Sele danes je nam prišla v role števili:?. Slovenskega po¬ ročevalca z dne 19. oktobra t.l., v kateri se je ob vsesplošni pa¬ niki, ki jo jo med partizani v Titovini (mi bi rekli: v brozgi, ker jo vodi.neki Broz), povzročil pastirski list jugoslovanskih škofov, oglasil tudi ljubljanski odvetnik dr.Ivan Stanovnik,znan pristan OF, s člankom, ki nosi nca.slov: "Slovenska Osvobodilna Fronta in katoličani". V članku predvsem obžaluje, da ne živi več veliki nadškof Jeglič, ki bi bil kakor pravi, brez dvoma prepre¬ čil tak pastirski list, ker je bil Jeglič vedno veliki duhovni vodnik in cerkveni knez, ki ni nikdar zapustil svojega ljudstva in je zanj dvignil svoj glas ter pokazal slovensko pest tudi v najbolj nevarnih kritičnih časih. V politiki da ni delal razlike med svetovnonazornimi nasprotniki, kadar je šlo za narodni obstoj in ljudske pravice. In-pravi - člankar - , ker ni bilo Jegliča,je razočaral ne samo nastop ljubljanskega škofa, marveč tudi nastop vse slovenske duhovščine, ki je sledila političnemu terorju iz škofije, od koder se je razlival strup po vsej Sloveniji. Tako niso nič pomagalo spomenice katoličanov iz vrst OF in so vsi po¬ skusi za vključitev celokupne duhovščine s škofom na čelu v vse¬ narodno osvobodilno gibanje ostali brezuspešni. "KRISTUS IMA SVOJO FRONTO - SATAN IMA SVOJO FRONTO !" Kaj naj na to rečeno? Predvsem to, da se bo vsakdo, ki vo, da je dr.Stanovnik Jegličev ožji sorodnik (ima za ženo pravo Jegličevo nečakinjo - hčerko Jegličevega brata), začudil, da more tak bližnji sorodnik velikega škofa Jegliča tako male poznati. Z-vsem prepričanjem moremo namreč trditi ml, da bi bil veliki Jeglič brez vsakega o- klevanja ostal na strani slovenskega ljudstva in sicer tam,kjer je njegovo mesto in kjer je njegovo mesto vedno bilo. Prej kakor mi drugi bi bil on s svojim pronicavim duhom, kateri ga ni niko¬ li varal, spoznal, kaj je OF, da ji pri osvobodilnem gibanju ni za nacionalne svobodo slovenskega naroda, marveč za uveljavljanje komunizma na slovenskih tleh. Dokaj prej, preden- se je pri nas pojavilo ime kake fronte, jo Jeglič 1.1937 - torej štiri lota pred nastopom OF - dvignil v Celju svoj glas in opozoril, da ima Kristus svojo fronto, da pa ima tudi satan svojo fronto. Takrat njegovih besed skoroda nismo rnzuneli. Jeglič nam jih je govoril kakor prerok, ki je videl v daljavi prihajati nesrečo, ki jo po¬ tem res tudi prišla. Gledal pa je ni samo v preroškem videnju, marveč jo je poznal tudi iz opomina in svaril Kristusovega na¬ mestnika na zemlji,iz papeških okrožnic, ki mu kljub njegovi vi¬ soki starosti niso bile'neznane. Jeglič je dobro vedel, kaj je komunizem, zato je žc v Celju dvignil svoj svareči glas in opo- zoril na njegovo nesreče. Govoril je o velikem času, ki ima priti, o velikih mo¬ žeh, ki jih bo ta čas rodil, in o velikih.mučenikih, ki bedo pre¬ livali kri za vero. .In da je šle za vero, in da gro. pri vsem, kar se pri nas doma dogaja, tudi za vero, to vemo vsi, in to so nam slovesno potrdili tudi jugoslovanski škofje v svojem pastir¬ skem pismu. Kako nespametno je torej govoriti, da bi bil Jeglič ravnal drugače, kakor so ravnali in ravnajo njegovi poklicni to- St. fV. 1 o .ns-crvi, ly. XI. 1945* )tr.: vanši. Kadar je šlo za vero, tedaj so Jegličjni strašil nobene žrtve, nobenega truda; za te vero, sve j=. in svojega ljudstva, bi bil šel tudi v smrt. Tudi kadar za njegove p je si; naroda, n. pr liti&ne svoboščino, ni benega ozira ne na. levo ne na desno. Dobro je vedel, kje je v ni delal nikoli kompromisov, ki bi xo 1 1. n za ciruge dobrine njegovega poznal v boju no- po- bl- litiki njegovo r li kakorkoli v škodo slovenskemu ljudstvu. Varav boj s svetovne- nazornimi nasprotniki kakor ga ne bo zavzele bejec. nu je postavil v naši narodni zgodovini mesto : ■- 1 - nihče drugi. Bil je pravi slovenski Maka- dejanski nastopal PROTI LEVIČARSTVU. Vrhu tega imamo kaze, ki dajejo še druge do- naši trditvi prav. Miselnost škofa Jegliča - to bo znano tudi dr.Stanovniku in njegovemu krogu - se je zadnja leta njegovega življenja do sedanjih tako imenovanih katoličanov v OF dokaj spremenilo in to ne tonu J egii6 s oznal jo zaznal, da d? rf Y» C O .o krščanski socialisti krog ljudi zameta papežev nauk krogu v prid. Ko ji na levo, zlasti, kc v okrožnicah, je takoj, čeprav' z bolestjo v srcu, odmaknil tenu kro¬ gu svojo moralne in materijalne pomoč. Verne, zn pisma, ki jih je Jeglič pisal uredniku Delavske Pravice in ga ,v njih svaril in pro¬ sil, naj stori vse, da delavstvo pretnjo, da bo proti njim, če se ne zaide proč od nauka Cerkve, s ne preusmerijo, javno in uradno nastopil. Dalje veno za Jegličevo zadržanje, ko se je pojavil v M Do¬ mu in svetu” nesrečni Kocbek s svojo Španijo, ko je Jeglič to levi¬ jo obsodil ter prosil urednike, naj narejeno škodo popravijo. 'Dudi vemo, da je nastopil pri mariborskem škofu zoper duhovnika Canjkar- ja, ki je že takrat kazal, da bo postal to, kar je danes. Vse to kaže, kaj je bil Jeglič takrat, kaše pa še bolj, na kakšen odmev bi bila naletela 01' pri njem, če bi bil cb njenem nastopu še živel. Prepričani smo, da, bi bila našla v njem svojega najhujšega, pa tu¬ di najučinkovitejšega nasprotnika. Vsako opletanje z njegovim ime¬ nom v prilog OF je torej več kot abotno. LJUBIL SLOVENSKI NAROD. Škof Jeglič je bil vsekdar neomajno zvest svojemu narodu, od katerega ni nikdar odpa¬ del ne z mislijo, kaj šele z dejanjem, tako zvest, kakor so terUv narodu zvesti njegovi duhovniki, ki. jih je po večini on vzgojil. Če bi nobenega drugega dokaza o zmotnosti in zgrešenosti OF ne bilo, je dokaz v tem, da so slovenski duhovniki s škofom na čelu skoro soglasno odklonili sodelovanje pri takem gibanju, kateremu je bilo delo za osvoboditev samo krinka, a glavni cilj pa - komunizem. Za¬ to, prav sate sc bila vabila tudi "katoličanov v OF" na sodelovanje duhovnikov pri osvobodilnem gibanju brezuspešna. Da so ravnali pra¬ vilno, ko so sodelovanje odklanjali, dokazuje zadnje pismo sv.sto¬ lice ljubljanskemu škofu dr.Rožmanu, ki popolnoma potrjuje škofovo ravnanje.in poleg tega izraža globoko sočustvovanje nad nesrečo slovenskega naroda (torej ne koli to trdi dr .Stanovnik/ ) najprej pognali v nesmiselni in,bratomorni boj, potem p li njihove moči najbolj potrebovali, kc smo stavili nanje vse upanje v svojo rešitev in ruPjs .takorekoč prisegali - pustili na cedilu. To so venske zgodovine v den in pošten Slovenec ni je na vsem slove gleda Slovencev s sovražnimi o cm vse drugače kakor tisti, ki -i- J-tLrl- so nas ko bi bi- : jstva, v katera se bo moral zamisliti vsak raziskovalec slo- teh njenih najbolj strahotnih letih, Vsak zave- dobro j -i- -!.-• — £ ve c. c era svetu, kakor j: uembolj, da ja ni veOje lro- v nazivu Osvobodilne Fronte, bil naš narod danes resnično osvobojen, tako pa je prav po njeni zaslugi danes zasužnjen pa tudi ne večje nesreče. Ce bi ne bile OF, bi kakor še ni bil v svoji zgcaovini. 3tev.12. Domači glascyi,15.ncvembrn 1945 . SLEPOTA JE KBIttA^Menda. ne bo odveč "pripomniti, da danes tudi pi¬ sec članka ne noro biti več v sneti, kaj hoče 0? pri nas in v Jugoslaviji sploh. Če ne varajo, poročila iz domovine-, se odstotek tistih, ki so spregledali in spregledujejo, 'bliža kon¬ cu druge polovice. Le kdor je udarjen s slepoto, ne vidi, kaj. OF pri nas hoče oziroma kaj jo dosegla. Moskva sama priznava, da je komunistična stranka v Jugoslaviji dosegla popelen uspeh, ter si s ter. priborila uglvd in priznanje vsega komunističnega sveta.Za¬ to je ravnanje ” katoličanov v OF ", ki jo še podpirajo, naravnost zločinsko. Da pa je dr.Stanovnik udarjen s slepoto, potrjuje ten bolj okoliščina, da ni spregledal niti ob smrti svojega brata AleS ki so ga umorili Italijani vsled izdajstva komunistov, čeprav je zanje garal z dušo in telesom, niti ob smrti svaka Nartej a Velikon ja, ki je padel kot nojpcdlejsa žrtev slovenskih komunističnih kr- volokov. Ce bi pri vsem ten nič drugega ne bilo, bi se moral dr. Stanovnik vsaj ob teh dveh dogodkih zamisliti, globoko zamisliti in - spregledati. JEGLIČ Z NAMI! Ob ten članku ne moremo reci nič drugega, kot da je zgrešil svoj cilj. Vse slovensko ljudstvo pozna svojega velikega učenika, apostola in vodnika nadškofa Jegliča in se zaveda, da ga, kakor ga je nekoč vodil po geslu: "Pridi k nam Tvoje kralj e s tvo p o Mari ji!", svojega sve vodi tudi vzgledom se danes s protresLjivin koga življenja in s svoje mogočno pripreš njo pri Bogu. Veliki Jeglič je naš, vos in čisto naš, in si ga ne pustimo vzeti mi, zlasti ni, ki smo seme izkrvavelega . naroda. Zato roke od njega proč tisti, ki so si jih oskrunili z bratovsko krvjo «! M J V/ a D n \ L_ AR dne 29.okt. katerem pra- srbskih realu- \ Y / \ ) _ J L Tržaški komunistični list n II lavoratore " s je prinesel poročilo svojega moskovskega dopisnika, v vi: "V Združenih državah je opaziti znatno delavnost eionarnih organizacij, ki se bore proti obnovi demokratične Jugo¬ slavije. Tejskupine hodijo po že izhojenih potih, pc katerih je ho¬ dila poljska reakcija, in se n vsemi sredstvi prizadevajo zmešati javno mnenje v Združenih državah. Najbolj delavni v tem oziru bivši jugoslovanski posla¬ nik v Združenih državah Fotic in voditelji jugoslovanskih reakcio¬ narnih organizacij v Združenih državah,k6t n.pr. Srbske narodna zveze in Srbske narodne obrane. Živahna delavnost teh reakcionar¬ nih organizacij ne sovpada samo slučajno z volilno agitacijo, ki se prav zdaj vrši v Jugoslaviji. Jugoslovanske reakcionarne organizacije v zunanjem svetu pomagajo jugoslovanski opoziciji, ki zlorablja njihovo oporo in pomoč, da bi z njo dosegla poseg zunanjih sil v jugoslovanske notranje razmere. Isto delavnost kaže v Franciji Maček, krav isti namen pa zasleduje tudi takozvsna opozicija v Bolgariji. Ta opozicija od- ■ klanja udeležbo pri volitvah in hoče s tem izzvati zunanjo sile, da bi sc- vmešale v bolgarske notranjo zadeve. Reakcionarni krogi v inozemstvu pozivajo tudi romunsko reakcijo. Bratlanu sklicuje v Bukarešti inozemske časnikarje samo, da bi z njihovo pomočjo širil v svetu absurdne glasove o- položaju v Romuniji. Ha ta način družijo isti pogledi in isto stališče napram vmešavanju cd zunaj in sovraštvu do demokracije jugoslovansko, bolgarsko in romunsko opozicijo. Štev.12. Domači gi; »J. 945 • --—-Str. 4 /tomen // Pod naslovom "Očitek igre "poker" zamerjaj o" je priob- čil list ” The people” z dne 15°oi:t,t.1.naslednjo novico: Mo¬ skva bije po Laskiju. Profesorja Laskija, predsednika izvršil* nega odbora Delavske stranko, je razlagalec moskovskega radi¬ ja ožigosal snoči takole: "Profesor Laski j< ministrov igri "poker". Tako pojmovanje delu so ze^o močne sile, v c love ■>/: + Vel Vendar teh ni Ali hoče prof.Laski reci, primerjal londonsko.konferenco zun, je pa. zelo 'nevarno.Na :i pripravljajo nevarno igro z usodo v Sovjetski zvezi. , da se gredo vse velike sile brezobzirno igro pokor z zunanjimi zadevami?" Razlagalec potom pravi, da množice sveta nočejo nazaj v stanje, kakršno je bilo pred vojno, tor nadaljuje: "To jo tisto, kar mnogi gospodje v inozemstvu razumejo pod besedo "zo¬ petna sprememba". Poskušajo zaobrniti kolo zg< jem semena nezaposlenosti, kriz in končno vojne izrazi bodoče vojno. Kajvečje upe polagajo na nesoglasje med Sovjetsko zve¬ zo in zap. zavezniki. Izrabiti skušajo nekaj naravnih nesogla¬ sij med zavezniškimi diplomati in zanetiti požar. Ti ljudje i- grajo pokeri" ;odovine s sejan- Mislijo že z AVSTRIJSKI SOCIALISTI IN KOMUNISTI SNUBIJO KOROŠKE SLO¬ VENCE. V socialističnem tedni¬ ku "Neue Zeit" je.izšel članek, v katerem socialisti vabijo ko¬ roške Slovence, da bi zanje vo¬ lili. Med drugim pravi: "Kaša stranica ni nikoli po znaka boja med nemškim in slovenskim ko¬ roškim narodom. Saj jo bil celo naš dolgoletni predsednik stran¬ ke Anton Falle pristen koroški Slovenec, kakor tudi'drugi na^ši delegati in zaupniki.Slovenska klerikalna stranka na Koroškem pa je nasprotno vedno gledala samo na to, da bi mogla brez¬ kompromisno goniti svojo malo politiko. Zavedamo se, da imajo Slovenci isto pravice na gospo¬ darske zadruge in na kulturna društva, kakor Nemci«, Vprašanj e učnega jezika v šolah, je tudi rešeno - na podoben način,kakor so to napravili v nekaterih švi¬ carskih kantonih. V nekaj letih morajo otroci obeh narodov ob¬ vladati oba jezika. S tem bo storjen konec vsem nacionalnim ■ bojem na Koroškem.’- Kar se pa Cerkve tiče in pridiganja smo pa mnenja, da bo večina prebival¬ stva odločala o tem, v kakšnem jeziku naj bi duhovniki pridigali NE ODLAGAJMO OROŽJA je izjavil maršal sir Bernard Montgomory, ki je tudi dejal: "Vsi moremo danes žrtvovati del svoje osebne svobode za dobrobit naše države. Zasebne napora moramo prilagoditi na¬ črtom, ki jih ima vlada.Samo na ta način lahko upamo, da bomo uspešno opravili veliko nalogo, ki nas čaka. - Vel* Britanija si ne more več dovo¬ liti, da postavi na stran o- rošje in da ga celo zanemarja, kakor je to storila v pretek- los ti«* o ZA KAJ SE BORI ANGLIJA? Na to vprašanje jo dal jasen odgovor predsednik angl.vlade Klement Atiee v pismu Vernonu Brocklevu, ko je zapisal:"Bo¬ dite prepričani, da vztraja vlada na načelih, za katere se je vodno borila. Vsako gi¬ banje, ki se izdaja za demo-, kraticno, še ne moremo smatra¬ ti kot tako samo na podlagi izjav-.* r UMRLI SO: Frančiška Dre- šar, roj.Kavčič, Medvode; Jer¬ nej Podbevšek, duh.svetnik, svo.j- t as Lupnik v škof.Loki, Lj.; Julija Kvsslik, roj. Molch Ljubljana.