Št. 47. 1 ;I ' • V Gorici, dne 2so roke po njem, in vsega, ker se je zgodilo pozneje. 'Videl jo je zopet sklonjeno nad svojo posteljo v obleki sužnjice, krasno kakor boginjo, dobro in milosrčno. Oči so se mu nehote obračale k larariju, k onemu križu, ki ga mu je od-hajaje zapustila. Mar ji naj poplača vse to z novim napadom, naj jo za to za lase vleče v svoj kubikul kakor sužnjo? Kako naj to izvrši, ko pa toliko koprni po njej, ko jo tako vneto ljubi; ljubi pa jo tudi uprav radi tega, ker je taka, kakoršna je. In nakrat je začutil, da mu ne zadošča, imeti jo v svoji hiši, objemati jo posiloma s svojimi rokami, marveč da njogova lju- bezen zahteva nekaj več, namreč njenega privoljenja, njene ljubezni, njene duše. Blagoslovljena njegova hiša, ako vnide va-njo prostovoljno, blagoslovljena ta ura, blagoslovljen ta dan in vse življenje I Takrat bo njegova sreča neizmerna nalik morju in Čista kakor solnee. Toda ako jo ugrabi posiloma, pa bi to značilo, da za zmerom izgubi tako srečo, in da ob enem* omadežuje in ugonobi ono, ki mu je bila najdražja in katero jedino je ljubil na svetu. Groza se ga je polastila, ko je pomislil na to. Pogledal je Kilona, ki se je zagledal vanj, vtaknivši roko pod plašč. V tem hipu se ga polasti nepopisljiva .ogavnost do dosedanjega pomočnika, združena z željo, poteptati ga, kakor poteptamo odurnega črva ali strupeno kačo. Kmalu si je domislil, kaj mu je storiti. Kakor pa ni poznal v ničemur prave mere in ravnaje le po nagonu svoje stroge rimske nravi, seje obrnil h Kilonu ter mu dejal: »Ne storim tega, kar mi svetuješ. Da pa vendar ne odideš brez nagrade, katero si zaslužil, dam ti našteti tri sto palic v domačem ergastulu.« Kilon obledi. Vinieijevo lice je bilo tolikanj resno, da niti za trenutek ni mogel sumiti, da bi bilo obljubljeno plačilo zgolj debela šala. Radi tega se zgrudi na kolena ter zvijaje se, jame tarnati z jokajočim glasom: »Kako to, perzijski kralj? Čemu?.. Piramida ljubezni! Kolos milosrdja! Čemu? Zakaj? Star sem, lačen, reven... Služil sem ti, a tako mi to plačuje! ?« »Kakor ti kristijanom,« odvrne Vinicij ter pokliče dispenzatorja. Toda Kilon skoči k njegovim nogam in, objemši jih krčevito, spregovori z grozno obledelim licem: »Gospod, gospod!.. Star sem!.. Petdeset, ne pa tri sto... petdeset jih je dovolj. Sto ne pa tri sto... Milost, milost!« Vinicij ga odrine z nogo ter ponovi svojo zapoved. Takoj za dispenzatorjem pritečeta dva krepka Kvada, ki pograbita Kilona za ostanke las, mu ovijeta i glavo z njegovim plaščem ter ga odvlečeta v ergastul. I »V imenu Kristusovem!« zakliče Grk pri vratih v hodnik. „ , SM Vinicij ostane sam. Dano povelje ga je osvežilo in oživilo. Zbiral je svoje raztresene misli. Čutil je veliko olajšavo, in zmaga, ki jo je dosegel nad samim seboj, ga je vsega navdušila. Zdelo se mu je, da je napravil velik korak k Ligiji in da mora za to doseči nekako nagrado. V prvem hipu si ni niti domislil, kako krivično je postopal s Kilonom, da ga je dal pretepsti za to, za kar ga je poprej plačeval. Bil je I še preveč Rimljan, da bi ga bila bolela tuja bolečina hi da bi imel v sebi le količkaj obzirnosti do revnega Grka. Ko bi bil samo pomislil na to, bi bil raz videl, da ni učinil prav, ko je zapovedal, kaznovati malo-vrednega. _.¦ .. - , . . Toda on je mislil samo na Ligijo ter dejal: ne povrnem ti s hudim za dobro, in ako poizveš kedaj, kako sem postopal z onim, ki me je hotel zavesti, naj stegnem po tebi roke, mi boš za to hvaležna.« Toda tu nakrat obstane. Ali bi odobravala to Ligiia, kar je storil s Kilonom ? Saj vera, katero ona spoznava, veleva odpuščati. Saj so kristijanje odpustili nesrečnežu, dasi so imeli še več vzrokov za maščevanje. (Dalje pride.) • borilo spoštovale delavca kot človeka, sililo j vladne moči v zboljšanje položaja mas. Navedeni fevdalec bi ne dal betvice vsega tega. : Iz krogov liberalcev je socijalistično gibanje dobilo svoje duševne vodje, ne iz fevdalnih. Liberalci tudi pripravljajo ono srčno razpoloženje,, ki dela prijatelje socialističnemu stremljenju. Dosti, dosti je to prijateljstvo vredno l Nevidno, na tihem pripravlja isto pot socijalizrau. Vsa liberalna omika je. taka, da goji human teto. Tej omiki gre dosti zahvale za to, da so se najgrši izrastki kapitalističnega koristolovja in s tem združenega izcrpljenja delavcev postrigli. Budeča internacijonala Manca mora tudi računi« s tem, da niso vsi narodi jednako omikani, da ni pri vseh narodih gospodarstvo jednako razvito. Mejnarodnost torej se nima trdnih tal v tem ozira, da bi moglo nastopanje soc, demokracije povsod jednako biti. Brezobzirnost v politiki proti liberalcem na pr. pri narodih, ki Se le komaj razvijajo liberalizem v socijalnem in političnem življenju, in katerim Se manjka dosti razvoja kapitalističnega gospodstva, gotovo ni na mestu, ker potem se le skupnemu sovražniki., kleri-kalizmu, pomaga do daljšega življenja. Majhna soc. demokratična stranka v narodu, kjer je kmet Se z vprigo priklenjen na farovž, mej katerim še nič ni pojmovanja o socijalizmu, kjer se ima liberalizem Se le bojevati za prve pogoje svojega obstanka, mora drugače postopati, kakor tam, kjer so že tla za njo precej zravnana. Veljc. tudi za njo: vsak za-se in Bog za vsel Vsa druga internacijonala ne more slov. soc. demokraciji nič pomagati, če si sama ne pridobi tal. Denar za izdajanje časopsa ni dosti vreden, če časopis ne dobi bralcev, odjemalcev, če se ga mrzi kakor kugo. Glede mejnarodnosti bi radi opomnili, kar je nedavno Bernstein, jeden merodajnih teoretikov soc. demokracije, spisal, da slavni Mars, ki je veliko let na Angležkem živel, angležkega narodnega značaja, njega gospodarstva ter duševnega so-cijainega življenja nt popolnoma poznal. Bernstein pravi, da mu je to povedal angležki soc. vodja Hvndman. To smo morali napisati, ko smo v »Rdečem praporu" brali poziv, da morajo ljubljanski soc. demokrati v boj proti liberalcem v Ljubljani pri bodočih volitvah v občinski odbor. Saj je prav, da se stranka vežba, prav je, da svojim sodrugom , ljubljanski kažejo, da živijo, ali tak nastop, ki hoče prvi pogoj obstanka soc. demokratične, ali sploh kake poštene socijalistične stranke, liberalizem na Slovenskem manjšati, ob moč spravljati, vendar ne mora stranki koristiti! In kaj je postavljanje lastnih kandidatov v izrečenem pomenu, da se liberalna večina v ljubi. obe. odboru odpravi, drugega, nego kršenje teh malo močij slov. liberalizma, kar jih je 1 Če klerikalci ljubi. občinsK odbor dobijo v roke, so pobili jedno najmočnejših postojank slov. liberalizma. Ljubi. soc. demokrati so se vendar že sešteli. Sami ne proderejo. Torej v III. razredu ožja volitev mej klerikalci in liberalci. Socijal, demokrati morajo v tej potam dosledno klerikalcem pomagati. Za šalo se vendar ne spuščajo v boj!*) Zgodovina gospodarstva pozna dve vrsti oderuštva: plutokratično, ono posvetnih kapitalistov, in mniško oderuštvo. Prvo vodi v kolektivizem, kakor smo že razložili, drugo — in to mora vsak socijalni demokrat vedeti, če se ga sme zavednega imenovati, vodi do vojaške teokracije in v naših časih do nove verste fevdalitete, tlakarstva. (Ker se načini dela predmgačijo, mora tudi fevdalec z istimi računali.; V .Rdečem praporu" se je ta fevdalnost že razpravljata. Ta bi, če bi mogla, v žlici vode vtopila vse, kar se zove liberalstva in iz njega prihajajočega so-cijalizma modernega gospodarstva. (Vsako gospodarstvj ima svoj socijalizem). Strojno delo uničuje staro obrt. IJosli meščana se ne ve kam obrniti v hudih mu časih; vrže se fevdalizmu "kat. duhovništva v naročje. Drugi meščani skusijo prehod v moderne načine dela pridobiti ter stojijo v obrambi liberalnega gospodarstva ter njega duševnem življenju. Kmeta vlači fevdalizem za sebo. Vsaj pri nas. Nekateri se boje iz nevednosti socijalizma, drugi instinktivno klerikalizma. Na katero stran mora v takih razmerah pošten slov. soc. demokrat,, ali bodi kak zaveden posvetni socijalist stopiti? Mniško oderuštvo, ali ga vidite v Franciji, v Španiji, v Italiji, v Avstriji ? Kdo bode *; T?, treba upožtevati, da klerikalna stranka po troji izjavi letos ne poseže r občiu»kc rotUve. Op. ur. riskiral za efemerno, morebitno kako malo pridobitev, da se vse slobodno življenje v kakem malem narodu, kakor je slovenski, za dalj časa zatre in najneumnejSemu popu sveta prosto polje odpre za njegove divjsč-nosti? Ali vidite, kako izsili mniško oderuštvo po Slovenskem zadnji krajcar ubogega kmeta, ki je na polovico zaradi gladu v izselitvi! Simpatij si slov. soc. demokracija mej razsodnišim našim narodom ne pridobi, če hoče — in brez upanja zmage — igrati velikana, — ko je še tako malo nje stremljenje razumljeno! Gabršček - obsojen. (Od naSega posebnega poročevalca.) V Trstu, 19. aprila 1900. Danes torej se je vršila pred kazensko sodnijo druga obravnava proti gosp. A. Ga-brSčeku. Kaj je pregrešil? To je znano vsej Široki slovenski javnosti. — Dne 3. aprila IŠtiO. je priobčila .Gorica« članek, ki je na najzlobnejši način žalit GabrSčekovo osebno poštenje. Vsakdo je radovedno pričakoval, kaj naredi tako ostudno žaljeni mož na tako zlobo svojih nasprotnikov. — Ali kaj je storil? Padla mu je v glavo misel, ki se mu je zdela najkrajši in najlažji izhod, to je spomnil se je 10-letnega skupnega delovanja z dr. Gregorčičem, ki torej dobro pozna poštenje GabrSčekovo, — in obrnil se je nanj s takim pismom: .Gospod doktor 1 Puščaje izpred očij strankarstvo, apelujem na Vašo vest, na Vašo duhovsko čast, ko pojdete jutri zopet pred oltar, da v svoji »Gorici- daste žaljenemu mojemu poštenju popolno zadoščenje. V posojilnici Vam je resnica na razpolago. Nočem je obešali Se več na veliki zvon, ker nočem še bolj onesrečiti uboge rodbine... (ime izpuščamo.) Zahtevam pa od Vaše vesti, da vtem slučaju storite svojo dolžnost.. Ako tega ne storite, me pritirate v položaj, da pozabim na svojo rodbino iti... si poiščem zadoščenja sam. S poslovanjem A. Gabršček.* Ko je dobil dr. Gregorčič to pismo, ni mu prišlo niti na kraj pameti, da bi vrnil Gabrščeku poštenje, marveč mislil si je naj-brže: .zdaj ga imam, zdaj se je ptiček ujel!" — in poslal je državnemu pravdništvu to pismo z zahtevo, naj da Gabrščeka takoj zapreti, ker se grozno boji, da bi ga na cesti ne napadel itd. — Državno pr. tej zahtevi ni ustreglo in je po kratkem zaslišanju ustavilo vse postopanje proti g. Gab. — Ali dr. Gregorčič je to takoj izvedel <-— kako? I —) in po 14 dneh se je zopet strašno bal ter iznova zahteval, da treba proti Gab. postopati. To zahtevo je poslal tudi na višje mesto v Trst! Mož se je gotovo še žaljenega čutil, da niso takoj prvič ubogali njega, ki je tako imeniten mož. Sledila je na novo dolgo preiskava, na to obravnava v Gorici, kjer je bil pa Gabršček — oproščen. Zakaj je najvišje sodišče to razsodbo razveljavilo, je znano. Danes se je vršila torej druga obravnava v Trstu. Predsedoval je: dež. s. svet. Codrig, votantje: svet. Crusiz in Mosche ter sodni tajnik Risniondo; d. p. Clarici, žago* vornik dr. Luzzatto iz Gorice. — Poklicane se bile vse nasprotne priče, a nobena Gabrščekovih, katere je dopustila sodnija celo v Gorici. Kdor ima v rokah brošuro o prvi obravnavi, si lahko predoči celo sliko tudi te obravnave v Trstu. Isti možje, isti prizori, ki so hoteli dokazati, kako opravičen je bit Gregorčičev strah pred Gabrščekom. Ali meni se zdi skoro nemogoče, da so se mogli v Gorici pokazati vsakemu poštenemu poslušalcu v čudnejši luči. — Dr. Gregorčiču je donela iz vsake besede jeza in sovraštvo do Gabr., če tudi je ponižno zatrjeval, da ga ne sovraži. On je zatrjeval med drugim tudi te-le lepe reči: Pri .Gorici" je edino le član konsorcija in ima le toliko vpliva, kolikor je tiče takemu članu. (Revček^P*L~3fičj"je_ 10 let gospodaril, da ga ni prav nič stalo I Pri .Gorici" pa so njegov vpliv tako strašno stisnili! I Kdo veruje ? i) — Ko je Gab. enako »prebl" že 1. 1899. s klofuto, ga radi tega ni ovadil, ker si je mislil: za klofuto dobi Gab. 5 gld. globe, pa mirna Bosna. Ko je pa bilo upanje, da ga spravi pod ključ za daljši čas, tedaj se je ovadba ';<.lj splačala! — Napad v .Gorici" na Gah \* docela nedolžen. Vsi, iud: porotniki, so g; sapak umali, le on ga prav tolmači*! Blaž Grča je zopet z vso resnostjo pri-povedoval, kako so naredili vrli Sempasci 7. sept. 1899. na zboru posojilnice kordon med Gab. in Greg. ter tako pomirili trepetajoče srce viteza Gredolskega. Hočevar je govoril o stolici v Čitalnici, Likar o znani pljuski pri .belem zajcu". Priseči mu niso dovolili. Pač pa je Izpovedal brez prisege, da je bil v .Soči" ravno 47 krat ožehtan, ker je to zaslužil. (Mi trdimo, daje bil ravno 51*/* krat. Kdor ne veruje, naj šteje! Ur.) Tabaj je izmolil molitvico o revolverju, kar je slišal od 15 ravnateljev .Zadruga" edini on sam. Pavlica je pripovedoval o grožnji v posojilnici, kar je tudi slišal le on sam od 10 gospodov. Čudno, da so imeli vsi drugi ušesa zamašena! In kako natančno se vse spominjajo ti gospodje!------Prav znamenito vlogo je igral župnik Grča. Na razna vprašanja je dajal odgovore, ki so nam naredili pravo sliko o razmerah, v katere je padel Gab.l Dovolj i Kdor ni videl sam te obravnave, ne more imeti pojma o dobri organizaciji klerikalcev. Imenitno je Slo vse, kakor na vrvici! — Gab. je bil obsojen na % meseca zapora. Takoj sejezglasila pritožba ničnosti. Razsodba ni došla nepričakovano. Več o tem sporočim na drugo mesto, ker .Soči" bi se utegnilo očitati pristranost. (Prosimo, le oglasite sel Ur.) Klerikalci nimajo vzroka, da bi se veselili te žalostne svoje .zmage" nad jednim naprednim voditeljem. Ni sicer še izgovorjena zadnja beseda, kajti zopet bo govorilo najvišje sodišče, toda bodi kakorkoli, ta klerikalna gonja proti Gabr. bo napredni stranki le v prospeh. Nobena velika ideja ni zmagala brez žrtev — torej tudi naša ne zmaga brez njih! Vsaka žrtev pa bo rodila posledice, ki bodo živ bič po klerikalnih glavah! Fiat justitia! DOPISI. Komen, 18. aprila. — Že zopet se je oglasil zloglasni zaščitnik znanega Toneta Jakončevega iz Svetega v 30. štev. .Gorice" ter prinaša v dopisu .iz Komna" (no, seveda .iz Komna"! !) marsikaj na kritično rešeto, v kojem so pa ostale samo smeti, ker pravega zrnja v tem dopisu ni najti, kakor je tudi že običajno pri tem dopisniku. — Zaščitnik Toneta Jakončevega — obče znani .Governač* tam v .laški" Gorici apostrofira v prvo naše starešinstvo, češ, da je zapretilo celo z globo onim starašinam, ki bi neopravičeno iz seje izostali. — To smatramo mi za popolnoma opravičeno, ker, ako se starašinstvo v zadostnem številu ne udeleži sej, je nesklepčno in je to potrata časa. — O službi organista govoriti, nisem jaz kompetenten; zato naj govorijo o tem oni, si so za to poklicani. — O znani .^feri" v Preserji je že govorila sodnija. Mi vsi —-liberalci in klerikalci — smo obsojali čin dotičnega mladeniča naše stranke in stvar je končana I Ali je pa stvar dobro končala, ali ne, sodijo naj oni, ki so take stvari .študirali"! — O tej dogodbi je že govoril neki dopisnik naše stranke v .Soči*. — Gledč tega torej — basta! — Dopisnik govori o .gnjili napredni* ideji, pa boljše bi storil, da bi o tem molčal, zakaj on piše samo to, kar mu znani Tone iz Svetega uha polni. Tone vidi muho a misli, da je slon, ima bujno fantazijo, koja mu pred-očuje vse kaj več, nego je resnica. Tonetu gre vse le za »načelništvo* v občini Sveto in da to zgubi, se bolj boji, nego da bi mu toča vinograd pobila. — Istina je pa in to povdarjamo, da .ves prepir in vso zgago" dela jeden sam mož iz Svetega, ki poroča znanemu g. Lojzeku v Gorico koji potem »Gorici" podaja dopise. Gosp. Lojzek kot apostol »miru" naj bi deloval za ljubi mir in naj bi Toneta podučil, da je na krivi poti. Podučiti bi ga moral kot svečenik, da je najbolje svojim nasprotnikom odpuščati in se glede nasprotstva doma ustmeno pogoditi, ne pa nositi umazano perilo med svet. To je pravo. — Naj pa dopisnik ne misli, da nam on, čeTrna-ia4MGnizjirj^ajno_^ sapo zapre; on je za to »prešveh*, da Naj se to dobro »zapomni on in njegov pristaši — Glede" sstreianja* smo pa . popolnoma isti no poročali in pri tem ostanemo, čeluui dopisnik to zanikuje, kar je njegova navada, akopram bi moral — glede" njegovega stanu vedno resnico govoriti. — Namišljeni »zajec" ni zahajal nikdar v Škodo, zakaj ksmor pride, pošteno plača, in poštenim potom zopet odide. — Včasih dohaja pogostoma v bližnjo vas, včasih pa redkeje, to je odvisno od časa in vremena. Ali, da se bo on bal dopisnika in da ne bode več zahajal, se jako moti, zakaj njemu so kot poštenjaku odprta pota na vse strani. — Pa ima mož tudi lepo navado, da plača, kar kliče in ne posnema dopisnika, ki bi rad samo - »Seska 1" — to je: delal drugim .škodo*. — O »kovačiji* smo popolnoma pravo pogodili in imamo za to tudi priče. Dopisnik naj le fingira o .bližini", mi se ne damo varati in ostanemo pri tem, kar smo rekli in pisali. — Vse napade smo popolnoma odbili in temeljito vse dokazali. Dopisnik pa nam ni še nič ovrgel in na vsa očitanja ni nič odgovoril in se samo vrti, kakor maček okolo vroče kaše. — Mi govorimo očitno in jasno in povemo človeku v brk, kar mu gre. Anonimna pisma pišejo možje, ki nimajo čiste vesti in ki se bojč svitlobe, kakor čuk luči. — Za plotom skritim je lahko metati kamenje na ljudi, a če ste kaj* korenjak, stopite z imenom na dan in potem bodemo govorili, kakor se spodobi, — Pomilujerno uredništvo »Gorice", da polni svoje predale s takimi dopisi. Ako bi dobro poznalo tukajšnje razmere, bi takih dopisov ne sprejemalo in jih metalo v koš, zakaj taki dopisi nimajo drugega namena, nego sramotiti po krivem svojega bližnjega. Dopisnik sam uči: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe", a tega sam ne upošteva. Medice, cura te ipsum! — Iz fiodika. — Iz mnogih krajev sirom naše lepe Goriške je citati kak dopis v cenjeni »Soči* in .Primorcu", le iz Rodika — od letovičarjev letna Opatija imenovan — ni nobenega dopisa. Človek, ne poznavajoč razmer, bi sodil, da je pri nas vse v redu, kakor bi to moralo biti. Temu pa ni tako. Pravi vzrok molku je ta, ker smo skrajno popustljivi in potrpežljivi ljudje; neljubo nam je, kako osebo vlačiti po časopisih. Kedar pa smo po nedolžnem napadeni, tedaj treba, da se branimo i mi, da reagiramo, kakor pritiče. Naš župnik se ne počuti od zadnjih državno-zborskih volitev pri nas nič kaj zadovoljnega. Umljivo je, zakaj. Izvoljeni so bili »fidu« cijarjem" značajni možje, koji so njemu vse prej nego simpatični. Župnik je sicer tudi sam sebe volil, a vse mu ni nič pomagalo, ker zavednost je zmagala. No, tudi tega mu nismo šteli v zlo, ker smo vedeli, da mora tako postopati že zaradi samega sebe! — Po volitvah je pa naš župnik ves drugi mož; klerikalne liste usi-Ijuje po hišah skozi vrata in okna. Nekatere je res tudi pridobil za list, a to so: ali nezavedni, ali boječi, ali pa ljudje, ki so dolžni cerkvi. Vsi ti pa ne morejo naši stvari mnogo škodovati! Ko so nekateri rodoljubi videli, da izhaja semkaj »Domoljub* in »Prim. List* v več iztisih, treba je bilo misliti na to, da se bodo čitali tudi listi narodno-napredne stranke. To pa našemu velečastnemu ni bilo po godu, zato je dal odduška sveti jezi; kakor je to že navada na leči, pardon pred aitarjem, udrihal je po slabih, umazanih časopisih, da je bilo joj, z eno besedo: napal je vse, kar ne trobi v njegov rog. S tem je pa dosegel prav nasprotno od tega, kar je on želel. Vaščani so se pozneje še bolj zanimali za časopise, katerim je posvetil celo propoved. Sedaj izhaja res lepo število naprednih listov! * Grozil je tudi, da kdor bi čital njemu neljube liste, stori tak greh, da celo v nekaterih krajih še odveze ne udobi — vedno stara pesem ! —• V tej znameniti, za našo vas nenavadni pridigi je rekel tudi mej drugim, da dandanes ni slišati več o obsedencih, da hudič tudi tega ne potrebuje, čemu bi se trudil sam, ko ima na izbiro pomagačevr kateri zanj delajo! Mi pa k temu dostavljamo, da se dobe iudi dandanes obsedenci, kateri terorizirajo, grozijo in napadajo poštene- ljudi, a treba jih je iskati v drugih vrstah, pod drugo je—pa~go~" voril, da je nekaterim cerkev le molzna krava. Gotovo s* je mož, predno je odšel v cerkev, dobro ogledal v zrcalo — kaj? Navedli bi lahko še marsikaj znamenitega, kako je biio enkrat in kako je v naši vasi sedaj, a za danes naj to zadostuje. Oglasimo se Se in povedali bodemo še mnogo čudnega I Le toliko povemo na vsa usta, da se ne damo strahovati od take strani in naj kedo se tako možko stopa. Časopise bomo Citali tudi Se nadalje, pa naj bo to komu ljubo ali ne. — Ako jih državno pravdništvo ne zabrani, katero je v to poklicano, kaj se potem nepoklicani ljudje v to mešajo ter nam hoCejo vskratiti pravice, katere imamo. Vsak pometaj pred svojim pragom! I Končamo za danes s pregovorom, ki pravi: ,Ni najslabši sad oni, katerega ose -objedajo". ">-**~i ¦ '->vf :-,.^,-,^.. Domače in razne novice. Kolesarsko druRtvo .Gorica" priredi svoj prvi letošnji izlet Cez Gradišče ob Soči v Oglej (40 km)-Tf*-nedeljo dne 21. t. m. Sestanek ob 8. uri zjutraj v kavarni Evropa" . -Odbor bralnega in podpornega društva v Gorici si je razdelil posle v svoji redni seji dne 18. L m. tako-le: Krušič Anton, podpredsednik; M e 1 j a v e c Ivan tajnik; Suligoj Valentin, blagajnik; Knavs Matej, knjižničar; P a v 1 i č ek Fran, knjigovodja ; T o m a ž i C Josip, gospodar. Bralno In podporno društvo t Gorici naznanja, da bodo odboiova seje odslej redno vsaki četrtek ob '/i8 zvečer. Prosimo gg. odbornike, da se vsake seje brez posebnih vabil gotovo udeleže. Povodom preloženja koroške državne ceste med Kobaridom in Trnovim bo cesta, počensi s ponedeljkom 22. aprila t. 1. do preklica, mej Kobaridom in Ladrskim mostom javnemu prometu odprta samo ob nastopnih urah; od 8. do 10. dopoludne, od 12. opo-Iudne do 3. popoludne in od 6'80 zvečer do 5. zjutraj. Tako se glasi naznanilo tolminskega okrajnega glavarstva. Neki^J statistike o Gorici. - V Gorici je bilo lani novorojenih 694, med temi 88 nezakonskih. Porok je bilo 101, 10 manj nego 1. 1899. K vojaškemu naboru jih je pristopilo lani za vse tr! razrede 246, potrdili so jih v vojake 51. Zdravnikov je v Gorici 17, babic pa 16. Mrtvecev je bilo lani v mestu 536. Od leta 1876. do 1900. je bila umrljivost najmanjša 1. 1894. Umrlo jih je samo 42f od 21000 prebivalcev. V tej dobi jih je umrlo največ I. 1888,, to je 644 od 19.400 prebivalcev. Od I. 1894. do lani je prebivalstvo vedno naraščalo, tako da smo šteli koncem I. 1900. prebivalstva S3.671. Alkoholizem in pijanost se širi, kakor drugodi, tudi v Gorici. V moško bolnišnico je bilo sprejetih lani iz Gorice 39, med temi se je dalo konstatovati pri t% da je vzrok duševne bolezni alkoholizem. Na pelagri jih je zbolelo lani 60, med temi 34 moških in 26 ženskih. Zdravniki zahtevajo za neobhodno potrebo : uredbo splošne kanalizacije v mestu. Vse hode strahovatl. — Sedaj, ko se )e najedel velikonočnih polic in »pršuta* ter napil .cvička*, se je spomnil, da v tisti nervozni naglici, s katero je prihitel v zbornico, je nekaj pozabil. Pa, se ve, to mu ni zameriti! Najprvo je .pretresal" ljubljanski potres iz leta 1895., pehal dr. Tavčarja iz hrvatsko-slovenskega kluba, združeval svoje od vsah stranij skup kakor na piščal sklicane poslance-tovariše, miril svojega člana, poljskega poslanca Szajerja, ki je vedno skri v-nostnosladkoginjen na .katoliški podlagi", j »karniflal* sodnije — za »mirno delovanje*, kakor se je obetalo po velikonočnih praznikih, pa si je prihranil druge reči. Zdaj vse .popravi", kar je moralo še izostali ali kar je pozabil. Pozabil je bil menda na — orož- , n i k e! Vse premalo so bili ti možje uneti za njega in njegove podrepnike. Seveda, po nje- j govem mnenju bi bili morali najbrže pose- i kali in pobosti vse te »proklete liberalce", j kajti nikdo se ne sme zoperstavljati zastopniku ,sv. Duha" na zemlji. S*' celo sodnike je ta veleum hotel strahovati, saj je zahteval kar disciplinarno preiskavo proti kamniškemu sodniku, ker je oprostit na njegovo ovadbo nekega »liberalnega* župana, in ko je sodni dvor v drugi instanci potrdil razsodbo prve, je razpostavil »na pranger" v »Slovencu* vse tisi;sodnike. Ha, kaj bodo torej proti takemu vsegarnogočnemu mo**i — orožniki! pomnil se jih. je sedaj ter podal v četrtek »uterpelacijo proti njim, namreč na Kranjskem, v kateri se. pritožuje nad njihovim postopanjem glede na zadnje državnozborske volitve. Lepo je pričel po praznikih, kdo ve, kaj še pride. Tako postopanje pa se vrti hudo —nied normalnostjo in abnormalnostjo, kar je za psihljatre vsekakor -važna prikazen. Po-eakajmo, kaj še pride! Nesreea. — Poročajo nam iz Štanjela . dne 18. t. m.: Danes popoludne je peljal neki Tavčar iz Vrhpvelj jri_ Repentabru iz Svinega vino. Pod Štanjelom, hote najbrže ~—-stojaltimi^voz* je padel tako nesrečno pod kolo7da"mir> ]hU> žlu žez gIar-Q-iD_je_ostal: precej mrlev. Star mora biti od 65—70 let. Prinesti so ga na tukajšnje pokopališče. Morda je bilo tudi vzrok — kar ni čudno pri vožnji vina — da ga je kapljo preveč, imel v želodcu. Spomin! na romarje. —• Kakor znano, so bili v nedeljo ljubljanski romarji na Sv. Gori. Ker se je bobnalo, da jih pride toliko in toliko število, so se' pripravili krčmarji na Sv. Gori na to, da pripravijo, Var treba, da pogostijo romarje, ki pridejo na goro gotovo lačni, posebno še, ker se je na-ročevalo, naj se pripravi kosila za kakih 700 ljudij. Romarji so sicer prišli, ali s kosilom je bila tako slaba, da niti z daleka niso prodali krčmarji toliko, kolikor so pričakovali na vsak način. Lep del naročenega mesa za romarje je moral romati nazaj s Sv. .Gore v mesnico, odkoder so ga dobili. K sreči le, da so ga jim še vzeli nazaj. Romarji so imeli saboj svoje klobase in kruh, le nekaj vina so >okupJlL Naše v;no, posebno lanske letine, je močno, ali dobro pitno. Zato pa so se ga tudi nekateri romarji, menda misleč, da pijejo lahki »cviček", navlekli tako, da je bilo videti več njih skrivnostno-sladko-ginje-nih tavati po mestu in krog kolodvora. Tudi nekak-.sad* romanja! V i! irsko kopaliSčo v Gradežu sprej- | mejo brezplačno tudi letos 50 škrofuloznih dečkov iz mesta Gorice in z dežele. Otroci ne smejo biti pod 6. in ne nad 14. letom ter morajo imeti koze redno cepljene. Opozarja se torej prizadete stariše in varuhe,.da izkoristijo to ugodnost za svoje bolne otroke ali varovance. Prošnje je nasloviti na morski kopališki odbor v Gradežu (predsednik je grof Fr. Coronini, tajnik Gristofoletti v Gorici), in sicer do 20. maja; na pozneje vložene prošnje se ne bo jemalo ozira, Prošnjam je priložiti zdravniško spričevalo, spričevalo o cepljenju koz, o uboštvu ter rojstni list. Podajati se imajo prošnje za otroke v Gorici magistratu, za one na deželi pa okrajnim glavarstvom. Blizu Sežane je padel 22-letni kmečki fant Ivan Resinovič, ko je plezal v senik, z lestve tako nesrečno, da si je zlomil nogo ter mu je ista kar strani visela. Prepeljali so ga v bolnišnico v Trst. Iz Gradišča v Galicijo so odvedli zopel te dni 3 Poljake, ki so hoteli oditi preko laškega Vidma v Ameriko, ali še niso zadostili vojaški dolžnosti. Jednako se je zgodilo tudi z Mili.Kalvnom iz Galicije, katerega so prijeli že drugič in kaznovali, ko se je vrnil. Klerikalna besnost proti »Trgovsko-obrtni zadrugi". — (Dalje). K 3. točki, omenjani zadnjič, naj dodanih še bolj jasno primero s .Centrifugo*, katera je v rokah možakov v krogu »Gorice" in »Prim. Listu*. — Gospodi© hočejo kritikovati, ker po novih pravilih Ima vsakdo lahko toliko glasov, kolikor deležev. Kdor ima lorej v »Trgovsko-obrtni zadrugi* 100 glasov, mora imeti za 30.000, reci trideset tisoč K deležev. Takih članov bi radi mnogo videli! — Ali glejte določbe klerikalne »Centrifuge*! Tam pa ima 100 glasov tak član, ki je vplačal le 2000 kron! — Ljudje božji, ki znale mislili, sodile sami tako klerikalno nesramnost! Pri naši zadrugi 30.000, pri »Centrifugi* le 2000 K deležev daje članu 100 glasov, — in vendar se predrznejo ti ljudje zlovoljno krilikovati določilo v naši zadrugi! Če to ni škandal, kaj pa ? I 5. Kar kvasijo o »grabljenju deležev*, dokazuje le nevednost in škodoželjnost. Cujle, kaj pišejo: »Če si je torej kedo vdolžil 6000 kron (na menico ali vknjižbo) in je podpisal dva deleža ter v dveh letih vplačal deležnih vlog 222 kron, bo vplačanih 222 kron izgubil in dolžan bo vedno Še 6000 kron, ako po dveh letih iz zadruge izstopi. Lepa tolažba za dolžnike .Trgovsko-obrtne zadruge"! Kaj naj odgovarjamo na lako budalost ? Ako je kdo dolžan v »Zadrugi* 6000 kron, ne bo mogel izstopiti, dokler ni plačal dolga. Ako bi pa kaj takega nameraval, že dobi primeren poduk, da to ni mogoče I — Neverjetno, kakšne neumnosti prinašajo v javnost! In s takimi ljudmi naj bo mogoča resna in stvarna polemika?I 6. Kar se tiče tiranstva, ki se baje kaže v tem, da se iz zadruge lahko izključijo nevredni člani, ki spodkopavajo zavodu dobro ime in kredit, treba le dostaviti, da taka določila ima celo najnavadniše pevsko in bralno društvo, imajo ga vsi denarni zavodi, le v naši »Zadrugi" je doslej po pomoti izostalo. (Pride še.) Izpred tržaške porote. — V sredo so obsodili pred poroto v Trstu Italijana iz kraljestva Josipa Rondello na 12-Ietno težko ječo in izgon iz Avstrije po prestani kazni, ker je bil roparski napadel trgovca z ogljem Petra Bajca v ulici Molingrande v Trstu ter mu ukradel iz žepa denar. Proti Camberju in Giacomeliju kot urednikoma lista »Avanti* je vloženih 7 porotnih razprav, ali se najbrže ne bodo vršile, ker sta oba odsotna iz Trsta. Tudi proU g. prof. Mandiču je razpisana ena tiskovna pravda radi nekega dopisa v »Naši Slogi*.— 19-lelni Jos. AntončiC iz Tomaja in 17-letni Jos. Urban iz Senožeč sla bila oproščena -obtožbe posilstva nad dekletom Kat. Zlobec. Gospinsko društvo Rudečegrt Križa" -ga- Gofičko g-0jadjžčansko vabi k občnemu Listnica. — G. dop. od b. m. Pride v torek na vrsto.. Prosimo potrpljenja Vas in še nekatere druge gg. dopisnike in poročevalca. — G. pošiljatelju ,Posl." Absolutno nemogoče danes, ker drugega gradiva preveč. Gotovo pa v torek! Razgled po svetu. zboru, ki bode dne 2^TErT!irob~4"t/1~"uri popoludne v dvorani hiše grofa Thurna (Via Caserma *o.) Dnevni red: 1. Poročilo o društvenem delovanju leta 1900.; 2. Obračun za leto 1900. — Ako se ob določeni uri ne zbere zakonito število društvenic, bode po! ure pozneje — torej ob 5. uri — druga seja z istim dnevnim redom. V tem slučaju se bode veljavno sklepalo brez ozira na število prisotnih društvenic. Državni zbor. — 18. L m. Predsednik je sporočil cesarjevo zahvalo za izraz zbornice povodom" smrti*"hadvojvodinje Gizele ter se je spominjal smrti posl. Schlesingerja. Prijavil je, da se.je posl. Klofač odpovedal šmihov-skemu mandatu. Mej došlimi spisi je interpelacija nemške ljudske stranke radi vesti v »Reichspost*, d a j e nadvojvoda Fran Ferdinand vsprejel protektorat katoliškega Schulvereina. Interpelantje pravijo, da je to bojevno društvo, zbok česar je rečena vest povzročila vznemirjenje. Vprašujejo torej, da-li se je korak nadvojvode storil z vednostjo ministr. predsednika in da kaj misli isti storiti, če je vest. resnična. Poslanec Herzog je označil besede nadvojvode do deputacije »Schulve-reine«, kakor protiustavne (Heil-klici in hrup med Vsenemci.) *' Govornik je ojstro napadal te besede, o čemer so Vsenemci z galerije doli kričali v dvorano. Ministerski predsednik je takoj odgovoril na ti dve interpelaciji. Rekel je, da vlada o nadvojvodov' izjavi ni ničesar vedela, da je ta izjava oseben akt nadvojvodov, da je v njej izraženo samo zasebno mnenje nad-vojvodovo in da vlada ne prevzame odgovornosti za to izjavo. (Wolf: Prestolonaslednik mora previdnejše govoriti.) Ministerski predsednik je ob jednem izrazil svoje obžalovanje, da se ta zadeva ne razpravlja s tisto obzirnostjo, ki gre članom cesarske rodbine v vsakem slučaju. Nemški poslanci so minister-skemu predsedniku viharno ugovarjali. Mej klerikalnima poslancema Treuinfelsom in Scha-ehingerjem je prišlo pri ti priliki do hrupnega rekontra. \V o 1 f je na izjavo minister-skega predsednika zaklical: Na to je samo jeden odgovor: Proč od Rima! — Nemški nacionalec Mali k je predlagal, naj se o odgovoru otvori takoj razprava. Glasovalo se je po imenih. Malikov predlog, da se otvori debata tukojo tem odgovoru, je bil s 160 proti 149 glasom odklonjen. Ministerski predsednik je včeraj izjavil, da si je pridobila Avstrija nekaj zemlje na Kitajskem le v svrho tega, da postavi tam še en konzulat. Železniški minister je odgovoril na interpelacijo, zakaj se kaznujejo žel. delavci radi pol. naziranja. Skliceval se je na službene predpise! Eisenkolb je zahteval prepoved neke napovedane ali neobičajne procesije glede na papežev jubilej, ker se to ne strinja z zakoni o združevanju. Prihodnja seja bo v torek. O gospodski zbornici. — Imenovanje osmih novih članov gospodske zbornice smo omenili pred kratkim. Ker v gospodski zbornici ni nobenega zastopnika slovenskega naroda, piše »Slov. Narod", baveč se z imenovanji v rečeno zbornico, med drugim tako-le: »Vzlic temu pa si štejemo v dolžnost, da tudi pri ti priliki opozorimo merodajne kroge, da slovenski narod še danes nima jednega zastopnika v gospodski zbornici. In vendar ima slovenski narod nekako naravno pravico, da ima tudi v perski komori svojega zastopnika, vsaj dokler bo perska zbornica političen faktor v ustavnem življenju. Danes so v zbornici zastopani vsi narodi, izvzemši narod slovenski, zastopani časih po ljudeh, ki te odlike kar nič niso zaslužili, v tem ko še noben Slovenec ni bil spoznan vrednim, da postane član gospodske zbornice, niti bivši naš deželni predsednik baron "VVinkler, ki si je gotovo velike zasluge pridobil za državo samo. To preziranje slovenskega naroda je nezasluženo in je krivično, in zalo smo tudi pri tej priliki povzdignili svoj glas, dasi sicer z zadoščenjem pozdravljamo imenovanje novih perov." Hacedonskt kongres se je zbral 17. t. m. v Sredcu (Sofiji.) Nad 100 delegatov je dospelo, med njimi 30 državnih uradnikov, ki se nt: boje, da bi bili zategadelj odpuščeni. Vlada je izrecno prepovedovala uradnikom udeležiti se kongresa, ali uradniki delajo po svojem prepričanju. 16. L m. je izšel tiskan poziv na ministerski svet; poziv so sestavili gimnazijski profesor Mihajiovski, general Tončev in polkovnik Nikoiov. Vsi trije so upokojeni ali brez službe. V pozivu se očita Rusiji in Avstro-Ogrski, da imata sistematično protibolgarsko politiko. Poziv zahteva, naj - n;. dela - ovir _ teženju onih, ki hočejo reform za nesrečno Macedonijo. """----•- Učiteljska beda. — Iz Budjejevic se javlja, da se je v Sobieslavu obesil učitelj, ker z malo plačo ni mogel preživiti svoje rodovihe, obstoječe iz sedmih nepreskrbljenih otrok. ---------6**odfea-4EoVeJsli4a-*ai!Oin^kov. — »Novoje Vremja* poroča, da je rireprasa-U proti onim, ki so korejskega cesarja hoteli vreči's prestola, završiia s sledečimi obsodbami: JusMrtni minister je obsojen na smrt in njegov a«dlauis" na 15 letno ječo. General Ceheumen je obsojen na dosmrtno ječo. Drugi obtoženci, ki so bili od justičnega ministra obdolženi kakor sokrivci, so bili spoznani nedolžnim in oproščeni. Volllcl na. Ogerakem po narodnosti. — Od 960.000 volilcev na Ogerslfem fe 587.000 Mažarov in le 373.000 volilcev drugih narodnosti, akoravno štejejo nemažarske narodnosti več kot polovico prebivalstva. Od nemažarskih volilcev je 115.000 Nemcev, 87.000 Slovakov, 47.000 Srbov, 16.000 Ru-sinov, 1600 Slovencev in 1400 Lahov. Po stanovih se volilci na Ogerskem razdele: 414.000 volilcev se peča s poljedeljstvom, 146.000 je obrtnikov, 168.000 je uradnikov, 72.000 je trgovcev, tovarnarjev in kapitalistov, 37.000 je advokatov, zdravnikov itd. Volilne pravice se poslužuje 68 do 76 odstotkov volilcev. Na Kitajskem. — Brzojavke včeraj in danes poročajo: Del palače, v kateri je bival grof Waldersee, je popolnoma pogorel; grof Waldersee toliko da se je rešil. Generala Schwarzhoffa pogrešajo; bržkone je zgubil življenje, vnovič stopivši na pogorišče, potem, ko se je bil že enkrat rešil. Ogenj je baje nastal v stanovanju odsotnega majorja Lauen-steina. Sodijo, da je ogenj podtaknjen. Depeša pisarne Havas iz Pekinga potrja vest o požaru v onem delu cesarske palače, v kateri sta bivala grof VValdersee in generalni Slab. Depeša dostavlja, da je ogenj vse uničil, izvemši vojaške papirje, ki so bili rešeni. —¦ h Tienčina: Potrja se, da so Kitajci porušili del železnice onostran Poatingfu. Govori se o mali bitki. Iz Tienčina so odposlali ojadenja. V Južni Afriki. — Iz Pretorije javljajo, da znašajo izgube Burov v mesecu marcu 200 mrtvih iti 1000 ujetih. - V angleški zbornici se jo konstatovalo, da stane Angleže vojna z Buri že 153 milijonov šterlingov. Bati se je, da angleška vlada v tej vojni porabi vseh 200 mil. šterl., katere je prištedila tekom 50 Ll. — Steijna so izvolili burgheri v Oranju zopet predsednikom oranjske republike. Raznotero. — Z Reke je odpotovalo v Ameriko dne 16. t. m. 160 Hrvatov. — Nemški prestolonaslednik je že odpotoval z Dunaja. Trde, da obisk je bil le znak obstoječega prijateljstva med obema vladajočima rodbinama. — V Šmariji pri Kopru je treščilo v šolsko poslopje. Strela je prizadela nekaj škode, k sreči se ni takniia nikakega človeka. Poslopje potrebuje strelovoda, ker je najvišje v vasi In šola! — Radi preselitve se proda cela spalna soba skoro nova po Jako nizki c«nl ltaštelj St. 8, III. ~ Čas jo do 24. t. m. Razglas. Podpisano župansl naznanja slavnemu občinstvu, da bode v Komnu živinski semenj dne 24. t. m. t. j. na sv. Jurija dan. Županstvo v Komnu dne 20. aprila 1901. Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T. Frohlich-a na Vrhniki-Kranjsko. Glavni zastopnik za Gorico In deželo Josip Rovan v Gorici - Rabatišče^ št. 20 - v Gorici. Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12'/g litrov ter v plombovauih steklenicah po V* litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in s ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku in g. Andrej Sinigoj, gostilnit ;r »Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rqvan. Dobre ure in po eeni! s 3-lctnira pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna nr ter Izvoz. 15eŠkoT Dobra ura Rent. iz niklja fl. 3*75: srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 120; budilnik iz niklja _ fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana? c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pis'.m. — KuatroTan cenik zastonj! E. RiessLier, y Nunski ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalni«) umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. V knjigarni VEKOSLAVAGUGLIELMO v Gorici na Travniku št. 14 se dobivajo: Prešernove poezije; Gregorčičeve pesmi, Pesmi Simona Jenko-ta toli broširane kakor tudi elegantno vezane. Prva c. tor. avstro-ogerska privil. T Prva c. Kr. avstro-ogersKa prmi. OVARNA BARV ZA PROČELJA Karal KroKteinr, Dna) lil., HaiRtstnsse 121 (v lasi« M). jgf. odlikovana z zlatimi svetinjami. -*• ZalagatelJ nadvojv. in knežkih posestnih oskrbnlStev, TOjaSkih oskrbnlštev, železnic, obrtnih, hrlbolasulh, plaTžnih ler zidarskih drnžeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov. Te barve za pročelja se raztope v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih uzorcih a 16 kr. kilogram in višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje. Dopisuje se v slovenskem in laškem jeziku. Uzorci na papirju z navodilom zastonj in franko. I. piiit Jaz Ana Csillag s svojimi 18"> centimetrov dolgimi Lorey-lasmi dobila sem jih vsled 14-mesečne vporalie samoiznajdcne ponuvle. To so najslovitejSe avtoritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzrova izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno r.ist brk ter daje že pri kratki \-| or.ibi lasem na {davi knkor tudi hrkam naraven lesk ler polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do nnj-višje starosti. Gena lončka !¦ glil, civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec ii6oriei,naJraotti/(uštr2Blnadsir. fll. Foveraj. P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iss avstrijskih in^ inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in* dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce JSger, spodnje hlače ter nogovice, ofieirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsak! stan. Lepa priložnost ziv letno sezono! TRadi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št. 5 v pritličje se prriaja blaga pi tovarniških cenah! 2 gld., 3 gld . 5 trki- Vn- žiljam po pošti vsak dan, ako se znesek niiproj pošlje ali pa s poštnini povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Ana Csillag Dunaj, Seilergasse 5. CkieMKfice: 48, Bmtun-Riad, London, SW. je najbolje mazilo za rane, vzdržuje eiatoto ler olajšuje bolečine, vpliva na hitro zaceljenje; z omehčnnjem rane odstrani tuje predmete vseh vrst. — Važno je za liribolazc*, kolesarje in jahale«. Dobiva *e v lekarnah. Po pošti se razpošilja franko 2 škntljiei za K 3T>0 — Škalljice na po-skušnjo, prospekt in izkaz zalotc vseh dežel sveta [I razpošilja proti predplačilu K 1-80 tovarna leknrjn ' A. Thlerry-|a v Pregradi pri Rogatcu-Blatlui. — Ponarejanja treba se opilmli ter pazili na ,j zgornjo varsiveno znamko, katera je vžgnna na vsaki škatljici. Prijazna soba s pohištvom se takoj odda v neki vili na lepem kraju mesta. — Več pove upravnišivo. Na dež. jubiL razstavi odlikovan s srebr drž. svetinjo Na Irovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo JUL Tmrn umih ttlnahih priprav JOS. YINDYŠ-A, v Bragl na Smlhovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 81« se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoču-jočih ^pričat domačih in inozemskih Zagotavlja jedno teto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. //avadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vaduice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnin«* prosto. —3 Poprave .izvrinje po najnižjih cenah. 101 do 311 (M. Mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v v»«h krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod ltidwfg Osterrelcher. VIII Deutsche gasse 8 Budapest. ZaKitna tnamfca: 81080. LINMEHT. GAPSICIGIMPOS. iz Rlehttrjev« likarn« v Pragi pripoznann kot Izvrstno bol iiMitfuJoco mazilo; za ceno 80h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Nuj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlj?. steklenicah z naJo zaščitno znamko g ..SIDROM" namreč, iz R1CHTBRJEVE lekarne iti vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Richterjeva lekarna ..pri zlatem leva" v PRAGI. Etlzabethgasse št. 6. (nova). X Anton Pečenko - GORICA - Via Giardino 8 priporoča Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Lekarna uristofolutti t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva --Tekapljice vredijo redno prebavljanje, če so jih dvakrat »a dan po jedno žlicico popije. Okrspe po- (V.mvena znamk.,. kvarj9ni že/odOC storž, da zgine v kratkem easu omoiiea in živoina lonost (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da elovok raji ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. 4 !,/¦*-_« )w<. Slatina. &rhijtnui. Prospekti se dobe prt ravnatelju Bilanca „Goriške Jjudske posojilnice" za XVII. upravno leto 1900. Aktiva. ____^__________ __,_ ___________Pasiva. I F k | v J k |'v j |~ "\' "" " ""¦;-~^ K - -; K ;-nr 1 Posojila zadružnikom . '......,. . I P 1360097 j 92 j 1 ! Deleži (1677 članov)........ 168800 — 2 Zaostale obresti posojil.........|, ! 18824 j 04 | ' 2 Deležnina prejšnjih let....... 3751 38 3 Naložen denar..............jj j; 307 j 4|J 3 Hranilne vloge ..........1216953 76 ! 4 Nevzdignjene obresti istega....... I 16 1 — 4 Kapitalizovane obresti........ 46609 37 1263563 i 13 5 Poštna hrai :inica............! I 934 | 46 I 5 Tredpiačane obresti posojil...... 8628 j 73 • '! 'i I 1 6 Obresti za leto 1900............, | I 8 77 6 Izposojila............ 41700 | •- 7 Inventar ................j; j 5813 58 7 \ Zaostale obresti izposojil....... 327 j 50 I 8 j Predplačane obresti izposojil ......:| j J 96 07 8 Nevzdignjene nagrade........ 703 42 9 j Hiše...................J I t 142643 j 20 9 j Rezervni zalog.......... 42223 | 66 ,. J 10 || Zaostala najemnina hiš.........i 1 || 1491 | — j 10 lj Vstopnine............ 749 ~ 11 || Predplačana zavarovalnina .......j J- > 16 F17 s 11 f Od čistega dobička za leto 1899..... 8200 < - 51172 I 66 12 I Efekti..................j, j ' 158*4 j __ | 12 Listi dobiček: prenos iz leta 1899. ... S50 ' 02 ' • 13 j| Kuponi narasli--------.........I: j « 84 | j 13 ,_______€^ za leU> im ...... 1S65S 13 18908 - 1B I 14 1 Vknjižni L dki . ._._ . .......... j |___jjaIsJ- — ' \s. ---- \ ..... 15-ji Tožbeni «..............jj j || 2591061 \ , ^^"^^^ ; | 16 !! Gotovina koncem leta 1900........il ! I 10519 69 L j I ^^¦"-^s. ji I |[_____ - __ j_______I 15575^[J7_L_L-Jl——--------.....-----. . jj 1557554 j 97 I I' ¦ ' " ¦ i I I I' M i M I 1 I 1 !} I I* ; i I1 ! [ I ' : .'.... . . ... ; ji ! J M 1 j j ;: I . V GORICI, dne 31. decembra 1900. Ravnateljstvo.