---------------------------------------------------------
ŠtovA2..	'	Li,	stopad	19/18	Lotnik	I.
iii •JiiJi -Ji -11111111111111 ••Jjjiii.iijJiiJJiiJiiiiiiiJii.
i,s< ccrj ■fZd /Ji
t n c
v
o Ig danes,marveč žo davno nroj,so odhajali naši
1,1 ud jo v tujino. Tožko( gospodarsko razmero so jih sililo,da so zapustili rodno gffudo in šli na tujo iskat _novoga doma. Pustolovoev skoraj ni "bilo mod njimi.^ Težko so zapuščali dom. Tudi na tujom so mislili nanj« Trpoli so, garali in štodili,da so prihranili čimyfn tako pomagali domačim. Tujina jih ni mogla nikdar popolnoma navozati naso. Mnogi so so vrnili,gnani od domotožja. 3 prislužonim denarjem so doma poplačali dolgove in dvignili gospodarstvo.
Pojdimo kamorkoli,v katori koli dol svota v Evropi, ali pa preko morja v Ameriko,Argentino, Kanado,Avstralijo,pov« sod bomo naloteli na rojaka-slovonca.
Nekaj čoz poldrugi milijon prebivalcev ima Sloveniiac Izsoljonoov pa jo okrog 500«000« ^ajvoč Slovenoov živi v Združenih državah sever ho Ameriko, Na 31° c000 člu.s jih ccni-jo. 3amo v Clevelandu jih jo okrog 300»000}°R‘trlil1 lo.ooo Slovencev pa je raztresenih po drugih dožolah Severno Ameriko*
V	Južni Amoriki živi okro^ /LS.ooo Slovoncov, Argentino ,kamor sedaj odho.jajo naši begunci,jih ima 3°*°o°. V Egiptu je okrog 5000 Blovonskth izsoljonoov. Sem so pred prvo svetovno vojno zahajala zlasti slovonska dekleta kot služkinje. V Evroni so bilo močno slovenske naselbin ■ na Holandskem,mnogo yiovoncov jo delalo tudi v nemških in francoskih rudnikih.
Najvoč izsoljonoov imajo gospodarsko pasivni kraji Sloveni jo , teko n.pr.Notranj ska ,• Bolonjska,Bela Krajina, štajerska jih ima sorazmerno najmanj. Mnogo izseljencev ima tudi Prekmurjo.To pa radi toga,kor jo tam do prvo svotovno vojno bila vočina zemljo v rokah raznih madžarskih grofov.
£ivljonjo slovonskih izsoljoncov jo bilo In jo šo povsod to?,ko« Borbo, za vso.kdo.nji košček kruha v tovarni,rudniku,no farmah. A slovonsko. kilavo st ,m-"rl jivost ,štodljivost tor iznajdiji-vost,jim jo omogočila,da so si tudi v tujini opomogli in ustvarili nov dom in lastno družino. Ros,bogatošov nimamo,pe.č po. lo majhno in srodnjo ljudi z lastno hišico,morda tudi s koko farmo,ali s kakšnim manjšim lastnim podjotjom* Volikopotozv,osti Slovonci žal,no poznamo .
Najbolje so organizirani Slovonci v Združenih državah. Tu so si tokom desetletij osnovali številno prosvetno,nabožno in tdodnorno organizacijo. Njihova najsto.ro jša podporna organizacija jo Kranj sk.o-Sl o venska Katoliška Jodnota. Obstoja že 52 lot,ima nad A0.000 članov in nad 6 miljonov dolarjov premoženja. Imajo tudi več listov. Mi begunci poznamo nojbolj "Ameriško Domovino”, katera so jo izmed vseh ameriških slovonskih časopisov od vsega začetka odkrito potegnila za slovensko bogunco,nas branila,in komunizem nrilcozala v nravi luči. Znan jo mnogim bogunoom tudi verski mesečnik ”Avo Karija". Slovonci imajo v Združenih državah,ali kratko v U.S.A. tudi več 3lovonslcih župni j , slovenski frančiškani ;po imajo v Lcmontu svojo centralo. Lomont jo za a-moriške SloVonco to,kar so nam v domovini Brezje - ameriško , Brozjo.
Žal,da f > jo mnogo slovanskih izseljencev poto^nil za seboj življenjski materializem. Mnogi so so tudi 'Odtujil-i .veri svojih očetov. Prav ti Slovenci,no. naj žive v U.S.A, ,v Argentini ali v Kanadi,so najbolj zagrizoni pripadniki bol jšoviškoga režima v domovini in so več ali manj nabrom novim slovenskim prešeljen-com nonrijazno razpoloženi. V U.S.A.imajo katoliški miselnosti nasnrotni Slovonci tudi močno razpredeno mrežo svojih organizacij »kulturnih,političnih in podpornih5: Imajo tudi svoj tisk,ki šo danes struporo napada vse,kar jo katoliškega,zlasti pa čo voditolja katoliških Slovencev,škofa Gregorija Rožmo.na. Njihova centralna organizacijo je prišla celo na seznam Ameriki sovražnih organizacij• Vendar jo"tudi v liberalnih,ali kakor sc oni 3omi imenujejo "nanrodnih" krogih prišlo do razcepa. Del ^'nanrodnih” so jo izjavil nroti komunizmu,a prav tako tudi- proti' katolicizmu.
Svojo organizacije imajo Slovonci tudi v drugih delih sveta,o vendar niso tako povezani akor v Združ.državah Sev. .Amerike. Prod vojno so imeli zelo razgibano versko,pa tudi kulturno življenje slovenski izseljenci no Holandskem in na Vestfalskem. Tudi nemški, duhovnik Tonsunddrn ima veliko zaslugo zato. : N&učil so jo colo slovenskega jezika,da jo. lahko nomagal n'šim rojakorr.
Veliko so nevarnosti,ki nroto izseljoncem* V nravnem in narodnostnem oziru. Mnogo slovenskih rojakov jo c.propadlo najprej nro.vno,omrznila jo vera,in končno so pozabili tudi,do. so Slovenci. Otroci mnogih slovenskih izseljencev no., znajo več slavonsko govoriti, Stariši so zanemarili svojo narodno dolžnosti Domovina so jo za svojo izseljence premalo brigala* Dobrodošli so bili dolarji,a zato,da bi jih pomogola ohraniti Bogu in narodu zvesto,so jo malo storilo. V zadnjih letih prod vojno so storilo sicer nekaj več. -Mnogo zaslug zato ima izseljeniška družba Sv.Rafaola,ki jo imola svoj soddž v Ljubljani. V Ljubljani smo imoli tudi Izseljeniški komisarijot,
Naši ljudjo- begunei,brezdomci zopot odhajajo v veliki svot,no posamično,marveč masovno. Čakajo jih isto nevarnosti,v katoro so zašli njihovi predniki, "ivljonjski materijalizom bo marsikoga potognil v svojo mrežo. Kmalu so bo t>oznalo,da ni vgč močno slovonsko skupnosti,ki bi bdela nnd njimi..Mno^okjo no bo voč slovanskega duhovnika,no slovanskih organizacij,da colo slovanski prijatelj bo rodok,zlasti t^m,kjor bo Slovencev malo.
Bratjo in sestro! No smomo popustiti,no smemo kloni-til To j c/ zapovod časa,to jo klic razbičano domovino. Ostati moramo zvo st i Bo^u, Sloveniji in slovenski bosodi« Dokažimo,da nas jo trpljenje zadnjih lot prekalilo v močno značaje,ki no br-do v nobenem slučaju klonili,propadli,ali pa so odtujili veli-kim in lepim slovenskim vzorom. Ničesar nimamo,kar bi vzoli na pot razon vere in izročil naših očetov in narodnih velikanov.
Iz tega narodnega bogastva čmajmo v tujem svetu kot izseljenci moči v vsoh tozavoh in razočaranjih.
Eno zavast imejmo: Domov hočemo n riti kot nepokvarjeni glasniki Resnice,Ljubezni in Pravico.- Bog daj,da bi bilo tako I
Boris.
• • • •
Ostro zaniha vlak za svoj odhod,
Spusti se v sončno luč,ki žo umira in not mod vonji žitnih polj ubira in dim suklja tja nod nebeški svod,
Počasi sonce leze na zahod, večerni dih oblačke belo zbira, demon mod Bonr*iimi si pot utira, da pravočasen bo njegov prihod.
8koz okno truden in molčeč strmim, domači hrib za moglo so ?ubi, v daljavi vstaja mesec iz noči.
In ta trenutek vsega se bojim, kot vlak so v meni upanje lovi mod senco lastno in temo noči*
UČLOVEČENJE. Ko si prijadral v pristen večnega sonca,ko je posula tvoja Volja kovano jeklo,tvoje čustvo najnožnajši rožni cvet in tvoj jozik - jezik duhovnega občestva, - potem lahko hodi« po blatu,no da bi si .umazal čovij ov,in seješ vihar brez jeze v srcu.- - V.mdar hodi po blatu le tednj,ako imaš u-miti noge svojemu sosedu,in soj vihar le zato,da preženeš z njim oblake nad vedrim obzorjem. - Iv. Roznan«- Mlada setev.
Y/f \[ ^10^» momica,somo danes naj še gr.ml Gl o j ,kako kra-*}kf/ ' \y sen jo planinski. svat,kako zvišon v svoji blostoči v bolini nad mrko vsakdanjost jo, nr d umirajočimi doli.
"|i V planinah ja’življenje, jo radost, jo mir - dr,mir jo tam«.« ” In mati jo dovolila«
Ponoči jo naletaval snog in pobelil planino.Zjutraj so se loskotalo kot milijoni biserov,kot solze v soncu... Zjasnilo se je,
Veselo so jo spenjal od skalo do skale. Lahko so mu bile nogo,tako lr.hko kot bi hitel v objem srečo. Nekako o-tožno mu je bilo v duši. Saj jo obljubil,da gro danes zadnjikrat,., Matorinski skrbnosti in ljubezni mora žrtvovo.M svojo planino,tako lepe,ljubijene,
In krkor bi.,so poslavljal od starih znancev in pri-jateljov,se jo'ustavljal vsak hip in zrl s sanjavimi očmi v dnljavo,v bleščeče vrhove mogočnih velikanov.
Tesno mu je bilo v duši ob misli - danos zadnjikratI. Pod navpično steno je obstal. Pot jo vodila mimo na levo v volikom ovinku. Žo večkrat jo plezal po tej steni na ravnico,ki jo ležala nad njo. Tako krasen razplod jo od tam. Tu so bo poslovil od svojih prijateljev,,.
Stena jo bila nolodenola. To g a ni op&ašilo, Pogumno so jo spenjal od orrrjMnna do oprijoma. Odpočil si je. Samo šo tisto provoso mora premagati - in potom, bo vžival v lepoti , v miru.
Nap ro j I
Provosa jo bila polodenola.., Zaman so iskali prsti zadnjega,moči so pešalo. In snomnil so jo,kaj je obljubil matori - da p;re- danos zadnjikrat,da, zadnjikrat,,.
Zamolklo je zabobnelo,utrnila se jo sonca in izginila v prepadu,,.
Svetlo je sijalo sonce,nebo so jo sklanjalo modro nad belimi vrhovi,ki so sanjali svojo nosem tihoto,miru,
O,kako sončna j'., bila njegova zadnjr pot - izpolnil jo obljubo,., ‘
N. D.
oooooooo ooO . o
Kjer je duh brez bojazni in glrva pokonci; kj or jo snozn^njo svobodno j ,
kjer svet ni zrušon v drobno tosnih domačih zidov; kjer prihfjajo besede iz globin resnico; kjor izteza neutrudno stromljonjo roke no no 'dnosti kjor ni zršol jasni tok razuna s nota na pusto peščeno pustinjo mrtvega običaja;
kjor vodivš duha daljo in širjo sc razvijajočim mislim in do j.in j om!
v ta raj svobode,oče moj,daj,da so protudi moja domovino!
R.Tagore - Gradnik,
-------------------------j.--------!3x...............
0. Zupr.no ič i
"Po j di ,mo j si nko, na ^ ot, n..' življenja pot, čuvaj,moj sinko,so zmot, življenja zmoti *
Grlo j, in so daj som nazaj, ali ,majica, zno j : sijiko tvoj često jo pal, sli vselej jo vstali
sanjala vs
L »Novak: ■ ■ — ■ -/ j- /■ i/;-z~
Prijatelji- Spomenik sen Ti sezidal iz besed,
Na njon on bral se bo napis blesteč,kot drag spomin na čase zlrto,ko Ti jo evotol šo rožmarin in pa kako odprdol mu jo zadnji list in cvet,..
in vodola,krko sc jo zgo ilo. Kar nonadoma je pri-
xr ------- _	sta najmanj prič ■•kovala, so so 3anjo,ki sta jih
sanjala vs°k za sobo, skrit« san jo, zaprto loč ono vsako v svoj Rvot,uresničilo. Skrivnost,sladka skrivnost,3počota v srcih dveh mladih ljudi,so jo razkrila med njima,kakor skrivnostna pesom srca,ki jo no moroš dojeti z ušosom« flamo srco čuti to posom,srmo srco jo razumo_ in doumo njeno skrivnostno lepoto.
I*l zato trdi no moroš najti bo so de s katero bi p o vo dal, s katero bi zapol tako,da bi človeško uho dajmo!o vsebino to čudovito posmi,porojone iz hroponočoga srca,ki iščo poti k drugem srcu*..
Ko sta se najmanj nadojala,sta si stala nasproti,
"Klemen ti?”
"Stanisirva,kdo bi te pričakoval?”
Molčo sta stala in nista našla voč besod. Nekajkrati sr so ujele oči in spraševalo: "Ali šo ne razimo.•S?”
In razumela sta oba* Razumola sta in doumela sta v tistem trenutku,da jo padla zavesa,ki ju jo ločila,zavesa,ki jo lo.čila skrivnost dveh src. Zakaj v očeh obeh jo bila zapisana tista .skrivnost« V očeh jo bila zapisana posom dveh sro,ki sta poli pesem,nedostopno ušesu,razumljivo samo srcu.
Komaj je zaslutila duša,komaj začutilo srco in bosoda, ki jo bila zapisana v očoh jo bila izgovorjona: "Ljubim..."
"StanislavoI Ali mo ros ljubiš?,.."
Njegov glas jo bil trepetajoč,kakor glas struno,ki je zvonola pod zrdnjim dotikom loka*
"KKloraon, - 1 j ub im te..."
Komaj so se ji premaknilo ustnico. Uho ni slišalo besod, a razuma Le jih je srco. Nobeno bosedo nista voč sprogovila,kaj ti v tistom tronutku bi bila vsrka odvoč,,. Srno dvojo
    -------------------------------1J2----------------------------------
src so jo pogovarjalo mod seboj z boeodo,nedostopno človeškemu ušosu,komaj razumljivo srcu...
Dva svetova,vsak s	svojo	boločino,veseljem	in	skrivnostjo, sta	sc	združila v	on	sam svet,z	ono	samo,veliko	skriv-
nostjo prvo ljubezni.,.
•	•	*	e ‘	•
•	•	•	•	N
Ni šo izzvenela prva pesom dveh src,ki sta poli po-som prvo ljub-zni polne čarobnih odtenkov,pa se je nevidna roka dotaknila strun in pesom jo utihnila, Srco jo zatrepetalo kakor v temni slutnji in- v dušo so jo vtihotapil nemir. Zgodilo so je kakor bi nekdo sredi veselo pesmi s trosočo roko po-tegnižb po strunah in zaigral žalostinko.
Prav tako kakor takrat,ko sta so prvi5 srečala,sta si stala nasproti, Prav tako tiho brez bosod kakor takrat in tudi srco jo molčalo, V očeh tudi ni bilo zapisane tisto pos-mi in poglodi se niso iskali. Zakaj v-očeh jo bila zapisana vsa bol,žalost in strah srca,ki jo molčalo po pravkar izzveneli pesmi •. •
Ko sta so srečni.0 pogleda,sta drug drugemu brala v
očoh:
"ZbogomI - Konec jo pesmi!"
Zopet sta povosila oois,u "Stanislaval?"
"Klemen?!"
Besode so zatrepetalo kakor navček,ki jo pravkar za-plakal iz lin in so jo njokov glas zgubil nekje v gmajni,..
"Ali jo ros konec pesmi,ki sva jo pravkar slišala? -Ali so ros moa?ova ločiti?.,."
"No! - Saj ni moftočol. To se no smo zgoditi!"
Kakor bi so hotola iztrgati iz nevidnih rok,so jo privila k njomu in glasno zaihtola, Klomon jo čutil njono solzo ,ki so mu močilo obraz.
Dvignil ji jo obraz in ji poglodal v oči. In v tistem trenutku jo začutil novo moč in v srcu mu jo vstalo u-panjo,	:
"Stanislava! "
Začudila so j o,zakaj v njogovih očoh več ni bilo tistega strahu.
"KIemonI K a j no,da so šo sreč ava?"
"Šo,Stanislaval "
Kakor bi so	zgodil	čudož,jo vstalo upanje v srcih
in v	očoh ni bilo več	solz,
Molčo sta si	podala	roko in dvojo	src jo spregovorilo v	bosodi razumljivi samo srcu,glasno in	razločno: "Na svi-
donjol •,	«
oooog^goooo
Da mi jo za zarjo blestečo nogledati in kaj 1-juboga,dobrega ti povedati v t(;h težkih dnob .
o	domovine.. ,,,
O.Zunančič.
TISKANO KCT BOK OPIS. - PRIHODNJA V TE VIL K A IZIDE ZA BO'TČ.
JJ vota si zonija,in blagor mu,komur plodiš J-
ali poljane pozne ji - čigave so v sonou bleščečo? Pustil si pl ur, in motiko, v zemljo so zalezel, staro o, in križ ti na grobu rjavi in poveša poj. sin tvoj zaril so jo živ pod zorni j o - v .Ameriki kopijo v rovi ,30 zarja poljan mu mračno misli obseva, sin njegov voo no bo jih poznal,no sanjal o njih*
v	•
Oul som vdovico jok:
"Moj 'Mate,j o, moj MatoT "
Pel jo veliki zvon -	'
:	"Moj.	Matejo,	moj Mate!"
Hamburlc,HnmburkI klico ji zvon—• tam ii vrtenrt omahnil jo sin, solzo nofleno bilo ni za njim, znamenja ni za grob njegov.
HaraburkJ - Misel ja. blodi okrog, pa no ve,kam naj poloti, kje naj so na grob spusti, da potoči nanj solzo*
Da som takrat bil B0gs
"Moj Mate,• jo, moj Matel" vzkliknil bil v /^rob bi njegov:
"Moj Moto,*ja,moj Matel"
. *
Hamburk,HomburkI - Veliki zvon
poje ji,bije,
toži,vpi;jo,
pada trdo na njeno glavo,
HariburkI HrmburkI - Pada črno meša so,lijo, vso ovije
v svojo motnjavo,zemljo in nebo«
25a si takrat bil, Bog,
"Moj Mat o , jo ,1110 j Mate J” vzkliknil bil v grob bi njogov:
"Moj Mate , j o ,moi Mate I "
Pa so ramena in ploča kot skalo,
tilnik - naloži mu breme nasilnik -
nosil ga bo in no bo se krivil J	,	.	■
pa so srca tiha in močna -
njihov ■nonos je brez besed,
pa so možje -
kot da so niso rodili iz matere, kot da goram ge iz bokov izvili so: morajo v svet,in tujino se diči z deli njihovih rokj tamkaj v Anoriki,tamkaj v Vestfaliji so nam izginili - več ne dosožo jih naše oko.,..
II.
Ciklama cvetu...
reliudila se2eSkozi okno je pihala mrzla sapa. Mrak so je še raztegal preko Mengeškega polja. Zvezda jutranji-0Q jQ ^,a. bledela,'.Prvi ljudje so vstajali. Tudi Jelka je vstala* Prisluhnila je zvonovpm,ki so peli pozdrav mlademu jutru. V pesmi zvonov^je bila skrita vsa lepota,veselje in žalost onih,ki r ae^zIronillV Še bolj p<v je prisluhnila mislim fantov,ki so pri zvonovih mislili na svoje vasovanje. Zamislila se je«
Preko dvorišča je šla, mati in pogledala proti Jelkine-mu oknu. Ko je videla Jelko,je povesila oči* Jelka se je zdrznila. Tako lepega ob,raza še ni videla, V tem trehutku je -spoznala, da ji je mati najljubše bitje na svetu. Kar objela bi jo. Solze so ji kar same 3topile v *či. Umela je materino bolečino in skrb za nj«. Hvaležna ji je bila za to. Obenem je žačutila,da se s Hinkum vedno,bolj oddaljuje domu in materi,,. V tem hipu se je zavedala,da 4om nihamo mrzle stene domače hiše,ampak,da ji je dom mati in nj-en blagoslov...
Mimo hiše so hiteli ljudje v cerkev. Moški so se odkrivali pred križem,ženske pa. pokrižale, Še zadnjič je zazvonil zvon« Jelka je ujela njegove glasove. Mati pod oknom jo je poklicala! ”Jelkal Ali greš sedaj k maši?” ”Ea,ta^oj grem’,'se je odzvala hčerka,toda mati je ni čakala. Tiha in molčeča,kakor svetnica je sla proti cerkvi Jelka se je hitro napravila« Pogledala se je še v ogledala. Potegnila iz police molitvenik in odšla. Hitela je mimo ljudi,skoraj tekla« Materina iaolčočnost jo je bolela. Mimo njo so hiteli ljudje in po-zdravljali. Jelka je bila gluha za vse. Mater je kmalu dohitela1; "Kam pa tako hitite”, j o je ogovorila. ”3aj je že čas",je odvrnila mati. Nato sta molčali« Jelka je kak*r v zadregi potegnila robec in si brisala poten obraz.
Mati pa- je prekladala rožni venec iz roke v roko. Blizu znamenja je Jelka spregovorila. Ha kresišču se je še kadilo,,. "Lep kres je bil mama. Ali ste 'kaj gledali”? "Nel Saj si ga ti še preveč”, ji je skoraj osorno odgovorila mati. Mati so udarili na pravo struno, Jelki je bilo nerodno.,, ”3 kom pa si stala ob znamenju”? ”8 Hinkom,z vrtnarjem. Saj ga poznate,saj ga vedno hvalite”,jo kakor v opravičilo .odgovorila Jelka'. Sami sebi se j n dobro zdelo, da je našla tako dober odgovor. Mati ni ugovarjala. Videti je bi-
lo,da je tudi ona zadovoljne, A nekaj jo vendar le morala reči.
”V hišo naj pride_po’dnevi.pa ne po noči. Poštenemu človeku so pri nas vrata vodno odprta”. Zadnje besede je spregovorila skoraj ostro. Med tem sta pribil do cerkve. Jelka jo zamišljeno stopala mod ljudmi« Kar nesli 30 jo h kropilniku, Pomočila je vanj prst in se pokrižala. V cerkvi je vstopila za klopmi. Zabučale so orgle, G-ospod so zapeli Criorio.Pevci so odpovaii... ^elkk pa ni bila prav nič zbrana. Njeno misli so bile drugje. Kakor v polsnu je slišala duhovnika,ki je bral evangelij. Sele ob misli na generalko, ki bo ob desetih,so jo znašla...
Po maši se je ustavila prod ovhari stičnim zn amen jam* Pod lirio so debatirali' fantje. Jelka se je ozrla. Videla je Hinka in ujela sta se z očmi. Iz zakristije so stopili gospod župnik. ”No Jelka,ali mislite kaj na vlogo? Glejte,da se boste dobro o-drszalil Danes bo precej ljudi,ker pridejo tudi iz sosednjih krajev”,so bili gospod zelo prijazni... Nazaj grede jo ujela Jelka z očmi na znamenju plakat0 ”Za pravdo in srce”«Drama v treh dejanjih. Oči so ji obvisele na prvem imenu* "Katarina - Jelka Božič”. - Doma je hitro pospravila# Južinati ni imela časa.Ponudi-lr je materi vstopnico in odšla.
Igraloi so bili pripravljeni. V dvorano so se vsipali ljudje. Tudi Jelka je bila pripravi jena*. Pogledala, se je v ogledalo. Sama sebi se je. zdelo. lepa.Poškilila je skozi odprtino na odru v dvorano. Biiai-jo natrpana. V'drugi vrsti je poleg matere zagledala tudi j-iinka. Ljudje so nestrpno čakali. Pozvonilo jo v tretjo. Jelka se je pripravila* Pred leno kmečko hišo se je vsedla na klon co. Zastor se je počrsi dvigal* Luči no dvorani so ugasnilo,Iz teme so gledale le radovedno oči. Jelka je nričela* Glas se ji je rahlo tresel...
Igra je bila končana« Ljudje so si brisali solzno oči, Umorjena Katarina jim je bila pred očmi. Vsi so pohvalili Jelko. Cdlič no je igrala, I-Iinko jo je nočakal* Po igri je bil v gostilni ples« Toda ^olka ni marala iti,čeprav jo'je Hinko vabil in. prigovarjal, Jelka je bila odločna« Povabila ga jo na dom* Mati je bila vesela in zadovoljna*Še oče je bil zgovoren*
Ura so je zavlekla in Hinko je moral iti. V veži ja podal Jelki roko in jo prvič poljubil. ”ALi hodi za Jelko?" je vprašal oče*'"Saj vidiš ”, je odvrnila mati,.* Jelka se je vrni'a. Nekaj bi rada vprašala* Mati je uganila njeno skrb* ”Pamet imejf,ielkal Dober fant jo”. Jelka jo mater hvaležno pogledala nato pa snela s stene rožni venec in začela! "V imenu Očeta in Sina in svotega Duha...”
Zunaj jo bila tiha in mirna noč, Še ptički so utihnili v svojih gnezdecih»Zvezde so sijale in luna je veslala preko vsemir-ja,.,
TC X X
Preteklo jo loto dni« Ljubezen je rastla in cvetela kakor pomlad* Koledar je zopet pokazal sv,Mohorja in Fortunata, Zopet je bila po vsej vasi praznično razpoloženje* Skozi vas so peli fant jo,morda še lepše kakor kdaj prej*, o Pri’:l.icali so k oknom dekleta. Tudi Jelkin rožmarin na oknu se je zamajal* Lučka pri križu ob pfcti je medlo svetila na cesto. Pod oknomj e stal Hinko, Ozrl se je v okno in poklical;”Jelkal Jolkal” Toda ona se mu ■ n&lašč ni oglasila« Poklical je v tretjič* Sedaj Jelka ni mogla več vzdržati* Naslonila se je na okno,utrgala nagelj in ga vrgla Hinko tu! ”D.)ber več tr, Hinko ”1 ”ALi greva h kresu?" jo je povabil. Stekla je po stopnjioah* Hinko jo je prejel za roko in sta odšla« Pri kresu sto ostala samo do desetih, ”Da ne bodo mama v skrbeh”,je pripomnil Hinko« Jolka se je spomnila lanskega leta, ko je prvič pognala ljubezen svoje nevidne kali. Tiho mu je rekla! ”]>.mes je loto dni,Hinko, Tudi Hinko je mislil na to, zato je nadaljeval!"Kar so ooznava”.,. Spromljal jo je do doma« ”Noooj ne se mi mudijJelk^I Oprosti. Imam še opravek,-Pridom nazaj ”,
Jelka jo čakala. Brala je "Vočomice ”, Na oknu je narahlo 2jašumelo. Poglodala je v.okno,a ni videla nikogar. Zopet je objela kamrico tišina* Hinkota ni dočakala* Odšla je spat.Na vasi so peli fantje. Vrisk j*e odmeval od Svote Trojioe tja do Do-bena... Le lučka pod križem je metala svojo svetlobo na stene in. strop. Jelka je še v sanjah čakala. Hinkota« Ani ga bilo... Prebudilo jo je'lepo praznično ;jutro. Pogledala je akoai o3fno* -.na oesto. A glej I Na rosnem oknu jo cvetola ciklama... Prijeton je bil njen vonj. Na oknu je dišal medeni ovet in strmel v sončno jutro. Jelka, je razumela .... Simbol ljubezni,..,
(•^onec prihodnjič).
I	ri	leta je že,odkar smo zapustili domove* Razkropi je-
I	ni	sm0 po nn0 različne j nih krajih. Poslavljamo se" in
'	•' ‘ odhajamo kakor nekoč naši predniki v tuji svet.iskat
svobodo,kruha in nove domovine,
V	tujini smo in tujina vpliva na nas v različnih o-zirih. Največ njenih vplivov je za nas kvarnih. Nudijo se raz-lične priložnosti #od knterih so lo rodko dobro« Kjo*r srno strujo— no načeljeni,t.j. v taborišču,jo zunanji vpliv slabih priložnosti manjri. Imamo mnogo priliko za načelno vzgojo in za utrditev verskega življenja. Pa vkljub temu prihaja mnogo zla med nas,ki nas zavaja v odpad cd vsega,kar vodi k večni in časni sreči. Najbolj kvarno voliva tujina seveda na mladino,pa naj bodo to dekleta ali fantje.To velja zlasti še za one,kateri po-grosajo skrbnega nadzorstva starišev. Tiste,ki niso v taborišču, jo mnogo težjo obdržati na gotovi višini v moralnom in verskom oziru. Marsikomu od teh vedno bolj izginjajo iznred oči svetli idoali in^ jasni vzori,pa tudi končni cilj,za koterega smo ustvar- ■ jeni, Nasi ljudjo no poznaj'o tujega jozika in tako ne morejo zadostiti svojim verskim potrebam. Pa tudi mlačnost tujcev jim ne nudi revno nr jlopših vzgledov. Mlačnost pa je kot nalezljiva bolezen,Hitro so razširi in okuži še drugo. Ko se pa mlad olovek odtuji Bogu, dobi j‘o nad njim oblast slaba nagnjen ja,katerim smo vsi ljudje .podvrženi- Prenekateri vidi ravno v nenravnem izživljanju svoj^cii j, K temu pa mu pripomore jo ,čoprav on misli,da ga opravičuje jo ,še *razna dejstva kot n.pr,da ni pod strogim nadzorstvom,da ni doma,pač pa med tujci in no moro zadostiti svojim verskim do£nostim,da jo v slaVi družbi,kjer se nemoralna ro.zbrzdanost oolo zagovarja.
Zopot drugr nevnmost je v tem,da ljudjo izgubljajo narodno zavest, Marsikatere1 nerodnost napram tujcem bi lahko 1zosfcala}ko^bi ljudje,posebno fantje,malo voč držali na svojo cast in na čast malega,a junaškega slovonskoga naroda. Prav tro-ba jo mlarlj.m fantom,katerim jo ravno odgnal prvi mnh pod nosom, da zahajajo ob sobotah in nedeljah v krčmo in so tam obijajo, ujcem,lci nas^v,dno in povsod opazujejo in proasojajo prav kakor mi njo,dajej o taki izredno žalostno in klavrno sliko Slo-voncov. Ko bi se ti zavodhli,koliko škodujejo 3 tem ugledu naroda in svoji lostni časti,mislim,da bi se še isti tronutek
predrugačili, Ravno tako jo trebe. obsoditi tudi pohajkovanje za ženskami celo tujih narodnosti in pretepanje zarodi njih.
Pri vsem tem pa gino mladim ljudem narodnostni čut in niti no vedo več,zakaj so "božali0; •
So ona napaka se cesto javlja in ta je omalovaževanje materinega jezika* Nikoli so nismo slišali tuj ca,ki nam je prišel kaj ponujat ali -celo prosit,da "bi so potrudil in govoril v na.šom jeziku, Oonimo nad vso svoj matorni jezik5in kjer le moremo,govorimo slovensko* 5e pr; že moramo govoriti v tujem jeziku,pa so seveda potrddimo,da so istoga tudi dobro naučimo,da no bomo klatili neumnosti in se prod tujci smeši-
li,	Materni jezik nam mora biti v tujini,pa kjor koli že bomo, naj dražja svetinja. Naučimo spoštovati to svetinjo tudi otroke. Bog no daj,da bi naši otroci kdaj v tujem svotu pozabili materino besodo, Naj so 'naše begunstvo zavleče še tako dolgo3 pa če tudi bi nam bilo usojono za vedno ostati v tujini,skrbimo,da bo slovenski jezik ostal vedno občevalni jezik v naših druži ne h. Ohranja naj se iz roda v rod.To je naša velika dolžnost,ki nem naj bo pred očmi,ko odhajamo daleč proč od domovino!!
Koj storiti,ko ge bomo razkrojili po svetu? Najprej so moramo navozati na skupnost. Skupnost premore več kot posameznik, skupnost ima več veljave kot poedinoo. Vsi ne bodo imeli priliko živeti v večji skupnosti.Marsikdo bo samoval sam kje v oddaljenem kraju,Ne bo slišal slovensko besodo,ne bo našol slovenske družbo,ki bi ga dvigala in bodrila. Tudi taki ne smejo kloniti. Tu prido v poetov pismeni stik. Pismo prijateljaj dobra slovenska knjiga,dober katoliško pisani časopis v materinem jeziku,bo v takih primatih nadomeščalo skupnost. Že kralj Svetopolk je drtl.lopo primero ipo eno palico lahko zlomiš,cele butaro povezanih palic pa ni mogočevzlomiti*.Poglavitno za skupnost pa je sloga, V slogi je moč. če manjka sloga,so vsa prizadevanja poodincov prazna,škodo pa trpijo vsi. Za skupnost je potrebna tudi požrtvovalnosti Večkrat bo trobalo sobi kaj odreči,da bodo imeli kaj tudi oni,ki 30 bolni ali drugače v potrebi,pa si no moroj o pomagati! Sebičnost je grobokop vsako skupnosti jtudi slovenske v emigracijil
Treba jo polog ostalega Vodno- poglabljati versko življenje v sobi in tudi versko življonje svojih bližnjih,Le čo bomo v veri dobro utrjeni,bomo lahko kljubovali vsem neprijetnostim tujino,zlasti pa njenim slabim vplivom. Izogibajmo so slabo družbo in prav tako slabih predstav,ki so tolikokrat predvajajo. Naj si šo tako trdon v veri,vsak slab vzgled in slaba, beseda pusti v tebi novidno sled. In če jo mnogo takih sledi,postano jo vidno in sčasoma zelo občutne. Stari Rimljani so imeli izrek: obrokuj nekoga in bi;ti ga,vodno se kaj o-bosi naiij (namreč sle.boga) o Isto je s človekovo dušo,posebno z mlado dušo,ki jo tako, zelo sprejemljiva za vso. En som slab primer no bo v mladi duši porušil vsog; dobroga,toda čo jo slabih primerov veliko, j im vc.dno podleže.
Najvažnejše skoraj bi ciojai pa j o, da so zavedamo vodno in ‘oovsod,da ano sinovi in hčere slovenskega in katoliškega naroda. Naj nas tega no bo sram,ampak bodimo ponosni na to, Slovenci so doslej povsod uživali sloves. Skrbimo,da se bo ta slovos obdržal in pa,če le mogoč o,še 001o povečal.
RO.
J A V N 3 M ŽIVLJENJU.
Tretji predsednik Združenih ameriških držev, Thomas Jefferson je dajal: ”Ne verujem niti v spojitev strank,niti ne smrt ram, da bi bila koristna za skupnost... Stranica druga drugo op. zuje j o in s tem izpolnijo za jpvnost zelo koristno nalogo”.
In zopet nekje drugje pravi Jofforsont ”V vsaki svobodni skupnosti, ki jo zmožna odločevati,moraj o biti - človeški naravi ustrezajoč -opozicijsko usmerjeno stranice.. • Prej bi Isa bilo zavzemati za cepitev 3trank kakor za njih spojitev”. Jefferson je vedel,da če bi se stranke odpmvile,bi demokratske drža ve in njeni narodi bili naonlcrnt brez organizacijo ,brez vodstva in določenih smernic ,prd] e bi v zmešnjave in pripravile pot sistemu,ki bi z gorjačo "delal red” ter se pri tein opiral na žo pokopane svoboščine narodov.
Naše misli so ari Vas, dragi nam. rojaki, z Vami čutimo,trpimo, z Vami smo v težavi vsaki
Nič ne moti nas daljava, blago misli k V?un hitijo prek gora in Oceana, ■ vso najboljše Vnm želijo
Kakor skala trdno stojte, živo vero v srcih obranite, luč v viharjih vsot ;naj bodo je poroštvo borbe/inaagovitel
Sladka vez 1 jiibezni druži naj novsod Sloverfe^^o bratje v stiskah si bodito^^ sloga roši Vas sovražne^;semco
Da Slovenci sto,	S||
to v ponos Vam bodi, čast 31 o ve nc c v p rva > sk rb*! vsakega naj vodil
Bog Vam doživeti daj j/ f srečno uro blažene svcibode ko doma vos narod ; f spot svobodno dihal bodel -
Ko zvonovi v naši domovini bodo zmago dan slavili, -yT~. 'takrat brat jo , sestro /;// bodo tudi Vas domov vabilil
k rim
P OMEN- STRANK v