ANTON RAMOVŠ Novo najdišče karnijskih školjk na loškem ozemlju Na loškem ozemlju je prvič omenjena školjka Myopboria kefersteini v Kossma- tovem tolmaču h geološki kani Skorja Loka in Idrija. Nasproti Srednje vasi so v golici v pobočju na desnem bregu Poljanske Sore v sivem laporju in deloma v skrilavi glini številni primerki školjčne vrste Myophoria kefersteini. Kossmat je ugotovil pisane rabeljske plasti razen pri Srednji vasi še pri Trati in Poljanah, vendar nikjer drugod ne omenja te znane karnijske školjčne vrste. Že ob Kossmatovih podatkih o karnijskih školjkah pri Srednji vasi sem pričako val še druge najdbe v enakih črnkastih karnijskih apnencih, ki so tu in tam na površju. Novo bogato najdišče okamnelega karnijskega življenja, to je iz zgornjega dela karnijske stopnje pred blizu 220 milijoni let. je bilo odkrito ob rudniški cesti na jalovišče hidrometalurške jalovine Boršt, približno nad Potokarjevo kmetijo v doli ni Todraškega potoka ali Todraščice. Najdišče je odkrila prav rudniška cesta, ki je pri ostrem ovinku prečkala manjši izclanek črnega karnijskega apnenca. Pred prib ližno dvema letoma, leta 1997, je nidniški delavec Radoš Lapanja iz Škofje Loke iskal ob cesti ravne kamne za vrtno mizo. Prav na ovinku jih je odkrila rudniška cesta. Na ploščah je prepoznal tudi velike školjčne lupine in o najdbi obvestil tudi Ivana Gantarja, ki se spozna na kamnine. Skupaj sta si ogledala najdišče, najdbe pa naj ne bi obešala na veliki zvon; zavedala sta se, da bo tam kmalu polno zbiralcev okamnin. Med rudarji žirovskega rudnika pa se je o najdišču hitro razvedelo. pa tudi v Skofji Loki, in zbiralci fosilov so bili kmalu na delu. Okoli leta 1983 je najdišče obiskal Vili Rakovec in tam po njegovi izjavi tudi prvi nabiral karnijske mioforijske školjke, ki jih je odkrila rudniška cesta. Prišli pa so tja še drugi in najdišče je kmalu izginilo. Na vznožju nekdanje plasti s celimi školjčnimi lupinami je ostal le še kup na- tolčenega kamenja, tu in tam še s kako celo školjčno lupino. Na žalost od plasti z mioforijami ni ostalo ničesar in tako je spet brez sledu izginilo zanimivo na- Radoš Lapajna na leči, eden od "prvo- pristopnikov" v najdišču mioforij ob rud niški cesti Rudnika urana Žirovski vrh. Na desni avtor prispevka (Foto Pavel A. Florjančič) 275 LOŠKIRAZGLEDI46 jdišče naše naravne dediščine na loškem ozemlju, kot že prej fluorita in kremena. Ko bi bili zbiralci pustili vsaj košček skla da s celo školjko nekje na robu. da bi o najdišču ostal dokument in na ogled mi moidočim! V četrtek. 23. septembra 1999 sem bil skupaj s Pavlom Florjančičem, Ivanom Gantarjem in Radošem l.apanjo. oba sta iz Rudnika Žirovski vrh v zapiranju, pri najdišču karnijskih školjk. Prišel sem z namenom, da o najdišču nekaj napišem ZLI Loške razglede, da bo vsaj tam ostalo nekaj zapisanega o izginulem nahajališču lepih karnijskih školjk, ki so že izginile v zasebne zbirke in bile tudi že v prodaji. Izkoriščeno najdišče in tamkajšnje razmere kaže fotografija. Karnijski ap nenci ob rudarski cesti srednje strmo visi jo proti cesti, razgaljeni pa so samo v majhnem obsegu in s tektonskimi procesi ločeni od sosednjih kamnin. Spodaj, tik nad cesto, je 40 cm debel sklad črnega in zelo trdega apnenca. V njem so samo posamični školjčni ostanki, ki pa jih ni mogoče dobiti iz kamnine. Vrhnji Položajna slika nekdanjega najdišča mioforijskih školjk nad ostrini testnim ovinkom rudniške ceste (Foto Pavel A. Florjančič) Površje apnenčevega sklada pod nekdanjo plastjo z mioforijami, Sa zgornji desni strani je še viden poševen rob mioforijske plasti (Foto Pavel A. Florjančič) 276 \OVO SAJDIŠČF. KARNIJSKIH ŠKOLJK SA LOŠKIM OZEMLJI del sklada pokriva neraven vegasti ali krhljasti lapor, ki se krpasto kroji. Po površju ima ponekod več. drugod manj različnih zdrobljenih školjčnih ostankov. Med njimi so tudi redki rastlinski ostan ki; slika kaže več kot 20-cm dolgo steblo rastlinskega ostanka. Nad apnenčevim skladom z vrhnjim, bolj lapornim delom leži - pravzaprav je ležala - IS cm debela plast deloma črne- Myophoria kefersteini typica Waagen. ga apnenca, deloma neenotnega la- Zgornji Mas, zgornji karnij. Leg. J. Batič pornega apnenca in sivega laporja. V (Foto M.Udovč) , i • • u • * črnem apnencu, ki je ohranjen samo se na stranskem robu. drugega so zbiralci razbili, so bili najlepši primerki velikih školjčnih lupin. Deloma ležijo primerki še v kupu kamenja nad cestnim jarkom za odvajanje voda. V teh razbitinah nekdanjega sklada se dobi v črnem apnencu še cela mioforija, redko celo več v enem kosu. V bolj glinenem sivem apnencu in laporju so med zdrobljenimi školjčnimi ostanki tu in tam še posamične večje lupine, večinoma deloma polomljene ali okrušene. Poškodovale so se na poti v takratni sedimentacijski prostor v plitvem morju in leže v različnih položajih. Iz sivega, nekoliko lapornega apnenca, iz kakih osem do deset cm debelega sklada, se kar lepo izluščijo cele školjčne lupine. Večinoma je samo ena lupina, so pa tudi primerki z obema dobro ohranjenima lupinama. V skladu so tudi tanke pole. v katerih je tesno nagneten zelo droben školjčni drobir, vmes pa tiči večji školjčni ostanek ali cela školjka. Drugje so v kamnini večji razkosani in deloma zdrobljeni fosilni ostanki. Med njimi so po tankih plasteh razporejeni tudi poogleneli rastlinski ostanki. V kamnini s celimi školjčnimi lupinami so tudi zdrobljeni školjčni ostanki. Myophoria kefersteini lombadica Waagen. Zgornji trias, zgornji karnij. Leg. M. Križnar (Foto M. Udovč) 277 LOŠKI RAZGLEDI K> Nad plastjo z nekdanjimi posamičnimi in celimi školjčnimi lupinami leži okoli 40 cm debel sklad črnega mikritnega in zelo trdega apnenca. Sklad je ločen v spod njo, približno IS cm debelo, in vrhnjo, 25 cm debelo plast. Povsod so posamični školjčni ostanki, nikjer pa nisem opazil cele večje školjčne lupine. Vse kaže, da takrat niso bile ugodne življenjske razmere za velike mioforijske školjke. Na robu gozda je nad cesto vidna okoli 15 cm debela premogova plast, ki pa je v nejasnem položaju s prej opisanimi plastmi. Premog pa v takih karnijskih plasteh ni nič posebnega, že dolgo je znan pri Drenovem Griču in Orlah, sledovi pa so še marsikje drugod. Myophoria kefersteini Munster, poševno vgnetena v plast s sterilnimi drobci majh nih školjčnih lupin. Našel Pavel A. Flor- iančič (Foto Tomaž Lunder) O samem najdišču, pravzaprav o plasti z mioforijami. ki je ni več. naj bi kaj več napisal kdo od zbiralcev tamkajšnjih fosilov. Ostanki okamnelega življenja Paleontološka posebnost na gorenjevaškem ozemlju so posebno velike školjke vrste Myophoria kefersteini. kakršnih drugod ne poznamo. V najbolj znanem naj dišču mioforij, na Lesnem Brdu. navaja Bogomir Jelen pri podvrsti Myophoria ke fersteini kefersteini višino lupine od 28,7do 38.6 mm in njeno dolžino od 37.8 do 47,6 mm. Pri podvrsti Myopboria kefersteini typica je ugotovil naslednja razmerja: višino od 24,4 do 32.9 mm in dolžino od 31.8 clo 39,9 mm. Pri podvrsti Myophoria Največja doslej znana Myopboria keferstei ni r gorenjevaškem najdišču. Visoka je 78.J mm i?i 67 mm dolga. Našel Vili Rako- vec lFoto Miran Udovč) 278 NOVO NAJDIŠČE KARNIJSKIH ŠKOLJK SA LOŠKEM-OZEMLJI kefersteinigornensis pa višino od 23. Ido 39,5 mm in dolžino od 23.8 do 35,8 mm. V meni znanih primerih so tudi nekatere lupine, ki ustrezajo meram največjih lesno- brdskih primerkov. Med majhno školjko uvrščam tisto, ki je visoka do 35 mm in pri bližno toliko tudi dolga. Med gorenjevaškimi karnijskimi mioforijskimi školjkami pa so prava posebnost velikanke. Največja, ki jo je našel Vili Rakovec, je visoka 78,3 mm in 67 mm dolga. Med gruščem sem našel enako visoko mioforijo, ki pa je samo 5S mm dolga. Miotorijske školjke zelo lahko prepoznamo po značilnem okrasju. Od kljunastega vrha se vleče proti spodnjemu zadnjemu delu lupine močan greben. Dve rebri na sprednjem delu lupine sta precej šibkejši. Na poljih med grebenom in rebroma, so ponekod še šibka, komaj vidna rebrca. po vsej lupini pa so goste koncentrične pri- rastnice. Pri velikem primerku, najdenem v grušču, manjka sprednje šibkejše rebrce. Tudi pri nekaterih majhnih lupinah manjka sprednje rebrce. Moja spoznanja pa so nepopolna, saj sem imel priložnost podrobneje opazovati samo nekaj primerkov. Kakšno pa je bilo bogastvo okamnelega življenja v gorenjevaškem najdišču? M. Križnar meni. da so vsi obiskovalci tega najdišča nabrali okoli 100 celih ali malenkostno poškodovanih primerkov. Večinoma so bile tO posamične lupine, samo kaka petina primerkov je imela obe lupini. Verjetno je bilo še manj oboje stranskih lupin, ki so slučajno prišle v apnenčevo ali laporno blato poznejšega 15-centimetrskega sklada. V črnem delu plasti z mioforijami je apnenec brez večjih glinenih primesi. Iz takega apnenca so se školjke najbolje izluščile in ni jih bilo treba kaj dosti prepari rati. V kosu z odvala sem v takem apnencu našel dva primerka s po eno lupino, ki sta bili različno orientirani, nista bili v življenskem položaju. V črnem apnencu ni drugih celih fosilov in tudi ne zdrobljenih školjčnih lupin. Drugje je v sivem lapornem apnencu školjčnega sklada ponekod več, drugod manj črnih drobcev majhnih školjčnih lupin. Z blatnim tokom so prišli v sedimentacijski prostor. V več jem lapornem kosu z zdrobljenimi školjčnimi lupinicami leži poševno v vegasti plasti večja mioforijska lupina. Tam se je zagozdila, ko je pojenjaval blatni tok. V drugem primeru je večja mioforijina lupina obdana v laporju tako. da tiči njen sklepni del približno centimeter niže v laporni poli. Vodni tok jo je zakopal v mehko blato. V dvocentimetrskih pokih pri vrhu temnosivega apnenca so številni črni školjčni drobci lepo razporejeni po tankih plasteh. Poševno nanje pa je vegasto vtopljena mioforijska školjčna lupina. Primerki kažejo, da je v usedlini zelo različen položaj velikih mioforijskih školjk, ki niso v življenjskem položaju in so že post mortem prišle v današnjo usedlino. Na razpolago imam tudi primerek z. obema lupinama, ki sta v ventralnem delu kar globoko zažeti vzporedno s čelnim robom. To je bilo delo roparske ribe; ribji zobci se tudi dobe v kamnini. Med razbitimi kosi nad cesto sem našel tudi večji primerek školjke iz. rodu Trigonodus, visok 60 mm. TLI in tam se dobi polžja hišica. M. Križnar pa mi je sporočil, da je našel tudi vretenca. Na laporni poli sem odkril 20 cm dolg ozek rastlinski ostanek, oziroma samo njegov odtis. V laporju je tu in tam več pooglenelih rastlinskih ostankov, ki so bili z blatnim tokom naplavljeni skupaj s školjčnim dro birjem v sedimentacijski prostor. 279 LOŠKI RAZGLEDI /'• O mioforijskih školjkah Članek ni namenjen obdelavi mioforijskih školjk in drugih okarnnelih ostankov: na razpolago imam samo nekaj primerkov: en primerek z dvema lupinama, pet dobro ohranjenih posamičnih lupin in šest nepopolno ohranjenih lupin, ki sem jih nabral v natolčenih apnenčevih in lapornih kosih na paleontološki »haldi«. Mioforijski primerki so iz treh mioforijskih podvrst: Myophoria kefersteini keferste ini, M. kefersteini typica in močno v višino razpotegnjena podvrsta, mogoče celo prvikrat na tem ozemlju najdena podvrsta. Podobna je .1/. kefersteini lombardica, s podaljšanim močnim glavnim grebenom; gorenjevaška školjka z močno podaljšano zadnjo stranjo, ki jo oblikuje močan greben, je tudi med največjimi školjkami tega najdišča. Pet cm in pol visoka trigonodusna školjka je bila najdena v grušču iz miotorijske plasti. Rastlinski ostanek ni določljiv. Paleontološka literatura Jelen, Bogomir, 1990: Karnijska školjčna lavna na Lesnem Brdu in njen paleobiološki pomen. Geologija 31/32, 1988 89, 11-127, Ljubljana. ZUSAMMENFASSUNG Ein neuerFundort kartiiscber Muscheln itn Gebiet ion Škofja Loka I m Gebiet siidostiich von der Ortschaft Gorenja vas vvaren an der Bergbaustrasse des ehemaligen Quecksilberwerks Žirovski vrh myophorienreiche schvvarze und dunkelgraue Kalke und Mergel aufgeschlossen. Sie fuhrten die Muschel Myophoria kefersteini mit vvenigstens drei Unterarten: Myophoria kefersteini ke fersteini. M. kefersteini typica und vvahrscheinlich eine neue (Jnterart. Sie ist der Unterart M. k. lombardicadhnlicb, jedoch mit unterschiedlichem Lange Hohe - Verhaltnis. Die Mvophorienlage haben die Fossiliensammler ausgebeutet. Die fossilienreichen Kalke sind oberkarnisehen Alters (obere Trias). auch als Raibler Schichten bekannt. 280