j SEPTEMBER 15 S Kv. - Mati .7 i.+ IG C Kornlij a7 P Kv.-FrančiSek+ 18 S Kv.-Jožef Kap.* 19 N 18. pobink. 20 P Evslahij @ 21 T Matevž 22 S Tomaž Vil. 23 Č Tekla 24 P Mati B. CJsm. + 25 S Kleofa_ 26 N 19. pobink. 27 P Kozma in Dam. 28 T Venceslav 29 S Mihael 30 č Jeremij STEV. (NO.) 180. Amerikanski venec PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA SI CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, '(Official Organ of four. Slovenian Organizations^ NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST K ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, CHICAGO, ILL., PETEK, 17. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 17, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Kitajski delegat ponovno pozval Ligo narodov, naj se bavi s situacijo na Daljnjem vzhodu. — Od Lige ima Kitajska bržkone pričakovati le besedno pomoč. — Rusija utegne pozneje udariti. — Fašistične države nezado- voljne. Ženeva, Švica. — Kitajska je sicer že pred par dnevi predložila Ligi narodov svoj apel, naj se podvzamejo ko> raki proti Japonski, da se konča sedanje klanje v Orien-tu, vendar se zdi, ji je znano, da se kočljiva vprašanja rada odlagajo do skrajnosti; v sredo se je namreč kitajski delegat na Ligi, dr. W. Koo, ponovno oglasil in pozval zbrane diplomate, naj upoštevajo predpise Lige, v katerih se govori o oboroženih napadih. Zanimivo je, da je dr. Koo precej jasno povedal, da Kitajska ne pričakuje od Lige oborožene pomoči. Najmanj Pa, kar more Kitajska upati, je to, da Liga javno obsodi Japonsko, da je izvršila protizakonit n,apad :ter prelomila pogodbo. Poleg tega je Kitajec povdaril, da je japonska mornarica proglasila nelegalno blokado kitajskega obrežja in da izvršuje sistematične zračne napade na kitajska mesta. Vprašanje je, h kakemu koraku se bo odločila Liga. Jasno je,da zadeve ne bo mogla enostavno potisniti v stran. Vendar pa je skoraj sigurno tudi, da ne bo njen korak tako odločen, da bi izzval kake resnejše komplikacije med Japonsko in evropskimi velesilami. Anglija in Francija, kateri imate glavno besedo v Ligi, si namreč v sedanjih časih ne morete privoščiti kakih spopadov na Paljnjem vzhodu; Anglija lnia polne roke dela v E,vropi sami, zlasti v Sredozemlju, Francija pa se boji, da kaki nemiri ne izbruhnejo v njeni azijski koloniji, Indo-Kitaj-ski. Ti dve državi boste to-rej najbrž celo odgovornost skušali zvreči na Zed. države. Češ, da bi se te lažje ba-Vlle s situacijo, ker so bliže Japonski. To bo seveda le Pretveza, ker dobro veste, da Amerika nima toliko intere-sov v Aziji, da bi ji bilo vre-vtikati svoje prste v °eenj. Tako bo Kitajska bržkone prejela od Lige le besedno tolažbo in bo, vsaj začasno, navezana sama na se Pri vojni z Japonsko. Ako pa bo vojna kaj dol-j^0 trajala, je zelo možno, da 0 končno Rusija posegla vmes. Že zdaj se govori nam-da Rusija podpira Kitaj-' Ko z vojnim materijalom in JJ* tem čaka le, da bo Kitaj-čim najbolj oslabila Jamsko, in, ko bo uvidela pri-eren čas, bo po slednji še Sama udarila. Obe fašistični državi, Nem-Ja in Italija, niste, po izja- PREPOVED IZVOZA OROŽJA Ameriškim ladjam ni dovoljen izvoz orožja v Orient. Washington, D. C. — Na podlagi nevtralnostnega zakona je predsednik Roosevelt zadnji torek izdal proglas, s katerim prepoveduje trgovskim ladjam, ki so last Zed. držav, da bi prevažala kako orožje v bojujoče se države, bodisi Japonsko ali Kitajsko. Istočasno se v proglasu opozarjajo privatne ladje, naj se enako vzdrže prevoza orožja; ker pa nad njimi vlada nima kontrole, jih svari le, da bodo morebitni transport orožja izvršile na svoj lastni riziko iin odgovornost, Šn nimajo pričakovati ni kake zaščite od' Zed. držav. --o- RELIFNA KRIZA V CHICAGI Chicago, 111. Oskrbovanje brezposelnih je stopilo v Chicagi v resno krizo, kajti sklad, iz katerega se te ljudi podpira, je skoraj milijon dolarjev nižji, kakor pa bi se potrebovalo, da bi se primer^ no poskrbelo za 86,488 rodbin in posameznikov na reli-fu. Zadnji torek se je vršila tukaj konferenca, na kateri se je ta zadeva razmotrivala in katere so se udeležili tudi državni oblastniki, med njimi governer Horner sam. Na tem zborovanju se je prišlo do zaključka, da bo edina uspešna rešitev krize ta, da se dobi delo v privatni industriji za večino delazmožnih relifar-jev. Župan Kelly je omenil, da je na relifu več takih, ki jim je ljubši ta način življenja, kakor pa redna zaposlitev. -o- JAPONCI SE BOJE ZRAČNIH NAPADOV Tokio, Japonska. — Japonce je pričelo skrbeti, da ne prične nje same tepsti ista šiba, s katero zdaj udrihajo po Kitajcih, namreč zračni napadi z aeroplani. Na raznih točkah tega mesta so zato pričeli postavljati topove proti aeroplanom, prebivalstvo pa vežbati, kako naj se obnaša ob priliki napadov. Kitajskih aeroplanov se ne boje toliko, ker vedo, da niso dovolj močni za tako veliko razdaljo,pač pa pričakujejo, da bo Rusija poslala Kitajcem na pomoč svoje orjaške bojne aeroplane. vah opazovalcev, s to vojno kaj zadovoljni. Pri more-^tnem splošnem konfliktu fašizmom in demokraci-.. st© namreč pričakovali iz-atno pomoč od Japonske. aj Pa vidite, du se s to PREDSEDNIK ČAKA_BLACKA Obdolžba proti Blacku se bo obravnala, ko se ta vrne iz Evrope. ! ;• Washington, D. C. — Med tem, ko se ameriško časopisje z vso obširnostjo bavi z novim odkritjem glede noyo-imenovanega vrhovnega sodnika, Hugo L. Blacka, do je ta član organizacije Ku Klux Klanov, se predsednik Roosevelt izogiba vsake javne izjave glede te zadeve. Pri konferenci s časnikarji pretekli torek je dejal,da je Black točasno na počitnicah v Evropi in da torej ne more podati nikakega pojasnila; počakati, pravi, bo treba torej do njegovega povratka, pre-dno se afera resno vzame v poštev. ——o- SMRT NASTOPILA VSLED HUJŠANJA New York, N. Y. — Nagle smrti je zadnji torek umrla tukaj mlada bogatašinja Miss Mary B. Warburton in njena smrt se splošno pripisuje posledicam pretirane dijete in napora za dosego vitkosti. Bila je stalna obiskovalna raznih lepotilnic in poleg tega se je posluževala tudi različnih pilul, da zniža svojo težo 200 funtov za kakih 25 funtov. Njena služkinja jo je našla mrtvo, ležečo v kopalnici na tleh. DO SMRTI VESTNA ŽENSKA Aurora, 111. — Izredno vestnost je pokazala neka 34 letna Mrs. Frances Strum, kajti storila je vse, da ji ne bo mogel nihče očitati zanemarjanja dolžnosti, predno je šla v smrt. Pretekli torek je opravila vso domačo peko in pranje, nato pa odšla v garažo in se tam obesila. Bila je bolehna in je bil bržkone to vzrok njenega čina. VATIKAN SVARI NEMČIJO Vatikan. — V vatikanskem uradnem glasilu, Osservatore Romano, je pretekli torek izšel uredniški članek, v katerem se izraža resno svarilo hitlerjevski Nemčiji, da jo utegne njena proticerkvena gonja spraviti do civilne vojne. Člankar pri tem kaže na Španijo, češ, da je tudi tam bilo versko preganjanje predhodnik civilne vojne. Končno zanika poročila, da so se od-nošaji med Vatikanom in Nemčijo kaj izboljšali. KR1ŽEM_SVETA — Dunaj, Avstrija. — Na enodnevni obisk se je pretekli torek pripeljal v to mesto na potovanju z Ogrske bivši angleški kralj Edvard s svojo ženo. Na kolodvoru se je nabrala znatna množica občinstva, ki je par pozdravila z glasnimi vzklikJL — Šangaj, Kitajska.— Drugim tujezemskim četam, ki čuvajo tukajšnjo mednarodno naselbino, se je v torek pridružilo nad 1000 italijanskih vojakov, ki jih je poslal Mussolini naravnost iz Abesir.ije. To je prvikrat od leta 1900, da ima Italija tukaj vojake. — Berlin, Nemčija. — Nameravani obisk Mussolinija v Nemčiji se namerava razviti v obsežno afero. Pripravljajo se namreč načrti, da se ob tej priliki vrši zborovanje med | celokupnima vladama obeh držav. ŠPANIJA SE HOČE ODDOLŽITI AMERIKI Ženeva, Švica. — Med a-meriško in špansko madridsko vlado je prišlo zadnji torek do sporazuma, po katerem bo Španija plačala Ameriki 30 milijonov dolarjev kot odškodnino za razne zaplembe ameriškega premoženja kakor tudi izgube vsled vojne. Španska vlada je sama stavila ponudbo za plačilo te odškodnine. NAD ANGLIJO Že dolgo ni pokazala Anglija Italiji tako odločnega lica kakor v sedanjem slučaju glede Sredozemlja. Ženeva, Švica. — Italija je uradno sporočila Angliji in Franciji, da ne odobri načrta, ki ga je sklenila konferenca devetih držav za odpravo piratstva na Sredozemskem morju, in je stavila zahtevo, da se pogodba predrugači tako, da bo vzprejemljiva za Italijo, namreč, da bodo: tudi njene ladje lahko patrulirale morje. Skrajno presenetljivo je, s kakim mirom so sprejeli angleški diplomati to odklonitev Italije. Izrazili so se, da ni* majo niti najmanjšega namena, da bi pogodbo kaj pre-drugačili. Zunanji minister. Eden je smehljaje dejal: "Me kaj malo briga." Takega odločnega'nastopa proti Italiji od strani Anglije že ni bilo izza časa abesinske vojne. Splošno se ugiba, kaj bo Mussolini ukrenil, in pričakuje se, da se bo to videlo že v par dneh. Bržkone bo njegov odgovor v tem, da bo poslal španskim nacijonalistom še bolj izdatno pomoč, kajti po mnenju izvedencev mu bo mogoče, px'idobiti si nazaj izgubljeni prestiž na Sredozemskem morju le, ako bodo na-cijonalisti zmagali. Sz Podlo dejanje zagrizenega nasprotnika vere, ki je podrl oltar v trenutku, ko se je pomikala procesija mimo. — Huda nesreča elektrovarilca na Teznu pri Mariboru. — Smrtna kosa in drugo. ? USPEŠNA OPERACIJA NAD OTROKOM Minneapolis, Minn. — V Northwestern; bolnic/. so zdravniki izvršili izvanredno operacijo zadnji torek. Paci-jentu so namreč prestavili želodec izpod desnih prsi doli v naravno lego. Pri tej operaciji, ki je bila posebnost že sama na sebi, pa je bilo nenavadno tudi to, da je bil paci-jent slaboten, komaj dva tedna stari otrok. MASKIRANA PARADA V DETROITU Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine. vojno Japonska samo izmoz-gava, kar ni v korist nikomur drugemu kakor Rusiji. Ž lite zato, da bi čimprej prišlo do miru v Orientu in, da po* spešite spravo med Japonsko in Kitajsko, pošiljate obema vojni materijah ________ Proti Fordu je avtomobilsko delavstvo vprizorilo na Delavski praznik demonstracijsko parado, zahtevajoč, da se Ford drži Wagnerjevega zakona in prizna unijo. Nenavadno pri tej paradi je bilo to, da so bili udeleženci maski rani. Na nekaterih plakatih, ki so jih nosili s seboj, so izjavljali, da bi bili ob delo, ako. bi se dali spoznati. \ Oltarje podirajo Vojnik pri Celju, 30. avg. —r Na vse mogoče afere in škandale, 'zasebne in javne smo že navajeni, kaj tako nezaslišanega kakor preteklo nedeljo, t. j. 29. t. m. pa se v našem nemirnem trgu še ni i zgodilo. Obhajali smo praznik sv. Jerneja, farnega pa-trona z običajno procesijo skozi trg. Najsvetejše je nosil č. g. kanonik Žagar Pavel. V sredi trga pa je prišlo sporočilo: tretji oltar je podrt in razbit. Stal je v bližini dr. Mikuševe hiše. Ko se je procesija pomikala mimo Mikuševe hiše, je skočil naenkrat tik pred Najsvetejše človek, očividno z izzivalnim name-, nom. Ne daleč proč pa je stala gruča tovarišev, da bi mu v slučaju potrebe priskočili na pomoč. -Pa ni bilo potrebno. Ljudje so ohranili mirno kri. Ker je bil oltar podrt, se je četrti evangelij pel v farni cerkvi. Katoliško ljudstvo se bo s studom in zaničevanjem obrnilo od človeka, ki na tako krut način žali njegova verska čuvstva, oblast bo pa, kakor upamo, enkrat za vselej napravila takšnemu ne-čuvenemu početju konec, -o- Elektrika ga je ubila Maribor, 24. avg. — Danes se je pripetila pri stavbni družbi na Teznu smrtna nesreča. Žrtev e-lektrike je postal 52-letni Janez Petek. Elektrovarilec in skupinski vodja Maks Škralovnik je danes dopoldne varil železne traverze na dvorišču, ko pa je začel padati dež, je ponehal z delom ter ukazal delavcem, da spravijo varilni agregat pod streho. Janez Petek je hotel odklopiti izolirno žico, po kateri je dobival agregat električno toploto, pa je pri tem ravnal tako nespretno, da je prišel s prstom v stikalo. Kakor od strele zadet se je zgrudil pod udarcem električnega toka in obležal nezavesten. Takoj je bil poklican na pomoč zdravnik g. dr. Pichler iz Maribora, ki se je trudil, da bi obudil ponesrečenca k življenju z umetnim dihanjem. Toda vsak poskus je bil zaman. Po zdravnikovem mnenju je nesrečneža najbrž zadela od strahu kap, ko ga je ošinila elektrika. --o- Holandski Slovenci v domovini Prejšnji mesec je prišlo več slovenskih rojakov, ki so zaposleni v Holandiji in žive tam s svojimi družinami, v Slovenijo, kjer so se poklonili Mariji Pomočnici na Brezjah. Z njimi je prišel tudi holandski duhovnik, p. Teotim, ki dasi Holandec, prav dobro obvlada slovenščino in tam deluje med našimi rojaki. Nadalje je spremljal naše rojake v domovino tudi Holandec C. W. Wouters, višji uradnik v državnem rudniku v Heerlenu in novinar ter velik prijatelj Slovencev, ki se je izrazil, da ga je lepota Slovenije zelo prevzela in da bo Slovenijo še večkrat; obiskal. Dolenjski kmetje na ZapTazu V nedeljo 29. avgusta se je vršil na Zaplazu pri Čatežu na Dolenjskem, ki je lepa Marijina božja pot, veličasten slavnosten' kmečki tabor, katerega je priredila podružnica organizacije Kmečke zveze pri Novem mestu. Tabora se je udeležilo na tisoče dolenjskega ljudstva. — Nič manj veličasten ni bil prosvetni tabor, ki se je vršil isto nedeljo v Moravčah. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Franc Lukman, višji uradnik Kreditnega zavoda v Ljubljani. — V Mariboru je umrla Marija Štuhec, vdova po orožniku stara 56 let. — V Dolnjem Logatcu je umrla Ana Merlak, stara 58 let. Podsulo ga je V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 27 letni Josip Marinič, doma iz Orodancev v Prekmur-ju, stanujoč v Črnučah. Zaposlen je bil v tamošnji opekarni, kjer ga je zasula zemlja in ga močno poškodovala. -o Nesrečen padec Pred nedavnim je padel s skednja 5 metrov globoko Sa-držnik, 57 letni dninar iz He-benštrajta pri Konjicah. Pri padcu si je močno poškodoval hrbtenico in so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. —i Ogenj Med gasilsko veselico, ki se je vršila v Martinjaku pri Cerknici na Notranjskem, je nastal požar v Premrovem hlevu, ki je kljub takojšnji pomoči zgorel in z njim do 20 voz sena, hlapcu pa okolu 5000 dinarjev. Živino so pravočasno rešili. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Nesreča Z Dobrave pri Gorjah je bil pripeljan v ljubljansko bolnico Blaž Černe, ki je s svojimi mladimi tovariši nekje v Vintgarju ogledoval samokres, kateri se je sprožil in zadel Černeta naravnost v trebuh. * DENAR V STARI KRAJ ■»ošiljamo po dnevnem kur.zu. Včeraj so bile naše cene: V Jugoslavijo: Za: $ 2.55 .... $ 5.00 $ 7.20 $11.65 .... $23.00 .... $45.00 _____________2000 Din: , 100 . 200 . 300 . 500 „1000 V Italijo: Za: Liri $ 6.50_____ 100 $ 12.25___200 $ 30.00 _________ 500 $ 57.00 ________1000 $112.50___________2000 $167.50 _________3000 Pri večjih svotah poseben popust, Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85; — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem. Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH ^ 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L ■ »■»»»»»»»i■■» *»vCT T Stran 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Aroerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1S49 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • Za celo leto........................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2-50 Za četrt leta ...................................... I-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ...................'.................$6-0° Za pol leta -------------------------------------- 3.00 Za četrt leta ...................................... 1-7S Posamezna številka .................-....... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ...........................-.......$5.00 For half a year ............................... 2.50 For three months ........................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ...............-..............—$6.00 For half a year ...............-............... 3-00 For three months .......................... 1-^5 Single copy ....................................... ^c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured ništvo ne vrača. __________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Ni le za ™ ženske Smrt. Er . . er . . precej skrbi .. "cum vix justus sit securus — še pravični je v skrbeh", ampak ko so mlademu Alojziju naznanili, da pride bleda smrt kmalu, je okolico pozval, naj zapojejo z njim vred — zahvalno pesem. Sonce radosti je zažarelo na njegovem licu, ko je bila bleda smrt pred vratmi. Gregor Veliki pravi: "Kdor je brez skrbi radi svojega upanja in dela, takoj odpre, ko potrka na vrata, ker z veseljem sprejme sodnika. In ko se bliža čas smrti, je veselja poln radi slave plačila". Promise, promise .. zaslužiti ga je treba, če ni zasluženja, spreletavajo mravlje in strah se poraja brez vsakega strašenja. Mary Jugg in vse njene brezverske ženske naj le malo počakajo, Edison jim. ne bo odgnal teh — mravelj na hrbtu. Tudi o sežiganju mrličev malo pomodruje Mary Jugg. Fehl geschossen — daleč v stran je padlo. Ako ni ustaje-nja trupel, bi jih iz spanja ne mogla vzbuditi nobena "vera pravovernih", če pa je ustajenje, potem tega ustajenja ne ustavi nobeno sežiganje teh trupel. Sežiganje ima čisto drugo ozadje. "Gore padite čez nas, hribi pokrite nas", bodo klicali, pa ne če bi ti nista.. Eni pojdejo v ustajenje življenja, drugi v ustajenje pogubljenja, in vsak, ki se bo dal sežgati, bo poleg. You bet. KAJ NOVEGA V JOLIETU? Joliet, 111. Kako je še kaj v Jolietu, tako vpraša vsakdo, ki "pride na obisk k nam.— Pred kratkim sta se mudila tukaj dva stara znanca bivša naša fara-na iz Clevelanda, na obisku pri svojih znancih in prijateljih in sicer Mr. Martin Ra-kar in Mr. John Kobe, ki sta se izrazila, da je v Jolietu še bolj kratek čas kot v Clave-landu. Martin Rakar je organist in pevovodja v Collin-' woodu jn pravi, da ima pod seboj največji slovenski pevski zbor na svetu. — Torej Martin, za drugo leto te pro simo, da prideš kedaj na počitnice in da s seboj pripelješ tudi svoj pevski zbor, kar bo še bolj luštno. Glede dela se je v Jolietu/ Mary Jugg fiksa "Women's Round Table" v Prosveti. Roba ni le za — ženske. Piše "Holy Ghost — Sv. duh". Sv. duh je singularna osebnost, če se hoče kdo pobrigati za to resnico pri naj resnejših modroslovcih, ne morda pri kakih teologih. Zato je pravilno Holy Ghost, pravilno tudi Bog, pravilno Mary Jugg, slovniško napačno pa bi bilo mary jugg. Ampak nič na tem, ne gre za slovnico, v kateri sem jaz vrlo švoh. Zdaj je tam v Chicagu precej neke nalezljive robe, čudo bi bilo, ko bi ne bijo še več nalezljivega, in Mary Jugg je našla, da je tudi "Holy Ghost", ali "Virgin Mary" . . very, very contagious indeed" ... ona sama se, to se pač-razume, te nalezljivosti ni nalezla. Je križ na svetu. Upam in se sam trdno zanašam, da bo dobri Bog zaprl ne le enega očesa, obe da bo zaprl, ko se jaz in se mi ljudje motimo in motimo tolikokrat, ampak zopet sem malo v neki skrbi za-se in nekako tudi za druge, ko se mi prav pri zmotah hudo postavljamo na noge, in se delamo, kakor bi bili prav vsako "resnico" z veliko žlico pojedli. Drugi se nalezejo. Mary Jugg filozofira vsaj za ženske: Neki John Hunt, "a disciple of Father Divine", je trdil, da je "Jesus Christ", neka punca prav iz Denverja je rekla, da ie^ "Virgin Mary" in "over in Germany, the minister of church affaires announced: "Adolf Hitler is the Spet nekoliko poslabšalo. Ne Holy Ghost" . . . in vsaka razumna ženska bo videla, da so) kateri so že delali načrte, ka- , ko si bodo napravili vinski sok, pa so jim kapitalisti štre-nje zmešali. Tako je sedaj, da delavec, kjer bi najbolj potreboval, najmanj ima. — Glede novic jih pa imamo v Jolietu vse polno, pa kaj ho-' čemo če nima naselbina stalnega poročevalca,preidejo vse mimo in potem se ne ve več kaj se je v naselbini dogodilo. Kakor mi je znano, bomo tega dobili kmalu in če se ne motim, v osebi dobro znanega rojaka Johna Živet-za. On je ponosen, da je Slovenec in se prav nič ne sramuje govoriti naš slovenski jezik, kakor se sramujejo nekateri, četudi znajo komaj par angleških besed. Če zna "yes, šur in no", pa misli da ne sme več slovenski list v njegovo hišo in trdi, da se je že slovenščine odvad!,il. Res, s takimi slučaji se Slovenci marsikje ponašamo, zato mamo pravic kot jih imajo narodi. Le poglejmo tja okolu Gorice in Tolmina, kjer ;'e slovenska zemlja, pa se je zgodilo, če je kateri znal komaj par italijanskih besed, kot "porka menaža, una d.ua," pa je že mislil, da ni več Slovenec. Seveda, jih je bifo na ta način veliko po-italijančenih. Sedaj pa, ko je že prepozno, pa mnogi taki prvi kričijo, kako se jim godi krivica pod Itaijo, dasi so sami dosti zakrivili. Zavednosti nam je treba, prave slovenske zavednosti.— Pozdrav vsem zavednim Slovencem in naročnikom Amer. Slovenca. John Kramarich to prismodarije, in ona sama pravi vsaj o Johnu Huntu, "that the believer in this ancient fable (jaz podčrtal) . . can smile at the story of John Hunt, and point to him as being a little "teched in the head"," kar pač pomeni, da je v očeh skoroda vsake količkaj razumne ženske prismoda Hunt,, frknjen Hitler ali tisti minister, prav Urša punca v Denverju . . . ampak enaka prismoda, frknjen in Urša tudi vsak "believer", recimo naravnost, vsak katoličan, ki veruje v — Sv. duha, na Jezusa Krista, na Devico Marijo, ker vse to je le — fable, pravljica, in še celo "ancient fable — stara pravljica". Da bolj vidite point pri ti Mary Jugg: Hunt je prismoda, ko pravi, da je Jezus, Hitler frknjen, ko privoli, da bi bil Sv. duh, uršasta punqa v Denverju, ko se ima za Virgin Mary, to raj ... Jezus, Sv. duh... Devica Marija, vse skupaj je le "ancient fable". Hardino-hamol... če pri taki — logiki, skoroda podpasje sorte, ne zavre kri prav vsaki ženski, potem ne vem, kdaj naj bi kri zavrela. Bojim se pa, da ni zavrela kri prav nobeni ženski, ko so čitale fulminantno logiko, kakršno jim je servi-rala Mary Jugg. Narobe je morda bilo. Marsikaka se je hudo postavila in zavrtela na peti, ko se ni — okužila! Go-spodin, pomiluj .. pomiluj .. . —__'« S Še kos — logike. Ta smrt in šele tisti šment po smrti. "Soothing syrup that would promise .. some unknown drugi hereafter . ." Vsa vera je sicer bunk ti Mary Jugg, ampak obljubujejo in miljoni verujejo in mnogi se prej dere-jo za kako baro ko srake, če pa jih pogleda ta šmentana smrt, pa je Inalo drugače, posebno ako imajo še milost milosti, kar pa je za kako Mary Jugg španska vas. Neke mravlje morajo leteti po hrbtu, se zdi, in Mary Jugg se jih otresava, ko naznani svojim eiiako mravljastim ženskam, da je "very gratifying to know that our real scientists approached death without — syrup .,.".. toraj, ergo, » kaj te mravlje, ko so bili junaki priznani učenjaki. Omenja potem nekaj o Edisonu, in Mary Jugg Ed Sullivanu roko kušne za ta — syrup, real soothing syrup, if you please. Edisonova smrt ie bila Edisonova zadeva, moja smrt bo pa moja zadeva, in tako prav .pri vsakem človeku. Ali bi mogel kak Ed Sullivan zapisati.tudi le pičice kake resnice, kako je bilo ne pred, ampak pri smrti in posebno po, smrti? Tu bi bilo treba syrupa, se zdi, saj okorajžujc Mary Jugg prav radi tega svoje ženske. Ampak šment je''pri ti šmentani smrti, da je logika vsa luknjasta. Pravijo in pišejo, da mi duhovniki delamo s samim strahom, pa izgleda, da imaio neke brezverske ženske obilno strahu, in jim je treba malo Edir.onovega — sirupa namazati okoli ust. ZANIMANJE JUGOSLOVANOV ZA 100 LETNICO CHICAGE Chicago, 111. gre. — Ne vem, zakaj se Slovenci tako malo zanimajo za tako važno narodno stvar, to mi je naravnost uganka. Mar zato, ker so Hrvatje začeli? Saj ste tudi Slovenci vedeli, da je Chicago stara 100 let. — Slovenci pravijo, da nas Slovence porivajo na zadnje mesto. Ce je tako, kje naj iščemo krivde? Mar ne pri samih sebi, ko nočete priti na sejo in se postaviti za enakopravnost? — Vsi narodi .so priredili tak dan kakoršnega imamo v načrtu rni Jugoslovani, katerega bomo priredili v nedeljo 26. septembra. Drugi narodi, četudi so razdeljeni in razcepljeni v več strank, so se za tako priliko zbrali skupaj in si za tak slučaj bratsko podali roke in skupno sodelovali. Mar bomo, tako kulturen in izobražen narod kot smo Slovenci, držali roke križem in ničesar ne storili v ta namen? Stoletnice so redke in le malokateri človek doživi tako visoko starost. Zato vas prosimo, da nam pomagate in sodelujete z odborom, ker to bo v vašo in našo korist in v korist vašim potomcem. Po tem nas bodo drugi na rodi spoznali in nas ne bodo prodajali za Poljake ali Slovake. Ne prosimo denarja, pač pa voditeljev slovenskega naroda, fante in dekleta za narodno nošo in eno slovensko deklico, ki bi znala zapeti slovensko in angleško kot za prvo točko programa, dalje pevske zbore, šolsko godbo šole sv. Štefana, baseball igralce, "boxing" in skavte in tako dalje, vse doli do tistih starih ljudi, ki so v Chicagi nad 50 let. Ti bodo naši gostje. Ko boste brali te vrstice in veste za kakega Slovenca, ali Slovenko, ki je v Chicagi 50 let ali več, prosimo, da jih prijavite, ako se sami nečejo; povejte njih naslov in pošljite ga na odbor ali na urad tega lista. To storite brez odlašanja, ker čas je silno kratek. Mi bomo naše goste z avtomobili peljali tja in nazaj na dom, če jim drugače ni mogoče priti na slavnost. Kdor 1 si želi vstopnic za to slavnost, jih lahko dobi pri od-bornem blagajniku Joseph Kuk-man, ali pri meni spodaj podpi sanem. Vstopnice so po 25c za ples in celi program. Igrala bo izvrstna godba. Popoldne med ŠTIRIDESETURNA POBOŽ-NOST V LA SALLU La Salle, II!. Oznanilo velikega pomena za verne ljudi smo slišali zadnjo nedeljo v naši cerkvi od našega č. g. župnika Fathra Jožefa, da pričnemo prihodnjo nedeljo 19. septembra šti-rideseturno pobožnost v čast Presv. R. Telesu, katero bo vodil č. g. Vital Vodušek, iz starega kraja. Rojaki Slovenci, ki živite v bližnjih mestih, tudi vi ste vabljeni, tudi vam se daje lepa prilika, katere nikar ne zamudite. Naše življenje je kratko, niti senca proti dolgi večnosti. Člane dr. Najsv. Imena, starejše in mlajše se pa opomni, da se v soboto popoldne in zvečer udeleže spovedi, v nedeljo 19. ; sept. zjutraj pri drugi sv. maši ob 8 uri pa prejmejo skupno sv. obhajilo. — To naj bo vsem v prijazno naznanilo. Član dr. Najsv. Imena -o- AVTOMOBILSKA NEZGO- Veliko je novic tukaj v zakajeni Chicagi, toda poročevalca programom bo igrala hrvatska ni, ki bi napisal in poročal kaj se vse godi tukaj med ameriškimi Jugoslovani. — Ne jezite se, če rabim ime Jugoslovani. Jugoslavija je pač naša bivša domovina, nekdanja Avstrija, sedaj po vojni Jugoslavija, kar menda gotovo vsakdo ve. Kadar s kako višjo osebo govorim in imenujem ime "Jugoslav", me švrkne s pogledom in zavrne to in ono, pa ta politika . . . Celo take osebe tako delajo, ki so visoko izobražene in so voditelji slovenskega in hrvatskega ljudstva. Prosim, dajte si dopovedati, da tukaj za našim odborom, ne tiči nikaka jugoslovanska ali čikaška politika. Če se vam dozdevamo sumljivi, da vam nismo odkrito povedali zakaj delamo in tako naprej, pridite v petek ob 8. uri zvečer na sejo v Hrvatsko dvorano na 18th in Racine Ave., v tretje nadstropje. Tam boste .^ami vse slišali na lastna ušesa in se prepričali zakaj se tamburica, zvečer od 8. ure naprej pa John Kochevar's Merrymakers. — Tako vidite, bo ta program zelo bogat, dasi je vstopnina silno nizka, to pa zato, da se rjihče ne bo mogel izgovarjati, da se ni mogel udeležiti radi previsoke vstopnine. Denar, če ga bo kaj ostalo, bomo dali na naše različne zavode. Ni treba misliti, da ga bo ta ali oni pobasal v žepe in šel z njim v Jugoslavijo. Ko bo vse vrejeno in dokončano, se bo ta klub razpustil, ker klub je bil organiziran samo za proslavo stoletnice obstanka mesta Chicago. — Pozdrav vsem čitate-ljem. Joseph Ziherle, preds. List "Am. Slovenec" je last nir.a katoliških Slovencev % \meriki. Kdor podpira katoli ski list "Am. Slovenca," pod >ira katoliške Slovene* v A m* rilci. DA NA WILLARDU Willard, Wis. Ko se je nekega dne zadnji teden yračal Mr. Frank Gosar s svojo družino iz mesta proti domu, je na nekem križišču prišlo do nesreče, da je njegov avto kolidiral z nekim trukom, ki je pridrvel od strani in se zadel v njegov avto. Mr. Gosar in njegovi dve hčerki so dobili le majhne poškodbe, dočim je Mrs. Gosar, ki se je tudi nahajala v avtomobilu, dobila hujše notranje poškodbe, vsled česar je bila potrebna takojšnja zdravniška pomoč. — Mrs. Gosar je že več let priljubljena tajnica društva Marije Pomagaj št. 174, KSKJ in njene sosestre, članice omenjenega društva, tem težje čakajo da zopet zdrava prime za svoje delo v uradu njej tako priljubljenega društva. — Vzgledni rojakinji iz srca želimo da čimprej okre va. F. Perovsek -O- UREDNIKOVA POŠTA — C. R. Milwaukee, Wis__ Na podlagi panameriške na-turalizacijske postave z leta 1906, je žena postala državljanka, če je poročila ameriškega državljana. Moževo državljanstvo je prišlo v tisti dobi automatično na njo. Leta 1922, pa je kongres odobril znani Cable Act (zakon) glede naturalizacije in od dneva 22. septembra 1922, naprej, ne prehaja moževo državljanstvo več na ženo, kakor je preje. Tujezemska žena ali dekle, ki je poročila od dneva ;22. septembra 1922, naprej ameriškega državljana, ni postala s tem državljanka, ampak jo morala odtedaj naprej sama neodvisno zaprositi za državljanstvo. So pa dane takim ženam olajšave, da ji ni treba iskati prvega papirja, ampak vloži prošnjo takoj, kar za drugi papir. V Vašem slučaju mora žena sama zaprositi za državljanstvo. Petek, 17. septembra 1937 , — Naročnica, Cleveland,O. — Brez permita (povratnega dovoljenja), se nikar ne podajte iz Združenih držav. Dobava permita vzame nekako okrog mesec dni. Treba je do- • biti na imigracijskem uradu v vašem distriktu tozadevno formo, ki jo bote morali izpolniti, zraven bote morali priložiti dve slike 2X2, katere pod sliko s črnilom podpišite. Pristojbina je $3.00. Vse drugo bodo Vam v uradu povedali. -o- DR. KERNOVI SPOMINI 0"Spominih" Dr. Kerna je objavil v našem listu že pred par meseci č. g. pater Salezij Glavnik, kratek članek, v katerem je priporočil knjigo slovenskim čitateljem. Zadnje dni je tudi uredništvo prejelo en izvod Dr. Kernovih "Spominov" na ogled in po pregledu iste, moramo zapisati, da je knjiga zelo zanimiva. Pred vsem je knjiga zanimiva, ker pisatelj svojih spominov piše res kolikor mogoče objektivno in ne pretirava . ne v eno ne v drugo smer. Pove in pokaže le razmere, ka-koršne so dejansko prevladovale na raznih poljih našega priselništva v tej deželi. In to je zanimivo. Zanimivo je zlasti, ko pisatelj pove, kako je prišel v to deželo, kako je po lastnem trudu prišel do svoje karijere in vmes tudi v poljudnem tonu pove,kako se je oprijemal raznih idej. Ali pisec je toliko poštenjaka, da odkrito pove, kaj je našel slabega zlasti na polju marksizma. Povedal je svoje mnenje o voditeljih socialistične stranke v Ameriki in kaj ga je konečno prepričalo, da so n. pr. smernice krščanskega socializma, ki ga je na Slovenskem vodil dr. Janez Ev. Krek,boljše od marksistične linije. Tako more zapisati in povedati le pošten in odkrit inteligent. In zato Dr. Kernu priznanje. Knjigo priporočamo čitateljem tudi mi. Naroča se naravnost od autorja Dr F. J-Kerna. Naročila sprejema pa tudi naša Knjigarna Ameri-kanski Slovenec, 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. in stane $1.00. -o- ŽRTVE KAČJEGA PIKA V Delhiju, kjer je sedež brit-sko-indijskih upravnih oblasti, so nedavno izdali statistiko, iz katere je spoznati, da so lani v Indiji zveri in kače umorile 26,000 ljudi. In sicer so samo kače pomorile 23,000 ljudi. Tigri so raztrgali 1046 ljudi, leopardi 849, volkovi 357 in hijene 64 ljudi. Če primerjamo te smrtne primere z žrtvami, ki so jih pomorile kače, so zverine prav za prav malo ljudi raztrgale. Tem bolj pa so zveri razsajale med domačimi živalmi i« sicer so tigri, leopardi, volkovi in hijene ugrabili 65,000 glav domače živine in samo tigri so jih raztrgali 30,000! -o- Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "AmcrikansUi Slovenec"*! TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (103) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BllITOUghs KončiuV se jo Tar/auova maloštevilna četa z vso Ijuto.ttjo vrgla' ria'.dfv-jc Leopardske ljudi in takoj je iz "posameznih, malo pomembnih napadov, nastala resnična vojna in priv divje klanje, pri katerem so se Tarzanovi vojaki izkazali resnični junaki, ki so se kot levi borili proti divjemu sovražniku. l.eypardski ljudje so nazadnje uvideli, da kljub veliko večjemu številu, ne morejo zmagati tako junaških nasprotnikov, ki so zaganjali vanje z vso boje\ itostjo. Njihovo število se je pričelo krčiti od trenutka do trenutka. Xato se jih je nekaj odločilo, da na skrivaj zbežijo, proti templju boga Leoparda. Mala klepetava opica Nkima je iz varnega skrivališča zvesto opazovala boj Tarzauovih, oziroma * Orandovih vojakov z I-eopardskimi ljudmi. Ko je videla, da so l.eopardski divjak i sko-ro že premagani, je skočila k Tarzanu in se mu začela dobrikati, govoreč: "Nkima in Tarzan so mogočni junaki 1" Vendar je bila Nkima s svojo hvalo veliko prezgodna. Ko so se namreč nekateri hoteli rešiti ski^zi skrit predor k reki, so Tarzanovi vojaki vdrli za njimi in jih zasledovali. Istočasno je pa že po reki prihajala pomoč in sedaj ji' pretila nevarnost, da bodo Tarzan in njdgovt vojaki obkoljeni. Petek, 17. septembru 1937 •AMERIKANSRI SLOVENEC Stran C Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. / Zedinjenih Državah C -. ?AlJAf 111 Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. ^CUCil. JW^Itl, III. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd„ Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St.. Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Phinfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wadsworth ave., Waukegau, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Penna. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec"", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta. Roiaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini 1 1 CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA. Kot načelnik konvenčnega fi- tra konvencija Družbe sv. Dru- nančnega odbora tem potom po- žine za svojo dolžnost, da izreče ročam, da smo se zbrali 30. a v- javno, svoje globoko obžalova-gusta 1937 ob eni uri popoldne! nje nad to nizkotnostjo in pro-finančni odborniki in odborniea1 testira zoper ustanove «vobodo- JAVNA ZAHVALA. Joliet, Illinois. Štejem si v uradno dolžnost, da se zahvalim č. g. župniku či-kaške slovenske župnije sv. Štefana Rev. Aleksandru Urankarju OFM., za njihovo lepo pridigo, katero so imeli ob priliki slovesne konvenčne sv. maše, katero so darovali duhovni vodja DSD. č. g. Rev. Anzelm Murn, ob asistenci p. Tomaža Hoge kot dijakona in p. Marcela Marinška, kot subdijakona, za žive in mrtve člane in članice DSD. V tem navdušenem cerkvenem govoru so nam č. g. v lepih besedah polagali na srce, kaj so naše dolžnosti kot zastopnikov prave katoliške podporne organizacije, za povišanje katoliške vere, ukrepati vse potrebno za "čim večji razvoj in dobrobit celokupnega članstva DSD in za celi katoliški slovenski narod v Ameriki. Nadalje se lepo zahvalim celi slovenski naselbini za njihovo gostoljubnost, ki so nam jo izkazovali tekom konvencije, ko smo bivali med njimi, ker so nas povsod sprejemali z največjo radostjo in priljudnostjo. Zahvalim se pripravljalnemu odboru, izbranemu od dr. sv. Ivana Krstitela št. 13, in od dr. sv. Terezije št. 16, DSD, pod načel stvom sobrata Johna Gottlieba, ki so nam napravili tako lep sprejem pred sv. mašo in priredili slavnostni banket v počast glavnim uradnikom in uradnicam ter celi delegaciji. Zahvalim se vsem cenjenim društvom različnih podpornih organizacij in družb, ki so količkaj sodelovali za povzdigo te prelepe slavnosti v čikaški naselbini. Zahvalim se cenjenemu pevskemu zboru pod vodstvom profesorja Ivana Račiča, za prelepo latinsko petje pri slovesni sv. maši in v dvorani. — Zahvalim se šolski godbi, ki so igrali v paradi in v dvorani za časa banketa, da jih je bilo veselje poslušati. Zahvalim se kuharicam, ki so nam pripravile tako okusne jedi na banketu in okusna kosila in večerje tekom konvencije. Zahvalim se Mr. in Mrs. Antonu Tomažinu, pri katerih smo bili na stanovanju in ki so nam servirali tako okusno hrano ter nam nudili tako čisto stanovanje, kot v kakem hotelu, samo da so bile cene veliko manjše. Zahvalim se tudi vsem slovenskim trgovcem, o katerih vem, da so veliko pripomogli pri tej slavnosti, ki je tako lepo izpadla. Hvala tudi Amerikanskemu Slovencu, ki so nam prinašali vsakdanjo izdajo lista za celo zbornico, da smo lahko čitali vsakdanje novice in vesti. — Za vse te naklonjenosti, naj vam vse poplača dobri Bog! Iskrene pozdrave vam podaja vaš vdani, I GEO. STONICH, gl. predsednik DSD. ZAPISNIK desete redne konvencije Družbe sv. Družine, ki se je pričela dne 30. avgusta, 1937, v šolski dvorani cerkve sv. Štefana, Chicago, 111. in sicer Louis Martincich, Rose Bahor in Joseph Vidina kakor tudi sobratje gl .predsednik, gl. tajnik in gl. blagajnik in sicer v dvorani sv. Štefana, Chicago, 111. Pregledali smo knjige naše slavne organizacije in vso finance ka'kor je isto kazalo zadnje pol-letno poročilo gl. odbora DSD in po dolgem računanju smo pronašli, da je bilo pol-let-no poročilo resnično in da se nahaja premoženje naše mlade in slavne organizacije dobro shranjeno. Omeniti moram tudi, da je sobr. gl. tajnik prosil držav- miselne šole. 3. Zavoljo te "svobodomiselne šole", ki je očividno edini namen, da izpodkoplje v naših malih vero v Boga in Njegovo razodetje, povzdiguje Družba sv. Družine bolj ko kdaj v preteklosti, svoj glas in priporoča slovenskim staršem, naj vpisujejo svoje otroke edino v katoliške podporne organizacije in društva. 4. Čeprav je Družba sv. Družine med najmanjšimi bratskimi organizacijami, si vendar upa na svoji deseti redni konvenciji ne nadzornike, da so prišli in v Chicago pozvati vse ostale slo-pregledali knjige naše Družbe venske organizacije in društva, pred prvim julijem tega leta. ki jim je količkaj pri srcu časni Vzrok je bil ta, da pred prvim in večni blagor mladine, da se julijem so nadzorniki pregledali j pridružijo nam ter istotako po-vse knjige brezplačno in s tem'dajo v javnost izjavo zoper to Citajo se došli brzojavi, kor sledi: Aurora, 111. — Pozdrav in velikega uspeha želim gl. odbornikom in tako tudi vsem delegatom in delegatinjam 10. redne ka- well-being. So help you God! Fraternally yours for the United Slovenian Societies of Joliet. John L. Jevitz, President. Sts. Peter & Paul No. 66 JSKJ, Jo-lietska Zavednost No. 115 S. N. se je prihranilo Družbi sv. Družine najmanj $200.00. Tukaj je torej razvidno, da je naš gl. odbor se trudil in delal kar je mo- podlo postopanje. Br. Klepec predlaga, da se ta resolucija sprejme kakor Čitana. Vsestransko podpirano in sprejeto. Seja gel, da bi povzdignil našo mlado'se zaključi z molitvijo ob dva-organizacijo DSD. Za konven-, najsti uri. čni finančni odbor. Louis Martincich. Sestra Bahor in sobr. Vidina se strinjata z poročilom br. Martincich-a. Br. Jerman predlaga in br. Duller podpira, v torek, 31. avgusta, 1937, po- George Stonich, preds. Paul J. Laurich, zapis. TRETJA SEJA (Dalje.) I'o odmoru se prečitajo došle čestitke kakor sledi: Pittsburgh, Pa. Prisrčno popravljeni vsi glavni uradniki 1,1 uradnice, č. g. duhovniki, de-leg ati in delegatinje, zbrani na desetem gl. zborovanju DSD. ■^nano nam je, da je Vaše delo težavno in odgovornost velika, ker ste pa vsi prišli na to kon-vencijo z dobrim namenom, za-torej z vsem zaupanjem prjča-pUjemo, da boste kos svoji na-V to svrho naj Vam poma-dobri Bog in naša Patrona Družina. Še enkrat vsi po-/fli'avljeni. Posebni pozdrav za-^užen'ank Wedic, kateri nam je od 1)ušc 20-letnice še vedno v spo-m,nu- Pozdravljamo tudi naše-Predsednika Pavlakovich-a v11 tajnika Widina. Odbor dru-HlVa »v. Družine št. 11, DSD., Pittsburgh, Pa. La Salle, Illinois. Slavni mi gl. odbor DSD, delegati in delegatinje desete redne konvencije zbrani v Chicagi, 111. Vaš sobrat in preds. društva sv. Družine št. 3 v La Salle, 111. Vam pošilja prav prijazne sobratske pozdrave. Želim Vam na tem zborovanju veliko uspeha delujoči za procvit naše dične organizacije DSD! V to Vam pomagaj Bog in sv. Družina. Ostajam Vaš udani sobrat Anton Štrukel, 1. porotnik in preds. društva št. 3. Br. Wedic predlaga, da se čestitke sprejmejo in naj zbornica zakliČe trikrat Slava. Vsestransko podpirano, sprejeno in storjeno. Poročilo konvenčnega finančnega odbora. Sobrat gl. predsednik, duh. vodja in slavna mi zbornica desete redne konvencije DSD. da se poročilo sprejme. Enoglasno sprejeto. Poročilo gospodarskega odbora. Br. Jerman, preds. gospodarskega odbora, prebere prošnjo iz La Salle, Illinos. Sobr. Anton Cvelbar Jr., kateri je že dolgo bolan in je prejel vso bolniško podporo, slednjič se je moral podvreči operaciji za katero naša Družba ne plača, zato prosi zbornico ako mu lahko kaj pomore v njegovem nesrečnem stanju. Br. Wedic predlaga, da se daruje temu članu svota $35. Vsestransko podpirano in sprejeto. Gospodarski odbor priporoča sledeče plače raznim gl. uradnikom : za gl. predsednika $250.00 na leto; za gl. tajnika $100.00 na mesec; za gl. blagajnika $175.00 na leto; za nadzornike, prvi nadzornik $15.00 na leto, ostala dva po $10.00 letno; za porotni odbor vsi trije po $10.00 letno; duhovni vodja $10.00 na leto. Prebere se prošnja od sobr. Malek iz E. Pittsburgh, Pa. O-menjeni član je opravičen do bolne podpore v znesku $28.00. Zdravnik ga priporoča za bolno podporo vendar ker mu njegovo društvo ni odobrilo bolniškega lista, zato je bilo nemogoče gl. tajniku to podporo izplačati. Na predlog sobr. Louis Martincicha je bila ta zadeva izročena so-bratom Pavlakovich in Vidina, ki sta oba člana iz Pennsylvanie. To zadevo naj natančno preišče-ta in ako proiznajdeta, da je vse v pravem redu, naj sporočata gl. tajniku, da se ta podpora izplača. Vsestransko podpirano in sprejeto. V dvorano prideta Mr. Coyle in Mr. Mashkovitz, katera pripravljata nova pravila tako, da bodo odgovarjala zahtevam postav države Illinois. Mr. Coyle pojasni, da je potreba Charter predelati, da bo ers Branch No. 2, WSA odgovarjal postavam države lili- nice Fajfar, Sec'y. poldne. Ker je gl. predsednik odsoten, odpre sejo ob 1. uri popoldne 1. podpredsednik sobr. Joseph Klepec. Duhovni vodja moli. Sestra Kremesec povabi zbornico na zabavo danes zvečer pri bratu in sestri Tomažin. Predlagano, podpirano in sprejeto, da se te zabave udeležimo. Ker smo dopoldne dokončali premembe o Charterju, pridejo sedaj na vrsto pravila. Br. Martincich predlaga, da naj br. gl. tajnik Wedic prevzame vlogo tolmača, ker Mr. Coyle prebere vse nameravane nove točke v angleškem jeziku. Podpirano in sprejeto. Br. Stonich je sedaj navzoč in prevzame svoje uradno mesto. Ker je do sedaj na pol-letnih sejah bilo navzočih šest članov glavnega odbora, namreč predsednik, tajnik, blagajnik in trije nadzorniki, se na podpiran predlog sklene, da se tem priklopi tudi zapisnikar, da ne pride do enakega števila glasov pri glasovanju. V dvorani navzoči br. John Jerich vpraša zbornico, kako želi imeti svoje glasilo v bodoče, oziroma za mesec september. Br. Wedic predlaga, br. Martincich podpira, da naj bo v mesecu septembru glasilo vsaki teden. Sprejeto. Prečitajo se došli brzojavi, kakor sledi: Congratulations and great success to all officers and delegates on their tenth convention — Frank Primozich, Pres. Judiciary Committee W.S.A., Chicago, 111. Best wishes for a successful 10th convention — Three Star A. C. W.S.A. — Frances Primozich, Sec'y. Congratulations on your 10th convention — Chicago Youngst- Ber- konvencije DSD. — Prva usta-; P. J., Knights of St. George, No. noviteljica in članica dr. sv. Ce- j 3 KSKJ, St. Cyril & Methodius cilije št. 12, DSD . Theresa No. 8 KSKJ, St. Francis de nois. Mimogrede je imenil na 'primer, da ni nič omenjeno v Charterju glede našega mladinskega oddelka. Premembe k Charterju ali Articles of Incorporation so bila .-sprejeta kakor prebrana in cer-tifiran ponatis istega je pride-jan k temu zapisniku in vsled tega postane del tega zapisnika. Br. And. Glavach, predsednik nadzornega odbora predloži zbornici sltedečo resolucijo: RESOLUCIJA. 1. Ker ima Družba sv. Družine poleg odrastlega oddelka v svojem okvirju tudi Mladinski Oddelek, se živo zaveda svoje dolžnosti do, mladine in svoj« odgovornosti pri vzgoji slovenskih otrok v Ameriki. 2. Ker se je zadnje čase pojavila neka takozvana "svobodomiselna šola" za mladino potom nckesti mladinskega lista, sma- Strukel, roj. Nemanich. Joliet, 111. — Greetings and success to DSD delegates. — Mrs Jennie Krall, treasurer St. Cecelia Society No. 12. Zaradi nesreče ki me je zadela 28. avgusta na Chicago Market pri razkladanju blaga, mi ni mogoče drugače pozdraviti slavne delegacije in gl. odbora kakor telegrafično. Srčen pozdrav želim vsem tistim, ki zastopajo 10. konvencijo DSD. — Jacob Štrukel. Zbornica je sprejela te brzo-jave z živijo klici. Br. gl. tajnik predstavi zbornici iz Jolieta došle goste: Br. Frank Skedel, sestra Mary Bar-tic, br. John Barbich in br. John Russ. Zbornica jih pozdravi s ploskanjem. Cita se zapisnik dopoldanske seje. Br. Drašler predlaga, br. Martincich podpira, da se zapisnik sprejme. Sprejeto. Br. Martincich predlaga, da se seja zaključi. Vsestransko podpirano in sprejeto. Br. gl. predsednik Geo. Stonich zaključi sejo ob 5:35 zvečer. Častiti g. duhovni vodja, Rev. Anzelm Murn, moli. Geo. Stonich, gl. preds., Paul Laurich, John Gottlieb, zapisnikarja ČETRTA SEJA v sredo zjutraj dne 1. septembra 1937. Predsednik odpre sejo ob deveti uri zjutraj. Č. g. duh. vodja moli. Preberejo se imena uradnikov (ic), delegatov(inj). Preberejo se čestitke kakor sledi: "Pozdrav in čestitke gl. odboru, delegatom in delegatinjam, zbranim na konvenciji Družbe sv. Družine. Bog naj blagoslovi Vaše delo za napredek DSD. Delujte za korist članstva in Vaša organizacija naj postane z vsakim dnevom večja Sales No. 29 KSKJ, St. Anthony de Padua No. 87 KSKJ, St. John the Baptist No. 143 KSKJ, Holy Family Society No. 1 DSD, St. Barbara No. 189 SNPJ, Društvo Triglav, St. Genevieve's No. 108 KSKJ, St. Ann Court No. 534 WCOF, St. Cecilia No. 12 DSD, Slov. Ladies' Union No. 20, St. Bernard No. 21 DSD." "Joliet, Illinois. Pozdravljeni mi gospodje gl. uradniki.ee), častiti g. duh. vodja in delegati (inje) desete redne konvencije DSD! V imenu celokupnega članstva Vas prav prisrčno pozdravljam. Upam in želim, da bo ta deseta redna konvencija dobra in uspešna in v dobrobit naše dične podporne organizacije! DSD. Da se jo čuya kot svetinjo, j ker organizacija je od svojega početka ustanovljena, da poma- sobr. Duller in sprejet enoglasno. Br. Drašler predlaga, da bi DSD. naložila denar tudi v North Shore Building & Loan Association, ki je tudi slov podjetje. Predlog podpiran in sprejet. Prečita se zapisnik včerajšne popoldanske (4) seje. Br. Šetina predlaga, da se zapisnik sprejme kot čitan. Sestra Jeriša podpira. Sprejeto. Prečita se pismo od tajnika dr. št. 13, John Densa, v katerem prosi za pomoč pri operaciji nove članice Kristine Zer-din, ki je prestopila iz Mlad. oddelka v odrasli oddelek ta mesec in je potem bila operirana na slepiču, in vsled pravil ni deležna podpore. Br. gl. tajnik Wedic pojasnuje zadevo in predlaga, da se tej članici daruje $25. Vsestransko podpirano in sprejeto. Mr. Mashkovitz in Mr. Coyle nadaljujeta s čitan jem pravil. Sledi 15 minut odmora. Po odmoru pričneta Mr. Coyle in.Mr. Mashkovitz na tabeli razlagati razliko plačilne lestvice, koliko bi moral eden ali dru- ga bolnikom in otira solze z ža-, . v. , v lostnih lic. Ker nihče izmed nas'gl clan Placevatl več z ozirom ne ve, kedaj in kako nas zadene nesreča v kateri potrebujemo na starost ako prestopi iz razreda A v razred B. Pojasnuje, da pomoči. Zatorej slavna mi zbor- j !fzeh? vfkega Posameznega niča in delegacija, pred vami je1?1*™ b° °vd™ °d tega, koliko let ze plačuje. Mr. Coyle pojasni da danda- težka naloga polna odgovornosti. V Vaših rokah leži usoda za dru- . . „. štva in DSD za prihodnja Ieta. | "esvsakiclovek ko se zavaruje Danes Vi odločujete za vse osta-1 Zahtfa d°™rn° rezervo in na lo članstvo, od Vas je odvisno'novih certlflkatih se bo kazala kakšna bo naša bodočnost. Sestavljali boste pravila in glaso- ta vrednost tako, da bo vsak član(ica) lahko takoj videl, kovali za nje. Toda"pazite' iiiiHia!iiHimiucn!iiiHiiiiiniii«iiMi!iaiMiiiiiiii!c^ IZ URADA DR. SV. TEREZIJE ŠT. 17, DSD. Ottawa, 111. Prosim in poživljam vse članice dr. sv. Terezije št. 17, DSD., da se udeležijo prihod nje seje v nedeljo 19. septembra. Ker sta bili dve članici na konvenciji, gotovo imati kaj zanimivega povedati. Na tej seji se bo tudi izplačala delegatinja, zato pridite, da bomo vse slišale, koliko se bo plačalo, da ne bo spet prevelikega godrnjanja. Ne pozabite torej, prosim, seje v ne del jo 19. t. m. — Pozdrav. Mary Skoflanc, tajnica -o- Žito je gorelo V Starem dvoru pri Škofji Loki sta neke noči gorela dva kozolca napolnjena z žitom, last posestnikov Janeza Tril-lerja in Antona Jugoviča Zgorelo je v 23 štantih za kakih 30.000 dinarjev žita. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA V naši pekarni dobite vedno sveži narezan kruh. Poskusite naše okusne "MASLENE BISCUITS", ■ki jih dobite vsak popoldan. FRANK DOMAČA 1854 W. 21 s t P!., Tel. Vsako soboto pečemo potice. Sprejemamo naročila za ženitovanjske torte in za vse druge partije. Se priporočamo. FOLTYN PEKARNA Canal 5481 Chicago, III. F Bfran© g' "XMERTKANSKI SCOVENEC* PeteK, 17. septembra 1937, ' ROMAN »»»wbsw i Spi« al a B. Orczy Prevedel Paulus Kako je Margareta preživela tisto noč in dolgi dan v "Zadovoljnem ribiču", tega pozneje sama ni več vedela. Ko se je zibala brhka jadrnica zunaj na valovih in so se izginjale bele doverske skale v morju, tedaj se ji je zdelo, da je sanjala v Jellybandovi hiši dolge, mučne, nemirne sanje. Pa prestala je. In ko je legal večerni mrak na valove, so zasijale v daljavi prve lučice Calaisa. Pol ure pozneje je stopila Margareta na francoska tla. Calais je najživahnejše pristanišče Francije za izvoz na Angleško. Tudi v tistih dneh promet vkljub revoluciji ni zastal. Angleški trgovci so pogosto prihajali v Calais. Zaradi visoke carine, ki jo je Anglija postavila na vino in na žganje, je živahno cvetelo tihotapstvo, — v veliko veselje calaiških trgovcev in meščanov, ki so angleški vladi privoščili izgubo, sami pa so dobro zaslužili. Zato se nihče ni mnogo zifienil za Margareto in za Andreja, ko sta stopala po slabo razsvetljenih ulicah, kvečjemu da se je tu in tam kdo obrnil za tujcema, oblečenima po angleški modi, in ju počastil s polglasnim "Prokleti aristi!" ter zasodil, da sta prišla kupovat tihotapsko blago za zamegleno Anglijo. Margareta je drhteča od razburjenosti premišljevala, kako je neki prišel Percy s svojo visoko, mogočno postavo skozi Calais, kjer je nedvomno mrgolelo Chauve-linovih vohunov, in kako se je našemil, da ni vzbudil pozornosti. Molče jo je vodil Andrej po ozkih blatnih ulicah. V noči poprej je deževalo in mestoma se je do gležnjev pogreznila v blato. Pa ni se brigala za take neprilike. "Morebiti najdeva Percyja "Pri sivi mački", je pravil Andrej in hitela je za njim kakor bi stopala po rožnih gredah. Saj je šla ljubljenemu soprogu naproti —. Gostilna "Pri sivi mački" je ležala zunaj mesta, ob samotni obrežni cesti, blizu rta, imenovanega "Sivi nos". Andrej je dobro poznal pot, vkljub trdi temi se ni obotavljal niti za trenutek in kmalu sta stala pred siromašno hišo. Andrej je potrkal s palico na vrata. Od znotraj se ie oglasilo renčanju podobno mrmranje in številne kletvice je bilo čuti. Vdrugič je potrkal, topot močneje. Še več kletvic je odgovorilo in drsavi koraki so se bližali vratom. Vrata so se naglo odprla in Margareta je stala na pragu najbolj zanemarjene in umzane sobe, kar jih je kedaj videla v življenju. Tla, stene, strop, vse je bilo začrnelo, nesnaga je dobesedno za prst debelo ležala vsepovsod. V kotu je stala miza, pa je imela samo še 3 noge, na četrtem oglu jo je podpiral sveženj suhih vej, nekaj stolov je bilo ob mizi, nobeden cel, večinoma jim je manjkalo naslonjala. V drugem kotu je čepela polomljena omara. Ob steni je stalo veliko ognjišče in na njem se je grel lonec. V sobi je dišalo po juhi. Ob drugi steni so slonele preproste lesene stopnice in vrhu njih, trdo pod zamazanim stropom, so "v gornje prostore" peljala steklena vrata, zastrta z raztrga- no belomodro zaveso. In po vseh štirih stenah naokoli so se ponavljale v velikih črkah s kredo napisane besede: "Svoboda, enakost, bratstvo!" — Margareta je obotavljaje se obstala na pragu. Lahna groza, jo je spreletavala. Andrej pa je pogumno vstopil. "Angleški popotniki, državljan!" je povedal francoski. Človek, ki je prišel na Andrejovo trkanje odpirat, — po vsej verjetnosti lastnik vse te nesnage in podrtije — je bil posta-ren, nizek, pa čokast dedec. Gornje telo mu je tičalo v umazanem modrem suknjiču, kakršnega nosijo francoski kmetje in delavci po deželi, spodnje telo pa v še bolj umazanih modrih hlačah, na nogah je pa imel težke lesene cokle, iz katerih so na vse strani moleli šopi slame. Na glavi pa mu je seve čepela neizogibna nekdaj rdeča, jakobinska čepica, viden izraz njegovega trenutnega političnega naziranja. Iz ust mu je molela kratka lesena pipica in iz nje se je širil duh po smrdljivem tobaku. S precejšnjo nezaupnostjo in z obilnim preziranjem je pogledal po poznih gostih, zamornljal: "Prrrokleti Angleži!" in pljunil po tleh, da bi še bolj nazorno pokazal svojo republikansko svobodomiselnost. Vkljub temu pa je stopil na stran, da bi ju pustil v sobo, nedvomno zato, ker je dobro vedel, da imajo ti "Prrrokleti Angleži" vsekakor vedno polne mošnje. "O Bog, kaka umazana lukfrja!" se je zgražala Margareta, vstopila in si podr-žala žepni robec pred svoj nežni nosek. "Ste prepričani, da sva prav prišla?" "Seveda sva prav prišla!" je odgovarjal Andrej, brisal s svoiim finim čipkastim robcem prah s polomljenega stola in ga ponudil Margareti. "Pa povem vam, tudi jaz še nisem videl kedaj tako umazanega brloga!" "Prav nič ni vabljivo! — Brrrr!" je naredila, ko ie sedla k nesnažni mizi in pogledala krog sebe. Krčmar — Brogard mu je bilo ime — se ni brigal za svoja gosta. Prepričan je bil, da bodeta itak kmalu sama naročila večerjo, in zdelo se mu je, da je pod njegovo republikansko častjo, če bi kazal vljudnost do ljudi, ki pridejo v njegovo gostilno, pa naj so še tako imenitno oblečeni. Pri ognjišču je sedelo bitje, nekak kup cunj in zamazanosti, še najbolj podobno ženski. Vsaj toliko se je dalo sklepati iz robca, ki je bil ovit krog glave in ki je bil davno kedaj tel. Babnica je mešala po loncu in mrmrala sama pri sebi nerazumljive besede. "He, prijatelj," je končno začel Andrej, "midva bi rada večerjala! Državljanka tamle", je pokazal na kup cunj pri ognjišču, "kuha neko prav prijetno duhtečo juho in moja gospa že par ur ni ničesar toplega užila!" Par trenutkov je potreboval Brogard, da si je premislil odgovor. Svobodnemu republikancu pač ni treba, da bi bil tako- preveč postrežljiv, če kdo kaj od njega zahteva, in če je še tako velik gospod. "Prrrrokleti arrrristi!" je godel in spet pljunil po tleh. RAZNE ZANIMIVOSTI GOZDNI ČLOVEK V BOLNIŠNICI V Ankumskih garali nedaleč od Osnabruecka v Nemčiji so našli v gozdu popolnoma izčr-panega čudaka Johanna Klaa-sa, ki je 30 let preživel &amo v gozdovih, čeprav je bil sin imo-vitejšega posestnika iz bližine in je podedoval njegovo posestvo. Ni ga bilo pripraviti do tega, da bi živel pod streho. Celo v mrzli zimi je spal zunaj v goščavi ali v majhnih jamah. Edino v prekomerno mrzli zimi leta 1928-29 je spal v majhnem skednju. Oblačil se je v kože, brado in lase si je pustil seveda rasti, kakor je Bog hotel. V bolnišnici so mil brado in lase temeljito porezali in tudi ni govora o tem, da bi nesil živalske kože namestu običajne bolniške obleke. Radovedni so, kako bo živel potem, ko pride iz bolnišnice. I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS ŽENSKE V ŠPANIJI Špansko ženstvo se je združilo v zvezo "Falango", ki se na vso moč trudi, da bi pomagala svoji, tako težko prizadeti domovini. Se pred pol letom je šte-: la ta falanga samo 500 članic; zdaj je to' število naraslo na 150,000 -žensk. Ženstvo falange ni le družba za pomoč v hudih časih, ampak hoče ženstvo Špa-1 nijo tudi popolnoma preroditi. Pravila falange imajo 18 točk, ki zahtevajo: 1. da so ženske z vso dušo pri delu za pomoč domovini in 2., da se odpovedo vsemu nepotrebnemu in se žrtvujejo, kolikor se morejo v blagor bližnjemu. Tretja točka nas sili k razmišljanju; glasi se:. Bodi vsak dan bolj ženska! Točka 9. zahteva: Zjutraj se izroči Bogu in misli ves dan na domovino! Točka 14. zahteva, naj bo falangistka vesela in vedra in točka 12. govori o najstrožji disciplini, ki se ji mora falangistka v delu za domovino podvreči. Ce slišimo vse to mi, ki smo toliko srečni, da živimo v miru in beremo, kako falangistke hodijo za fronto in v osvobojenih pokrajinah takoj ustanavljajo .ljudske kuhinje, šivalnice in o-troške vrtce, tedaj jih po tihem pozdravljamo. In z veseljem se spominjamo onih 40,000 falan-gističnih deklet, ki vsako drugo nedeljo hodijo okoli s puščicami in zbirajo denar za svoje ljudo-mile ustanove, da morejo pomagati ubogim, popolnoma sestradanim vasem, ki so po odhodu rdečih izročene v njih varstvo. -o- ANGLEŠKI KRALJ SVARI PRED VOJNO Pri neki paradi bivših bojevnikov v Londonu je imel angleški kralj govor, v katerem je dejal, da sam pripada bratovščini bivših bojevnikov in da je zato vedno z največjim zanimanjem zasledoval razve j tega gibanja. Vsi, ki so vojne doživeli, vedo, da pomeni vojna katastrofo za premagance, kakor za zmagovalce. Ce bo bivšim bojevnikom uspelo, da bodo v skupnem naporu prepričali svet o tem, tedaj bodo po njegovem naziranju človeštva storili uslugo, ki si je večje ni mogoče misliti. -o- OTOK SE POGREZA Iz Manile poročajo, da se ponavljajo na malem ctoku Alaba-tu, 160 km južno od tega mesta, že nekaj časa manjši potresni sunki. Na otoku živ; 60(0 ljudi, ki prenočujejo ta čas na prostem, ker so se številne hiše in cerkve v krajih Alabat, Perez in Quezon zrušile. Ljudi se je polotila huda panika, kgr imajo vtis, da se bo otok pogreznil v morje, kajti morska gladina se neprestano dviga. Manilske oblasti so poslale tja posebno komisijo, da prouči to s'tvar. Škodo zaradi zadnjih potresov, ki so divjali v južnem delu otoka Luzona, na katerem luži filipinsko glavno mesto Manila, cenijo na tri in pol milijona, dolarjev, nekateri celo na sedem milijonov dolarjev. -o- MASARYKOV POGREB V NEDELJO Praga, Čehoslovaška. — Truplo pokojnega dr. Ma-saryka, prvega čehoslovaške-ga predsednika, je bilo prepeljano v četrtek z njegovega doma na deželi v Prago, kjer bo ležalo na ogled tri dni. Slovesni pogreb se bo vršil v nedeljo. -o- POGON ZA NEPREGLEDA-NIMI AVTOMOBILI Chicago, 111. — Celotna tukajšnja policijska sila je prejela pretekli torek naročilo, da izdaja pozive pred sodišče} tistim avtomob'il(stom, katere zasači, da vozijo z uradno nepregledanjimi ' avtomobili. Vsi avtomobili morajo nositi znak pregleda, izvršb nega med 1. aprilom in 1. septembrom. -o- VERSKA UMETNIŠKA RAZSTAVA V PARIZU Razstava verske umetnosti o priliki pariške svetovne razstave nudi izčrpni pregled razvoja krščanske verske umetnosti v okviru splošnega razvoja .francoske umetnosti. Na razstavi je zlasti lep razvoj srednjeveške umetnosti Francije v češčenju Matere božje in do današnjih dni. Sleherna verska podoba ima na razstavi tudi podobo posvetne umetnosti, poleg sebe, da je tako videti, kake je krščanska umetnost tesno povezana z vsem umetnostnim stremljenjem, da se torej krščanska u-inetnost ne razvija zase, ampak se preživlja z živootjo vsakršne dobe in življenjem vsakršnih časov. Pisano polge J. M. Trunk Oglasi v Amerikanskero Slovcncu imajo vedno uspeh. DELO ZA ŽENSKO Sprejme se priletna ženska za lahka hišna dela v Chica-gi. Plača po dogovoru. Vprašajte v uredništvu tega lista. Iz višine. (Konec)' Ako je katoliška cerkev po svoji ustavi, poklicu in- namenu na pravem, je pravilna tudi katoliška vzgoja, in hudo gorje že na sebi je, ako kdo 'oviira in celo podira to pravilno katoliško vzgojo, naj bo potem država ali posameznik. In prav to robo si lahko tudi sam g. Molek vtakne za klobuk, saj je menda odgovorni urednik pri Mladinskem listu, in prav ta list strahovito ovira in podira to pravilno katoliško vzgojo, naj imenuje to teroriziranje in klicanje gorja in se za to gorje ne zmeni, kakor pravi in trdi, naj le malo počaka, saj še ni vseh dni konec. Omenja tudi zgodovinsko dejstvo, da so bili nekoč kar trije papeži, ki so "drug drugega prok-leli". Zopet odločuje pri "efektu" prokletstva vprašanje: Kdo je bil pravilno izvoljeni papež? Kdor ni bil, ni imel pravice do prokletstva, in če noben ni bil pravilno izvoljen, vse trojno prokletstvo nama * — efekta. Morda bi najresnejši zgodovinar težko mogel razsoditi, kdo je bil pravilno izvoljen, pač pa sodi pravilno Bog, in od Boga le sledi efekt. * Dalje: Ce ni hudiča, je vsak prav bebcast bosopetec, ak'o se da terorizirati, vsaj jaz bi se v tem slučaju ne dal, kakor me ne bo teroriziral noben črn maček ali nobena stara baba, ako pa je hudič, je terorja brez vsakega terorja, da nič kaj. Ločite in razločujte, pa lahko mirno spite, kakor spim mirno tudi jaz, ki se ne dam terorizirati od kakega mačka ali kake stare babe, pa trdno verujem na pravilno prokletstvo in gorje; ako pa vse skupaj pomešate v neko godlo, lahko mirno spite radi mačka in babe in faraona in urokovanja in co-pranja, radi pravilnega prokletstva in gorje je pa povsem vaša lastna zadeva. * Skozi 50 let. Že več ko 50 let je. V Ba-čah je bil pri Mežnarču študent precej let pred menoj. Nekako izgubil se je, kot študent pa je bil odličnjak in dobil nagrade. Taka nagrada mi je prišla v roke, ko sem bil še v prvih razredih gim- ! Ni jih krajev in goric, kakor jih ima "DOLENJSKA" Ta knjiga je ilustrirana z mnogoterimi slikami dolenjskih mest, trgov, vasi, goric in hribov. Vsi, ki ne morete iz enega ali drugega vzroka v stari kraj, lahko vidite v tej knjigi lepe domače dolenjske kraje. To knjigo, brez katere bi ne smel biti noben Slovenec, kaj še le Dolenjci, smo prodajali po $1.50. Zdaj jo dobite za samo $1.00 dokler zaloga traja. Zato pišite takoj po njo in zraven pošljite znesek $1.00 in poslali jo vam bomo. Pišite po njo na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois nazije. Bila je to nemška knjiga "Veda in razodetje". Za me tedaj še španska vas. Vsebina se je pričela in se ponavlja zelaj že nad 50 let. Zopet je vsebina pred menoj, ko se malo rukata g. Molek in p. Ambrožič. V drugi obliki ista zadeva. Naj g. Molek ne trdi, da pridem morda jaz na pomoč, saj vidim, da p. Ambrožič prav nobene pomoči ne potrebuje. Apelira pa g. Molek na. razumevanje, "Ali smem upati, da se bomo zdaj razumeli?" pravi. Težko, saj si stojita nasproti ko ogenj in voda. Veda in vera. Oreh je precej trši, kakor si g. Molek misli, in kak čikaški učenjak Compton, to mu lahko na uho povem, ne zdrobi tega oreha. Dvakrat dva je štiri. Pet in sedem je dvanajst. To je vendar — veda, vsak šolar to ve. Ampak prav to je tudi — vera. Tu se pričenja orehova trdina. Nešteto je takih načel, ki veljajo brez vsakega prerekanja. Kaj je to: dvakrat dva je štiri? Ali: pet in sedem je dvanajst? No — saj nisi klada. Dvakrat dva kamenčka nam je dal učitelj Černut, pa smo kapirali, da so to štiri kamenčki. Znanstveno se pravi to: načela veljajo za izkustveni svet. -Vzemimo matematično načelo: 5 in 7 — 12 brez izkustvenega sveta, toraj brez kamenčkov, češenj, dolarjev, in 5 in 7 ni več 12, ampak... 5 in 7 — 2... ena matematična številka in še ena matematična številka sta dve matematični številki. Nihče tega ne more ovreči. Kaj to pomeni? Pač, da prav vsako načelo velja za izkustveni1 svet, ikamenčke, orehe, dolarje...in če odvzamemo od načela izkustveni svet, se vsa načela razblinijo v prazen nič. Ampak načela, vsa načela veljajo, stojijo bolj trdno ko naše koloradske gore. Oči kod veljajo? Od izkustvenega sveta, od kamenčkov, dolarjev..?? Tu postane oreh še trši. Odkod veljajo vsa od vseh razumnih ljudi priznana načela?? Ako g. Molek ta oreh prekolje, ne morda s kakim vihanjem nosu, prekolje ta oreh, odkod da veljajo načela, bo prišel po povsem znanstvenem potu do — vere., ne morda do "vere" na Peru-na, ampak do vere. na nadnaravnega in osebnega Boga. In potem — bi se razumeli, če smem upati. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal ^918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. PIJTE SLOVEČE MONARCH PIVO na vaših partijah, društvenih veselicah in piknikih, katerega vam pripelje VAŠ ROJAK JOHN KOCHEVAR West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 West 23rd St. Tel. CANal 6177 Chicago, 111. ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o- -.-iet^ply \ krasiti grobove svo-M^O^al/- jih dragih> n(J rK)aa. bite, da imato na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah driave Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam 1 Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in cene. V VaSo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1018 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787