoga in tavbnega materiala - ploščice
S A J O V I C SORICA - Trg Cavour, 6 - Tel. 34-96 tari Trg
i©sSra »Fdpk
Oslavje pri Gorici - Telefon 51-74
rošči vsem cenjenim gostom in prijateljem resele praznike In dosti sreče v novem letu. Priporoča jim svojo dobro kapljico In domačo kuhinjo ter vabi na prijeten addih ob praznikih in silvestrovanju.
PODJETJE ČUK	GORICA
Trg Cavour, 9	Tel. 35-36
Corso Verdi, 54	Tel. 21-60
KEROZEN - DRVA - PREMOG
TVRDKA
Ivan Vetrih
Kar naročite pri nas,
Vam za Gorico in okolico v dnevu dostavimo na dom
Tel. 25-27 GORICA ul. Lantieri 5
AGRARIA
PRI DARKOTU
GORICA Ul. Carducci (Gosposka) 45
Trgovina vsakovrstnih kmetijskih vrtnarskih, kletarskih in hlevskih potrebščin, semen in gnojil
vošči cenj. odjemalcem srečen božič in veselo novo leto
Katoliška knjigarna
GORICA - TRAVNIK Piazza Vittoria 25 - Telefon 24-07
PARIiRNllOA
(KNJIGARNA
DEVOGION ALIJE Bogata izbira
Vinoagraria
(iniž. Josip Rustja)
GORICA
Trg Vittoria - Travnik - Telefon 53-95
Pol stoletja znana trgovina v vsemi kmetijskimi potrebščinami, semeni, čebulčki in plastično opremo vošči vsem svoijm cenjenim odjemalcem VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE
KLOBUČARNA	M.	LEBAN
GORICA - Ul. Rastello, 8 - Tel. 39-07 lepa izbira moških klobukov - tudi znamke »Panizza« in »Barbisio« - ter ženskih in otroških klobukov, čepic, dežnikov itd.
Kmečka banka
gorica
Ulica Morelli 14 Telefon 22-06
R. Z. Z O. J.
Ustanovljena leta 1909
TOVARNA POHIŠTVA
Prinčič
Viale Venezia Giulia, 6 Krmin (Cormo.ns) Tel. 61-32
Vsem svojim cenjenim potrošnikom, dobaviteljem, prijateljem in znancem VOŠČI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
TISKARNA BUDIN
GOR I C A — Riva Piazzutta 18 — Telefon 26-76 Moderno sodobno opremljeno podjetje sprejema vsa tiskarska dela po zmernih
cenah ter jih točno izvrši
VOŠČI VSEM SVOJIM CENJ NAROČNIKOM, VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE
Piše B.
S POLNO PARO
T.
.na morje
plPI
10 +_> 03 co
cč
II
C >
S o
<D
O
a
3
To jf. _ Oj
‘-J3
CO '-+j
3 o ft s
co g
Q) X O
*N ^
C6
m SP
03
U
Ti
bo
w O
si .H 0 fl d ^
d o -h ° h t3 C ,o 3 T3 CSJ
N	-rH	^
. (O rQ Jj d	O f-H
-a d u p,
CO -rH
.§ ^ * .g s s1!
g Si ® w
" i3f ‘
cu .	^
O > ,Q r~>	/->
- c o B
V % ž ° * S*21? 8
8 ftft © <d
<1) ^ £ > oj bo
" CS 0 ® ^ S
M rt C ^ d ^
m Q g -a 5 O
—< CD
CD --J rj N Xi -Ih
-2 •
o čd m ko d a>
o S .3 3
H o £
9._, 0 -g 3 .-s s>
H !	©
O C w rD
O
a >
,Q ©
. Sh To O a 0 O rO
A © o S
&* 7 g
Q KO	O