BERILO
s a
male fhóle na kmetih
p °
■■■PPmm'
z. k. Eftrajfhkih rfcrsHayate
■>: • • ^ - m^mmfe'* " ■ é
/
—■ r- i-
- '-v/.-: v-. -/ .
-.v
Veljá nesvésano

. »v. .r, M.
Svésanov' ufnjatimhcrbí u . 23 Kr. C. M.
-	I I
S1 zefarfkig.a kfaljeviga apaftoljfkiVi V^klikflv;. ?
pravizo in' dovolj Sn/nmi jf' ' ■'	f
Amu-m ."»i M
.Na D n n a j i, V saiógi zef. kralj..Ijukrár^i??' ii fb.iifhp «per fv. Am ján'ííovih uiir.a;¡.
t H 3 i.
* X* ♦v/'«J
>hólfke poftave sa ljudíke fhóle po k. Eftrajfhkih dershávah.
I. Sa vedenje pred fhólo.
1.	Otrózi! fvójo fhólfko perpravo iméjte smi-rej lepó sloshéno ii^í perpravljeno; nizh na nji he fprídite, in zhédno jo varite.
2.	Ne jemljite je nikoli vezh v' fhólo, kakor kar je sa vfako uzhénje potrebujete. Noshi in zher-tala ali linirji fe bres. ozhitniga pervoljenja uzhéni-koviga ne fméjo v'fholo noíiti.
3.	F^réden grelte s'doma. pregléjte, alijevafha obléka zhédna. Obras, roké in nogé fi umite, nohté poréshite, lafe lepó poravnajte. Tudi potrebo opravite poprej.	,,
4.	Zhe savoljo kake bolésni ali savoljo. k^iga drusiga praviga sadershka (vsroka) ne morete v' fhólo priti, profite, de fe uzhenik,am nasnanje dá.
5.	O pravim zhafu pojdite s* doma, in po póti v' fhólo fe ne sadershujte, de o pravim zhafu pridete. Ojftro vam je prepovédano fe na tazih krajih sa-; dershevati, ali fhe zelo ras grajati, kjér fe ljudje 1-hajajo.
6.	Tiho in pametno hodite. Posdrávite fe, kader fe na póti'fnidete. Zhp gre/te zhes pólf^ (od delezh) sberite fe fantje s'fanti in deklétas' dekIM.
7.	Kader do fhóle pridete, otrébíte blato ali fnég s' zíiévljov, fnég otrefíte tudi s' klobukov in plajfhov.
8.	Posdravite jih, ktéri vaf v' fhóli frézhajo.
Berilo sa male fhóle.	A
Ç. Ne sadershujte fe pred fholo ali v' flióli in pojdite v' uzhívnizo, ali í'hólfki zimer.
10. Kdor prepôsno pride, mora uzbenitu ref-nizhno sadershek povédati. Gorjé mu, ktérifihózhe s' lashmí pomagati. Vfaka lash fe ôjfiro fhtrafuje.
IL Sa vedenje V fhóli.
1.	Kader v' uzhivnizo fiópite, fe uzheníku ali uzhenízi lepó perkloníte. Ako jim imate kaj pové-date povéjte. Posdravite po tem tudi dníge uzhénze in uzhénke.
2.	Svôje plajfhe, klobuke, kape, sgórne fuknje, fhtorize ali omrele, kernirje i. d. na fvoj kraj po-loshite, takó de jih morete hitro v' r/ike vséti.
3.	Po simi ne hodite na ravnofi k' pezhi, po létu ne na fhtérno, ne na ókna, ampak vfelej na fvôje odkasano méflo.
4.	Ne bodite fi nevofhljivi savoljo fprédnjiga méfia ; kér fe po pridnofii in po lépim vedenji delé. Çkerbite s' tém pèrve méfia saflushiti.
5.	§vôjo fhólfko perpravo, préden fe úk per-zhnè, poloshíte na polízo pod klóp.
6.	Tiho in mirno zhakajte sazhétka úka. Per-pravljajte fe sanj, Miflite poprej, pofiavim, kaj bi vtegnili biti oprafhani, ali pa tibo berite is kazih fhólfkih bukev.	•
7.	Med molitevjo pred ukam vfianite, roké gôri dershíte, in lepó molite, kar fe vamnapréj móli. —
8.	Po molitvi le tifio od perprave v' róke vse-míte, zhesar vam je vfelej sa úk tréba.
9- Med ukam vfelej po k&izu fedíte, in' dershíte roké, zhe ne pifbete, ravno pred febój na klópi.
10. Ozhi in ufhéfa naj bódo v' uzhenika ober-njene. Vfakikrat fioríte, kar fe vam sapové, radi in na tanko. Pokórfhina je vfelej potrébna lafinoli vfaziga uzhénza.
11.	Ktéri fe brati ali odgovoriti poklizhejo, naj vftanejo, in fe lepó vftópijo.
12.	Ktéri bi radi brali, odgovorili ali kaj vpra-fhali, íméjo to le fpodóbno s' vsdígnjeno rokó po-JcâSâtli
13.	Ktéri ío k' misi ali k* tabli poklizani naj tako gredó is klopi, de drusih po nepotrebnim ne motijo; ravno tako naj gredó fpét na fvojeméfio, kader drugej nimajo vèzh opraviti. Ktéri sraven njih fedé , fe morajo radi vmakniti.
14.	§plôh/l ne fméte nagajati, fi obla zbil, bukev , pifem i. d. nikakor ne fpriditi.
15.	Ne fméte kramljati, fi ne vfheptavati, ali sa drugimi govoriti, tudi fe ne osirati, s' rokami igrati, s' nogami ne dèrsati ali mahati, ne po klopéh hoditi, bres perpufhênjà ne is fvôjiga méfia hoditi, ne po fvoji vólji sdej fiatiy sdej fedéti, klopi ali méfi v' njih ne premenjevati.
16.	Med naukam ne fméte nizh jéfii, tudi ne Jedil kasati, ne hotéti piti. Ktérim fe kofílo s' njimi dá, ker fo delezh domá, naj ga, kader v' uzhívnizo pridejo, na méfio hranijo, ki ga uzhenik pokashejo.
17; Bres file ne fméte na fkrét hoditi; pa tudi ne nanj profiti', préden uni nasaj ne pride, ki mu je bilo préd dovôljeno.
18. Kómur je dovoljeno na fkrét iti, ga ne fmé umasati ali, pozhertati. Zhe umasaniga najde, naj prezej pové. Ne fmé dalj sunej biti; kakor kólikor mu je tréba, in sunej fkréta v' nobenim kraji ali kóti ne fvoje potrébe opravlati.
ig. Nobene nar manjfhi fivari fi ne fméte fkri-vej jemáti, pa bres perpufhenja fi eden drugimu tudi ne nizh pofojeváti, safionj dajati, prodajati ali premenjeváti.
'¿0. V' fhóli vam srozhenih bukev , pifem, fhtevilfkih tabliz, linirjov, zhertavniz (ali rajfzajga,) obzhertov (ali zajhning), podobniz alimódlov, po-semline ali naturalij bres perpufhênjà ne fméte
A 2
k
domú jemali. Kizh ne fpriditi ali popaz'hiti ; lu L-i bilo nehvalt simo.
21. Ne fpridite in ne mashite na nobêno visho klopi, mis, itôlov, óken, vrát, fténe in kaj taziga.
22 . INe mezhíte kóizov popirja, fpridenih pe-réf, ali kaj drúsiga pod klopi.
23.	Med febój bodite mirnim prijasni, poflresh-Ijivi in perljudni ; varite fe gèrdiga porédniga vedenja.
24.	Kader drugi uzheniki ali uzhenize, ki fe per uzbenji velite, v' uzhivnizo pridejo, ali zhe fe fhólfki oglédnik , fajmofhter ali duhovni uzhenik, grafhinfki gofpód ali kdo drugi imeniten pokashejo ; vftanite, od uzlienika ali uzhenize opomnjeni fe perklorute, in tako dólgo lepó flójte, de fe vam rêzhe féíti.
25.	Ko jè uk konzhán; oródje fpét pofprávite, in pred fe na klóp poloshíte.
26.	Kader fe iménik ali katalóg bère, odgovorite ko fe vafhe imé poklizhe, dufli glafno: .lukej.
27.	Med molítevjo na konzu uka tako fioríte, kakor per sazhétku.
28.	Ko fe molitev fkonzhá vsarníte fvôje vródje, pójdite s'verfijó isklopí, kakor fe vam vfelej ukashe, vsemite fprávljene plajfbe, klobuke, kape i. d. uíto-pítefe, kakor vam uzhenik ali uzheniza rek ó, po dva in dva v' vèrfio, de gréfie, in kader mémo njih gréfie , fe jim perkloníte, in pufiite fe peljati s' verftjo in tiho do pred fhóle.
29.	Zhe fe gré po fhténgah, ali zhes ktére fhtable, pójdite pozhàfi in varno , de kdo ne pade.
30.	Zhe imájo ktéri smed vaf uzheniku ali uzhenizi kaj povedati, ali potoshiti, ali per njih kaj drusiga floriti, naj floré, preden fe is uzhivnize gré.
111. Sa vedenje v' zérkyi.
î. Ktére uzhenik pred ukam v' zerkev pé-lejo, tifii naj oródje tazhaf v' klopéh popufté; zhe
pa fhe le po uki v' zerkev grédo, naj ga febój vsa mejo.
2.	Po dva in dva , in kjér je fhóla naínéfhana, nar prej fantje po tem dekleta, naj tiho, mirno, lepó v' z erke v gredo, naj odménjene meíta pov-simejo, mod i'lushbo boshjo ítojé ali. kle¿hé, kakor fe jim ukashe , pobóshno in fpofhtljivo mólijo ali pojó; po opravilu pa fpét po péyvim rédi ¡s zérkve odidejo.
3.	Sberíte fe ob nedéljah in prásnikih o pravim zhafu v' zérkvi na odménjenih méítih per nauku, — n - r'-1fhajte, in per molitvah pobóshno ii>
___sedínjenim pétji in per molitvafy ne
vpite, per ozhitnih obhódih ali prozéfijah fe réda dershíte} in molite ali pójte po napeljevanji gafpód fajmofhtra ali duhovniga uzhenika.
5.	Ravno tako Ítoríte'per obhajilih in pogrébih, kadeí jih fprémite.
6.	Ktériob nedeljah popoldanfke nauke obifku-jejo , naj fe kjerkoli je mogózhe, v' üzhivnizi fnidejo, po dva in dva tiho in lepó v zerkev gredó, in "na fvójih méflah nauk sveftó poflufhajo.
7.	Takó naj fe tudi, ktéri gredo ob odménjenüi dnéh k' fpóvedi in k' fvétimu obhajilu, kjér je mogózhe , préd v' üzhivnizi sberó, od tod po dva i» dva v' zerkev gredó, fe fpodóbno sadershé. in po tim tiho in mirno domú vérnejo.
8.	Sadershíte fe v' zerkvah in v' víih fvétih krajih fpodóbno in pobóshno. Ne osirajte/ ^ prehajajte fe prefhirno, ne jemájte nob^10 igrazhe febój. Ofkerbíte fe s' molitevfkimi péfemfkrai bukvami. §kerbite ogibati fe vfe	m pojdite, kaderkoli je mogózhe, po dokončni bosliji flush--bi pred odrafhenimi, nar bre^ fant,je , potlej de-kléta.
¡y. Sa vedenje sunej zérkve in fhóle.
1. Sadershite fe ob nedéljah in prasnikih v* zerkev gredé, pametno in fpodóbno. Ravno tako tudi domú gredé.
2 Ne mudite fe pred zerkevjo, zhe fe tudi boshja flushba fhe ni sazhéla. §he manj frnéte óndi igrati. Ne hodite bres dovoljenja v' svonik ali turn, ne lasite na sid, ki je okoli zérkve, ne prafkajte sidü, ne pifhite in ne zherkajte nanj.
3.	Kader vaf sveritene is zérkve ali fhóle pel-jajo, pójdite v' tim rédi, dokler je mogózhe. Na fméte fe tedej pred filólo muditi, óndi ali per drugih hifhah, ali ilzerna ozhitnim krajine fméte. fvoje potrebe opravljati, ne vfakfebi tékati, ampak tiho in pametno domú hodite.
4.	Ne ozhitajtétiítim po poti, ktéri fo bili smed vaf v* fhóli pofvarjeni, krégani ali fhtrafani, ne pofmehujte fe jim sato, in ne pravite drugim. N& »merjajte eden drusiga, ne dajajte fi gerdih imén, ne sanizhujte eden drusiga savoljo flabji glave ali teléfnIK nadlóg.
5.	Ne bodita na zéfiah m pótih in nikjér nikomur nadléshni, ne prafkajte nikjér sidú ali plank, ne ofhkodvajte nizh per hifhah, pohifhji, plotéh, seleinavah, drevéJlh, travnikih, njivah i- t- d.
Ne jemljite nikónjur nizh, varite fe smikaU per ptujkn fadji, per vinogradih, per poljfkihfadih i. t. d.
?. Posdnvite jih, ktéri vaf frézhajo, ino pred imenitnimi peiChonami fe fpodóbno perklonujte.
8. Uzhite fe, in delajte domá fvóje fhólfke navdáje (to je kar Ce vam sa uzhiti in opraviti na-rozhi) berite, pifhitt, rajtajte, rifajte ali zajhnajte, ponavljajte, kar fle fe she pred uzhili. Opravljajte pa tudi radi in na tanko déla, ki vam jih itarifhi ukashejo.
9- Kader vam je dovoljeno igrati fe, isvolite il take kraje, kj(5r nifte nikomur nadlčshni. Igrajte fe raslozheni, fantje s' fanti, dekleta s' dekleti. Igrajte fe bres prepira m vpitja; ne igrajte nizh, kar je sdravju fhkodljivor, kar bi bilo nepofhteno in ne-fpodobno. Poprafhajte fvoje itarifhe in uzhenike.
10.	Ne derfajte po nevarnim ledu, tudi d<» ob hifhah in drusih potih; ne kopajte fe v' nevarnih vodah, in nikoli ne nagi.
11.	Ne obefhajte fe sadej na vos6ve ali fe ni, in ne fiorite nikoli nizh, kar vam vafhi predniki iri viklhi prepovedo.
12.	Kader vam je is fhole sa smirej ofiati, sgla-fite to fpodobno in sahvalite fe vfim; ktdrifo imeli s' vami opremiti. Vadite, de fo uzheniki vafhi nar vezhi dobrotniki, kterim fie vfo shive dni hvalo dolshni. §kashite fv6jo hvalo nar pred s' tim, de pridno obifkujete oponavljavni nauk in nedčljfko fholo, de sadobljžnih uzhenoit ne p6sdbite, ampak jih v' prid obrazhate.
Ravnajte fe po tih poiiavah radi in na tanko. Kdor jih ne.fpolnuje, ga b6do njegovi uzheniki po okolifhinah na fkrivim in ozhitno pofvarili in okre gali, mu b6do v' fhtrafengo vs^li lifiek pridnofti, zhafini fedesh, zhafino snaminje, zhaftno flushbo, ga bodo djali fedeti ali itati na odlozhen, n= fra-moten kržj, ga bodo isbrifali is zhaftnih M slatih bukev, in sapifali v* zherne bukve, al! ga bodo zelo s' fhibo ali s' palizhizo tepli, in & napravi s' tim hud sapif v' vedenji. Nepoboljf*avne is fhole is-shen6.
Povefti is fvetiga pifma ft.are suvese.
Od ftvarilve fveta.
Zhe fe le ok6li febe osremo, saglčdamo bres fhte-vila veliko rezhi, ktere fo vfe dobre in koriitne sa naf. §6lnze naf poshivlja [s' fvojo dobr6tljivo gor-k6to, in svefeluje s'fvojo liizhjo. Semlja redi s' fvo-jim fokam fadeshe ali sdlifha, seli in drevdfa, ki fo v'1 shivesb narn in drugim shivim fivarem. §apa nam je potrebna, de diharpo, in ohrdnimo shivljenje. Vetrovi zbiHijo fapo (luft) od fhkodljivih foparjev, hladi? prehudo vrozhino , šlajfhajo v' barkah vositi po^ morji in jeserih, in g6nijo mline k' pridu ljudem, tlofa , desh in fn^g fo slo dobr6tljivi, kdr povifhajo rodovitnoft semlje, raflino fadeshe v, seli in drevef, in ket bi mogla semlja bres t<5 poshivnofti kmalo puitabr,;. Zelo hude vremena, ki fo velikrat itrafh-ne in fhkodljive, nam vender veliko vezh prida florč, kakoi fhkodovajo. Poglejte, kako po hudim vremdnu travniki lepo selene, kako fe fadeshi in seh s' novo moxhj6 in lepoto vsdigajo, kako fo drevefa na novo, pcshivljene. Hude vremena ozhi-Hijo fapo od fhkodljivih foparjev, smanjfhajo omotno letno vrozhino; srahlj^jo semljo, in povifhajo s' tim njč rodovitnofi; velikrai nam deshja nasheno, in jjoshivo fuho pevit.
Kako vélik je fhe le prid shivine sa naf ljudi. §Iushijo nam v' ohranjenje nafhiga shivljenja, v' nafho slóshnofi in v' nafhe veftije. Yelíko shivine nam daje shivesh; ena nam nófi perpravo sa nafho obléko. Nektéro shivino fo ljudje pervadili, de jo imajo sa fvóje déla in opravila. S'' kolikim trud im bi mógli nafhi fiarifhi delati, in s' kolikim potam fvójiga obrása polje fami obdelavati, ko bi jim do-mazha shivina delati ne pomagala! Kólike perjét-nofii shivljenja nam fiori le farno nagli in mózhni konj! Kako prijétno naf svefeluje ptizhov petje! Ali, kdo je v' ftanu fefhtéti vfe dobrote, ki jih nam ljudém ítvari na sémlji delijo! Od slo veliko sade-shev in shival fhe ne posnamo prida, ki «nam ga délajo. Pa gotóvo je, de imajo tudi one sa naf in sa druge ítvari fvoj prid.
Zhe dálej premiflimo, kakó lepó in po redi je vfe ,na fvétu napravljeno, kakó je vfe na fvojim pravim kraji, kakó fe vfe o pravim zhafu sgodi; moramo fhe bolj íterméti, in fe zhuditi tiitimu, ktéri je vfe Ietó,tako lepó in salo naredil! Ko bife nafha semlja fólnzu, ki fe okoli njega fuzhe, bolj perblishala , bi fe nafhe polja in vertje pofufhili, in semlja bi bila nerodovitna pufhava. Ko hi fo pa od fólnza prevézh oddáljfhala; bi vfe smersnilo, fejánje, vinfke terte, mlade drevéfa in raftine bi vfe poséble. — Derézhe in firupéne svéri shivó vézhi del v1 famotnih krajih, in heshé od ljudi, "V' vrózhih deshelah raíle in obrodi foknatp ali shaflno fadje, k' fe s h1 njim ljudjé poshivé ,* ^ mer-sléjih krajih fe pa tifie rezhi najdejo, Ktére fo ravno tam ljudem korifine in potrébn¿> —*• Kako po redi in prav tfe verfié dnévi in no^hi, kako na tanko fi nafiopajo létni zhafi. S¿nn')a? nafhe prebival jfhe, fe; fuzhe she vezh iávshent. lét okóíi fólnza, in ni fhe nikoli, in zelo nizh. sgrefh/la fvojiga póta. Luna fe fuzhe vpravno okóli sémlje, m fvujo polnoto in nepolndo fvitlubo fpremmja v' nar lepfhim redi.
je mog6zhe, de bi fe ktira fhe tako flaba kozha farna itorila ? Zhe Ičpo, vpravno ftorjeno bifho vidimo, ali ne miflimo prezej, de jo je umen sidavez/naredil ? Kaj pa je nar vezhi in nar lepfhi hifh a v' por meri s' fvetam tak6 vpravno itorjenim ? Zhe tedej vlaka vpravno ftorjena hifha mora imdti umniga sidavza, kolikoif bolj mora imeti fvet-um-niga, in fizer nefkonzhno umniga sazhetnika.
Ljudje snajo hifhe sidati, meita narediti; ali pa tudi morejo bilko trave narediti, ali zhervizhku shivljenja ohraniti? Alim6rejoljudje gori k1 folnzu, k' luni ali k' svesdam priti, de bi jim luzh dali, ali pot pokasali, od ktere naj ne odftopijo ? Ali fa tedej mogli ljudjč nafho semljo, in vfe, kar je na nji, aLi fo mogli veliki šali {vet narediti? Kratko nikar, vfi ljudje fkupej bi ne hil» mOgli tiga fveta narediti. Tiftimu, kteri je fvet naredil, mora mo-gozhe biti vfe narediti, kar hozhe; on mora nefkonzhno umen, on mora nefkonzhno dobrotljiv biti, ker je vfe tako prav in modro naredil, in ljudem k' pridu napravil. Tiga viigamogozhniga, nefkftnzhno umniga in nefkdnzhuo dobrotljiviga sazhetnika fveta imenujemo s' vfo zhafi;6 Boga.
§6lnze , luna * svesde, nafha sčmlja, in vfe, kar je na nji, vfe to ni bilo smirej, ampak Rog je vfe to enkrat napravil. Radi bi pa tudi vi svedili, kako je ljub; |j0g vfe to is nizh, farno f fvojo v6ljo naprav:J, kako je vfe to ftvaril ? Tiga bi noben zhlovek ne mogel vediti, ker ni bilo nikogar per Itvaritvi priihijozhiga; le Bog nam] je to samogel povedati. _ In ljubi Bog nam je tudi na snanje dal, on "an> je rasodel, kako fe je vfe per ftvaritvi godito. Poboshm moshje fo rasodenje, ki jim ga ,e i?™1' P°Pifali» nam ga v' fvdtih bukvah sa-P'i tih, ktere imenujmo fveio pifmo. is tih fvčtih bnkttv bote sdej flifhali, kako fe je godilo, kader je bog fivatjal fv«t ino vfe rezhi na niem.
V' sazhdtku, tako nam perpoveduje fveto pifmo, n! bilo nizh, kakor B6g fam. Pred ne prav fheit tavshent lčti je B6g hotel, de bodi nebo in sčmlja, in bilo je. Zhe Bog kaj ukashe, fe sgodi, in zhe hozhe je sh<§. Pa simlja ni bila prezej takfhina, kakorfhria je sdej; bila je s' tamo in vodo obdana, puftainoprašna. Tedaj jeh6tel Bog, de bodi fvitloba infvittfiba je bila. To fe je sgodilo pervi dan. Drugi dan sazhnčjo biti oblaki po volji boshji, ki nafho semljo kakor pokrov obdajajo. Po tim fo fe po v6lji boshji narejali hribje in doline po nafhi semlji; voda fe je itdkala v1 globokejfhi kraje, in tako fe sazhmi morja, jdsera, reke in potoki, na fuhim pa fo mogli rafti mnogoteri fadeshi, seli in drevefa. To fe sgodi tretji dan.
¡jadeshi, seli in drevčfa potrebujejo, de morejo rafii, zvefii in fadje roditi, fvitlobe in gorkote. Sdej ukashe Bog zheterti dan, de naj fvetijo folnze po dnčvi,'luna insvdsdepa po nozhi, de nam fprennn zhafov kashejo, in de naj fe fhtirje letni zhafi sa-porčdama verfte. Peti dan je Bog hotel, de naj na sčmlji sdej tudi shive fivari prebivajo: fivaril je tedej ptize v' podnebji in ribe v' vodi. ¡jhOiti dan je itvaril Bog druge shivali in sadnizh zhlove-ka. Zblovek je pa veliko blageji in imenitnifhi bitje, kakor vfe druge flvari na semlji; ker ima rasun telčfa prav umetno napravljeniga tudi fhe pametno in neumerjozho dufho ; po b6shji podobi i je fivarjen,/in k' timu namenjen, de Boga fp«sna, zhafii, ljubi, moli, de je smirej boljfhi in pobosli-nifhi, in pa vezhno svelizhan. Pervimu ¿hloveku je bilo im6 Adam, ki je is semlje itvar-en» in njegovi pomozhnizi Eva, ki je mati vlit ljudi.
Sdaj je bilo na sčmlji vfe tako napravljeno , de je bila prav perpravna sa preb"'valifhe pametnih ftvari. Bog je pogledal ftvari, in vidil, de je vfe prav dobro, in vfe prav po namčnu, sa kteriga je bilo fivarjench §edmi dan je Bog pozhival, to je, jenjal je nove rezhi fivarjati." Ta dan je poitavu
V1 fvét prasnik, ob kttrim naj ljudje ne delajo naj pozhivajo in polebno le vanj mifiijo, naj nje gove. popolnamafti in sapóvedi premifhljújejo, naj ga sa prejete dobrote hvalijo, naj ga vfehpotrebnih dobrof prolijo, naj ga zhaflé in(móIijo. — GofpO-dovi apofi^ljni fo nam krifljanaín'nedéljo v" prasno-vanje pofiavili, de naj takrat od déla jénjamo, in naj fe k' jboshji flushbi s' vfo pobóshnofljo podátoo.
Zhe v le to prav premifljmo, kar je Bog is nizh le farno s' fvójo vóljo narédil; móramo fler-meti nad velikófijo njegove možhi. iNizh. ni bilo, is zhesar bi bil Bog vfo to narejal ali foftávljal; nobeniga orodja in nobene pomózhi ni potreboval; nizh mu ni bilo treba persadevati 11, ne truditi fe; le hotel je, de naj bo vfe to, in bi o je. Bog je ílvarnik nebéf in semlje ; vfe lahko flori, karhózhe; on je vfigamogózhen 1. V' njegovo mózh tédej fmé-nio in moramo vfélej saupati, ker ni nefrezhe ne potrebe, de bi nam on ne mógel pomagati".
Kako po redi in modro je Bog ravnal ob flva-ritvi semije! §he le potlej, ko.je bila sémlja sa prebivalifhe .shivih flvari perpravljena, je fivaril slnvali, in sadnizh zhlovéka, ko je bilo sfye vfe perpravljerio, zhefar potrebuje k' Tvujimu shiv-Ijenju. Kako mnogotere fo flvari, kako raslpzhne v' fvojih rasp&lih, in vender je vfaka prav takfhna, kakorfhna njpra biti, de fvoj namen doféshe, in de frézhb vfíh povékfha. Bog ima per vfim, kar flori nar boljfhi mifii, in vfe prav prav ispelja; Bog jt nefkcthzhno moder. Tudi mi tedej vfeiej s' prerniíiikam délajmo, in per vflh fvojih opravilih fe smirej fp modrim rédi ravnajmo. Per vfim, kar délamo, imejmo dobre mifli, in persadevajmo li frézlio fvojirji blishnjim povékfhevati.
Kolika je dotróta bóshja do naf ljudi! Vfé kar vidimo na sémlji, sa nafho frézho flvárjeno in perpravljeno. Vfe itvarjene rezhi moremo v' fvoj, piid obernifi, in jih rabiti, ali nuzatf. Pofébno je '
Bog nafiii dufhi um in fvobódno voljo, flvaril
naf je v' fvoii railoíti, s' veliko imenitnoflmii, po fvoji podobi, in je hotel, de Bogá smirej bóljn bóljfposnávajmo; ^.liaftimo in ljubimo, de bódimo fveti in pa vézhno svelizhani. In mi bi tiga nel-konzhno dobrotljiviga Bogá fvójiga nar boijfhiga' ozbéta ne ljubili? Béf, bresfbtevilne dobr^le, ki nam jih Bog vlak dan deli, hózhemo prav premi-fliti, in ga sa nje v' molitvi férzhno hvalili; dobrote, ki nam "h deli , hózhemo po njegovi vólji v' dóbro obrazhati, in f' tim tudi fr-ézho IVoiim blishrijim povifhati, njegove fvéte sapóvedi hozhi-mo vlelej na tanko fpolnov-áti, in fkerbéti njegove ljubesni in dobrote vredni biti.	iC :
Od dv<5h pervih zhltt'vékov v' raji in od
njuniga greha.
i'
15og je djal perva zlilovc'ka v' prav prijáscn in lép kraj, ki je bil prijétnimu vertu enak: Pravimo mu ráj. "V' raji naj bi aemljo obdelovala , in pa dobro in pobóshno in frézhno shivéla. Perva zhlovéka fia bila, ko jih je bil Bog-fivaril, ne-clolshna in nepokashčna; lahko fia bfi"shjp: laitiiolli in boshjo vóljo fposnovála; k' dóbrimti /ia bila nágnjena, in svefiim fpo6novanjém bóshje ívéte vólje fia fe boshje ljubésni in prijasiiofii vrčdna delala. Lahko fia delala; sakaj njuno teló je bilo sdravo, in terdno, in ni bilo bolesnim in bolezhi-nam, ne fmérti vdano. Bog fam jih je po<fñV.Wl, kakó de naj ga zhaftita , ljubita in móiila, ih sni, -rej bólji in pobóshnifhi perhajáta. líe-bi fe'pérVrí zhlovéka bólj in bolj vadila pokorna biti, in bóslijk, ív¿to vóljo na tanko fpolnovati; jima da Bog lahko sapóved. Eékel juna je: „Od víiga drévja.po raji jéjta, famo od tiga dreveía le ne fmétá jéfii; z he od tiga jéfia, móreta urnréti." To dreyó jé imenoval fivarnik drevó fposnanja dobriga in hudiga.
Ehiga dni gre Eva ze!6 tliš prepovedaniga dre-vefa, kar na njem kazho saglčda. Kazha pregovori rekozh: „Sakaj vama je Bog od vfih drevčf jefi; prepovedal ?" Eva rezhe: „Od viih drevčf po raji fmeva jefli, farno od tiga drevifa le je Bog rekel: Nikar ne jijha od njega, fizer bota umerla." „O, rezhe kazba na to, ne bota ne umerla! She le prav fpregledala bota , zhe od njega okufita. Enaka bota Bogii in vedila bota d6bro in hudo." Eva fe da tim lashnjivim befedam sapeljati, ji od prepovedaniga fadu, in ga da tudi Adamu jčfii. Tako fla oba boshjo sapčved vidama in profiov6ljno prelomila in grefhila.
Ali je bilo pazh to prav, de fla bila Bogu ne-pok6rna? Slufhati bi bila m6glaBog4, kteri jima je bil toljkanj dobriga itoril, ako ravno nifta ra-sumela, sakaj jima je prepovedal jifii od tiga dr«-vefa, fej je vfelej dobro, kar Bog sapove.
K6mej fla bila perva zhlovika bčishjo sap6ved prelomila, fla she fposnala, de nifta prav fiorila. §trah in nepSkoj je v' njih fiopil, pikel jih je fior-jeni grih. Nizh vezh nifia sdej mogla s' vefeljem v' Boga mifliti fvojiga flvarnika in predobrotljiviga Ozheta,- bala fla fe ga, in fe mufkrivala ined ger-movje v' raji. Kdor namrezh hudo flori, fe boji Boga in ljudi, in fe fam pred feb6j framuje.
Proti vezheru saflifhita glaf boshji, ki pravi; „Adam, kji fi?" B6g jih je f' tim k1 fposnanju njuniga greha in k' poboljfhanju napeljeval. Adam odgovori: „§lifhal fim fizer tvoj glaf, tode bojim fe pred te priti, ker fim nag, sa to fim fe fkril." Bog mu rezhe; „Sakaj pa fi jedel fad , ktiriga, fim ti djal, denejij?" Adam odgovori: „Pomozhniza, ^ ktdro fi mi perdrushil, mi je dala prepovedanima fadu, ter fim ga jedel." Eva pa rezhe; „Kazha me je f fvftjimi lashnjivimi befedami sapeljala."
Bog, kteri vl'c d'bro obdaruje, pa tudi vfe hudo fhtrafuje, ktdri na tanko fpolni, kar koli obljubi, rezhe Evi; Tvoje teshave bom: pomn6shil, veliko bofh terpela P fvčjimi otrozi. M6$hu bolh v' ob-lafti, in on bo tvoj gofpod." Adamu pa rezhe Bog: „Ker ii poflufhai befedo fvoje shpne, in fi jedel od prepovedaniga fadu, bodi prekleta savolj tebe sem-ija; f» potam v' obrasu bofh fvoj kruh jddel, dokler fe ne povernefh v' semljo, is ktere fi vsdt." Nizh vezh jih ni puftil v' tim prijetnim kraji, temuzh jih
pahne is raja.
Ta sgodba nam prav ozhitno pokashe, deltori grdh zhloveka vfelej nefisižhniga, mu odvsame no-trenji pokoj, in ga perpravi ob prijasnofl in dopa-dajenje boshje. Zhujmo tedej fkerbno nad fvojimi nagnjenji in shelami; satrimo vfako prepovedano shelo prezej v' sazhdtku, ko jo je fhe lahko satreti, in imejmo vfe sa fhkodljivo in pogubljivo , kar nam je Bog prepovedal, naj fe nam fhe tako prijetno dosddva, naj naf fhe tako mika.
Ta greh nepokčrfhine isvira is dvdh pervih zhlovekov v' vfe ljudi, in fe imenuje isvirni ali poerbani grdh. Mi vfi fmo bili po tim grdhu Bogu soperni ino saflushene fhtrafenge vredni. — Pa ne-fkonzhno vfmiljeni Bog je she pervimu zhloveku obljubil poflati Odrefhenika, ktdri jih bo od grdha odrefhel.
Kajn in Abelj.
Kajn, Adamov pervorojdni fin, je bil kmet, Abelj, njegov brat, pa pafiir. She takrat fo ljudje v' snaminje fvoje pobčshne hvaleshnofii, kar fo imdli nar boljiga, Bogu v' dar nofili, in f' tim ozhitno na snanje dajali, de morajo sa vfe dobrote le Bogu hvalo dati. Kajn pernefe tedej poljfkih fadov Bogu ;v' dar,#AJ|elj pa mu daruje perve mladizhe fvoje zhdde. Tia Abeljnov daruje Bog
/
i6
s' dopadajžnjem pogledal, k<5r mu ga je P pobosh-mm in refriizhna hvaičshnim ferzam opravljal. Kajnov d,ir pa ni m6gel Bogu dopafti, kir jfe bil nevof nljiviz in divji tog6tnesh, in ni imel per daritvi poboshne hvaleshnofti v1 fv6jim ferzu
Kajn naj bi bil vsroka ali urshaha, de njegov dar ni bil Bogu tako vfhčzh, kakor Abeljnov, fam v' febi, v' fvojim hudobnim ferzuifkal. Pa ifkal ga je le v' Tvojim bratu, ravno kakor de bi bil on Bogu bolj dopadil, ko bi nti bilo rijegoviga brata; bil je jesen na Abeljna, bil mu je savoljo boshjiga dopadajenja nevofhijiv, in ga je fmertno fovrashil. Ko fia bila enkrat,farna na polji, fie Kajna nev6fh-ljivolt m fovrafhtvo tako prevsele, de fv6jiga ne-dolshniga brata Abeljna sgrabi in ubije.
T1 ^ ' k,iI<0 firafh.n'° pregreho sapdlje zhlovčka lahko huda /traft, zlie fe ji prezej v' sazhčtku ne vftavi! §he brata umoriti ga ni grosa, kdor fe ne-vofhljivo/ii , iovrafhtu in jesi vda, in tih hudih nagnjenj she v' ptrvi liiladofti ne kroti in ne satira.
Sa to itrallmo pregreho je tudi fhiba boshja perfhla. Kajn je bil fizer od sazhčtka predersen; sakaj ko ga je (iofpod Bog oprafhal: „Kjč je tvoj brat Abelj ?" mu ie odgovoril: „Kdome je mAjimu bratu varha poftavil ?" Ali Bogmu rezhe: Kri tvo-jiga brata vpije s' sčmlje do mene, de bi fe nad teboj mafheval. \7' beeu bofh, in po fveti fe bofh klatil, in nikjer ne bofh mirii in pokoja nafhil." Tako je tedej peffhla fhiba boshja nad Kajna, ki ie fvoiiga brata obil; sakaj noben greh ne oftane bres fhtrafenge, in nai fe nam tudi hudobnesh po sunanjim frezhen dosdeva, v' fv6jim ferzu vender nima nobeniga miru. Kajn obupa in vef sdivjan sakrizhi: „Moja pregreha mi ne more vezh odpu-fhena. biti!" Sapufiil je ozhčtovo hifho in kraj, na ktčriin je fioril to firafhno pregreho, in fe je po-
tikal po famotah, in huda veft ga je nozh in dan pekla in martrala-
Ali bi ii ne bil m6gil Kajn d6briga sglčda fvojiga brata pred ozhi pofiaviti in poboljfhati fe? Pa ne de bi bil fv6jiga brata pofn&mal, mu je bil fhe le nevofhljiv savoljo bftshjiga dopadajenja. Kako lepo pa ravna Abelj, kčr fe ni dal fv6jimu bratu P flabim sglčdam pohujfhati! Kader nad drugimi flabe sglčde vidimo, nikar jih ne pofndmajmo, in ne dajmo fe jim v' grčh sapeljati; raji fe dajmo s' dobrimi sglčdi drusih k' dobrimu vnčti.
Kako gerda in oitudna je nevofhljivoft! Vefe-limo fe raji, kader fe blishnimu d&bro godi; is ferza mu vfe dobro pervofhimo, in per fleherni perloshnoiti mu k' frezhi pomagajmo. Nevofhljiviz ni nikoli dovčljin, in fi fam shivljenje ogre-niije ;.fovrashi vfe, ktčrim fe bolji ko njemu godi, in jih i fhe v' njih fnžzhi sadershati. Kako sopern mora nevofhljiviz Bogu biti, ker nam je Bog tolj-kanj saterdil, de fi eden drugimu vfe dtibro is ferza pervofhimo in Itorimo, de fe med feb<5j ljubimo , nevofhljiviz pa ravna ti veliki sap6vedi na-ravnofi nafproti.
Potop perviga fveta.
Pervi Itârifhi fo savôljo sgube fvôjiga dobriga fin,ii Abeljna slb shalovali. Bog jim je dal drusiga fina, ko fe mu je §et rêklo. Bil je po Abeljnovo dôber in pobôshen in vefêlje fvôjih itarifhov. tovi mlajfhi fo pofnémali sglèd fvôjiga ozhéta, ih fo bôshjo voljo na tanko fpoljnovali, pa fzhàfama fo fe dali fpâzhenim Kajnovim mlajfhim v' hudo sapeljati , in odtod je perfhlo, de fe je vef zhlo-véfhki rôd smirej globokéji in globokéji v1 gréhe in hudobije pogresavâl. Le Noe f' jTvftjo drushino je oital fhe pobôshen in bogabojézh. Od njêga pové
Berilo sa maie fhôle.	B
fvttto-4pifmo, de je bil rnosh bres graje, in de je po volji boshji shivel.
Bog, kf<5ri vfe hudo fiu;li, in hozhe, de naj pofiesah njegovih sap6ved hodimo, je viefkosi prav ojitro opominjal in fvaril fpridene ljudi j in jim shugal popolnama jih pokonzhati, ako fe ne po-boljfhajo. Dal jim je odloga flo in dvajfet let, de bi bili v' fe fhli, fvoje grehe fposhali, in jih opu-ftili. Pa nizh nifo marali sa opominovanje in fvar-jenje; boshja persanafhljivoit in milofi jih ni k' po-boljfhanju perpeljala. Torej je Bog fklenil fpazheni in nepoboljfhavni zhlovifhki rod s' grosnim poto-pam fhtrafati in pokonzhati. Pokonzhal ga je tudi ref 1656 lčt po Ftvarjenji fvetd. §ani6 Noe f' fvojo drushino je bil per shivljenji ohranjen v' velikim zholni ali v' barki, ktčro ii je m6gel fam po boshjim povelji floriti. V' to barko je fhel Noe f' fvojo shen6, P fv6jimi trdmi finovi in njih shenami, in je vsil feboj vfake shivali dvoje, kar jih v' vodi ni moglo shiviti, de fo per shivljenji ofiale.
Kčr ni bilo upati, de bi fe fprideni ljudjč po-boljfhali, je Bog sashugano fhibo poflal. §trafhno sazhne desh liti. Kakor is itrafhnih flapov hrumi voda fhtirdefet dni in fhtirdefet nozhi fp6d niba »a semljo. Vfi itudenzi fe odpr6, in is semlje voda perdžre. Smirej fe narafha in narafha, in sadnizn itopi zhes nar vifhi gori. Nikoli nikjer fe nifo mogli ne ljudje ne shivali otčti, vfe po vil sem-lji je bilo pokonzhano.
Sto in petdefet dni je voda po semlji fiala. Bog pofhle gorek včter, in oblaki fe rasvlčzhejo; v6da vpada, verh6vi g6r fe fzhafama is vode perkasu-jejo, in Noetova barka obitoji na AraraHiki gori na Armčnfkim. Noe ispufti nar pred krokarja, potlej pa goloba, de bi svidil, ali je v6da she doiti upadla ali ne. Krokarja ni bilo vezh nasaj, ker je nad merhovinami, ki fo po vodi plavale, doiti shivesha dobil. Golob pa fpet k' barki perleti. §idem dni posneji Noe s6pet goloba ispufii, ktiri
fhe le svezhér nasaj perleti, in pernêfe ôljkino vé-jizo P selenimi peréfzi v' kljunu. T0 je bilo vefélo snaminje, de je vôda dovolj upadla.
Noe gré sdej is barke, is hvaléshnofii poitavi €ofpôdu altar, in mu na njêm sa zhudno odre-fhènje v' sahvalo dar sashgè. Bog je imel toljko-fhno dopadajênje nad Noetovim daram, de je njêmu, in njegovim iinôvam obljubo ftôril, de ne bo nikôli vèzh f' potôpam sêmlje rasdéval, in v' snaminje itorjêne obljube je rnâvrizo na nébu pô-ftavil.
Noetovo djanje iméjmo v' sglèd, kako de med hudobnimi ljudmi shivimo. Noe je tudi med fpa-zhenimi ljudmi ofial pobôshen in priden, zhafiil je praviga Bogâ ; ni fe dal drugim f' hudobnimi pogovori in fiabimi sglédi sapeljati. Kaj je tudi nam itoriti, kader flifhimo pogôvore, ali vidimo flabe sglédè?
Kako miloftliv in ufmiljen je Bog! Dal je hudobnim ljudém 120 lét odlôga fe poboljfhati, in jih je fhe po fvôjim svéitim flushabniku Noetu opominjal in fvaril ; pa ne de bi fe bili dali s' bôshjo miloitjo in persanafhljivoitjo k' pokori in pobolj-f h an ju omezhiti, fo fhe le malovrednifhi in hudôb-nifhi perhajali. Kader je bila méra njih pregreh napolnjena, je perdèrla fhiba boshja. Tako pride fhiba bôshja doftikrat pozhafi, pa pridne vejjder le gotôvo,. ako fe gréfhnik k' Bogu ne obèrneinne pobôljfha.
Koljkanj de^Bog pobôshne ljudi ljubi, vidimo nad Noetam. Gtêl je njèga, in kar je bilo njegovih, satôkér je bil dôber in pobôshen. Tako otéva Bog tudi fhe sdej zhudodélno fvôje své/te flushab-nike ob zhafu iile. Pravizhni je pod pofébno hrambo bôshjo, torej fmémo v' nar vézhi nevar-nofli biti veféli in mirni, zhe fmo le pobôshni in pravizhni, in vrédni Ijubésni in dopedajènja bôsh-i'ga«
Pèrvo, kar je Noe po prefiani nevarnofti fié-
B a
nI, je bilo, de je Boga sa odrefhenje in ohranjanje sahvalil. Njegova hvaleshnofi je bila Bogu prijetna. Ah ne prejmenio tudi mi vlak dan bres fhtevila veliko dobrot od Boga? Kaj nam je torej tudi vfak dan fioriti ? In f> zlem fkashimo fofebno fvojo Tivalčshnoft do Bogd ?
Hamov greh.
Po'tim sazhne Noe s6pet sžmljo obdelovali. < (ir6sdje mu sdej v1 mifel pride, ko fe je do sdej li jčdlo, osheti, in fi is njega pijazho napraviti. Ker ni mozhi ti pijazhe posnal, jo je pervezh pre-vezh pil. TTpijani fe, in v' fhotoru nefpodobno rasocfet le»h1. Ko ga Ham, njegov fin, ugleda, fe sanizhljiro pofmebuje , kčr ima divje vefelje nad tim nesadolshenim pregrčfhkam fvojiga ozhita, in ne fp6mni fe ne dobr6t, ki jih je toliko od fvojiga ozh6ta prejel, ne lčpih isgledov poboshnofii in bogabojčzhnofii, ki jrh ie nad njim vidil. Kaj, fhe fvoja brata, §ema in Jafeta, je miflil v' enako pregreho sapeljati! Tode §eu£-in Jafet. fia bila umnifhi, in bolji od Kama; nifia tigafvojimu ozhčtu v' grčh fhtčla; miflila fia le raji v' pob6shnofi in krepofi, 3ci fia jo fizer vfelej nad fvojim ozhčtam v idila, vsameta plajfh, grefia s'v1 ftran obernjenimi obrasi v' fhotor k' ozhčtu, ter ga odeneta.
Ko fe Noe prebudi, in vidi, de je odet; po-prafha fvoje finove, kdo bi ga bil rtdel. Kader pa sv^, kako Te je Hgjpi s6per otr6zhje fpofhtovanje pregrčfhil, in<*Jtaj de fia §em in Jafet fiorila, je dobriga ozheta grosno bolelo, de je mogel nad fvojim finam toljkofhno"jnehvaleshnofi doshivčti; vender ga je le vefeUW, de fia una finova tolj-kofhno otrčzhje fcpfhtovanje do njega fkasala. Pohvalil je njuno dtmro djanje, in je k' Bogu sa njih molil, de bi fe njima in njunim otrokam dobro godilo , to je, blagoflovil ali shčgnal jih je; nafproti
je pa Kamu njegovo pregreho ozhital, iu mu napovedal, de Bog gotovo ne bo tiga njegoviga ne-ipofhtljiviga djanja do fvojiga ozheta bres fhtrafenge puitil; temuzh ga bo nad njim in nad njegovimi per-vimi 'mlajfhi fhe fh trato val. To imenuje fveto pilmo : Noe je ilama klel. Prerokovanje pobosh-niga Noeta fe je tudi fpo!nilo. §emovim in Ja-fetovim mlajfhim fe je veliko bolje godilo, kakor pa Kamovim.
Vidite ljubi otrozi, koljkofhna in kako itrafhna je pregreha, ako otrozi fvojih fiarifhov fpodobno ne fpofhtujejo: ali zhe fe jim fhe zelo sanizhljivo pofmehujejo! Tako pregreho Bog gotovo tepe. Svdto pifmo pravi: „Oko iiaj mu, kteri ozheta saframuje , in fvojo mater sanizhuje , krokarji fpod zhela iskljujejo, in njih mladizhi naj ga poshro." §em in Jafet pa nam daita lc$p sgled otrozhjig i fpofhtovanja in otrozhje hvaleshnoiti. Pofnčmajle, ljubi otrozi, ta sgled, inboshji blagofioy ali sh6gen bo nad vami!
Stava turna,
i :
Noe je po potopu fhe 350 let »hivel ; in je umeri, ko je bil 950 ldt Itar. Od sazhčtka je Bog ljudčm prav dolgo shivljžnje dajal; kakor fo fe pa ljudje fzhafama mnoshili; ravno tako fe je tudi zhaf njih shivljenja fkrajfheval. Mlajfhi Noetovi fo fe smirej bolj po semlji rasmikali, kar dobijo veliko ravnoto, kjer fe miflijo uilaviti, in tu najdejo med rekama, ko fe jima Evfrat in Tigrif pravi, tudi dobre fpafhnike sa fvoje zhdde. De bi njih imdna včkomaj flovele, in de bi fe po deshelah he rasgubili, li ismiflijo turn sidati, kteriga verh bi fe neba dotikal, in bi fe od viih krajev vidil.
Pa to je bilo boshjim fklepam nafproti. Bog namrezh je hotel, de bi fe ljudje po vfi semlji ras-
fhirili, in jo obdelovali. Torej je overi njih sidanje, in jesik jim je smčfhaL Vezh jesikov fe med njimi sazhne , de fe eden drusiga ne umčjo. Ravno sato morajo sidanje popuftiti, in fe v' mnoge narode rasdeliti. Mčito in nedodelani turn fo imenovali Babel, to je po nafhim jesiku smefhnjava. Tifli rodovi, ktdrifo en jesik govorili, fo fhli fkupej, iiv fo fe v' daljnih deshžlah uftavili. Tako fo fe sa-zh^le mnoge ljudftva in mnogi narodi, in fo fe smirej bolj po semlji rasfhirjali.
Is tiga vidimo, de Bog zhlovefhke dela po fvojih nefkonzhno modrih in dobrötljivih fklepih obrazha in vlada. Kar je pa boshji volji nafproti gre nafkrishem. Torej fe per vfih fvojih delih vedno vprafhujmo: Ali je to, kar miflim itoriti, tudi po boshji volji ? Ali bom P tim njegovo fv<5to ' voljo^ fpölnil ? Bom P tim fvöjimu blishnimu kaj k' frezhi perpomögel ? Le po tim fi fmčmo fvčfti biti boshjiga sližgna, zhe po böshjih nefkonzhno niödrih in dobrötljivih fklepih ravnamo. Bres boshje pomözhi bi bil vef nafh trud safionj; od boshjiga shčgna pa snamo vfe upati.
Bog je iizer ljudi poduzhil, kakfhen de je, in kaj de od njih hozhe; kaj de naj od njega upšjo, zhe bodo njegovo voljo na tanko dopolnovali; zhefa de naj fe pa tudi bojč, ako b6do njegovim sapo* vedam nafproti ravnali. Tode ko fo fe ljudjd vfak-febi lozhili, in po semlji ras-ihirali; fo kmalo po-sabili nauke fvojih poboshnih ozhakov, slafii pa nauk, de je Bog, on nevidni Ozhe vfih ljudi, vfe itvaril, de vfe ohrani in vlada, in tudi sa vfe fkerbi.
Abraham.
Sazhčli fo itvari po Mshje zhaltiti, in fo menili, de fmčjo od njih marfkej dobriga perzhakovati, ali pa fe morejo marfkaziga slčga nadjati. ^ofebno pa fo folnze, luno in svesde sa bogove imeli, ker fo fe ljudem nekej' savoljo IVoje koriftnoiti, nekej pa savoljo fvitlSbe in blefhobe folebno imenitne sdele. Na Egiptovfkim fo nektčri zelo shivali po boslije zhrdtiu, ktdre fo ali f' fvojo koriftnoitjo ali fhkod-Ijivoftjo in velikofljo flov6le. Verovali fo torej v' ddbre in hude bogove.
Tim ismifhljeniin bogovam ali malikam v' zhait fo teVnpaljne sidali, altarje poftavljali, in darove opravljali. Timu grehu fe malikovanje pravi. Pur tim ni bilo ljudčm nizh mar sa poboljfhanj«, v'fvojih grehih fo shiveli, ja,,miflili 10 zelo fvojim bogovam f' farnimi darmi dopafii; ako ravno hudih nagnjenj fvojiga ferza ne satarujo in fe ne pcfyoi]-fliajo! Vle fvoje saupanje fo v' malike ftavili, in fe na včdefhtvo prasnoverflvo in druge neumnofti veliko sanafhali. In ljudji fo fe smirej bolj v' ne-vednoft in posabljžnje Boga, v' grih in hudobijo pogresovali, in ii zhafno in vizhno nefrizho na glavo nakopali.
Je li mogel B."g, ljubesnjivi Ozhe vfih ljudi, per tim neobzhutljiv biti ? Je li mogel perpuititi, de bi pravo fposnanje njegovih laitnoft in njegove
v6lje popolnama is semlje sginilo ?
p-
Med mlajfhi §ema, Noetpviga fina, fe je fposnanje in zhefhenje ediniga praviga Boga fhe nar daljej ohranilo. Pa tudi I a rod je bil shd v' nevarr nofii navsčti fe malikovanja, Torej fi je Bog is tiga rodumpsha isvolil, ktdri bi piavo fposnanje b6shje med ljudmi ohranil, in med vfe narode ha semlji ras-fhiril. Ta mpsh je bil. Abraham, ki je P fvojo shivoviro, f'fv6jimterdnim saupanjem, in f'fvojo voljno pokorfhino do Boga vfim Ijudim v' lep sgldd, in je ozhe Israelfkigi ali Judovfkiga ljudfiva.
Abraham je bil v' Uri na Kaldejfkirn rôjen. Njegóvimu ozhétu je bilo imé Tare, f' ktérim je fhel v' Haran na Mesopotamfko. Pa tii ni fmet ofiati, kér je rnalikovanje tudi she med njegovo blishno shlahto vdarilo. Bog mu je tedej vkasal iti v' ptujo desheló, de bi tudi on ne sabrédel v' rnalikovanje. „Is deshêle mi idiBog Abrahamu rezhe, „od ozhétove hifhe is med fvôje blishne ahlahte v' deshélo, ktérotibom pokásal. Velikimi» narodu te bom Ozhéta fioril. Obilno te bom po-shégnal, in po tebi bodo vfi narodi na sèmlji oblago-darjeni." In Abraham je bil boshjimu povelju po-kóren. — Ali ni tudi nam ljubi Bog sapóvedidal? Ktére fo te sapovedi ? In kako fmo jih dolshni fpol-novati ?
Abraham gré na Kananfko.
Abraham je fhel na Kananfko f Saro fvôjo sheno, in s' Lôtam, fvôjiga ranziga brata linam. Tukej fe mu Bog perkashe, ter mu pravi; „Tu ofiani, to desheló bom tebi in tvojim mlajfhim v' lait dal, in ózhe bofh velikimu narodu." Kjér je bilo dôfii trave, fia Abraham in Lot toljko zhafa ofiala, dokler fo iméle njune zhede kaj pafhe; po tim fia sópet naprej fhla. De fia iméla ob fuhih polétnih mefzih vode sa fvoje zhéde, fia globoke jame kopala, in vanje deshévniWpiapeljovala. Kamor koli je Abraham po fvôji hóji perfhefr, in kjér koli je fhutoríl, je pofiavil altar, ter je na njemu fvôjimu Gofpódu in Bogú, kteriga je refnizhno zhafiil in po otrózhje ljubil ; dar zhefhènja in hva-leshnofii pernéfil, in ob tim je fvojize Boga prav fposnati in zhafiiti uzhil.
Po Abrahamovo tudi mi vfefkósi in radi od bôshjih nefkônzhrto popolnih lafinofi, od bôshje vfigamogózhnofii , dóbrótljivofii , fvetófii in pra-vizhnofii govorimo, vfefkósi v'njegovo vfigáprizhi-
józhnoft in vfigavédnofi mífiimo, vedno fi persa-devajmo f' pobóshnim shivljenjam mu dopaíti.
I_
Abraham nam je dal tudi prav Iép sgled mir-nofli. Dosdej fia Abraham in Lot smirej v' enim kraji fkupej prebivala r tode íta iméla vfak fvóje zhéde in hlapze. Njune zhéde fo fe pa takó pom-noshile, de jim je marfkedej potrébne pafhe per-mankovalo. Ravno tako jim je tudi vezhkrat voda
Eofhla. Sa téga vóljo fo med Abrahamovimi in otovimi hlapzi vezhkrat prepiri sa fpafhnike vfiali. To je mirniga Abrahama grosno bolélo. Rékel je Lótu: „Ljubi bratániz." lepó te prófim, naj ne bo nobéniga prepira med nama in najnimi pafiirji; fej fva blishne shlahte. Glej, vfa deshela ti je odperta ! Lepó te prófim lozhíva fe. Zhe gréfh ti na levo, grem jas na défno; zhe fepa ti na défno obérnefh, grém jas na lévo!" Tako fia fe v' miru lozhila. Lot fi je isvólil rodovitno vodénzhno firan ob réki Jordanu, ter je prebival v' §odomfk¡m méfii.
Kako vam dopade Abrahamovo djanje ? AÜ bi " fi ne bil fmel Abraham, ki je bil fiarji, rodovih nifhiga kraja sbrati ? Tode Abraham je is ljubesni do mirii od fvojepravize odjénjal, in je raji ftabfhi fpafhnik sa ljubo vsél, kakor de bi bil perlóshnoft h' krégu in prepiru dajal» Tako fe moramo tudi mi viih prepirov in krégov ogibati. Zhe hozhemo 'v1 miru shiveti, ne fmérno smirej fvóje prqvize terditi, temuzh vezhkrat moramo odjénjati, in fe raji kaziga dobizhka vanati, kakor perloshnofi k' prepiru dati. §véto pifmo naf prav ujftro k' mir-nofii opominja , kér pravi; „Blagor mirnim , otrozi boshji bodo imenovani." Imejte tedej, kolikor je v' vafhi mózhi, s' vfimi ljudmi mir.
Lot je fizer mifíil s7 bóljimi pafhniki ob Jordanu veliko perdobiti. Ali je pa Lot bolji firan ¡»volil ? Perfilel je med prav hudobne ljudi, in je
bil y' nevarnofti, de bi ga ne bili v' hudo sapeljali; môgel je od njih tudi marfkej soperniga prèterpéti. Ali je bil savoljo fvôjih bôljih pafhnikov frézhnifhi:' Tako fe velikokrat na fvétu godi. Zhlôvek sgubi, ko mifli dobiti, in perdobi, ko odjénja in mifli, de bo sgubil.
Takrat je bilo veliko kraljizhov in knésov, ktére fo fe med feboj prepirali, bojevali, in fi zhéde in ljudi odpeljevali. V' takim boji je bil tudi §o-domlki kralj premagan ; njemu in vlim Sodomljanam fo poropali zhede in premoshênje, in ta nefrézha }e tudi Lota sadéla. Ko je Abraham to svédil, fi. ni dolgo pomifhljevâl ; kar fhel je T fvôjimi hlapzi itifkaçim na pômozh. Premagal je fovrashnike, vef rôp jim je odvsél, in réfhil Lota, in kar jih je bilo fiie drusih vjétih. Kako je bil Abraham pazh vefél, de je nefrézhnim toliko pomagal, in kaka fo ga hvalili, kar jih je bil refhil !
Ko fe je Abraham od tiga bôja vèrnil, mu gré Melhisedek Salemfki kralj, naproti, in daruje krùh iu vino; bil je namre^h duhoven Boga Narvifhiga. ¡Shégnal je Abrahama, in rékel : „Shégnan bôdi, Abraham , od Boga Narvifhiga, ktéri je fivaril nebo insèmljo! In hvaljen bodi vfigamogozhni Bog, kteri" te je varoval j in ti tvoje fovrashnike v' roke sdal !" In Abraham mu je defetino dal od vfiga. Tudi Sodornfki kralj je k' Abrahamu fiôpil, in ga profil, de naj vfe zhéde in vfe premoshênje sa fe obdershi, kar ga je fovrashniku odvsél; on je dovoljen, de je ljudi nasaj dobil, ki fo bili vjéti. To de Abraham je odgovoril: „Kakor refnizhno shivi Bog, vfigamogozhni Gofpôd nebéf in sêmlje, jas ne vsamem nikar niti od vafhih oblazhil, ne jerména odvafhih zhévlov! Bog me je she dôiti obdaril, kér mi jo smago dodélil, Hlapzam môjih fofédov, ktéri fo mi bili na firani, dajte kak dél ; jas pa in moji hlapzi nizh ne vsamemo."
Dobri ljudje fe ne dajo sa fvojo radovôljno po-ftréshbo plazhati ; framovali bi fe plazhila tôfikanj
sheléti in famopridni biti. Nar lépfhi plazhilo je sa nje, zhefméjo mifiiti, de satiranzam in fiifkan-zam pomagajo. Ne govoré, kakor nektéri terdo-vratniki in famopridneshi : „Kaj je meni mar arusili nefrézha !" Po Abrahamovo hózhémo mifiiti tudi mi in rávnati, zhe je nafh blishni v' kaki nefrézhi in nafhe pomozhi potrebuje.
Abrahamu fin obljubljen.
Enkrat fe je Bog Abrahamu prav ljubesniviga __ rasodèl. Abraham íedí pred durmi fvojiga fhotora ' v1 fénzi eniga drevéfa. Bilo je ravno opoldne, ino jfólnze jemózhno perpékalo. Kar sagléda.tri moshé priti, pa jih ne posná, Naproti jim gr'é, fe jim nisko perklóne, ino rêzhe nar imenitnifhimu is med njih: „Gofpod, zhe me hozhefh sJo rasvefe-liti, oftani per meni, in ne ogibaj fe môjiga fhotora. Pozhite fi malo tukej pod drevéfam, préden fe dalej fpuftitè." Bekó mu: Stori, kakor, h d jai." »
Abraham hiti v' fhôtor, in rčziu: Ç'ari fvôji shêrii : Urno fpêzi podpepelnikov ali mlinzov is nar lépfhi moke." Potlej têzhe k' zhèdi, odbère nar lépfhi tele, in ga da hlapzu. Bersh ga mora per-praviti. On fam ta zhaf pernêfe mléka in froviga mafia, in po tim podpepelnike in pezhérjko, Yef zhaf je pod drevéfam per njih, ter jim firéshe.
Po obédi rekó Abrahamu: „Kjé pa je Sara, tvoja shena ?" Abraham odgovori : „Tamkej le v' fhotori." Na to rêzhe nar imenitnifhi is,med njih; ,,K' létu oforej fpét pridem. Takrat bo Sara finii jméla." §ara je to flifhala, in fe fama per febi fkrivej pofméja. Ptujiz pa rôzlie : „Sakaj fe Sara pofmehúje ? Je mar per Bogu kaj nemogóz¡he ?" Vfirafhife §ara, ko je flifhala, de ptuji mosh njene mifli vé.
Abraham sdej vjdi, de ti moshjé nifo goli
ljwljé. Lih taka je pa tudi bila. Angeli fo biii, ja , lam Bog fe mu je v' zhlovéfhki podobi rasodet !
Uzhimo fe is tiga, de fo dobri ljudjž bôshji ljubki in vefelje angelov.
Abraham profi sa Sodomo.
Pofiréshljivi Abraham je popotnike nekoljko pofpremil, ktéri fo prôti §odomi fhli. In Gofpôd rèzhe : ,.Bom mar Abrahamu fkrival, kar me je mifel fioriti, kér fe bo is njegovih mlajfhev vêlik narod sarédil, in po njemu bodo oblagodarjeni vil narodi na sêmlji?" Posnam ga, do bo fvôjim otro-kam in njih mlajfhem bôshje sapôvedi perporôzhal na tanko fpolnovati, de Gofpod savôljo Abrahama vfe dopolni, kar mu je obljubil." In (îofpod rèzhe Abrahamu: „Vedi, de bom hudobne prebivavze poméfiihob Jordanu pokonzhal." Abrahama prevsa-tne nadloga, ktéra prebivavze tih méft zhaka, infe predersrje sa nje profiti. Békel je : „Ako bi bilo v' §odomi pétdefet pravizhnih, ali bi jih.hôtel f' hudobnimi vred fhtrafati in pokonzhâti, in alj bi savoljo tih pravizhnih ne persanéfil raji tudi gréfh-nikam ?" Gofpôd odgovori : Zhe najdem v' §o~ dorni le pétdefet pravizhnih, vfemu méflu bom sa-péfil," Abraham pravi: Glej, jél fim f' teboj govoriti , defiravno fim pràh in pepél ; naj torej fhe dalej govorim ! Ko bi jih bilo pa le pét in fhtirde-fet, ali famo fhtirdefet, ali bi tudi rasdjal méfio?" In Gofpôd odgovori : „Tudi savoljo fhtirdefet pravizhnih ne bom rasdjal méfia." Abraham fhe govori : „Nikar ne bodi hud, Gofpod, de fhe dalej govorim ! Kako pa zhe fe jih v' meftu le tridefet ali le dvajfet pravizhnih snajde? Gofpôd odgovori: „Tudi savoljo dvajfet pravizhnih ne bom pokonzhal mefžhanov," Abraham fhe rèzhe : "Gofpôd no bôdi hud, de fhe pregovorim! Morebiti jih bo le tîvfét praviahnih v' njem." Gofpod rêzhe: „Tudi
savoljo tih defét pravifchnih ne bom méfia pokort-zhal." Sdej Cofpod Abrahama popufii, in Abraham fe vèrne domu.
Angela prideta v' §ôdomo, kjér jih Lot v' fvôjo hifho vsamo. Hudôbni prebivavzi fo hôtli s' njima gerdô délati. Lot fi je persadeval jih od hudiga odverniti. Ali vfe Lotovo opominjevanje je safionj, fhe vrata hôzhejo f* filo vlomiti ; tode angela potegneta Lota k' febi v' hifho, sakléneta duri, in udarita ljudi f' {lepoto, de vezh ne morejo vrat najti. ]Sa to rezheta angela Lotu: Zheimalhkoga fvojzov v' méfiu, finôve, ali hzhére,. ali shlahtnikov kté-riga, vfe feboj vsêmi istiga méfia; sakaj védi, Rog bo to méfto s' vfimi njegovimi hudobnimi prebivavzi vrèd s' ognjem fpod néba poshgal.
Ko fe je sarja napôzhila, sapufie Lot, njegova shêna in njegove dve hzhéri méfio, in beshé na blishne goré. Komej fo bili is méfia odbeshali, kar pade ôgenj in gorézhe shvèplo fpod neba na hudobne méfia, in jih sashgè, in méfia in prebivavzi v* njih fe pogrésnejo. Slano jésero, polno shvèpla , je na tifiim kraji vfialo. Ko je Lotova shena ogenj flifhala pokati, fe osrè se^er sapoved angelov po mefiu, in fe pomuduje per njegovim firafhnim poginu, kar tudi njo ogenj dobi, in savoljo fvoje nepokôrfhine je v' fôlnato pofiavo fpre-ménjena.
Ta sgôdba je sa naf prav poduzhljiva. Is njé fposnamo, de je Bog milofiiv, ufmiljen in vef do-Lrotljiv, de ne sheli fmèrti gréfhnika, ampak de fe ipreoberne, in shivi, is njé vidimo, de Bog hudo fludi, in gréfhnika fhtrafuje. Sglèd Çodômljanov ■naf poduzhi, de hitro preide frézha hudobneshev^ in de nad njih pregréhe na sàdnje le vénder pra-vizhna fhiba bôshjo perdère. „Vidil fim," pravi pobôshni David, „hudobnika, bilje predèrsen,
ras-fhirjal fe je, in selenil je kokor lorbef. Ko fim pa po lim memo fhel, glej she ga ni bilo vezh; oprafhoval fim po njem, pa nikoli nikjdr ga ni bilo najti. Nafproti pa je frezha poboshniga fianovitna,' Bog ga v' njegovim upanji ne pufii v' framoto sa-brefii.
Abraham dobi ukas fvojiga „finu darovati.
Abraham in Sara fia bila prav vefčla fvojiga finu Isaka; bil je poboshen in pokoren. In ko je vdzhi prihajal, je bil fhe bolj poboshen in boga-bojezh: torej je bil tudi vefelje in veliko upanje fvojih fiarifbov. Pa Bog je hotel vdro in pok6rfhino Abrahamovo fkufiti, ako bi bil perpravljen dati, ko bi Bog hotel, tudi kar iina nar ljubfhiga. Kar je pa Abraham imel nar drajfhiga, je bil poboshni, in dobri Isak. In ravno tiga ljubiga finu, hozhe Bog, de bi mu Abraham daroval. Koliko britkih mifel je pazh ljubesniviga ozheta ferzd tergalo, ko je ta boshji ukas saflifhal! Svojiga preljubiga finu naj bi on ozhe daroval, ie li bilo to mogozhe ozhd-tovimu ferzu? Pa Abraham je k* timu perpravljen, ker je boshji ukas. Naj bi ne bil Abraham toliko vere v' Bogd imel, naj bi ne bil vedno f' tiho po-kčrfhino bfishjih sapoved fpolnoval; ne bilo bi mu to mogozhe fioriti. Bef, dobri ozhe bi bil raji fvoje slavljenje dal; ali Bog je finu hotel, in kar Bog hozhe, je bil voljan fioriti. Poln vere in sau-panja; de Bog famo to hozhe, kar je dobro in korifino, zhe ravno ljudjd tiga vfelei ne rasumejo, pelje Abraham f' teshkim f, rzam fvojiga finfi na Mori ifk o goro , ktero mu je bil Bog odlozhil, ter vsame dreva in ogenj f' feb6j, Isak, viditi vfo per-pravo sa daritev, vprafha: „Ozhe! tukej fo dreva in ogenj, kjd pa je dar?" S' britkim ferzam odgovori Abraham: „Sa dar bo sh6 Bog fkerbel, ljubi fin!" Ni mu mogel ozhe fhe povčdati, de je on fam <Jiti dar.
■ Ko je bilo na Moríifki gísri sbe vfe k' dar'rtvi perpravljeno, je hotel Abraham fvojiga fina Is,tka darováti; ali glej, angel bóshji savpije: „Abraham, ftój , in ne fióri nizh shaliga mladénzhu! Bog je tvojo vero in pokórfhino fkufil, in vidil, de ga , bolj ljubifh , ko fvojiga ediniga íinú " — Yef velel' je bil sdej Abraham, bilo mu je per ferzú ravno tako koker de bi mu bil Isak fhe le sdej dan. Rad bi bil sdej Gofpódu hvalen dar sashgal. In glej, v' gofhavi tizhí oven sa rogé sapléten. Vsame ga Abraham, in ga opravi Gofpódu v' hvalen dar. Bog ponovi sdej Abrahamu shé pred ítórjeno ob-,ljubo, de bo njegov sarod tako pomnóshil, kakor svésde na nebú in péfek ob morji, m de bo is nje-goviga saroda Mefija, po katerim bodo odobroteni vil narodi na sémlji.
Réf, Gofpodovi fklepi fo prezhudni, in nepre-flédnje njegove pota! Gofpocl vfe lepó ispélje! Ktéri Boga ljubijo, fo jim v-fe üezhí v' dóbro. Kar Bog flori, je prav fiorjeno; kar on pófhlje in ukashe, je vfélej dóbro in koriflno.
Sgíéd pobóshniga AbraTiama naj naf k' véri in k upanji v' Boga perganja in fpodbada, k' voljni pokórfhini do njegovih sapóved, naj fe' nam tudi fhe tako téshke dosdévajo. Otrózi, navadite fe shé sdej Boga zhes vfe ljubiti, in s' vóljo delati, kar on sapovedúje , potlej vaf ne be v' posneji ftarofii teshílo bóshjih sapóved na tanko Tpoinovati; vfim boshjim narédbam in obrazhílam fe bote voljno vdali , zhe vaf bo tudi teshko flalo, in zhe tudi fposnali ne hote, kako, de bi vam mógle dobre in sdrave biti.
Isak vsamc JUcbéko.
Po ti fkufhni je fhe dolgo poboshna drushina pokojno in vefelo shivéla, dokler je §ara 127 lét fiara umerla, Abraham je njivo kupil, na kteri je bil grob iskopan, v' katerga je truplo fvoje shene pokopal.
Ko je bil Isak fhtirdefet lét fiar, ga je shêlil njegov ozhe osheniti. Abraham je fkerbel, de bi njegov lin tako shêno dobil, ktéra le Boga boji, in njegôve sapôvedi fpolnuje. Pôfhle tedej fvojiga Svéfiiga hlapza Eliezerja, de bi njegovimu finu take shene poifkal. „Idi," rêzhe Abraham Eliezerju, in sbêri shêno môjimu finu, pa ne med maliko-vavzi, ampak med hzhérami môje lorodoviné." Hlapez vsame defét kamel smed Abrahamove zhéde, jih otovori s' jedjô sa popoti in s' mnogimi darili sa nevéfio in njene itarifhe, in gré na Mesopo-tamfko, rojfino deshelo fvojiga gofpod irja, v' méfio Haran. Eniga dné svezhér je dofhèl do téga méfia.
Eliezer fe ufiavi per fiudenzu, na ktériga fo méfine hzhére po vodo hodile. Boga je na pôinozh klizal, de bi fvoj opravik dobro opravil, in je mô-lil ; „Prôfim té, o Bog, fiojmina firani, de dobim dôbro in pobôshno nevéfio finu môjiga gofpodarja. To mi bodi v' snaminje tvoje volje: ktéra deviza, ko jo profim, mi bo dala piti in bo tudi fhe moje kaméle napojila; ona bo nar bôlji nevéfia sa Isaka." §he ni ismMil, ko bi trenil pride dékliza is méita po vodo k' fiudênzu, in prôfhena da ne le Elie-zerju piti, ampak napoji tudi- njegôve kaméle. Ta deviza je bila Eliezerju savoljo ponishnofii in po-Itreshljivofii prav vfhézh. Obdaril jo je s' slatimi ringelni (uhani) in sapefinizami, in jo vprafhal : „Hzhi, zhigava fi? Ali je prôfior prenozhiti na domutvojiga ozhéta P" Dekliza odgovori: „Bebêka fim, Batuelova hzhi." Eliezer je Bôga hvalil, de je ta dékliza ravno is Abrahamove forodovini.
Bersh tézhe dékliza domú, in pové vfe to. Imela je tudi brata, Labana po iménii. Ko vidi I,aban per féfiri slate uhane in Sabéftnize, in fliflti, kaj vfe perpovedujé, hiti k' moshu, in mu rézhe: ,,1'rijatel boshji, kaj sunej flojifh ? Bersh pójdi v' hifho! Pofpravil fim vfe in 1udi kamélam proflor narčdil." Eliezerpové, sakaj de je poflan , in rézhe: „Ali mi hózhete fvójo hzhér Rebéko nevéflo dati sa Isaka?'' Mu odgovoré: ,,§posnamo, dé je to vólja bóshja, ktéri fe ne bomo vflavljali.'V Eliézer poklekne, in sahvali s' vefélim férzam B»gá, de mu je tak» dobrótljivo pomagal Abrahamovo na-rozhilo opraviti. Eliezer in Rebeka fla fe domu vernila s' neke j deklami vred, ki jih je Rebéka sa fvojo poflréshbo.febój na Kananfko vséla. Isak in Rebčka fia, prav vefélo in mirno shivéla v'fhotó-ru, v' kterim je pred §ara prebivala;
Bog vlada dofiikrat zhudno zhlovefhke per-gódbe, pa vfelej po fvojih bres konza modrih in (íobrotljivih fklépin. Marfkatére majhine okóljfhine v'nafhim shivljénji, fe nam sdi, de fe le nakluzbijo, pa ne nakluzhijo fe, temuzh Bog jih. obrazila in Vlada nam v' prid.
Esav in Jakob, I^akova finova.
Isak je imel dva fina, Esava in Jakoba; bila fia po telesu in dufhi eden od drusiga mozhno rds-lozhena. Esav jébil vef dlazhen in kofmát, divji, to-gofen in prefhirn, rad je na lov ali jago sahajaL. Jakob je bil pa pohléven in tih , rad fe je per domu dershal, isvnlil fi je krotko pafiirfko shivlj^nje, per tém ¡e pa tudi fvoii materi pomagal, ravno sato ga jo bolj zhiflala ko Esava.	. ^
Enkrat pride Esav vef truden is hofie, in velika lakota ga fprehaja. Jakob je ravno lezhni fok kuhal, torej mu Esav rézhe: „Daj mi to jéd, in dam ti fvAje pervénltvo (to je: pravize pervoroien!ga\ Jakob je hotel tiga gotov biti, torej Esavu rézhe : Berilo sa male fhóle.	. , jü
Jakob je frézhno na Mesppotan.fko pèrfhel, k1 fvojimu Ujzu Labanu, in je njegóv.e zhéde paíii. Zhes nekej zhafa rezhe T.aban Jakobu : „Nózhem , de bi mi safiónj flushii, povéj, kakofhno plazhilo hózhefh." Jakob mu odgovori': „Nózhem plazhila; daj mi fvôjo mlajfhj bzbér Rahelo sa sheno, in i edem lét ti bom d.róbiiizo pafil." Ko je fédem let preteklo , rézbe Laban : ^„Psi navada, dë bi fe mlaji hzhér pred ko fiarji omoshila. She fedem lét mi flushi, zhe hozhefh flie Rahelosa. àhèno itheti,'* Jakob je fhe fedem let flushil, in potlej fe je hôtel domu v* fvoj kraj verniti. Ali Labah, ktéri je bil po Jakwboyi pridni fkerbi obogatel v' zhedah, ga nçmifli od fébe fpUfiiti.; torej ,mù rêzhe: „§he dalej pitani pei: meni, in plazhilo fi fam isgovôri." Jakob -oftane fhe fhéfl lçfe.për Labanu * in fi je perdóbil veliko zhéd, f? katérmi fe je potlej na Kananfko vèrnil.	..	■■ : , . :,',..
Vidite, kaj fi'ihlovek vfe f pridnoiïjo in svo-fiôbo perdobi ! Pervadite fe shé te' pt rvi mladolîi pridnofii in délàvnpfii. Pridniga fôka bogati, peí ¡énúhu pa p'omaíijkanje in rêva prebivate.
.	« v* V' j • - ,4 • i » <' '. '	f ' ('»■?' Vf, »	?.' . ti
Jakob fe fpravi P< i'vôjiqi bratam Es avaro.
' • - . ' • »	t u . . lsyÏ . v j i:.:	. ;
S'iraham in trepéîam fe fhel Jakob próti Jôr-t danu; sakaj 'niiflil-.fi¡, k-ólikanj 'de ga njegov' brat Esav fovrashi. Pa Jakob poltavi t1 íi.ogá.J voje sau-panje, in fi mifii: Ji«.g, ktéri me je -dosdej tako po ozhétovo vodil in mi tolikanj dobrót'fkwii ¥ me bo tudi posnej .obvaroval, in is té névamofli réfhil. Molil je: .„Nifim j« vréden milofii in.sv'efiôbe, kt&p fi o (àofpôd, nad menój,: fvôjim hlapžam fkašalj S' golo pálizo v' rokah fim fhei pred dvajfetmi léti zhes réko.Jordan, in sdej pá grém s' dvéma zhé-dama nasaj. Varuj me pa ludi sdej pred fer(ditp roko mojiga brata, sakaj môzhno fe ga bojim."
Jakob je bil s' nebéfhhb perkasenjo v' saupariji.
•v' f>cifra poterjen, in gre fV^jfiriu bratu naproti. Minil ga jfj potolaihiti's' obilnimi dirmi od fvoiih zhed, ki mu jih-jo pd fvojih hlapzih pr<:d feboj poflai, Sa njimirje fhel fam'f fvojizi, ter fe je iVojimu bratu Esavu, ko ga je vgledal, fedemkrat globoko perklonil.	■
Ešav pi le je branil o'd Jakoba darov vs^ti, in rezlm: „Leirtiej, karimafhj jiis imam fnin dovolj.'' Ker je pa Jakob le vanj tifhal, jeiKsav darove od njega vsel,'de ga ni shalil, in de inu je pokasal, 'de nima nobeniga Tovrafhtva Vežsh v' fvojim ferzu dornjega,	\'	'	' '
Vfak zhlAvek , kl6ri promifli dobrote, ki jih vfak dan is Ozhetove boshje roke prejema, mora s' Jakobam rezhi: „(iofpod nevreden fnn t.voje mi-iofii, ki jo meni tvojimu hlapcu fkasujefh!" ,
Nafha dolshnoftje jeso in lovrafhtvo opufiiti. Jesilnik ogrenujefebi in drugim shivljenje, kčr mu jds^t in fovrafhtvo ne dafia nikoli miru in pokoja, ternuzh fi mora v£dno nyfpfot(*iga rasshalj^nja fvčit biti. In, ali fe more nefpravni Jogotnesh v'fvojih molitvah s' saupanjem k' Bogu oberniti, in od njega milofti in odpufhenja, blagoflova in pomozhi zhakovali? Tega ne , k6r Rogii le Ipravno f.«r/,e' dopade. „Bodite ufiniljeni, kakor je vafh(1Ozhe v' nebeiih ufmiljen."
Joshef od fvojih bratov prodan, "'•' '
Jakob je imet dvanajit finpv. Nar mlaji med njimi, Joshef in Benjamin, ita imela mater Rahelo, ktera. jima je .sgodej umerla. Joshef je bil ozhčtu nar ljubfhi, ker je bil prav dober in poboshen, in Te ni nikoli napzhnofii in grehov fvojih Itarjih bra-
tov vdelóshil. Ravno sato fo mu uzhe , de mu s*^* voljo njegoviga lépiga sadershanja vefelje it oré, pífano fuknjo omifiiii. Sa téga vóljo fq ga jéli bratje fovrashiti i p zhe^titi. Ali fp pa Imé kdó savóljo lépfhiga oblazhila saviditi in zhertiti ?
Bratje fo jéli Joshefa fhe bol fovrashiti, kér je vfako krivizo in napako, ki fo jo itorili, fvojimu ozhétq povedal. Ali pa ni Joshef prav imél? Ali ni prav, de otrózi fiarifhem povedo, kader kaj napzhniga ali hudiga od bratov iji féfíer ali od po-flov vedó ? To je njih dolshnoft, farno de mqrajp ne is kaziga flabiganaména, ne is pike ali fovrafh-tva do njih, ampak famo sató povédati, de fe gréfhniki pofvaré in pobóljfhajo , ítarifhi fe pa fhkóde obvarjejo. Ali fo iméli bratje prav, de fq Jóshefa zhertíli?
Joshef je imel nekdej dvoje fanje, P katerimi fi je fhe huji fovrafhtvo fvojih bratov na glavo na-r kopal, tako de mu nikdar Upe befčde ali lepiga pogleda ne morejo vezh dati. *'Sdelo fe mi je," perpoveduje Joshef bratam, de vdshemo fnop^e na polji. M6ji fnopi fo vftali , in fe po konzu pofiai vili; vafhi fiVopi fo fe pa mojim perklanjali. §he" drujkrat fe mi je fanjalo, de fe mi folnze, luna in enajit svdsd perklanja," Savoljo tih fanj fo ga bratje fhe bolj fovrashili, kčr fo menili, de hozhc Joshef njih gofpod biti, ino fhe farni ozhe mu pravijo: „Kaj bomo mar jas, tvoja m»ati in tvoji bratje tvoji podloshni ?."
Bratje fo le perpravne perloshnofti perzhako-vali fvojo piko do Joshefa v' djanji pokasati. Ona fe jim permčrj ko fo ozhe Joshefa enkrat do njegovih bratov, kteri fo v* daljnih krajih zhede pafti, gledat poflali, kako fe jim godi. Kader ga bratje od delezh priditi vidijo, fe v* njih ferzah fiara pika do njega sbudi. „Vidite, pravijo, vidite ga, sdejj
fanjàzh pride; vbimo ga, in vérsimo ga v' kako jamo,«in ozhétu porezhèmo, de ga je divja svér vjédla. Bomo ie vidili, zhiinu fo mu fanje."
Vidite, kam fovrafhtvo inmafhevanje zhlovéka sapeleta, uko fe jimane vitavlja ! Kmalobibili brata vmoriii, ko bi jih ne bil Bog sadershal, ktéri je-Joshefa k' velikim rezhém na'ménil. Buben, nar itarji brat jih je s'lépo pogovarjal, infkufhal odtiga ftrafanigafklepa odverniti. „Oh," jimrèzhe, „nikar vender ne ofkrunajte fvojih rok f' kervjô Tvojiga brata; raji ga she versite v'tifti le prasni vodnjak!" i^arn per febi je pa miflil: Zhe ga v' vodnjak ver-shejo, pojdem, in ga bom islékel, in k' ozhétu »ga naslj popéljem-
Neufmiljeni bratje itoré, kakor jim je Buberi fvétoval, irj potlej fédejo mirni k' jédi, kakor, do bi ne bili nizh hudiga fiorili. Buben pa ne more med tako' nezhlovefhkimi brati jéiti, jih popufti, gré in mifli, kako bi Joshèfa otél.
Ko bratje fhe jushnajo , pridejo Ismaalfki kupzi, k' fo fhli v' Egipt , in fo s' marfktéro rezhjô, slafti pa tudi f fashnji kupzhevali. Tedaj rèzhe Juda fvôjim bratam : „Kaj nam pomaga, zhe nafii brat lakote vmerje? Prodajmo ga raji fushnja ti m le mémo gredôzhim kupzàm ; fej je vender le nafh brat." Te beféde fo bratam vfhézh. Joshefa is vodnjaka potégnejo, in prodajo tiga mladénzha, ki je bil fhe le fhéftnajft lét ftar, kupzam sa defet tolarjov. Joshef prôfi, sdihuje, jôka, ali vfe nizh ne pomaga, môgel je iti fushenj v' ptujo deshelo bres upanja fhe kedej viditi fvôjiga ozhéta.
Ali kaj hôzhejo grosovitni bratje vbogimu ozhétu fporozhiti? Koslizhajsakolejo , Joshefovo
nifano fuknjo v' kri pomazhijo, in jo pofhljejo vfo kervavo ozhetu in osnanijomu : „To fuknjo le fino nafhlv; poglejte vender, ko bi vtegmla fuknja va-fhiga fina biti." Vbogi ozhe prezej fposna fuknjo fvojiga fina, in vef shalofien fpuiti na glaf fvoj jok: „Mojiga fina fuknja je! Derdzha svčr je mojiga Joshefa rastergala!" Jakob rafporje sgornje oblazhilo po iebi, Te oblčzhe v' rafo.vnik, in joka neprenčhama. Bratje, fe ve, fo fe prefirafliili nad shaloftj o in jakam fvojiga ozhčta, persadevali fo li njega potolashiti, ali riizh ni pomagalo. „Pufiite me jokati," jim rezlie sh&loiten ozhe, „jokal bom^ dokler ne pojdem sa Josbefan pad semljo.
Ta p er godb a je sa naf prav poduzbljiva. Is. »je vidimo prav ozhit.no, v' kake firafhne pregrčhe fovrafhtvo in nevofhljivoft perpravita. Satirajte tedej vfak sazhetik fovrafhtva in nevofhljivofii v'-fvojim ferzu; sakaj sb' njima bi fe pred Bogam ii Ino pregrefbili, in ljubčsni nafproti ravnali, ktčro frrio vfakimu zhlovčku dolsbni.
Ofianite dobri, ko bi tudi vafhi bratje in vafhe iefire kaj frlidiga pozhčnjali, in ne dajte fe jim v'-nobeni grrf.h sapeljari. ^.varite jih raji s' ljubesnijo in krotkofijo, ako fe pa ne poboljfhajo, fiarifhem povejte: tode ne osnanite jim vfaziga pregrefhka, tudi ne is fovrafhtva ali mafhevanja, ampak is sgol ljubčsni, de jih fiarifhi pofvarč in poboljfhajo. ,
Joshef na Putifarjevim dornu in v' jeziti.
Ismaelzi fo Joshefa V Egipt perpeljali, in ga imenitnimu gofpodu prodajo, kraljevimi! dvorniku, Putifarju po imenu. Joshef je svefio opravljal opravila, kifomu bile dane, in frje v' kratkim vfo
ljubesen in vfe saupanje fvojiga gofp6da perdobil, tako. de mu je vfe gofpodarftvo srozhil. §rezhno jn sadovoljno je Joshef shivel. Pa njegova frčzha je le malo zhafa terpdla. Puhfarjova shena je bila hudobna, in mifli tudi Joshefa v"hudobijo pogr<is-niti. Alj Joshef fe ne da sapeljati, rezhe ji: „Kako bi mogel ftoriti tako hudobijo, vprizho Boga, ktčri jepovfod, in vfe vidi, in grčfhiti s.oper njega!" Šhena ie nad tim tako rastogoti, de nedolshniga Joshefa per fvojim moshu satoshi, de jjo je 011 hotei v' greh sapeljati. Putifar- je shčni verjel, in vkashe poboshniga, nedolshniga Joshefa v'j,ezho d jati.	.
Blagor mu, kdor ima zhifio v?ft, iuo, torej Boga prijatla; sakaj Bog ga bo ob fvojim zhafu rdfhil, in mu pomagal! Joshef je imel ddbro veli, in sato ni v' jdzhi obupal. Tudi V jezhi je k malo toliko ljubesni per jdzharju nafhel, de mu da vfe fojetnike pod oblafi.
Med jetniki ita bila tudi kraljev veliki tozhaj in veliki pik. Oba ita imela enkrat farije, savoljo ktdrih fla bila vfa pobita. Joshef, ki je shie fam veliko terpljenja in veliko brit.koft fkufil, in tdrej s terpinzi ufmiljenje imel, jih vef mil vprafha: „Kaj fe danf tako kiflo dershita?'' Veliki tozhaj perpovdiije fanje, ki jih je imel in pravi: „Sailjalo fe mi je de vidim vinfko terto s' tremi mladikami. Baftla je, she odgnala, ozvetlai, in grosdje na nji dosorilo. Jas pa fim kraljev kosarz imel v' rokah, vsamem grč>sd, ga oshmein v* kosarez, ino»;ga kralju podam.'*
Na to odgovori Joshef: „§anj prava islaga je boshja rez h. Nihzhe jih ne rriore rasloshiti, zhe nima pofebniga rasodčtja boshjiga.'*- In Joshef je imel r<if pofeb^o rasodetje boshje, de je m6gel
faiije prav rasloshiti. Rdkel je vfilikimu tozhaju: „Ziies tri dni de bo kralj fpet v' poprejfhno flushbo v$el, in mu hofh fpet kosarze podajal, kakor li popred delal. In kader ti bo fp<5t dfibromu fhp Joshef' rezhe, „fp6rnni fe tudi mene, in pomagaj ini is jezhe, v' ktejo fim po nedolshno pahnjen. Hebrej fim, in is ,farne nevofhljivpfii in fovrafhtva fushenj na Egiptovfko prodan."
Veliki pek vidi, de je Joshef tozhaju fanje dobro rasl6shil, in sazhne tudi fvoje fanje perpo-vedvati, rekozjh: ,,Meni fe je pa fanjalo, de'imam tri jerbafe na glavi. V* verhnjim jerbalu fo bile-sa kralja rnnčge jedi pekovfkiga dela. Pa ptize fo mi jih snad glave is jčrbafa jedle." Joshef rezhe: „Zhes tri dni fe bo kralj tudi tebe fpomnil; tode v moril te bo» in porezhe tvoje truplo obeliti, in ptize bodo mefo kavlale is tebe."
Tri di po tim je bil kraljev god. Veliko go-fiovino je napravil kralj fvojim flushabnikam, in per misi mu tozhaj in pčk v' mifel prideta. Ukasal je tozhaja v' fiaro flushbo poitaviti, pčka pa vmo: riti, in njegovo truplo obeliti.
Ta sgódba nam da veliko korifinih naukov. — Ali bi bil pazh Joshef na Putifarjovim dómu tako hitro per fvajim gofpódu Ijubéscn in saupanje nafhel, ko bi fi ne bil she v' mladofii marfkaterp korifine uzhenófii perdóhil, in prídnofii in déla ne bil pervadil 2
Kar nikdar fe ne dajte drugim k' hudobii sa-peljati! Miflite po. Joshefovo prav po gofiim v' Bogá, ktéri je vfigaprizhijozh, in vfe vidi, ktéri vfe hudo fovrashi, in le dóbro ljubi. Ali bi li upali vprizho fiarifhev ali uzhenikov kaj hudiga fioríti? Koljkanj bólj fe morate bati vprizho Boga kaj nefpodóbniga ali neperpufhéniga pozhéli! Bojtefe jiqga, in varujte fe hudiga, Boga iméjte védno
pred ozhmi, in v' fvojim ferzu, in nikar v' nobčn grdh ne dovolite, in Bog vam bo včdrio pomagal, yaf ne bo tudi vfiifkah ip britkofiih nikoli sapufijl.
Joshef is jezhe refhen in povifhan, titi ~ l .
Permčrilo fe je enkrat, de je kralj fam prav pepokojne fanje imel, kterih ni nobeden Egiptovr fkih modrijanov in fanj islagovzov mogel rasloshiti. Tozhaj, kterj fe-sdej Josheia fpomni, rezbe kralju: „fsraelfki fushenj je v' jezhi, kteri je meni in veli-kirnu p6ku Tanje, ki fva jih imela, rasdoshit, in pq islagi fe je vfe na tanko sgodilo." Per ti prizhi je bil Joshef is jčzhe perpeljan, in pred kralja pofiavljen. Takrat je bil Joshef v' tridefetim letu fvoje ftarofii.
Kralj je JOshefa prijasno ogovoril, in murezhe: „§anje fim imel, in flifhjm od tehe, de vefh vfe fanje gladko raslagati," Joshef mu pa odgovori: „Bog bo mojimi; gofpodu dobre rezhi osnanil." Faraon je sazhel: „Sdelo fe mi je, de fiajim per Nilu rčki. Kar pride fedem lepih rejenih krav is vode, in fe po brčgu pafejo. Sa njimi pa pride fddem gerdih kumeraih krav js njč. Kumerne krave,pa fo unih f<5dem debelih posherle, in nifo bile nt z h debdlifhi. V' tim hm fe prebudil , in miflil, kaj bi te fanje pomenile; pa li jih nifim mčgel rasloshiti. Na to fim ip/.t. safpal, in foet fe mi je fanjalo. Vidil fim f^dem polnih klafov is pniga fi^bla poganjati. Sa njimi jih perrafie fedem drobnih fentjavih klafov. Drobni poshro polne klafi, in vender nifo bili polni.1'
Joshef je odgovoril: „ObtSje fanje fo enaziga pomena. Sedem debelih krav in fčdem polnih klafov pomeni (¿dem rodovitnih let, ki jih bo Bog v' Egipt poflal.. Sa njimi pa pride f6dem nerodovitnih lčt, ko po vfim Kgipti nizh ne porafie, in fe bo, vfa obilnofi rodovitnih let pojddla. Svetujem ti
teiïe) , kralj, de poifiïe'Ph umniga iftosïia, kleri bp obiinofi bogatih 'lét V shitnize-fjïi-avljai, de bo •ob dragini kaj jéfii.
Kakqr islaga fanj, ravno takô je bil tudi ta modri fvet kralju tolikanj vfhézh,: dé je kar frékel ; «Kjé dobimo koga, de bi bil kakor ta od Boga rasfvitljen?" Djal je tedej Joshefu : • „Kér fi toi-kofhno modrôft od Boga prejél , bufh pervi sa m'en6j v' deshéli, in tvojim ukasam in nàrédbam inôra vfe môje ljudftv© pokorno biti.'' Na to fnamfe kralj fvoj perfian, in ga Joshefu na perfi natakne; ga v' bélo tanzhizo oblézhe, kakorfhno fo pervaki dâshèle nofili, 'mu obéfi slato kétino okoli vratit, in ga rè^tie v' kraljévi kozhii po méfiii peljïiti, in pred njim klizati: Deshêlni ôzhe je ta le,' VGlkmu ÏKashi pokôrfhino in zhaft, on je deshêlo otél.5'
Takô je bil Joshef pozhalten in povifhan. Bog je tako hôtel! ¿'a veliko ljudi, ki jih Bog odobrbti in vfrézhi, posabi njega in prejétih dobrot, fe.pro-vsamejo in napihnejo, in fel dajo fvojim hudim shàljam in ftrafiim. Tak ni. bil Joshef. Smirej je pobôshen in ponishen ofial,- ni fe v.*: fv.ôji frézlii prevsél, in do vfih je bil ponishen in psrjasen. Hô-(}il je po deshèli, je shito fkupovàl iu ga v" shitnize fpravljal.
Kako dobrôtljivo je «Joshèf po fvôjih môdrih narédbah sa vfo deshêlo fkerbel, fe j e pofébno v* hudih létnah pokasalo. Ne le po Egiptovfkim^ ampak tudi v' okôljnih deshêlah je velikà lakota perhajala, pa v' Egiptu fe je lahko pomagalo, kér je bilo veliko shitniz pôlnih silita. Shitnize fo fe çdej odklenile, in ne le Egipzhanam, ampak tudi drugim narôdam fe je shito prodajalo.
Kdor smirej pobóshen in bogabojézh ,íjii(«c, mu bo gotovo na sadnje dohro. To fe je nad Jo-shefam na tanko fpoinilo. Njegovo terpijénje iri njegove britkofii fo ga k' frézhi in'h' kraljevi zhafii perpeljale. Nadloge fo gá pergahjale Bogá in po-boshnoit smirej bolj ljubiti, in toljkanj terdnéji fe je Boga dérshal, kér je bil od bratov prodan i v' jézho pabnjen, in od vfih ljudi sapuffyén. — Navadite fe vfako terpijénje, ktéro vafsadéne, in vfak slég, ko fe vam perméri f' poterpeshljivofijo in fianovitnofijo prenafbati, po ti m smirej bólji in pobóshnifhi perhajati, v' ljubésni, v'saupanji v' Bogá in v'pokórfhini do njegove f\-éte v'óije smirej bolj raíl i. Bog vam gotovo vfe nadloge le v'.vafh prid pofhle. Aili ni mogef tudi Joshef po ternjavi poti iti, dei je oté* vfo desheló, de je bil dobrotnik in ohraník fvójiga ozhéta in fvojih bratov?
, • Josliéfovi bratje pirúlejo v* Egipt,
K»	t ^ . -1	■ " ) L. ai 11 i
¡F	.»'tli.	-'I-	: i	f. J \
Tudi po Kananfkim, kjér To Joshefovi.ozlie ih bratje shivéli, je vfiala velika dragina.. Ko je Jakob svédil, de jd v' Egiptu shito na prodaj, pófhle fvojih defét ítarjih finov t jé »hita nakupit; le Benjamina, nar mlajigá íinú, je per febi obdershal. perfhli y'(Egipt, in jim je kpkor vfim, ktéri fo po shito hodili, k'Joshefu rezheno* Ko fe mu blishajo, fe mu po fhegi jutranjih desbel do tál perklapjajp. Joshef Iposna prezej Ivo je brate; bratje ga pa né posnajo, in tudi on fe déla., ka|<or de bi jih ne pognal. Potolmazhi je s' njimi govoril, in jihvpra-i fija: „Kdo; fie t. (Od kod pridete?" Mu od'govoré : „S' Kananfkiga fmo, in pridemo shita nakupit/' Joshef" rezhe: „Ni tako ne, ogledúhi fie, in fie perfhli deshéle ogledovat, de bi jo s' yojfko sajéli!'' Vfi prefirafheni mu odgovoré: „Golpod tiga ne! Mi tvóji hlapzi ne miflimo nizh hudiga. Kí'tjtf
fmo, finovi eniga ozhéta; dvanajft naf je bilo; nar mlaji brat je doma per oahétu, eniga pa ni vèzh v' shlvljenjL" — Joshef jim na to rézhe: „Je prav, fe hozhem preprizhati, ali govoritè refnizo. Eden smedvafnaj gré domu, in naj perpélje narmlajiga brata, od ktériga piavite, de je domâ per ozhétus "Vi drugi île pa ta zhaf môji jetniki.'' Po tim jih rézhe vfe na tri dni v' jézho peljati.
Trétji dàn rézhe Joshef brate is jdžhe prédnj perpeljati, in jim rézhe: „Po milofti hôzhem s' vami ravnati, in vaf vfe svunej eniga ispuflim. l'a oiîane perpert, dokler mi fvojiga mlajiga brata ne perpelete." Sdej iî biatje miflijo, kako fo s' Joshe-fatrt j-avtiali, in po Hebrejfko pravijo med feboj ! „Po pravizi terpimô vfe to, kéf fmo fe toljkanj nad fvôjim bratam pregrefhili. "Vidili fmo britkoit njegove dufhe, milo riaf je profil, pa ga nifmo uflifhali ! Sato pride ta nadloga zhes naf." In Ru-ben jim rézhe: „Ali vam nifilpravil, ne pregrefhite fe nad mladénzhem ! Sdej le fe rlam njegova kri titépa!" — Gléjte, kako zhlovéku huda véfî tudi zhes vezh lét fhe pregrého ozhita! In kdor fe kri-viga vé , mora vfakonefrézho ki gasadéne, bôshjo fhibo fposnati.
K dr jih je Joshef umdl, defiraVno je po tolmazhi s' njimi govoril, fe mu ferze od ijubesni taja ; fe oberhe od njih, in joka. Pa fe oberne Cpčt Vanje, ih it';zhe Simeona vprizho vfih vkleniti." ijvojim flushabnikam pa iikashe jim shakle (vrezhe) s* shi-iam nafuti, in vanje vfakimu njegov denar djati, ki fo ga sa shito ieboj pernefli. Potlej otovorijo fvoje ofle, in fe domu Vernejo. Ko fo v' blishni goitinizi vrdzhe odvesali, in vfak Tvoj denar najdejo, fe prav slo pseitrafhijo in fe bojč tatje fhteti biti.
Gredo dalej, in pridejo frčzhno domu. Kader k1 o^ietU pridejo, jim pravijo: „Ozhe, v'Egiptu
kraljuje hud gofpod; ogleduhe naf je imenoval, in ko fmo mu pravili, de naf je dvanajft fino v eni|a ' ozhčta, de je nar mlaji fhe doma, eden pa je she umeri, nam je sapovčdal, de mu tudi nar miajiga brata perpeljimo. In de bi bil tčga got<jv, je §i-nieona jetnika perdershal." Nova britkoft je bila to sa shaloftniga oehčta. „Ob vfe moje otrSke ine bofie perpravili shalujefiari ozhe. „Joshefa vezli ni, §imeon fedi v' ptuji desheli sapert, in sdej mi hozhete fhe Benjemina vsčti P" Ruben bi rad ozheta potolashil, in rezhe: ,,Meni saupajte brata , in ako ga nasaj ne perpčljem * hozhem dva fvojih finoV sanj sgubiti!" Tode Jakob fe ne more perpraviii, de bi nar mlajiga finu od febe fpufiil, sakaj ne" frezha s' Joshefam ga je oplafhila.
Jakobovi finovi gredo drugizh v' Egipt.
Lakota" je pertifkala, in shito, ktero fo bili "/inovi is Egipta pernefiiJ sazhne pohajati, tedej rezhe Jakob: „Pojdite doli v4 Egipt, in kupite shita, de lakote ne vmerjeffio.
„Bres Benjamina," rezhe Juda j ne fmrmo priti. Dajte torej mladenzha s' nami; jas fim sanj porok, in mene sanj primite." Jakob jim je dal Ivojiga ljubiga finu; pa P kolikofhno britkofijo je fvojiga ljubzhika od febe dal, fi lohka miflimo. Rekel je: „De vam bo ojfiri gofpod V* Fgipti ini-lofiiv, vsemite feboj, kar rafie v' ,^aflii desheli nar boljiga in nefite mu v' dar. Vsemite; tude denarje feboj, ki fie jihper verhu vrezh najcili, morebiti de je smota; in vsemite ludi fhe drusih denar-jov feboj, de shita kupite dovolj. Bog vam daj per moshi v' Egiptu milofi dofezhi."
Oh, koliko britkofii napravijo poredni otrozi fvojim fiarfham ! Kolikofhna reva isvira velikrat is ene fame hudobije ! Vfa nefrezha in shalofi Jakobova jeisvirala is fovrafhtva in nevofhljivofii bratov
<lo Joshefa ! De bi fep.izh vi vfaziga grefhniga nagnjenja varovali, in vfaziga hudiga dela#bali, sakaj njegovi nafledki fo le nefrezha in pogubljenje !
Jakobovi finovi fo fhli sdej s' denarji in darmi v* Egipt. Ko v1'Egipt pridejo, jihrezhe Joshefv' fvojo hifho peljati, in jim dober obed napraviti; hotel je namrezh f' tirni moshmi obedovati; Bratje, ko jim je huda v^fi fhe smirej krivizo ozhitala, fe t ga mozhno prefirafliijo, menili fo , farno sata fo" v' gofpodovo hifho peljani, de jih bodo ko tatove ftrahovali , in v' fushnofi djali. Rekli fo tedej hifhniku, de fo feboj denarje pernčfli, ki fo jih v' fvojih vrezhah dobili, in nifo vedili, kako fo vanjp perfhli. Hifhnik jih tolashi, rekozh: „Le bres fkerbi savoljo tiga bodite: jas fim vafhe denarje she prejel, kar fle v' vrezhah dobili, vam je Bog poflal." \ode jim perneferde fi noge vmr-jejo, poklade njih oflam, in jim ijimeona is jezhe perpelje. Sdej fo jeli ferzhneji in vefeljfhi perha-jati.
Kader Joshef v' hifho fiopi, padejo vil po' .fhlgi tifie deshčle prednj na koh'na, in mu podajo vfak fvoje dari. Joshef jih pri jasno posdravi in vprafha: „§o li sdravi vafh fiariozhe?" Mu odgovore : „Sdravi fo hafh ozhe." Potlej pogleda fvfi-jiga nar mlajiga brata, kteri je s'njim Rahelo mafer imel, ter mu rezhe: „Bog te fprimi moj fin!" Per tih befedah fe mti je nad bratam is ljubesni do nj£.ga vshalilo , in fe sjoka. Ko fi Joshef folse obrifhe, fe k*'obe du vfrdejo. Joshef je fam per eni miši obedoval, per drugi fo obedovali njegovi flushabniki, in per tretji pa njegovi bratje-po (Vftji fiarofii. Pa Benjamin dobi v' «snaminje pof/bne ljuhrsni Joshefove vfiga pčtkrat vezh, ko drugi bratje.
Joshefovi bratje fe vèrnejo na Kananfko.
Joshef sapové fvôjimu hifhniku : „Napôlni mo-»hém vrézhe s' shitam, kar ga gré vanje. Déni pa vèrh shita vfakimii njegove denârje, v' vrézho nar mlajiga pa fhe môjo freberno kupo." Drugo jutro bratje sgôdej odrinejo, in finižhhudiga ne domifh-'fine vrata sapufiili; Joshef
prime, ter jim rezhe; „Sakaj fie tako nehvalčshni, de fie frčberno kupo, ki moj gofpod is nje pije j vkradli ?"
Blagor mu, kdor je dobre vefti, kader jo t6-shen ! Bratje ii nifo bili v' ti rčzhi nobene krivize fvdfti, torej fo djali: Kaj, mi bi bili fiorili kaj ta-ziga, in tvojimu gofp6dtl frčbeino kupo vkradli ? Umerje smed naf naj tifti, per kterim fe kupa najde; pa fhe tvoji ftlshnji bodimo vfi drugi po verhi ! „T<5ga ne ," odgovori hifhnik, „le tifti bo fushenj mojiga gofp6da, per kterim le kupa najde.*
Kar fe jim je nemog6zhe sdelo, t6 fe je v* ref-nizi fkasalo ; v' Benjaminovi vfčzhi je bila freberna kupa. Od shalofii in britkofii fo bratje fv6je obla-fchila na febi preparali, in fe vfi s' Benjaminam vred s ¿»pet v* mdfio vernejo. — Joshef jim ičzhe: i,Sakaj fie mi to naredili ?" Juda odgovori: ,,Go^ fpod, kaj ti h6zhem odgovoriti? Bog je nafhel krivizo nad nami; satu fe nam tako godi. Glej mi vfi fmo tvžji fushnji !'* Joshef rezhe: „Tiga me Bog vari! Kupe tat bo moj fushenj; vi drugi idite k' ozhdtu v*miru domiu" Juda rezhe: „Gofpod, jas iiaj bom tvoj fushenj namdfii Benjamina; sakaj jas fim fe fiarimu ozhdtu sanj poroka fioril. Zhe ga feboj ne perpiljAio , bo britkoft fiariga ozhdta pod sčmljo fprdvila." Joshef fe sdej ne more nizh vezh premagati. Egipzhanam, ki fo okoli njega, ukashe is hifhe iti, potlej pa jok na glaf sashene, in po hebrejfko rezhe: „Jas fim Joshef, vafh brat! AH tčf fhe shivi moj Szhe
Berilo sa male fhôle.	D
vkashe. Hifhnik jih terdô
íratjc efíeftné od firahti, iri kar befédize pregovoriti ne mórejo; Joshef pa jim je férzé delal. „Ne bojte fe" jim pravi, „ne tolikanj vi, ampak Bog me je lefem poflal, de fíe vi lakote in frnerti oté tú Sato me je knésa naredil po vli Egiptovfki deshéii. §he pét lét ne bo ne fétve ne shétve. Hitite do mójiga ozhéta, režite jirri: Joslief, vafh fin, vam Iporozhi: Bog me je gofpóda vfe Egiptovfke de-*héle pofiavil, doli k' méni pridite. Vi in vafhi otrózi bote blis mene prebivali; jas vaf bom shivel, vaf, in kar vaf je, vfe.** Joshef da fhe vfakimu, slafti pa Benjaminu, darov, in tudi ozhctu jih pofh-Ije, in vérh tiga fhe s' blagam otovorjenih óflov, in s' shivesham sa po poti obloshenih ofliz, in pt> iim jih odpravi. In per odhódu jim fhe rčzhe: K« krépajte fe mi po póti savoljo nekidanjiga, vfe naj bo posabljeno."
Is tiga vidimo, de ni Joshef is mafhej'anja P fvojimi brati od sazhétka takó terdó ravnal, ampak de bi svédil, kakofhni de fo do Benjamina. Ko je pa njih poboljfhanje in Ijubésen do Benjamina fposnal, je posabil vfih kriviz, ki fo mu jih bili itordi. De bi pa^h tudi mi po Joshefovo kriviz posabili, ki fo nam fiorjene, de bi pazh tudi mi velel) e iméli jim dobro fioriti, ktéri fo naf rasshalili!
-	•	•	■ . < 4 ■■	» ' •	i»
Jakob pride v' Egipt. Jakobova m Joshe-fova fmert.
Tudi kralj je saflifhal, de fo pérfhli Joshefovi bratje v* Egipt. Kralj je téga vefel, in ukashe Jo-shefu po fiariga ozhéta in njih drushino poflati, in jim v' Egiptu pofébno desheló odkasati, kjér bodo »a fvóje zhéde dófii pafhe iméli.
Bratje pridejo domft, ¡11 povéjo ozhétu; „Joshef, valh fin, fhe shivi, in je pérvi sa kraljam v'Egiptu!" .lak ob jim »e verjame, ko mu [pa vf« od kraja por
vújo, in vosove pokashejo, de fe v'Egipt pppélje, fe je Tatsveiélil, in poln vefclja savpije: ,$óñf mi je, de ipoj fin Josheffhe shiví!" — Dóbri ítarifhi njrAajo vézhiga vefelja na sémlji, kakor zhe fvoj« otroke frézhne vidijo.	, ,
Bad je fheI ppboshni ítarzhik v1 Egipt, de Jo-shefa fhe enkrat vidi, fvojiga priferzhniga fina, préden vméyje. Prezej fe je s' vfo fvojo drush^no, in s' vfimi fvojimi zhédami na pot hapravil. Na meji Kananfke deshele je fhe Jakob Bogu dar opravil, in jiog mu je v' perkasni govoril: „Pojdi v' miri na Egiptovfko. Tudi pndi te bom varoval, in Joshef ti bo pzhi, satifnil. Is tvojih otrók hózhem t?. Egiptu yej,ik narod fioriti; nekdej jih bom fpét s, Egipta ispéljal, in jim Kananfko desheló v' lait «laj, kakor fim obljubil Abrahamu in Isaku tvojima ozhakama.
Jvadnr fe Jakob včlikimu mčfiu Egiptovfke de siiile pbrblišhuje, pofhlje Judata fv6jiga fina pred JosheTu njegov prihod napovddat. Joshef f« fvojimu ozhitu V' kralje'vim vosu naproti p^Ijc, in ko o?hdta otl delezh sagldda, plane is vosa, in fprtjme IVfejiga fiariga ozhčta s'velikim fpofhtovan-jerh.' Jakob hiti fvojimu ljubimi finu v' narozhje, ija objema'in kufhuje-, in od vefilja joka, ter pravi: „Sdej pa rad vmerjem, dete Je vidim fhe «nkrat !'* Joshef, dfefiravno je bil gofpodar egiptovfke de-shsle,' fe ni fra;moval dzhdta, temuzh pred kralja jih pdlje f' fvojimi brati. Neumni in nejrtihnjeni otr&ži fe framujejo.fvojih niskih fiarifhev iri"forod-nikov. Le hiidiga.irl nepofhteniga shivljenjafe mora zhl<Wek framovati. Ali mu ni fhe le v' zhafi , zhe fe kdo P fvojim ukam in Ičpim sadershanjem i* hiskiga ftanii na vifoziga povsdigae?
T> t
Joshef je po kraljévim povelji fvójimu ozhétu in fvójlm bratam félo na Géfenfkim odkasaí, v'nar lépfhim kraji Egipta, kjér fo »a lvóje zhéde dófti pafhe dobili, in jih je obilno s' vfim prefkérbel, zhésar jim je bilo tréba.
Jakob je po tém fhe fédemnajfi lét shivel, in jevmerl, ko je bil 147 lét ftar. Kader fe je njegova fmert perbíishevala, pofhlje po fvójiga lina 'Joáhefa. Joshefpride in perpélje tudi fvoja dva ílnka, Efrajma in Manafeta, k' ftarimu ozhétu. Ko Jakob fiifhi, de je njegov ijubi Joshefperfhel, povsame vfo fvójo mozh, fe fkloni na pofielji, shégna njegova finka , in jima The marfkej narozhí. „Log mi je rasodél," fbe rézhe, „de bo Kananfko deshelo m&jim mlaj-fhem v' lafi dal. Kader tedej fpét vanjo pridete, rasdelite jo med.fe. Ta dva Joshefova linova vsa-mem sa fvója finova. Judatu je pafhe pofébej na-povédal, de bodo is njegoviga rpdú knési deshélein Mefija rojeni. Sdej ga je mozh sapuflila, poravnal fe je nasaj na póíteljo, ter mirno v1 (iofpodu safpal poin vére v' bóshje obljube.
Vli fo jokali. Joshef je fvójimu ozhétu ozhi satiinil, in folsé fo fe mu na ozhéta vderle. Sapo-védal je sdravnikam Jakobovo truplo v' nar drageji mašilo djati, in povédal je kralju, de je fvójimu pzhétuf'perfégo obljubil pokopati.ga na Kananfkim na pokopalifhi njegpvih preddédov, in ga profi pervoljenja, to fvójo obljubo fpolniti. Kralj mu je to rad dovolil. Sédemdefet dni fo po Jakobu v' Egiptu shalovali.
Kako lepó in blago je ravnal Joshef^ ko fi je persadéval fvójimu Itarimu ozhétu shivljenje po-lajfhati! Ali ni to vfaziga otróka dolshnoít ? Ali nifo otrózi sa vfe dobro sa Bogam le fvojim Itarfhem hvale dolshni? Naj bodo otrozi tudi umni, bogati in imenitni, bi vender taki ne bili, ko bi jih fiarfhi ne bili redili in uzhili, jih ne ljubili, in sanje ne fkerbéli. In bóshja sapóved na ravno/t sapové fiarfhe fpofhtovati in ljubiti.
Po ozhétovi fmerti fo fe britje bali, de bi fe Joshef savoljo krivize, ki fo mujoftorili, nad njimi ne mafheval; torej fo ga fhe enkrat odpufhanja profili, kér fo menili, de jim je JosheF dosd'ej le «avoljonjih ozhéta sanafhal. Tode Joshef jim rézhe savoljo nekdanjiga bres vfiga ftrahu biti, in pravi: „Vi líe mi fizer hudo miflili, pa Bog je to v' moj in vafh prid obernil. Val' in vafhe otroke bom shivel, kakor fhe per shivljenji ranziga ozhéta." S' to obljubo potolasheni in povefeljem fo fe njegovi bratje na Gefenfko vernili.
Joshef je réf, kakor do sdej, sa fvoje brale fkerbel. Deshélo je s' veliko sveítóbo in umetnoitjo pofpodoval, tako de je kraljovo prijasnoit, in Iju-bésen ljudilva do fmerti vshival. Po ozhétovi fmerti je 54 let shivel, in je v' 110 létu fvñje ítaroíti vmerl. Joshefovo truplo fo po kraljevo vmasilili, in v" Egiptu pokopali. Kralj in ljudflvo fo ga obshalo-vali, in fhe dolgo zhafa po tim je bilo Jakobovim mlajfhem v' Egipti prav dobro.
Nad Joshefovimi brati vidimo prav ozhitno, kolikofhna jemartra (muka) hude vefii. Huda vdfi je rdfftgenj, ktčri nikoli ne vgafne, inzherv, kteri nikoli ne pogine. Kader vaf tedej mika in vlezhe kaj hudiga itoriti, miflite fi: Kaj, savoljo hude fiafti, savoljo zhafniga dobizhka bi pa bolezhine hudeveiti v fvojim fer/.u zhutil in terpel? Ali P tim bi i! hotel vefelje odvsdti, de bi ne mogel vezh s' vefelim ferzam k' Bogu, fvAjimu ozhetu, pogledovati , fvdjiga terpljenja mu ne toshiti, in sa pr;;^ jčte dobr6te ga vezh ne po otr6zhje hvaliti ? Kako naglo je prefhlo divje vefelje bratov, de fo fe nad nedolshnim Jo&hefam smafhevali, in k6liko zhafa jih je njih huda v6ft pekla!
Radi odpultiti, zhe vaf kdo ras&hali, in preshe-nite fovrafhtvo in j d» o in vfe mafhevanje is fvojiga
férza Lepó jé, in Bogu prijetna, blishnimu, kader .naf rasshali, odpufiiti. In kdor bi Cftfytinú blísfmi-mu ne odpuli.il, bi tudi ne Imel od Boga odpufhenja fvójih gréhov upati.
Joshef je mirno in vefélo vmerl, in njegov fpomin fo dolgo ohranili v' fvojih ferzih Vfi ', ktéri fo ga le posnali. V' vézhposhivljenje je vsél febój t vefelje, de je tukej fvójimu blishnimu v'prid déla], \'Zhc tudi vi shelité kedej mirno in zhafiito umreti, »brazhajte po Joshefovo fvóje shivljenje blishnimu v' prid, in íe shé v' mladofti prav veliko korifiniga nauzhite, pervadite fe déla in pridnofti, in perdo^ bite ft férzhno in refnizhno ljübésen do blishniga. Le po tim bolte vefélo in frézhno shivéli, in bla^ »heno umerli, in ohranil fe bo vafh fpomitf dolgo med ljudmi,
Jakobovi mlajfbi hudo sa tirani v' Egiptu.
Po Joshefovi friurti fo fe Israelzi (tako fe imenujejo Jakobovi mlajfbi, ker fe je Jakobu tudi Israel reklo) v' Egiptu tako natfnnoshili, de fe je eden posnejih Egiptovfkih kraljov jél bati, Israelzi bi fe vtegnili kdej P fovrasftniki Egipta sdrushiti, in fe zoló polaftiti vfe deshele. Toroj fklenil je ÍS-raelze satirati. Po zeglovnizah in po polji fo mogli lilno hudo tlako opravljati, in preteshke déla dé-lati. Oglédnike je zhes nje poftavil, de fo jih k' délu perganjali, in doftiktfat neufmiljeno muzhili (martrali). Tode Israelov narod fe je po boshji obljubi tudi pod hudim satiranjam mnoshil. Ker t«dej po tim takim ni mogel fvojiga kúnza dofézhi, « vkasal vfe v' novizh rojene Išraelfke fantizhe v' vodo pometati. — Pa Boga je treba bolj poflufhati, kakor ljudi, fofébno zhe kaj ozhitno napzhniga in hudobniga sapovedujejo. Torej fe ni tudi povfod »»^nfmiljeni in pregréfhni kraljčvi ukas fpolnoyal.
Mojsef rôjen in na kraljevim dvoru srejo« in poduzhèn.
Nékej zhafa potém, ko je bil neufmiljani k?alj vkçsal Israelfke fantizhe v' vodo .pometati, je bil Mojsef rôjen, ktériga je bil Bog v' to namenil; dç bi satirano ljudflvo is fushijbfti Egipzhanov réfhil. Njegova mati ga je zélé tj-i méfze v' fvôji hifhi flçri-vala. Pa sdej ga nizh vezh ne more Egipzhanam perkrivati. Is bizhovja tedej fplete jerbatzhek, g« snotrei safmoíí, poloshí déte vanj, in déne jerbaf-zhek per kraji Nila v' lózhje. Otrokova feftra f« je mógla od delezh vitavjti, in glé¿a, kaj fe bo s' otrôkam sgodilo.
Mojsefa je hôtel Bog sa velikë rezhí perhra»-»iti, ravno sato ga je pred ta fmertjo obvarval, Kraljova hzhi je k' vôdi perfhla kopat fe, kar s»'-gléda jerbafzhek, Prezej r¿zhe fvôjih dekel «ni ponj iti. Ko ga odprè-, sagléda otrôka v* rusm. In glej déte je vekalo. Kraljovi hzhéri fe fmili, ii>r©zhe: „Oh, Isrâetfkih otrok ti bo ktéri !" §kUmU je drte per shivljenji ohraniti, in srediti ga. Otrókov-a. feftra ftopi sdaj k' nji, in ji re?he: „Naj grém nai, in kako Hebrejko poklizhem» de bo déte dojila" Kraljova hzhi ji rezhe iti, in dékliza urno tezh&p® fvôjo laítno mater. Mati je perfhla, in kraljor;i hzhi ji fez he: „Vsemite tega otrôka, in redite ni> ga, de odrafte.V —- Pazh je bila mati reféla, <!• je njén otrok pe te per shivljenji ohranjen, ampak tudi zelo od kraljove hzhére nji v' rejo dan.
Bog vvfelej fvoje mifli in fv&je fklepe ¡speljati, ziie jih tudi ljudj(§ ovreti fkufhajo. Kralj je bil ukasal vfe vnovizh rojene Israelfke fantizhe v • vodo pometati, pa per vfim tem je bil Mojsef per shivljenji, oliranjan, ker j? imel fvdje satirano Ijud-fivo refhitj; Prav mitmo fmemo tedej per vfih per*
odbah fvfijiga shivljenja v' Boga saupati; sakaj res njegove volje naf ne more nobena nefrdzha saditi, in on naf sna is viih nevarnofl refhiti.
kakofhno ljubčsnije, infkerbj6 shele fiarfhi fvoje otroke srediti! Nobčn trud jim ni prevelik, de bi le fv&je otroke per shivljenji in sdravji ohranili , in jih zhafno in včzhno frčzhne itorili. O de bi fe pazh vii otrozi to k' ferzu vs61i, in fvojim Itarfhem sa te dobr6te vef zhaf fvojiga shivljenja hvalčshnoit iskasovali! Kt<5ri otrok fvojim itarfhem ljubisen in fkerb s' nehvaleshnoitjo in britkofijo vrazhuje, Ji pazh ne fm6 boshjiga dopadajenja obd-» tdti, kdr Bog sapoveduje: „¡jpofhtuj ozhŽta in mater," in je fhe P to sapčvedjo pofebne obljube fklenil.
Kq je bil Mojsef nekôliko odraiiel, ga je kra-ijova hzhik'febi vséla, in ga dana kraljevim dvor« reditf, in mnogih uzhenoil Egipzhanov uzhiti. Do. fhtirdefetiga léta fvôje itarofti je Mojsef na kralje-, vim dvoru vital. Eniga djrié gré Mojsef v' tifti kraj, v* ktérim fo njegovi cfeshelani, Israelzi prebivali^ Mojsef vidi , de Egiptovfki brizh eniga révniga lsraelza grôsno nevfmiljeno pretépa, in ga sata taka togôta popade, de je Egipzhana ubi,l Drugi dan je fhel fpét k' fvftjim rojakam, ter vide, de i» dva lsraelza med feboj prepirata. §e je potégnil sa satirânza, unimu je pa ozhital njegovo neufmi-ijenofi. Ta pa je bil hud nad Mojsefo.vim fvarjen-jam, in rezhe: "„Kdo te je fodnika zhes naji pofia-r vil? Ali bi mar tudi mene rad ubil, kaker fi v' zhérej Egipzhana ?"
Mojsef fe téga prefirafhi, in bal fe je, de bi fe ta rézh kralju ne povédala. Sanj ni bilo vezh v' Egiptu-varno oftati; sbéshal je torej na Madjanfko,, ktéro ni bilo. vezh Egiptovfkimu kralju pod oblafijo* Ondi fe je'je Mojsef fesnanil s' Jetram, duhovnam
¡n pafiirfkim knésam, ktérimufrôje ?héde v'fkérb srozhí, in mu fvôjo hzher Seforo v1 sakon da.
Deíiravno je Mojsef na kralévim dvoru -v' obil-pofli shivel, le vender fvojih fiifkanih bratov ni posabil. V' frézhi in obilnoíii moramo védno v' potrebe fvôjih bratov mifliti, in is njih jim pomagati , ali pa vfaj jim jih pomanfhevat.i.
Mojsef poklizan Israelze is Egipta refhiti.
Mojsef je pazh velikokrat v' révo fvojih rojakov na Egiptovfkim mifiil, in shelil jih je refhiti. Ali od nikóder ni imel upanja', de bi fe to kedej moglo sgoditi. Pa kar je ljudem nemogoz.he, to je Bogu mogozhe.
Eniga dné je Mojsef na Horebflči gori Jetrove ovzépafel, in Gofpod fe mu perkashev' gorézhim. gèrmu, ktéri pa ni sgôrel. Mojsef gré blishe gèrma poglédat, kaj de bi to. bilo; kar ga glaf is plamena ogovori: „Ne hôdi blishe ! Isuj pred fvoje zhévle, sakaj ta kràj je fvét." Glaf fhe dalej govori : „Jas. fim Bog Abrahamov, Isakov in Jakobov, Bog tvojih ozhéfov." Mojsef poln fvétiga firahû fi sakrije obras, Glaf bôshji fhe pravi : „Vidil fim révo fvô-, jiga ljudfiva v* Egiptu in. fiifhal njegovo sdihovan-je. Ispeljtati jih hózhem is Egipta v1 deshelo, ktéro, fim njih ozhétam obljubil, in ti bofh njih vojvoda!
Mojsef fe je fhtel nevrédniga in neperpravniga ta ukas fpolniti, in fe je bal iti pred kralja v' Egipt. Tode glaf bôshji mu rezhe : „Ne boj fe,, jas ti bom na firani fiai.*' Mojsef vprafha : „Kaj hozhem Is-yaelzam rezhi, kdo de je tifti, k'me do njih pofhle T"' Glaf odgovori : „Jas fim tifti, ki je sdej, ki je smi-rej bil, in ki smirej bo ; rezi jim torej :" „Vézhni me do vaf pofhlje." — Mojsef bi fe bil rad snébil tiga bôshjiga povelja, in rezhe, de mu ne bo nihzhè verjél, de fe mu je Gofpod perkasal. Glaf bôshji rezhe: „Kaj irnafh tifia v' rV<¡?" Mojséf odgovori ::
„Pâlizo." Glaf rezhe: „Na tla jo vèrsi." Jo vèrshe, in v' kazho fe je fpremenila. Bog mu jo ukashe
f>rijéti, in ko jo prime, fe mu v' roki fpét v' palizo premeni. Giaf bôshji mu fhe dalej rezhe : „Déni rôko pod fuknjo." Mojsef jo déne, in ko jo fpod fuknje vsame, je polna gob. Mojsef jo je na bôshje povelje ipét pod fuknjo vtaknil, in ko jo fpod fuknje .vsame je bila vfa zhifta.
Mojsef fe fhe dalej isgovarja, in pravi, de ni •govôren, in de fe mu jêsik savaljuje. Pa glaf bôshii odgovori : „Kdo je dal ufta zhlovéku, in befédo njegovima jesiku ? Kdo je fivaril mutiza in govorza ? Mar ne jas ? Pojdi le ferzhna ; jas ti bom v' mifal dajal, kaj dogovori. Aron tvoj brat, ti bo v' Egiptu n 'proti perftiel, in te fprémil; on bo govoril, tipa zhudeshe delaj : Mozh ti bom dal, veliko zhudeshov fioriti, Kralj fe bo fizer vfiavljal, pa na sadnje bo ljudfivo vender pufiil peljati." — Mojsef fe sdej vda bôshjimu povelju, in gré v' Egipt. Aron mu pride naproti, kér je tudi on od Boga povelje dobil pred kralja iiopiti, in mu rez.hi, de naj Israelze ispufii.
Mojsef je fposnal velike teshave fvôjiga pokliza, in je le malo v' fvojo mozh saupal. Ne fmémo fe fizer prevezh na fvôjo mozh sanafhati, in nikoli ne mifliti, de nam né more nizh fpodletéti, temùzh, de nam mora vlaka rézh le po frézhi ist.ezhi. Pa tudi premalo ne fmémo v1 fvojo mpzh saupati, in pe prebojézhi biti. S' preveliko nesaupljivofljo bi fe veliko dobriga overlo, k' zhimur je tréba ferzhnofii in poguma. Mojsef je bil pokoren bôshjimu povelju, in je saupal v' boshjo pomozh, de-firavno je imel veliko teshav. Tako moramo I udi miptsr fvôjih dôbrih fklepih Bo^a pomozhi proliti, Îe je f fvefijo nâdjati, in s* njo pridno in fianovitiwfc délai j. S'bôshjo pomozhjo fe vfc, bodi fi fbe taku ispélj«;
Mojsef in Aron ftópita pred kraija. Defét ftifk pride nad Egipt.
Mojsef in Aron fiópita po bôshjim povelji pred faraona , in mu rezheta: „Tako pravi Gofpod; Çpufti môje ljudftvo is fvoie deshele, de mi gré god obhajat v' pufhavi." Kralj vef prevséten odgovori: „Kdo je tifii Bog, ki ga Israelzi molijo, do bom jas v' ftcahu njegovi befédi? Nç posnam ga, in tudi ljudftva ne fpuftim." Od fihmal je kral|l'he huje ljudftvo ftifkal, kér je m^nil, fhe pçti^ialo^ima opraviti, in fi je torej smifiiio Bogú g£d obhajati, She bolj lo sdej Israelzj pod fiifkami ¿dihovali jn •jezhali. Torej Ita Mojsef in Aron fpet prl>d kralja fidpila , in ga vnovizh profita, de naj Israelze fpufii ; Mojsef déla zhudeshe kralja preptizhati, de ¡ma réf od Boga povelje ljudilvo v' pufhavo ¡speljati. Pa kralj fe na da om'ezhi'tj.
Sdej fo péiThlo nad Egipt mnoge fhibe bftshje. Vfa voda v' Egiptu fe po bôshjim ukasu v' kri premeni; ribe poginejo v'nji, in nihzhè je ne more vezh piti. — Mnoge shivali, shabe, krafiovize, komarji in branzeljni nadlégvajo in martrajo ljudi in shivino ; po polji in hjfhah jih je bilo vfe shivo, in nihzhè fe jim ni mogel ubraniti, — §trafhri;i kuga fe vname med shivino, ter jo je hudó morila, — Zherni mehurji in hudi smetljaji fo fér po Iju-déh ispahnili. — Pa vfe te fhibe nifo kralja omajale, de bi bil israelze fpufiil ; torej mu je Mojsef firafhno tozho napovedal, in ga opomnil, de naj nikar ne puítí drugi dan shivine, ki mu jo je kuga pufiila , na pafho gnati, fizer mu jo tozha pobije. Drugi dan je réf tako tozha roshlala, de je vfa seleniava po polji konzhana, in de fo tudi ljudje in shivina pod gôlim nébam pobiti.
Kralj pofhlje po Mojsefa in Arona, in obljubi ljudfivo fpufiiti, naj le tozha néha. Tozha je né-, hela^ kakor je Mojsef obljubil; pa komej fe svedri, kralj she fpét ni hôtel ljudfiva fpufiiti, Na t<j
pride po bushjim povelji brcs fhtevila kohiliz, in pokrijejo yfo desheló. Vfe fo pokonzhale, nikér seleniga liitika na drevji ne oftane, ne na tléh. — Po tim je vítala po vfim Egiptu taka temà, de fhe opoldne zhlôvek zhlovéka ni vidil.
Te ítifke bi bilepazh mógle kraljovo terdovrat-noíl omezhiti, in ga permorati Israelze fpuftiti, de hi fvôjo deshelo toljko slégov obvaroval. Pa ítifke fo ga le tóliko zhafa pretréfale, dokler fa terpéle. Bersh, ko je iîifka odjénjala, fe je fkujal, in ni hôtel Ijuditva fpuftiti. Le sadnja ftrafhna ítiíka, ki je njemu famimu prav do shiviga perfhla, ga je permorala ljudflvo fpuftiti. Vil pervorojeni, tudi kraljov fiarji fin, fo po Egiptu eno nozh pomèrli. Per Israelzih pa ni kar eden umeri. Grôsen jók jo bil po vfim Egiptu.
Kader kralj své, de fo fiarji finovi eno nozh po hifhah pomerli, pofhlje na náglima da Mojsefa ukas, de naj feprezej s' Israelzi ia deshele vsdigne. Israelzi fo tudi odhod shè perzhakvali % in fo bili na Mojsefovo povelje vfi na pot. perpravljeni. Bres, pomude fo pot nafiopili, in fhla jih je is Egipta 000,000 m.ósh, shén ir» otrok ne fhtétih.
Mojsef je pred ta firafhno nozhjó Israelzam napovedal: „Sakoljitejagnje, fpezíte-, in pojejte ga do zhiiîiça. S' jagnjetovo kervjó sasnamvajte hifhne podboje in naddurje» To jagnje jéjte ftojé podré~ zani ali podpafani, paliza v' rokah, in zhévle na nogah. In vfe prihodnje zhafe naj vam bo to velik god." Tirnu gódu fe. je reklo velika nozh, in Israelzi lo ga vódno obhajali v* fpornin, de je Bog njih preddéde zhudodélno is Egipta réfhil, in njih per-yénze ali pervorojene uno ítrafhno nozh per sJiiv-» Ijen; i, ohçari.i.l.
Nobeniga zhloveka predersnoft nizh ne predre soper boshjo mozh. To fe vidi nad -Egip-tovfkim kraljam. Bosbja persunafhljivoft je od sa-zhetka manjfhi, potlej pa smirej vezbi fhibepofku-fhala , kčr Bog grefhniku ne sholi fnaerti, ampak de bi fe fpreobernil in shivel. Ako pa ljudje terdo» vratni v'Tvojih grehih oitanejo, in fe per vfim bosh-jim opominjevanji ne poboljfhajo; je Bog dovolj inogozhen tudi zel fvit grefhnikov fhtrafati. To fmo vidili per vefoljnim potopu, to je Bog pokasal nad hudSbnimi §odomljani in Gomorjani, tega fe . uzhimo tudi i» te pergodbe.
Ob fiifki je kralj -obetal ljudfivo fpufiiti; bersh pa ko je liifka odlegla, fe je fkujal. Timu kralj«! je veliko ljudi enakih. Ob nadlogah in tesha^ah delajo nar iepfhi fklepe, ter obetajo in obetajo po-boljfhanje, bersh pa ko nadloge in teshave odjen« jajo, tudi she posabijo, kaj fo fklenili in obljubili. Nekteri ljudje, ki fizer le malokdej v' Boga miflijo, fe ga pazh v' nadlogi spomnijo ; pa bersh ko nadloga neha, ga tudi she posabijo. Taki ljudje fe dajo le s' vezhkratimi nadlogami in f'hudim terpljenjem smodriti in poboljfhati,
Israelzi fo vfako leto prasnik obhajali v' hva-leshen fpomin fvojiga refhenja is Egiptovfke fush-nofii. Tudi mi pomnimo fofebno tifte dni, ob kterih nam je Bog kako pofebno dobroto dodelil. Opomnimo fe hvaleshno prejete dobrote, in uter-dujmo fe f' tem v' šaupanji v' Bogž.
Mojsef pelje Israelze fkosi rudtizhe morjč. Israelzi fo v' pufhavi zhudodelno ohranjeni.
Mojsef pelje sdej Israelze na Kananfko, tode ne po blishnjim p6tu, temuzh kteriga jim Bog kashe. Proti rudezhimu morju jih pelje, ob k*-
térim fo fe ïsfaelxi ufîaviti. Faraon fa $Vé, ter mifli, de fo Israelzi safhli, in sh.al mu je, de ja tôliko délavzov is fvôje deshele fpufiil. Sklén'e jih fpét nasaj pergnati, kér je rriifliî, da fo med gorami sapèrti, in mu torej ne morejo uiti. Çevsdigne f fvùjo vôjfkoj dere sa israelzi, in v' tréh dnéh jih tudi doide.	u
§trah in trepét je sdèj Isfael^e prevsél. Pred feboj imajo rudézhe morjé, po obéh firapéh itèrmo pezhov e, sa feboj pa Egiptovfko vojCko; .Sazhnejo fe krégati nad Mojsiéfam, in pravijo: „Ali i i ,naf nato is Egipta ispeljal, de naf tukçj v''pufhayi fov-rashnikoy mè,zh pomori?" Mojsef pogovarja malo-fâr^hno ljudflvo,, ter pflavi: „Saupajte v' Boga; on bo i^ad. nami veliko!»hudo d<Slal,; sjikaj Goipod fe bo »a vaf vojfko,val,?'
-:[<>!>'- ' ' m v .''J ■ ■ ■ toioiboa oJ { ileiad f ii-jlo^
■' Iil-I - ^¿..iHi.ii.iiim^/Ol ; - » <	. ,<>;><
t■ .v	t i :	• r \-t .,■ i - i i .*
tu y	Jf .	■ t 'V"!1
Oblak j ktéri je po dm'vti prfsd Israelzi hôdiÎ, de jim je pot kasal, po nôzhi fe je ,pa,iko Ogenj fvélil, fe sa Israelzi na tla fpttiîi, Pp;lirani Israelz<©v rasfvijlujfi nozh, pp /irani Egipzhanov:je teman, tako, de pred tem^tp.Eg.ipzhani fie, morejo Israel-¡spv vidjti. V' ti ftifki fe. Môjsef »' molite,vjp k'Bbgu obemç ¡n Bpg. mu . ukashe [ palifo,; nad, roorjam istegnifi. Jo. istégne , in vodé fe?asgèr^k>; Vfdig»e fe shgôzh véter, in ;di>oije dp fyhiga p{>fi?fhil.. M ojsef gré s1 vfim ljudiivam po fuhim fkos morje. Ko Faraon to své, je po diviafhko s' vfo fvôjo vôjfko sa Israelzi \\ morje planil. Ali, ko fo Egipzhani iredi morja, tsté'gfie Mojsef fpét fvAjo palizo 7,hes tnôrje, ingléite* vfeEgtpžhanesaVésnemorjè. To prezhudno refhenjb je israelze v* sbivo prefu-nilo, in v' saupanji v' bôshjo vfigamogozhno brambo vterdilo. Mojsef je poln fer hne hvale s' Israelzi Bogu hvalno pefem pél, in v* nji .pevifhevpl nef-konzhno dobréto, ktéro je Bog nad rtjim in nad
fsfaelži pokasal, Hvalimo Gofp6da je r<?kel ]>iojsef na glaf, „prelepo fe je njegova inozh poka-sala nad nami. Vergelje konja in jčsdizav' morje!"
*
Faraon je miflil, de fo Israelzi safhli, in jih to fpet v' fvojo oblati dobil; pa ravno' v' tem ja jiafhel fvoj grob. Ko hezhemo drugitfi fhkodo-vati, fi fami nar bolj fhkodovamo.
Israelzov je je maloferzhrioi! lotila, ko fo bili ob j-udčzhim morji od vfih firani saperti. Kako fe yender kmalo V' nadlogi zhlovčka nesaupljivoft 16ti, zhe mu je Bog tudi lih kar snamihje fVftje mogozhnofii in dobrotljivofii dal ! Le Mojsef m bil maloferzhen, temuzh terdno je v' Boga saupal, in Bog je tudi zhudno pomagal. Ako fmo lih v* vili-jsih nevarnofiih in nadlogah, nikar ne sgubimo saupanja v* Boga, temiizh s' otrozhjim saupanjam perzhakujmo od njega pomozhi in reihenja. Ako je Bog s' nami, kdo, bo soper naff
'Mojšef pdlje sdej Išraelze naprej po pufhavi» i&hes nekej m6fzovbi bili lahko na Kananfkim, tode priden fmejo v' obljubljeno deshelo , fo mogli fvojo divjazhino , terdovratnofl in nepokorfhino opuititi^ in fe reda in pokorfhine navaditi.
Od rudezhiga morja fo Israelzi shi tri dni Kodili, in vode ne najdejo; na sadnje pridejo v* kraj, kjer je voda, tode grenka je bila, in piti je ne m6rejo. Pfezej sazhne ljudfivo godernjati. Bog pokashe Mojsefu lef, f kterim je vodi grenkobo odvsdl, de fe da piti.
K6r nifo v' pufhavi mefa im6li, kteriga fo fe bili v' Egiptu navadili, in ker jim je bil shivesh, kar fo ga bili is Egipta feboj vseli, shi pofhel; fa
shelčli fhe fushnji biti *» Egiptu, de bi mef6 j<5dli». Na/l Mojsefam fo godernjali, rek6zh: „l)e bi bili pazh v' Egiptu oftali!" Mojsef rezhe: „Drevi bofie mefa in sajtro kruha dobili. Ne gedernjate nad menoj, ampak nad Rogam."
Kar je bil Mojsef napovedal-fe je fpolnilo. §he tifii vezher perleti velik vlak prepeliz, ktčre fo po ilani (logarji) Israelzov tako nisko ferfrale, de fo jih vjčli, koljkor fo h6tlik
Drugi dan fo nafhli Semljo okoli zčliga fiana s malimi okr6glimi serni natrofheno. Vprafhali fo fe: „Manhu ?" To fe pravi po nafhim jesikit „Kaj je to?" In Mojsef jim odgovori: „Glejte, kruh je to, kteriga vam Bog sa shivesh pofhle. Dokler bote v' pufhavi, ga bofie vfak dan svtinej febote, na tlih dobili. Naberite ii ga vfak dan toliko , kolikor ga tifii dan potrebujete, in nizh fi ga sa drugi dan ne perhranujte; pred feboto tifii dan pa fi ga fhe enkrat toliko naberite, sakaj febota je pozhitek Gofpodov, in vam bodi fvet dan." Ta jed, ko fo jo Israelži fkosi fhlirdefet let v* pufhavi Vshivali, fe mana imenuje. Bile fo majhine, okrogle ferniza, b6le farbe, v'uftih pa fladke, kakor medčna potiza. Pekli fo jih ali kuhali, ali kako drugazhi perprav-ljali.
Ko fo Israelži dalej fhli, pridejo v' firan Ho-rebfke g6re, kj<5r fe je bil Bog Mojsefu v' gordzhim germu perkasal. Ondi jim je s6pet Vode smanjkalo« Soper Mojsefa godernjajo, in pravijo: „Daj nam piti!'' Bog rezhe Mojsefu: §'fiarafhiniljudfiva pojdi na Horebfko gor6, in udari P palizo na fkalo, in fiudeniž mersle v6de pertezhe is fuhe fkale, in vfe fi shejo ogafi.
T\ in fhe drugi fprizhljeji pofebne previdnoili bfishje bi bili pazh m6gli Israelze v' saupanji Boga uterdite; ali Israelži fobftshje dobr6te, kmalo
fpčt posabili, per vfakim terpljenji, ko jih je sadelo, fo bili nevoljni, fo soper Boga godernjali, in fo bili nepokorni njegovim sap6vedam. Bog jih je fhtra-foval, de bi T tim terdovratnoit in nepokornoft 0d njih odpravil« Pa tudi persanafhliv in dobrotljiv je bil, in defiravno jih je itrahoval, jim vender ni v lih dobrot odtegnil, vedno jim je dajal, zhefar fo sa fv6je shivljenje potrebovali.
Zhe mi ravno nifmo tako, kakor fo bili takrat Israelzi, zhudno per shivljenji ohranjeni, fkerbi Bog vender le sa naf. §aj nam vender vfak dan daje , zhefar nam je trčba, de shivimo, in pa fhe -vezh nam da, kakor potrebujemo; njegova dobrot-ljivolt je vezhna. De bi mu bili pazh prav hvalfčshni, in de bi tudi v' nadlogi vanj terdno saupali! Tode k6likokrat fmo Bogu ravno tako nehvaldshni, kakor ričkdej Israelzi ; kolikokrat posabimo njegove dobrote in sgubimo vfe saupanje v' njegovo, pomozh, kader terpljižnje in britkofti nad naf perdero !
Bog da Israelzam sapovedi.
Tretji m6iiz po odh6du is Egipta fo perfhli Israelzi v' veliko pufhavo do ¡jinajfkegdre, in tukej jim je Bog hotel defet sapoved zhaitito osnaniti. Bog sapov6 Mojsefu: Rezi ljuditvu, de haj fe danf in jutri ozhifhujejo, in oblazhila operejo; pojutrifhnjim jim bom fvoje sapčvedi osnariil.'
Ko fe tretji dan nap6zhi, fe n<5kej firafhniga sgodi. §inajfka gora fe sazhne kaditi. Grom in blifk osnanujeta b6shjo prizhujozhnoit, in teman oblak pokriva gor6. Mojsef pčlje ljudltvo is fhotorov, in jih vftavi ob g6ri; ljudltvo flishi raslozhno osnano-vati defet b6shjih sapoved. Bog govori: -
1. Jas fim Gofpod, tvoj Bog, ki iim te refhil is Egiptovfke fushnofli. Ne irnčj ptujih bogov sraven mene. Ne nardjaj fi srdsane pod6be, de bi jo molil,
Berilo sa male fhole.	E
ne is liftifla , kar je nad Semljo, ne is tiiiiga, kar je na semlji, ali pod semljo.
, 2. Ne imenuj po nemarnim imina fvfijiga Boga,
3. Ne posabi febote pofvezhovati. Shift dni delaj; fedmi dan pa je pozhitik Gofpoda tvojiga Boga. Ta dan ne dilaj, ne ti, ne tvoj hlapez , ne tvoja dekla, ne tvoja shivina.
4 §pofhtuj ozheta in mater, de bofh dolgo shivel, in de ti bo dobro v' desheli, ktero ti bo Gofpod, tvoj Bog v' lait dal.
5.	Ne ubijaj.
6.	Ne prefhefhtvaj.
7.	Ne kradi.
8.	Ne prizbaj po krivim soper fvojiga blisbniga,
9.	Ne shčli fvojiga blishniga shene.
10. Ne sheli fvojiga blishniga hifhe, ne njive, nehlapza, ne dekle', ne shivinzheta, ne nizhefar, kar je njegoviga,
Vfe ljudilvo je flifhalo glaf byshji,'vfe vidilo goro fe kaditi, V' itrahu in trepetu je ftalo ob ^6ri. Bekli fo Mojsefui „Ti nam govori, in pofiufhali te bomo, de Bog ne govori s' nami, in ne umer-jemo." Mojsef rezhe ijudftvu. „Ne b6jte fe, Bog vaf je hotel le s' sdravim firaham navdati, de bi njegovih sapoved ne prelomovali." Na to gre Mojsef na goro v' oblak, v' ktirim je bil Bog prizhujozh.
Bog je dal Mojsefu fhe druge sapovedi sa Is-raelfko ljudfivo, pofiavim: de naj ptujzu nikar kri-vize ne dilajo, vdov in iirot ne satirajo, flepzu lpodtiklejov ne itavijo, de bi padel nad njimi; de naj iivi glavi vfianejo, in fiarzhike zhaite ; de naj sgubljeno shivino fovrashniku nasaj piljejo; de naj f' fushnji po zhlovefhko ravnajo, blishniga vfake fhkode varjejo, in mu itorjeno ihkodo fpet popravijo.
Tudi je Bog Mojsefu sapovidal, de naj Israelzi vfako leto tri velike prasnike obhajajo. Pervi prasnik naj obhajajo v' fpomin refhenja is Egiptovfke fush-nofti, in de je Bog njih pervorojenim persanefil. In ta" prasnik fe imenuje velika no z h. Drugi prasnik naj obhajajo petdefet dni po veliki nozhi. Ta dan naj Bogu pervino fvojih perdelkov (to je, perve fnope) v' sahvalen dar pernefo; sato fe ta prasnik shetnini ali bi nkefh tni prasnik imenuje. Ta prasnik naj tudi obhajajo v' fpomin, de jim je Bog na §inajfki gori sapovedi dal. Tretji prasnik naj obhajajo, ko pofpravijo vfe poljfke pef-delke, de fe sanje sahvalijo. Ta god fo mogli obhajati pod fhotSri is kofhatih vij v' hvalčshen fpomin, de fo njih preddedje fhtirdefet lit v' pufhavi pod fhot.ftri prebivali , in od Boga zhudodilno ohranjeni bili. Ta 'god je prasnik fhotorov ali podfhotorna oblitniza.
Ko je Mojsef is gftre prifhel, in sbranim fta-rafhinam ljudftva boshjo sapčved osnanil, obljubi vfe ljuditvo jih na tanko fpolnovati, in rezhe: „Vfe bomo ftorili, kar je Gofpod rekel." Mojsef je pod goro altar napravil, in rikel na njem Bo£u darovati. Pokropil je bukve, v' kterih fo bile sap6vedi boshje sapifane, in Ijudftvo P kervj6 daru, in pravi : „To je kri savise, ktero je Gofpod sa vfe te sapovedi s' nami ftoril. Kakor visdej zhaftito obljubite boshje sapčvedi na tanko fpolnovati; ravno tako vam Bog obljubi pomozh soper vafhe fovrashnike, rodovitnofi semlje in frezho, zhe bofte vedno po poti njegovih sap6ved hodili; zhe pa od njegovih sapoved odftdpite, bodo huda litina , dragina, vojfka in druge nefrezhe nad vaf perderle."
Kak6 frizhrio ljudftvo bi bili pazh lahko Israelzi, ko bi bili boshje sapovedi na tanko fpolno-vali! In kak6 frizhno bi tudi mi shiveli, ko bi ne-prenihama po poti bčishjih sapdved hodili!
E %
Bog je dal Israelzam sap6vedi ob gromu in blifku, ker fo v' Egiptovfki fushnofii v' divjazh-noiii srafili, in jih je bilo trčba, ko neukrčtne in lerdo vratne otroke, le f' firaham fhtrafenge od hu-dig9 odvrazhevati, dokler fe nifo nek6liko olikali, in sa mehkejfhi poduk perpravne ftorili.
Ljudftvo raalikuje.
Ko je bil Mojsef na boshje. povelje fhe enkrat na g6ro fhel, in fe je fhlirdefet dni na nji mudil; fo Israelzi jeli godernjati, in rezhejo Aronu: „Na* redi nam bogov, de fe pred nami n6fijo, kdo ve, kaj fe je m6shu pergodild, kteri naf je is Egipta perpeljal!" Aron jim odjenja. Veliko mu jih per-nefe slate uhane in drusiga slata, in Aron jim is slata tele naredi. Vfe ljudfivo je sdej sakrizhalo: „Glejte ga Boga, kteri naf je is Egipta perpeljal!"" Malikovgvfko ljudfivo je temu maliku v' zhaft ritev, napravilo , jedlo ,od darovaniga mefa, pilo, in vefele pefmi prepevalo.	., ,
Ko fe Mojsef defet sap6ved bushjih prejel , ki fo bile na dve kamnitne tabli sapifane , pride is g6re. Sagledati ljudfivo inalikovati, ga jesa sgrabi, ob tla je pozhil tabli, de fe na kofzerasdrobe; sakaj miflil ii je: Tako ljudfivo ni vredno, de bi od Boga sa-p6vedi prejelo, in vfe je ukasal pomoriti, kteri fo fe s' malikovanjem pregrefhili soper praviga Boga, ki fo ga bili ravno obljubili zhafiiti in moliti. — Treba jih je bilo fhtrafati, ker fo prelomili Bogu fiorjeno perfego; treba jim je bilo firafhniga sgleda, ' de fo fe bali boslije sapovedi sanizhevati. Kaj bi bilo pazh is ljudfiva, ko bi fe ne bilo f' takim firafhnim sgledam poduzhilo, kolikofhna je pregreha b6«hje sapovedi prelomiti, ki jih je ravno pred obljubilo natanko fpolnovati, ko bi ne bilo fkufilo, kolikofhne fhtrafenge vredna je pregreha praviga Boga sapufiiti, in k' malikam fe oberniti?
Aron je bil preflab, in je pregréflmim ¿iheljam Ijudltva odjénial. is vfe mozhi fe vfiavljajmo, kader fe kaj od naf bôzhe, kar je na ravnoft soper boshje sapôvedi, in soper notranji glaf nafhe veiti.
Kako neitanovitne in omahljive fo fe tukej Is-raelzi pokasali! Pa preglejmo, zhe ni to tudi nafha flaboit. Kolikokrat délamo nar bolji fklèpe, in obetamo Bogu poboljfiianje ; pa zhes malo dni pohabimo fpét, kar fmo fklenili,
infe v' fvôje popreih-nje gréhe povèrnemo. Zhujmo tedej vedno nad febôj, in Boçà sa pomozh profjmo, de na poti poboljfhanja itanovitni oitanemo.
Naprava flushbe boshje per Israelzih.
Mojsef grd vtrdtje na g6ro, in prdjme od Boga sraven dvdh drusihkamnitih tabel, na ktdrih je bilo defet sapoved sapifanih, tudi fhe veliko drusih po-ftav, po ktdrih naj fe per Israelzih flushba bAshja napravi in opravlja. Ko Mojsef is gore ptitle, fo Israelzi nad njim oftermeli, njegov cbras namrezh fe je fvdtiK
Mojsef osnani sdej Israelzam, da h6zhe fam Bog njih kralj biti, in jih vladati; sato fi bo tudi med njimi kraj isvolil, kteri bo sanj prebivalifhe, sanje pa ozhitno snaminje boshje prizhijozhnofti. Ta kraj je hil velik fhotor, ki fe mu je fnidniza _ reklo, in je tri preddle imel, preddvor, f v e-tifhe in prefvetifhe. Preddvor je bil velik profior na fhtiri vogle obdan okoli in okoli f pregrinjali , ki fo na frebernih drogeh vifele. V' njem je bil altar sa darove. V' drugi predel v' fvetifhe fo fmeli le duhovni iti, de fo fiushbo boshjp opravljali. V' njem je bil slat fvdzhnik f1 fedmimi fve-tili, slata misa s' dvanajil kruhi in altar. V' prefvetifhe je fmal le vdliki duhoven enkrat v' letu iti ob dnevi' ipr iva, in Mojsef je vanj fhel, zhe je hotel
od Boga kake povelja dobiti. V' njem je bila fkrinja savese f' tablami b6shjih sapoved.
V' opravljanje flusbbe boshje je Mojsef pa bosh-jim povelji isvolil včlziga duhovna, duhovne in flu* shabnike, ki fo per darovih pomagali, in v' to je bil Levjetov rod odlozhen, kčr fe je ta rod ob zhafu zhefhenja slatiga teleta malikovanju prav go-rčzhe vfiavljal. Mojsef je po b6shjim povelji tudi fofčbne oblazhila odlozhil, ktčre fo duhovni imčli, kader fo flushbo boshjo opravljali. Ko je bila fni-dmza vfa napravljena, fe je nad njo oblak fpuitil, ktčri je Israelzam dofihmal pot kasal, in to je bilo Jsraelzam v' snaminje boshje prizhijozhnoiti in po-mozhi. Kader fe je oblak snad fnidnize nakvifhko vsdvignil, fo fhotore pobrali, in dalej fhb; dokler je pa oblak nad fnidnizo plaval, je tudi ljudflva v* fvojim itani ofialo.
Bog je po Mojsefu Israelzam na tanko povedal, kako de hozhe tudi po svunanje zhefhen biti. Ta je bilo Israelzam pazh prav dobro, k6r fo bili per (tolikofhnim nagnjenji do malikovanja v' nevarnofii praviga Boga sapufiiti, in fe k' malikam oberniti.
Per Israelzih je bila flushba boshja she tako napravljena, de jih je vfe opominjevalo, de Bog prebiva nad njimi, in je njih Gofpod, odrefhenik; in kralj; on jih varje, in jim frdzho daje, zhe njegove sapovedi dopolnujejo, pa tudi ojftro fhtrafuje prelomovavze njegove fvdte pofiave, in kedej fe ba Bogu prava in itanovitna daritev sa grehe fveta opravljala.
Israelzi~oftanejo 40 let v' pufhavi. Mojse-fova fmert. Jo.sve, Israelfki vojvoda.
Ko fo fe Isrgelzi she z^Io leto po pufhavi dalej pomikali, m shd pervi velikanozhni prasnik obha-
jali, fo perfhli sadnjizh do gor, ko fo mejile Ka-rianfko deshelo. Mojsef pofhlje dvanajft oglednikov, eniga is nar imenitnifhih vfaziga rodu, deshele ogledat, kakofhna de je, in kako bi fe nar loshej vanjo perfhlo. Ogledniki fe povernejo, hvalijo réf lepóto in rodovitnoít deshele, in v' poterjenje fvóji-ga govorjenja pernefó vélik grósd na drogu; tode tudi osnanijo, de fe savoljo tóliko velizih méfi in savoljo tolikofhnih prebivavzoV ne da vanjo priti. To je Israelze takó oplafhilo, de fo hóshjo pomozh popolnama vnemar fpuítili, in fe hózhejo nasaj v' Egipt verniti. Josve in Kaleb ña fizer obupljivo ljudítvo k' saupanju v* bóshjo pomozh opominje-vala, in mu pred ozhí poítavila, de jim bo Bog, ki jih je is Egiptovfke fushnoftiréfhil, tudi pomagal deshelo pod fvójo oblaít dobiti. Pa vfe njih opo-minjevanje je saítonj: fhe le kamnjati fo jih hotli.
Per ti prizhi fe je bóshje velizhaítvo v' oblaku nad fnidnizo perkasalo, in Bog rezhe Mojsefu: „Shtirdefet dni fo bili ogledniki v' Kananfki désheü; 40 lét naj fe tedej tudi to terdovratno ljudítvo po pufhavi potika, in vil, ktéri fo bili per ishodi is Egipta zhes 20 lét flari, svunej Josveta in Kaleba, bodo v* pufhavi pomerli-
Israelzi fo fe mogli fhe 38 lét po pufhavi potikati, préden fo fméli v' obljubljeno deslíelo iti. Ko ob fvojih hojah nífo vóde iinéli, fo godernjali nad Mojsefam in Aronam. Mojsef in Aron grelta v* fnidnizo, fe na obras versheta, in prólita Boga vóde, de bi gódernjanje ljudfiva potihnilo. In Gofpod rezhe Mojsefu: „Sberi ljudftvo, udari f' palizo na fkalo, in vóde vam bo dala v' obilno/ti." Mojsef rezhe nesaupljiv: „Ali nam bo3o pazhte fuhe fkale mogle vóde dati?" Mojsef je dvakrat udaril, in veliko vóde pervre is fkale. Na to rezhe Bog Mojsefu in Aronu: „Kér nifta mójim befédam verjéla , infla Ijudftvu sgieil nesaupljivofii dala; ne bolla vidva téga ljudfiva v' obljubljeno deshelo peljala,
Shtirdefet lét fo fe Israelzi po pufhavi potikali, in s dej pridejo fp^t na mejo Kananfke deshele. Mojsef poklizhe Israelze pred fe, jih prijasno in milo opominja, de naj bôshje sapôvedi ipolnujejo, in jim védno pomozh od Boga obljubi, ako mu le svéiti oitanejo, nafproti pa jim shuga nar /irafhneji fhibe ; ako fe k' maiikam obernejo. Mojsef jim prepové s' nevernimi ljudfivi pezhati fe, de jih v' maliko-vanje ne sapéljejo, j^he enkrat jim prav v' shivo vfe od Bogâ prejéte dobrote pred ozhi poflavi, in jih po 1ém k' ljubésni in sveitôbi do Boga fpodbada. Po bôshjim povelji je Mojsef Josveta IsraelfkimU ljudftvu odlozhil; on je fhel pa na vifok hrib, is ktériga je rodovitno Kananfko deshelo pregledal, in je na njem umeri v' 120 létu fvôje iîaroiti, in vfe ljudfivo ga je obshalovalo, kér fe je tolikanj sa njih frézho trudil.
Prav po ozhétovo je Mojsef pred fvôjo fmertjo Israelzam lépe nauke dajal ; mile fo bile njegove sadnje beféde. Nizh ni tolikanj shelel, kakor de bi Israelzi tudi po njegovi fmerti védno praviga Boga s' vfo zhafijo molili, in po svéilim dopolnjenji njegovih sapôved zhafno in vézhno frézho" dofégli, Zhe vaf vafhi itarfhi pred fmertjo ljubesnjivo opominjajo , globôko ii vtifnite njih sadnje beféde v* fvôje ferza, in jih na tanko fpolnite. Ti nauki fo vam nar boljfhi dél, in ohranijo vafho zhafno in vézhno frlzho.
Mojsef je do sadniga sdihleja neutrudama délai sa frézho in blagoit lsraelžov. Torej je pa tudi mirno umréti samogel. Zhe shelimô frézhno um-réti, in bres britkrga llrahû pred bôshji fôdni fiôl /topiti; obrazhajmo po Mojsefovo neutrudama vfe fvôje mozhi fvôjimu blishnimu v' prid, in fpolnujmo na tanko dolshnolti fvôjiga itanû. Yezhkrat fe opra-fhajmo : „Kako fi bom na fmertni poitelji vofhil, de bi bil shivel?" Torej lép nauk je, ki namnaro-zhuje : „Shivi vedno tako, kakor ii bofh na fmèrtni pofielji vofhil, de bi bil shivel."
Josve pelje Israelze v' obljubljeno deshelo.
Josve Mojsefov nafiôpnik, je Boga svefio zha-flil, in terdno vanj saupal. Ljudftvo je imélo ve-' liko saupanje v' Josveta, ker je posnalo njegovo poboshnoit in pravizhnolt. Gofpod rezhe Josvetu: „Ne boj fe, pomagal ti bom, kakor fim Mojsefu pomagal, in velike zhuda po tebi délai; peljal vaf bom v' deshelo, ki fim jo vafhim ozhétam obijubil. Çamo de s' malikavavfkimi narôdi fe nikar ne pe-zhâjte, in môje sapôvedi fianovitno fpolnujte."
Zhes tri dni le Josve'vsdvigne, in pélje Israelze do réke Jordana. Ko do Jordana pridejo, fo mogli duhovni f' fkrinjo savése fpredej iti, Josve in Israelzi pa gredô sa njimu Komej fe duhovni vôde dotaknejo, kar le Jordan rasdeli, in duhovni in ljudfivo fo fhli P fuho nogô fkôsnj. Josve po» itavi v' frédi réke dvanajfi kamnov, in is drusih dvanajft kamnov napravi v' pervim fianu altar v' véden fpomin , de jih je Bog po fuhim fkosi Jordan prepeljal. Odfihmalo jim ni Bog' nizh vezh mane pofhiljal, kér je na Kananfkim nifo nizh vezh potrebovali.
Israelzi fo bili sdej žfizer she v' obljubljeni desheli. Tode ta deshela je bila fhe vender v' rokah mnogih malikovavfkih narodov, ki jih je bilo treba fhe ,le premagati. Prebivavzi te deshele fo bili gerdimu malikovanju vdani; fhe ljudi fo fvojim malikam darovali, in Itrafhne hudobije pozhenjali. Mera njih pregrih je bila polna, in Bog jih vezh nozhe imeti v' desheli, ktero je bil Abrahamu in njegovim mlajfham obljubil, de bi tudi oni ne bili v' maiikovanje sapeljani, in de bi fposnanje in zha-ltenje praviga Boga popolnama s' semlje ne sginilo. Bog je torej Jošvetu ukasal deshele polaltiti i'e.
Israelzi pridejo nar prej do Jerihe, ki je bilo s' velikim sidovjam ograjeno méfio. Bog rezhe Jo-svetu: „§hefi dni naj fe fkrinja savése okóli méfia nófi; fódmi dan pojdite pa fédemkrat okóli njega, in sadnjikrat naj duhovni v' trobénte satrobijo, in ljudfivo naj sashene veféli glaf, in Jeriho vam bom v' roke dal," In glej, duhovni satrobijo, ljuditvo aashene vefél glaf, in sidovi méfia Jerihe fe fkup fefújejo. Israelzi planejo v' méfio, ga rasvalé, in poderó,
¡Jtrah in trepet fe rasléga po vil desheli. Israelzi fe amirej dalej pomikajo , in fe fhe vezh drusih méfi polafié. Pét knésov fe fkléne, in gredó Jo»vet,u f' fvójo vojfko naproti. B°g Pa Josvetu sapové, de naj fe ferzhno v' boj podá. Boj le sazhné ob méfiu Gabaonu in na uni firani je bila dolina Ajalon. Josve je s' bóshjo pomozhjó fav-rashnike premagal. §ovrashnik beshi, in Josve biti sanjim, ln v* bégupertifne fovrashnika firafhna tózha, ktéra jih vezh pomori, kakor jib je mézb lsraelzov pomoril. Israelzi fo derli sa béshnim fovraslmikam, in Josve savpije: „Salnze poítójnad Gabaonarn; in luna ne hódi is Ajalonfke dolinq, dokler Israelzi popolnama ne premagajo!" Josvetova prófhnja je vfhfhana, in smága doblena.
Vezh lét je preteklo, préden fo vfo desheló ushugali, in vfe Kananejze ukrotili. Ko fo bili deshelo v' lafi dobili, jo je Josve med dvanajfi Is-raelovih rodov rasdélil. Levjetov rod ni nobeniga déla deshele dobil, kérfo udje tiga rodó po mefiih raskropljeni shivéíi, in fo mógli vero osnanovati, in flushbo bóshjo opravljati. Sato je pa Joshefav rod dva déla dobil, kér je" bil Jakob na fmertni pófielji Jashefóva fina sa fvója otróka vsél, in jima sagotovil, de bota ko njegovi otrAzi obljubljeno deshele deléshna. Snidniza fe je v* méfio Silo prenéfla, ktéro jefkorej v' fredi deshele bilo, in fo fe Judje lahko is vfih krajov tje f-hajali.
Ko je Josve previdil de femu fmert perblishuje
je pred fe poklizal poglavarje ljudfiva, jih fhe opominja boshjo pofiavo svefto dopolnovati, in fe s' malikovavfkimi narodi ne pezhati Opomni jih fhe viih dobrot, ki fo jih dosdej zhudod^lno od Boga prejemali, in obljubiti mu morajo, de bodo le pravimu Bogu flushili, ga zhafiili in molili. Josve je umeri v' 110 l-čtu fv&je fiarofii, in sakopali fo ga v' lafiini, ki mu jo je bil Bog obljubil.
Kar Bog obljubi fe gotovo fpolni. Bdshja be-feda je sgol refniza, in v' viim, kar Bog obljubi, je svčft. Obljubil je Abrahamu in njegovim' mlaj-fhim Kananfko deshelo v' laft, in glejte, Bog jiri je vanjo perpeljal.
Sodniki. Heli. Samuel v' mladofti.
>	1
Po Josvetovi fmerti je fhlo vfe huje. Israelzi fo fe, defiravno jim je bil Josve prcpovddal, včnder ' le shenili P hzherami Kananejzov, ki fo bili fhe v* desheli oftali, in od njih fo bili v' malikovanje in v' mnoge hudobije sapeljani. Nevarni narodi fo fe fzhafama fpčt hamnoshiii, in fo m6zhni, ter fku-fhajo Israelze s' hojam premagati in ukrotiti. Zhe fo Israelzi fvojo hudobijo fposnali, in fpdt praviga Bog;a j<5li zbafiiti, in moliti, jih je Bog r6fhil po hrabrih ali junafhkih moshčh, kt^ri fo israelze soper fovrashnika na vojfko peljali , in ga otepli. Ti mozhni in ferzhni moshje fe fodniki imenujejo, k6r fo jim po sadobljenim miru vezhi del fodbo dali. Dva nar sadnjifhi fodnika fia bil^ Hdli in §amuel,
Heli je bil včliki duhoven, imel je dva fina, ki fia bila tudi duhovna. Prav nerodno in rasvuj-sdano fia shivtHa, in Ijudfivu flabe sglede dajala, Ljudftvo je bilo t6ga shalofino, ter je bftshjo flushbo v' nemar puflialo. Hčli je vfe svčdil, ni mu bilo vfhezh shivljenje njegovih finov, fvaril jih je tudi savoljo hudobniga shivljenja , in jima sliuga s,*
bôshjo fhtrafengo ; tode huji firah jima dati, je bil ftarzhek premehak. Savoljo téga je Bog Helitu preroka pofiai, de mu fporozhi : „Tako govori Gofpod : Isvôlil /im tebe in sa tebôj tvôje finove vélike duhovne Sakaj tedej fvoja finova bolj lju-bifh ko mene? Vgél bom duhovfivo od tvôje hifhe, in tvôja fina boita oba en dan umèrla, in drusiga svéfiiga flushabnika il bom isvôlil, de bo môjo voljo na tanko fpolnovàl.
§amuela fi je Bog isvôlil, de je njegovo voljo na tanko fpolnoval. Ana, njegova poboshna mati fi ga je od Boga fprofila, in ga shé per njegovim rôjfivu sa flushbo bôshjo v' tempeljni odlozhila. Slo je fkerbéla, de bi bil lepô srejèn, in ko je nekoliko odrafel , ga pélje k' vélikimu duhovnu Hélitu, de bi bil vfe shive dni Bogii pofvezhèn, in bi mu per fmdnizi ftrégel. ¡jamuel je rafiil v* bôshjim fposnanji, v' zhédnofii in pobôshnofii, in fe ni dal od Helitovih hudobnih finov sapeljati, kér je vedno per ferzu imel lépe uke ivôje matere. Prav syeftô je pofiufhal lépe opominjevanja fvôjiga rednika Helita, in ni nizh maral sa flabe pogovore in sgléde njegovih finov. Boga je imél védno préd ozhmi ; torej je bil pa tudi Bogu in vfim dobrim ljudém prijéten.
Samuel fhe fantizh je imel bôshjo perkasen. §amuel fpi enkrat v1 fnidnizi, ki je fkrinja savése v' nji fiala. Héli je prezej sraven njega néki dru-gej fpal. Kar Bog Çamuela saklizhe: „§amuel, §amuel !" §amuel je ménil , de ga Héli klizhe. \fiane, gré k' Hélitu, inrezhe: „Tukej fim ! Kli-zali fie me." Iléli odgovori: „Nifim te klizal ne, „Le idi, ter safpi." Bavno tako fe je vdrugizh in vtrétjizh sgodilo. Iléli je fposnal, de ga Bog klizhe ; torej Samuelu rezhe ; „Zhe fhe enkrat flifhifh kli-zatj, rezi : Gofpod ! govori, tvoj flushabnik poflufha" Samuel fiori, kakor mu je Héli narozhi!. Kar glaf bftshji §amuelu rezhe: „Storil bom eno nr. 'sr;«;!" fkim, de jim bo po ufhéfih fhurnélo, kolikor jih
jo flifhi, in vfe bom fpolnil nad Ilelitam, kar fim jnii napovedal. Njegova finova bota en dan vmerla, 0d , njega in njegove hifhe bo vdliko duhovfivo vs<Ho, kčr ni fhtrafoval hudobij fvojih finov. Heli je Samuela sar6til, de naj mu vfe povd, kar mu je Bog rasodel. Samuel mu povd. Na to rezhe H^li, ktčri je do fvojih finov premehak bil, vefv* voljo bftshjo vdan: „On jeGofpod; naj flori, kakor je volja njegovji."
Kdor hózhe Bógá prav zhafiiti, in réfpoboshno shivéti, ta sna tudi letó med hudobnimi fioriti, to vidimo nad §amuelam. Afi vézhi dél fo sgodi, de imajo otrozi nad napakami in flabimi sglédi drusih dopadehje in jih pofnemajo. § amuela fi vsemite v sglčd, po njegovo fpolnujte nauke, m pofné-iriajté sgléde fvojih pobóshnih fiarfhov, in nikar fe ne pezhajte P hudobnimi in rasvujsdanimi otrozi. Po^ém bote Bogú in vfim dSbrim ljudem prijétni,
Zhevaf fiatfbi inuzhenlki firahujejo, fposnajte is téga njih ljubéseh, ki jo imajo do vaf, in njih dolshnofi, ki jim jo je Bognaloshil, sakajodgovor bodo dajali sa -vaf, Njih prevelika mehkoba bi vaf le pohujfhala, vafhe fiarfhe pa Bogu sópeme in fhtrafenge vrédne florila.'
Samuel fodnik. Savi kralj isvoljen.
§amuel je smiréj rafiel v' poboshnofii in pra-Vizhnofii. Bogu je prav dopadel in per Ijudéh veliko veljal.
Hélitova fina fe nlfia poboljfhala, torej jih je tudi bóshja fhiba sadéla. \ftala je v¿jfka f' Felifh-zhani, na ktéro fia tudi Hélitova fina fhla, in fkrinjo savése nefla. Israel.zi fo tepeni, Helitova fina umorjena, fkrinja savés« pride Félifhzhanam v' róke»
Komej jellili to svedil, kar pade snak f ftola, fi ulomi satilnik in umerje. §tar je bil she 98 let, in njegove ozhi fo bile she otemnele.
Samuel je bil she sdavnej f' fvojo pohoshnofijo, in pofhtenofijo vfe Ijudfivo na fvojo itran dobil, in vfe ga je sVeftiga preroka Gofpodoviga imenovalo. Bil je tedej fodnik ljudftva isvoijen, in ko je bil fodnik, G je Samuel persadeval fvoje Ijudfivo ofrezhiti. Po desheli je hodil, toshbe rasfodeval, in fhole pofiavljal, de fe je mladoft boshje poftave, Cvetih pefem, in drusih koriltnih rezki uzhila. Take fhole fo fe prerofhke fhole imenovale.
^amuel je bil shi fiar, in ni mogel she fam fodnik biti. Dali fo mu njegova ftnapomagavza. Pa ta nifia bila taka d6bra in pravizhna fodnika, kakor je bil njih dzhe. Podkupiti /ta fe dajala, in nifia šmdrej po pofiavi, in pravizi fodila. To je Ijudfivo v* nevoljo perpravilo, in hozhe od Samuela, de naj jim kralja da, kakor jih tudi drugi narodi imajo. §amuel jim v'to ne pervoli; temiizh povg jim, de je fam Bog Israelzam kralj, pove jim, kakofhne dolshriofii de bodo do kralja imeli, in de mu bodo mogli pokorni biti, zhe jih bo tudi terdo dershal. Ali Ijudfivo ne odjinja , in ¡jamuel jim tudi na boshje povelje kralja obljubi; dan je tedej odlozhil, ktiriga fe bo kralj isvoljil.
§arnuel je po b&shjim povelji Savla is Benja-minoviga rodu sa kralja pomasal, in mu rezhei „Bog te kralja pomashe zhes fvoje Ijudfivo ; po pofiavi in pravizi ga vladaj, in soper njegove fovrash-nike vari.
Kmalo po tem fe je kralj vAlil. §amuel rezhe vadljati ali lofati, is ktiriga rodu de bo, in sadilo
}~e Benjaminov rod; tudi is ktire hifhe, in tudi lifho je sadilo, is ktere je bil^avl; sadnjizh kdo de is ti hifhe, in glej, Savla je sadelo! §amuel je pa fhe smirej, defiravno imajo Israelzi kralja, per njih veliko veljal; sakaj srnirej je tako pofhteno ravnal, de mu ni bilo kaj ozhitaji. Sadnizh vender
Je pravi Samuel* ,,Pofiaral fim fe shd, in vi imate ludi kralja. Bodite mu pokorni in svčfii Bogu, j\ko bofie boshje sapovedi fpolnovali, bofie s' kra-Ijam vred frezhni; zhe bofie pa'bftshje sapovedi prelomili, ne bofie nefrezhi odfhli." ^amuel urnerje v' fivi fiarofii, in vfi Israelzi fo po njem shal6vaj,i« Samuel je bil v' mosliki, kakor v' mladenfhki fiarofii poboshen in bres graje. Sato fo ga pa tudi fploh, in do sadnjega vfi lpofhtovali in ljubili: Zhe Ji6zbet<» tudi vi v' fvoji ftarofti fpofbtovani in ljub leni. biti, fe po Samuelovo she v' pervi mladofii poboshnigti shivljenja navadite. §trah boshji je sazhetik vfiga dobriga.
Yfa drugazhna fia bila njegov,^ fmova. Dvojne fhtrafenge fia bila vredna, ker fia tako dobriga in poboshniga ožbeta imela. In kako je to v' shivd dobriga ozheta boleti moglo, de ima tako fpridena fina! Tudi vi imate dobre in poboshne fiarfhe-, njih lepi sgled vam bodi vedno pred .ozhmi, invafod hudiga odvrazhuj. Miflite fi v' kolikofhno britkoft bi fvoje ljube fiarfhe perpravili, ko bi sa njih fvar--jenje in lipe sglede nizh, ne marali ! Le dofiikrat pomiflite, kar fvito pifmo pravi: „Ozhetov shegeft otrokam bifhe vterdi, maternai kletov pa jih dd tal podere."
Savi kralj. David kralj masiljen.
ofavl Je ^e J' Jvdjo telejno lepoto m vellliojtjo, kahor tudi d dujhnirm darmi od vjih dtudlh fadlozhil. fle doirov^ljen in pameten; m l^jud-
Jtvo tja je ó velikim vejeljam kralja Jprejélo ¡ le malo ¿fáraelzov Je je nad njegovim niókim Jtanam Jpod" tikalof cja áavldilo in óanizhovalo. jtli qjavlJe ni nad njimi majheval\ temuzh Sil je do njih, kakor de Si técja ne védil, oJkerSel je da Jrlzlio ljudjtva, m veliko Jo odnjecja perzhakovali. 3~udi v vojjki ó mno-cjimi narodi je Sil jak in Jrezhen. c^kerSel je, de Si Je po v Ji dedheli ■pravi Čftocj zkajtil in molilf m pod" loáíinijo cja dmerej raji imeli.
čPa o/avla je Jrézka J to rila prev-
'l • '	/ •	• OA / ••
óeCnija m napunnjenija, In voóhjimu
povelju nepokornija. ojavl je hotel Siljh zhane, ktlr'ijo Sóraelze mozkno
satirah, popolnama ponidkatt, m je d njimi vojjko 6azkel čFilJhzkani Jo Je J tillko mozkjo li vojjki per* pravijali f de je <3<sraelze velik JtraL o pade L {¡Preden je ojav l vojjko ¿azhel, je hotel Šftoiju j'ke darovati. J£er ni Silo ojamuela vprizko, Je je Jam pre-deranilt dejiravno ni Sil 16 rodu £ev*> jetovicjaf ne duhoven, Čfeotju dari~ lev opraviti. jVa to pride ofamuel/ ter pravi : )f Jiajjljtoritt Ji ¿rji So d/i jo pojtavo prelomil} ne So kra-Ijejtvo per tvoji hI J ki ojtalo t temuzk modkuSo dano; ki So dapovedi Sodkje na tanko J^polnoval.'3
JVa to dapove £Bo(j ojavlu jtma-lezkanov Je a vojjko lotiti; ker Jo
Berilo sa male fh6le.	P
Jdtarlzam oš njih hoji j koti pujfiavo veliko hudicjaJtcrlh. vfamuel je mc-cjcl qJavlu Sodkje povelje odnanitt > de nejme ne ljudem ne ¿/uvini peraa-nejti. jtli ojavl je jimalizhanJlucjci kralja per <shivljenju pujtil; in m Je nar volji ¿¡iivino perhranilf ter je j tem idejovarjal f deje dh ivlno fficcjti i) dar namenilojamuel mu pa v' SodJijim imenu pove: f)£Bc<ju Je po-liorjluna prijetnijhi od dani." <?fa-muel mu je tudi j h trajen cj o napove-' dal; de lio od njeejove kijhe kraljeva zhajl odvzeta.
jVapiih <jre pred padzam. cje nimamo ¿a hej zJied drucjeprevdetno pov-¿doiaovati, zhe tudi Jhe toliko do-
¿ruta jtorimc. Mi nam ni iodk^a ,-ola pomagala f de Jmo kaj doiricja Jtorili? (Ponitlinojb je lepota na-■Jh'cju ¿hivljenja, m daje vjalii zhed-noj ti jke Upravo vrednojt,.
Jlmalo po tem je	ofamuelii
rekel: )f!Tojdi v ffudov tod v ¿ftetlc-Jiem do modha, L fe mu Jdau pravi, in tijticja njecjovih Jmov y litija Sem pohajal > Kralja pomadAi." <pa-muel je Jkelv 0šetlehem> mje^Da-vida nar mlajša SFdajevih Jmov 3<s-taelzam kraljapomadal. ¿Ta periodik va ni
M nikomur po zeli dedfieli dnan / le (^amuel, S ¿aj m S)avid Jo to
v
¿¿ili. jVa to je ^David esJuvel ko -pred; droinizo Jvojija ozheta -je pa-Jd> Je jfe 'fnUdiiie vadilf je na harpo Irlnkalf m tudi veliko Jvetih -pijem v hvalo tn zkejkenje Soakje AodJul) ki ph pjalme imenujemo.
David na kr^ljovim dvoru.
ffioishji duh je vej ¿dej kralja o/avla popujtil. JVepokojni duh Je (jaje lotil. Jidor namrezh prijadnojt m milojt So<$hjo ¿ffuii; ne more vezh vejt/ Siti. ^etvidje zavoljo Jvoje poje ^ne umetnojti v* mudili na kraljov
dvor voklizan, de Si •/' vetjeim in
/ ' / ' / / • •
vrenkanjam na harpo nepoKojnieja
(Javia radvejelil.
^¡Dojtikrat je Savici kalne mijli id ojavla -pregnal, m ojtal je na lita» Ijovim dvoru, dokler ni ojavl a lijhzhani nove vojjke ¿azhel. ^David Je ¿dej dopet domu iri k' Jvoji zhedi
verne•
jKedžlllJkzh ani je nekdo Jlovel, ^Jolijat po imenu, predzhicjar mozhjo in velikojtjo Je je vje trejlo. ^oh jat je .IdraelJkicja Š$o(ja uklinjal, tli pre-derano govoril f de naj Je (jre d' njim Jiteri čidraeliz pojkujit. Z>he So on ('(Jo L jat namrezh^ premacjan f Sodo 3*djkzhani ¿fdraelzov judhnjij zke pa on premacja Sodo ^Jdraelzt S^ihjk-zhanovJuthnji. jth tudi nar Jerzk-ntji m nar Solji vojjkaki dmed J/d-
raelzov Jt ne uphjo a ^Johjatam Je pojkujiti. ofavl tijtimu oSljuSi, kte~ ti te^a dajmekovavza pravica &ccja udkucja, Jvoj-o kzket da dheno, m nje-(jovicja ozketa h tj hi ocljjJati t Je davke.
klavno takrat -pride Ibavldv Jtan Sfdraelzov f injvojtrn iratam perneje duvedka. Jiader dajljkl, lialio '{Jo-hjatpravicja ¿FaraelJkicja 0%ocja 4ujme-huje, pravi, Je hozke on J' tem modkam J kuj it i, ter kralju težke; f^ojpod! čke enkrat Jim na pajki medveda ali leva poSil, ki je petjkel\ m ovzo popadel dmed zkede. jfiijllm de Je So tavno taka temu 3^ih$hzkanu
djjodlla- mftotjf ki mi je 4oper te divje ¿veri pomajal f mi So tudi d oper taja dajmekovavza njejovija prejvetija imena na j brani j tal" (¿Davidjevdel Jvojo palizo, Jvofi° frazho, m je utaknilpet jladkik kamnizhov v tor-Sizo. Jako jre poln daupanja if Sodhjo pomozk ohjatu naproti. £Davida ¿aj le. da ti, <ja '{Johjat dani-zkuje m dajramujf. S5avid mu pa od" tjovort: .Si prideJJt nad rtu JJuhzo, d' mezkam tn J latam, jad pa nad te v imtnuvjijamccjozhmcjaŠftoja, Jii jati danizhujejh " '(johjat Je vddvtj-ne nad Davida. (¿David mu naproti Juti, Jedke urno v' torSizo, vdarne id nje kamen, tja dene na frazhot m
cfa na ravno j t v zktlo yollj atu 4a-¿htne. ^ohjat Je 4verne na oSrad ; (¿David Ji njemu Jkozki, mu mezh iddere, m cjlavo odjeka. 3~akoJo taelzi 3*ilijhzhane popolnama udku-fjali. jVad Zavidam Je je vje zku~ dilo f m-prepevali Jo mu : /;£Tavdkent jih je ojavl poHil, dejet tavskent pa 25avid
(¿Dejiravno je to p^je ojavlujrodno ¿aijrenelo f je le vender 25avid Jpet na kraljov dvor perjhelf kjer Je je 4 ^onatam, c^avlovim Jinam, na tanko poprijathl. Ji o je (¿David v ¿kalojtnik urak kralja 4 flrenkanjam prevedrivalf Je je dvakrat permeriloA de je kralj Juhzo po Davidu vercjeL
m
jih QDavidJe jeJrízkno o^nll, m Juhza je v jtlni oitizkala. J{,¿r je <yfavl ^Davida zkedalje Solj zkertil, in Si cja Sil fad 10 poti Jprav'il, cj.a ^oJtavipocjlavarjazkeó tavékent moák, in tja nad S^ilijkzkane pojklje, ker
tnijli, de So (¿fiavid v vojjki poJc~>
kan. Mi® avidjejpét ffiilijkznane premacjal. ojavl jé tedei mocjelf ka-,
kor je oSljuSd/ Jv^° kzkér Davidu ¿a ókeno dati r ker je ^olijata poSilf m S^iljkzkane premacjal. J^dor v Ófáocja ¿aupa} prav óatipa• 2ohe je $ocj 4 nami, kdo je áoper naj}
David preganjan.
Per vfim tém Savi ni jénjal Davida fovrashitiin zhertiti, in mu réf po shivljenji ftréshe. Jonaiu fvójimu Ji'nU j« ta rasodél.
Ali dobri Jonata mij'it prav blago f fvojini prijatlam. Gré tedej, in to Davidu pové, fvojimu prijatlu , ter mu fvelaje, de naj fe per krije nekoliko zhafa salasovanju njego-viga ozhéia, ozhéta pa pogovarja, in prófi, ' de naj ne flori Davidu nizh shaliga. Savi fe je potolashil, in je perfégel, de Davidu ne bo vez/i po shivljen ji flréget. Ali ko je kmalo po le'm David vnovizh fovrashnike v? %>ojf ki premagal, in fe ljudftvuper kupil; je lo nevoj'hljiyiga kralja tako sbódlo, de hózhe Davida j' laftno rokó umoriti, in de mu s dej zeló azhitno pokashe fvojefovrafhtvo.
varhi ukashv Savi Davidovo hifho oftra-shili, de bi ga gotovo v1 péft dobil. Ali njegova shenamu je shivljenje otóla-y fkosiókna doli ga je po vervi fpuf tila, de varhi nij'v vidili, in je pobegnil u' Ramo.
JVékej zhafa pa tem fe je Siavl Davi-dam fizer fpravljeniga kasal, in Jonata fam je bil le mifli. Ali Davidu fe fprava ni refnizhna sdela , in Jpnata je kmalo fpos-nal, de David prav imd. Ko je namrezh Jonata nékdej per jedi od Davidove nedolsh-nofli govoril, fe Savi tako ra'sférdide fujizo po Jonatu vershe; k" frezhi ga ni s adela. Jonata je fhel Davidu pravit od nevarnofh\ ktéra mu shuga, de bi fe mogel fhe, o pravim zhafu ote'ti. V pufhavi fe fnideta-, lev fi perfésheta vezivno per j asno f t in sveftóbo» in David hvali i' ganjenim ferzam blasiga Jonata, bres ktériga pomozhi bi ga bil kralj morebiti she sdavnej umoril.
« Sdejje bil David od vjih sapujhen , in 'jf begu Je ijhe oteti. Le nekej malo svejtih piosh Je mu perdrushi, hitri Jo perpravljeni zelo Jvoje shivljenje sanj vanati, §avl pajku-, Ji t;Je, de bi Davida v' roke dobil; od kraja do kraja ga preganja. David pa beshi srnirej dalje gore, ker Je nikoli ni hotel J Jvojim gojpodam in kraljam bojevati. Vezhkrat je bil pazh u' nevarnojli Jovrashnikam v' roke priti; pa Bog ga je obvaroval. Kdor ima Boga prijatla, mu ljudje ne morejo Jhkodo-vati.
Jonata Je lep sgled blasiga prijatla. Opominja Davida v Jake nevarnojli, ga sa-govarja per Jvojim ozhetu nedohhniga, Je sanjponafha, in poftavi tudi Jvoje shivljenje savoljo njega v' nevarnoJt. Vej ljubesnjiv in dober je Davidu, dejiravno je ljudjtva Davida slo ljubilo, in t>' zhajti imelo, in dejiravno je imel priti na kraljev Jedesh, kteriga bi bil Jonata po Jvojim ozhetu lahko upal dobiti. — Ravno tako bldgp tudi mi vjelej mijlimo in delajmoin ako Jmo tako Jrezhni, de najdemo rejnizhniga prijatla, dopolnujmo do njega svejto dolshnojti pri-jateljtva, in tudi v' nadlogi, in v' nevarno-Jtih ga nikar ne sapujtimo. Persadenimo Ji vredni bititaziga prijatla. Svetopijmo pravi: „Svejt prijatel je bolji od slata. On je di-JhezJve olje shivljenja. Kdor Je Boga boji
najde taziga prijatla. Le med bogabojnimi je refnizhna prijasnoft.
Davidova fpravnoft. Savlova fmèrt.
Defiravno je bil David od Savla po ne~ dolshno fovrashen in preganjan ; fe vender ni hôtel mafhevati nad njim , ako je lih ene-krati priliko imel. Nékdej je David f fvô-jimisbéftimi rnoshmi globoko fkalnalo jamo ubéshal. Savi prav "Jam pride vanjo, de bi fe od preganjanja malo pozhil, in sa fpi. Davidovi svéftniki ga fposnajo, in fvétujejo Jvôjimu gofpodu, de naj fe ga loti. Pa David vej'blag inpersanafhljiv , Je nozhe j' nevrednim niafhevanjem nad fvôjim hraljam, Gospodovim masiljenzam, pregrefhtii. Gré le k? fvôjimu kralju, in mu odréshe kofzhik, plajfha. Ko je §avl jamo sapuftil, gré David sa njim, in mu pokashe odrésani kofzhik ter ga preprizha f tém, de mu nizh hudiga ne sheli, 7o lépo in ljubesnivo djanje je Savla do fols omezhilo, in je rèkel: „Ti ft pravizhnifhi od mene ; ti mi dobro fkasujefh> jas pa te fovrashim , in preganjam." Se f pravi s! Davidam , in gré v' miru domu.
Pa ni bilo dolgo, in v' Savla fe obudi ftdro fovrafhtvo do Davida, ip trémi tav-shenti vojfiiakov ga gré lovit pafhavo, in fe vftavi bliso njega. Po nozlii gré David j' udbisajam, fvôjim svéftim tovarfham, vr krdljov ftan, in ko je vfe fpalo, pride v*
J
I • '	93
| SavtoV fhotor, de ga nihzhe ne vidi. Lahko *,/>/ ga bil sdej umoril. Pa David fe nozhe iiiafhevati, fulizo in kupo le mu vsame. Po {¿m fe David na blishno vifhavo /pravi, po-Uashe fulizo in kupo kralju. in ga vnovizh pfeprizhafvojiga dobriga in fpravniga ferza. Savi fposna Ddvidovo shlahtno Jerze, in obljubi, de mu nikoli vezTi ne bo shaliga delal.
Sadnjizh pride Savi fhe v' vojfko f Fi-lifhzhani. Bil je poprej ferzhan in pogu-rnenj sdej mu pa vje upade, ter hozke obupati. Pa kako tudi je mogel upati bdshje pomozhi, ker fe je ljubesni in prijasnofti bdshje v figa nevredniga f to ril ? Hucl boj fe vname med Israelzi in Filifhzhahi. Trije Savlovifinovifo padli; med njimi je bil tudi Jonata; tudifam Savi je bilfmertno ranjen. Jn ko fe je vidil odfvojih vojakov sapufheni-ga, odfovrashnikovpa le fhepreganjariiga, je fposriffl, de jim ne more ubeshati, rezhefvo-jimu oprodu, (flushabnikii) de naj ga umori. Ko fe oproda brani kaj taziga ftoriti, fe Savi fam na fvoj mezh nafadi. Oproda fe tega tako preftrafhi, de fe tudi on na fvoj mezh natakne in f fvojim kraljam umerje.
FiUfhzhani f o Israelze popolnama premagali. Ko fo med pobitimi Savla kralja nafhli; mu glavo odfekajo, in jo dajo po desheli prenafhati. Nekej pogumnih Israel-zov je truplo fvojiga kralja dobilo is rok Fi-lifhzhanov, in ga pokopljejo ter shalujejo po njem,
t
Kako lepo in blago je fovrashnikn odpit-ftiti-, in m« dôbro ftoriti! To ga permora Jovrafhtvo opuftiti.
Ko bi fe bil David fovrafhtvuin maf/u-vanju vdal, bi fe bil lahko nad fvôjim gospodam in kraljam pregréfhil. Pa njegovo pobôs/mo in jpravno ferzé je vjako mafhe-vanje fovrashilo. Jçsa ne ftori nikoli, kar Je prav in Bogu prijetno. Varile Je jése in jnafhevanja, in persadevajte Ji biti krotki ino [pravni.
Kakoftrafhnaje pregrehafamomorftva ! Tako dele zh s aide zhlôvek, ktériper fpominu fvojih grehov saupanje Boga sgubi, in ji o' hudih pergodbah shivljenja vef obupljiv ne vê fvetovati in pomagati. Tako fi zhlovek J1 gréham nakoplje pogubljenje. Varimo Je Jkèrbno vjaziga greha ; perpravi naj ob pokoj fer zd, perpravi naj' ob olràzhje saupanje v* Bogâ, in bres saupanja u' Boga ni miril u' dufhi, ne sadovoljnojli.
i
I	David kralj.
Ko je David svèdil fmert kralja Savla in njegovih fino v , je bil grôsno shaloften ; pofébno pa obshaluje onsgubo fvôjiga blasiga prijatla Jonata. Ko ga je bila perva shaloft minula, je f/ielt? Hebron, méfto Judovim rodu, in tukej ga je ta rôd kralja isvoljil. Drugi rodovi fo bili Savloviga finù , ktéri je <jil fhe v' shivljenji, kralja isbrali. Ko
Jo pa idga nesbe/ii ljudje umorili, Je David od v Ji h rodov kralj oklizan.
David takrat 3 7 let Jtar je bil prav dober kralj. Sgled je bil poboshnojti in boga-bojnofli, in Bog je s1 njim p' v fih rezheh. Kraljeval je na Israeljkim 40 let j' modro ftjo in zhajtjo. David Ji je isbral Jerusalemu fvoj Jedesh , jc povsdvignil zhajt Jlaslib« bos/tje, in Jklenil namejli dosdanjiga J/io-iora, ki je bila Jkrinja savese njem. Jesi-datilip tempel, kteriga je pa Bog Jhe le njegovimi! najledniku rekel pojlaviti, David Je je Jrezhno vojjkoval f pomozhjo Jvojiga nesmagavniga vojvoda Joaba, in Ji je vezh blishnih kraljejiev podvergel. On je f rezko Jsraeljkiga naroda slo povijhal. Pa fhe bolj ji je persadeval J pravo vero in poboshnojljo ljudjtvo navdati; is njega Jamiga je Jvetil boshji Jtrah, in popijal je J/vete mifli in ob-zhutljeje Jvojiga ferza u' veliko lepih pejmih, ki jih pjalme imenujemo.
Rej\ David sajlushi, de ga imenujemo poboshniga kralja. Ali pa tudi nar bolji zhlovek pade, zhe ne kroti vedno Jvojiga hudobniga nagnjenja. David je poshelel shene Jvojiga Jlushabnika Urija, in te hude shele Jo ga tako smotile, de je dal vojvodu Jvoje vdjjke povelje Urija, njegoviga sve-Jtiga Jlushabnika, per oblegi nekiga rnejta pojtaviti na nar nevarnijhi kraj, kjer bo boj nar huji, in ga-bres pomozhipujtiti.
Pa kako slo Je je David kejal te hudobije ! Ta hudobija mu je bila smirej pred

ozhmí. Vfe J'mje dni fe je pokoril, in per. sadéval to pregreho poravnati. Vfidvljajmo fe te dej vfaki hudi flafti ftanovitno ; poteg-nila h i "naj' tf hudobno délo, in bi nam bila vir naf higa pogubljenja. Vefelje , hiero ima greh, je kratko, in premini Je .v' britko
terpljénje.
Abfalon fe vsdiguje zhes fvójiga ozhéta.
Ne z h ni dobrim ftarfham britkejfhi, kakor zhe imajo hudobne otroke. Prav hu-dóbniga finú je imel David v* yíbfalonu. Bil je lepe poftáve, pa hudobno je bilo nje-govo ferzé. S/te' mnosih gréhov fe je kriviga fioril, in sdej mu je zeló miflih fvojimu qzhétukraljéftvo odvséti. ¿p hinavfkimi befédami fe ljudfttu perkuplja, davfakimu vfih rezhéh prav, objame vfaziga, ktéri Je mu je hotel per kloniti, tóshi soper krivize v' vladanji opravil, in f takim hlihjenjam in perlisovanjam perpravlja kralja, fvójiga ozhéia , per Ijudftvuob Ijubésen, takó de zhes 4 léta réf púnt soper kralja vftane.
David, ktéri je fvóje Ijudflvo, in njegovo frézho ljubil, beshi is Jerusalema, de bi ne bilo méfto rasdjano. Vfe ljudftvo objokuje njegov odhod; njih veliko bi ga rado fpremilo, pa ne perpufti. Abfolon nabere veliko vójfko, in v' nékim lógu fe bojperzhne. Davidje vfim fvójim vojvodam in ftotnikani sapóved dal, de naj mupuntarfkiga finúper
shivljenji ohranijo, ah o ga rP peft dobe. De-J ¿ravno je bil hudobnesh, je bil vender njegov fin, in njegovo ozhetovo ferze fe je fhe sme-rej nadjalo, de bo fvoj greh fposnal, in fe poboljfhal.
Abfalonova vojfka je otepena ; on fam, ko je v' begu na mesgu hotel udirjati, obviji sa laje na veji kofhate terpentinke. Joab Davidov vojvoda Abfalona dotezhe, in j'' fulizo nesveftiga finu prehode. Tako je konzhal Abfalon fvoje shivljenje. Vfa ne-frezha, k ter o je ozhetu nakopoval, je fpri-deniga finii sadelaL Hudobni naklepi fe na sadnje vfelej popazhijo.
Gorje otroku, ki fvojiga ozheia safra-muje, in sanizhuje fvojo mater! Ne more fe mu dobro goditi na semlji. In zhefa fe mu je tamkej bati? Kaj ga fhe le tamkej zliaka ?
Salomon kralj.
David je imelfinu, Salomona po imenu, ktèrije she mlad vêlik um rasodéval. Téga je dal preroku Natanu u' poduk. David je doshivel fédem in fédemdefeto léto. Pred fvôjo fmertjo fhe je dal Salomona, fvojiga ofemnajftlétniga finù , kralja zhes Israël masiliti; in ga je lepo uzhil, kako de naj fvoje ljudftvo dobro in frézhno vlada , in f poboshnoftjo in krepoftjo fe vfelej bôshje Berilo sa male fhôle.	G
prijasnofti prédniga déla. David je umeri, in Salomon J'tópi na fédesh J'vójiga ozhéta.
Ko je Salomon kraljevati perzhél, je pred vjim Boga pomozhi profil, in mu daritev opravil. Po daritvi fe mu je Bog v' fpanji perkasal, in mu rezke; „Profi. kar hózhejh, dal ti bom.'''' Salomon odgovori: „Gojpod profimtemodrofti in umno f ti, de bom veliko ljudftvo, zhes ktéro fi me poftavil, mogel po tvoji volji vladati." Bog mu rezke: „Ker me ne profifk ne dolsiga skivljenja, ne bo-gaftva in salog, ne mozhisoper fvójefovrash-nike, ampak modrof 'ti; ti bom dal modroft, kakorfhne pred tebojfhe noben kraljniimel. Pa dal ti bom tudi, zhefar nifi profil, dolgo shivljenje? bogaftvo in mozh, zlte bofk po ozhétovo poboshno shivel, in po poti mojih sapóved hodil." Salomon je sakvalil Boga, in je f toril nar lépfkifklepe, kako fe bo té pofébne milo f ti vrédniga fio ril.
Salomon je imél preže j v' sazhétku fvd-jiga kraljevanja perloshnoft pokasati j'vójo modroft v' rasfodbi velizih pravd. Dvé matere fta v, eni hifhi ftanovale, in ena njih šadufki v' f panji fvóje déte. Mati sbudivfhi Je, to zhuli, vsame uni shivo déte, in ji podtakne fvd je mertvo déte. Ko fe je mati shiviga détela sbudila, in fposnala,. de ji je njéno déte vséto, in ptuje podtaknj eno, vftane prepir: vfaka hózhe shivo déte imeti, invfaka
ter di: „Moje je.'''' To je bilo kralju rasfo-dili. Ta je rékel fvojih hlapzov enimu mezh pernefti, de bi fe shivo déte na dvoje ras-resalo, in v Jaki pol ga dalo. Per ti prizhi savpije prava mati: „Oh, moj gofpod in kralj, ne umorite détela, rajigaunishiviga * dajte T Una mali pa rezhe: „Naj Je s godi, kar fo kralj rekli."' po tim je Salomon pervo Jposnal prapo mater shiviga détela, in ga je nji dal.
Savoljo te sgodbe in vezh drusih modrih narédeb je Salomona vfe zhaftilo po zélim kraljéftvu in tudi u' nar daljnifhi desheli fe je flifhal glaf njegove modrofti. Njegove pifma, poftavim, pregovori, bukve modrofti, pridigarja; fo prav veliko perpomógle mnoge dobre uke med ljudjt*arn rasfhiriti, in ga po njih k' poboshnofti in krepofti napeljati. Kupzhija, kmetija, rokodélftvo in umetnofti fo pod njim oshivéle , in Israelzam mozh in zhaft dajale.
Salomonov tempelj.
i
V z he ter tim letu fvojiga kraljevanja je sazhél Salomon na Morejfki gori, kjér je ózhe Abraham Jsaka hotel darovati, drag tempelj sidati, de bi njem Boga ozhitno molili. David she ga je miflil poftaviti, in je u' to vfe potrébne rezhi in velike saklade jkrpravil; pa savoljo védnih bojov, ki jih je imel David, je Bog hotel, de naj mu njegov
Cr 2
najlidnik tempelj sida. §alomon je ta predragi in zhajtiti tempelj v' Jedrnih letih dodelal.
Kader je bil tempelj dodelan, ga da Salomon prizho vfiga Ijudjtva j' veliko zhajtjo pojvetiti ali shegnati. Starajhini is vjiga kraljejtva in knesi vjih rodov morajo priti, in obhajajo prasnik pojvezhenja Jedem dni. Pervi dan nejejo duhovni Jkrinjo savese u' novi tempelj; kralj in kraljejtva JtaraJiiini jih Jpremljajo i' godzi in livalnim petjarn, in bres Jhtevila shival Je je Bogu darovalo. Bog je j' dopadajenjam na daripogledal, per tej prizhi je namrezh oblak JvetiJhe napolnil. Duhovni odjtopijo J^Jvetim Jtraham, in Salomon moli klezhe: „Gojpod, Israeljki Bogi vem Jizer, de te ta hijha ne more objezhi; sakaj zhe te Jhe zlo nebeja ne objeshejo, -koliko manj te bo ta hijha, ki Jim ti jo po-Jtavil? Pa le sato tudi Jim jo sidal, de milo-Jtivo ujlijhujejh molitev Jvojiga Ijudjtva, ktero ti tukej opravljamo , in de te sdrusheni na tem kraji moremo moliti, in ti Jvoje projhne, hvalne in Jpravne daritve oprav-« Ijati. Zhe tedej boj vjtane, in tvoje Israeljko ljudjtvo A' tebi moli; ujlijhinajho projhnjo, in pomagaj nam soper najhe Jovrashnike. Zhe Je nebo sapre, in savoljo pomanjkanju deshja Jahnejo najhe polja, pa Jemkejpridemo , in K tebi molimo $ ujlijhi najho molitev, in pojhlji najhim poljam gorek desh, in radovitnojt. Zhe naj bolesen ali druge nadloge JtiJkajo, pa Jemkej pertezhemo, in
k* tebi molimo , liflifki miloftivo nafko molitev , in dodeli nam sdravje in fvój shegen.
Ko je §alomon tako molil, fhine ogenj is neba, in povshije shgavni dar, ki fo ga duhovni na altar poloshili. In po nózhi fe Bog Salomonuperkashe, termurezhe: „Vefél bom te hifhe, in vafho molitev bom uflifheval, dokler bote dopolnovali moje sapovedi. Zhe pa od pota mójih sapóved odftópite, bom rasdjal to hifho, in naj bo v' oponafhanje vafhimfovrashnikam." OdfihmalfejeJlush-ba bóshja le u' Jerusalemfkim tempeljnu opravljala, in ljudftvo je móglo u' ve'lizihpras-nikih v* Jerusalem priti.
Pa kakor koli je bil §alomon od sazhétka moder in bogabójin kralj, fe je venderfvóje poflednje léta u' marfkte're pregrehe dal sa-peljati. Dovolil je fvojim ptujim shemam, de fo tempeljne in altar je fvojim malikam ftavile; fam tudi je fhel, in fvoje kolena malikam perpogovál, in je f tém ljudftvo grósno pohujfhal. To Salomonovo djanje je Boga slo rasferdito, in v* perkasni mu je napovedal: Kér f i ti pot mojih sapóved sapu-flil, bom tudi jas tvoje kraljéftvo rasdélil: vender savoljo Davida, tvójiga poboshniga ozhéta, bom fhe le po tvoji f mer ti to f toril; tudi bom savoljo Davida tvdjimu finu en del kraljéftva puf til.'''' Salomon je 40 lét kralje- ■ val, in urne rje v^ ofirtt in petdefetim letu fvoje ftarofti.
Prerok Natan je Salomona j' mladiga A' modrofti in ftrahu boshjimu napeljeval. Vdika frezha je imeti dobre uzhenike ; sakaj dobri uzheniki vodijo mladoft k'' fposnanju in boshjimu zhefhenju , in vloshe saftavo krepojti in lepiga shivljenja , zhafne in vezhne frezhe. Spofhtujte tedejfvoje ftarfhe in uzhenike, poflufhajte njih opominjevanje, ljubite jih, in varite je j' neporkfhino ali Jamo glavno ft j o jih slialiti ; povrazhujte jim njih fkerb in trud s1 sveftim dopolnovanjam njih volje in s' lepim vedenjam. Saflusliijo fi gotovo, de jih ferzhno ljubite, de jih velikokrat sahvalite, in jim vedno vefelje delate.
Salomon je, ko je jel kraljevati, Boga modrofti in umnofti profil, de biteshke dolsh-nofti kralja mdgel svefto fpolnovati. Tudi mi profimo pred vfakim velikim opravilam Boga pomozhi; potlej nam pojde lepo od rok vfako poboshno delo, in shegen Boshji bo nad nami.
Salomon je f' poftavo fempeljna in sr napravo zhaftitljive flushbe boslijeJvojo veliko zhaft do Boga pokaš al, pa tudi vfe Ijud-ftvo je fpodbodel Boga zhaftiti in moliti. Ali ni to tudi nafha dolshnoft? Reffkasujmo per vfakiperloslinoftifamivfo zhaft do Boga ; in napeljujmo s' ljubesnivim opominjevanjam in j' lepimi sgledi tudi blishniga k* boshjimu zhefhenju in molenju. To fe bo pofebno sgo ■ dilo, zhe fmo ob nedeljah in prasnikihf fpo~ dobno poboshnoftjo per ozhitni flushbi boshji, in pogofto in radi, v' fvoje in fvnjiga blisk-
io3
ni ga pojvezhevanje v' hijho Gofpodovo hodimo.
Rasdelitev kralj eftva v' Israeliko in Ju-doviko. Od Israelfkiga kraljeftva.
Po §alomonovi fmerti je Roboam , njegov fin kraljeval. Ljudftvo, ktero je she pod kra-ljam §alomonam godecnjalo, je pod Roboamam fhe bolj, ker on ni poflufhal ftarih modrili fvetovavzov, temuzh je ravnal le po neumnih fvetih mladenzhev Tvojih verftnikov.
Sa tega voljo je defet rodov Roboamu od-fiopilo, in fo fi Jeroboama kralja isvoljili; le dva rodova Judov in Benjaminov, fta Roboamu svefta oftala. Tako fta bila sdej dva kraljeftva, Ju jvfko in Israelfko. Kralji Judovfkiga kraljeftva fo v' Jerusalemu iu kralji Israelfkiga kraljeftva od konza v' §ihemu, potlej v' §amarii prebivali.
Israelfki kralji fo bili vfi od kraja hudobni, in pregrefhni, in malikovanju vdani. Pervi Israelfki kralj je bil Jeroboam. Ta je rekel dva slata teleta narediti, in jih v' Danu in Be-teli poftaviti, de bi jih molili. §' ten^ je hotel vbraniti, de bi njegovi podloshni ne hodili r' Jerusalem k' velikimu duhovnu , ker fe je bal, de bi fe P podloshnimi Judovfkiga kraljeftva prevezh ne poprijasnili, in mu fpet ne odfto-pili.
Amri, eden njegovih naflednikov je fhe bolj k' malikoranju perpomogel. Poftaril je
inieilo §amarijo, ji) je v' njem fvoje felo imel. Ahab, njegov /in, literi je 21 let ltraljeval, je inalikoval zhes vfe. Malikovavfko prinzesino, Jesabelo p® imenu je sa sheno vsel, in ta ga je v' nar gerfhi malikovanje in v' nar llrafhnejfhi hudobije srodila. Maliku Balu v' «hali je tem-peljne in altarje napravljal, in veliko popov ali malikovavfkih duhovnov poftavil. Vfe zhe-fhenje in molerije praviga Boga je bilo saterto, in njegovi duhovni fo fei mogli perkrivati, ali fo jih pa umorili.
Elija prerok.
Bog je od zhafa do zhafa po/biljal pobo.«hne moshe, kteri fo po boshjim rasodetji prihodne rezhi osnanovali ali prerokovali, de bi ljui • vo uzhili, boljfbali in k'zhefhenju nevidniga Boga fpodbadali. §prizhati, de fo od Boga poflani, jim je dal Bog dar prerokovanja in pomozh zhu-tleshe delati. Tem moshem pravimo preroki.
Nar vezhi med preroki ob zhafu Ahaba liralja je bil Elij a. Slo poboshen . fkerben in pogumen je bil. §hel je k' Ahabu kralju, in rezhe mu: „Kakor refnizhno shivi Gofpod, pravi Israelfki Bog, ne bo ne rofe ne deshja te leta, ker ljudftvo malikuje." Po tem fe je Elija v' pufhavo odtegnil.
Kar je Elija prerokoval, fe sgodi. Tri leta in fhell niefzov ni nikar kaplje ne deshja ne rofe kanilo na semljo. §tudenzi in vodnize vfahnejo, polje je enako piifhavi. §trafhna
r 105
réva fe perzhnè v' deslieli. Elijata v' pufhari je Bog prefkerbel ; po krokarji mu pofhila vlak dan kruha in mefâ, in pôtok mu daje potrebno pijazho. Posneji je fhel po bôshjim povelji v' §arépto k' néki vdovi, ktéri je pe-fhizo môke in bitvizo olja P zhudesham tako pomnoshil, de ji ni smankalo shivesha , dokler Gofpod ni dal fpét deshja in rodôvitnofti. In ko je bil po tém ti vdovi fin sbôlel in umeri, ga je Elija s' bôshjo mozhjo fpét obudil v' shiv-Ijenje.
Ahab kralj je miflil, de je Elija lakote kriv, in ga ukashe povfod preifkati, de bi ga umoril; pa ga ni dobil. Ko je tri léta in fhéft méfzov pré teklo, gré Elija fam pred kralja. Ahab mu rezhe: „§i tedej ti, ki moje ljudftva g' lakoto morifh?" Elija odgovori: „Ne jàs, ampak ti fi kriv nadloge in rév ljudftva, ti, ki ga v' malikovanje sapeljujefh; s a tô ga Bog, on nefkônzhno fvéti , tepe." • . „De fe pa ti s' vfim ljudftvam preprizhafh, de Bal ni noben Bog; pridi s' ljudftvam in Ba-lovimi duhovni na Karmelfko gôro." Ahab kralj je dovolil v' to, in pride s' ljudftvam in s' 45o Balovimi popi k' preroku. Sdej fe Elija r* ljudftvo obèrne, in rezhe: „Sakaj omahujete v' dvé plati, in molite sdej nevidniga Bôgâ, sdej Bala? Zlie je Gofpod pravi nevidni Bog, primite fe njega famiga, zhe je pa Bal pravi Bog. tlershite fe njega. Vidilo fe bo, ktéri je pravi Bog. Dva junza nam dajte, darovali jih bomo; eniga naj fi isbero Balovi preroki, naj ga sakoljejo, in dénejo na germado, pa ôgnj<*
io6
ne pod njo. Potlej naj klizhejo v' Bala, jas pa bom klizal v' nevidniga Boga. Kteri Bog molitev uflifhi, in s' ognjam dar povshije; tiftig« bdmo v/i fposnali praviga Boga in molili. Vfe ljudftvo fe vda s' refeljam v' to.
Balovi preroki vsamejo junza; ga salto-ljejo, in denejo na germado. Sdej klizhejo zeli dan v' fvojiga malika, in fe ranijo s' nosh- • mi, de kri po njih zre. Vender le ni ognja is neka, de bi dar sashgal. Proti poldnevu rezhe Elija Balovim prerokam: „Glafneje kli-zhite! morebiti ni Boga doma, morebiti fpi, de rafhiga glafu ne flifhi." Pa ni ga ognja, de-liravno fo do vezhera na vfe gerlo vpili. Na to poltavi Elija altar, poloshi nanj fvoj dar, in ga rezhe s' vodo dobro politi, de fta dar in ger-rnada premozhena. Po tem pa Elija moli: „Gofpocl, Bog Abrahamov, Isakov in Jakobov pokashi sdej, de fi ti fam pravi Bog, in de bres tebe ni nobeniga; de fim jas od tebe poflan, in de fim po tvojim povelji vfe to ftoril." §he ni Elija odmolil, glej she ogenj is neba pade , in dar povshije. Gorelo je tako mozhno, de poshge ne le dar ampak tudi kamnje, in zelo s' vodo napolnjeni graben okoli altarja fe po-fufhi. Ljudllvo oflermi, in popada na obras. fposna fvoje smotnjave, ter vpije: „Ref, Go- ' fpod, Bog Abrahamov, Isakov in Jakobov je pravi Bog." Balovi preroki pa, de bi ljudltva
fpét v' malikovanje ne sapeljerali, fo bili po-jnorjeni.
Po tém rezhe Elija Ahabu; ''Hiti domu, velik désh flifhim perfhumeti." Elija je fhel na góro, in je molil. , Tedej je Bog dal veliko deshja, in vfe je fpét raftlo in rodilo , in kónez lakote je bil.
'•'V.	> 1 J V j 1< •
Elija od semlje vsét. Elisej.
Bog je Elija, ki je bil sgléd poboshnofti in flrahú bóshjiga, prezliudno is téga fveta vsél. Elija je imel uzhenza, Eliseja po imenu. Temu je Bog ras o del, de ne bo" vezh dolgo fvójigá uzhenika vidil i>a semlji. Od sdej fe Elisej ni vezh ginil od fvojiga uzhenika. Ko nékdej fkupej greña, in fe pogovarjata, glej, je Elija ob viharji na ognjenim vosu od semlje vsét. Elij o v duh je bil nad Elisejam. Tudi on je velike in zhudne rezhi délal.
Ko je nekdej Elisej fhel v1 Betel, v' méftize, ki je bilo na hribu, fo mu porédni otrpzi naproti prifhli. Eliseja vgledajo, ktéri je malo laf imel na glavi, ga oponafhajo, in vpijejo nanj: „Pléfhez, pojdi góri, pojdi! —- Alinifo bili ti otrozi grósno hudobni, kér fo fe, fhe tako majhini, predersnili preroka bóshjiga sa-framovati? Kakofhni ljudje bi bili pazh is tih otrok ! Elisej savoljo hudobije téh otrók v' ferzu shaloften jim je napovédal, de jih bo Bog liudó vdaril. In réf bóshja fhtra-^ fenga jim je »a petami. Dva mcdyéda perde-
reta is gojsda, in rastergata in pokonzhata 42 tih hudobnih otrok.
Kako gerdo je, zhe otrozi ftare ljudi safra-mujejo, ali zhe fe savoljo telefnih graj drugim fmejajo! Kako soperno je to Bogu vidimo nad temi hudobnimi otrozi, ki fo saframovali Eli-seja preroka, pa fo bili savoljo tega tudi ftrafhno fhtrafani.
Jona prerok.
Ob t4m zhaf u fo prebivavzi Ninivfkiga mefta na A/lrfkim hudobno in pregrefhno shiveli. Bog, on nefkonzhno ufmiljen, ki nozhe fmerti grefhnika; ampak de fe poboljfha in vezhno shivi, je Jona, preroka poflal, de bi osnanil prebivavzam: „Tako govori Gofpod: §he 40 dni in Ninive bo konez!" Jona fe hozhe odtegniti temu boshjimu povelju, ker je vedel, de je Bog miloftiv in ufmiljen, vef poterpeshljiv in do-hrotljiv» V' barko tedej ftopi, ktera fe je v* drugi kraj peljala, de bi fe tako boshjimu povelju umaknil.
Pa kdo fe more boshji naredbi nafproti ftaviti? Ali ni Bog na viih krajih per naf, ali liaf ne dershi povfod njegova roka ? Tudi Jona ni mogel ubeshati Gofpodovi mozhi. Ko je bila barka, ki je bil Jona v'nji, na globokim morji; fe vsdvigne ftrafhen vihar', in barka je v' ne-varnofti iti na kofze, Morjarji mezhejo she v' morje orodje in blago, kar gaje vterpeti, de bi barko polajfhali, in vfaj fvoje slavljenje oteli.
•	s ICQ
pa vihar ne vtihne, in nerarnoft pèrhaja fi»e ]e vézhi. Vtégnil bi, fo ii morjarji miflili, inetl njimi kdo biti, savoljo ktérigajih taka ne-frézha tepe, insvéditi, ktéri je je kriv, vad-Jjajo ali lofajo. Sadélo je Jona. Jona fposna fvôjo nepokôrfhino, jo obshaluje, in savpjje: ,,Ref, savoljo mene je vftal ta vihar; versite me v' morje, .de vaf vfih s' menoj ne bo bônez:" Morjarji nifo ho tli tega ftoriti; pa ko le vihar ni jénjal, ga vershejo r' morje in vihar fe umiri.
Bog je hôtel f' tem Jona poduzhiti, de bi bil mogel njegovim ukasu pokoren biti ; pa ko je fposnal fvôjo nepokorfhino, in jo obshaloval, mu tudi v' valovih morja ni vsél shivljenja. Poflal je v' ta kràj veliko ribo , ktéra je Jona posherla. Tri dni ga je iméla v' fvôjim trebuhu, in fe mu ni nizh sgodilo ; tretji dan ga je dala is febe na fuho.
Sdaj je Jona v' Ninivo fhel, de dopolni povelje bôshje. Osnanovàl je prebivavzam: „Le fhe 40 dni in méfta Ninive bô kônez!" Ninivljani fo fposnali fvôje gréhe, fo fe jih kefâli, in fo fe hudo pokorili. Bogu je dopadlo njih poboljfhanje, in ko je 40 dni minilo, jih ni pokonzhal.
Jona je fhel pred méfto, in /i naredi proti folnzhnimu is-hodu fhôtor, de bi ga folnze ne peklo. Ob njem je rallia klofhevina ali divja buzha, ena sél s' velikim perjam, ter mu je fénzo délala. Tukej je hôtel perzhakati, ka-kofhna bo s' méftam. Ko je vidil, de fe mit nizh ne sgodi;' fe je bal, de bi ga ne imeli
lashnjiviga preroka, in Sazhfie to Bogu toshiti, Nekej zhafa po tem je klofhevino, kteramuje fenzo delala, zherv podjedel, in fe vfufhi. Ko je bil shaloften, de je konzhana, muBogrezhe: „Ti fe jesifh, de je klofhevina ufahnila, ki je nifi ne fadil ne redil; kako te more jesiti, de iim fe jas Ninivljanov , ki fim jih it varil, ufmilil, kader fo fe fpokorili?"
Jona je fposnal fvojo krivizo, in je previ-«dil, de Bog f' pokornimi grefhniki miloftljivo ravna, in nozhe de hi fe pogubili, ampak de naj fe fpokore in shive.
Ker je Bog do naf grefhnikov tako miloft-Ijiv in ufmiljen; ali nifmo tudi mi dolshni tiflim is ferza odpuititi, kteri naf rasshalijo ? Bog per-sanefe grefhni-ku, kteri fe fpokori; kaj naf ne ho ta persanafhljivoft in ljubesen ginila , in fpodbodla, de delamo sa fvoje grehe refnizhno pokoro, in de fe k' Bogu fvojimu predobrimu Ozhetu, s' vfim ferzam povernemo?
Konez Israelfkiga kraljeftva. Samarijani.
Bog je Abrahamovim mlajfham, ktere li je bil isvolil, de bi fe po njih fposnanje in zhefhenje praviga Boga na semlji ohranilo, po Mojsefu in viih prihodnih prerokih osnanoval, de jim bo vfelej pomagal, jim mir, shegen in rodovitnoft dal, zhe bodo njegove sapovedi svefto dopolnovali; de jih ho pa tudi f' hudo letino, dragino, vojfko in fushnoftjo krotil, zhe bodo pota njegovih sapoved sapuftili in ismifhljene
■r
bogove molili. Vfe sgodbe Israelfkiga ljudftva nam refnizo kashejo tega prerokovanja. Dokler je ljudllvo praviga Boga molilo; je bilo v' miru, jn varno pred ptujimi fovrashniki, ref frezhno je shivelo. Ko je pa sapuftilo boshje pota, in pfujim bogovam flushilo; je Bog mnoge nadloge poflal nesveftimu ljudftvu, dal ga je fov-rashnikam v' dblaft, in na sadnje odpeljati v' fushnoft»
Pofebno po kraljeftvu defeterih rodov najdemo malikovanje slo rasfhirjeno. Bog je fizei* veliko prerokov poflal, de fo ljudllvo k'pokori in poboljfhanju opominjali. Pa vef njih trud je bil saftonj. Bog je nesvefto ljudllvo s' dra-gino, P flabo letino in s' drugimi nadlogami tepel. Tode tudi ta ozhetova fhiba ni pomagala. Sadnizh je dal malikovavfke Israelze ptu-jim fovrashnikam v' roke, in je dopuftil jih fushnje peljati v' deshelo nevernikov. Afirfkl kralj je bil tilti, po kterim je Bog fvoje nesvefto ljudftvo krotil.
1 She pod predsadnjim Israelfkim kraljam je perfhel Afirfki kralj s' vojfko nad Israelze , jim je odvsel veliko rneft, in pet rodov odpeljal v' fushnoft na Afirfko. Ko po tem Osej, sadnji kralj na Israelfkim , dolshniga davka na Afirfko ni hotel opraviti; pride kralj §almanafar, fe bojuje tri leta s' Israelfkim kraljam, ga na sadnje vshuga, vsame veliko mefto §amarijo v' pofeft, vershe Oseja v' jezho, in shene fhe unih pet
rodov v' fushnoft feboj na Afirfko. Sclaj je bilo rasdjano vfe Israelfko kraljeftvo.
Ta fhtrafenga je imela dobre nafledke sa Israelfko ljudftvo in tudi sa Afirze. Tepeni Israelzi fposnajosdej fvojo krivizo, fe odpovedo malikovanju in fe poboljfhajo. Afirzi fo fe od Israelzov nauzhili praviga Boga moliti, fo fpos-nali negmnoft malikovanja, in fo bili fzhafama k' fposnanfli in zhefhenju praviga Boga perpe-ljani. — Tako ve Bog hudo v' dobro oberniti, in fhtrafenge, f kt^rimi Bog ljudi obifkuje , fo grefhnikam v' poboljfhanje, ali vfaj drugim v' sgled in fvaritev.
Israelfko kraljeftvo je bilo sdcj prašno, vil njegovi prebivavzi fo v' fushnoft peljani; pa §almanafar gane terpi popolnamasapufheniga. Poflal jetedej vanj ljudi mnosih narodov, kteri fo bili v/i malikovanju vdani. Ker fe prebivavzi nifo Boga bali, fo levi nad nje hodili, in fo jih veliko pomorili. Afirfki kralj, ker to sve, jim pofhle eniga Israelfkiga duhovno, de bi jih bosh-jih sakonov uzhil. Ta duhoven jih je fizer po-duzhil v' fposnanji praviga Boga; pa ko fo jeli moliti nevidniga Boga, nifo savergli fvojih ma-lifhkih podob, in tako je bila njih vera smefhana is judovftva in neverftva. Tim prebivavzam §amarije fe je reklo §amarijani.
Judje fo §amarijane grosno fovrashili, kei* fo deshelo pofedli, ktera je bila njim v' laft
obljubljen«, in ker fo «raven praviga Boga tudi i«mifhljene bogove molili.
Sgodba poboshniga Tobija.
Mea Israelzi je shivel prav poboshni mosh Tobija po imenu. Svefto »e fpolnoval boshje sapovedi, ni molil slatih telet, temuzh v' Je-rusalem je hodil velike prasnike Boga molit, in sapovedane daritve opravljat. Imel je ediniga Jinu, ki mu je bilo tudi Tobija ime, s' mladiga ga je boshjiga ftrahu in poboshnofti uzhil.
Tobija je bil f' Tvojimi rojaki v' fushnoft na Afirfko odpeljan. Pa tudi na Afirfkim je Tobija poboshno shivel, in svefto fpolnoval boshje sapovedi. Ker je bil pravizhen , je kmalo miloft nafhel per kralji §almanafarji; ta mu je dopuftil proftimu hoditi po desheli. To mu je Israelze tolashiti, perloshnoft dalo, ki fo ras-kropi j eni shiveli; jih uterdovati v' veri v' pra-viga Boga, in opominjati k' sveftimu fpolnovanju boshjih sapoved. Tobija je imel veliko premo-shenje, pa prav dobrotljivo ga je obrazhal. Lazhne je shivil, uboge oblazhil, p tuje pre-nozheval, bolnim potrebno poftreshbo prefker-boval, in tudi daljnim Israelzam je denarje pofojeval, de bi /i v' fvejim rokodelftvu in v' fvojih Opravilih mogli pomagati, le dolshno pifmo fi je rekel dati.
Po §almanafarjovi fmerti je §enaherib naftopil kraljevati; pa grosno terdo je s1 Israelzi ravnal. Veliko jih je dal pomoriti, in njih Berilo'»» malo fh6le,	H
trupla pokopati je prepovedal. Tobija je po uozhi is {panja vftajal, in jih pokopoval. Ko je eniga dne vef truden domu perfhel, in pred vratmi fvoje bajte pozhival; mu fmetje od la-ftovke v' ozhi pade, ter oilepi. Tohija je tudi to nefrezho poterpeshljivo in v' bosbjo voljo tdftft terpel.
Ko fe je bil Tobija she poftaral, in je> menil, de je blis fmerti; je fvojiga iinii pred fepoklizal, in mu narozhis ,,Idi po denarje,-ki lim jih ubogimu Israelžu na Medjanfkim po-fodil, in perneii mi jih , ker fim oboshal." Pa preden je fvojiga finu puftil iti, mu je dal nekoliko prav Ičpih naukov, rčkozh: ^,Moj lini fpofhtuj fvojo mater po moji fmerti. Daja; ubogajme po fvojim prernoshenji: zhe imafh yeliko, daj veliko; zhe imafh malo, podeli jim tudi kolikor uterpifh s' dfibrim ferzam. Vari fe vprizho Boga kaj budiga ftoriti. V' v/ih velifcih rezheh vprafhaj modrejfhi sa fvel. Proii vezhkrat Boga, de naj ti k' vfimu dobrimu pomaga, in naj te vlada in varije. Nar vezhi bogaitvo je, fe Boga bati, greha fe varovati in dobro ftoriti. Zhefar nozhefh, de bi fe tebi ftorilo, tudi ti niliomnr ne ffori. Ne dajaj pro^ ftora napuhu, ne v' fvojim ferzu ne v' fvojih befedah; on je.sazhetik vfiga pogubljenja. Ne posabi Boga vfak dan hvaliti sa dobrote, ki ti jih daje." — §in je obljubil vfe te nauke sveftč f polnit i, in fi jih globoko vtifniti v' fvoje ferz«*

Ker mladi Tobija ni pota na Medjanfk» redil, fe mladénizh ponudi ga tje-fprejmiti, irt
saterdi, de po«na dóbro mosha, ktérimu je Tobija denarje pofodil, in de mu je tudi pot fje snan. Obljubil je fkerlmim ftarfham finú fpét šdraviga perpeljati. Ta mladenizh je bil ángel bóshji.
Na poti fta perfhla do réke , v'ktéro fi gré Tobija noge umivat. Ali na enkrat fe velika riba fpufti proti Tobiju. Angel režhe Tobiju : „Potegni ribo na fuho, in f-hrani ferzé, jetra ih shùlzh ; kér fo dôbre sdravila." Ribino mefô pa fta jedla po poti.
Šdej prideta k' ènimu Isràelzu, ki mu je Piaguel imé , in je bil ravno iš tiitiga rodu , kakor Tobija. Edino hzhér je imel > in Tobija jo fnubi $a šherio^
Angel je fhel na Medjanfko po denai*je$ Tobija pa je per Ragueli oltal. Ko je angel is Medjanfkiga nasaj prifhel, fe odpravita na pot proti domu ; ftarfhi fo jih sheljno pèrzhàkovali. Tudi Tobijova šheria, veliko hlapžov in dékel gré s' njima. Angel in Tobija lia nekoliko pred hjimi hodila, de bi le kmalo k' dobrim ftarfham perfhla. Ko fo fe bli veféli p os dr avili, je vsél Tobija riben shôlzh, tér pômashe s' njim ozhi fvôjimu ftarimu ozhétu. Pér ti prizhi fe odlupi bélamréna od njegovih ozhi, in poboshni fivzhek šopet fpregléda. "Hvala tebi, o Bog," je Tobija
H 2
- refél sarpil; „fpét ridim frójiga Jiña!" Neke] ilnipotém je perfhla tudi mladiga Tobija shena í' hlapzi, deklami in Ihédami, in vfe v' hifhi je bilo polno vefelja in hvale do Boga.
Sdej hózhejo tudi Tobijoviga tovarfha sa-hvaliti, in mu polovizo vfiga ponudijo, kar je bil isMedjanfkigapernefel; on jim pa odgovori: „Hvalite Boga, in dajajte njemu famimu hvalo. Sposnajte sdej, de molitipoiliti fe in dobro ftoriti je Bogu prijétno , in tudi zhlovéka frézh-' niga ftorí, kdor pa gréh déla, je fam fvoj fov-rashnik." Kader fi, „je rékel ^tujiz Tobiju," merlizhe pokopoval, fvójim bratam dobróte fkasovál, in mólil, fím jas nó/il pred Boga tvójo molitev in tvóje dóbre déla. Jas fim Rafael , angel, eden fedmérih, ki védno pred fédesham hóshjim ftojimo. Hvalite Boga, in rasglafujte zhuda, ktére je ftorif nad vami." Angel sgine. Vii molijo, in hvalijo BogvL §tari Tobija je fhe dva in fhtirdefet lét shivel. Vfi fo uftali poboshni, in fo bili Bogu prijétni.
Glejte, ljubi otrózi, kakó tille Bog odó-bróli in varije, ktéri ga ljubijo , in njegove sa-póvedi fpolnujejo! Kakó slo ljubi Bog ljudi! Zhaftimo fvéte angele, in nikar jih s' gréham ne shalimo.
Judovfko kraljéftvo. Kónez njegov.
Med kralji Judovfkiga kralj éUva fo bilí fizer nektéri; ki fo malikovali, in hudobno «hivéli; pa bilo jih je tudi vezh prav dobrih,
kteri fo ii vfe persadjali, de bi malikovanje jaterli, in zhefhenje praviga Boga vftanovili in povfod rasfhirili.
Roboam, §alomonovfin, je pofledne leta fvojiga kraljevanja v' malikovanje sabredil. V' fhtrafengo ga je Bog Egiptovfkimu kralju pod-vergel, in mogel je davik mu dajati. Njegovi trije nafledniki slaili Josafat, fo fe s' vfim fer-dam poganjali sa zhefhenje praviga Boga, in fo rasdjali vfe altarje in loge , kteri fo bili malikam v' flushbo.
Po mnosih fpremembah in shaloitnih per-godbah je perfhel Joakim na kraljev fedesh, kteriga je Nebuhodonosor, Babilonfki kralj premagal in vjetiga odpeljal. Ravno taka je tudi Sedekija, njegoviga finu in naflednika. po kratkim kralj evanji sadela. Ko namrezh davka, snaminja podloshnofti, vezh ni hotel opravljati, jemogozhni Neboliodonosor Jerusalem f' ftrafh-no vt>jfko oblegel, vshugal in kralja vjel; vfe njegove otroke je rekel v' prizho njega umoriti, njemu pa ozhi istekniti, in ga vklenjeniga v' Babilon gnati. Mefto Jerusalem in prelepi tempel fta bila rasdjana, draga pofoda sa daritve, vfa slatnina in frebernina je bila is tempeljna v' Babilon prenefena, vfi premoshni in imenitni Judje fo bili v' fushnoft gnani, in le, kar je bilo prav ubosih prebivavzov fo v' desheli oftali. Temuprefelovanjufe pravi Babilonfkafushnoft, in je fedcmdefet let terpela.
Preroki v" Judovfkim kraljeftvu.
Tudi v' Judovfkim kraljeftvu je Bog vezh prerokov obudil, de bi fkerbeli, de zhefhenje praviga Boga popolnama ne sgine, in de bi fe hudobii vftavljali. Torej najdemo v' fvetib «godbah, de je ravno ob tiftih zhafih nar vezh prerokov naftopilo , ko je bilo pravo zhefhenja boshje v' nar vezhi nevarnofti.
Med vlimi Judovfkimi kralji je bil Ahaz nar hudobnifhi. Nobeden fhe ni tako slo maliko-val, nobeden fhe ni tako grosovitno branil praviga Boga moliti, ko Ahaz. Ukasal je na v/ih hribih ftaviti malikam altarje, in jim je fam na njih daroval; dovolil je tudi ljudi jim darovati, in fhe fam je eniga fvojih /inov v' dar dal , rekel ga je v' rasbeljene malikove roke djati, neufmiljeno feshgati. Sadnizh je zlo Napovedal tempelj praviga Bogasapreti. Bog je tega kralja j' velikaslegi krotil, pafe vender ni poboljfhal.
Bog je poflal Isaija preroka, kteri h je s' vfo mozhjo persadeval Ijudftvo od malikovanja odverniti, in ga k' zhefhenju praviga Boga nagnati. Vsliivo je ljutlftvu fleparijo in trepa-rijo malikovanja pred ozhi poftavil. Pokasal je, de take narejene podobe ne vidijo, ne flifhijo, ne govore, in tiuli nizh pomagatinemorejo, de jih je tedej neumnoft moliti, in od njih pomozhi perzhakovati.
Isaija je tudi od prihodniga Mefija toliko; okolifhin njegoviga shivljenja prerokoval, kakor de bi bil fam ob zhafu tega obljubljeniga odre-fl^enika shivel. Prerokoval jc, de ho Mefij«.
od devize rôjen; de bo ljudi popolnama po-duzhil, kakofhen de je Bog, in kaj de hozhe od naf iméti; de bo veliko zhudeshov ftoril, ins' njimi poterdil, de je od Boga poflan, in de mu gré bôshja žhaft ; de bo poboshen mosh pred njim na Tvét perfhel, bo uzhil ljudi v' pufhavi, jih k' pokori nagibal, in sa prihod Meiijov perpravljal ; de bo od veliko Judov fovrashen in preganjan, nedolshen in radovo-ljen, ko jagnje v' mefnizo peljan; de bo med hudodélniki umeri, zhaftitljiv bo njegov grob; de bo kraljéftvo njegoviga uka med vfimi narodi na semlji rasfhirano, in terpélo bo do kônza T ve ta.
Per v/im fvôjim trudu je Isaija vender fe malo opravil, in Ahaz je oftal do Tvoje fmerti hudoben in vêlik malikovâvea.
Kako ftrafhna pregreha je fpremifhljeno v' nefpokornofti oftati ! Tako delezh pride zhio-vek, zhe prezej v' sazhetku ne premaguje in ne kroti hudiga nagnjenja, zhe ne poflufha opominjevanja Tvojih ftarThov in uzhenikov, zhe Te puftt od hudobnih sglédov drusih v' greh napeljati.
Pod Josijam , sadnim poboshnim kra-ljam na JudovTkini je jel Jeremija prerok \jzhiti. Hudo Te je tudi on malikovanju vft<tw ljal, popolnama ga je hotel satreti. Dokler je Josija shivel, je Jeremija preroka T' vTo mozhjo podpiral, Pa po 1'merti tega boga-
120 * • # -»•
bojniga kralja £o bili fhtirje kralji saporedama r/i hudobni. Shuganje boshje, deboilamefto . in tempelj rasdjana, in de bodo prebivavzi fushnji v' ptujo deshelo gnani, fe je tedej fpol-nilo. Nabuhodönosor je perfhel v' Jerusalem, ter je rasdjal melto iu tempelj, gnal vfe pre-moshne prebivavze feboj v' Babilon , in je ftoril konez Judovfkimu kraljeltvu.
Jeremija, kteri je fmel s'vboshzi v' Jeru-i al ein! oftati, je fedel sdej na podertii fvojiga preljubiga mefta, in I' folsami V ozheh prepeval shaloitne pefmi, ki jih imamo v' fvetim pifmu. Ko fo prebivavzi, kteri fo bili dom£ oftali, malikovanj u fe vdali, in zlo luno jeli mo; liti, jih je Jeremija ferdno f varil.
Kako nefrezhen je zhlovek, kteri odftopi odpota bosKjih sapöved, in fe hudobi!vda! Ne bo fhibi btkshji odfhel. Ona pride vezhkrat pozhafi , pa pride gotovo.
Jeremija nam da lep sgled ljubesni do dor mazhe deshele. Opominjal in fvaril je oflep-ljeno ljudftvo in odvrazhoval od malikovanja, de bi ga shugana fhtrafenga ne sadela, in de-Shela ne bila v' pufho. Per nar uboshnifhih prebivavzih v' fvoji domazhi desheli je oftal in j-e vfe ftoril, de bi jo otel in ohranil. Taka tudi mi ljubimo fvojo domovino, vfe njene «adeve v' ferzu s' njo obzhutimo, in radi ftorimo, kar povikfha njeno frezho, vfako nefrezho od nje odvrazhujmo, in vezhkrat Bog« profimo sa-njo.
1 l '.i * , Babilonfka fushnoft.
Defiravno je Bog nepokorne Jude s' Babi-lonfko fushnoftjo pofhtrafal, jp.po nji le vender modre in dobre namene hoteMUofezhi. Treba fe je bilo Judam uzhiti, kajj^nesvefti fo bili, de fo Boga sapuftili, in lašhnjivim bogovam flushili. Treba jim je bilo fposnavati, de je Bog, nefkonzhno fveti, ki vfe dobro ljubi, in fovraslii vfe hudo, poterpeshljiv in ufmiljen; de pa tudi prelomovavze fvojih sapoved hudo pokori, po pravizi in po pravizhnofti fodi, in de nizh hudiga bres fhtrafenge ne oftane. Ne-svefti Judje naj bi fe po ti Ozhetovi fhibi kefali in poboljfhali, naj bi fpet praviga Boga molili, malikovanju in malifhki flushhi fe sa vfelej odpovedali; naj bi tudi neverne narode, med kterimi fo bili rastrefeni, uzhili praviga Boga fposnati in zhaftiti, in jih fosnanili s' obljubljenim Odrefhenikam , in tako naj bi sazhel fzhafama vef zhlovefhki rod praviga.Boga moliti, in naj bi fe perpravljali na Mefijov prihod. Refnizhno, miloftiv je Bog, sgol dobrota ga je! Tudi, kader tepe, oftane nafh Ozhe; le po-boljfhati naf sheli, in nafho dufho vezhno sve-lizhati,
Ali je pa Bog s* Babilonfko fushnoftjo fvoje nefkonzhno modre in dobrotljive namene per Judih tudi dofegel? Defiravno poprejlhni te-peshi per terdovratnih Judih vezhkrat nizh nifo sda.li, je vender fhtrafenga odgnanja is domazhe deshele sanje nar bolji nafledke im&la. Nefrezha fushnofti jim je bila k' poboljfhanju, Vshivo
fo «dej fposnali, kako bedafto je maliftovati, in kakofhne fhtrafenge fo malikovavzi vredni; sdej v' fredi malikovavfkiga naroda le nar man,
i"iga nagnjenja vezh k' malikovafiju nifo kasali, iterimu fo bili vender fhe v' fvoji domovini, blis tempeljna in per vil prasnizhni flushbi boshji udani. Nizh jin( ni sdej bolj blago in drago, liakor praviga Boga n\oliti; tudi nar vezhi ter-, pljenje iu preganjanje jih ni vezb moglo k' ma-likovanju napeljali.
Bag je fvojimu Isvoljenimu ljudftvu tudi v' tem savershenim ftanu pofhiljal prerolte, kteri fo ii vfe persadjali ga v' pravi veri uter-diti. Ti preroki fo osnanovali ljudftvu tolashnp, obljubo, de ga, ho Bog kedej is fushnofti refhil, \n fpet peljal r' njegovo ljubo domovino.
Daniel per Nabuhoddnosorji kralji«
Bog je Judavfkimu ljudftvu (ushnoft polaj-. fhoval, ker je vidil, de fe P fkefanim in po^ boljfhanim ferzam k' njemu povrazhuje, de ftorjene pregrehe savershe, in sdej ftanovitno po poti njegovih sapoved hodi. V' to je bil prerok Daniel od Boga namenjen.
Daniel je hil smed zhveterih imenitnih Judovfkih mladenzhov, ki fl jih je Nabuhodo-nosor odhral, ter jih je rekel na njegovim dvoru rediti, in v/ih umetnoft uzhiti. Hotel je kralja de bi fe Danielu in njegovim trem prijatlam nar bolji jedi od kraljeve mise dajale. Ko po (vaji poltftvi , ki jim jo, je bil Mojsef v' Boshjim
imenu oSnanll, od mnogih jedi nlfo imeli jeftij fo profili kralj eviga hifhnika, de jim je flabji jed, le oprefnine in vode dajal. Per ti flabi in $merni jedi fo bili fhe lepfhi in sdravfhi na truplu, in fo tudi prav umni perhajali. Slafti Daniel je v' modrofti in umnofti vfe Babilonfke modrijane prekofil. Torej mu je kralj imenitne opravila v' fkerb srozhil, ktere je Daniel tudi vfo sveftobo , in f' pofebno modroftjo pod vezh pjegovinu nafledniki opravljal,
Nekdej fe Nabuhoddnosor enih fanj, kijih je imel, ni mogel domilliti, in je 1'klizal vfe isjagavze, kterih je bilo veliko v' desheli, de bi g^ opomnili posabljenih fanj, in mu jih islo-shili. Pa vfi fo mogli obftati, de tega ne morejo ftoriti. To je kralja tako rasjesilo , de bi bil fkorej vfe modrijane v' Babilonu dal pomoriti.
Daniel to sve, profi kralja, de bi sashu-gano fhtrafengo odloshil. Potlej je gorezhe k' Bogu molil, rekozh : „Daj mi modroft in um-^oft, 'de bom mogel kralju fanje povedati in raslashitli" Bog je Danielovo molitev uflifhal. Tifto nozh je Bog Danielu fanje rasodel, in mu tudi modroft dal jih rasloshiti. Drugi dan je fhel Daniel pred kralja, in mu fanje pove, ktere je imel, in tudi raslago od njih. §' tem fe je Daniel kralju tako perkuoil, de ga poftavi perviga sa feboj, in s' sazhudenjam savpije ^ „Bog, kteriga ti molifh, je Bog zhes vfa bogove, Gofpod zhes vfe kralje!" Tudi una tri
Judorfke mladénzhe je kralj imenitnimi flushbami obdaril.
Uzhimo fe is sgléda tih Judovfkih mladén-zhev, de poftave in sapovedi fvôje frète vére svefto dopolnujmo. Sa téga voljo fo bili Bogu prijetni, in jim je bil v' vfih nevarnoftih po-mozhnik. Uzhimo fe pa tudi is téga, de bo-, dimo smerni v' shiveshi, in de ne jéjmo in ne pimo vèzh, kakor kar nâm je tréba sa ohra-njenje fvôjiga sRLvljenja in fvôje mozhi. Smér-noft ohrani sdravje ; nesmérnoft pa napravi mnogotere bolésni in vezhkrat naglo fmert.
Ti mladénzhi nam fhe tudi dajo pofné-manja vreden sglèd pridnofti v' uzhenji korift-nih umétnoft. Tako fo fe itorili perpravne sa imenitne opravila, ktére jim je kralj srozhil, Poprimimo tudi mi sa vfako priliko, fe veliko ko-riftniga nauzhiti, de bomo môgli kedej blishni-mu prav veliko dôbriga ftoriti.
Trije mladénzhi v" pezhi v' plameni.
Defirarno je Nebuhodônosor ediniga pra-vigaBoga, ktériga fo Judje molili, Boga zhes vfe bogove, in Gofpoda zhes vfe kralje fposnal, je vender le ménil , de fmé fhe druge bogove moliti. Tudi ga je bilo sgôl napùh, in je hôtel, de bi ga fhe v' shivljenji njegovi podloshni po bôshje ihaftili. Rékel Ji je tedej »lak» podoba
poftaviti. O ftavl te podoba je obhajal velik prasnik, in je vfe flushabnike in veljake fv6jiga Kralj eftva nanj povabil, ter je dal oklizati so-poved: Kader trobenteni glaf saflifhite, popadajte vfi na obras, in molite slato podobo, kdor tega ne ftori, bo per ti prizhi v* pezh vershen v' plamen."
Trije Danielovi prijatli fo bili prizhijozhi, ker fo bili imenitni deshelfki flushahniki; tudi oni bi bili mogli pred podobo pafti, ter jo moliti. Pa tega nifo ftorili, in sato fo bili per kralju satosheni. Kralj jim rezhe: „Le hersh mi molite to podobo; zhe ne kar v' pezh vaf rezhem v' plamen vrezhi, in kteri Bog vaf bo refhil is njega ?" Mladenzhi, polni saupanja v' boshjo pomozh , reko : „Bog , ki ga molilno, je dofti mozhan oteti naf is ognjene pezhi, in is tvojih rok. ' Pa zhe tudi tega ne ftori; vedi, o kralj, tvojih malikov vender le ne bomo zha-ftili, ne molili tvoje podobe!" Kralja jesa slomi, fhe fedemkrat huje rezhe pezh rasbeliti, vfim trem Danielovim tovarfham roke in noge svesati, in jih vrezhi v' pezh. Pa nizh fe jim ni sgodilo v' nji. Vidili fo jih profte v' plamenu hoditi, in flifhali Bogu hvalo prepevati. Vidili fo tudi per njih fhe eniga zhetertigamladenzha.
Nad tem fe je kralj sazhudil, in je rekel trem mladenzham priti is ognjene pezhi. Pridejo, jn zlo nizh nifo pofhkodvani; vesi le, f kterimi fo bili svesani sa roke in sa noge, je ogenj odshgal, njih lafje pa in njih oblazhila nifo kar nizh ofmojene. Pravili fo, de jim je Bog angela poflal, kteri je plamen od njih
rasplal. Ih kralj je dftermel nad rftozlijo tega Boga , ter savpije: „Zhefhen bodi Bog, kteriga. vi molite!" In per ti prizhi je dal po v/im kra-ljeftvu povelje, de bode umorjen, kdorkoli bi Boga, ki ga Judje molijo, preklinjali
Kako zhtidno otme Bog vezhkrat fvoje fevelte flushabnike is har vežhih nevarnoft! Nikoli ne sapultite pota njegovihsapoved, temuzh dershite fe ftanbvitno dobriga; po tem vaf tudi Bog ne bo sapuftil, iri ort vam bo v' nar vezhih nadlogah tolashnik, odrefhenik iri varih.
Tukej vidimo fpet ozhitno , kako fe je fposnanje in zhfefherije praviga Boga fzhafama tudi medneveriiiki rasfhirilo. Kako fmo pazh frezhni, de nam je Bog dal rojenim biti v' de-sheli, kjer je ljuzh vere povfod rasfhirjena, dež hani je dal dobre ftarfhe, ktčri naf s' mladigd. poboshnofti inftrfthu boshjiga užhe! Ali fmo pst tudi Bogu prav hvaleshrii sa to? Ali radipoflu-fhamo pridne nauke in opominjevanje fvojih ftarfhov ? Ali li persadevamo rafti v' pobdshnbfti in bogabojeehnofti?
i)aniei y' levnjaku*
Nekej let pO tem je Nabuhodonosor timerl; Sa njim je bilo vezh kraljev, rfted ktčrimi je Darij v' mifel vseti. Daniel je per temu veliko veljal. Grosno je bil od njega zhiflan. Drugi kraljevi flushabniki fo mu bili tolikanj ftfetofh-
m
ljivi* kér je bil iš rodti premaganiga Judovfkiga ljudftva. Smifhljévali fo fi tedejj kako de bi ga fpodrinili. Kralja fo pregovorili, de je dal ukas j „Tridefet dni ne fmé nihzhé ne Boga ne ¡shlovéka káziga dárú ali rriilofti pro/iti, kakor le kralja» Kdbr bo ta ukas prelomil, bo vérshen v' leVnjdk."
Danielovi fovrashniki fo shé popréd védili¿ de on, tako pobóshen in bogabojezh, tega kra-ljéviga povelja ne bo fpolnil. Réf móli Daniel vfak dan trikrat klezíié k' pravirriü Bogú, kakor je bila smirej per njemu navada. Danielovi fovrashniki fo fhli prezej kralju povedat, de je Daniel ukas prelomil, in relió: 5, Sa téga ttíljtí mora fhtrafengo prellatL" Kralj je zhiflal Daniela, in zlo tudi ljubil ga je, kér je bil pravizhen in urnem Nerad je dovolil, de naj vershejo njegoviga svéíligaflushabnikav'levnjcák; lózhil fe je tedej od njega f' témi beíédamis ,^Pomagaj ti Bog, ktérimu neprenéhama flu-shifh!" §am je sapefchátil kamen na durih v' levnják, de bi Daniela nihzhé ne mogel umoriti^ ; ko bi mu levi nižh shaliga ne ilorili.
Kralja je grósno boJéld , de fe je s' njegovim modrim in svéílim flushabnikam taka sgo-dila; ód shalofti ni mogel jéíti svezhér, in vfo ttózh ne fpati. Ozhitala mu je véft, de je ta-ziga dóbriga flushábnika dal umoriti. Preze| sjutrej je kralj hitel k' levnjáku, in je sagnal glaf: „Daniel , flushabnik shiviga Boga, ali te! je tvoj Bog tudi is mozhi levov otél?"' Sdej fé jé saflifhal Danielov glaf is levnjáka: Moj kralj* dodeli ti Bog dolgo shivljenje! Moj Bog me j#
otel is mofchi levov, ker fe niiim soper njega pregrefhil, in ker Jim tudi tebi, o kralj, vedno «vefto flushil!"
Tega fe je kralj mozhno rasvefelil; prezej je rekel Daniela is jame vseti, in njegove hudobne fovrashnike vanjo pometati,-in ko bi trenil, fo jih levi rastergali. Sdej je Darij po vfim kraljeftvu dal osnaniti: „Odsdej naj vfak zhalti in moli Boga, kteriga Daniel moli; ker on je pravi in shivi Bog, njegovo kraljeftvo in njegova mozh je vekomaj.
Ne bodite nikomur nevofhljivi, in nikogar ne obrekujte. Kako shaloftna fe je pergodila Danielovim fovrashnikam, kteri fo mu kraljevo ljubesen nevofhljivali, ga sa to obrekovali, in od kralja ga fpodriniti sheleli! Nevofhljivoft in obrekovanje perpeljete v' fovrafhtvo, kasheta neperljudno ferze, v' kterim ne prebiva ljubesen; ampak golo fovrafhtvo do fvojiga blish-niga, po kterim Ji zhlovek vezhi del fam nar vezh fhkodije. Tukej prav ozhitno vidimo: „Kdor drugim jamo koplje, fam vanjo pade."
%	Malik Bal.
V' Babilonu je bila podoba malika, ki fo mu Bal rekli, kteriga fopoboshje zhaftili. Vfak dan fo pred njo pokladali jedi, ktere fo bile drugi dan fnedene. Tedej je kralj Danielu
rekel: „Glej, mi ne molimo mertre podobe; ampak shiviga Boga; vihk dan poje pred njega poftavljene jedi." Darilci f® safmeja. Kralj, kteri je menil, de je Bal refbog, poklizhfe rfe Balove pope, in jim rezhe: „Povejte mi kdo pojeda jedi v' teinpeljnu. Ako jih Bal savshiva, mora Daniel umreti, ker je boga, kteriga mi molimo, preklinjal; ako jih pa Bal ne vsiliva, vaf bom dal savoljo Vafhe goljfije pomoriti."
Popi fo rekli: „Kralj, lam poftavi, kakor je navada pred Bala jedi, in fam siikleni, in sapezhati duri v' tempelj; vidilb AgJgi dan fe bo, kdo pravizo govori!" Tofe j«|§^|gli]o; jedi fe naftavijo na miso, in kralj oftane>rl5anielam ■ fam v! tempeljnu. Kader is tempeljna grefta, je Daniel po tleh zhiftiga pepela .natroiil, in duri v' tempelj fta sapezhatila.
Drugi dan , ko v' tempcl pride ht, je bild Vfefnedeno. Savpil je kralj: „Velik je Bal, on je shiv Bog!" Pa Daniel podershi kralja, mu pokashe llopinje po tempeljnu, in najde fkrivne dUrize v'' tempelj, fkosi ktere fo popi vfako nozh perlesli, de fo pojedli Balove jedi. Na to fo bili popi pomorjeni, kakor , jim je bil kralj «ashugal; Balova podoba je bila sdrobljena, in i njegov tempelj vef rasdjan.
V' Babilonu fo tudi nekako kazho po boshjei fchaftili. Kralj Danielu rezhe : „Pa ta, glej, je Vender shiv bog! Moliga! Daniel rezhe kralju:
Ij,§amo perpufti mi, in bres mezha ti umorim Berilo sa male fh6le.	». I
i3o.
fcga boga." Daniel v/áme fmóle, fala ih je napravil fvalkov, jih kazhi da, od ktérih je mógla poginiti. In Daniel rezhe: ?,Sdej poglejte, kogá de mólite!"
Ljudftvo fe je nad tém grósno rašferdilo; hótlo je od kralja, de naj Daniela k' fmerti ob-fódi. Kralj je mógel raskazhenimu ljudílvu perjénjati, in Daniel je v' levnják vershen; Tode levi fe ga.nifo dotaknili, deíiravno fobili isftradani. Kralja je slo vefelilo j deje Daniel . bres fhkode per shivljenji ohranjen, in je sapo-védal, de ñaue vfi njegovi podloshni boje Boga, ktériga Daniel móli; kér on je odrefhenik, m déla žhuda na seinlji, on je Daniela is levnjáka otél.
'Kakofhen namen je le Bog imél per vfih téh zhudeshih, ki nam jih fvéto pifmo perpo-. veduje? Imel je miffel ljudí k' fpósnanju ih zhefhenju praviga Boga perpeljati, jih d obrt? in pobóshne ftoriti in vézhno ívelizhati. In v' réfnizi Boga prav fposna ti. mu flushiti, in • njegove sapóvedi na tanko fpolnovati, to nam perdobiva ljúbésen in dopadajenje bóshje ¿ naf tolashi v' terpljenji, naf déla sadovoljne, iri mirne v' vfaki okoljfhini nafhiga shivljenja, in nam odgerne veféjo vézhnoft.
M ,
Judje fe v t'ruejo v' fvójo domovino.
Dosdej fo bili vézhi del vfi kralji Judam fizer 4ohri, dovolili fo jim krtiétovati, in kupzhevatij per vfim tém pa fo le vender ljudje po fvóji
domovini hrepeneli , iri Bogufiifhi njih ahelje, ker fo fe poboljfhali in fpokorili.
Daniel prerok je fvojimu ljudiiruv' tolashbo po boshjim rasodetji napovedal, de jim bo, kader iriine fedemdefet let njih fushnofti, dovoljeno vernili fe na Kananfko, in fpet pofta-viti tempelj in sidovje Jerusalemfkiga melta.
Od Daniela napovedani zhaf, v' kterimfo fe Judje imeli v' fvojo domovino verniti, je perfhel f' kraljam Ziram.
Kar je bil Nabuhodonosor kralj Jude v' fushnoft na Babilonfko vpeljal, je blo she 70 let preteklo. Sdej je Zir, Persanfki kralj, kije tudi na Alirfkim, in Babilonfkim gofpodoval, Judam dovolil verniti fe na Kananfko, in r' Jerusalemu fpet tempelj poiiaviti. Po tem dovoljenji fe je vezh ko 40,000 Judor s' Zoroba-helam fvojim vladnikam v' fvojo domovino vornilo. Kralj Zir jim je dal vfe fvete pofode, ktere je bil Nabuhodonosor is tempeljna poro-pal, in tudi fam jim je k' ftavi mozhnopomagali
Po Zirovi fmerti je bila ftava ali sidanje tempeljna iizer nekej let sadershana; §amarjani namrezh, ki nifo fmeli s' Judi vred sidati, fo jih is fovrafhtva per naflednjim kralji v' fum ali rasglaf nesveltobe perpravili. Pa nov kralj, Darij, jim je dovolil sazheto sidanje tempeljna dokonzhati, in iim je rekel tudi fhe is njegovih perhodkov veliko denarjov vT to dati. Tako fita po zhali Jerusalemfko mefto in tempelj fpet ftala.
I 2
{Je Ve, de ta ni Lil kakor nekdanji prelepi tempelj ; pa prerok tolaslii savolj tega ljudftvo, re-kozh: „Ta novi tempelj bo vender veliko zha-ftitljivfhi od §alomonoviga, ker bo vanj kedej §veti v/ih fvetih, obljubljeni Me/ija, perfhel.
Drugi kralj, Artakferkf, je Judam, kfej-i fo bili fhe na Afirfkim in Babilonfkim oitali« v' novizh dovolil domu fe podati, in je poflal poboshniga in uzheniga duhovna, Esdra po imenu, vladnika s' njimi v' JerUsalem. Kralj mu je dovolil slato in frebroi, kar fo ga na Afirf^ kim in Babilonfkim prebivajozhi Judje rado-voljnov'ftavo tempeljna hotlipodariti, f' feboj vseti, tudi fam is fvoje kraljeve saloge je dal toliko slata in frebra, kolikor ga je bilo v' napravo zhaftitljive fluihbe boshje v' Jerusalemu fhe treba. Davke, ki fo jih Judje dosdej vfakef leto mogli plazhevati, jim je odjenjal, in ukasal jim je li is fvojiga naroda fpet ftarejfhine, in poglavarje isvolili. Esdra je fpet red (ali vo-rengo) duhovnov in levitov poftavil, je vfe na^ pravil, zbefar je bilo fhe treba fiushbo boshja zhaftitljivo obhajati, in je ifkal prepife f vetih bukev,, kar jih je bilo fhe oftalo.
Artakferkf kralj je sadnjizh poboshniga Nehemija, ki je bil kraljev tozhaj per njem y poglavarja poflal na Judovfko f' poveljem terd-njavo (a li fhanze^ v' Jerusalemu fpet posidati, in kar je bilo fhe potrebniga, napraviti. Ras-kaaheni §amarijani fo stdanje Jerusalemfkigai
mčfta, in meftnih «idovzelo s' oroslijam v'roki vftavljali; pa Nehemija je rfe nafprotleje premagal. Sidovi Jerusalemfkiga mefta. fo bili pod njim poftavlj eni, in zhaftitljiva flushba boshja fe je v' fvoji pervi zhiftofti in vifokofti perzhela. §amarijani, ker s' Judi vred v' Jeruzalemu nifo imeli tempeljna sidati; fo /x posneje na gori Garizim fvoj tempelj poftavili, in od tega zhafa je bilo nefpravno fovrafhtvo med Judi in §amarijani, de fhe jedi in pijazhe eden od drusiga nefo hotli vseti.
Judje nifo frezhe fvoje vere zhiflali, dokler fo fe fmeli proilo in bres opovira po nji ravnati. Ko jim je bilo pa v' neverfkih deshelah teshej po nji shiveti, fo fe uzhili njeno vrednoft fhe le prav fposnavati. Kolikokrat fmo s' Judi v' enaki sadevi ! Sdravje fe fhe le po bolesni prav zhifla; dobrota kruha fe fhe le takrat prav obzhuti, kader potreba in dragina naftopite. Tako nam mora Bog vezhkrat kakofhen dar kej zhafa odtegniti, de fe ga uzhimo prav zhiflali in oberniti.
Koliko tolashbe, koliko pomozhi je Bog Judam v' njih revfhini poflal! In, ali ne ftori ljubi Bog tudi nam tega, zhe naf tudi f kako nadlogo obifhe? Tudi ko naf tepe in kroti, je nafh Ozlie. De bi fe le vfelej te dobrote in ljubesni boshje opomnili, in jo fposnali; tudi v' nadlogah in tesh^vah bi Boga zhailili, in hvalili sa tolika dobrot, Ui nam jih tudi fhe
takrat podeluje, kader fe nam sdi, de naf hozhe sapuftiti.
Posneji pergodbe s' Judi.
Posneje ushuga veliko Persanfko kraljeftvo Alekfander , flovezhi Mazedonfki kralj. Pa ko j po fmerti tega smagovavza fe je njegovo nesmerno kralj eftvo v' Vezh kraljeftev ali dershav rasdrobilo. Per tih fpremembah je bila Pale-ftina (Judovfka deshela) P perviga pod oblaftjo Egiptovfkih, potlej pod oblaftjo §irfkih kraljov. Med temi je bil Antioh Epifan grosno neufmiljen in lakomen knes; ni maral, ne sa vero, ne sa poboshnoft in zhednoft. Poboshnimu Oniju je veliko duhovftvo odvsel, in to vrednoft in flush,-bo prodal njegovimu hudobnimu bratu, kterj mu je veliko denarjov sanjo obljubil. Sazhel je Jude savoljo njih vere in poftave zelo preganjati. Prepovedal jim je feboto pofvezhevati, in sapovedane daritve v' tempeljnu opravljati. §am je fhel v' Jerusalemiki tempelj , in je vfe, kar je bilo v' njem fretiga in drasiga, is njega pobral, ter ukasal malifhke podobe vanj pofta-viti. Dal je povelje prepife fvetih bukev po hifhah preifkati, in jih feshgati. Jude je lilil v' malikovanje, in jih ftrafhno martral, de bi jih od prave vere odvernil. Nekoliko Judov fe mu je sapeljati dalo; veliko pa jih je bilo? ki fo raji nar grosovitnifhi martre, in zelo fmert hotli terpeti, kakor kej ftoriti, kar jftn je, bilo po boshji poftavi ftoriti prepovedano.
Veliko lépih sglédov ftanovitnolti r' véri in pobvshnofti fe najde r' tém zhafu pregan--janja. — Eleasar go let ftar fivzhek, eden nar pervih mosh, je bil filjen, de bi soper bôshjo sapoved jédel fvinjfko mefo, ktéro je bilo Judam prepovedano jéfti. Vfe fo pofkufili, svija-zbo in /ilo, vfe ii persadjali ga v' to pregovoriti. Pa Eleasar hôzhe raji umreti, kakor bôshjo po-fiavo prelomiti, in s' nepokôrfhino bôshjo jéso in fhtrafengo fi nakopavati. Torej fo ga sgra-¿ili in neufmilieno umorili.
Néka mati f' fédem linovi je bila satéshena, de ni pokorna kraljovimu povelju, in de fe vftavlja jéiiï jedi j ki fo bile po poftavi prepo-védane. Pred kralja je poklizana, in filjen«. de naj fe podvershe kraljovimu povelju. §in sa finam je neufmiljeno martran, kér fo vfi s' enim glafam savpili: „Raji hozhemo umreti, kakor bôshjo poilavo prelomiti i" Sdej je tudi mati na verfti. §erzhno gré fmerti na proti, in veféla da fvôje shivljenje v' dar »a to rézh, ki je zlilo véku nar Cvete ji, sa véro v' praviga Bogi.
V'ti revi in ftifki je Bog obudil eno j unafh-ko familijo, ktera fi je persadjala, Judovfko ljudltvo soper fovrashnike braniti, in ga od njih sateranja in preganjanja refhiti. Makabeji fe je j;eklo bratam is te familije, ali tudi Asamoneji, ker je bilo ozhetu njih naroda Asamon ime. Is \e familije je vftal vites sa vitesam. JNar bol|
jak meti njimi je bil Juda Makabej, kteri je majhino vojfko ali ai*mado smed Judovfkiga. ljudftva nabral, in s' njo veliko vezhi armade §irzov, §amarijanov in drusib fovrashnikov otepel. Ako je bil kteri tib vitesov v' boji umorjen, je koj drugi naftopil, in vojfhake nad fo-vrashnike peljal. Ti vitesi fo fe s' mogozhnimi Rimljani poprijatlili, in fo bili farni fvoji i«» knesi fpet fvobodniga Judovfkiga ljudftva. §zha-fama pa fo fe Rimljani pooblaflili Judovfke dershave , in fo namefti Makabejfkih knesov Idumea, Antipatra po imenu, zbes Judejo oblaft-nika poftavili. Sa njim je naftopil Herod, njegov iin, kteriga fo posneje Rimljani sa kralja v' Judeji povsdvignili; on je, de bi fe Judam per-kupil, Jerusalemfki tempelj rasfhiril, olepfbal in prav prijetniga napravil. Ob njegovim zhafu je bil obljubljeni Odrefhenik rojen , ko je bil« pd ftvarjenja nafbe semlje 4000 let preteklo,
J o b.
V' fvetim pifmu beremo prav lepo poveft od poboshniga mosha, Joba po imenu. Ta poveft naf uzbi prav ozhitno, de fe v' nadlogi terdno Boga dershimo, kashe nam tudi, de je Bog ravno tako dobrotljiv, kakor mogozhen, de nefrezhnim in P terplenjam obifkanim pomaga, ino jih otme.
Job je prebival v' desheli Uz, in fedem iinor je imel, tri hzbere in veliko zhedo shivine. V" poboslmofti in bosbjim firahu je redil fvoje
otroke, uzhil jih je edinofti in mirnofti. Ko fo kili odraftli, ni jenjal po ozhetovo sanje fker-beti, velikokrat je sanje molil, de hi jim Bog pomagal.greha fe obvarovati. Tudi, ko je bil frezhen, in fe mu je dobro godilo, je bij Job smirej poboshen in krepoften,
Bog je hotel fvojiga sveftiga flushabnika f' terpljenjam fkufiti, in tudi v' nar vezhih nadlogah in sopernoilih je oltal Job pobosheu in bogabojezh. .
Eniga dne je dobil Job fhtiri shalofine po-rozhila. En porozhnik pride, inrezhe: „*Blish-ni tolovaji fo na zhede tvojih volov in ofliz planili, paftirje pobili, in zhede odpeljali." Drugi pride, in rezhe: „Ogenj je padel if neba, in )e pokonzhal tvoje ovze f' paftirji vred." Tretji pride, in rezhe: „Tolovaji fo tvoje velbljude ali kamele odgnali, in pattir)e pomorili." Sad-nizh pride fhe zheterti, inrezhe: „Tvoji otro-»i fo fe «brali per nar Itarjim brati; ftrafhen vihar je vftal, hifha je na kup padla, in vfe tvoje otroke poterla.
To flifhati je bil Job slo shaloften; vender fe je kmalo fpet savedel , ter rezhe vef vdan v' voljo boshjo: „Gofpod mi je dal, Gofpod mi fpet vsel; hvaljeno bodi Gofpodovo ime!"
Bog je hotel Joba fhe huje fkuiiti, in mu jepoflal tudifhe telefno terpljenjein bolezhine, §trafhne gobe fo fe ga prijele. Job je terpel neisrezhene bolezhine, in od ljudi odlozliet» je
mogel shireti. V' ti nadiogi n^u njegova shena pravi, ktera bi ga mogla vfaj tolashili: „Ali fe hjofh fhe dershal fvoje poboshnofti? Te je li ta yefhila is tvojiga terpljenja? Tvoje zaupanje v' Boga je prašno, umreti morafh." Pa Job. ji je odgovoril: „Neumno govorifh. Ako fmo tolj-kanj dobriga od Boga prejeli, sakaj bi tudi nadlog in sopernoft s' voljo ne terpeli?
Job p.er v/ih. nadlogah in bolezhinah fvojiga saupanja v' Boga ni popolnama sgubi!.; vender pa fo ga tako teshile in polomile, de je savpil: „Veliko., filno veliko je moje terplenje! Oh, de bi ne. bil rojen !"
Neke j. njegovih prijatlov, ki fo, flifhali od: njegove velike nefrezhe, ga pridejo tolashit. V' tako revnim ftanu ga najdejo, de fe sjokajo nad njim , in savoljo prevelike shalofti fvojiga. ierzii dolgo neinorejo govoriti. Sadnizh» li per-sadevajo potolashiti ga, pa ni je dobil tolashbq v' njih govorih.
Trije prijatli. fo bili te mifli, de Bog le, grefhnikam teshave in terpljenje pofhila, rekli fo tedej: Job fe je mogel spper Doga slo pre^, grefhiti, ker ga F takim terplenjem obifkuje; naj £e le prav is ferza k' Bogu preoberne, potlej bo tudi refhen is fvojiga terplenja, in v' po-prefhnji frezhni lian poftavljen.
V tim tedej Job nobene tolashbe ne najde; on pa le terdi, de Bog na tim fvetu ne obifkuje 1 (a:;)') grefhnikov , ampak tudi pravizhne. f'
terpljenjam. J ob, fizer pravi , de pred Bo-gam nihzhe ni prarizhen; render ftanovitno on terdi, de ni tazih grehov Itoril, kakorfhne mu njegovi prijatli ozhitajo, in kteri saflushijo tako terpljenje , kakorfhno je njegovo. Tako slo je zhutil velikoft fvoje nefrezhe, de je menil, de mu tukej nobeniga refhenja ni vezh upati.
Pa sdej je Bog fam Jobu govoril, in ga poduzbil, de terpljenje vfakimu zhloveku p,o fvojih modrih namenih pofhila, de ni smerej snaminje jese boshje, de je treba v' nar Vezhih sopernoftih boshje pomozhi upati, zhaf in pot te pomozhi pa njegovi modrofti prepuftiti. —-Job je fposnal, de ni smerej pametno od Boga govoril; kefal fe je fvojiga greha, de je v' fvojim saupanji v' Boga jel omahovati; in de je savoljo prevelizih bolezliin shplil, de bi ne bil rojen bil.
Bog je Jobu njegovo poterpeshljivoft po-vernil. §pet je osdravil; Bog ga je oblagodaril s' veliko zhedami, mu je dal fpet veliko otrok, in fhe fto in fhtirdefet let fre^hno in dovoljno. shiveti.
Job je bil v' frezhi in premoshenji poni-shen in bpgabojezh ; pa tudi v' terpljenji in nadlogah ni sgubil fvojiga saupanja v' Boga, vef vdan je bil v' voljo boshjo. — Job nam je tedej, pofnemanja vreden sgledpoterpeshljivofti in saupanja v' Boga.
Kakó ljubi in dragi fo ftarfham otrôzi, ridîmo nad Jobam. Kaj je otrôkam íloriti, de fe te perfèrzhne ljubésni fvôjih itarfhov vrédne floré ?	,
Dôbra véíl je réf mémo v/iga drag dar, ktéri fe nam ne more odvséti, ktéri naf zelô v' fmerti fhe tolashi, in v' saupanji v'Boga naf krepzhâ. Peraadevajmo fi vedno dôbro véíl ohraniti ; ona in Bog ila nar bolji prijatla v' nadlogi,
Perzhakovanje Odrefhenika.
Bog je bil Israeîfki narod smqd vlih drusih narodov na semlji is vôlil, de bi ga v* fvét in fré-zhen narod srédil. Torej je poklizal Abrahama, moshá nar fvetéjiga, ki je tifiikrat shivel na semlji, in ga temu narodu ozhéta poítavil. „Tebe," mu je Bog rekel, „tebe pofiavim ozhéta velíziga na-»» çoda. Pa tudi narodu je liog rékel tam na ¡jinajfki gùri: «Zhe bofie rnoj glaf pûfiufhali, mi bote smed vfih narodov mojó laftina, Ijudftvo meni pofve-zhèno,"
Pa isrôlil fi je Bog ta narod, ne kakor de bi bil injél ravno|hako pofébno ljubésen do njega, ne kakór de bi ne bil drugim narodam na semlji ravno tako Ijubesnív in po ozhétovo dóber; ternujsh hôtel je pravo bôshje fposnanje, poboshnoít in blagofi po téin narodu med vfe druge narode na semlji ràsfhiriti. „Po tebi,1' je djaf Abrahamu, „bodo oblagadarjeni vfi narodi na semlji." Kar ima biti duhovpn bôshji ljiidítvu, ktéro mu je srozheno, to je imel biti Israeifki narod vlim narodam na sainlji. 'l'ému narodu fo bile srozhene rasodétja pofli-ve in obljuba bôshje. Ta narod je imel lé»
poklic, pravo fposnanje in zhefhcnje boslije, po-boslinoit in blagoft rasfhirjati po semlji.
Kakor koli pa je bil terdovraten ta narod, kolikorkrat je tudi v' malikovanje, grčh in revo sabrčdel; je Bog po lijem vender le fvojo miloflivo in ljiibesnivo rnifel dofegel. Ne, le ftari prebivavzi Kananfke deshele in njeni mejaahi, Madjanzbani inMoabitani, Filifieji in Sirzi, Tirzi in §idorizhani, ampak tudi nar vezhi in terdnejfbi kraljdiiva nek-danjiga fveta fo fe po Israelzib natizhili Boga fpos-nati.
She lega Kananfke deshele v'fredi fveta, ravno poleg Tira in §idona , velizih tershnih meft nekdan-jiga fveta, je bila vfa taka, de fe je is nje lahko po vfi semlji boshje rasodetje rasfhirjalo.» In de je rčf na fhiroko in dolgo do sakranjih narodov perflovčlo, fe prav ozhitrio vidi , poffavita nad Sabfko kraljizo, ktera je savoljo Gofpodnjiga irm'na v' JeTusalem perfhla. Kako je pa Bog poverhi tega Israelfki narod ob zhafu njegoviga popotvanja fhe s' Egip-zhani, s' Allrzi in s' Babilonzhani sdrushil, kakft je fvoje ime po Joshefu in Mojsefu v' Egiptu, po Jonu in T o bi i V Ninivah, po Danielu in njegovih tovarfhih v' Babilonu rasosnanil in povelizhal, vdmo is fvetih sgodeb. Tudi s'nar bolj flovezhimi naro£. na fvetu, s4 Greki in Bimljani, fo Israelzi v' drushbo
Eerfhli, in povfod fo pravo fposnanje in zhefhenje oshje rasfhirjali.
Tako fe fhe sdej kashe, de Bpg po fvojim modrim in dobrotnim 'fklepu vef fvet vlada , vfe sgodbe obrazha, viih narodov fian odlozhuje; de je on Bog ne le Israelzov ampak vfih narodov,.in de vfe ljudi P fvojo ljubesnijo obfega, kakor lhiroko plavo nebo vfo semljo obdaja, v' vladanji Israel-Ikiga ljuditva ferasodeva boshja naredbavle narode na semlji rasfvitliti, poboljfhati in svelizhati.
Pa Israelfki narod je imel fhe l|ppfhi obete.
Bog je rekel kazhi, ktira je nafhe perve itarfhef V' greh sapeljala; „Sheninih mlajfhov eden ti bo
glavo fiei-l, ti ba ga bofh pikala v' prdto." ¡jatan; ali hudi duh, je bil tifti, ktiri je is kazhe govoril. Bog je tedej rikel: Boperfhelhikdo, kteri bo mozh tiga hudobniga in fovrashniga duha rasdjal, pa bo tudi Tam veliko terpel.
Abrahamu je Bog rekel: „Bom pomnoshil, kakor svisde.na nebu, tvoje Otroke , — in po nekom tvojih mlajfhov bodo odobr6teni vli narodi na semlji."
To obljubo je Bog Jakobu fhe bolj ozhitno Opohovil, in po iminu mu je tifiiga njegovih dvanaj-Jtirih finov imenoval, is ktiriga fe bo Odrefheni.k rodil; in tudi zhaf povidal; ob ktirini bo na fvit perfhel. „Kraljeva paliza ne bo prefhla od Juda," je Jžikob umirajozh prerokoval, „ne vojvod/Ivo od njegovih mlajfhov, dokler ne bo tifiiga, kteri ima poflan biti, ih vanj bbdo harodi tipali."
To obljubo je Bog po Mojšefu vlimu Israelfkimu narodu ponovil. „Preroka, kakor mene," je djal Mojsef, „vam bo Gofpod, vafh Bog, šmed vafhih bratov obudil. Poflufhajte ga vfe, kar koli vam porežhe. Kdor pa ga ne bo pofltifhal , naj bo šmed ljudfiva isvershen.
She lepfhi je Bog to obljubo kralju Davidu raskašal. David fi je bil fvifi nekoga smed fvojih mlajfhov, ktiri bo njegov fin, pa vender vezhen kralj. Vef samaknjen in P toliko zhafijo govori od njega, de ga imenuje fvojiga Gofpoda, kteriga kra-Ijefivo bo vezhno.
Od tega obljubljeniga Odrefhenika govori sad-nizh vfi preroki. She veliko vekov pred fo ga popifovali, ih mu Zhiidodeljnik rikli, Bog mo-gozhni, Bog s'riami, §in veliziga Boga, Isvoljeniz boshji, nad kterim ima Bog fvoje dopadajenje, Gofpod nam dani v' pravizo§veti fvetih, Masiljeniz boshji, Oblagrovaviz in Odrefhenik zhlovefhkiga rodu, Knes mitu, kibd ljudem vezhen mir pernefil, vdliki kralj, ki fe bo is Davidoviga rodu rodil, ki fe bo njegovo kraljdfivo'po vfim fvetu rasfhirilo, iri
terpčlo bo vekomaj, ki fe mu bodri fhe vfi nr-rodi podvergli, ki bodo vfi posemeljfki kralji predenj poklekovali.
Prerokovali To vfe fpominja vrednjifhi i tudi fhe tako majhne okolfhine njegoviga shivljenja. Tako, pofiavim, je prerok Mihej, de kak sgled damo, zib kraj njegoviga rojfiva napovčdal, rekozh: Ti, Bet-lehem na Judovfkim, nifi nar manjfhi Jurlovih mefi; sakaj is tebe is-haja vladnik , kteri bo moje ljudfivo vladal, ktdriga ishod je od sazhčtka in od vezhnih dni." Isaija je okolfhine njegoviga terpljenja, in Daniel zhaf njegove fmerti na tanko napovedal.
Zhaf, ko je imel Odrefhenik zhlovefhkiga rodu priti, fe je perblishal. Kraljeva paliza je bila Odvseta Judovfkimu narodu, koperndla je pod ptujo obla/tjo. Ne le Israelzi, ampak vef fvet je sdej Odrefhenika potreboval. Vli narodi, kteri fo fe š' b6shjimi obeti fbsnanili, fo po njem hrepeneli.
Ti toliki boshji obdti, ti toliki upi Israelfkiga naroda fo tudi sa naf kaj filno veliziga.
Kblikofhen in koliziga saupanja vreden nam mora tifii biti, ktčriga je Bog od fivarjenja fveta tolikokrat in P tolikim flovefam fvetu oblagrovavza obetal; tifii j kteriga fo vfi toliki pa taki fveti moshj^ Israelfkiga naroda, Abraham, MojSef, David in preroki, Svelizharja vefoljniga fveta isžhakovali; tifii, ktčriga fo v' febi imele vfe boshje obljube in naredbe, kteri je bil dobrih in poboshnih dufh nar lepfhi upanje.
Tako lepo, milo in ljubesnivp, ko nam je Bog dosdej v' fveto pifenifkih sgodhah fvojo fvetofi in Jjubesen rasodel, je vfe to vender fhe le pohlevne sarje pervi perblčfhik; V'njem svetlo Obljubljenim, sheljno Perzhakovanim fe nam je boshja Ozhetova ljubdsen do vfih ljudi, po vfi fvoji fvitlobi, velika ^ zhafiitliva in dobrotna perkasala.
In timu, ki ga vfe moli — f fvčto zhafijo isre-zimo njegovo ime — pravimo Jčsuf Krifiuf.
Nekoliko snanofti od sémlje, na ktéri sliivimo,
Bog, fivártiik ftebéf in sêmlje, naf je fivaril, de bi njega fposnali, zhaftili, ljubili, mu flüsbili, in de bi bili vézhno svelizhani. Sato nam je dal liog teló f' peterimi obzhutki, in neumerjozho dúfhoi'
Siâmetjo in fvobódno vóljo ; sato je od sazhétka fam judí uzhil, kako naj bodo dobri in pobóshni, in posneji jim je pofhiljal preroke, ktéri fo ljudi v* naukih vérepoduzhivali, in jih na svéflo fpolnovanje bôshiih sapóved napeljeválú
Sa to shivljenje nam je ljubi lîog sêmljo v" prebivalfhe odkasal, in nam Í1 varjene rezhi na nji srózhil, de jih sa ohranjenje fvôjiga shivljenja, sa fvoj prid in "sa fvôjo frézho trésno in hvaléshno vshivajmo in nuzajmo. Treba je tedej, de le uzhimc» sèmljo in rezhi na nji bolj fposnati, de jih boftio mogli po bôshjim naménu rabiti ali nuzati.
Sêmlja, na ktéri fmo, je terdo, neptevidlivo oblo (to je: okroglo kakor kugla,) in veliko teló* ktériga poverhnjíha je vôda in fuha sêmlja. Sêmlja ne fio ji na nobenim drugim teléfu, ampak fama plava v' sraku ali iuftu, in fe v' enim létu okóli fólnza perfúzhe.
De ima sêmlja oblo podóbo, vidimo is tega* kér fe gré lahko okoli njé, in fe tam nasaj pride, od koder fe je fhlo; in kér fe sdi, de fe rezhi pred nami, hribje, turpiin méfia pozhafi is néke globo-zhine pomikajo in fe pokáshejo, de fe jim le bli-shamo.
Vôda pokriva nar vézhi dél poverfhine nafheí sêmlje. Po navadi fe vsáme de je tri zhetérti nafhé'

s'mlje pod vodo, in de je le zheterM del füha sim-Ija. ßres nefkönzhniga morja je fhe veliko Vek,
S otokov in virov. Koliko däbriga nam je vöda! res nje bi ne mogli fvoje sheje g ifiti^ ne jedi per-pravljati, ne fvöjiga shiväta zhediti. Bres vode bi sbivali ne niogle shiveti; shito na p6lji, tt*ava po travnikih, dervefa po vertih bi pofahnile; fad bi ne nlögel raiti. In vender velikrat tO dobroto tako malo zhiflamo, ker nam je ljubi Bog obilno vöde perpravil. Takrat fe fhe le uzhimo to dobroto prav lposnati in fpöfhtvat.i, kader fo oblaki dolgo saperti, in desh nafhe semlje ne pomozhi in ne poshivi, Jcader dolga fiifha riafhe njive in travnike shge, in ljudje in šhivina od vrozhine omagiijejo. Tako mm mora ljubi Bog velikrat nekej zhafa fvSje dobrota pertergati, naf fprebuditi, naf fpomriiti, de naj ga vezhkrat sänje profimö, fe mu sänje sahvajimo, in de ne vshiväjmö dobrot t(5ga fveta,_ kakor neumni šhivina, de bi v' Itvarnika ne miflili, od kt^riga Vlak dober dar pride.
Semlja fe rasdeluje v' p^t velizih delov, Pervi je Evropa, v' kterim mi prebivamo; drugimii fe pravi Asija, v* kterim nam je bil Svelizhar rojen, ifr je v' njem shivel; tretji fe imenuje Afrika, kjdr je nar hujfhi viozhina, kjer fa ljudje vezhi del zherni , in jim pravirrto samörzi; Zheterti del šdmlje je Amerika, ki ga je fhei le v* letii 1491 Krifhtof Kolumb najdel, ki fe je tako delezh pni morji peljal, de je do fuhe semlje prifhe'1. Ta de-sheia nam je ravno näfproti, in je grösrio velika^ Pžti ddl senllje je Aultralija, je is veliko otokov, in ni dolgo tdga, kar je bila od nekih barkovzov najdena. Evropa, kjer mi shivimo, je fizer nar' manjfhi, pa nar lepfhi, iri nar bolj obdelani det semlje, in kerfhanfka vera je tukej perva, in nai* bolj rasfhirana. Sahvalimo dobrotljiviga Boga, de nam je dal tukej od tako dobrih flarfhov rojenirrt biti, kjer fmä nar loshej umni, dVbri in poboshni in Bogu prijetni.
Berilo sa male filóle.	K
Zhe fe po sémlji osrémo, vidimo, de nifmo mi edine shive fiyari na nji. Veliko drusih ítvari najdemo, ki tudi shivé, ki imajo tudi teló in ob-, zhutke, ki jim pa uma in fvobódne volje manjka , ki dobriga ne raslozbijo od hudiga, ki Boga fvójiga ítvarnika ne morejo fposnati, hvaliti in ljubiti, ne zhafiiti in moliti; ktére fo torej od naf ljudi rasló-zhene, in od ktérih fmo mi veliko imenitnifhi. Te ítvari imenujemo shivali. Vfe shivali fkupej ftore shiválfivo.
Zhe fhe po nafhi sémlji ogledujemo, saglédamo mnoge l'ádeshe in seli, germovje in drevéfa. Vfe te raltine imajo snotrej zévzhize, po ktérih fe osbiv ljiv fók, ki ga is semlje in is sraka pijó, femtertje
Íiretéka. Raílejo in zvetó, in nektére imajo vshivno adje. Tode bres obzhutenja fo, bres fvobódniga gibanja", in bres shivijenja. Vfe fe raííine fkupej fe imenujejo¡adi-.Jnivo ali sélftvo.
Na gemlji najdemo tudi take teléfa ali ítvari, ktérih déli í'o terdó fperjéti, in prav sa prav ne ráftejo, ampak fe le s' rxabiranjam enazih dél po vnánjim vékfhajo, in fe najdejo vézhi dél v' semlji. §em gredó mnoge rúde, kamni, folí, rudnine ali metali. Vfé te ítvari fe imenujejo rudfivo.
Kdo smed naf ne shelí tih rasnih rezhí, ki jih je ljubi Bog nam y' prid ftvaril, bolj fposnati? Ali ne bomo is njihtóliko boljfposnali, kakomogózhen, dobrótljiv in moder mora tifli biti, kté'ri je vfe to is nizh, le s' fvSjo vóljo ítvaril? Kólikor bolj pa Boga in njegovo yfigamogozhnoít, modroít in dobroto fposnámo, toliko bolj ga bomo zhaitili, molili, ljubili, mu pokorni in hvaléshni biti perhajali, in nizh fe ne fmémo tako bati, kakor s1 gréham rijegovo ljubésen in njegovo dopadenje sgubiti.
Od shivál.
Shivalfko teló je od zhlovéfhkiga v' veliko re-ahéh raslozheno. Zhlovéfhko teló je po.konzu,
m:
niegciv rid proti nih« obernjen ; V njegovim oblizh-ji bar:mo ^njegove notranje mifli m obzhutljeje, in she is vnanjigi par zhloveku flčlinemo , de mora pameten duh v' njem prebivati, kteri je po b jsh:i podobi, flvarjen, sa nebefa namenjen in sato ni fvitfpoftavljen, de bifef' pomozhjo bAshje miloiti, P krepoftio in poboshnoitjo ljubisni b3shje in vdzh-niga svelizhanja vredniga iloril.
Defiravno shivali nimaio pameti, imajo vender od itvarnika fvoje umdtnofti, ki fe jim moramo ve-likrat zbuditi, in kfdre shivalim v' to flushija, de vedo fvoj shivesh najti, fi /tanovanje napraviti, mnogih navarnoft fe ogibati, fovrashnikam fe braniti, fvoje mlade ohraniti, in fhkode fe obvarovati. To perrojeno m6zh, ktira jih napeljuje, vfe to opravili, imenuiemo vrojini nagib.
Mnoshiza shival ie velika; pa veliko iih je fhe, de-jih ne posnamo. Veliko shival je tako majhnih, de jih s' £<>lim ozhdfam ni mozh viditi. V' kaplize vode shivi velikrat veliko shivaliz, in vezhkrat je eno drev6 nekterim shivalizam zel fvet.
, Shivali fe rasdeluiejo po enakoili njih podob« in laitnofti v' mnoge rasp.*le: shivali fo dojivke,
ftize, semljovodnize fali amfibije"), ribe, mergo-inzi in zhervi. — Med dojivke, ki imaio rudčzho, gorko kri, fe fhteje nafha nar koriftnifhi domazhi shivina«- poftavim: konj, vol, krava, ovza, k"sa, prefhezh i. t. d. Wied ptize fhtiiemo tiite shivali, ki imaio rudezho, gArko kri, in jaiza nefV>, kakor kokofhi, eofi, raze, in mnogi raspAli pevfkih pti-zhev i. t. d. Me 1 semliov6dni^'i fht''iemo shivali s' rudezho, merslo kervjo, ki f' pluzhami fftpeio, poftavim shabe, kraftavize ali krote, mertinri, shabe zhepinke ali fhildkrote i. t. d. Med ribe fhtdiemo shivali s'rudezho, merslo kervjo, ki fkosi ufhefa f.\pejo, jioftavim karp, fhuka, r>ofterv, slateniza, klin i. t. d. Med mergolinze fhtčiemo shivali, ki 'imaio namifti kervi belo m.-rslo fokrovizo, f' ti-pavnizami in vzhlenjenimi nogami, pdftavim zhebil»,
K 2
pajik, molj, shidni zherv, muha, komar, bráruel i. t. d. Med zhérve ne gredo vfe shivali, ktére fplóh takó imenujemo, ampak le tifie, ki imajo bélo mérslo fokrovizo in zhutivnize, pa ne perut in nóg in fploh nizh vzhlenjenih premikavmz ali nog, pofiavimpólsh, aufhterga , ofiriga ali mufhel, polip, koralda i. t. d.
Kako obilno je bóshja dobrota zhlovéka pre-fkerbéla! Kako modro je Bog vfako shival ravno tje pofiavil, kjér fvojo pafho najde, in jo je ravno tako narédil, de v' tiftim elementi (pervíni) more shivéti, sa ktériga je naménjena ! Kakoumétno jefofiavljeno shivalfko teló, kako permérjeno njih prebivalifhu, kako perpravna je njih odéja!
Ker vfe shivali ne potrebujejo ravno tifiiga shlvesha, jih toliko vezli lahko na sémlji shivi. ■Nektere shivali jedó mefó, druge le fadesh in korenine rafiin; fhe druge jedó obóje, in nektere jedó gnjilad, ki fhkodljiv fópar déla, in lahko fapo ali luft fpridi. Léfni zherv jé léf, molj vólno, veliko žnergolinzov jé blato, nektéri pfizhi mergolinze» órli merho-fíno. Nektérim shivalim je zlo firup sdrava jé d.
Tifie shivali, ktére íi mórejo shivesha ifkáti in loviti, imajo prezhudno urnofi sató. Pajik fam is fébe fvójo mrésho fpréde, in muhe in mufhíze vanjo lovi. Drevéfnaali liftna shaba morefkorej ett vatal vifóko fkakati, de mergolinze lovi.
Shivali, ki ne najdejo shivesha ob vfakim zhafu léta, saloge napravijo, in polétu ali jefén jéd sa simo nanafhajo Zhebéle fi po létu medú nabero; mravlje nófijo fvójo hrano v' velike kupe, de po širni od njé shivé.
Veliko majhnih shival, ktére bi po simi shivesha ne dobile, prefpé lakoto in toras, in fo vfo »imo bres jedi, pofiavim nektére mravlje, muhe, pólshi, shabe in nektére .mifhi, Nektére tih 6hivál
fe, kader sima pride, globoko v' sémljo sarijejo, in fkerbno sadelajo pot v' fvóje fpavnize. Nékteri ptizhi fpé na kupu v' votljih drevéfih ali dupleh,, ali v1 fkalinih raspókah , in tukej fpomladi zhá-kajo. Zhe fe po širni is dupel vsamejo, in na górko denejo, ne shivé dolgo, fpomladi pa vefele pridejo is fvójih lukinj.
I)ruge shivali, ktérim bi bilo tukej po simi
Íremerslo, gredó is nafhih krajov, in ifhejo v' gor-éjih deshelah prebivánja in shivesha; kader fpom-lad pride, fe lpét v' perve kraje vérnejo. To vidimo nad fnkerjanzi, prepelizami, laflovzami in nad veliko ribami.
Vfaka shival sna ííanovanje ali gnjésdo fi narediti, ali iizer kako prebivanje fi napraviti. Mlada lefiza in jasbez íi umé jamo fkopati, defiravrio je fbe pred ni vidil; vlaka ptiza fi sna gnjésdo narediti , ki je velikrat prav umétno napravljeno.
Pofébno imenitno je zhebélfko sbivljenje. V* vfakim panji je zhfebél kraljíza (matiza) ki je'vézlii od drusih in le jajza néfe; po tém fo trótje bres shela, ki po léti jajza sleshejo, in sadnizh delavke, ki fo nar martjfbi in prezhudne pifkerze na fhéft voglov is vófka delajo, in s' medam napolnijo, ki ga is zvétja ferkajo, Vfe ima v' panji fvóje délo. Kdor ne déla, ga isvershejo, ali pa umoré. Zhe-béle fvoj panj lepó zhédijo. Kader je. kak panj prepoln, isietí rój f' fvójo matizo, in fi drugej fia-novanje napravi. V' panji, ki da 2 do 4 funtov vófka, in okolj 20—40 funtov medú, je 30,000 do 70,000 zhebél. — Ta majhina shivaliza naf uzhi réda in fnage, pridnofii in delavnofii, fhparovnofii in fkerbi sa dni potrebe in pomanjkanja.
Ravno tako imenitno je inravljifhe, kakorfhnih fe v' hófii lahko veliko vidi. Kakor majhno méfi» je fkorej, fuho , terdno in prav varno poitavljeno. V' njem fo trojni prebivavzi, ki jajza nefó, ki jih Jeshejo, in delavke. Te pófledne nimajo perut. Silno delavne in pridne fo, de fi shivesKa sa siru«
rieberó, in delezh pónj hodijo. Mravlje fo lépa podoba delovnofti, in shé Salomon je rékel: „Lenuh, pojdi k' mravli, in delati fe úzhi. '
Kako permérjena je obléka, ki jo je Bog vfaki »bivali dal! Shivali po vrozhih krajih imajo vézhi del tenko dlako, kakor poltavim flon; shivali po merslih krajih imajo kôsliuh kakor medved. Óvza f fvôjo vovno v' mnosih krajih shivi, is ktére íi feknó sa obléko délamo. Perje ptizham, dlaka konjam, volam in kravam na simo gofiéji rafle, de jih bolj mrasa varije.
BiLe imajo gladke in terde fhpire, k' fo P polsko shléso prevlézhene, de v'vôdi tóliko hitreji plavajo, in fe gibljejo, in fe po kámnji in germovji v' vodah tako lahko ne ranijo.
Te shiváiifke odéje tudi nam veliko prida obro-dé. Kôshuh shival tudi naf po simi greje ; ptizh-je in gofje perje da gôrko pofleljo; is ovzhje vovne le délajo mnogotere tkanja in fekna. Kako módro in dobrotljivo je pazh fivarnik vfe napravil !
't udi shivalifke trupla fo mnogotere. Truplo vfake shivali je tako]|ftvarjeno, de déla nji perlaflene nar perpravnifni opravlja. Rópni ptizhi imajo terdne kremplje, de fvoj rop terdno dershé ; povôdnji ptizhi, kakor raze in gofi, imajo fhiroke nogé f' koshami, de plavajo in vefljajo; rópne ribe, kakor fhuke, imajo ôjltre sobé; morafini ptizhi, kakor fhtórkle in kljunazhi, imajo vifôke nogé in dolge kljune, de li morejo po moraftih shivesha ifkati.
Shivali imajo marfikdej prav ôjfire obzhutke, ki jih k' fvôjimu polebnimu shivljenju potrebujejo. Bavno tako imajo tudi shivali laftno perrojeno umet-noft, vfe floriti, kar je potrébniga k' njih ohran-jenju, zhefar jim m tréba fhe le s' uzhenjam per-dobili. Mlada raza sna prezej plavati, mladi pajik ivôje umétno tkanje narediti, mlada lafiovza ivôje gnjésdo napraviti, deliravno-fe ni uzhila.
Vfe shivali; imájo nekak nagib nevarnoflim, ktére njih shivljenju shugajti, aliuiii, ali fa f' fvôjiin
oroshjam braniti. Jaftrob je preganjavez kuratne. Nad njimi v' sraki tako vifdko leta, de ga zhlovžfhko oko komej saglčda. De le kurje ojitro oko fovrash-nika sagi'da, mu hiti uiti, ali olčti fe. Pifhke i h« ne posnajo nevarnofli, ki jim shuga; pa flifhijo fvarljiv glaf fkerbne koklje, in fe ji prezej sbero pod perute v' varnim kraji.
Opize, (merkuze) sherjavi in druge shivali po-itavijo flrasho , ktera s' vpitjam vfako nevarnofi ria-snanje da. Zhernilna riba , kader je preganjana, ispufti zherni uiok (shaft) od febe, ktčri ji je to ime dal, P tdm vodo fkali in vbeshi fvojirnulovrash-niku. Vol fe brani f' fvžjimi rogmi, fvinje s' sobmi; pef, volk, lefiza 11 pomagajo s' grisenjam. Povodnji ptizhi fe naglo pod vodo fkrijejo, in fe na drugim kraji fpet perkashejo. §hildkrote, polshi, oltrige in mufhelni fe v' froje ohifhje potegnejo; j<5sh fe savije v' fvoje ofti; zheb<ila in ofe pikajo. Druge »bivali, ktere fe ne morejo braniti, fe otmo s' naglim tekam, kakor sajzi, ferne, jeleni.
Defiravno fo shivali mu»line in umetne, jih vender zhlovek Pfvojim uinam premaga in vjame, in jih v' fvoj prid oberne in suzhi. Ljubi Bog j« nam shivali dal v* oblait. V' fvoje potrebe in slosh-nofti jih snamo rabiti , v'fvoj shivesh jih fmemo umoriti; pa terpinzhiti in muzhiti jih ne frnemo. Perdelu, ki ga nam opravljajo jim moramo potrebni pozhitik dovoljiti, in jim dofii klaje dati. Tudi shivali je Bog fivaril, in hozhe, de naj fe fvdjiga shiv-ljenja vefele. Jih martrati, to rasod^ne hudobno ferzd, ktero rado kmalo tudi ljudmi nevfmiljen® ravna in jih martra.
Od prida shival.
Vezhi d6l shival je zhloveku v' shivesh. Vfe forte je njih mef6 v' flaji in terdnofti. Mi Evro-pejzi ne jemo lizer mefa od marfiktčrih »hiral, od
ktériga fe ljudje v* drusíh deshélah fvetá shivé. jutrovfkih deshélah jedó kobílize, ktére fo pa vézhi, ko nafhe. Tartarji in nektére druge Ijudfiva jedó kónjfko mefó; Kalmuki jedó mermóte in jásbize.
Kóliko neisrezhèno salógo shival je Bog v* ©hranjenje ljudi perpravil! Yfako léto fe bresfhte-» vila rib polovi, in njih salóga fe ne pománjfha. ¡Slaníke (arinke) lovi farno v' Holandi zhes fio tav-shent ljudi. Kólika je salóga terdih ali polénaftih rib, ki fe vfako léto ob krajih morjá lové, in delezh raspofhiljajo !
Kóliko prida da zhlovéku le môrfki fom, (grosna morl'ka riba) ki je 30 do 40 vátlov dólg. Is njegóviga bôha fe naredi ribja maft, f'ktéro ufnjarji pfnje sdelújejo ; od ene fame ribe fe dobi 80 do 90 kadi ribje maftí. is fomovih réber fe nareja ribja kofi.
Skorej od vfih shival nam je korifino vfe, tudi par manjfhi rezhí. is kóshe fe ufnje sa zbévlje paréja, ali fe oblazhila déjajomefó pam da mozhen shivesb; is kofii in rogóv fe glavniki, gúmbje ali knofi in drogo oródje déla. Is odpadkov od kósh fe lim kuha. Gnój fe na pólje svósi, ktéri rodo-» vitnofi pomnóshi.
Polebno nam dajo tifie shivali mnogotéri prid, ktére pervadimo, ip v' fvôje opravila in déla obra~ zhamo. Vól nam orje ; konj naf nóíi na fvôjim hèrbti v' daljne kraje, ali nam pa vósi potrébni shi-yesh. Koliko nam kokófh k' shiveshu perpomore ! Kóliko mléka, máfla in fira nam dajo krave in ovzel Pef varje nafhiga fianovanja, mazhka ga fnashi od fhkodljivih mifhev.
Pazhimú nam je, miflijo nektéri ljudjé, tóliko fio in fio muh, kukzov ali infektov, in zhervov?' Zhe tudi prida od veliko shivál fhe ne posnámo, ki nam ga fioré; je vender gotóvo, de je ni fivari ría Ivétu, ktéra bi ne dála Ivôjiga prida, ¡n bi ne ' bila k' ohranjanju vfih drusih. Glifiize vertajo semljo, in jo rahljati pomagajo; nektére muhe in
kebri fo ptizham v' shivesh od veliko povodnih kukzov le ribe shivč, kt^re nam fp6t shivesh dajo. IJfruge shivali nam povshijejo take rezhi, kt6re bi Pfvfijo fopžrno gnjilobo srak ofkrunile, in nam tako fhkodljive bile; fpet druge vlčzhejo is semlje in sraka ftrup na fe, in nam pomagajo tako nafhe shivljenje ohraniti. V* modrim fivarjenji boshjim ni nizh saftonj; vfe ima fvoj nam<šn; vfe je kori/tno k' ohranjenju vfih; in zhe nam tudi nektdre shivali fhkodo delajo, fo vender veliko vdzhi korifii, ktere nam od druge itrani ftorč,
, Od fadeshov.
Sadeshi fo tiite slogovne s* tenkimi zevkami navdane telčfa, ki od sn6trej raltejo, pa fo bres obzhutljeja in fvojovoljnjga giba. JNjih pofčbni raspolifo; drevje, germovje, selifha, mah in gobe.
ijhtevilo fadeshov je slo veliko. Vezh ko 30,000 paspolov jih je snanih. Vfak ima fvSjo pofebno podobo in farbo, in fvojo pofebno laftnoit.
Veliki deli fadesha fo fploh: korenine, feme, lilije, zv6t, fad, Korenina je tifti del ladesha, kteri v' semljo rije, in fe prime, de fadesh soper mozh vetra nakvifnko dershi. Korenina ima tenke nitke inzčvke, pokterih shivni fok is semlje v'fe vlezhe. Ta je is delov vode, periti, foli, mafii ali olja. Dčblo je tifli del fadesha, ko is koreniti v/taja, in is njih shiv fok v' fe vlčzhe, ktčri fe po tem V veje in perje rasdeli Lift je prav veljaven dčl ladesha. Po liftih is-hlape preobilni dili foka, po njih fe navlezhejo novi shivni deli is sraka, deshja in rofe. Torej fe sgodi, de fe drevefa rait oitanovi, zhe fa mu na gornih vijah liltje obere.
Zvčtje jenar lepfhi dčl fadesha, in mu da salo, vefelo podobo. Ono je mnogotere podobe in farbe. Marlikt6ro daje fvoj prijeten duh, in nam ozhi sve-* feli f fvojo lep6to, §adje fadeshov in dvevef je
/
mnogotero. _ Neke j fadja je mefnâfiga in foknatiga, kakor korenje in répa, hrufhke, jabelka, dine ; né-kej je fuhiga in f' kôsho obdaniga, kakor pfheniza, rèsh, jêzhmen, nekej je f' terdo kosho obdaniga, kakor orehi in mandelni.
Audi fadeshi in drevéfa imajo fvôje bolésni, kakor israfelke, gerzhe, prifad, fkaso liitja, zhe dobi pége, aii fe s vije, ali zhe mergolinzi ali in-fekti fvôje jajza vanj saplôdijo. Pa zelo te bolésni imajo fvoj prid. Tako da goba lahko vnetilo, de fe ifkre vanjo vjamejo. Oia saplodi fvôje jajza v' hraftove lifte, is tiga fe sgodé fhifhke, is ktérih fe zhernilo ali tinta napravlja.
Vfak fadesh, vfako drevô sadnizh v' fiarofli fpét raspade. Shilize okrepzhajo, fok ne tezhe vezh, ampak fe sazhenja vterdovati, deblo in korenine itrohné, in dajo sôpet semlji mozh, druge rafiine shiviti. Takô ré nefkônzhno modri ftrarnik vie v' pnd oberniti, kar fe nam nepotrébno ali sgubljena udi.
Prid fadeshov.
Slb rilik je prid, ki nam ga fadeshi in drevifa delajo. Dajo nam jedi in pijazhe, oblike, gorkote hi Itanovanja, marfikateriga orodja in sdravil, in nam dčlajo mnogo vefelje.
Vezhi del saivali shivi od fadeshov. Nar ko-riitnifhi domazha shivina, kakor konj, vol, krava ovza in kosa je po simi fuh fadesh, to je feno ali mervo. V
Noben fadesh ni na febi nekorilten, noben ne famo fhkodljiv. Zhe tudi prida tiltih, ki fe nam nepotrdbni sde, ali ki nam kako fhl^odo delajo, sdej fhe ne posnamo; vender samoremo fhe r* per-hodno njih prid snajti. Nekej nar iirupenfhih fa-deshev je »a sdravilo v1 veliko bolesnih, ali sa shi-vesh enim »hivalira. §p,loh nam delajo fadeshi P
tem fplofhen ia prav veljaven pri J, de srak zhifiijo, ker ob folnzu nar boljfhi in nar sdravfhi srak k' dihanju —, shivni srak, isdihajo. Od tod fe tudi sapopade, sakaj je prebivanje na kindtih, ki je od vlili itrani f' toliko Ito in fto fadeshi in dreveii obdano, pofebno po leti nafhimu sdravju tako dobrot-ljivo.
Vfi deli fadeshov in drevef fo sa rabo: fčme, fad, liltje, kosha, itersh ali musig, deblo, korenine. Dajo nam ali dobre jedi ali sdravila, ali nam iiushijo v.' mnogoterih drusih potrebah.
Hozhemo fe tedej uzhiti pofamesne raspole fadeshov fposnavati, in njih kakofhnoitin prid bolj premifliti.
Od- drevef.
Drevefa fe rasdeld v' hoftne in vertne drevčfa. Hoftne drevefa fe včzhi del fama po holtah safajajo; vertne drevčfa fe morajo po vertih faditi in ofker-bovati, fploh fe fadne drevefa imenujejo,
Hoftne ali gojsdne drevefa fe rasdeld v' iglafto in Iiftno drevje. Uno ima oške, bodljive igle ali buzike, to pa lilije ali fhiroke lifte. Nar koriftnifhi iglafte drevefa fo per naf: jelka, fmreka, barovez, mezefen, brinje. Zeder rafte v' gorkejih deshelah, in fe per naf le s' umetnoftjo da rediti. Med liftnim drevjam je pofebno: hraft, bukev, brčsa, jelfha, berft, lipa, jefen, javor, topol, verba.
Od vertnih ali fadnih drevef imamo mnogotera raspole, kakor: jabelka, hrufhke, flive ali zh<5fh-plje, zhefhnje, brefkve, mar.elize, koftanj, orehe, murve in druge fadne drevefa, ktere nam dobro fadje dajo, in kterih deblo vezh let terpi. Gotovo tedej saflushijo, de ii persadevamo faditi, sbolj-fhati in mnoshiti jih, ker nam nafh trud f' fvojim fadjam in l^fam obilno plazhujejo, Nafhi predniki fo nam veliko drsvef safadili, in lep«verto naredili,
ki nam vefžlje delajo. Tudi mi fmo tedej dolshni, fvojim mlajfhim drevefa faditi, de bodo tudi 6ni nčkdej pod njih fenzo pozhivali, in njih fadje vshivaii.
Od germovja.
Germôvje, gèrme, gofhâve, imenujemo' tiflo fadeshe, ktére imajo drevefnato, pa nisko deblo, ktéro vezh lét terpi, in fe prezej nad koreninami v' vezh zépov in véj rasdeli. Tako je : Lafhko grôs-dizhé ali ribesel, bodézhe grôsdizhe, beseg, léfha. Pofebniga prida je zhajov, poprov in vôvnen germ.
Zhajov germ je v' Kini in v' Japani, v' jtitrovfki Asii, doma. Njegovo liftje (s' imenam té) je podolgovato , iglato in ko shaga sobato ; méfza fufhza, maliga in vélziga travna ga obérajo, na shelésnih plofhah fufhé, imajo ga sa prijétni in dobri té, ki ga Holandfki ali Rufovfki té imenovaniga kupujemo.
Poprov gèrmrâfte obilna v' jutrovfki Indii, na kvifhko gré ko hmèl. Na njemu rafte klafje, ki je s' okroglimi jâgodzami navdano, ktére na folnzu pofufhé, in k' nam, zherni poper imenovan«, per-nefô.
Vovnen germ rafle v' gôrkih deshèlah okoli fhtiri zhévlje vifôko, obrodi tak fâd, kakor lafhki oréhi, ktéri fe, kader dosori, raspôzhi, in bélo Vovno isfûje, ki jo imenujemo drevéfno vovno ali pavolo, ktéra je dfashji ko naiha ôvzhja vovna.
Od selim.
Sêlifha fo séli ali raftine , ktérih déblo ali iieblo vfako léto sima samori. Zhe korenina téh seli prezej f' fieblam vred umerje, jih imenujemo polétne sélifha ; zhe pervo leto ishajajo, drugozveto in fad rodé, fa dvolétne sélifha ; zhe pa korenin-*
ve zli lét ofiane, in vfako l¿to n've fiebla poshéne, fe imenujejo veihlétrie ali zhessimne sélifha.
Bres fhtevila veliko je raspólov sélifh, ki fo ljudem in shiválim slo koriítne. Sa shivinfko kčrmO ali klajo fo mnogotere trave, med ktérimi je détela pofebno imenitna, ktéra vezh let terpi, in zhe fe pokofi, fpét nove liebla poshéne. Détela fe féje sa shivinfko klajo, iri fe pravi sato klájno sélifhe. Détele pofébni raspóli fo: travnizhna ali rudézha détela, fladka in Memfhka détela.
Kuhinfke sélifha fo mnogoteri raspóli koreni-naftih, klobkáftih, zhebulaftih in vehafiih séiifh, kakor: korenje, ré^a, péfa, kolrava, rétkev, peter-ffiil, sélena, podsemljize ali krompir, zhebúla, drobnjak, zhéfen, fhporgel, glavno ali bélo séle, fhpinázha, folata i. t. d.
Pofébno imenitne fo podsémljize ali kíompir, kér fo sa vfaziga dóbra jéd, in révnim naméfli krqha. Zhe fe sdrobé, fe dájo s* móko smefiti in v* krüh
fiézhi. Franz Drake je v' léti 1586 perve podsc'm-jize is féverne Amerike v' Evropo pernéfil; v* léti 1623 fo .perfhle v' Trland, od tod v' Anglijo, in tako dalej na Némfhko in v' nafho domovino.
üd majerona , shajblja , basilike, melife, méte i. t d. fo le lifti al peréfa sa rábo. Od janesha, kopra, kimeljna in gorfhize ali shenfaje pa le féme sa rabo. §ók is zukerniga fiebla da zuker; v' Eu-ropi fe ga le malo, v' Ameriki pa zelo veliko fadi. Kamilize rafiejo na njivah in poljih; na vertih fe Rimfke kamilize fadé, fo manji in manj difhé. Obóje fo sa te, in tudi fe v' obesilo devajo.
§izer fo tudi ítrupeni fadeshi, ktére je tréba bolj posnati, de fe jih zhlóvek vé várovati. Taki fo: sobnik, fvinfka defliiza, vólzhje, nozhniza, pafje jagode, lajnefh ali mifhje sélize, lifjak, ali preobjedina, babji perftez, podlefk ali ufhiviz. Pa tudi ti firupeni fadeshi fo v* sdravillívu korifini, in dajo sa marfikatere bolésni dobr« »dravila.
Od gob in malia. •
G6be fo mefnate, tenkonitne, nek<Miko foknaf« raftine; rafiejo na semlji, pod semljo, na drovji, pa nikolj ne pod vodu. Od njih prida nam je fhe malo snaniga: vender pa fo shivesh nekterih zher-vov, in nekterih mergolinzov. Le eni raspoli Po ljudem v1 shivesh, kakor: glive, sajzhki, mavrohi, lefizhize , jajzhnize. Te sadne gobe fo v' obliznh Lafhkiga orčha velike, rafiejo pod semljo, in jih isuzheni peli , in fvinje iskopavajo. Drevčfna goba rafie po fiarih deblih mnogoterih drevčf. "V' fali-tarjovim lugu jo kuhajo, fufhd, tolzhejo, in vne-^ tilo is nje nardjajo. Na rane djana kri vfianovi. Na fiarih bukvah in brdsah rafie nar boljfhi goba.
Veliko je pa tudi firupenih gob. Ndktere. fo gerde viditi, nekterepa lepo pifane; fploh nam pa rasoddva gnjil, omamljiv fmrad in polsezh , fper-jdmkafi potip njih fkodljivofi. Poftifhene fo terfhi in ufniafie, in pozhernijo vanje vershenkof zhebule.
Plefnciba obfioji is mn6shize majhnih gobiz, in fe vidi kakor tenek, bdlkaft, vifhnafi ali seldnkaft prah, ktdrife fzhafama po kruhu, iedi, ldfuindrusih fivardh naredi, zhe fo v' mozhernih krajih , koder veter ne vlezhe.
Mah je fhe boljTadesbu enak viditi, ima tenke lifike, zvetizhe in fad; rafie po tldh, po drevji in kamnii. Velikrat fo zdle hofie, in zhafi tudi mokri travniki s' njim prepr^sheni, kjer je pa fhkodljiv, kdr travo odrine. Mehkeji mah fe tudi v' polftitre ali blasinize tlazhi, tudi fe med kerhke orodja in pofode ddva, kader fe vkladajo.
Od rudftva.	•
Sdej grdmo k' rudftvu, in fe h6zhemo is njega uzhiti le tifte trupla fposnSvati, ktdre fo sa nafnar potrebnifhi in nar korifinifhi, ali vfaj pofčbno ime-^ nitne.
Rudfivo fe imenujejo fplíih tifie trupla, ktér* f« f' pomanjkanjam sloshnikoV (nótranjih pofód ali zevk) od víih drusih natvornih trúpel raslozhijó, in tedej ne rafiejo od snotrej, ampak fe le s' nabi-ranjam enazih délov od aunej vékfhajo. Leshifhtí rudítva je v'semljL, pofébno v' hribih. MedrudítvO gredó mnogoteri raspoli perítí, kamnja, folí, ge« rivniga rudíiva in rudnine.
Perfti in kamnje.
Mnogotéri raspoli perítí fo, kakor: íl ali ílo* viza, kí fe v' ognji uttrdi, sato délajo lonzharji lonze in maríiktére pofóde is nje; kremeniza, ki s* lúgno foljó v' ognji fiéklo ali glashovno da, ápniza>, ki fe v'
ognjev' apno feshgé.; pehliza, ki fe v' ógnji nefpreminljiva, k' ti fe fhteje tudi morfka pehliza ■ali pena, ta je mehek, bilkafio rumen kamen, is ktériga fe tabazhne dimke ali fajfe naréjajo.
Dragi kamni ali biferi, ktéri fo terdi, in ^he fe sbrufijo fo prekovidni, imajo vifhi zéno, kakor slató in frebró , in fe rabijo in devajo v* mnogotere drage pofóde, v' perítane, v' gofpefke lifhpe in fplóh v* lepotine. Rédki fo, in rie veliki. Med drage kamne fe fhtéjejo:-demant, ki je bél kakor voda, in na fvitlim farbe fpreminja, rubin f topaf, safir, krisolit ali slatnik, karneol i. t. d.
Od foli in goriyiga rudilva.
Vfe fivari, ktére fe rade v* vódi rafiopé, in obzhúten flaj na jesiku ítoré, fe imenujejo fol. Na* snánfhi je kuhna fól. Nar zhiflejfhi in nar boljfhi fól je isvirfka fól, ktéra fe is tázih virov kuha, ktéri fól v' semlji fiopljéno febój nófijo. Manj béla.in nekóliko grénka je jéserfka ali mórfka fól, ktéra fe ob brégih morjá ali flanih jéserov dobíva?
>
ko vodó v* iavne fhiroke jame napéljajo, kjér voda na folnzu is-hlap¡, fól pa ofiane. Sávolj fvuje oj-firoíli je pofébno dábra sa uterdbo morfkih rib. Kamna fól je po terdofti, podobi, zhifiofíi in farbí áló raslózhna. Šolniki (Solnifhke jamé) fo na Solf-burfbkim i Tirolfkim, Ogdrfkim in Galifhkinn
Salitar fe déla ¡s lalitarfke perfti. Salitarnaté perfit fe nafiplje v' pofódo s' lüknizhaftirn dnam, ktéra fe poftavi nad drugo pofodo, in tako fe r polito vodó prezedí. Nabrana gófha fe fkuha, de fe voda is-hlapí, in is tega, kar oftane, fe dobi právi folitar. Volitar dévajo med shveplo in oglijé, is ktériga fmodnik (pulfer) délajo, kér íé naglo in f* fhümam ushgé.
Vitriol je rudninfka fól; is shelésa, kufra irt zinka fe dobi vitriol. Imajo ga sa zhernílo, sa obrašenje ali malartje, sa zbernenje mnogoterih perpráven, pofébno ufnja.
Golún je sa sdravilo, fkh'zhe sdravlííi sópct1 divje mefó v1 ranah, sa farbanje, kér farbe bolj ¿híve déla i. t. d.
Ne le v* shiválfivu in fadefhtvu fo gorivne íívarí; ampak tudi med rufivam. Takfhno "je górfko olje. To je nekako pravo ólje, ktéro fe le malo od uniga ólja raslozhí, ki fe is shiválfiva in fadeítva déla. Na veliko krajih ga je veliko pod sémljo, ali nesme-fhaniga, ali v' drusih fivaréh. Uno tezh,e navadno s* vodó is gñrkih tokáv, jerijavkafio ali selénkafio, in neprijétno difhí. Žhe górfko ólje s' vodó ne tezhe, fe premini v' g6rfko ali semeljno fmólo.
Zhe le perfi, ktéra je is fegnjitih shivál, fá-deshev ali korenin, gorfkiga olja navsáme, in go-rivna pofiane; da pravo fhoto ali torf, ktéro kóp-* ljejo, fufhé, in namefii drev s' njo kurijo,
Premog (gorivni kamen) je zhern, fvétel in velikrat slb terd. Is shelesnatiga ila in apna je s' gorfkim oljam navdaniga.
Jántar ali bernfiajn je vézhi dél rumen, nekoliko prekoviden in fe da «avoljo fvóje terdofii itn*-*
siliti, resati in likati. Najde fe ne le na nektdrih morfkih bregih, ampak fe tudi v' marfikterih de-shelah is semlje fkopava. Menijo, de je jantar fmfila sdavnej pogresnjenih drevčf, ktera fe je s' drugimi rezhmi smefhala, in fvojo natoro fzhafama v' semlji fpreminila. Včzhi koli fe v' marfiktčre pof6de[in podobe podčlajo.
Shveplo je prav pogoltne rdbe. §hveplčni klinzhikiinshveplčnke fo sa netilo, shvepleni kofzi sa shvepljenje fodov, shveplčni zvdt, ali shveplena moka sa sdravila; shveplžna fol pa fo snane me-zhivne sdravila.
§vinzhenik, is kteriga fe zhertniki (ali plaj-fiifti) narijajo, ima fvinzhenaft lifk, je nekoliko tollt, in fkorej vef sgine v' 6gnji.
Od rudnine ali metalov.
Budnine, te tolikanj potrebne'rudfiva, fpos-namo po njih pofebni tčshi, po njih pofdbhi fvčt-lolli, po njih neprekovidnofii in fiopljivofti. V' hribih fo, is kterih fe s' velikim trudim iskopavajo. Najdejo fe ali zhifie, ali s' drugimi ftvarmi smlfhane.
Nar snanfhi rudnine fo : slato , frebro , kotlo-vinaali kufer, shelčso, kofitar ali zin, fviniz, shivo frebro , zink.
Slato je med vfimi rudninami nar bolj redko, nar tčshji, nar zhifie ji in nar kovavnifhi, in fe da nar bolj rastegniti. Is eniga slata ali zekina naredi, slatar 300 slatih lifiikov, ktčrih vfaki tri zhvetero-vogelne zole ali pavze obfeshe. Sa rabo fe slato navadno s' drugimi rudninami smefha.
Srebro fe najde ali zhifio ali v' rudi. Shefinajit lotov zhifiiga frebra, to je bres smili druge rudnine, fe imenuje marka. Ko pofodo ali denarje is njega delajo, ga f' kotlovino mefhajo. Petnajft lotov frebra, in en lot kotlovine da petnajftlotno frebro. Trinajfi lotov frebra in tri lote kotlovine da trinajftlotno frebro.
Berilo sa male fhola.	L
Kotlovina fe tudi najde ali zhifia ali v' rudi. Ena libra kotlovine sméfhana s' oimimi loti zinka, da lépi méfing, in ena libra kotlovine sméfhana s' 26^ loti zinka da tombak lépe slate farbe. Zhe f« méfing f' zinam ftopí, da ta sméf bren svonovína imenovan, is ktére fe svonóvi, kanoni, in-druge take rezhi delajo. Efih s' kotlovino fiori selenino ali grinfpan, ko je sa farbe. Kuhinfka pofóda is kotlovine fe mora saziniti, kér fe kotlovina s' kif-loftj o rada rastaja, in selenino napravi, ktéra je sdravju slo fhkodljiva, in zhlovéka zel¿ v' fmert perpraviti samóre.
Zin fe navadno najde v' radi, in ga kopajo na Pémfkim, Sakfonfkim, in Anglefkim. Kér ja zin, is ktériga fe pofoda déla, vzhafi P fvinzam sméfhan, je nevarno v' njih fpravljati flane in kifl« jedi, fviniz fe námrezh f kifloftjo rastaja, in sdravju fhkodije.
§vi«ia je med vfimi rudninami sa slatam nar téshji, pa tudi nar mézhji. Sa marfkaj prav pride, pa tudi fhkodije, zhe fe f kifloftjo rastaja, in med jedi smefha.
Sheléso je nar koriflnifhi in nar navadnifhi rudnina med vfimi. Bres fhtevila veliko rezhi is njega delajo. Malokdej fe najde zhifio, navadno v' rudi. Nar boljfhi sheléso pride is Shtajerfkiga in is Shvédfkiga. l'enko tólzhenimu 'shelésu fe pravi shelésna plata. Jéklo je zhifto in slo utérjeno sheléso. Med shelésne rudnine fe fhtéje tudi magnet, ki sheléso na fe vlézhe , m zhe profiovifi, fe vfelej P fvójim kónzam na en kráj fvetá obérne.
Shivo frebró imá fvitlóbo, in je tekózhe. Y' sgórej sapértih zévih, ali glashovnatih rórih káshe vézhi ali manjfhi tésho sraka, in od tod is-hajajozhi fpremín vreména.
Od prida rudftvn.
Prid, ki namgarudfivo obrodi, je fplohvelik. Bres apna, kamnja in shelésa bi ne mSgli velzih-in perrózhnih prebivalifh sidati. Koliko perprav-niga orodja bi ne imeli, ko bi rudnine ne bilo. Bres foli bi jedi ne bile tako dobre in mozhne. Nektére sdravíla fe is rudfiva naréjajo. Koliko fió in ftó ljudi fe preshiví s' obdelovánjam rudnine in drusiga rúdítva. Is slatá in frebrá fe denarji délajo, f' ktérimi fe kupzhíja, ki bi fizer le na ménjo fhla, neisrezheno slajfha.
Kakó prezhudno je bogafivo natvóre rasdeljéno ? V' gorah, v' brésnih gór in fkál nam je to natvore bogaftvo fkrito, de ifkáje in dobivaje ga fvoje mozhi fkufhamo , in de najdeno Ijudém v' prid obdelujemo in obrazhamo. Bog je fp'lah vfe v' natori tako narédil, de nam nizh bres truda ne da, in nam pravi: „Délaj o zhlovek! vfenasemlji, pod semljó, v'vSdi, v' sraki, v' gorah in dolinah je tébi flu-shivno, vfe je v' tvoj prid fivarjeno."
Od fápe, (sraka ali lufta),
Dosdej fmo fe veliko shiválfiva, fádefhtva in íudftva uzhili posnati. Sdej bote tude kej flifhati sheléli od fápe, od vode, od ognja, od luzhi. To snanje je tudi slo potrébno, de fi bote védili bolj sjafniti vfakdanje perkásni v' natori, varvati fe marfikterih nevarnofl, in fplóh dobrote bolj fpos-nati, k' nam jih je ljubi Bog po sžmlji povfod per-pravil.
§ápa je tekózha, ftegliiva fivar. §ápa je fieg-Ijiva; ki'r fe da fiifniti, in zhe flif jénja, fe fpét naglo fiégne. Sapa je tekózha; kér obdá nafho semljo do nekake vifokófii, vlése v* vfe prasnóte vfih drusih ftvarí, in fe fkufha povfód enáko fpro-ftréti. Tréba nam je je vfak trinik shivljenja v' dihanje.
ió4	-	1
Obód fápe , ktčri nafbo sémljo obdá; fe imenuje srak ali obód fóparja, kérío marfiktéri fóparji v" njem, i» plavajo po njem. Zihe lape tudi ne vidimo; jo vender zhútimó', z'he le s'roko proti obrásu máhnemo. Kar'v' sraku sJglédamo, kakor meglo, oblake, fo rastajanidéli: drusih ítvari, kakor prahú, vódé marfíktétih fopárjov; Soparji in drugitekózhi lahki déliki vítájajo'smer'ej od semljé,'in fe vsdigú-jejo v' sgórr.i srak,' kér fo labk-eji, kok'er fpódni srak blis semlje, v' ktérim shivimíx Ti foparji létajo tako-dolgo pO' sraki, de fe jihvezh nabere in sdiushi, ter potlej savolj téshe kó desh; fnég aif tózha na semljo pádej'ó.
§ápa nam je fplóh: velika dobróta'fivamika , ktéro maloktéri prav fpoisnajo, in zenítfcvédó. Brerf fápe bi ne mógla "nobéna shiva ítvár obfiati, ampak ljudi in shival hi bilo kmalo kohez; Bres fápe bi fadeshi ne mógli raíli an dbítatií Bres fápe bi ne mogli flifhati, in ta toliki dar govorjenja bi nam bil sáftonj.
Zhe je zhliteji srak, v' ktérirn zhlwvek shivi, to je zhe ima manj fopárjov, in drusih rezili v1 febi, bolj pomaga k' sdravju. Sápa je fhkodljiva nafhimu shivljenju, zhe je polna prahú, vode, ali fhkodljivih fopárjov. gápa fe fpridi v' vfih sapér-tih krajih, akp le od zhafa "do zhafa P .zhifto od sv.unej dobleno fápo neoponovi ; pofébno ,fe óndi fpridi j kjér veliko ljudi v majhnim prqftóri fkupej. prebiva. §pávnize in prebivavriize jfo tréÉa tedej vfak dan pridno odpirati, in'tóga tudi.po simi ne fmé opuítiti, kdór .hózbe fvójei sdra,vje ohraniti-in uterditi.
Ne hódi tedej tudi v' podsémeljfke jáme in v' kéldre, ktéri fo bili dolgo saperti,., préden fe sa-* perta fapa s' návo ne nadomefii; ne hqdi v' kéldre ali kléti, kjer mófht is grósdja, jabelk ali hrufhk kifa, zhe jih nifi pred dolgo zhafa odpor), ali,zhe mil saperte fhkodljive fape isvetral ali s' s^lng/tlam sboljfhal in fzhifiil.
Proita zhifta fapa, j^^p¡Jcflapt na fvojjm. polji fkorej smirej Vsiliva, je sdrava, ,ir\uterdi telo, Vlekn,a fapa ali pifh, ki aagio is toja v' kraj, poltavim fkosi vrata proti.Sknuvlezhfi,,je.zhloveku vezhkra.t fhkodljiva', pofefano, kader; mil je vrozhe. Torej je treba zMoveku. od mladofii profte fape navaditi fe, in ne preobzbutljivimu biti." Hladna in zlo mersla fapa je fkorej,smirej sdrava, pofebnopo simi; tode n^ene fhkodtjive ojfirofii do. nafhiga shivot.a fq, je tr6ba f' previdna obleko varyati. Hladna fapa sh(lp uterdi in kri poshivi.
SApa, .ker irrui fkerzhljivoil in fiegljivoft, fe da v'6sik proftor fiifniti, pa ifer naglo fp6t fičgne, zhe fiif odjenja. .Zhe fe fapa v' vetrino pukfho ftiftte, naglo sashtjne kuglo, ako fe f' filo fiifnjena fapa ispufii. Tudi- frpodnik ima fvojo mozh od fape v' njem saperte, ki fe safmodi, naglo rastdgne, in s' veliko mozhjo rasprofiri.
Zhe fe fapa is votle rezili »potegne, kakor fe per ferkavnikih sgodi, pertifka vnanja fana f filo v' njo; satQ .fe voielkljuzh is kteriga fe fapa potegne, na shnabie obefi, Zhe fe fhkropirnizhna zev v' vodo vtakne, in satik is nje vlezhe, vrtaja voda v1 bresfapngi	ker jo vnanja fipa vanjo tifhi.
llavno to fe sgodi tudi per ogajehili fhkropivnizah. Sato vftaja vino v? ferkavnizo, is ktere fe.iapais-ferka, in tezhe tako dolgo, dokler fapa ne jenja od sunej vina pertifkati.
t < »i>i' irni«oi iakiil jnajiej! • ;u/¿fla«-,** Od glafu.
Glaf vfiane, ako fe fapa f kako ftvarjd v' tref perpravi ; pofiavim, zhe fe s' rokami plofkhe, fe preshenefapa, in perpraviV tref, ali zhe fe fmodnik v' pukfhi sashge i. t. d, Glaf, don ali fhum je mnogoteri,. kakor je she tref v' fapi ftorjen, mozhan aliflab, nagel ali pozhafen.
Glaf fe raslega na vfe firani, in pretezhe v' eni fekundi zhes 500 vatlov ; luzh fe pa fhe . veliko
hitreji rasfhiri. Tega fe preprizhamo, ako od delezh vidimo pufhko sashgati. Od delezh fe vfelej pred ogenj sagleda.pnšden fe p6k flifhi. Ob hudim vremčnu fe pred biifkanje vidi, kakor grom 1'iifhi.
Glaf nam je slo potreben in koriften. Bres lafu bi ne mAgli eden drusiga ne flifhati, ne eden rusimu povedati, kar miflimo in zhutimo. Po glafu ob hudim vremčnu uganemo, ako je blis ali delezh : zhe vezh zhafa med blifkam in groinam pretezhe, dalj od naf je hudo vreme; kolikor hitreji grom sa blifkam pride, toliko blishe je hudo vreme, kdr nam luzh vfelej pred do ozhi pride, kakor glaf do ufhef. Premozhen in prenagel glaf fhkoduje ufhčfam. Satorej ni prav, pofebno majhinim otro-kam ali bolnikairi, preglafno na ufhdfa govoriti, kčr fo njih ufhefa flabe in slo obzhutljive.
Od vetra.
Ako fe fapa k')& f-hladi ali fegrdje, in torej «golti ali fianjfha, fe shene gofta fapa vfelej v' kraj tanjfhi fape; fapa namrezh je tekozha, in fe tedej hozhe vfelej in povfod v' enakoteshnoft djati. Zhe le tedej fapi v' kterim kraji, ali v' sraki enakotčsh-nofl sgubi, fe sazhne fapa gnati, in jet veter-
Mersleji fapa je navadno gofičji od gžrke, ker
i;orkota fapo raspdnjazhe ima doiti proftora. Zhe e, poitavim, v' kurjeni hifhi po simi okno odpre, fe shžne vnanja mersla, gofieji fapa f filo v' hifho, kjer je fapa tanjfhi, in tako dolgo fe shene, dokler fe enakoteshnoit v' fapi ne sgodi.
Kakor fo fhtiri itrani fveta: is-hod ali jutrova ftran, sahod ali vezherna itran, jug ali poldnevna Itran, fever ali polnozhna itran; ravno tako fe vetrovi rašdelč v' fhtiri velike vetrove, v' is-hodni,. sahodni, jushni, fčverni vdter. Po mnogoteri lt6pnji mozhi in naglofli fape dobi vdter mnogotere imena. Tedej fo navadni vetrovi, pifhi, viharji,
vertune. Viharji vltanejo, zhe vetrovi od vfih firani f' filo naglo fkup pergerme. Vertune vitdnejo, zhe mozhna vetra nafproti pifheta, in tedej, zhe fe sadeneta, fapo , in s' njo vred prah, lifije in druge rezhi okrog fuzheta.
l\X6zhea in ojiter včter je fizer lahko ozhim in fp!>h sdravju fhkodljiv; moker viter napravi lahko teklino (flufe,) nahod in kafhelj, zhe neprevidama gorek shivbt naglo na veter pride. Viharji vezhkrat hifhe odkrijejo, drivje ofhkodvajo, in marfikako drugo fhkodo naredi. Ali korift vetrov je vender veliko vezhi, kakor fhkoda, ktdro zhafi naredi, prava dobrota bčishja fo.
Vetrovi.zhifiijo srak od fhkodljivih fopariz, niajejo fapo, de fe ne fkasi, in de nalesljivih bole-»en ne sanefe; pomanjfhajo veliko vrozhino, in velik mras , ker is drusih ,ki;4joy mersleji ali gor-kiji fape nasheno. §ufhe sžrhljo ob preveliki mozhi; rasdele oblake , in pernefo ob veliki fufhi dobrotljiv dešh. Rastrofhajo fime drevif in fadeshov, in sa-fivajo mlade dreyefa,koriflno rodno drevje in mar-(ikatere fadeshe. in silifha, Majejo vodo, de fe ne vfmradi. Gonijo barkezhesm6rje; gonijo malne, in flushijo , mnogotiro ljudim. Kako dobrotljiva je tedej fapa, kako koriitni fo vetrovi! In vender malokdej mifiimo, de fe nam tudi v' tem boshja dobrota rasodiva , in de bi mogli Boga sanjo hvaliti.
Od vode.
Voda je tek6zha, prekovidna fivar , bres farbe in duha, kader je fama na fjebi. VSda rdk in morja fe po previdnofii boshji smirej maje in giblje; kir bi fizer kmalo' sazhela gnjiti. ' V6da rčk tezhe iSvifhjih krajov v* smirej nishji, in šadnizh v' morje. Včda v' morji fe po vetrovihin po bibi (po odfiopu in naftopu) maje. V6da morja vfiaja namrezh fhffi
úr, in pada sopet fhéfl úr; vítaja fe imenúje natók,. pád utók; natók in utók pa fe imenuje s' eno befedo biba. Biba je tedej védna, natók in utók pa v' 24 úrah dvakrat nafiopita.
Nar vézhi dél sémlje je s' vodó obdán. Is grósne fhirjave morja, kakor tudi is jéser rék in potokov v/tajajo smirej fopárize, ki fe v' oblakih nabirajo. Oblake, ki fe nad mórjam délajo, vetrovi vézhi dél nad fuho semijo feshenó, in v' njih sapo-padene fopárize gredó ko desh ali fnég na nafho semijo, in jo/toré rodovitno. Is oblakov isvirajozha deshévniza fe fpét v' isvíre in potoke nabira, is njih fo vézhi réke in bíftrize, ki proti morju deró, in fe vanj /tekajo. Po ti módri nar^dbi le voda smirej giblje, de nam verte in pólja pomáka, dé fe nam sa nafhe potrébe, perrozhno/ti in vefélje v' bresfhtevilnih virih in potókih natékái.
Bres vóde ne mórejo biti Ijudjé, shiváli in raft-nine. Bres vóde bine mógli shivéti, ne jedi /i per-« právljati, ne shéje ogafiti. Vóda je nar sdrávfhi pijázha; kér fíocí, de krí nefpotíkama po shilah tézhe, raspére shlése in volhoto, ktére bi bilé na-fhimu sdravju fhkodijíve. Vóda nam je potrébñá sa fnashbo obléke in shivóta , in fnága ohráni sdrávje; kér f' to fe fóki v* téku, in potivnize od-<-perte ohranijo, ktére fo po nafhi kóshi, in imájo ta namén fhkodljive fóparje is náfhiga shivóta is-pufhati.
Vfaka vóda .ni enako zhifia, sdrara in dóbra. Isvirnain fiudénzhna vóda je boljfhi, kakor tekózha, kér ta ob fvójim téku nektére /tvarí raspére, in tedej mar/iktére déle feboj nó/x, ki jo nesdrávo íforé. Deshévniza, fneshníza in ledníza ravno sató ni dobra sa pitje. Sato je nevárno prezej is vfaziga svirka, pa fhe bolj ftojézho vódo piti, kér fe lahko kej fhkodljiviga fpije.
Y' nekterih krajih je vóda prav s' veliko rud-riiüfkimi déli sdrushena. Taki isvirki fe imenujejo.
sdravni itudenzi ktirih raba je v' nekterih bolesnih slo korifina.
Kjer fo p,a plitve, ftojizhe vode in mlake; je flikodljivo blfstijih prebivati j 'ker giifile fopame is njih vftajajd' in zliifto f£po fpridijo, ktere v' imperije smipej potrebujejo.
' -i II. . .VjhfiM fl.ilul-Sttcno) f!sav ■>• :!,; q . i :r;'i,i«
Od iMegk?; oblakov, rofe in flane«
Megla vjjtane, zhe veliko vi/drie fopariže pO fpodni fapi leta, 'in fe sgofti; ' De fe pa fopariže namnošhijo/in ¿golti, fe sgodi pofibno od ihrd^a kteri foparizam ne da nikvifhko vftajati. De tedej megla vflaja, mora fapasi fpo'snanje mersleji biti, kakor semlja, de fe is nji 'vfiajajbzhe fopariže sa-dershujejo in sgoitdjejo. Sato fe vidijo megle na? vezhkrat perveliziii vidah; ravno sato fo fpOmladi in vjefen nar navadnifhi. J)e megle, ktere le mefza fufhza kashejo, zhes fto dni v' hudim vreminu fpet pridejo , je prasni govor.	.
Oblaki nifo nizh drusiga, kakor megle ali v&dne fopariže, ki fo nakvifhko vltale, ki jih fapa n6ii, vetrovi preganjajo, in ki nifo slo delež h od semlje.
Rofa pride od rofnih fopariz, ktiresvezhir ali po nozhi od semlje, in pofibno od selifh vdajajo, sjutrej pa ob mersliji'fapi fe v' kaplje nabirajo. R3fa tedej ne pride od vifhave djli; vftane le od fopariz semlje in selifh. Zhe fe fieklo ali glash na selifhe povisne, febovidilo, de bo sjutrej fhe vizhi.rofj po njem, kakor, ko bi ne bilo pokrito. Rofa fe pa le takrat na šelifhe obili, kader ni vetra; zhe je vetrovno, preshene viter tenke fopariže, priden fe morejo v^ kaplje sbrati.
Slana ni drusiga, kakor smirsnjena rSfa. Zhe namrezh fpomladi ali,vjefen, kader je f&pa slfr merila, od semlje in silifh fopariže vit&jajo, fe s' mrasam pred f6lnzhnim is-hodam y* flano premene.
Od déshja.
Ju he fe rñdne foparize v' oblake po yétri:, mrasu ali gromnim trefu Itifriejó; fo téshji od fáp.e, in padajo v' kapljah na tla. Timu pravimo desfy. Zhe kaplje v* veliki mnóshizi is vif6zih oblakov padajo, padáje vezhfopariz feboj jemljó, in fe takó povékfhajo; vrtane naliv. Pt.afhnik pride 'v' slo , drobnih kapljizah is niskih oblakov. Ploha pride is pofamesnih dalej gredozhih oblakov, ¡¡jplofhen désh je, zhe je víe nebó nad ktérirh krajam f' fne-shnénínji oblaki perpresheno. Babje pfhéno in tózha fó smi-Tsnjene manjfhl ali vézhi deshévne kaphíf. Oblak le uterga, zhe vetróvi vélik óblak naglo lufnejo, ali ga pa ob vifoke goré sadenejcS;' takó f p fopariae naglo, v* vodó fpremené, f' lilo fe ufitó, in vezhkrat veliko fhkódo naredé. Yertanja fe sgoaí , zhe mozhni nafprótni vetróvi oblak fiíf nejo, v' vodó premene in v' króge verté. Mávriza ali bosliji rtolzhek fe rtaredí, zhe na ktéri ftrani néba desh gré, in tje ríafproti fólnze fije. Dele ali lomijo fe hamrezh fólnzhni sharki v^padajozhih deshévnih kaplizah, in dajo v' fedmérih rishah mnogotere farbc v' fvoj adfvétik. Savólj okroglo A i' fólnza-, fe vidi tudi mavriza kakor pol oboda.
Desh n.m pernefe sla, veliko prida; s' njim fe sernlja nainózhi, omehzhá in vrodovitni, fapaozhi-iti, in tudi létna vrozhína.smánjfha, kér pride désh is vifhjili mersléjih krájov, od koder hladi in po-shivlja. Ljudjé in shivali dobivajo po déshji prézef yodé, ktére potrebujejo, ali fe jim vfaj isviri in réke s1 vodó napplnijo.
Od fnega'.
Snég fe sgodí, zhe mras vddne fopárize po fápi letajózhe v' tenke kófme flifne. ¡jneshéni kófmi fo zhuda lépi in umetni. Vfak ima fhéít vóglov,
tj fo s' bresfhtevilnimi majhnimi buzikami tako po r<Sdi osalifhani, de jih nar imenitnifhi umetnik ne more prav na tanko sasnarrivali. Skosi povizhnik /fe vidijo kakor sgol lepe svesdize ali roshize. §nig nam da ravno tifti prid, kteriga nam desh pernefe. ' Ver h tega varije fneg semlje s' selifhi in fadeshi vred, kakor odeja, ojftriga siinfkiga mrasa, in itori, : de mlada fetev po semlji ne posebe; ampak fppm-! ladi vnovizh oseleni, rafte in obilni fad rodi.
Od hudiga vremena..
»* • > > '> ■ •	JJT>is'. , •Ti.*. 4
Povfod po nafhi semlji je nekaka tenka ognjina rasfhirjina, ki jo tudi tenko ognjinilvo ali divji 6g-niinitvo ali divji ogenj imenujemo. Zhe fe te ogli j ¡rte v' enih oblakih dofti nabžre , in zhe fe tein og-njinfkim oblakam drugi neognjinfki blishajo, karfe politu vezhkrat sgodi; vitane huda ura ali hudo vreme. Zhe fe namrezh ognjinfki in neognjinfki oblaki iternejo, in eden ob drusiga dergnejo; fe ushge ognjina, in blifk is oblakov fhine, ter veli-krat krivo in nafkrishim fhviga. Njega glaf je grom, ktiri je sa naf vef nefhkodljiv. Blifk je tedej is ognjine, kteri udari, in rasdrobi, in ushge, kjir. kaj goriviga sadene.
Blifk nar vezhkrat udari v' vifoko osidje, v' svornke, v'vifdke drevefa ;. satofotifii ljudje, ktiri fo ob zhafi hude ure v' svonikih, ali kteri pod velikimi dreveli pred deshjam flrehe ifhejo, v' nar vezhi nevarnoiti od blifka umorjeni biti. Ob hudim vremenu ni varno vrat in oken na enkrat odpreti, de fapa fkos ne potegne, ktera bi utegnila blifk nav-lezhi. Ravno tako je nevarno blis kteriga dimnika biti, ker blifk rad v' dimnik fhine, in tedej lahko tiite pofhkodije, ki fo blis njega. Tudi ni fvetovati, de bi kdo ob hudim vremenu naglo domu tekel, hitro jisdil al peljal fe, ker vlak fape, ali vezhi fopariza blifk lahko sa feboj potegne.
Shé pred nékej zháfam fo snajdli réfnizhen pomózhik, P ktérim fe poflopje tréfkarobvárje. Na poflópje fe poítavi shelésen, na kftnzu okroglaít dróg nakvifhko, od téga droga fe debelkaíto sheh'so ob sidu, in na kakim naftranfkim kraji v' sémljo ali v'vodnják ispeljá. Zhe fe hudo vreme perblisha, in zhe udári, gre blifk-tenka ognjma-po shelesnim drogu, ali,po shelésnim dratu, obnemaga, in sa-dáhne v' stVmlji, ali v' vódi, <Je nobene fhkode né Ítorí. Hudo vreme, ta ítrafhno lépa perkásen, litera na glafosnanuje bóshjo vligamogozlmofi, imá veliko prida, sa naf, in sa vfo ngtóro. Semlja fe f' tém pretréfe; raít fadeshov, in drevéf; kakor tudi roílovitnofi sémlje fe f' tém poyi.kfha; fápa fe nezbiftih foparjov sne.bí, omotna létna vrozhína fe smánjfha in ohladi, in velikrat fe sémlja s' ro-dovitjiim deshjam napoji.
Nébne fvitlinq fo blifki, ktérih grom fe savblj velike dalje ali drusih sadershkov ne flifhi.
•Od. maríiktérih drusih p errasen na nebu.
Sarja vftane, zhe is-hajajozhe fólnze fopárize po sraku lelijózhe .in obláke obfije , in zlie ti fvojo prejéto fvitlobo na naf mézhejo. Ravno to fe sgo'di ob vezhérni sarji, kjer folnze ob fvojim sahódu oblake in foparje nad nami letijózhe oblije, in ti olómljeno folnzhno fvitlobo nam pofhiljájo.
Svésdautrini, ogtijéne képe in letézhí posojali ali lintveri nilo nizh drusiga, kakor ushgáne rezhi; ki fe v' sraku naberó, fe ushgó in ki jih fápa nófi in podi, ali pa náglo na sémljo padejo.
Posemeljfki plameni ali véfhe fo ushgani fo-párji, ki is mozhirnih kráiov vftájajo, in savblj njih lahkote jih vfak gibljej fápe nad semijo fem-tertje góni. Réf je tedej, de fe jih ni tréba kakor duhóv bati. Toliko fe jih je pa vender tréba var-vati, kader jih kdo vidi, in sa njimi gre, dé fe tó-
liko vanje ne sagltida, de bi p6t sgubil ali safhei» K-dr fe le po nozhi vidijo, je lohka, zhe kdo sa pot nima fkerbi, in gre sa njimi, de v' možhirj« saide, is kteriga vfiajajo, ali de ga v' poitranfke in nevarne kraje sapeljajo.
viakim kraji, pod viakim nebnim pafam samore zblovek irezhno shiveti,
Dosdej fmo shd veliko fiifhali od modre na-r6dbe nafhe seinlje, in vidi ti, de itvarjene rezin na gfaf osnahujejo boshjo vfigamogozhnoft, modroft in dobrotljivoft. Pa ravno tako' prezhudna je mo-droit in dobrotljivoit tudi v',ičm", de ljudje samorejo po vlih krajih, pod viakim nebnim pafam vpfelo in frezhno shiveti, zhe l.e .natorne dobrote, ki jim jih je Bog perpravil, po pameti in f sdershnofijo vshivajo, Tvoje telefne nagnjenja in ftrafti premagajo in.obersaajo , boshje sapovedi smirej na tanko fpolnujejo , in le v' boshji ljubesni in v1 dobrih delih . fvftje frezhe in fvojiga svelizhanja ifhejo.
Vfak kraj nafhe semlje ima kake korifii in dobrote, ki jih drugi nima, kteri tedej prebivavzam tifio nameftijo, kar jim od druge firani manjka. Tako je fižer vv nekterih 'deshelah vrozhina slo velika; ali ondi je mariikako pelhko in hladivno fadje, ktero shivot pokrep^ha. V'goratih deshčlah ftore slo dobre klaje in pafhe", de imajo prebivivzi obilno mleka, mafla in iira , in'v' dolinah fe najde sdrtiva voda in ravno pravfhiria gorkota. Prebivavzi nierslih kraiov bi ne hotli fvojiga lova, fvojih sv.erin, fvoje koshuhoVine, fvoje mefne hrane, in fvoje obilnofti drev sa nizh samenjati. In kjer ni drev, jih natora namefti P premogam in fhoto.
Laponzi in tifte ljuditva, ki dalej proti fdverju prebivajo, pravimo, fo nefrezhfti ljudje, Njih desheia je farna verfia hribov, ki je vdzhidči f'
fnégam in Iéríam pokrita. Vézhi dél léfa je fiimn-, nozhí fo dolge, in imájo le majhin sor. Tukej shivé ljudjé fhéít méfzov v1 védni nózlii, in ne lli-fhijo okolj fvójih kózh drusiga kakor vetrove hru-méti in sverí rijoveti, ktére gréjo na fvoj róp.
Ali ti ljudjé nifo tako nefrézhni, kakor jih mifiimo. Uterjen shiv6t imájo, fo od rojfíva manjfhi in mozhnéji koker mi; ravno sató more njih shivot vezh mrasa preneíti. Laponez je réven, pa vender dóíti bogat, kér drusiga ne potrebuje, kakor kar lahko imá. Ene méfze ne vidi folnzhne fvitl&be; ali féverni sor in méfiz mu rasfvitlujeta nozhí, de vidi svéri in ribe loviti. Léd in fnég ga ne ultra-fhita, kér jih je od mladofti navajen, in je sa njih uterjen. Bog mu je shivali dal, ktére vfe n¡egove potrébe sadovoljijo. Séverniga jeléna imá , ktéri je nafhimu jelénu slo enak, in ta mu daja mlcko, in vlézhe mu fni. Kósha in dlaka te shiváli mu dajo obléko, fhotóre in pofielje, njéno mefó mu da hrano; parkli pofódo, in zhéva mu dajo pa vervi. Severni jélen shiví vézhi dél le od mahú, in téga revniga shivesha íl fam ¡fhe fpod fnéga. Sa pof-kufhnjo fo shé take Laponzé v* gorkéji in rodovit-nifhi kraje .djáli; pa fo le sheléli v' fvójo domazho desheló nasaj.
Od tod vidimo, de zhlóvek v' vfaki desheli, pod vfakim nébnim pafam frézhno sadovóljno shi-véti samore. Vshivaj le ondi, kjér shivífh, darí in dobrote, ki ti jih je Bog perprávil, smérno in hvaléshno; vefeli fe fvojiga shivljenja, kér irriá veliko zéno pred Bogam, zhe ga prav obrazhafh; bódi dovoljen f' tém, kar ti je Bog dal; varij fe ítraít, ktére fame zhlovéka nefrézhniga ítoré ; po-fébno fe varij fovrafhtva, nevofhljivofii, ¡ése, ne-smérnofti, in vfake neródnofíi, ítóri smirej le to, kar ti boshje sapóvedi, tvója véíl in tvoj íl.n uka-sujejo; po tém bofh frézhno in vefélo shiVel, zhe tudisemlja, ktéro obdelujefh , ni slo rodovitna , in zhe íi tudi morafh v' poti fvojiga obrasa fvój kruh
flushiti; frézhno bofh shivel smirej, dokler fe tvôje iruplo v' semljo ne povèrne, ¡s klére je vséto, in dokler tvôja dufha k' Bogu ne pride, ktéri jo je dal.
Od folnza, svésd, planetov in lune.
Dosdej fino fe uzhili nekoliko fposhati sèmljo, in druge fivari na nji, in vidiii fmo, kako fplôh koriflno in dobrotljivo je ljubi Bog vfe napravil, kako je vfe rezhi na sèmlji k' nafhimu pridu ftvaril.
Pufiimo idej fvôjo sèmljo na-firàn, povsdignimo fvùje ozlii nakvifhko, in kaj saglédamo tam gori? Yidimo sâlo folnze, k'f fvojimi dobrotljivimi shârki vfe ofvéti, ogréje in svefeli ; ob fvitli nôzhi vidimo bres fhtevila veliko svésd in prijasno luno. Te bresfhtevilne nébne ftvari s' nafho sèmljo vred fe imenûjéjo fkupej fv.ét. ali vefvoljni, vefmirni fvét.
Çôlnze, ki nam tako dobrotljivo fvéti, ki P fvojo gorkoto vfim sélifham râft in ték daje, je veliko vézbi od nafhe sémlje. Çôlnze fe nam le sato majhino sdi, kér je grôsno delezb od naf.
Solnze fioji smirej na enim kraji. Sdi fe nam fizer, de folnze vfâk dan is-haja in sahaja. Ali ne folnze, ampak sêmlja fe vert i, in fe oberne s' vlimi fvojimi prebivavzi v' 24 urah okôli; to flori nozh in dan, in v' enim létu ali v' 365 dnéh in 6 urah fe safuzhe okoli folnza. Kakor fe nam sdi, de folnze gré, semlja pa fioji; ravno tako fe tifiimu sdi, ktéri fe v' ladii pélje, in na brég gléda, kakor de bi fe brég in drevéfa premikale, in de bi ladja ftâla, defiravno narôbe brég per miru fioji, ladijo pa valovi naglo dalej nefô.
Tâzih folnz, kakorfhno je nafhe, je fhe veliko na fhirokim proftoru neba. Vfaka svcsda, ki jo po nôzhi nad feboj na nébu saglédamo, je folnze kakor nafhe, in nektéra svésda ga fhe preféshe na velikôiti. Te nébne fivari fe imenujejo fiavne svésde ali ftavnize, to je nepremakavne svésde, kér fe
smirej v' tiftim pafu* in v' tifti džlji na n£bu vidijo. Nafhimu folnzu enako imajo fvojo lafino luzh.
Tifie nebne fivari pa, ktčre fe kakor nafha semlja okoli folnza fuzbejo, in od njega fvitlobo in
forkobo dobivajo, fe imenujejo planeti ali premi-avne svesde. Kometi ali repafte svesde fe tudi fhtejejo med premikavne svesde; v' podolgovatih krogih fe fuzhejo okoli folnza. Perkasen repafiih svesd zelo nizh ne pomeni; ampak fe ravno tako koker folnzhni is-hod ali sah6d po navadnih na-tornih poitavah sgodi.
Luna fe tudi fhteje med premikavne svesde, in je Itajiovitna fpremljavka nafhe semlje. P6i.de-fetkrat manjfhi je od nafhe semlje, in fe safuzhe okoli nje v' 27 dneh, 7 urah in 43 minutah. Veliko tavshent mil je od nafhe semlje delezh. Luna dobiva fvitlobo, kakor, nafha semlja, odfolnza, in de je sdej manj sdej vezh fvitlobe na luni vidili, pride od njppe mnogotere o.bernitve proti šemlji in folnzu. Kakor sh6 luna fvojo ofvitleno ftran bolj ali manj proti nam oberrie, injamo itilaj, pervi krajiz, fhip, sadnji krajiz.	,	,	!
,Od mcrknjenja folnza in lune.
Luna fe fuzhe okoli nafhe semlje, in s' njo vred vfako leto okoli folnza. Zhe tedej luna per tem fukanji na ravnoft med folnze iu s6mljo pride, perkriie nafhi semlji Tolnzhno- fvitlobo. Ta perkasen fe imenuje folnzhni mrak. Zhe pa semlja pride na ravnoft med folnze in luno, perkrije luna fvitlobo, ktero fizer od folnza dobiva. Ta perkasen fe imenuje lunen ali mefizhen mrak;
Ob folnahnim mraku ni folhze otemnjeno, ampak le semlja, ker folnzhni sharki sitvolj lune v' frčdi ftojezhe ne morejo na semljo pa/ti, in je pop6lnama ofvitliti. Ob mefzhnim mraku ne pridejo na luno folnzhni sharki, ker jih semlja v' fredi
ftojezha pobere , in ravno sato lune prav ne ofvitle. — Uzheni svesdoglčdi vedo folnzhne in mefzhn* mrdke veliko lit pred isfhteviliti in povedati.
.F¡ :	■ ' rbn : • ;
Kako veliko , kakó neisrezh¿no je fivarjenje t Kdo samote déla tyóje vfigamogozhnoíti, o Gofpod, pregledati, 'kdo jih samóre premériti! Kako lepó, kakó prav, kakó modro je vef fvét narejen! Milijonov, in milijonov ljudi prebiva na ti semlji, in sa Vfe fkerbi Q?he ,v' nebé(ih s' neisrezhéno dobroto inmodroftjol Kdo je v' flanu isfhléti ptize v' sráku, ribe v' vodi, domazhe in divje shivali po semlji, zHždo merVdfihžbv in zhervov! Šolnze je grosno ■véliko, SVésde fe ne dajo isfhtéti.' Skosi 6000 léfc fefuzhejio-aeirtóbne ftvarí v' nar lépfh im redu po fVfjjih pótih^ ktére.jim je Bog sasnamoval, in nikoli fhe nifo zel5 riizh od njih safhle. Prav réfnizhno ! Per premifhljéváñji. šalih bóshjih dél more zhlovek le zhuditi Te, pokleknite, in molite tiítiga, ktéri Jé-vfe s' nefkónzhno mózhjói, modróítjo in dobróto is nizh naprávil, in tako lepó in prav narédil.
ín vender .veliko vézh, kakor vfe to je zhlóvek, ki ga je Bog po fvóji podóbi fivaril, ki ga je angelam perdrushil, in ki ga je gofpodarja te sémlja póftavil.
Gofpod! zhedélatvójéVfigamogózhnoñi, v¿lik prfiftor na nébu, folnze, luno, svésde poglédaro,» ki li jih ti t^am gori pofádil, kaj ti je zhlósek, da fe ga fpómnifh, de fi ga takó vifoko povsdignil? Hvála, zhálí in molitev bodi ¿ató vézhnimu, rvei-kónzhnimU Bogú od véka do véka!
Berilo sa male fhóle.
M

Ddshnofii podldshnih do fvojiga deslieli-niga oblafinika, do gofpofke od njega po-ftavljene in do rojftne deshele.
1 er v Jak i hijlii in vjaki fofejki mora kdo biti, de ima uka.snvati, kdaj in kako de naj Je kej opravi in Jlori, kar je potrebniga sct hi/no ali JoJeJko ; mora kdo biti, de ima sa-povedati, kaj de naj vjakteri ud Jtori ali ne Jtori, de J't red , mir in edinoft ohrani. Ho bi vjakteri, kar bi hotel, JmelJtoriti, ko bi /iikogar ne bilo, po kteriga volji Je mdrajo vji sdrusheni ravnati; bi bila nerodnojt, ne-pokoj in raspertija, in hijha ali fojeJka bi ne mogla objtati.
Ravno tako, in fhe veliko bolj je sa vjo deshelo, kjer toliko drushin, toliko JoJeJkin toliko tavshent ljudi Jkupej prebiva, Jhe veliko bolj je tedej potrebno , de je kdo, kteri sapovedi in povelja vfim prebivavzam deshele Jpolnovanje daje, in kteri potrebne naprave ftori, de red, pokoj in edino/t povjod prebiva, in de Je varnojt shivljenja in la-ftine v Jim prebivavzam ohrani. Tijtiga, kteri ima pravizo v* vji desheli ali per vfim ljudjtvn sa v Je desheline prebivavze sapovedi dajati, in JploJhne naprave Jtoriti sa red, pokoj, edino Ji in varno/t shivljenja in lajtine,
imenujemo nur vifhi •dtshelino gofpofko. vladnika , desheliniga oblaftnika , farno-dershza , kteri po mnogolerojti vladftva, /jo kterim vlada, ima.predimek: Zefar, kralj veliki vojvoda , vojvoda i. t. d.
tJdje meftniga driifhtva fe imenujejo med feboj fomeftnizhani, in vfi sadeVki desheliniga oblaftnikafe imenujejo podloshni.
De je deshelini oblaftnik od Boga namenjen in po ftav l j en uzhi f-iislozhno fveto pifmo. Rim. l3, 1.2. „Vfakter i bodi vikf hi oblafti podlbshen ; ker je vfaka oblaft od Boga poftavljena. Kterikoli f o oblaftntki, fo od Boga poplavljeni?	<.
Ker je deshelini oblaftnik od Boga po-ftavljen y in je ozhefvojini podloshnim, tedej je tudi vfaki podloshni dolshan , fvojimu oblaftniku fpred vfih drusih ljudi, zliaf t in fpofhtevanje fkasovati. To nam sapove foeto pifmo ,\ rekozh': J. Petr. 2, l »Bojte fe Boga in zhaftite kralja
Ker je deshelini oblaftnik od Bogu po-ftavljen, in je ozhe in dobrotnik fvojim podloshnim, f/no mu tedej tudi po febno ljubesen, ■sveftobo in f p ofh tov a nje dolshni.
Kakor pa otrok ljubesen do fvojih ftdr-fhov s^sveftim in radovoljnim fpolnovanje/n njih sapoved fkashe, ravno tako naj tudi podloshni fvojo ljubesen deshelinimu oblaftniku j' svefto in radovoljno pokorfhino do vfih njegovih poftav in ukasov fkasujejo. Poftave in ukdsi, ki jih deshelini oblaft-
M 2
/lik/bojim podlósJwifn daje, imajo le ta namen, J'rézhovfe deslíele in vj'ih udov dersháve povij hali. Le vladnik Jam more naredbe in kakj'hnofti fvójiga vladftva nar bolj previdiii, in tedej nar bolj vediti, kiere po-Jlave, in narédbe fo A' frézhi vJe des hele potrebne in koriflne. Pofámesen deshelján ne. ftióre potréb vj'ih podloshnih previdiii; tedžj tudi velikrat ne more vediti, sakaj té ali une poftave in ukasi deshélini oblaftnik da. Sato-rej je vfák pqdlóshen dolshán, poj'láve iri ukase deshéliniga oblaftnika-radetvóljno, na tanko in vjeltj, tudi takrat fpolnovati, kader ne vé in ne sapopáde , sákáj de Jo dane,' Svélo pijmo nam ozhitno sapové, gofpóf-hine ukase savolj fvóje vefti fpplnovati[ Jlim. 13 , 1—5. VJakteri bodi vifhi obláflí podlóshen; kér je vfaka oblajt od Boga po-ftávljena. Kdor. fe tedej vikfhim vftavlja y fe vftavlja bóshji nartidbi, iti farn febi pogubljenje nakópa. Sakaj deshélini oblaftnik je Jlushabnik bóshji tebi K dábrimu ; ako pa hudo Jhirifh, boj fe ga, mézha ne nófi sa-jtónj; sakaj onjeflushábnik bóshji, mafhe-vaviz u' fhtraféngo timu, ktéri hudo déla. Vikfhim morate tedej podloshni biti ne famo savoljo fhtrafénge, ampak savoljo vefti."
§vélo pifmo tedej i raslózhnimi bejédami uzhi: „Kdorfe vikfhim vftavlja, fe vftavlja bóshji narédbi, in Jam J'ebi pogubljenje nakópa:'' J. Petr. 2, 18—24-" Bodite fvójim gojpodam podloshni, ne Jamo dóbrim in tihim, ampak tudi ójftrim ; kér to je prijetno
Bogu, ako kdo savolj njega, ki sa vfe vé . sfialojft prenéfe, in po krivizi ierpi."
Ker je oblaftnik od Boga poftávljen je ózhe deshéli, in velik dobrotnik fvojim podlóshnirn ; frno mu tedej sato veliko hvala <lolshni, ktéro mu pofébno f Mm fkasujemo. de mu dolgo shivljénje, sdravje in boshji blag o dar per v Jih njegovih délih vófhimo , in njegove poftave in narédbe na tanko in radovóljno /polnujemo.
Kér je pa le Bog, ktérisamore vfe nafhe shelje vflifhati in f polniti; Jvóje profhnja tedej safvójiga deshéliniga oblaj'tnika /f' Boga pofhiljajmo, velikrat sanj Boga profimo. To nam sap ové J', pifrno: I. Tini, 2. i. Jsbno vaf opominjam, de opravljajte projh nje, molitve, perporozhevdhja in salival? sa vfe ljudi, sla f ti. pa sa kralje in sa vfe go-fpój'ke, de mirno in pokojno s hi vité vj 'i pobos hnof ti in zhijíofli.
D eshclini oblaftnik fkerbisared in pokoj povfim fvojim vlaftvi, s a varnoft shivljenja inpremoshenja fvojih podloshnih, in ofkerbi vfe, kar je K njih frezhi potrebniga in ko-riftniga. Tiga v figa on fam ne more ftoriti; pomozhi in perJ'topka drusih ljudi mu je treba, de frezho fvojih podloshnih, ki sanjo fkerbi, tudi rej dofeshe. Sato srozhi nekte-rirn podloshnini nekoliko fvoje oblafti in pra-vize v' njegovim imenu k' fpolnovanju njego-
vik poftav in naredeb pergarij ali, sa red in pokoj zhuti, podloshnimupo nedolshnim okri-vizhenimu pravizo dati, prepiram konez Jto-riti, nepokorne ftvahovati, in frezho prebi-vavzam povijhati. Podlostmi, kterim deshe-lini oblaftnik nekoliko fvoje oblafti k' .vladanju dershave srozhi, fe imenujejo derslia-vini opravilniki» fodniki, gofpofke.
Gojpojke jo od desheliniga oblastnika poftavljene, in f potrebno oblaftjo navdane ; njego vi nameftniki fo tedej per njegovih pod-Joshnih. Tedej je vjak podloshen dolshan gofpojke f ponishnim zhejhenjarn in fpojh-tovanjam flufhati. Sveto pifmo pravi: „Da-jajte vjakima*, kar fte dolslini; zhaft, komur fte zhaft„• fpofhtovanje, komur J'te fpofhtovanje dolshni."
Ker gojpofke v' imenu desheliniga oblajt-nikaukase delajo, in povelja dajo, tedej je vfak podloshen dolshan go/pojkine ukase in povelja radovoljno, na tanko in vfelej fpol-novati. Sveto pifmo nam sapoveduje, rekozh: L Petr. 2 , 13. 14' „Bodite vfaki gofpofki savolj Boga pokorni, ne famu kralju, kakor nar vifhimu gofpodu; ampak tudi njegovim K hvali pravizhnih in mafhevanju hudodel-nikov od njega poftavljenim nameftniham." Jesuf fam Je je podvergel fodbi Rimfkiga desheliniga poglavarja Ponzija Pilata, in mu odgovori: Ti bi ne imel oblajti da meney ko bi ti ne bila ad s gore j dana.
Gojpofke zhujejo sa red, pokoj in edi-naft, sa slavljenje in premoshenje podloshnih.
Naj tedej vfak podloshen fvoji gofpofki vfe dobro voflii, in sheli, in naj fvoje shelje Boga pofhilja ; naj sanje Boga moli.
Tifla deshela . v1 kleri je kdo bil rojen ali srejen , ali o' k ter ifta no nit no prebiva, Je. imenuje rojftna ali domazha deshela, domovina, ozheftvo ali ozhetnjava. V domovini dobi v/akter i prebioavez potrebni shivesh; tukej je suzhen u' potrebnih in koriftnih sna-no/lih, siirjenin srejen ; iukej dobi hranitev in varno jtfvojiga shivljenja in premoshčnja, in rnarf¿katere druge dobrote, ktere ntu pomagajo s hi oljenje in sdravje ohraniti, in fonj vifoki vezhni namen sadobili. V ¡'akter i tedrj sadobi od fvoje domovine mnogotere in velike dobrote. Salo je vfak prebivavez Jooji do-mazhi desheli hvalo, Ijubesen in pomozh dol-shdn. To hvaleshnoft, Ijubesen in pomozh imenujemo fpžbh domovinfko Ijubesen. D o run -vinfka Ijubesen ali domoljubje je tedej dolslino f t vfakteriga podloshniga.
Kaj bo tedej ftoril, kdor domovino ljubi ^
Kdor fvojo domovino ljubi, J'e bo nad. vfim vefelil, kar frezho domovine povifha; ferze ga bo bolelo, zhe jo nadloga in nefre-zha sadene; vfe njene pergodke bo ferzi obzhutil. Prerok Jeremija je o'ferzu obzhuli/ vfe nadloge fvoje domovine, in; je shalovjd nad njenim rasdjanjam irfvojih s halo f triih pefmih . -r^r Je s u f je jokal rrrrrf Jcrusalerrtam.
Udov J vajo domovino ljubi, ji is Jerza vje vojhi in skeli, kar je sanjo dobriga in llorijtnigu. Svojo domovinjko ljubesen te-dej tudi J? ti m Jkasiijmo, de ji v Je dobro in korijtno is Jerza vojhimo.
Ali ne bilo bidojli, vje vejele inshdltijtne pergodke Jvoje domovine t?' Jerzu zhutiti, in ji v Je dobro in korijtno is Jerza vojkiti; dobri desheljan bo tudi perpravljen j' befedo in djanjarn £>' potrebi Jvoji domovini po Jvoji mozki pomagati, in bo Jkerbel v J' odvernili in obvdrvali, kar bi ji bilo J/ikodljivigd in nevarniga. Tudi J' tim lede j Jkashirno domovinjko ljubesen, de radi in radovoljno v Je Jtorimo, kar Jrezho domovine povijha, in Ji persadevamo vjo JVikodo od nje odvernili.
Kaj je domovini rej' korijtno ali Jhkod-jjivo, kaj njeno Jrezho povijha ali pornanj-Jha, to nar bolj tijli rasjodili ve, kleri potrebe vje deshele posnd, in sa Jrezho vjih podloshnihJkerbi, inta je deshelini oblaJ'tnik. Desh&Jini oblajtnik daje tedej pojtaije in povelja v" Jpolnovanje vjim podloshnim , in ukdshe y tim vjaklerimu, kaj de naj Jtori ali opujti, de Je Jrezha v ji domovini ohrani in povijha. Kdor tedej jvpjo domovino ljubi, bopojtave in povelja desheliniga oblajinika rad, na tanko in vjetej Jpolnoval,
V boshjo zhajt in sapovijhanje krepojti inpobpshnojtimorajo zerkve ali boshje hijtie. Jhole ali uzhiv/uze biti s k'- temu je treba, cfri-
, hovfkih in de&heljkili uzhenmov. in prednikov,
'	>.>•".•,,	r1. .««"V
treba je zerkve m ilzhivnize sidati in poprav-
Ijati. De fe ohrani red in pokoj, varnoft shivljenja in prernoshenja, de fe poftave in povelja deshéliniga oblaftnika fpolnujejo, Jo opravilnimi, fodniki in drugi predftojniki potrebni , ktére mora domovina shiveti. — De fe kupzhija slájfha in povij'ha, de fe obilni dómázhiperdélki drugam pofhiljajo, in druge potrebne rezhi od drugód vósijo; fe morajo zéfte in moftovi narejati* in v' dobrim ftanu ohranovali. -— Sa ofkerbljenje ubosih, vdov in firot, bolnikov in hrómzov fo pofébne ófkerbne hifhe ali narédbe potrebne. — De fč ?• nanji f 'fúrashniki domovine odvrazhajo, de fe deshela ropa, in rasdjanja obvarijef fo potrebni vojaki in vojfkine trume. Ti morajo preshivljeni, ofkerbljeni, in f potrebnim orodjem prevideni biti, in fhe druge branivne narédbe morajo ftorjene biti.
De fe vfe to, kar je /r' Jrézhi domovine potrébniga ; sadobi, de fe potrebni uzheniki, opravilniki in vojaki plazhajejo in ofkerbé, de fe vfe potrebne dershavne narédbe ohranijo, potrebuje domovina denarjov in marfi-ktérifi drusih rezhi. Denarji in druge rezhi, ktére fo domovini potrebne, fe imenujejo nje potrébe.
Kér fovfe te naredbe vfi desheli k' pridu, in vfaktérimu podioshnimu potrebne in ko-riftne, naj tedejvfak, ktéri fvójo domovino ljubi, rad in f pravo, vóljo njenim potrébam pomúga. Svétu pifmo naf A' temu opominja: Rim. iš»y 5-—vi. „Mi,kifmokriftjani, kolikor naf je, fmo eno-teló, in tako je eden
drusiga itd. V Jak Jkerbi vfim drugim Jč pridu biti." I. Peter. 4, 8—«O. „Pred vfirni drugimi rezhmiimejte bratovfko Ijubésen med febój. Slushite eden drugimu j' darovi, ki jih je vfaktéri prejel."
Korifte in boljfhke ozhitnih narédeb domovine vshivajo vfi njéni prebivavzi. Sato je tudi fiéhern dolshan k' potrebam domovine pomagati. Ko fo pa ftan, premoshenje in vnan je okólfhinepodioshnih mnogotere, tedej gojpojka napove, koliko ima vfaktéri podlostmi po méri Jvójiga ftanú in premoshenja k' potrébam domovine pomagati. To, kar imá vfaktéri podloshen K potrébam domovine pomagati, fe imenuje dazha ali davik. Kdor fvójo domovino ljubi, bo tudi davke rado-voljno y in po foóji véfti na tanko opravljal. Tudi mi tedej fvójo domovinfko Ijubésen J' tirafhasiijrno, de radovóljno in veftno dolshne davke opravljamo.	. .
Sveto pifmo to rasloshno sapové; Mat. 22. „Dajte Zefarju, kar je zefarjoviga to je, opravljajte s"1 veftjo njemu dolshne davke. Rim. 13 , 6. „Opravljajte davke tudi sar voljo vefti. Dajte tedej vfakimu, kar Jte mu dolshni, davik, komur fte davik, zol, komur fte zol doshni."
v fáki desheli morajo nekteri take déla in flushbe opravljati, ktére fo K pridu vfe domovine, in sa frézho efaziga podloshniga potrebne. Take déla fe imenujejo ozhitne ali vlddfke opravila in flushbe, .in ker jih mora, komur fo isrozhvnc, Jam o' fvóji ojébi ali
perffioni ofkerbeti in ftoriti, fe jim pravi ojebneflushbe ; kakor poftavim opravilo uzhe-nika, fodnika , opravilni/ca , vojaka. Ko ~bi nihzhe tazih vladfkih opravil in ofebnih flu-sheb ne hotelprevseti, bi domovina ne mogla obflati. Kdor Jvdjo domovino ljubi, bo tudi rad, zhe je poklizan ali is fvoje dobre volje vladjke in ojebne flushbe opravljal, tudi zelo takrat, kader mora fvoje shivljenje nevar-noftpoftaviti, kakor pajlavim vojak, sdrav-nik. Tudi y tem tedej fvojo domovinfko ljub eseji fkasujmo, de radi A' njenimu pridu vladfke in ojebne flushbe opravljamo.
To nam ukasuje fveto pifmo: Rim. «2, 4—11• „Vfifmo eno telo, in tako eden dru-siga udje." Slepimu bodimo oko, gluhima uho, mutaftimu iifta, hromimu noga. To je, eden drusimu ljubesnjivo perftopimo, in v' potrebah fvojimu blishnimu radi pomagajmo. „Po milo f ti nam dodeljene imamo mnogotere dar i. Zhe ima kdo flushbo, naj j' veftjo ofkerbljuje njene opravila. Zhe je kdo uzhenik poftavljen, naj fe pezha j' uzhen-jam. Zhe je kdo predftojnik, bodi j' vfo unetoftjo in veftjo. F1 tim, kar imate delati, ne bodite leni; gofpodu flushite." I. Joan. 3 , 16. „Kako velika je bila Jesufova Ija-besen do naf, fmo v' tim fposnali, ker je fvoje shivljenje sa naf dal/ tedej moramo tudi mi perpravljeni biti, shivljenje sa brate dali."
Zhe pa tudi pergodke fvoje domovine r' ferzu zhutimo, ji dobro vojhirno, in Jnio
jterprávljeni", prida domovine po fvóji mózhipomagati; je vender Le fam ljubi Bog, htéri samore domovini vfe, kar jijedóbriga in koriftniga, dati, vfe hudo in nefrézhe od nje odvernili, jo blagodariti in ofrézhiti. Kdór fvójo domovino refnizhno ljubi, bo tedej tudi J'vóje shelje sa frézho domovine /i' Bogu povifhal, velikrat in perférzhno bo sanjo molil. Tudi mi j'' tém fkasújmo fvójo domovinfko Ijabésen, de vezhkrat sanjo A' Bogu molimo, od k té riga famó vfe dobro pride.
Iidor fvpjimu deshelinimu oblaftnika dolshno zhaft, Ijobešen in psrftopnoft, pod-loshnoft in voljno pokorfiiino fkasuje, in sanj h:' Bogu moli; kdor gofpofkarn od de-shel/niga oblaftnika poftavlenim zhaft in po-korfhino fkasuje, in sanje moli; kdor ima pravo dornovinfko ljubessn, in jo f tem na-snanje daje, de vfe pergodke fvoje domovine perferzhno obzhuti, in ji vfe dobro refnizhno vojhi; kdor je per volji, ji tf frezhi pridno v? djanji pomagati; kdor vfi/n poj'tavam in poveljam desheliniga oblaftnika voljno pokorfiiino fkashe ; kdor potrebam domovine rad in rozhnopomaga, in j' veftjo dolshne davke opravlja; kdor je perpravljen , domovini vladfke in ofebne flushbe opravljati, in sa njeno frezho in bdshjo pornozh velikrat A'
[
Bogu móti; kdor vfe te dolshnofti opravlja; Je imenúje dóber in svéft podloshen.
V™1 vjakim, tudi v, nar nishjim in rév-nijhim Jtanu, vJih pergodkih in okoli-Jhinah shivljenja je mogozhe in treba te Jilna dolshnojtina tanko in radovóljnojpolnovali.
Tak podloshen sadobi Ijubésen in dopa-denje boshj&, "Ji sajláshi dóbro iméper ljudeh, in Je flori vrédniga dobrot v" tem in v'jtri-hódnirn shivljenji.
Tém dolshnojtim tifti nafproti ratina, ktéri j' be Jé do ali djanjam sanizhvanje, merslóto ali zelo fovrdfhtvo do Jvejiga dqské-liniga oblajlnika kashe, ktéri zhes• njegove poftave ali povalja godernjá, jih grqja , ali jim zelo morebiti naf proti déla. Soper te dolshnoftif9 pregrefhi tifti, ktéri do gpfpofks od desheiiniga oblaftnika poftavljene sanizhvanje , nepokorjhino ali najprotnojt kashe. Ravno tako fe tifti pregre fhi, klpri je per vfih pergódkih fvóje domovine enakpdu-fhen in neobzhutljiv ; ktéri ji vfiga dob riga. is férza ne vofhž, ali kaj taziga pozhénja, kar je sa réd, mir ino pokoj domotine nevarno in fhkodljivo. Tudi gref hi, kdor,od narédeb in naprav domovine sanizhljivo govori, njih korift in dobroto odrekaje, Jnjih graja', kdor k' potrébam domovine nozhe pomagati, in dobrodelnih ozhitnih narédeb nozhe podpirati; kddr morebiti zelo j' gerda famópridnoftjo , golufijo in odertijo poman-hanja in potrébo povikfha , in fvójim deshe-ijanam Jrézho podkopd in podere: kdor1 Je
dolshnim davkam &dtegne, ali manj plazita, kakor je plazhati dolshan f kdor pojlavljene zejtovine in mojtovine ne opravi. Sadnjizh grejhi tifti, kieri pojiopaje shivi, in domo* vini j' delam in pridnoftjo zelo nizh ne pV* maga ; kdor fe v, ozhitni flushbi golu fije in nesvejtobe dolshniga Jtori; kdor nozhe domovine , kadar je Jila, tudi s' nevarnojtjo fvojiga shivljenja braniti.
Zhlovek, kieri te dolshnojti nemar pujti, pokashe gerdo nehvaleshnojt do Boga, ki nam shiveli da v' JoJeJkini drushbi, de eden driigimu ljubeznivo pomagamo uzliiti in boljfhatife, potrebni shivesh fi ptr dobivat i* šhivljenje Ji slajjhati. in K pridu biti eden drugimu. — Tak zhlovek je nehvaleshen in bres ljubesnido drusih ljudi, jp kierih persa-devartjem in pomozhjo je toliko prida, s los h' nojt in vejelja v' fvojim shivljenji sadobil. TakJhkodije sadnjizhJam Jebi\ injenejrezh niga Jtori, ker Je kakor nepriden in~ Jhkod-Ijiv ud ob dobro ime perpravi, in pomozhi drusih ljudi nevredniga Jtori; J' tim te dej, de k* JplohniJrezhi domovine ne pomaga, Jam Jiiojo Jrezho podere. Tako Je tak zhlovek she take j na semlji Bogu in v Jim dobrim ljudem soperniga in fhibe vredniga jlori, in tam perhodnim shivljenji gazhaka djjtraJodfra.
De v Je dohhnofti do desheliniga obirijl-nika, do go fpojk in domovine Jpobiujmo , nam je v~ zheterti boshji sapooedi sapovedano. ktčra fetako glaji: „Spofiitaj ozheta in mater, de dolgo shivijh, in fe ti dobro godi na semlji"
♦	H
Spolnujnrotedej vfe dolshnoftidófvójig deshéliniga ozhéta , in do gofpofk od nje¿ postavljenih radi, na tanko in vfelej; on namrezh od Boga poftavljen naj' vladati varvati; on fkerbis"1 modrimi in dobrotni¡ narédbarni, j' nkutrudenim per s a devanja s a poduzherije in srejenje mladojti, sa le vedenje in bóshji Jtrah, frézko vfe ders/id in vfih podloshnih pojLaviLi in uterditi$ ima sa tega voljo veliko J'kerbi, déla in teshav prevséti in prenefti.
Tudi fvojo domovino in š1 njo vred vje njéne prebivavze ljubimo kakor fvóje brate, bodimo fimed feboj kakor dób.ri otrózi eniga ozhéta, in pomagajmo po fhterio is vfih niozht k'J'rézhi vfe domovine in vfaziga prebivdvza. •— Le tako samóremo Bogu, nebefhhimu ozke-tu, dopájti, ktéri tudi vfe ljudi ljubi, in nam je Ijubésen do blishniga kakor drugo veliko sapóved vfe poftave na tanko fpolnovati sa-povédal.
Djanfki pregovori sa mladoft.
S* Bo^am sazhni vfako dilo, In bo dober tik imilo.
De dober fi, in dobro Rrifh, Sat6 na fve'tu le '¡ihivifh.
»vio	>-.yv,i\ ■«<•■• V.'	•■ •'
Zbe bčzberti frizben biti Se morafh m
lad uzhiti: She sdej fkerbit' Bogu dopaiii, Od- dni do dne v' dobrim rafiL
Zbe nauk pofliifhafh. polnit' pa ne fkufhafh. §1 frizho kasifh; Vfe bode velelo, Te rado imilo, Zhe lipo shivifh.
Zbe ftarfhe fpofhtujefb, in ljubifh Bogji Je vfe ti prijasno, te fado im4*
Oblika pfave hvale vredna , Ni dr&ga ampak fnashna, zhidna; Kir fnashnoft je žhidnoft, mladino lepi Bogu, in ljudim vfim jo perporozhi,
S' zhafam fvojim prav ravnaj, De ti shal ne bode kdaj.
Rčvesham pomagaj rad, Kdr je rčvesh tud tvoj brat.
Hinavfhno iovrasbi, ln kar fi, to kashi.
Is nizh fi, zhlovek, od Boga fiorjen, §posnati in ljubiti ga je tvoj namen.
O Bog, velika je oblafi, ' Nefkonzhna je mogozhnofi tvoja j Zhe tvojih del premifli zhaft, Stermi nad njimi dufha moja.
Nefkohzhno fi dobr6tljiv Bog Po želim fvefu krog in krog Tvoj blagodar kraljuje; Velela giblje rfaka fivar, In zhut' ljubesni tvoje dar, fi hvalo vfo daruje.
Bog pravizhen fi Gofpod, Po delih povrazhujefh; Hudobne tepefh ti povfod,
Poboshne obdarujefh,
--
Rčf je , kar ti Bog gdvorifh, Modrofi fi sgol bres sm6te; Kdor v' td saupa, mu deliib Obljubljene dobrote.
Berilo sa mala fh6le.	N
Kdor védno mifli na Boga, Se njemu rad perporozhúje, fcdor s' Bogam déla vfe ravná, V' nefrézhi k' njemu le sdihúje, Kdor po sapo vdih prav shivi, Je fvójim prédnikam podlóshen, Kdor dobro vfelej rad flori, Le on, le on je réf poboshen.
Vfmiljen Bog rad persanáfha, Gréfhniku rad odpufií, Ktér pokore ne odláfha, In predérsno ne grefhi.
Omikana pamet, nedolshno ferzé, Nar lépfhi sakladje sa léta mladé.
Marl'ktér fe v' nefrézhi preposno kefá, Zhe fvoje opravila bres glave ravna..
Pravizhen in dober do vfaziga bódi, Po vnanji dosdévi nikogar ne fódi.
Kar dóbriga fvójimti bratu fiorifh, §tokratno plazhilo v' nebéfih dobífh,
Zhe hózhefb fébi kdej ! In drugim k' pridu biti, §e morafh pridno sdej, ■V mladofii déla uzhiti.
Nedolshnoft in pridnolt in dobre shelje Nar lepfhi vefelje sa dobro ferz6.
Pofiave fo potrebne, hudobnike krote, Pofiave naf ljubesni, pravizhnofti uzh<5. Kob' vfak, kar hozhe, fmel fioriti, Kdo nek bi mogel frdzhen biti.
Otrok, ki fiarfhov ne fpofhtúje, Jih drashi, shali, sanizhuje; Popazhi fvóje II íerzé Hudóbnifhi od dné do dné.
Otrok, ki revesha ne shali, Mu rad fvoj kofzhik pomoli; iSe per ljudeh nar Ičpfhi hvali, Obilno Bog ga obdari.
Zhe dobroto kdej prejámefh, Skashi hvalo mu lepó; S' tim dobrotnika fi vnámefh, Rad te fhe obdaril bó.
Bod' trésev, smeren vfaki dan, Ta fvét te bo otél: Bofh fiar in malokdej bolán, §he v' ílarofii vefél.
Po pofiavah ne ravnati, Shali to Boga, ljudi; Kdor jih nozhe fpolnovati On blago proftoft sgubi.
N 2
Skrivno/ti iv o je Vartio ikri Zliloveku, kter nerad raoizhv.
Nauka /tarfhov sanizhvat' ne.fmefh, Kčr fi fhe malo fkufii, malo vefh.
Kdor teshko d&a-,'ga ne sanizhuj," Zhe reven je in nisik tudi; Savoljo pridnoft' vfelej ga lpofhluj, Jn mifli, de fe sa te trudi.
Rod' sveft, pofnteno imej ferze , Ti bodo upali ¡¡udje*.
Shkodosheljni nevofhliviz ijvoje frezlie je moriviz; Taziga poviod zlierte, Radi od njega beshe.
O sdravi uki fo , K' jili it ar fh' oteokam dajo! Kter^ih /polnil je jo, ¡Shivljenje frezhno imajo, Neflufhljiv mora pa Velikokrat terpeti, Jn glava termafta V' nadlogah koperneti,
Nauki modrofti in krepofti is Salomonovih pregovorov.
Sazhetik modrofii je itrah boshji. Strah boshji pa fiudi vfe hudo.
§po!nuj nauke fvojiga ozhčta , in bodi pokoren poveJjam fvoje matere.
ModrPit. je boljfhi kakor slato in frebro. Zhimu fo bogaftva budobnimu, kdr fi modrofti in krepofti ne more sanje kupiti.
.Strah in fvarjenje daita modroft-; otrok pa, kteriga prepuftd njegovi volji bo iramota ..fvejim futrfham.
Kdor fe s' dobrimi in modrimi ljudmi pezha, bo tudi dober in moder, perjatel bedakov bo pa njim enak.	.	- -
Zhlovek fi par&adeva, Bog dodela. Zhlovek fkiepa, Bog fklene.
Saiipaj v- Boga is zeliga ferza ; vanj mifli per vfakim delu, in ne sanafhaj fe fam na fe; ogibljife vliga hudiga in fpofhtuj Gofpoda.
Moj fin, zhe. te grefhniki vabijo, ne hodi sa njimi, ne pezhaj l*e s' njimi, njih pota fo hude in fpazhene, kdqr shiv ogel prime, ali fe ne fpezhe?
§pomin poboshniga oltanev1 zhaiti; ime hudob-nesha pa framotno sgine Zhefar fe hudobni boju to bo zhesnj prifhlo; pravizhnim pa fe bo godilo po njili sheljah.
Povfod fo gofpodove ozlii na dobre in na hudobne obernjerKjjJVfakimu bo povernj.eno ponjego-vih" delali. ' » ^Hi
Nad fedmérimi rezhmí fe gofpódu pofébno gnjúfi: riad prevsétnofljo, nad lashmí, nad ubi-janjam, nad ferzam, ktéro hudo hózhe, na hudimi déli, nad krivimi prizhami, nad tifiim, ktéri ras-pertijo déla.
Kdor dobro f' hudim vrazhuje, od njega hifhe ne bo nefrézha nikoli odfiopila.
§amfebe ne fméfh hvaliti, ampak drugi naj te hválijo.
Kdor fvóje smóte perkriva, fe jih tudi ne bo snébil; kdor jih pa rasodéne, in fe jih varije, bo od-pufhenje sadóbil.
Mladénizh fvojih navád, tudi zhe bo fiar, na bo posábil. Mladi fe navadi, fiari fiori.
Gofpód! Daj mi, ne pomankanja, ne bogafiva, ampak le toliko, kolikor k' shivljenju potrebujem; de v' frézhi tebe ne posábim, in v' potrébi ptujiga blagá ne poshelim, in tebe ne rasshalim.
Kdor rad pofiopa, bo pomankanje terpel. Lenuh , pojdi k' zhebéli, in glej, kakó je pridna. Po létu fi shivesha perpravlja in nabira j de ima po simi ob zhém shivéti. Kdaj fe bofh is fvóje lenobe sdramil? Le drémlji le; pa védi, de potréba in fila, kakor s' oroshjam obdáni kojnik nad te pride.
Dobro imé je boljfhi, kakor veliko bogáfivo.
Ponishen odgovor slómi jéso, zhmerna beféda jo pa ushgé. Prepirljiviz podpihuje sdrashbo, po-nishni pa jo fkulha pogladiti in spavnáti.
Ne brani, zhe kdo ubogim dobro fiori. Pomagaj raji fám, zhe ti je mozh. Ne rezi-: pojdi pa jutri pridi, potlej ti bom pomágal, kar vender
sdej prezej fioriti samorefh. Bog je revesha ravno tako , koker bogatinza ftvaril.
Ne vefeli fe nikoli fovrashnikove nefrezhe, kir je to soperno Gofpodu; daj mu raji jefii in piti, zhe j e lazhen in shejin, tako mu bofh shivo oglje na glavo nanafhal, Gofpod bo s' dopadenjam vidil, in ti povernil.
Kdor komu drugimu jamo koplje, lahko fam vanjo pade, in kamen, ki ga v' koga drusiga sa-shenefh, nate pade.
Kdor koga pofvari, bo od poboljfhaniga vdzhi hvalo prejel, kakor, kdor fe mu perlisuje. \
Zhjovefhka prijasnoft je golufljiva, in lepota sgine; boshji firah pa pernefe pravo hvalo.
Moj fisj! ne posabi vender mfijih naukov, in ohrani moje sapovediv' fvojim ferzu; to ti bo dalo dolgo shivljenje in mir, miloft in dopadenje bofhf' tim sadobil per Bogu in ljudeh, fladko bo tv6je fpanje, in perjeten tvoj pokoj; sakaj Bog ti fioji na ftrani, in zhuje nad tvojimi fiopinjami.
Pravila ali regdze sa perljudnoil.
Zhe imo perijudni in lepiga vedenja iii sadershai|ja? nam bodo ljudje bolj nagnjeni. Perijvujpoft tedejj fe fhteje mecLperpomozhke, /i 1/ubesen in nagiijenoft drusiii ljudi sadobiti, jvojo zhaft in frezho povikfhati.
iOhjanite tedej v' fpominu tele nauke:
i. Prezej'licr vAaneteis pollelje ? fe oblezite fehedn'd, pa ne vprizho drusili ljudi, zhe je Umite fl' ob ras in roke f' hladni» vodo, in poravnajte' lep<5 lafe po glavi. Marii-kteri otrozi, kader fe sjutrej oblazhijo, morajo dolgo fhe le fv oje obleke ifkati; to jiride od njih nerodnofti. Otrozi! uzhite fe .reda, navadite fe ga sgodej. Red je-dufha vlih opravil. Red vam odverne trud in oframotenje. She v' mladi it i fe morate reda navaditi, de bo fzhafama kej is vaf! —
Po redu vezhkrat fe dobi,
Kar delo nam ne dodeli;
Sam uda pa fitnolt in trud
S' redam odverne fe tud\
2.	Poglejte; ali je vfe oblazhilo na vaf zhedno, ali fo fhkorpe ali zhevlji sbrifani, ali je perilo in drugo oblaishilb fjjashrio, in ali ni kej ralterganiga.
Kdor ftergan in vmasan kam gre,
Povfod ga neradi terpe.
3.	Perva mifel per vftajanji bodi k' Bogu oberiijena. Satorej oprav ite prezej, ko fe obl6-zhete, prav perferzhno in poboshno 1'vojo jti-trejno molitev; sahvalite dobroiljiviga Boga, de je vaf, vafbe ljube ftarfhe, brate in feftre po nozhi vfiga budiga obvarval, in vam dal pokoj, in novo mozh sa delo, profite ga, de vaf ta dan blagoflovi , in vam, vafhim ftarfhanv, bratain in feftram vfe potrebno dobro da,
4.	Pojdite potlej k' fvčljim ftarfham, ali k' fvojim forodnikam in redni kam, per ktčrih sbivite, perklonitefejimprijiisno, ali jim roke kufhnite , in jim po navadili fhegi d&bro jutro ypfhite; potlej pojdite k' fvojim opravilam.
Od dershanja shivota.
i. §toje dershite glavo na ravnoll. Ne pazili te !i obrasa , de bi ozhi ali ufta na Hran obra-zhali is t. d. Ne devajte nog nafkrishem.
,2, Grede smirej enako ftopajte, ne pa sdej na osko, sdej na fhiroko; ne fkakajte in ne fhepajte.
3, §ede ne devajte ne kolen, ne nog nafkrishem, per miru jih imejte, in ne naflanjajte herbta na ftol. Ne opirajte ne glave na roko, ne komolza na mi»o, Na ravnoft fe dershile.
J
Per misi.
t. Po molitvi k' jedi fe fhe le potlej ufe-dite, ko fo fe imenitnifhi ufedli.
2» Puftite nar pred imenitnifhim jedi vseti, in fhe le potem pride verfta do vaf. Ravnajte fpodobno per misi s' shlizami, vilizami in no-sham, in varite, de fi perta ali oldazhila ne pomashete.
3.	Ne jejte prehitro in poshrefhno, ampak
shvezhite jedi prav in sadofti.
4.	Ne pihajte jedi neperljudno, ampak zhakajte raji, de fe uhlade. Ne umashite rok, in varite fe, perfte per jedi nefpodohno rabiti ali nuzati.
5.	Ne vftajajte bres potrebe od mise, in sah valite fe po jedi fvojim ftarfham prav per-ferzhno.
Č, Po jedi molite poboshno, in sahvalite dobrotljiviga Boga, de vam je tako dobrotljivo hrano dodelil,
Y- tovarfhii.
t. Posdravite fleherniga prijasno, >in sahvalite fe jim, kteri fo vaf posdravili.
2. Zhe pridete k' snanim, vofhite jim po 9kolifhini dohro jutro, ali dober vezher. m 3. Zhe vaf kdo imeniten, ali kteri vikfhi frezha, odkrite fe mu sdelezh, perklonile fe mu, poftojte nekoliko, in J he le potlej fe pokrite, ko bo ene ftopinje od. vaf.
4.	Zhe k' komu v' hifho pridete, po ter-kaj te na lahko na vrata, in pozhakajte malo, preden fpet poterkate , žhe vaf nifo she v"per-vizh flifhali. Potlej itopite odkriti in natihama v' ftanizo ali zimer, in vrata tiho sa feboj sa-prite. Perklonite fe potem, sdej povejte in odgovorite na kratko in rosloshno, kar imate povedati in odgovoriti. Kader narozhilo opravite, perporozhite fe ponishno, in pojdite fpo-dobno in fpofhtljivo.
5.	Ne mahajte s' rokami, kader govorite. Tudi ne sdehajte; zhe pa le morate sdehati, ne odpirajte uit, de bi vfAkteri vidil, ampak sakrite uita s' roko ali ruto.
6.	Na ozhitnih krajih fam per felti fmejati fe, peti, koga na glaf klizati, v' pfe kej metati , je nefpodobno.
7.	Zhe pa na ptuj vert pridete, varite fc, bres dovoljenja roshe ali fadje tergati, in po gredeh ali tratah fkakati.
§he vezh pravil od perljudnolli bi fe vam tukej lahko dalo. Pa glejte le, kako fe lepo srejeni ljudje vedejo, in pofnemajte jih.
Sarobljenga ljudje' Povfod nerad' terpe.
Velikim in majhnim bod* Perljuden, pameten povfod.
Pametnoft, perljudnoft, dve rezhi Oblazhilo vredno je zhafti;
Lepfha otrohA . sajfha mostni Blagor le njemuf. kdor ga ima-
Kako fe ima'te uzhenzi sadershati, vam povedo fholfke poftave.
Pravila sa sdravjevarftro.
Teléfno sdravje j o vHíko vmlno.
'	...	O v ; :* . I	. ' ! . i
SVaven dúfhnih dobrót fo indi take, ktére nafhp. teló, in nafho zhafno frézho sadévajo Sied téiyii je sdravje velike zéne. Zhe imá bolnik ttidi nar salifhi ftanovánje, nar lépfhi verte, miso poíno nar drasbjib jedi, zhe ima fhetólikoprernoshénja, mozhí in zbafii; ga ta obilnoít, ta blefhôba in vifokoft vender ne bo vefelila. Vfe. bi rad dál, ko bi fi le mógel sdrávje kupiti.
Bolnik ne more dolshnofl fvôjiga ííanú fpolno-váti, po fvôjih délib in opravilih hoditi; vfe mora drugim ljudem prepnfliti, ktéri ne fpolnujejo smirej f' pravo fkerbió in svefiobo njim srozhenih del in dolshnóíl.
Kakó frézhen je pa sdiávií Vfaka jéd fe mu perléshe, fladko in mírno fpí, vefél in pokrepzhan fe sbudí, dobrovoljeh in vefél gré na fvôje d¿lo, fpolni fvôje dolshnofli s' lahkoto in vefeljam, Bog:'i in Ijudém lahko flushi, in déla bres vííga sadersíi-ka sa sadobljenje fvôjiga imenitniga vézhniga n#» tnéna.
Pa vender veliko ljudi le malokdej mifli, kolika dobrota je sdrávje; ne premiflimo, kako lobka fe sdravje sapravi, huda boíésfin dobi, ali zeló shiv-ljenje sgubí. O, kóliko nefpametnih otrók fe vgo-hóbi ali pohabi shé v' fvóji pérvi mladofii! Kóliko fe jih flori po neprevidno/ti, prefhirnofii in nepo-« kórfhíni nefrézhnih in kruljovih, ali morajo zelo pred zhafam umréti, ker opominjevanja in fvarjenja fvójih fiarfhov in uzhenikov nifo poflufhali! Ali fe ne floré taki ljudjé tudi Bogú sopernih in fhibe vréd-íiih, ki nam je to drago dobroto, sdrávje dal, de ga fkerbno varimo in ohranimo, de samoremo fvóje dolshnófii na tanko fpolniti, febi ill fvójimu blish-nimu veliko dobriga ?florítí p
Zhe hózhete fvóje shivljenje in sdravje ohraniti , fi morate med drugimi té le pravila v' véden fpomin vtifniti in na tanko fe po njih ravnati.
1. Bodite smerni in trésvi v' jédi in pijazhi; f preobilnofljo v' jédi in pijazhi fi zhlovek sdravje konzhá, fi navlézhe marfiktére bolésni, in velikrat prenaglo íínért. Smeren in trésev je pa tifii, ktéri le tóliko jé in pije s kólikor mu je tréba, de fvójo lakot in shéjo preshéne. Kdor vezh fné, kakor kar mu je tréba k* ohranjenju fvóje mozhi, ali kdor is fladkofnédnofii mnogotére in fhkodljive jedi savshije; sboli in oflabi, in fe flori neperpravniga sa fvóje déla in dolshnofii. Ongrefhi, kér bóshje darí ne zhifla , in kér fe neperpravniga flori, veliko dóbriga med drugimi ljudmi délati, in fvóje dolshnofii na tanko fpolnováti. Kdor hózhe dolgo shi-véti, in sdrav biti, ne fmé nikóli nesmérno jéfií,
mora le takrat jéfii in piti, kader je lazhenin shéjin. Jéd, ktéro zhlóvek savshije , kader ni lázhen, déla njegovimu shivotu flaboít namefii mozhí, in mu odvsame rádofl in vefelje do dél in opravil.
2.	Bodite fnashni per jéd i, obléki inítanjvánji. Zhe fi. zhlóvek obrasa in rok ne umije vfak dan, in vezhkrat tudi nog: fe pótne luknize ali potivnize po nafhi kóshi tako samashejo in samafhé, de fo-pariza ne more fkosi njé, od tod tedej mnogotére bolésni vííanejo, kakor ispufhki ali hralte po shivotu ali glávi, ofkrumbe i. t. d.
Bódi fnashen per perilu in obléki. Zhe fe pe-rilo in obléka vezhkrat sménj'a, fe shivót loshej potí, in kosha zhiíteji ohrani, kar veliko bolésen odverne. Zhe te desh smózhi, bersh sménaj mókro obléko f' fúho, de ti mokrota v' shivót ne slése in sdravju ne fhkódije. §nashnoft sdravje ohrani.
§kérbi sa zhifio fapo v' ítanovavnizi, odpri ókna vfak dan. Pometi vfak dan is ítanize netnágo in odpri vrata in okna, de fe prah iskadí. Kako dobrot-ljiva je zhiíia fapa sa nafhe sdravje, fe nar bolj obzhuti, kader fe v' ítanovavnizo fiopi, ktéra je bila dolgo sapérta, áli kjér je prebivanje veliko ljudi fápo fpridilo. Teshava in britkofi naf prevsamete v' taki fianovávnizi. Kako lahko pa fopemo, ko is take /tanovavnize v' profio fapo pridemo!
3.	Bavnaj fe pa tankimrédu per jédi in pijazhi, déli in pozhivanji, fpanji in zhutji. Tifii ne ofiane sdrav, ktéri v' jédi in pijazhi nima réda, danf pre-vézh, jutri premalo jé; sdej poítópa, sdej fe shéne ehes fvójo mózh, sdej prevezh, sdej premalo fpi,
Berilo sa malo fhóle.	O
in fe fpioh v' viih fvojih delih in opravilih po nobenim redu ne ravna.
Smčrno, tresvo j ¿j in pi, Snashen bod' v' vfaki rezhi, Zhuj o pravim zhaf' in fpi; Terdno sdravje bo ti k' frdzhi.
4• Bodite previdni in varite fe vfiga, kar bi vtegnilo vafhe slavljenje in sdravje v' nevarnolt perpraviti. K6liko ljudi in koliko otrbk fe je s' neprevidnofijo v' boldsen, in velikrat v' sgodnjo fmert perpravilo ! Ne pite nikdar, ako fie vrozhi; lizer li pijete fmert. Ne pite nikoli prezej na vrozhe, ali zelo na tollte jedi. Ne pite vrozhivnih pijazh. Sa otr6ke fo take pijazhe slo fhkodljive. Pofebno je shganje sa ljudi pravi itrup; ker fpridi vlage, flabi zhutnize, rasdene sdravje in je shč marfiktčre ljudi ob hifho in premoshenje, in pred zhafam v' grob fpravilo. Nar boljfhi pijazha je hladna zhifia voda.
Ne poshirajt» jedi poshrčfhno in prenaglo. Varite fe nesrčliga fadja, marfiktera huda bolesen fe dobi od njega. Ne jejte jagod ali selenjav, ktčrih ne posnate, kčr fo nektere itrupene med njimi.
Spomladi in vjefeni, ko fo gorki dnčvi, in hladne nozhi, varite fe, de fe sjutrej ali svezhdr ne prehladite; in po nozhi ne odpufhajte odpertih oken, ker vam pon6zhna fapa lahkb prehlajo ali bolesen napravi.
Po širni ne hodite is mrasa prezej k' pezhi, in fploh ne bodite nikoli predolgo per nji ali prebli9
rije. Velika vrozhina od pe7,hi je vfilej nesdrava; glavo ftori bolno, in napravi fhe marfiktere druge bolisni.
Ne omahujte neprevidno s' nosham ali vilizami, utegnili bi febe ali koga drusiga raniti, ali zelb oko istekniti. Ne dotikajte fe firelivniga ordshja. Koliko otr6k je shi f t6m febe ali druge pofhkodovalo, ali zelo umorilo.
Ne hodite nikjer na vifoko, od koder bi pafii utegnili. Ne hodite v' nesndno vod6. Ne hodite k' nobenimu konju prebliso, fhe manj fe fmčte kte-riga pertakniti; marfiktiri otrftzi fo she od konj pokvezheni, ali zelo ubiti. Varite fe, de ne pridete derezhimu v6su prebliso, de vaf ne povosi.
Ne kasite ii s6b P fladkarijami, tudi ne pre-grisujte niti, ne grisite orehov ali drusih terdih rezhi. Ufta il pridno smivajte.
Ne flabite fi ozlii. Ne glejte dolgo v' folnze; varite Ihkodljiviga prahu v' fvoje ozhi; ne delajte bres luzhi, kader fe nozh blisha, in fe smrazhi. Zhe vam kaj v' ozhi pride, ne menzajte jih, ampak fkufbajte tiflo rizh slahkama is njih fpraviti.
5. Pofebno fe varite itraft, nifo le farno pre-grefhne, ker fo fvdtim boshjim sapovedam nafproti; ampak fo tudi slo nevarni fovrashniki sdravja in shivljenja.
Varite fe fovrafhtva, ker po njem kri kipi, nepokoj vitane, flafi do jedi mine, pa bledoft in medlofi naltopi. Nevofhlivolt poshre nar boljfhi m6zh shivljenja, vsamefpanje, in je enaka koflnimu raku. Jesa napravi tref in zhafi fmertne bolesni;
O 2
flabofi déla shivotu, in tga"J konzhá. Marfiktéri je firahú umeri, ali je pa savolj védne Hcerbi, firahu, shalofii in grijéva fvoje sdravje saprávil, in li bole-havo shivljenje navlékel. Pa tudi nesmérno naglo vefelje samore omedlévzo ali naglo fmert nagnati.
Naj fe tedej zhlóvek sbé v' mladófii navadi fvóje sheljé in flafii premagovati; pohleven in per-próít biti, zhe je pa vender zhlovéka jésa ali kej drusiga taziga snotrajniga hudo perjélo; naj gre kam ven, in naj fe raji v' kej dsusiga samifli, naj popred ne jé,;in pijé, préden fe ni popolnama umiril.
6. Pofébno dóber perpomózhik sdravje ohraniti je délo. S' délam fe ohrani in¡pomnóshi teléfna mózh. Navadite fe tedej delavni biti. Le varvati fe mórate, prevelike téshe nofíti, ali prehude te-léfne váde fe podílopiti. S' pléfam, tékam in fka-kanjam fo fi shé marfikatéri otrózi neosdravne bo-lésni in fmért nakopáli. Po velikim gibanji ali trudu fe ne podajajte na enkrat k' pokoju, ampak le po-zhafi. Ne fedite v' fholi fkluzheni, ampak na rav-noít, de fe pérfi ne vtifnejo , in oték kerví ne vfiavlja.	♦
Nar boljfhi pozhitik po trudu in délu jefpánje, pa le [nikar ne fpite predolgo; fédem ali ófem ur je sadófii, de fe nafh shivot v' fpanji pozhije in pokrepzhá. Ne fpite v' debélih pernatih pó/teljah, ne s' rokami pod glavo djanimi, ne f' fkluzhenim shivotam. Navadite fe svezhér kmalo k' pozhitku hoditi, sjutrej pa sgodej vfiajati. Sgódna daníza pridnim slatíza.
Pred nekoliko liti fo fhe v' marfiktirih vafih otrozhje kosi rasfajale, in veliko otrok pomorile ali pokvizhile. Snajdli fo pa prav lahko, vfo ne- . fhkodljivo in gotovo pomozh, f' ktiro fe zhlovek nalesnofii morljivih otrozhjih kos lahko sa vfelej obvarje. To prav pravo pomozh je pred nekej leti niki sdravnik na Anglifkim na snanje dal. §posnal je namrezh, de tifii ljudji, kteri fo kravje kose preftali, navadnih otrozhjih kos nifo dobili. Tedej fo perporozhevali otrokam kravje kosi fploh fta-viti, in jih potem hujfhih navadnih kos obvarovati, in sato fo tudi nafh deshelini ozhe ukasali, de naj vfim otrokam kantonfki sdravniki nalafh sato postavljeni kravje kose ilavijo. Od tega zhafa fo 6ndi, kjer fe to dobrotljivo povelje na tanko in fploh fpolnuje, kosi jenjale rasfajati, ktire fo pred tako itrafhno davile. Zhe bodo vezh lit sapori-darna fploh to pomozh rabili, ne bo nihzhe vezh v' nevarnoft prifliel, de bi ga kosi ob shivljenje t ali ob vid in sdravje perpra\»ile. Kdliko tavshent otrok in odrafhenih, je dosdej shi f* to pomozhjo te kushne holesni obvarvanih, popazhenja, flepoiti, bolehavofli in drusih teshav rifhenih, inpershiv- v ljenji ohranjenih!
In to pomozh je prav lahko ¡miti, Povfod fo sdravniki, ktiri snajo kose fiaviti. Koso/tava ni bolizha ali nevarna. Otroku fe na r&ki s' buzko ali iglo kosha malo vprafne, nekej f6krovize od kos vanjo dine, in varje de fe prehitro ne obrifhe, ampak de fe mora f' kervjo smefhati. Zhes ene dni dobi otrok na vprafnjenih rokah kake mehurje,
ki fe v' 10 ali 11 dneh popolnama napno, okrog in okrog rudezhe, iizer pa v' zelo nobeno bolisen ne perpravijo. K' vezhimu vfiane lahka, komej obzhutna mersliza na kratik zhaf, tako de otrozi vdzhi del svunej poftelje vfianejo, lahko jedo, pijo ■in fpe kakor v' sdravji.
Kako bi fe m6gli pred Bogam sgovoriti, ko bi sdej, ko nam je Bog tako dobro pomozh soper kose snajti dal, is lenobe ali fvojoglavnofii te pomozhi ne ifkali in ne rabili, in bi raji od kos umorjeni bili, ali zhe bi tudi le vid sgubili, ali fi bolehavoft in druge nadloge navlekli ? To bi bla tepenja vredna nehvaleshnolt sa hoshjo dobroto!
K a. s a 1 o.
Pag,
§holfke pofiave sa ljudfke fhole po z. k.
Efirajfhkih dershavah	1
Povefii is fvetiga pifma fiare savčse . «	3
Nek6liko snanofti od semlje, na ktčri shivimo	144
Dolshnoiti podl6sknih do fvojiga desheliniga oblafinika, dogofpofke od njega poftav-
ljene in do rojitne deshele . . -	173
.Djanfki pregovori sa mladofi . . .	192
Pravila ali regelze sa perljudnoit . . .	200
Pravila sa sdravjevarfivo . . . '	20 j

7 . yf. *
> '. r

-»VT ■■■.. ---• • ---------- •
Natifnil Jlir Ufeberreuteh
: ' f *
>hólfke poftave sa ljudíke fhóle no /'■ k. Eftrajfhkih dershávali.
/. Sa vedenje pred fhólo.
1.	OtrSzi! fvfijo fhólfko perpravo iméjte »mire j lepó sloshéno iri perpravljeno; mzh na nji he (pridite, in zhédno )0 varite.
2.	Ne jemljite je nikoli vezh v' fhólo, kakor kar je sa vfako uzhénje potrebujete. Noshi in zher-tala ali linirji fe bres, ozhitniga pervoljenja uzhéni-koviga ne fméjo v' fholo noííti.
3.	í^réden grefle s' dóma. pregléjte, alije vafha oblékazhédna. Obras, roké in nogé li umite, nohté poréshite, lafe lepó poravnajte. Tudi potrébo opravite poprej.
U. Zhe savoljo kake bolésni ali savolj;p kaziga drusiga praviga sadershka (vsroka) ne mórete v1 fhólo priti, profite, de fe uzhemkam nasnanje dá.
5.	O pravim zhafu pojdite s' doma, in po póti v' fhólo fe ne sadershujte, de o pravim zháfu pridete. Ojftro vam je prepovédano fe na tazih krajih sa-; dershevati, ali fhe zelo rasgrajati, kjér fe ljuüje f-hajajo.
6.	Tiho In pametno hodite. Posdrávite fe-, kader fe na póti'fnidete. Zhe grefie zhes pólfe (od delezh) sberite fe fantje s' fanti in deklétas'dékléti.
7.	Kader do fhóle pridete, otrébite blato ali fnég s' zhévljov, fnég otrefite tudi s' klobukov in plajfhov.
8.	Posdrávite jih, ktéri vaf v' fhóli frézhajo.
Berilo sa male fhóle.	A