SLAVJU
PODUČIVEN LIST V RAZNIH LJUDSTVU KORISTNIH REČEH
SLAVJANSKIGA DRDŽTVA T TEHSTD.
---
Paika. JidraBSitHUvJaffio izhajat t areikih trak pol, h Znntjnim članoma i po 3 Tor.; i pošlo 4 for. na celo leto dajal.—Za vsaka tri zveske sa bo
fes poiebntga plačila polilal; doaaiiia £Isi. pa 2 far. aeflaaoran predplačilo t druibeiukim aUaiia jenalo. ~~
Rlesca Janja
1850.
OJ! SlarJanali.
Ilib Gromoviča Sriimca.
Slavjanska brnijo oj I Nas jest prevelik broj •v.. Na svietu toml Kudgoder oko zrie JTa svieta strane sve Svud Slavjan zemlju tre, Svud naš jest dom.
Svaki nas bratjo ojl Slavjansku slavu poj,
Nek ori' glas 1 Iatok i zapad sav, Jug, siever zna da Slav, Bjaše viek silni lav, Sav sviel zna nas!
Slavjanska bratjo ojl Svaki svom budi svoj,
Ljubi svak svog! Na slran rad viere rat, Jedna nas rodi mat', Jedan smo drugom brat, Jedan jest Bogi
Svaki nas budi oj! Odvažan za dom svoj
U svaki sat. Nek pada neba svod, Nek zija zemlje pod, Sve čemo za dom, rod Činit i dat.
Pozove V trublja oj! Za vieru, prava u boj
Slobodu, dom?	X
Tad svaki pravi Slav, Koi je za mač jak, zdrav, . lrstaj kao biesni lav, K»o vatren grom 1
Zaorio naški ojl Vraga so uišt ne boj, .
Nu njeg bajd tad I 1'h nek zna vrag naš klet', Da čo prio Slavjan mriet* Neg dat si svoje strici, Za dom nirie rad.
Bodimo samo oj! . U svačem za dom svoj Složni uviek.
Nek mile sloge pif,
Uzajmno veže nas, • U njaj jest samo spas, Snaga i liek!
Najde P "se koji oj!
..	Neljubi dom, rod svoj
Naš gore list?
•	Bacmo taj izrod van,
..•Taj nije prav Slavjan, . Pak če biel svanut dan—
.	DomJ rod bil
Klagovor v trimesečnem zborn 16. Jon. 1850'
S radostnem sercem stopim taed Vas; sladki up me navdaja, da bo. zares sonce tudi pred naše vrata prisijelo, da bo Slovenščina se sprehodila; in lepo cve-tečo prihodnost, ki se ji kaže, dosegla. Ova moja nada se opira na Vas; na Vašo gorečo rodoljubnost, na Vašo miloserčnost, blagodušnost, in' razumnost Take Vaše neprecenljive kreposti so »Jadranskega Slavjana", naš mesečni list, rodile, in k živlenju pozvale; ga jako podpirajo; in so mi zvesto poroštvo, da mu bote tudi stavnost, veseli napredek, in nevmerljivosl zagotovili. Prizanesite mi milostljivo, dragi bratje I da Vas o tem nekoliko mudim, in si torej Vašo poterpežljivost spro-sim. — V drugem listu je odbor svojo serčno zahvalo izrekel vsem slavnem g.ČIanovam, ki so po svoji žlaht-noserčnosli pervo podlogo vrednišlvine denarnice ustavili; ter sklenil, da se njim, kakor Vtemeuiteuam na-' šega časopisa, ino nar krepkišim podpiravcom izobraževanja slavjonskega naroda, v listu spominek postavi, ki zamore njihovo rodolubje, in njihove žertve, drogi domovini darovane, še poznem nnukam oznanovall Sladka dolžnost ini je: tem jakem prijateljam Slavcnš-čine svojo posebno iskreno zahvalo javno izreči, in jih svoje nepremenljive blagodarnosti.-in svojega vedno hvaležnega (bornega) spominja pozvestlti.
Po njih dobrollivosli je vredništviim dcnarnica
sprejela . .	....... 426 zL —kr.
in po naročilih ..... 77 „ 45 „ kar znese . . 503 , 4i ,
Izdajali smo za perva lisla . . 193 „ 56 „ lako še imamo . 309. , 49 , od ktoreh Jadr. Slavjan še 3 mesce živeti vlegni.
Potem vsak lahko prevdari, kaj je še treba, ako hočemo možje, ostati in sklep 24. Svečana moiko spe— Ijevati.
Domačem g. Članovam list brez posebnega plačila dajali, je nemogoče; smo pa ceno tako nisko nastavili, da smo se po svojih mislih brez skerbi nadjati smeli: Vsak izmed Vas, kteremu je koljčikaj domovina, Sla-venščina, in naš visoki namčn —jo suinosli, to je, nevednosti in sirovosti oleti — pri sercu, bo lak darček blagovoljno, privergel, in si list naročil; če ravno ne more, ali ne hoče se vtemeljileljam pridružili, in tako našemu prizadetju terdnejši podporo dati. Do sada pa še pri vsem tem takeh naročnikov le prav po redko štejemo 1 Dva Sorinta za celo leto je res malo; kdo izmed nas bi ju ne mogel prav lahko pogrešiti, ali si ju drugot prihranili, da bi ju v prid našega zanemare-nega naroda obernil? Ako pa le ta dva Gorinta vsak priverže, imamo stanovitno zalogo za napredovanje, in za gotovi obstoj svojega početja. Voljni in pripravni ste so skazali, predragi bratje I • vrednišlvo podpirali; obljuba je sicer Bogu ljuba, mora pa tudi vdjanje stopiti. Na Vašo besedo operli smo se naslermo, in nevarno pot podali, in, ako bomo prisiljeni odstopili, bomo lolažljivo zavestje s seboj vzeli, da vrednišuo nobene svoje naloge ni v nemar pustilo.
Ravno pa kakor je denar — nercus renim geren-rfanim — serčna žila našega živlenja, lako potrebujemo , tudi čversleh dušneh moči. Časnik, ki ime druživa na i čeli nosi, in po družlvu izbaja, bi ne smel le soslavke štirih, al petih pisateljov obsegati. To se mi jasno dozdeva. Zatorej si prederznem, Vas, časlili bratje 1 še s drugo prošnjo nadlegovali: da bi namreč vsak, ki le nekoliko pero rabili vS, na tem polju se skušali blagovolil. Žetva je velika, ali delavcov je malo I Nadjali smo se pripomoči od zunaj; je dobivamo nekoliko, pa vendar, ne, kolikor je potrebujemo*); in lejlel drugi | uzrok, da bomo, ako Vi prečaslili Gospodje 1 se našega opravila ne boto vvečem številu vdeležili, prej al pozneje, ako ravno neradi, in če bi nam čez to sercu v telesu poknuti moralo, vendar obnemagali. — Bog varuj, da bi drugokrnt laku nesreča slavno družtvo, in drago Slavjnnslvo zadela; so mi zdi, da bi me posmčh našeb nasprotnikov do živega ranil. Odbor se navdaja terd-nemu upanju, da se kaj takega ne bo nigdar' zgodilo, dokler bodo slavjanske matere slavjanske sinove rodile; "naslanjajo, in opiraje se na žlablnoserčni značaj jakeh Slavjanov in slavneh članov našega druživa, ki od njega
| *) Hlngodar in serčna pohvala g g. tliu Gromoviču, J. S., P. BI., J. R, in časlitimu družlvu Semenisla Senjskog za njih 'drage soslavke; pa poprosimo tudi imenovano podpornike, da. naj svojih dopisov no oprostujejo; vredniitvo za take pisma Irado poštnino plaea, in jia verh še nastavljeno kazen na-se vzame.	' .
ima loliko Icpeli, in glasno govorečoh dokazov v rokah in pred očmi. — Le jodnoga, privolile, dn opomnim!
Želeli so nekteri gospodje, (la bi so tla nošo dvo- . rnne s šlirjaškimi dcskicami (pnrkctc jim pravijo) vlo^' žile. Kmalo je bilo 80 li. napisanih. Nekaj ker jc druž-tvina denarnica še z mi raj pri slabi moči, dn bi mogla doveršek privreči; nekaj ker smo stnniščo spremeniti mislili: se lepi naklep ni dal izpeljali, in tako so mili daritelji privolili, da so naj celi znesek 7,n napravo družlvine igravuico obcrnc. Naš jnki član g. Feliks Globočnik sc je dela lotil, in v kratkem času smo vidili U lepi goder, to prijetno pozorišče iz dnu sc vzdi-govali. 2. dan t. m. smo tukje že gledali igro „Tnt v ' mlinu, ali Slovenc in Neme", koja je vsako scrco razveselila, vsako čelo razjasnila. Clo priletni gospodje, in sicer ravno ne igroželni, so rekli: dn Ink vgodnega večera še nigdar nišo vžili. Tudi jas rad olistojim, kar sem si tada vspominj zapisal: da me še ni nikoli nobena kazališčina igra tako veselila, kakor nnš „Tnt v mlinu".
Le pogumno naprej I Rastila, cvelela, in obilno žlahtnega sadu bo prinašala Slovenščina, nko sc le prav prebudil Že vidim v duhu, kako so ra/.vija iu širi lepo zelena, visoka, inkošala lipa—Slavjanam sveta—: pod njo se zbirajo junaški sinovi matere Slave, žcrlujejo po slavni zmagi Modricam, otesovnjo vsnklere vmelnosli, in znanosti, ter se povzdigujejo na višji slopnjo izobraženosti, kakor jo je kadnj kak človeški narod doseči zamogel Žlahtna, hrabra, jnnaška je slavjanska kri; tode mir in spravo ljubi čez vse zaklade svelii. Davno prej, ko so Rimljani svet premagali, so Slavjani mirno in pokojno v našeb krajih, v našem lepem Terslti živeli. Po vojaški vmelnosli in množici podžugani so se podvergli; pa Oglej in Pola, in druge znamenite njihove mesta so še dolgo slovele, dokler jih ni grozovitni Atila o času preselovanja narodov v prah razsul. — Zraven pohlevnosli, ki jo keršanska vera uči, so verli Slavjani svojo bistroumnost, in hrabrost vedno obranili, in pokorni besedi božjih poslancov, ktere so že v per-vem veku našega časoteka radi sprejeli, radi poslušali, v podložnosli zvesti ostali, dokler jih ni božja previdnost rešila. Še le o našem času je nam bila rešitva prisojena; rešitva, ki se bo vresničila, ako bi se ji ! ravno vse peklenske pošasti protivno zoperslavile. Tode Ireba je, da smo mi, da so Slavjani med seboj jedinega duba, in da vsak po svojej moči kamniček za kamnič-kam k veličanski stavbi prinaša, ki jo prod očmijma-mo. Po vodilu: Divide, et impera (razdeluj, in vladaj) so nam tnji narodi gospodovali; po pravilu: Goncordia res parvae crescunt (po zložnosli rastč majhne reči) si bomo mi krasno poslopje svobodnosli sozidali.— In ~ lako dragi bratje 1 še enkrat rečem: le pogumno naprej! Naša igravnica, naše kazališče stoji v snnžncj ličnosti pred nami; slavenslu jezik jamo javno veljavnost dobivali, kjer mu je čez tisuč let otela iu zabranjena bila, in ako bomo stanovitni, vtegnimo še^mi vidili in želi sad svojega truda, svojega prizadevanja. Iz vseh kra-. jev se rodoljubne oči nad nas obračajo; v dnljnch deželah se naši bralje našega oživlenja veselnjejo. Slišite kaj Jugoslavenske novine 5. t. in. oznanovaje poziv k naši igri pravijo: „Mi smo več višo p lilo pohvalili neumorno revnosj (ncvlrudljivo prizadevanje) tčrsljanskih
Slnvjnnnh. ovo poduzetjo polvirdjuje nn novo nošo rieči, i prosipa novu hvalil nn našu lersljonsku brntju, kojoj telimo od sve dušo najbolji usplcli."
Odliur obinljuje, dn nt v permernli, alavnomu druž-tvu vcrlih igravcov svoje vspoznanjc, kakor bi rad, v djanju sknzatl; in ni znmogel drugega storili, kakor instilimu vodstvu razvesclivnik fzborov) «yojo lado-voljnost izreči, in se mu i« serca zahvalili za njegove nevlrudlive prizadeve, iskrene sovele, in'mnogotere žcrtve, ki jih je ves čas, kar so je težavno službe pri-milo, ljubi domovini v dragi dar miloserčno prinašalo: nndjaje se, da bo v tem hvaležno vspoznanje svojeh zaslužeb v družlvinih zadevah, in poserčenje k krepkemu napredovanju najdlo, in proseč: nnj slavno vodstvo blagovoli enako zahvalo izustiti vsem gospodičnam in gospodom,_ki so nos kadoj s svojo vmetnostjo razveseljevali, zlasti-pa vsem, ki so sesledne, prav dobro, in po godu izpeljane igre „Tat v mlinu, ali Slovenc in Kemc" tak umetno in iz verslno udeležili, da njim vsi članovi, ki šo verlega uspeha priče bili, le hvalo in slavo vedd.— Neko, nerazumljenjo, ki je o tej priliki navstnlo, se je razjasnilo. Raztrošal se je namre sum, kakor de bi Slovenei hotli v kakovo posebno zvezo stopili; tode skazalo se je hitro, da vsaka beseda, ki med tersljanske Slavjane razpertijo sejati hoče, je gola natolcljivosl. Padla je stena, hi je Slavjana od Slavjana gradila in ločila; vsi, kar je nas, smo jedno jedrno družtvo v duhu, in y resnici.—Žugalo se je nam tudi s odstopi, ker še drugiga stanišča nismo najeli; pa slišite celi dogodek, in sodite; al smo o tem prav ravnali, al nel — Po sklepu, ki ste ga 24. dan Svečam storili, sle izvolili trije čestite g. Članove y U namen, da naj drugo slanišče poišejo, in ako nekako dostojno najdejo, to na znanje dajo. Dva mesca sta pretekla, in nič se ni najdlo. V sredo 30. Maliga travna naznanijo izvoljeni gospodje, da se je namerilo, v Tergesteji za nas v drugem nadstropju neki prostor za 1400, ali nar manj za 1300 fi. najti, spristavkam: naj se najem-ba Jutro sklene, ker že prihodni dan o poldne bi se moral liajemnitelju razsodni odgovor dali.— Pomislite, častiti Gospodje, v kaki tesnobi se je odbor vidili odbor ki je po svojoj vesti v vseh reččh nekolike važnosti slavnemu družtvu odgovoren,-in 23. odstavk naših pravil noče izpred oči zgubiti, „da ni dopušeno dolgove najemati, in se ne sme več potrošili,- kakor kar se s navadnimi prihodki poplačali zamore". V oziru na to: 1. da naša denarnica še nima dosli moči tako visoke stroške le samo za prazno stanišče dognati; 2. ker nismo vedli: če bo stanišče, v ktero se ravno po tajislih taiunih slopnjicah liodi, ki so nam lani' toliko olja pojedle, so Vah dostojno zdelo, al ne; in 3. ker po 14. odstavku se mora opravilo odložili, ako se le štiijo odborniki prolivijo, ino na nnj bliini veliki zbor pozovejo, se nismo lipnti, najcinbo brez Vašega dovoljenja sklenili, in smo lako rečeni prostor znmudili.
Najšel sc jc po tem neki -drugi kroj v ulici s. Ivana za 600 fi., ki bi vlegnil po vsem, kar se' jo reklo, do-slojn bili. Odbor je sklenil, so gn primili; tode gospodar je drugi dan svojo besedo nazaj potegnil, ter vskočil, in lako smo spet na suhem, kjer smo bili, ostali. V nar poslednji seji, preteklo sredo, se je nnm prebivališče nnd ! gorskem knsinom, zn katere se jo poprej 2500 fi. in ;
poznej 1800 fi. terjalo, zn 1400 G. ponujalo. Pregledali, in prevdnrili smo moči naše denarnice, in vidili, da prijeinki, ako bi vsi dohodki gotovi biLi, česar se vender ne amaino zanesli, bi znašali do zadnjega Oktobra 058 fi., izdatki pa okol 643 fi., lako da nam za slanišče ne ostane več, ko 315 li. Sodile sami po svoji jasni pameti, al smo se mogli nnjembe podslopiti, pri kteri bi več ko polovico morali dolžni oslati, in knkor zvedeni možje pravijo, še 3000 fi. potrebovali, da bi sobe s hišno spravo spodobno preskerbeli mogli. Ne hočem opomniti, da imamo tudi sedajno slanišče na glavi; da gn moramo v najdenemu stanu zapustili; da v novim bi imeli še nekoliko na svoje stroške popravili; dn preselovanje tudi ni brez potroškov itd. Kisle mende nas izvolili v odbor,, da bi mi z Vašo mošnjo svojovoljho ravnali: ampak varično s tem, kar sle plačevati dovoljili, gospodarili. Na pristop gospodov, ki H jih lepši stanišče vleči moglo, se ni gotovo zanašati, ker ne moremo tajiti resnico prigovora, da jedan ptič v pesti je bolji, ko jih je petdeset na slemenu. Se je nam dajal sladki np, da neki gospodje bi utegnili za nas poroštvo prevzeti Lepa, vse hvale vredna bi taka žertva bila, pa jas mislim, da bi se morala nar manj za tri leta zagotoviti, in ne le z ustmi, temoč pismensko. Zraven bi moral pa jas lake blagodušne gospodje še poprositi, da bi oni tudi pogodbo najeinščine podpisali blagovoljili, ker jas po svoji vesli ne morem svojega imena pod pismo postaviti v katerem bi dolžnosti na-se vzel, ki jim po svoji aaoči zadostiti nisem kos. Nar ljubši bi mi bilo, ako bi, prečastiti Gospodje!: koga dragega na moje. meslo izvoljili, ki hi me iz lake tesnobe rešiL Pravim tesnobe, ker od ene strani nisem rad vidil, slavno družtvo t ti kraj mesta preseliti, in ker sam serčno želim za nas lepši in pristojniši slanišče; od druge pa, ker z našem sedajnem premoženjem ne morem v najemščino dovoliti, ki naše moči toliko preseže. Po mojeh slabih mislih bi morali iz sile krepost narediti in tukje ostati, dokler ne- bo naše število lako množno, da se nam ne bo treba bati, da bi nam kako počelje spodleteli moglo.. Gospodam, ki bi radi plesali, YSlreči, bi se mogel pod popraviti, zravnati, in polikali. Tudi prostora še imamo zadosti, in ako nečlanovam pristop v razveselivne zbore odrečemo, ali le malo komu dovoljimo, še nam dolgo pretesen ne bo. Ne morem veijetl, da bi, ako se po možkem ponašanju, kakoršno se krepkem sinovam visoke matere Slave spodobi, občno spoštovanje in zaupanje clo svojih nasprotnikov priper-dobimo; ne jnorem verjeti, pravim, da bi silada, kadar bo nam po godu, pristojnega in prijetnega staniščn najti ne mogli. Te so vendar le'moje osebni misli o tej reči; vsak izmed Vas je gospodar svoje mošnje in svojega imena. Pogovorite se, prevdiirile, in razsudile kakor je Vam všeč. Pol ure bo morde za to dosli čusn. Polle bo vsak po versli se oglasil, naš: tajniki bodo glasovo zapisali, in po tem, za knr se večina potegne, se bodo potrebni naklepi za priliodno ravnanjo delali.
Gospod namestnik bodo Vah vse to tudi v ilirskem narečju povedali, da nobeden ne bo imel izgovora, iln bi knj prav 110 bil razumel.
Drugi javni in splošni nagovori se o nobenem, in tudi o tem predmetu ne morejo dovoljili, ker niso prej odboru bili napovedani. Po danemu dokazu, pri čem
smo, in kako stojimo, more lahko vsak samosvojno svoj sklep za-se napravili,-, in mu ni troba, na kaj drugiga pazili, kakor na to, knr se mu po svoji pameti, in vesti prav, družlvu korislno, in za prijetno zaželeno prihodnost našega naroda potrebno dozdeva. Zadnič še boto blngovoljili tri svctovavce v Vaš odbor zbrali, ker toliko jih je odstopilo; in ker želimo število odbornikov zaradi mnogih opravil in posvetov zmiraj doveršeno imeli. No morem končati, da bi ne opomnil nevlrudlji-vega prizmi e tja prečaslilega g. Sklak-a v d ru živčnih zadevali, it« mu v pričo vseh Članov no izrekel svoje serčne hvaležnosti, za podporo, ki jo v njemu imamo^ ravno kakor za zdrave in razumno svete, ki jih nam iz krila svojo zavednosti, daje. Reči pa tudi moram, da vsem odbornikom prospeh in blaženost družtva za res prav pri sercu leži, in da vsak po svojej moči, svoje opravke v prid slavnega zbora' zveslo oskerbuje.
Ivdor naše gospodarenje na lančnije spregledati želi; naj se napisov iu zapisnikov, ki na mizi Iež6 in se po skerbi njihovih vrednikov v nar lepšim redu znajdejo, blagovoljno posluži.
Slovciiske šole.
Njih učilno načinstvo ali osobita metodika.
V šestemu broju našega rajnkega ^Rodoljuba" smo vi-dili, kako vso znanosti in vednosti po dvojnem steblu iz ene korenine rastijo, se razvijajo, ter razširjajo; obilno lepo dišečega cvetja poganjajo, in dosti sladkega, krepkega sadja Človeškemu rodu dajajo.
Taka stebla sta: oziravni in pisavni uk, stebla, ki se morata že v našeh ponreh učilnicah prav skerbno gojiti, ako hočemo, da bota terdna in zdrava, tadi visoko, košato in vejato drevo s potrebnem sokom preskerbovati kos. Kako bi se to naj nar pravejši storilo, ali kakšnega hoda in načina se moramo poslužili, da to dosežemo, od tega t. j. od učil-nega načinstva se bomozBnaprej pomenkovali; prosim pa, da bi k ložejšemu razumu sledečega, kar je bilo vpoprejšneh spiskih rečeno, blagovolno premisliti hotli.
Učimo narprej otroke govorilinjihmatcrni jezik. Matere, in očeti, ki svoje deteta res serčno ljubijo, ne bodo v tem svojo dolžnosti zanemarali; bodo pri vseh svojeh opravilah še vtegnili, njih vprašbe po tej, ali unej reči, kako se ji pravi: h čemu je? s česa je? itd. poslušati in jim prijeten in umljiv odgovor dali. Pa zmiraj še bo šola v tem kaj opraviti imela. Pri vsi skerbljivosti svojeh staršov bodo peteroletni otročiči le celd slabo znanje svojega jezika s seboj v šolo prinesli. Vadili jih bomo taj, znane besede prav izrekati, popačene popraviti, plujo ali nepripravne po domače nadomestili; rcččm, ki jih vsak dan vidijo, ali čutijo, pa vendar imenovati ne vejo, prav po našem imena dali; pri vsem pa vse kar izustijo, kolikor to njih pnmel pripusti, razumeli. Tako bomo njih spa-vajoči um sbujali, in jih privajali: na vsak predmet njihovega počutja.prav pazili, ga dobro in natanjčno ogledovali, in ga ne zapustili, dokler se popolnoma s njem ne soznanijo.
Ko se hote po Inkcm njih slaba pamet in pomnjivost uterdile iu okrepile; ko bodo otroci reči in njihove imena po svojem narodnem jeziku prav poznali, ne bo jim več težko tudi besede, po ktoreh jih pluje kliče, zapomniti; in lako tudi uka ptujoga jezika so prijeti.
Nnpčnejšega učilnega načina pa ni si zmisliti (prizanesite, da še to reč enkrat zadenem), kakor jedosadajui bil. Nemške in latinske, gerške in hebrajske besede—-dostikrat imena clo neznaneh teči—smo si morali v glavo vbijati, in nobeden nam ni povedal, kako se njim po našem pravi; veliko manj jih jo nam kdo po našem razložiti ali razjasniti znal. Kar se je tako učilo, se je lahko pozabilo. Nar veči dobiček našega iruda je bil, da smo se latmSčine in nemščine privadili in aledne se
prijeli; svoj jezik pa celo zanemarali, nekteri zadnič se njega sramovali, in ga dostikrat zatajili.
Ni se lega čuditi 1 Tudi Nciucam se jo nekdaj Inka godila. Glejte kaj Olfricd med leti 862—872 o leni piše.
„Ta jezik njim jo kinoteki,*) in še tisti, ki ga govorijo, niso nikoli si prizadeli, ga omikovati, no po spisih, in ne po. umelnosli; ker no zapisujejo zgodob svojeh prcdd.-dov, kakor drugi narodi, in se ne marajo za njih dela, ali njih živclje. Čo o, kar se redko zgodi, storijo, so poslužijo jezikov dru-gch ljudstev, Lalincov ali Gerkov. V teh burno pisati sc varujejo,- v svojem pa ne; v perveh se vsakcua poirre.ška nad umetnostjo,' in nnd vodili celo pri vsaki čcrkici /.ogibajo; v svojem šo no pri besedah. Čudnn reč, da inožiiki vso čast ptujemu jeziku skazujejo, svojega pa pisati uc znajo."
Šo konc preteklega sloleljn jo neki imenitni pesnik (G. H. BOrger) se pritožil: dn po vsi slovstveni zgodbini ni najti omikanega pisajočega ljudstva, ki bi sc s svojem jezikom Inko slabo obnašalo; tako nemarno, tako brez vso pazljivosti na pravnost, čistost in krasnost, tako zanikerno pisalo, kakor nemško.
Zvir takch prikazen ni daleč. Lahko ga najde, in v celi jasnosti vidi, kdor so le nekoliko na narode ozre, ki so drugo pod jarmom deržati hotli; kakor nekdajni Lnlinci iu Gcrki; v preteklem stoletju, zlasti pod Ludvikom XIV., Francozi; zadnič po vravnavi Jožefa II., sicer tako ljudomilega, v našoli krajih Nemci. Dokler je cerkev tudi v posvetneli rečeh vso oblast imela, se je le cerkveni jezik v šolah učil, in med gospodo, in v uradih le latinski pisaL Iz uradnij se je pod svillo ccsn-. rico M..Tcrezo, kar bo ravno okoli pred slolctjsim, in v šolah še ne davno nemškemu umaknuti moral. Reči pa moremo in celo nemški pisatelji tega ne tajijo, da s tako silo, s tako so-stavnosljo svojo nainembo noben ni nnslcdoval, kakor Ncinr. Kdo se ne spomene zatiranja Slovencov po Labi, v Pomoraniji itd.? in kdo no ve, kako sc njiin je godilo, dokler so po slavensko še le zevali? Vbližnejeh časih se sicer saj od zgorej očitna sila ni rabila, pa ako se naš jezik drugači ni mogel zatirati, je njegovem zopernikam zasramovanjo, in zaničevanje v pomoč prišlo. S ranjenem sercem se spomenu, in no bom pozabil, s kakem kertanjem in inerdanjein sc je v Celovcu v mojih šol-skeh letah dostikrat beseda: i[t ein SGBinbift^erI zrekla; malokdaj brez posebnega prislavka. Nemci so se dosti nad nami pregrešili; jim pa radi s serca odpustimo; večina iz med »jih je nam tudi veliko (Bog daj jim dobro našem dobrotnikaml) veliko dobrega storila. Veči protivniki, kakor Nemci sami, so sada le nekteri ponemčeni Slovenci. Pa, če hočemo pravični biti, se ne'smemo zavzeti, še manj se jeziti; če med Nemci zrejeni, po nemško vajeni Slaveni so ne morejo kmalo svojeh navad odtergati in slovensko pisariti začeti.
Ko se je pred sloleljam po uradih latinščina nemščini umaknuti morala, se je skoraj ravno tako godilo, kakor se sada godi; tode cesarska vlada je, kar zdaj pogrešujemo, speljevanje svojeh ukazov s vso močjo terjala ter doganjala, in zun Vogerskiga tudi dognala. Pa veste, kaj je tada uradnikom ludi, starejem, ki so nemškega še mnnj, kakor mi sada slovenskega znali, lako premembo zložajšalo? Nemščina še tada ni imela toliko puristov, ali čiščiteljov svojga jezika, kolikor jih dnnnšni dan že slovenščina ima. Ni se tada uradnikam zamerilo, ako so latinske besede: Licitacion, Eksekucion, inventirati, liqnidi-rati itd. itd. namest nemškeh, ki jih niso vedeli, in še zdaj ne vedd, rabili. Ko bi naši učeni Slovenci, naši puristi ne vga-njali tako", da bi se mi vsake pluje besedo zogibali morali; vem da bi noben uradnik, ki ga je slovenska mati dojila, se ne branil ustavi, nam po nccenljivcj milosti našega cesarja danej, po svojej moči zadostili. Naši duhovni in učitelji naj gaz prederejo, naj terdemu Nemci, nemško, Slovencu pa slovensko pišejo, vse overe bodo tako
*) Še ni 20 let, kar jo neki šolski ogleda, Slovenc scer in moj prijatel (Bog mu daj večni mir in pokoj I), ko so sadajni labudski škof slavjanski jezik olikovhti. in ko smo drugi ga po šolch priporočevali jeli, rekel: 2i>»u* IVili man nur mit bicf« !}Jo&cIfora($c I (kaj se le čo s tem derh-Inem jezikom 1)
po malem padle, iti prej ko bo deiet let okoli, M bo nemičini
v svoje kraje vntakuula.
Vsnk pričctek inm svojo lastne težkote. Celo v Soli se bo ncktcrcmu učitelju težko godilo. Ljubezen de svojega na-' rodn, ljubezen dn drage domovine, naj nam muč daja, naj nas podpirn, dn, ko sta nas svitla cesarja Ferdinand mili, in Franc Jožef I. zdramila, in nam, jesero let nekoliko odrečeno, nekoliko zimenutrcno pravico: pu svojem jeziku sebe, in svoje izobraževali, podelila; nc bomonnr višiga božjiga dara od sebe - potisnuli; nmpnk naš lepi jezik, kakor smo ga v cerkvah veči del vhninili, tudi v uradnije inožko ino serčuo vpeljali. .
Ni treba v misel vzeli, da s tem ptujega jezika, kteri koli se bo nam potreben zdel, učiti so ne odpovemo. Radi se bomo ludi za naprej Nemcu in Lahu bližali, in mu, kakor vselej skazali: da srno koj pripravni in koj voljni z njema mirno živeti; ne se več njema pod noge vreči, pa prijazno v roko seči; in k prijazni po Našemu Gospodu zapovedani slogi, k vzajemnikeršanskiljubezni veno krepko mogočno vlado kakoršna Auslriji gre, vedno zjedinjeni ostati; bodi si njima po godu, al ne. Slovenci so zbrisane glave in vsakega . jezika nauk jim je lahak; ker v svojem vse pervine prave izreke in lepega zgovora imajo. Tode ko bomo ptuje proso varovnli, nočemo več dali svojega vrabcam pojesti. Bo okoli trideset let, kar se jo ta pol po začetneh Šolah v nektereh krajih nastopilo. Mladi duhovni so, uneti po visokemu duhu svojega poslnnstva so suj keršanskega nauka slovensko lotili; nekleri vcrli učitelji so otroke slovenskega branja, in pisanja vaditi jeli; in šlo bi bilo nnprej: pa skoraj vsak šolski ogleda je pri pollelui *kušbi lo nemščino, le nemški pravopis, in nemško slovnico trobil, in slovenščina je morala zopet v kot po-begnuti, ali se cel(5 skriti. Svita, saj jamesvitati tudi učiteljem lepši dan!
Kur sv. Pavel od duhovneh pravi „da so dvojne časti vredni, ako se dobro obnašajo, posebno če se trudijo v besedi, ino nnuku" velja gotovo tudi od vas, dragi učitelji! je jelo se že spoznavati, in se bo—ne bo dolgo—povsod jasno spoznalo. Pu prosim vas, ne bodite le podajavaiki; ampak trudile se v resnici in v djanju, iu prizadevajte si: dušne moči vam izročenih učeneov zbujali, vladali, in okrepčati, kolikor Ie zamorete, da bo duh, ki ga je Bog človeku dal, po zemlji se širil, za časno in večno živlenje pripraven. To, da še enkrat se na svoj dragi predmet ozrem, morete le doseči, ako se maternegn jezikn svojeh učeneov primite, in na ta temelj ves drugi nauk, vse druge vednosti nasnovati.
Pristavim v prevdark besede nekega učenega Nemca, ki jih o tem predmetu pod napisam: ^Spoštujte materni jezik, in učite se ga" izreče.
„Lc u enem jeziku," pravi, „more človek sloveti. Homer, in izverstni možje starodavnosii, Arioslo, Taso, Cervantes, Šekspir niso gotovo svojega maternega jezika po ptujeh besedah razpakedrali. Govoriti brez jezika; znati mamjevati, pa nobenega jezika prav ne razumeti; vedeti: kako se kruhu po vseh jezikih pravi, in si ga v nobenemu ne zaslužiti; kroka-nje, škor-ovanje papigina umetnost nobeno ljudstvo tako ne oskrnnjn, iu kazi, kakor nas (Nemce); ino k veči nesreči se-nam tako spnke še lepe dozdevajo, kakor nekterem gorjancam njihovi brahori (krofi). Slepa ljubav do plujih jezikov, pri zaničevanju svojega, je že dostikrat bnhavce, napihnjence, in potepuhe poviksalu; nam v ptujeh jczikoueiteljih nevarne ogle-duhe v deželo privlekla, po jezičnikih, in hohlačih naše pra-vedno ljudstvo skazila, naše umne pametno ženke popužila. *) Ptuj i jeziki so temu, ki sc jih le po ljubovastvu in zarad ble-pclanjc vadi, skriven sirup. Malokdaj se je prav razumelo, kaj da je M. P. Ivnlo, stureji, v letu 135 pred Kr. gerške jeziko-učitclje i/. Ilimn spravil. V ptujeni jeziku se nespodobnosti manj sramuješ, in v ncklereh tudi Inž lepo zveni. Ako turški sultan, kaj turški obljubi, se jo nu njegovo besedo zanesli; k vkmijenju, iu slcparuimu runi njune ogtiusi materščinc, kte-
*) Takeh hohlnčcv še imamo. Pod iiuumun „liberte" trosijo razuzdanost v mlada nedolžna scrca. Ako so nc bo na njo skerbljivši pazilo, hudo prej u! štej, sc nam pusme-hovaje ukali: glr. p tard!" (prepozno).
| mu zberi ptuj jezik, nar raji. francoskega | Iu ko bi se tega j sčasa ne naučil, bi se ia v sili nad lažjo spodtikal. Pri jezi-. koslovju je kot pri zidarstvu. Skala, ki jo nekdaj Človeku v berlog služila, se spremeni v pilječ (piramido), iotor v Salo-j monov tempelj; iz gerikekučo postanojo stopni redi, iz •nemške lope visoki domi in poslopja."
Ako ravno te besede po celi lirokosli Slavenov ne zadenejo, so vendar neklcro zdravo misel o tem predmetu obuditi kos. Djansko ohračbo drugem pustim; in posebno !c, da posledne besede „S!oveaije" jek najdejo v *Jadr. Slavjanu", sledeči sostavik pridenem: nlz Kaple". — .Žalostni zasledki železnega jarma silne Germanije se še lo zdaj prav prikazujejo na dan. Osroci sredae starosti, namreč še iz šol tevton-skih demagogov, so pri velikinočni spovedi po nemški molili, po slovenski pa se spovedovali. Od začetka, ves obupnjen, nisem vedil, al je šala, al resnica? Ker se pa ta zmešnjava večbart ponori, vonder enrga vprašam, zakaj se tud po nemško no izpovedava? Hi odgovori: „Kcr neznam". Ga prnšam dalje, če kaj zastopi od molitev, ktere je vse spačcnc, in le na pol požebnd. Mi reče: „Nič". Toraj ga baram, kje se je tako naučil?" Mi pravi: „Y šoli". — To je cel Babilon. Ako bo še dolgo tako, bomo vsi vertoglavi. Kako more taki srot-lej sv. zpoved prav opraviti?.Kako more grivenga serčna bili, če scrdce ne zapopade, kar usta izrekajo? Tu nam grejo besede: „To ljudstvo me časti z ustmi, njegovo serdce pa je daleč od mene!" Toraj gg. kateheti! učile terdoslovenske otročiče po slovensko; storiti majhen razloček, prosim, med božje»i in posvetnemi rečmi, ker tu ni govoijenje od same jednakopravnosti, temuč od časne in večne sreče. Takej, v nebo vpijočej krivici se ne "more, se ne sme tiho deli."
Nemške vednosti, kakor visoko so gnane, niso pripravne nas osrečiti. Znanosti in vednosti ne smejo dušnega miru podkopovali, ne smejo sv. vere rušiti. Francozi so je med Nemce zasejati; po nemškeh knjigah se todi že v našeh slo-venskeh deželah razlezujejo; Sionovi čuvaji pa spijo. Uk se ljudstvu zabraniti večne da; al nočemo, da se nemška nevera med Slavjane razseja, odprimo njim lastno pot izobraževanju, in potrebne omike. Diestenvegov ,Wegweiser" je nam sicer priporočen, pa Bog daj, da bi se njegove veroslovne načela med Slavjani nikjer ne vkoreninila. Kdor jih pozna, mi bo prav dal.—
Slovenske otroke bomo tedaj narpr« j po slovensko učili. Učili jih bomo po vodilu lepeh povest, in v prijazneh pogo-vorah. Veste kaj sta naš Zvcličar, in Sokrates s pogovori, in s povestmi opravila. Malo bomo sami govorili, toliko več pa otrokam priložnosti dajali se govorjenja privaditi. Kmalo pene dni, k v šolo pridejo, jih bomo prašali po imenah vsega, kar v učilnisi vidijo, in jih s vprašbami naganjali, predmete dobro ogledovati; inpomnulL Peljali jih bomo v mislih v očetovi dom, v očetovo poslopje; jih vodili po hiši, po izbah in sobah, po hlevih, in skednjih, po parnah in žitnlcah. Šli bomo z njerni v vert, in na polje, na ledino, pašovnik, in travnik, y gojzd in dobravo. Povdali se bomo v cerkev; ogledovali v duhu jih bomo učili vasi, in gradove, terdnjave, in mesta; in preiskati vse, kar se tam znajde. Ta bo perva stopnja našega nauka, zlasti s celo majhinemi otroci. Reči, ki jib no poznajo, jim bomo, kar je Ie mogoče pokazali, zarisali—zarisovati učili —in pravo ime, pokterem se kliče, povedali. Vcrnili se bomo po tem nazaj v učilnico, in se postavili na drugo stopnjo našega opravila: to je, jih bomo učili spoznavali, ino imenovuli dele po imenu poznaneh predmetov. Trelka stopnja bi bila: zapaziti unanje, po malem tudi notranje lastnosti — posebno lastnosti podobe, barve itd. Na četerli jih bomo napeljevali = spoznavati: iz česa je ta, ali uua reč narejena, s kterem oro-{ djem itd. potem tudi: k čemur da se vpolrebljuje, kako se rabi, in zadnič v čem je neka reč drugi podobna, v čem od nje različna. Imamo v tem uku navodov dosli. Nekleri se deržijo teh stopinj zaporedama, drugi ju nakup spravijo. To naj vsak stori, kakor se mu bo ložeje, in pravejši zdelo; jas hočem le-kar mi bo mogoč- — nar bližnejši predmete v pregled vzrti; ino brez da bi so imcnovnneh slopnič terdo deržal v takima uku Slovenščini nekoliko gnz storiti.
Čutim, dn se mi bo težko godilo; pn nndjnm se znane prizanes!ivovli ino pripomoči drugeh rodoljubov. Nisem nikdar
namenjen bil, 'sv,ojiI^ misel in skuSinj o šolskem poduku, ki sem si jili ali sam, ali po svojih lovarših, in iskrenih souči-loljlli nabral, jnvnosli izročili; lo ljub07.cn do domovino, do Slovenščino, ki jo jo celo mojo serce polno, me ženo in pri-mora, so dane priložnosti poslužili, in dragom Sloveneam po pričijočem lislu, dokler boljSeli soslavkov no bo dobival, in dibnti mogel, iz svojegn hrama, k«r, in kolikor boni zamogel, v prevdark in v prelresovanjo ponujati, proseč: D« naj poskusijo, in karbodobroga,ohranijo, tcrvdjanjuspe-Ijavati, si prizadevajo. Pričncin « osobito metodiko;—mislim pa tudi iz občenito, kar so mi v njej nar važnejo in nar prak-tičnojo zdi, ako bom utegnit, pogovarjati. Prosim lo, da naj mi slavni bravci, zlasti učitelji, vsako slovo, vsako besedo, ju bi so njim pripravno ne zdele, zaznamiti, in kako bi ae moglo pripravnojši reči, odkritoserčno povedati blagovoljijo. Posebno prosim, naj me v tom podpirajo duhovni in učitelji, ki po deželi v slovenskih krajinah prilolnost imajo, malerni jezik v ustih prostega Slovenca bolj, ko v«i mi drugi, opazovati.
Iz Bossuetoviga razgovora.
Poslov. H. Verne. 0>.|M
Štabi nt kovi Asiujaki, Medija« m K«.
Veliko kraljestvo Egipčanov je kakor odtergano od vsih drugih, in nima, kakor vidite, dolgiga nasledka. Kar nam povedati ostane, jo bolj podperto in gotoviSih rokov.
Pri vsim tem imamo So prav malo gotoviga, kar pervo kraljestvo Asirijanov tiče: pa na zadnjo v kteri čas so hoče njegov pričelik po različnih menah zgodopisateljev postaviti1}, bole vidili, de takrat ko je bil svdt v mnoge majhno deržave razdeljen, kterih knezi so bolj so ohraniti, ko rasti skerbeli, jih jc Nin, prederzniši in mogočnejši ko njegovi sosedje, eniga za drugim potcrl in svojo pridobitve prav deleč proti izhoda pognal. Njegova žena Semiramida, ki je s častiželjnostjo, nje-nimu spolu zlo navadno, pogum in mnogo sklepov, ki jih nismo vajeni pri njemu najditi, združevala, je namčne svojiga moža podpirala in osnovo te samovladije dokončala.
Bila jo brez dvoma velika; in velikost mesta Ninive, ki se čez velikost Babilona povzdiguje'), kažo to dovolj. Pa kakor nar umniži zgodbopisatclji*) le samovladijo lako stare, kakor nam jo drugi kažejo, ne delajo, je tudi tako velike ne delajo. Pre dolgo časa se vidi majhne kraljestva terpeti*), iz kterih bi morala zložena biti, ko bi tako stara in tako obširna bila, kakor nam jo lažnjivi Ktezija, in tisti, ki so njegovim besedam verjeli, popisujejo. Res je, de Platon^, skerbni opa-zitelj starovin, kraljestvo Troje o času Priama Asirij.nskimu kraljestvu prišteva, pa prlHomeru, ki bi no bil pri svojim na-n.eiui slavo Grecije povzdigniti, to okoljSine pozabil, se tega nične najdo; in smč se verjeti, de Asirijani so bili na zahodnim malo znani, ker jih tako moder pesnik, ki je tolikanj skcrbcl, svoje pesme z vsim okinčiti, kar je njegov predmet zadevalo, na-njem ne kaže.
Vender po računu, ki smo ga nar pametnišiga spoznali, jo bil čas oblega Trojo narlepSi čas Asirijanov, ker jo čas pridobitev Semiramido*), tode so se lo proti izhodu Sirilo: tisti ki se ji nar bolj prilizujejo,, pravijo, de jo svoje orožje na listo stran obračala. Preveč se je Kinovih sklepov in zmag vdeležovala, ko de bi ne bila njegovih namenov napredovala, sicer legi njeniga kraljestva tolikanj pristojnih; in mdnim, de se no smd dvomili, de se je Nin izločniga deržat; ker nam Juslin sam, ki ga kolikor moro podpira, pravi, de jo svoje pričetve na zahodni strani na mejah Libije dokončal. ' . 1
No vdm tedaj kdaj bi bile Ninive svoje pridobitve do Trojo pognale, ker so tako malo kaže, do bi bila Nin in Se-
') Diod. lib. 2. Ju«, lib. 1.. >) Slnb. XVI.
Ilcrod. t. Dion. Hal. I. App. init. »p. •) Gen. XIV, 1, S, Jod. 111, 8. ') Plut. de lee. 111. •) Jul. I. Diod. II.
miramida kaj takiga pričela; in ker so vidi, do vsi liju nasledniki, od nju sina Ninija naprej, so v laki mchkiiinosli in le-, nobi živeli, de so komaj njih imena do nns prišle j iu ker so je bolj čuditi, do jo zamoglo njih kraljestvo otislnli, ko verjeti; de bi so bilo Sirili moglo.
Brez dvoma so ga bile Sozostrovo pridobilvo veliko zmanjSale; ker so pa lo malo časa tcrpclc, in ker so jih njegovi nasledniki lo slabo zderževali, jo verjeli, do so so dožele, ki so jih Asirijanam odvzelo, žo dolgo časa njih gospndovanja — vajene, samo od sebopod-nj povernilo; tako do sejo lo kraljestvo v veliki mogočnosti in v velikim miru ohderžalo, dokler Ili Arbac mehkužnosti njegovih kraljov, toliko časa v poslopju skritih, spoznal, in Sardanapal, zastrnn svojih rnzujzdanost imeniten, svojim podložnim no lo zaničljiv, temuč tudi neprenosljiv postal.	.
Med drugimi kraljestvi, ki so iz kosov pcrviga asinjan-skiga vstale, sle vidili NiniviSko in Babilonsko. Niniviški kralji so imd kraljev Asirije obderžali in nar mogočnejši bili. Njih oSabnost so jo zastran njih pridobitev, med litero so pridobitov izraelskiga kraljestva ali Samarijo Sloje, kninlo čez vso mejo povzdignila. Roko božjo in vidijiviga čudeža jo bilo treba, jim vbranili, de niso Judejo pod Eceliijam polcrli; in ni sc več vidilo, kakšne meje bi so zamoglo njih mogočnosti postaviti, ko se jo vidilo, de so nekoliko potem v svoji sosedSIni babilonsko kraljestvo napadli, kjer jo bila kraljdva rodovina opešala.
Bilo je kakor do bi Babilon celi zemlji ukazovali odločen bil. Njegove ljudstva so bilo polno duha in poguma. Od nekdaj je modroslovje z lepimi umetnostmi med njimi kraljevalo, in iztočno ni imelo skoraj boljših vojakov ko so bili Kaldcjci'). Slarodavnost se čudi nad bogatimi žetvami5) deže- -le, ki zdaj zastran lenobe prebivavcov brez obdelovanja lezi; in zavolj nj.o obilnosti so jo nekdanji perzijanski kralji tretji del takd velikiga kraljestva Šteli.
Napihnjeni tedaj zastran prirasli, ki jc njih samovladii tako bogato mesto podvergla, so asirijanski kralji nove namene klepali. Nebokadnecarl. je menil, de ga njegovo kraljestvo ni vredno, če mu celiga sveta ne pridruži. Ncbokadnccar II. prevzetnimi ko vsi kralji, njegovi predniki, jo hotel po neizmernih izidih in po čudnih pridobitvah raji kakor Bog češčen biti, ko kakor kralj gospodovali. Kolikanj del jc v Babilonu počel! EolikoSno zidovje, kolikošni stolpi, kolikošno vrata iu kolikošjio ozidje so se v njemu vzdigovali vidili I Bilo jo kakor de bi hotel Nebokadnecar vnovič nebu žugati. Njegova, desiravno po božji roki polerta ošabnost jo v njegovih naslednikih spet oživela. Nobene oblasti niso mogli okrog sebe terpcli; in ker ' so vso pod jarm spravili hotli, so bližnjim ljndslvam nepre-nesljivi poslali.
Ta nevidljivost je zoper nje veliko ljudstov nn iztočnim z medijanskimi in perzijanskimi kralji zedinila. OSabnost se lahko v nevstnilenjo zverže. Ker so babilonski kralji s svojimi podložnimi nevsmileno ravnali, so so ravno tako cele ljudstva kakor poglavni gospodje njih kraljestva s Iiiram in z3Icd:jani združili^. Babilon, ki jo bil ukazovali in zmagovali preveč vajen, ko de bi se bil tolikanj sovražnikov, zoper njega zvezanih, bal, so ko so je nezmagljiviga menil, Medijani, ki si jih je podvreči prizadeval, vzeli, in poginil jo nazadnje po svoji oSabnosli.	"
Osoda tega mesla jo bila čudna, ker jB po svojih lastnih znajdbah poginilo. Evfrat je na njegovih širokih planjavah skoraj ravno to delal, kar Nil na egipčanskih: tode, ga bolj pripravniga storiti, jo bilo treba So več umetnosti in vce dela, ko ga je. Egipt z Nilam imel'). Evfrat jo bil raven v svojim teku in ni nikdar čez brege stopil. Treba mu jo lulo pu vsi dežoli neskončno Število odlokov napravili, de je mogel zem-ljiSa namakati, kterih rodovitnost jo s lo pomočjo laku poslala, da ji enako ni bilo. Silo njegovih prederečih vOd zlomili, mu je bilo treba tek po jozerolerih ovinkih napraviti in mu velike jezera skopali, ki jili jo neka modra kraljica tako krasno okin-čila, de ni verjeti. Nikolrida, mali Labinila, drugači Nabonid
«) Xrooph. Cvr. ni, IV. ') Herod. 1. -») Xenoph. Cjrrop. III, •) Herod. 1.
nli Baltazar imcnovaniga, zadnjica babilonskima kralja, je te velike dela napravila. Tode ta kraljica je ie Čudniii delo po^ čela: namreč kamnat most čezEvfrat aozidati, de bi obdstrani mesta, ki ju je neizmerna i i roko s t reke preveč delila, za mogla med seboj v zvezi biti. Tako dereča in tako globoka reka se je morala posušili, odpeljejo nje vode v nekako neizmerno jezdro, ki ga jo bila kraljica skopati dala. Tačas so moat, za kteriga je bila terdna snova pripravljena, zidali; in oba brega reke so z opdko do Čudne visokosti oblekli, pustivii v njima ravno tako oblečene dohode, in tako lepiga dela kakor je ozidje mestn bilo. Natanjčnost dela je velikosti enaka bil«.
Pa tolikanj previdna kraljica ni mislila, de je s tem svoje sovražnike mesto vzeti učila ')• V ravno listo jezdro, ki ga je skopnla, je Kir Evfrat odpeljal, de si je, obuptfje mesto s silo ali z lukotjo premagati, od obdh strani mesta pot odperl, ki smo jo po prerokih na tanjko zaznamovano vidili.
Ko bi bil Babilon verjeti mogel, de zna kakor vse Človečke reči poginiti, in ko bi ga ne bita nespametna zaupljivost oslepila, bi bil mogel ne samo previditi, kar je Kir storil, ker je bil spomin cnakiga dela še nov, temuč bi bil tudi, obvar~ vdje vse dohode, Pcrzijane v rekoloku, po kterim so ili, po-terl. Pa je lo na veselje in gosti mislil: ni bilo ne reda, ne vredene povelje. Tako poginejo ne samo nar terdnejši mesta, temuč tudi nar veči kraljestva. Strah je vse prevzel: nepobožen kralj je vbit; in Ksenofon, ki ta naslov zadnjimu babilonskima kralju dti, zaznamova nicnde1) s to besedo Baltazaijeve božje rope, ki nam jih Daniel s tako čudnim padam kaznovane kaže.
Mcdijani, ki so bili pervo asirijansko kraljestvo razdjali, so razdjali tudi dtugo, kakor de bi bil ta narod moral asiri-janski velikosti vedno pognbljiv biti.' Tode zadnji krat so zavolj Kirove hrnbrpsti in njegoviga velikiga imdna Perzijani, njegovi podložni, slavo te pridobilve imeli.
In v resnici grd ona vsa temu junaku, ki zrejen v ojstri in vredeni pokoršini po šegi Perzijanov, ljudstev takrat tako zntdrnih, kokor so bile pozneje sladne, je bil od mladih nog trezniga in vojaškiga živlcnja navajen^). Medijanam sicer zlo delavnim in zlo vojaškim, pa na zadnje, kakor se sploh zgodi, po svoji obilnosli omehkuženim, je bilo takiga vojskovodja treba. Kir so je njih bogatij in njih na iztočnim vedno spo-štovaniga imdna poslužil5); upanje izida pa je v trume, ki jih je bil iz Perzije pripeljal, stavil*). Že v pervim boju je bil babilonski kralj ubit in Asirijani so se razkropili. Premago-vavec se je v.ovimu kmlju vposnmesen boj ponudil; in ko se jc serčniga skaznl, si jc čislo iniliga kneza, ki kri svojih podložnih varje, pridobil Z hrabrostjo je politiko združil. V straha tolikanj lepo deželo razdjali, ki jo je že kakor svojo pridobitev imel, jc dal skleniti, dc naj se kmetom od občh strani prizanese3). Znal je nevidljivost bližnjih ljudstev zoper ošabno mogočnost Babilona, ki je vse napadal, obuditi: in poslednjič, ko jih je slava, ki si jo je ravno tako s svojo velikodušnostjo in s svojo pravico, kakor s srečo svojiga orožja zadobil, vse pod njegove zastave zedinila bila, si je s toliko pomočjo silno obširne dežele podvergel, in iz njih svoje kraljestvo zložil.
Tako se je ta samovladija povzdignila. Kir jo je tako mogočno storil, dc jc pod njegovimi nasledniki rasti skoraj morala. Pa de se rnzumi kar jo je pogubilo, je treba Perzi-jane in Kirove naslednike Gerkam in njih vojskovodjem, posebno Aleksandru priličiti.
Perzijani , Gerki hi Aleksander.
Kutnbiz, Kirov sin, je ponašanje Perzijanov 6kazil*>. Njegov oče, ki jc bil sred vojniških skerbi tako dobro zrejen, ni zadosti skerbel, naslednika tolikiga kraljestva lakd zrediti, kakor jc sam zrejen bil; in po navadni osodi človeških reči »preveč velikosti jo škodovalo kreposti".
') Ikro d. I. •) Xi;noiih. Cvroa. I. >) Pol. V. 44; X, 24. •) \cnu|ih. CjTop. IV. V. '') Xenoph. C v rti p. V.
*J flot. Uc leg. III.
Darij, Histaspov sin, ki je bU iz zaiebniga Živlcnja na prestol povzdignjen, je-bil narvikfii oblasti pripravni*!, in si jc nekoliko prizadeval, napčnoiU popravili Tode pokvarjonje jc bilo 2e preveč občno, obUnost jo bila v zaderžanje preveč napčnoiti vpeljala; in Darij sam ni bil dovolj moči ohranil, dc bi kds bil, druge popolnama popraviti. Pod njegovimi nasledniki se je vse zverglo, in gizdnost Perzijanov nI več mdre imela.
Pa desiravno so ti narodi, ko so mogočni posuli, veliko svoje stare kreposti zgubili, kdrso se radostim vdali, so vendar zmiraj nekaj veličanskiga in žlahniga ohranili. Kaj se more llahaiiiga vidili, kakor grozo, ki so jo nadlažjd imeli, ki jim je bila vedno ogajusna in zaničljiva pregreha?1) Kar jim je bilo za lažjd nar geršiga, je bilo od posojil, (bogajmd) živeti. Tako iivlenje se jim je lenobno, nesramno, sužno in tolikanj zaničljiviši zdelo, ker k lažnjivosti napeljuje. Po nekaki velikodušnosti, njih narodu prirojeni, so s premaganimi kralji spodobno ravnali*). Ce so otroci takih knezov količkaj v stanu bili, se s premagovavci zastopi«, so jih pustili v njih deželi skoraj z vsimi znamnji nekdanje visokosti gospodovati. Perzijani su bili s plujci pošteni, priljudni dobrotljivi, in so se jih poslužiti znali. Zaslužne može^so spoznavali, in si jih pridobiti, niso ničesar zanemarili. Res je, de niso modrosti, ki dobro vladatli uči, popolnama spoznali: njih veliko kralestvo se je vedno z nekako znMšnjavo vladalo. Nikdar niso mogli lepe umetnosti znajti, ki so jo Rimljani pozneje tako dobro rabili, vse dele velike deržave zediniti, in iz njih popolno celost napraviti: tndi niso skoraj nikdar brez znamenitih puntov bili Brez politike pa vender niso bili -
Vodila pravice so jim znane bile, in imeli so nekoliko velikih kraljev, ki so skerbeli, de so se z občudljivo nalanjč-nostjo deržale^). Pregrehe so se ojstro kaznovale: tode s to zmernostjo, de ko se je pervim pregreškam lahko zaneslo, se jc ponovlenje z ojslrimi kazaami pokorilo. Imeli so dosti dobrih postav^), ki so skoraj vse od Kira in Darija, Histaspoviga sina, bile. Imeli so pravila vlade1), vredene sklepe, jih der-Žati, in veliko pokoršino v vsih službah. Ko se jc reklo, de visoki, iz kterih je zbor zložen bil, so oči in ušesa kneza'), seje tudi knez opomina], de ima svoje ministre, kakor imamo mf svoje počutke, ne de bi počival, temuč z njih pomočjo delal: in ministri, de nimajo za-se, temuč za kneza, ki je njih poglavar, in za celo telo deržave delati. Ministri so morali v starih pravilih samovladije7) podučeni biti. Zapisnik pretečenih reči ki se je imel1), je naslednikam v vodilo služil Y njemu so se vsakte-riga službe zaznamovale iz straha, de bi knezu v sramoto in deržari v veliko škodo brez pomezde ne oslale*). Posamesne občni blaženosti pridobili, je bil lep način, učili jih, de nimajo nikdar Ie za-se, temuč za kralja in za celo deržavo, v kteri se vsak z vsimi drugimi zajde, darovali.
Enapervih knezovih skerbi je bilapoljodelstvo10) povzdigniti; in deželni poglavarji CSalrapi), kterih okrajne so nar bolj obdelane bile, so milosti nar bolj deležni bili. Kakor so imeli urade, vstanovljene za nošo orožja, tako so jih tudi imeli ki so čez kmetijske dela čuvali: bile ste enaki službi, kterih ena je deželo varvafi, in druga jo- obdelovati skerbela. Knez ju je skoraj z enako ljubeznijo podpiral, in skerbel, de ste k občni blaženosti pripomagovale"). Za takimi, ki so se v vojski koristno ponesli, je bil nar bolj v časli kdor je dosli otrok zredil
Spoštovanje kraljdve oblasti, ki se je Perzijanatn od mladih nog navdihovalo, je šlo čez mčro, ker so mu moleuje pri-mešovali, in se bolj sužnjem ko podložnim, ki so postavni oblasti pametno podverženi, enake kazali: tak je bil duh ju-
•) Plat. Alcib. I. Herod. !
Herod. III. 0 Herod. I. *) Plal. de !«f. III. *) Eilb. I, 13. *) Xenoph. Cyroj». VIH. ') E»th. I, 13. ■) Ibid. VI. •) Herod. I. ") Xenoph. oecon. '•) llerod. I.
Irnnjcov; in znnbiti, de jo njih živa in silna naiora lerdncjši in samovoljniši vladb terjalo.
Čez način, po kterim so se otroci kraljev redili, se Platon čudi')» in ga Gcrkam ko priliko popolno reje priporočuje. Od scdmiga lčta so so skopljcncam iz rok vzeli, do bi se na konje djftli in za lov urili. V starosti itirnajstih let, ko so začno duh izobraževali, so so jim v poduk štirje tnožjd izmed nnr pobožniših in modrcjSih deržavo dali. Pervi, pravi Platon, jih jo učil magije, to sc pravi v njih jeziku, službo božjo po starih pravilih in po postavnh Coroastra Oromncoviga sina. Drugi jih je vadil resnico govorili in pravico delali. Tretji jih je učil se no dati sladnosli premagati, de bi vedno svobodni in res kralji, gospodarji sami sebe in svojih želj, bili. Četerli jo njih serčnost znper strah okrepčoval, ki bi jih bil sužnjo storil, in jim zaupljivost, kije k gospodovanju tolikanj potrebna, vzel. Mlndi gospodički so se na kraljevim dvoru z njegovimi otroci redili. Posebna skerb se je imela, de bi nič nespodob-niga ne vidili in no slišali^). Od njih zaderžanja se je kralju razlog dajal: razlogu, ki se mu je dajal, so nasledovale na njegovo povelje kazni in pomezde. Mladost, ki jih je vidila, se je zgodaj s krepostjo znanost vbogati in ukazovati učila.
Pri tako lepi naredbi kaj bi sc ne bilo od perzijanskih kraljev in njih plemenitnikov upati moglo, ko bi se bilo tako skcrbdlo, jih v napredovanju njih starosti dobro vladali, kakor se jo skerbelo, jih . v njih mladosti dobro podučili I Pa pokvarjeno zaderžanje naroda jih je kmalo v radosti spravilo, zoper ktere nobena izreja ne obvarje. Vender je treba obstati, de pri vsi mehkužnosti Pcrzijanov, pri vsi skerbi, ki so jo za: svojo Icpolo in za svoje lišpanje imeli, jim ni hrabrosti manjkalo: zmiraj so z njo bahali, pa so od nje tudi slavne znam-nja dajali.'
Vojaška umetnost je imela pri njih prednost, ki jo zasluži kakor t8ka, v ktere zavetju se zamorejo vse druge v miru uriti3). Tode nikdar je niso popolnama poznali, in niso vedli, kaj ojstrost, pokoršina, vredenje trum, red hoje in taboriš, in poslednjič nekako vodstvo, ki velike trope brez zmešnjave primarno giblje, v armadi velja. Mdnili so, de so vse storili, ko so brez zbire neizmerno ljudi vkup spravili j ki so dosti prederzno, tode brez reda v boj šli, in kijih je neskončna množica nepotrebnih osčb, ki so jih kralji in velikiši za seboj samo za radost vlačili, overala; zakaj njih mehkužnost je bila tolika, de so hotli v armadi ravno tako veličanstvo in ravno tako sladnost najti, kakor v krajih, kjer je imel dvor svoje navadno stanovanje*, takd de so kralji v družbi svojih žčn,. svojih priležnic, svojih skopljencov in vsiga, kar je njih sladnosli služilo, hodili. Zlala in sreberna posoda in drago orodje je sledilo v čudni obilnosli, in poslednjič vse drugo, kar tako živlenje terja. Takd zložena armada, ki jo je že prevelika množica njenih vojakov zaderževala, je bila še z nezmdrnim šlevilam takih, ki se niso bojevali, obložena. V taki zmešnjavi sc ni bilo moč zložno gibati; povelje niso nikdar o pravim času dohajale, in v boju je šlo vse kakor je moglo, brez de bi bil kdo kaj previditi zamogel. Pridjajte še, de je bilo treba kmalo končati in hitro Čez kako deželo iti: zakaj neizmerna, in ne snmo tega, česar je za živež treba, temuč tudi tega, kar radostnm služi, lakomna truma je y majhnim času v«po-vžila, in težko se zapopadc, od kod jo mogla hrano jemati.
5 toliko pripravo so Pcrzijani vender ljudslva strašili, ki niso vojske bolj znalo ko oni. Še take, ki so jo znale, so bile ali po svojih lastnih razperlijah oslabljene, ali od množice svojih sovražnikov polerle, in tako je Egipčansko pri vsi svoji ošabnosti zastran svojih starovin in zastran svojih modrih na-rddb in zastran pridobitev svojiga SezoslraPerzijanam podložno
J ostalo. Ni jim bilo težko, malo Azijo, in še clo gerške vse-iša, ki jih je azijaška mehkužnost skazila, vkrotiti.
Ali ko so nad Grecijo prišli, so našli, čciar niso nikdar vidili, vredeno vojašlvo, umetne poglavarje, vojake vajene z malim živeti, telesa v delu vlcrjene, ki so jih boj in druge v li deželi navadne urenja gibčne delale; armade, res srednje, tode enake krepkim živolam, ki so kakor zgol žila, in kjer je
■) riiL Alcib. i.
') Xenop1i. de exped. Cjr. jim. lib. I. ') XcDoph. oecon.
vse polno duha; siccr lako dobro vlndano in poveljem svojih vodjev tako vdane,' do bi so moglo mčniti, de vsi vojaki le eno dušo imajo, tolika zložnost so jo vidila v njih gibanju.
Pa kar jo Grecija Šc večiga imela, jo bila lerdna in previdna politika, ki je znala odjenjati, so prederznili, in braniti, kar je bilo treba; in kar jo še višiga, pogum, ki gn jo ljubezen do domovine ncprcmagljiviga delala.
Gcrkc, po natori duha in poguma polne, so zgodaj omi-kali kralji in vseliša, ki so iz Egipta prišlo, in potem ko so so o porvih časih v različnih krajih deželo vslnimvilc, jako omikanjo Egipčanov povsod razširilo. Od njih so sis životniga urenja naučili, boja, teka, dirjnnja na konjih in nn vozuh in drugiga urenja, ki so ga s slavnimi venci olimpfckih iger do popolnamosti dognali.	.
Kar so jih pa Egipčani nar boljšiga naučili, jo bilo, de so bogljivi bili in so po postavah v občni prid izobraziti pustili. Ni bilo posamesnih, ki bi lo na svoje opravila mislili, in nesreč deržavo lo toliko čutili, kolikor njih samo zadenejo, ali kolikor pokoj njih družino kald: Gcrki so bili vajeni sebe in svoje družine kakor dele velikiga telesa, namreč telesa deržavo spoznati. Očetje so svojo otroke v takim duhu redili, in otroci so se že v zibelji učili domovino za obfno mater imeti, ki so šo bolj njeni, ko svojih lastnih staršev bili. Beseda „izobražcnost(< ni pomenila pri Gcrkih samo polil.' vnosli in vzajemne prizanesljivosti, ki ljudi tovaršljivo dula: omikan človek je bil le dober dcržavljan, ki so vedno uda deržavo spo-zni, ki se postavam vodili dd, in ki so z njimi v občni prid zveže, brez de bi zoper koga kaj pričel. Nekdanji kralji, ki jih je Grecija v različnih deželah imela, Minos, Ivckrops, Tczcj, Koder, Temen, Kresfont, Evristcn, Pnlroklj in drugi enaki so bili tak duh v vsim narodu razširili'). Vsi so bili priljudni, ne prilizovdje se ljudstvu, temuč njegovo blaženost oskcrbljajc in dcliije, de je postava gospodarila.
Kaj bi od ojstrosti sodeb rekel? Je bilo li kedaj res-nobniši sodniše kot Areopag, ki je bil na vsim gerškim v taki časti, de se je pravilo, de so se bili clo Bogovi v njemu prikazali? Že od pervih Časov je bil imeniten, in nar berže ga je Kekrops po priliki egipčanskih sodniš osnoval. Nobeno družtvo ni toliko časa imenitnosti svoje stare ojstrosti ohranilo, in goljfivi zgovornosti so bile v njemu vedno vrata zaperte.
Gerki malo po malim tako izobraženi so se v stanu, sami sebe vladali, mčnili, in mesta so so veči del v ljudovladije spreobernile. Tode modri postavodajavci, ki so se v vsih deželah vzdigovali, Tales, Pitagora, Pitak, Likurg, Solon, Filolav in tolikanj drugih, kijih zgodovina zaznamova, sovbranili, dc se ni svobodnost v razujzdanost zvergla. Postave, priprosto pisane, in ki jih je malo bilo, so deržalu ljudstva v pokoršini, in delale, de so k občni blaženosti dežele pripomagovale.
Zapopadek svobodnosli, ki ga je tako zaderžanje vdiho-valo, je bil čuden: zakaj svobodnost, kakoršno so si Gerki mislili, je bila svobodnost postavi podložnn, to če reči, pameti, ki jo je vse ljudstvo spoznnlo. Niso hotli, de bi med njimi ljudjd kako oblast imeli. Poglavarji, strašni o času njih službe, so postali spet posamesni, in' niso ko toliko oblasti ohranili, kolikor jim je jo njih skušnja dajala. Postava jim je bila gospodinja: vstanovljala je gosposke, vredovala njih oblast in kaznovala poslednjič njih slabo uradenje.
Tukej se ne vpraša in ne preiskuje, če so bili ti znpo-padki tako terdni,- kakor so se dozdevali. Na kratko Grecija je bila va-nje zaljubljena in je imela raji napčnosli svobode, ko napčnosli postavne podložnosti, desiravno so l<5 v resnici manjši. Pa kakor ima vsaka oblika vlado svoje koriste, je Grecija od svoje te imela, de so deržavljani svojo deželo tolikanj bolj ljubili, ker so vzajemno vladali, in de je zamogel vsak posamesen perve časti doseči.
(Dalje 'ledi.)
') Piti. da le* III.
Kras.
XI* čnioplii s Lnibaclier Zeltung Nra. 106—7.)
Našiga mil i ga Cesarja mislimo, da ne bi vrcdnlši pozdraviti mogli, ko de sc iz izkrenosti do svojo domovine oglasimo, ter nnšimu, za pravi blagor svojih ljudstev lak vnetimu Cesarju med nami pred oči kraj postavimo,—kraj, ki mu po dolgih in širokih prostorih golo kamnje priča, de je 2e več stolet znpušen in zauemarcn; kraj, ki človeku, ko ta revni svet olii.se, Žalostno podobo kamnite Arabic, scer v mali. primeri, tode v celi nje grozovitosli pokaže in vender v resnici zasluži, dc sc mu vsa skerb skaže.
ltazložiti tukaj na dolgo in široko velik in ncprccciiliv prid, ki bi ga Kras dal, ko bi obsajen in obdelan bil, nc lo naši krono vini, temuč celimu ccsorstvu, bi predolgo bilo, ali splošni prid, ki bi Kras po tim takim dal austrijanskim moruarstvu—ker bi mu Icsd za ladje rodil; zdravnosti Tcrsta, ker bi mu naravni branilci proli močno hudi borji bil; železnici, ki ima česnj iti, ker bi ji zavetje bil proti viharjem in zametnm, de nič ne rečem odnaravniga bla-gora naše kronovine, ki bi les za ladje in zidanje prodajala, precej v oči skoči. Pri ti priči hočemo ta važui predmet lo kratko nnčertati, drugi krat pa nnr prej ko bo mogoče, »pomočjo veliko sostuvkov, ki so nam jih razumni in za blagor domovine vneti rojaki blagovoljno poslali, obširniši ga razložiti.
Kras, zdaj zgol kamenje razno ležečo in gor stoječe, je o času rimskign cesarja Avgusta, kakor zgodovina priča, bil gosto hrastovjo, ki je Rimu, lačas ljudi prcpolnimu dovolj svinj-rodilo, in mu za ladje ali plavc, veliko lesa nosilo, in kako razen je zdaj? Skale, ki sc skoraj po celim Krasu vidijo, so priča, kako sc parava močno bori? reže, kakor grozne kosti nekdanje rašče, ter so žalostni prehod od vedno zelenih, z oljko obsojenih hribeov v Istriji, do julskih, s snegam vedno pokritih, prek Krajnskiga ležečih planin. Prav resnično govori naš verli rojak gospod Al. Vertovc, ko pravi: CVInoreja n.99.) Čc plujcc po morju v Terst pride, in se proli sredi cesarstva iz Tcrsta poda, ga na Občinah strah in groza obide, ko to kamnito, suho in pusto Arabijo zagleda! Ali poite v Lipico, kjer je cesarsko kobilišče, in prccej hote vidili, kaj bi Kras " šc biti mogel. Ko bo krnšovec poslednjo hrastovo vejo prodal, ter si plujga želoda kupili moral; takrat še le se bo zdramil. Dc bi nam dnno liilo še 200 let Živeti, de bi.oblast Čes Kras in Terst imeli; v 150 letih bi vam Kras skoraj brez stroškov ili s vednim pridam, kakor lep raj, zapustili, ter radi še 50 b-l več živeli in sc lepiga dela veselili.
Misel — Kras ohsaditi in obdelati — v djanje oberniti je res več ko deset let treba; ali kjer sc nikdar ne začne, se nikdar ne konča; in prej ko se kaj začne in bolj veličansko ko sc začne, prej in gotoviši sc doverši. Mogoče, de bi se današuc dni, ko se toliko in tolike reči začno, tega dela ne tolili!
Nnr ložej pa bi sc izpeljalo, ko bi se teržaška srenj-ska vlada, ki ima navado, vselej prav veličanske stvari napraviti,— saj bi lor/aškiinu mestu, ki jc prava žila auslrijnnskc deržave, na ravnost v prid bilo, ko bi pravim, teržaška srenj-. ska vlada se. lo v djanje postaviti, s gospod miuistram kmetijstva združila. Ni kratko nikar dvomiti, dc bi se veliko do-brigu in veseliga nc doseglo, ko bi sc zbor nekoliko članov nupravil, ki bi jim puste kraje po Krasu razgledali, s znanimi, v kmetijstvu izurcnimi možmi so posvetovati, svet pregledni, in razne krajo zaznamvati bilo — tc za njive in ograde, unc za raščo. Privolite, de vam tukaj zavolj tesnobo prostora lo j splošne reči uačertamo.
Kras v njive in ograde spreobernili ali predelati, je kakor priča neki umeten deželan na Krasu*), lahko; alj na več krajih tako slro.suo, dc čes % od slo pri li priči čisliga dobička nc da. Reči sc pa nc more, do tuki kraji niso za sa-djorejo, posebno za murvo dobri, ki sc prav lepo redu. Druvjo bi su zares skoraj povsod prav s pridam nasadil! dalo, ker ni verjeti, koliko se rašča, lako reči, iz tul sili. Do pa intadovjo, ki som ter Ijc poganja, no zrase, jo nar več blago krivo, ki
*) (itisp. Pollaj c. k. pošlnar v Sežani.
ga na paši, ko jo ie mlado, prijoda in potlači; pa tudi ljudje, ki zavolj pomankonja alame (n drugo atelje tisljo, kakor sorase, za blago čisto pograbijo, tudi čeke, šo vso drobno in mnlo-vredno porežejo in prodajo.
To bi se tedaj ojslro prepovedati moralo. Ko bi sc ger-movje rasli pustilo, kolikšen korist bi lo za Kros bilo! Sušo, ki skornj vsako leto luliko škodi, bi se zmanjšala; borju bi svojo moč zmirarn bolj zgublala; listje, ki bi no tla padalo, bi sča-sama clo golo kamnje pokrilo, in hostoreja, ki perst .redi in množi, b! rodovitne tla napravila. Za hosčavo bi teduj narprej posebno skerbeli treba bilo.
Ralno ali setevno delo na Krnsu perst vedno manjša, ziniram jc manj prihaja, dokler se bo zadnič vsa zgubila, ako sc temu zlegu o pravim času k okam ne pride. Ni morebiti temu žalosten zgled kolovoz staro rimske ccste, ki so žc 5 -8 paleov verli pičle zemlje kaže? Temu so tudi pašišča sem ter tja žalostna podoba. Voda perst odnaša, borja razpihuje; kim-l pa njivi nikdar ne nadomesli, kar ji odvzame. Res dc l.ia>..-vec po zimi išče po svojih njivah zcmljenih krajev, ki so kakor počivališča v kamnitih pušavah, skopa s pikonam, kraiupam ali kopačo in siponain, ki so skoraj edino kmetijsko orodje v teli krajih, s velikim trudam zemlje, jo—večkrat clo po lestvah ali lojtrih iz takih jam znosi, po celi njivi razpetjuje, jam« pa s kainnjcm zasuje, in s zemljo zato prihranjeno spel pokrije. Alj lako delo, ki na videž nekoliko pomagaj v resnici veliko .škodi, ker se zemljeni kraji vedno manjšajo;; in kaj bo, kader nc bo več kje lakih zemlji! najti in kopati? Takrat bo Kras zgol suho, nerodovitno kamnje. In kaj bo takrat nevtrudnim, čver-stim krašovcam počeli, ki jim je že zdaj od dnin (žernat) in od težavnih kervavih dobičkov na cesarski cesti večdel živeti treba? Če si po teh splošnih čertah prihodnost tega vbogiga ljudstva pred oči postavimo, ne moremo, ko de s ganjenim sercam nesrečo razodenemo, ki Krasu preti; vladarstvo, ki po očetovo za blagor ljudstev skerbi, serčno prosimo, dc naj s djanjem in s močjo priskoči, in vso rojake in vse duhovne pastirji na srednim Krajnskiiu opominamo, de naj se tega važ-niga dela vdeležijo.
Pred vsim pa bi treba bilo za gnoj posebno skerbeli. Ker jc Lipica pri konjskim, lako reči priličen raj, kaj bi Kras bil pri človeškim, ki dvanajstkrat toliko sda? Koliko več ta ko uni velja, so že stari narodi kakor Virgfljevi, Pliujevi in veliko drugih spisov kažejo, popolnoma znali; in nar im.-uit-ši lučebnik današnjih dni, Jusl Licbig in vsi učeni možje se-dajnih časov, ki imajo s kmetijšlvam »praviti, so to tak belo dano dokazali, de se ovreči ne more. Človeško blato, ki bi k temu rabilo, bi vsaj s perviga umetni suho napravljati mogli; v temu sc med evropejskimi narodi Francozi in Bclgjani posebno razume. Tako napravljeno blato bi se vTerstu nar bolj dober kup, ko bi mogoče bilo, prodajali moralo. In vsaka mlekarca ali krušarca, ki bi ji bilo, ali ki bi hotela prazna iz Tcrsta iti, bi morala takiga gnoja, kolikor bi so spodobilo, brez plačila seboj vzeti in nesli. Ravno tako bi moral vsak kraški voz, ki bi mu bilo praznimu iz Tcrsta ili, vsaj za pol voza takiga gnoja enako brez plačila vzeti in peljali. Vsaka srenja ali občna soseska na Krasu bi moralo vsako lelo nar manj toliko nar revnišiga pašišča, kolikor lal se en dan pre-orali da, obdelati, ga s takim brez plačila donesenim gnojem pognojiti, očistili, in kjer bi inogoče bilo s žilam, kjer pa nc, s želodain obsijali Razumi sc pa lahko, dc bi se po lakih krnjih, ki bi so s želodam posijali, blaga pasti ne smelo, dokler bi hraslovjc od tal ne odraslo. Ne da sc preceniti prid, ki bi ga tako hraslovjc v prihodnje dulo! Kdo pa nc vd, dc jc pri tem sebični misli na nazočni meniji vi prid slovo dali treba; ni li noša domovina celost, ki ji jc vedno obstali, ki ji jo zmirnin mogočnejši bili; tudi ni prav pri majhnih, rečih sc ustavili, kjer jc kaj Veliciga za naprej pripraviti. Zraven lega bi vsako leto manj težav, iu po slopmah več prida bilo in seasama bi vso blato iz Tcrsta za gnoj po Krasu rabilo. Vbogi ljudje, ki zdaj v kučicah, s kamnja in bluln vkup stlačenih, prav revno živd, bi sc po malim vzdignili k blagostanju, ki sc komaj misli. Ko bi sc blago namnožilo, bi si knišoviv celo zima iz Tcrsta takiga gnoja vozil, in delavni iu ncvlru.llivi ljudje po Krasu bi svojim dobrotnikom za naprej vedno hvaležno pcsciu peli. Dc niso lo prazno sanje, so v djanju priča
Co ravno innjlinn, njive in ogrado, ki jih jc g. Tollaj s terža-škim gnojen« na lomim Krasu napravil. Kar posamesen v malim, zamore družlvo v velikim in šo več.
Nadjam se, dc la kratki nsčcrl ho mojo misel, ki jo bom v kratkim obširniši razložil, zavolj česar blagovolnih sostavkov poprosim, zadosti pred oči postavil; ne morem pa, ko do šo rečem, de prav važna joj Bog daj, do bi so jo vdjanju lolilil
Kako bi bilo jesen (fraxinus excelsior Lin.) rediti in ga listnaliga ali pernatiga blagu pokladati.
Jcscnovo lisljo ali perjo jc, kakor-se Yd, dobro za ker-mo drobniga blaga po zimi; v naših krajih se ludi po malih in srednih gorah povsod navadno poklada; tode kakor se. je dozdnj s njiin pri nas ravnalo, ga ni bilo zadosti, tudi ga je bilo kmetu večkrat treba s preveliko gubo časa in s prevelikim trudam napravljali; ker občno tegn lesniga in poklajniga sadeža ni obdeloval, leinuč le sekal, kjer ga je po sreči našel. Raso pa rado na rebrih in kraj polja, kjer se lahko porabi; po pašiščali in gojzdih se pa tako pogostama ne najde; kmet gi» pa lo tudi v lakih krajih poišče, o Velikim serpanu in Ki-movcu vej naseče, in iz gerdih krajev več ur deleč v zvezkih ali butarah nn herblu domu nanosi. — Povsod je veliko golih ali pa s brezkorislnim germovjem obrašenih pašišč, ki šo blizo hleva, ali ki se do njih vsaj ložcj grd. Ko bi se te, če tudi ne vse,- vsaj scmtcrljc, in če tudi ne precej, vsaj po malim s jesenam vmetno obsadile, bi kmet zadosti listnate ali pernate klaje in scer nar bolj vccnu dobil, in tako lahko svoje blago pomnožil, brez do bi mu treba bilo pomnožiti delo in stroške. Zatoraj naznanimo tukaj kratko vodilo, jesen umetno rediti, kar jc posebno kiuctam po gorah, ki več drobnico rede, dobro priporočiti.	t
Kakor hitro jcscnovo seme zaruincni ali zarijavi, je po različnosti podnebja v Kimovcu ali Kozopcrsku zrelo, na je treba pobrali in do setve spravili na zračni pod in ga pridno obračali.
Čc je mogoče, jc treba seme vsijati, kakor hitro se je napravilo, na vsaki način pa še tisto jesen, kije izzorilo, ker tako kali žo pribodno spomlad v Malim serpanu, sicer pa še le za dvejmi ali Irejmi leli v Rožnim cvetu.
Vsejo sc po Icšicnh, ki jih je treba v dobrih tleh, kjer suša ne škodi, kakor po vertih napraviti in dobro ogradili. Tla je treba, kolikor mogočo, globoko prokopati, zemljo dobro razrahljati, če jc s travo ali s plcvclam zarašena, je treba travo ali zgnmo licc zemlje dol oberniti, zdolanjo zemljo pa. na njo vreči, zalo dc se plevel zataro, in de ga ni treba toliko ruti. LcSice morajo pa ravno bili; kjer pa tla ravne niso, jo treba zatrape napraviti.
Ki treba sc umikali, IcŠice dobro napraviti, kjer na temu sloji ponašanje setve.
Ko je lešica napravljena, so naredijo palc globoke ena-. koverstne brazdico po 6 pulcev ena od druge, se seme va-nj'. vscjc, so nekoliko v tla pritisne ter s prav rahlo zemljo pol pnlca na debelo pokrije. Kakor jo žo rečeno bilo, seme, ki se tako vsejo, kali v prihodni spomladi; če je treba, se preruje, 'in tako dolgo vlešicali, namreč v semenišču rasti pusti, dokler prisadež a/4 čevlja visoko zrase; potem pa se po okolj dvejih letih izkopa in v sadiščo presadi.
V sodišču jo treba ravno lako tla napraviti, kakor je zgor od lcSic rečeno bilo, in jcscnovo mladice so v njemu vsadu po enukoYcrstnih razorih, ki so po čevlju eden od dru-ziga, po čevlju prisadnico od prisadnico; če je Ireba se pre-rurejo; vsako spomlad pa jo treba tla po verhu pridno prekopati. V sadišču so smo med sadno verste povreči tudi so-čivje n.p. fažol, bob itd.
Ko prisadnico neki v 6 letih po sežnju visoke zrnsejo, so na pašišče alj v gojzd, lo. če reči, kamor so so namenile, v lukno prav pripravljeno, po sežnju ena od drugo s redam vsudd, čo jo treba, ogrado, do jih blago ne ,poškodi, in ko jo spet okolj 6 lcl preteklo, sc kakor nizko ali visoko košato drevje nupravijo, to čo reči, vsako 4. ali 6. lolo se vejo o Velikim
serpanu ali perve dni Kimovcn obsečejo, ter vojniki za kermo ali poklnju po zimi napravijo; pri li priči pa jo dobro košu dreves zanesli nomreč jih kakor visoko košato drevje napraviti, ker sc po tim takim bolj dolgo ohranijo in vrč vej za klajo dajo.
Okolj 15 let bi so tedaj hotelo, zredili koristen jesen; nikar naj sc nobeden časa iu Inuln, ki bi ga la čas treba bilo ne prestrašil Do lakrat so bo jesen, kar. ga jc imravno, spravil, in zanajircj bo vselej klajo, ki jc nar bolj v orno, za zimo zadosti bilo. Resnično bi nain všeč bilo, ko bi naši slarši jesen tako redili in nam tako pravila jcscnovo klajo zročili bili, in ravno za to nam ni treba kasnili, se le reči lotiti.
Od reje orehov (Jnglans regia Lin.) in pitanili kostanjev (Castanea vesca Lin.)
Orehi in koslanj so vedno dobro prodajo,- in lo jo takim, ki jih pridelajo, toliko bolj koristno, ker nimajo s njimi skoraj nobeniga stroška zaslran reje, če se perva reja slabel in vsnkn letna sprnva sadu iznamc, ki ga tudi (oliko ne. sloji. Verh tega se orehov les išče, visoko ceni, in žo zdaj drago plačuje, v Terstu kubiški čevelj po 2 f.; zatorej sc vsako lelo prav veliko debel proda in poseče; zadnji čas jo tedaj ga nadomestiti ali marveč skerbeli, kako bi sc to koristno drevo zana-prej izroditi dalo, ter ga kar rediti počeli.
Les pitaniga kostanja nima šu tolike vrednosti, kakor "orehov; ali ker so vposlednih časih ladjo ali plavite in železnice toliko hrastovign lesa pobrale, dc se pomaiikanje že občuti; ker je dalje kostanjev les za zidanje v suhim ravno tako dober, kakor hrastov ali šc bolji, in clo za ob.rooc lahko rabi; ker je poslednič pitan kostanj, kadar sc žito ne ponese, prav dober za živež; zraven pa tudi že zdaj njegov prodaj veliko znesej; goriško okrožje ga vsako lclo proda iu izpelja bliz za 8000'f. — po južni železnici pa, ki sc ima do TerMa izpeljali, njegov prodaj se do severnih krajin in clo ileržav razširil bode; ni dvomili, do tosadonosno drevo jo vredno, dc sc ga posestniki posebno primejo in ga v našim podnebju, ki mu so prišla, rede in množc.
V primorju je dosli prav prostornih, golih in obrašenih pašišč", na Goriškim jo 136896 ral, na Istrijnnskim 357933 ral, veči del lako rečeniga komunskiga ali soseskiga, in na tih je prav veliko ravnin ali vsaj prostorov, kjer li drevesi prav lepi pridete. Če se mokre ali vlažne Ha iznamejo, oreh in kostanj raseta v vsih nekoliko debelih tleh; oreh pa le več apnoto zemljo ljubi, koslnnj pa jilovco in pesek skup, namreč jilave ali sadauovc tla. Obojih sad jo na gričastih solnčnih ali večernih bregih bolši kakor v drugih krajih.
Murva sc jc, kakor jc dobro znano, še le v poslednih časih bolj po vrednosti redili in množili začela, ko sc jo s njo umetno ravnati počelo, ko so se namreč prave sadišča za murve napravile; tako je treba tudi sadonosno iu drugo drevje brez razločka, tedaj ludi orehe in kostanje redili.
Tukaj sledi tedaj kra ko vodilo, napravili sadišča za orehe in kostanje. Tla so v teh sadiščih ravno Inko napravijo, kakor je v pretočenim sostavku od rejo jesena rečeno bilo.
Orehi in kostanj so pobirajo, kadar so zreli, in se do . jesenske setvo v rnžinah ali luštinah spravijo, o spomladni setvi sc pa brez nižin v suh pesek vsadd. Ko sc v jeseni v nižinah vsadu, kabjo prihodno spomlad v Velikim travnu; ko se v spomladi vsade, kalijo v Rožnim cvetu ali v Malim serpanu cnakiga leta.
Oboji se.vsadd v razore, ki so 2 pnlca globoki, in se s rahlo zemljo pokrijejo ludi 2 palca na debelo.
Razori za sajo orehov imajo bili po 2 čevlja eden od druziga; in orehi sc tudi enfko po 2 čevlja eden od druziga va-nje vsade, ker sc 4 do 5 let v sadišču rasti puste, brez do bi se presadili, in sc šc le potem in siccr kamor so so nameli, presadi?, ker presaji v jeseni sinerzlina po zimi lahko škodi. Mladim orešičam za presnd škodi, čc sc obrezujejo; zalo jih jo šo lo zadne leto, prej ko so presndč, meseca 3la-liga serpana obrezali, pa veršic ali krono dobro varvali. Med orehove razoro sc smo poverči ali vsejali sočivj« vsako ver—
sli, scrr pa jo treba tla vsako loto v spomladi prekopati, in
Če je potrebno, travo izruli.
Razori pa, ki so ima kostanj va-njo vsadltl, so napravijo po čevlju eden ud druziga, iu kostanj so va-njo vsadi po O pnlcov kosinnj od kostanja. Slednjo namreč drugo spomlad se presadi v sadiščo po 2 Čevlja eden od druziga in scer v razore, ki itnajo enako po 2 čevlja eden od druziga biti. Med te razore se sme sočivje vsejuti, kakor jo Že rečeno bilo. Kostanjev presadež se pa obreže, če je treba, v Malim serpa-nu, to če reči, se porežejo mladike, ki pri tleh okoli poganjajo, de ne rase kakor germ. V sadišču se pusti kostanj 4 do 8 let, kakor sc hoče veči ali manji, kamor se misli, presedati; nli prej je treba ga požlabniti, in scer kakor se zna ali s popki ali s cepi. Ko so mladice '/, P"lca debele, se blizo tal v spomladi prirežejo in cepijo; drevje žlabniga soka pa nikol toliko ne terpi. Mnogi puslč raji mladice v sadišču rasti, dokler niso na tri palce debele, in požlabnijo potlej njih po-glavnc veje s popki ali cepi.
Presade se orehi ko kostanji, kamor so namenjeni, v spomladi, potem ko so se zato prej Iukne skopale in za prav napravile. Kako jih narediti je znano, ravno tako se vč, de je sadež ograditi, ali vsaj posamesiie sadice s perviga s kolci podpreti in s ternjem ograditi treba, de jih blago ne poškodi.
Prav dobro bi bilo, ko bi si vsaka občina ali soseska sadiščo vsaj za orehe, in kjer je podnebje bolj toplo, ludi za kostanj precej napravila, de bi si med tem, ko se bo južna železnica do Tersta izdelala, mladic izredila, ki bi se že per-vih deset let po tim ko se bo ta del južne železnice doveršil, kamor se bodo namenile, presaditi mogle in roditi počele, kar bi naše narodne dohodke veliko izvišati in nas posebno v slabih letih od pomanjkanja živeža obvarvati moglo. De je tomu tako, sc iz sledečiga računa lahko spozna: goriško okrožje ima pašišča 1368U6 rali. Če je le '/w za orehe ali kostanj po prostorih dober, in Če je na vsaki rali le 40 takih prostorov, bi se na njih namreč na 13689 ralih 547560 orehov alj kostanjev lahko redilo, ki bi vsako leto sploh, deblo za deblo po 1 f., skupaj vsako leto 547760 f. dohodka imeli. Istria ima pašišča 357933 rali; moglo bi se tedaj 1,431720 debel izre-dili, iu vsakoleten dobiček bi ravno toliko liorintov snezel.
Kako bi aztfaške kozje češnje ali metuljeve jagode ali psjakovino rediti in v prid avsfrijauske obertnosti oberniti bilo.
(Is dnevnika Austrijn, posebej natisniti in naznanit! dat F. Haas, e.k. tu-dalevnic sprotni pisar. — Na Dunaju 1850. V tiskarni« Dragotina Gcrolda in sina.)
C. k. minislerstvo kmetijstva in ruddrstva je 2. d. Mal. travna i$50 št, 4389 nam pet natisov tega maliga sostavka poslalo, in priporočilo, de naj bi se za rejo kozjih Češenj s obziratn na nnše podnebje in na našo zemljo veči skerb imela.
Ker ni mogoče, de bi s temi natisi vse razdele na ravnost vdeležtli, hočemo tukej poglavni obseg tega sostavka naznaniti iu—uekol ko go razjasniti nekaj predstaviti in kar smo za zdnj v ti zadevi napravili, pridjati; zraven pase ponudimo, gor rečeni soslavk vsim s p. n. gospodam članovam druživa, ki bi j:m mnr bilo, poskusili kozje češnje redili, po pristojnim razdelit poslati, kakor hilro nam bo njih želja, kakor si bodi, na znanje prišla.
Ko/je češnje so neko germovje, in le neke verste in še te le redko kakor nizko drevje zrasejo. Njih sad je jagodast, in jagode so, posebno nezrele, prav dobre za barvo ali bojo.
V nvstrijanskim jirimorju so najde troja različna kozja češnja ali pasjakovina, namreč:
1. Občna ali splošna kozja češnja ali pasjakovina (Rham-nus catharicus. I.in.), ki sc Inhko presadi v mladikah, v mladicah, ki i/, štora poženejo in v semenu.
rsje Ijttbal šara ali barva, ko jo zelen, ne suh, rumeno — ko je stili, prav zeleno in tnmno-zelono;—jagode, ki so nezrele, šarajo ali barvajo volno in kožo rumeno; — ko so prav zrele, rujavo in škarlntovo; ludi so naprnv-Ija i/. njih dobro znana — sokova nli zelena barva sa malarje
ali slikarje, zmcMje iztisnjen sok zrelih jagod s galunnsto vodo in puste, do so po tiui v berbumcili ali mehurjih vgorkiui kraju posuli.
2.	Kozja čeinja ali pasjakovina za bojarenje ali šaraujo (llhamnus infecloriu«. Lin.) in
3.	Kozja češnja ali pasjakovina kamenita, ali polžik ali pasik (Rhamnus saxalilis. Lin.) Teh obejih jagode so dubre za rumeno šarali ali bojarili in za rumeno barvo malarjcv ali slikarjev. Posebno na Francoskim, kakor pravijo, navadno za barve rabijo.
Ta predstavek je vzet iz gojzdnfga rastlinoslovja n.ta BechsteinV, zdaj pa sledi obseg Avstrije ali gosp. F. lliias'a.
Iz perviga sc je kozja češnja ali pasjakovina redila za-stran barve samo na Parškim; v posleunih 30 letih pa se je v mali Aziji toku povzdignila, de zdaj Evropa vso, kolikor ji je Ireba j««, iz male Azije čez Carigrad dobi; in ti, ki jo v mali Aziji obdelujejo, od leta do leta sploh okolj 477273 f. d. d. za jagode potegnejo.
Vsak pasjakov genn prinese vsako leto sploh 1/,,'n #j"-god; in Če se po splošni ceni od trojih let 1846, 1847 in 1848 i & po 36 kr. stavi, pride na vsak germ 53ifA kr.; pri temu se pa ne sme pozabiti poliliških zmot v 1. 1848, ki so vso kupčijo, zaloraj tudi kupčijo in ceno kozjih češenj kazilc.
V	mali Aziji se kozje češnje ali metuljeva jagode ali pasjakovina ali polžik ali pasik umetno obdelujejo. Divje mladike se v pravih semeniščih izrede, drugo leto vsadišče pre-sadtS in tukaj poslednje lelo, tedaj tretje leto s popki cepijo, in tako požlahnjene mladike se poslednje leto presade v svoj kraj po sežnju ena od druge; kjer po tim Že poslednje leto roditi počno, in y petimu letu, ledaj skupaj v desetih letih po setvi popolnama izrasejo; deset poslednjih let nar več prinesejo; potem pa po stopinjah odjemljejo ali pešajo, tako de je treba 30. leto germ prav pri tleh poseči, mladice, ki iz štora prožene, potem spel opopiii ali pa starniščo sceloma skopali in mlade žlahne mladice nadomestili.
Ker v takih krajih ali sadiščih na vsakim 0 sežnju 1 germ rase, ki vsako leto sploh I//, ti jagod prinese, ki 1 U po 36 kr. vsako leto 53J kr. snesejo; bi v celih številkah vsakoletni pridelk goriškiga campo, ki ima 1015 Q sežnjev, na 15 cent. jagod ali 900 f. dnarja prišel.
(Avstrija in g. Haas nisla prav zrajtala pridelka po 3 f. 33 kr. na Q seženj ali po 3603 f. 15 kr. na campo, ker sla na □ seženj nar veči štev germov, ki je mogoče, namreč 4, namesto nar manjšiga namreč cniga samiga postavila.)
Če sc premisli, de je Evropa dozdaj vso pasjakovo barvo sčistama iz male Azije potezala, in dc sc volneni in lesnovol-nati obertnosti v Evropi za naprej velika razvitev kaže, de se bo tedaj potreba kozjih češenj od Icla do leta množila: ni mogoče de bi se ne spoznalo, de je čas in spodobno, v av-strijanskih krajinah, ki imajo maloazijaškim enako ali skoraj enako podnebje, namreč v Primorju in na Laškim reje kozjih češenj s posebno pridnostjo se lotili.
Pasjakovi germ, ki v mali Aziji divji rase, pravijo, de je neki razpol kozje češnje za bojarenje tj. Rhamnus infeclorius, Lin.; mi smo se že na visoko minislerstvo kmetijstva obernili, de bi čepov požlahnjeniga germa iz male Azije dobili: med tim pa bomo v družtveniinu verlu in na solnčnih krajih vpe-sko-ilastih tleh blizo okoli Gorice nekoliko divjih mladih lu-kajšnih kozjih češenj zredili, ob svojim času jih s imenovanimi plujimi cepi požlaliniti—zraven pa no bodemo opustili, s lasnimi cepi in popi donioče kozje češnje nn poskus požlah-nili, ker požlahnjene bodo prej ko ne, kakor azijaške bolj za barvo bile, kakor divje. Nasleda no bomo ob svojim času zvesto naznanili zamudili.
V	Gorici 1. M. travna 1850.	Koller.
Od zcmljišncga oprostenja.
Je le preres nolajljiva, .prava istina, da kmet vprcdmnrc-ne vradnike in gosposko skor nobenega zaupanja več ni imel, v krajih ga tudi- več Imeti ni mogel. — Veči grajšaki in taljni veliknši so večoma sok in- mozeg svojih posestev in ituelkov po mestih zapravljali, in zagnali; svoje vradniko
lako sinko plačevali, da so prisiljeni bili nn vse slrani po koščikih kruha, ki si ga stradali, zevati ler havsali; ter svojo oskorlmikc dan za diicvnm iinganjali: njim denarjev pošiljati, itd. lako dn se lahko očitno vidi, v kakšni stiski jo vbogi kmet bil, ki ni pisali no lirnli znal, ni njih jezika razumel, šo številk ni pozimi; in kako so ga od vsih strani derli iu dreli morali. Kekdnjiio kresijo so o lom dosll dohriga storile; so kmetu vnrovnlo in podpiralo; lodo niso vselej doseči mogle, kur jih jo likalo. Nekleri kresijski komisnrji si jo niso hnlli $kn/.iti s deželno gospodo, in kmet jo lorej lo malokdnj pravico zdcržnl, da jc li očividno na njegovi slrani bila. Niži vradniki so si vedli driignči pomnuati; poslušali so nainro sovet, ki gu jc nezvesti hišnik dolžnikom svojega gospodarja dal; in so mirnost peterko, ki jo jo kmet plačali moral, dvojko zapisali. Od lod so prigovori: Vran vranu očes no sklujo, in: Obljubili? Jc gosposka, besedo deržali, jo kmetiškal — neko poterjenjc, in skoraj občno veljavo dobili. In od 1od tudi pride, da kmetje še zmiraj sumljajo in dvomijo, da bo zemljiško opro-stenjo so kadaj v njihov prid vresničilo. Velike, prav velike hvalo torej vemo, in izrečemo g. Ambrožu za sostavk, ki smo ga pod gor imenovanem naslovom v listu 25. let. Novic prejeli. Podamo ga tudi našem čitatcljam, ino šo le serčno željo pristavimo: da bi Bog vsaki kronovini tako jake, in vcrlo možje za odškodovanje zcmljiš dal, kakoršneh so Kranjska gmetujo. Islrijn so jih, žnlibopl mende ne. sine nadjali. Kar slišimo soSlavcnoY za to ni oglasilo, ko jedan, in laj jedinijebil, ko so Lahi obrečkovanjo v pomoč vzeli odrinjen. Noto sostavk :
Dislriktno komisije svoje dola Inkd izverstno dopolnujcjo, da jo žo dosihmal prerajt odškodnino urbnrskih dnvkov za dvajset grajšin dokončnn; tudi jc pri nekterih žc desetina prerajlann.
To število jc sccr šo majhno v primeri k vsim grajšinam nnše dežele; ker so sc pa žo y začetku dislriktno komisijo svojih del lakd serčnb lotile, zamoremo upati, da njim bo prihodnjič vse šo bolj od rok šlo, ker mislimo, da sc bodo na eni slrani kmetje prepričali imenilnosti leravnave, in se zra-dovoljnosljo udali postavam, ktere jih bodo rešilo neslane za^ veze-podloživa, —in da na drugi strani grajšine zavoljo majhnih reči nc bojo po daljnih pritožbah opravljanja zavcrale, ampak dane postavo laku veljavno spoštovale, kakor sc spodobi zveslim dcržavljannm.
Da sc bo pn vsaki prepričal od prihodniga polajšanja urbarskih davkov, damo danes razgled nn znanje, kakd da se urbarske davšinc in tlnkn pri distrikinih komisijah prerajlujejo.
Matevž Potrič, tudi Yerbič imenovan, imavNotraj-nih Goricah polovico grunta, ktera leži pod grunlno gosposko Moslal pod urb. šlov. 20. Od tega grunta je on grajšini vsako lčlo sledeče davšine odrajtoval, ktere bom po navadni sredni coni v denarjih prerajtal:
činžni dcnnr . . . ... 1 gold. 17 kraje. 10 jajc po pet za cn groš . ... — „ 6 fl 10 povesin prediva . . •.■'•'— „ 10 „
1	kokoš . .	- . . . . ., 20 , 3 mernike pScnicc po 2 gold. . .' 6 „ — „ 3 mernike ovsa po 45 krnj. ' . .-	2 „ 15 „
2	mernika prosa po 1 gold. ; . * 2 „ — •.* „ 52 dni.vožno tlako, po katasterski ccni
30 kraj. na dan . • . . . 26 9 — „ 52 dni peš tlake, po katasterski ceni 14}
kraje, nn dnn . . . . 12 „ 11 , 10 funlov prodivn sprosti po deset krajcarjev od funta . . .	1 „ 40 _
vso vkup
52 gold. 9 kraje. Od to šume so odštojo peti del, to jo .' finficljc, kijkor jo bilo do leta 1848 po-stnvno, z «... . 10 » 22 * tako ostano . 41 gold. 47 kraje. Ta podložnik jc pa pri tlaki nasprot od grajšino vsako Iclo dobival tole: za vožno tlako 3 mernike ojde, po sredni ceni po 1
gold. . . . . 3 gold. — kraje, pri mlnčviskozi8
dni jed za llača-na, po sredni ceni
7 krajo. . . . •__
Čo so lo nasprotno odrajtvilo
gold. 50 kraje.
3 gold. 56 kraje. "37 ;~T» . pri kleri je g. dohtar
proč vzamo, oslnno ldlno. plačilo
Ljubljanska dislriklnn komisijo, .	_
Ovijač r.n prnvdosrcdnika, jo pa lo davšinc po sedojiiih postavali tnkolis razsodila:
činžui denar.....1 g«»hl. 17 kraje.
n
K ?
20 40
2i
10 jajc po vinarju .... -10 povosen predivn ....
1	kokoš ......
3 merniko pšcnicc po 1 gold. 12 J kraje. 3 merniko ovsa po 23 kraje.
2	mernika prosa po 40 kraje.
51	dni vožno lliike po 10 kraje. .
52	dni peš llakc po kraje. 10 funtov prediva presti . ____
to zneso vkup" . 21 "gold. 27'J krajo. Nasprotno odrajlvila so lakd occnjcno: za vožno tlako 3 mernike ajdo po
34£ kr. inernik 1 gold. 43£ kr. jed pri mlačvi za 8 dni po 2 kr. - , 16 ,
to nasprotno odrajtvilo se odvzame __i__„ 59|___
oslano letno plačilo . . . . 19 n 28 „
Od tegn Ičtniga zneska -pade po patentu 12. septembra 1849 ena tretjina na podložnika z 6 gold. 29» krajo, kar bo imel Blatevž PetriČ s ccsarsk:m dnvkam, to jc, s fronki vred, v mesičnih razdelkih v cesarsko kaso odmjlviiti. Od tega letniga plačila, kteriga bo Pelrič za na;>rcj za *sc urbarske davke opravljal, znese pa ccla šuma ali kapital po 5 od sto 129 gold. 45 kraje. Če bo Pctrič lo šumo plačal, nc bo na cesarsko kaso zastran urbarskiga davka nič več dajal.
Tode nobeden ni primoran, kapitala prcccj plačali; lo zna tudi sčasama storiti in v manjših šumab, nar manj v 20 goldinarjih. Matevž Petrič, pameten mož, jc protokol pri distriklni komisii radovoljno podpisal in rekel, de bo celo Šumo od 129 gold. 45 krajc^prcccj plačal; takd mu nc bo treba za urbarsko davko nič več skerbeti.
V taki primeri se godi odškodovanje za urbarsko davke in za llako. Kakd pa de bo pri desetini, bom drugo pol dokazni.
Zdaj naj vsak sam presodi: ali ni to odškodovanje veliko polajšanjo za kmeta. V pričijočim razgledu je doknzano. de se pomanjša navadna cena od 37 gold. 41 krnj. za kmeta na 6 pol d. 29J kroje, lelniga plačila.
To, kar je tukej pisano, jo resnično, in vsak sc znn sam prepričali, čo pogleda v protokole, kteri" so pri deželni komisii v Ljubljani.
Jez mislim, da bojo počasi vso krive misli zginile; vender pa se ne morem zderžati, da bi tudi nekoliko nc povedal od tislih gospodov, kterim gre velika hvala v teh rečeh. Bilo jc že v »Novicah* govorjeno od predsednika g. dohtarjn Ullc-piča; njegovo obnašanje Čez daljej bolj polerdi, de jo v resnici veliciga zaupanja vreden, ki ga jo minislcrslvo v njega postavilo.'
Ker pa v ti imenitni zadevi cn snm človek nc more vsign pregledali, so mora g. predsedniku tudi vtem Čast sknz.iti, da si je take pomagavco zbral, kteri so pravično in noutrudljivo v svojih opravilih vedejo. Ti so gosp. dohtar S ii pel, gosp. Dr. 21. Lehman in gosp. Štrongfcld. Ti Injc gospodje izdelujejo mnogoverstne opravila pri deželni komisii, iu neutrud-ljivost g. ŠO polna in g. Lehman n jc tolikanj več i livulo • vredna, ker ona dva tudi po deželi dislriktno komisijo obiskujeta, in rnzjasnjcnje v dvombah dojela.
Tudi so očitno hvalo vredni vrndniki računstva, gosp. Wicani, in njegova pomngnvca g.Košir in g.Šteska. Tem gospodom jc naloženo, vse rnjlingo pregledali in razjasniti uri podlagi rcklifikatorja.
Kar pa dislriktno komisijo zodeno, sozn pravično obna-I Šanjo zraven druzik gospodov šo posebno zalivale vredni gg.
dolilar Ovijač, Brunnor, KonJek, Taučar, ffiinl-eius, dolilar Orel, Mordaks, Kramar; tudi od g. dohtarja Ha h na, pravdosrednika pri Itadoljski distrikliii komisfi, ki je
Su le svoje opravil« pričel, pričakujemo lako vedenje, kakorSao nam gn olieta njegova učenost in pravoljubnost.
Lažni Car, Ščepan Mali
hisloričcsko zbitje, preko polovine 18. vijeka, iscrpljeno iz dokumenatah arhive AHctačke. Sačinjcnijo od sjajnog pera Svijetlog Vladikc Gospodina i Gospodara Petra Petroviča Nje-guša VJadjetelja Croegorc, brdah i proče.
G. sačinitelj svemiloslivo udijeli meni ovo vaino djelo za tisk, i ovo bilo sjajna zvijezda za naiu historiju, domovinu Ju-goslaviju: Ova knjiga sadržavače okolo 10 tabaka i izidi de na svijcl do nekoliko itcdjeljali, za cijcnu od četrdeset krajcara= gorotnna, i platiti kad se primi. Gospoda pak skupitelji dobiče za svako 10 istisaka, 1 naloga.
Buduči pak da do sada naše knjižarstvo malo ali. niSta duševne proizvodo nepodpomagaše,. ja sam prinudjen podpise predbrojenjn skupljali, za znali koliko istisaka ima se natiskati. ,
Umoljavnm dakle sve rodoljube Jugoslavije, Gospodu po-, vjercniko »Društva Jugoslavcnske povjestnice (historije)' u Trojednoj kraljevini i proče, kako u Narodnoj Kovini o. g.' broj 123 strana 361; u vojvodovini kod g. D. lledakovida; u Srbiji kod g. 31. Pop o vida u Biogradu.
Ne mnnje i ostale rodoljube molim da usrdstvovati izvole za podpise predbrojenja (jer ako brat brata nepomože, to, ko če drugi? zarlatini i turci i strani puciI koji negledaju drugo, nego da nas deru i paraju i ujamu obaruju).
U Trstu 1. sedmana 1850.	Akdiuja Stojkovič.
COitu glnvnri u sobu k Sčepinu t vode ga megju narodom, velik« fiika od radosti, grinljavc puiakah, čudo se rodi, načine mu »jedrncri na »red polja tc fjedne. Vladikit Sava podaleko od njega ijedae, glavar! okolo njega dobe, a narod u gomili krogom iloji.)
Ščefan Ck narodu).
Pozdravljam tc, viteški narode! Prava diko roda Slnvcnskogaj Ogledalo borbe nečuvene, Očiščena iskro vjekovima, 3Iučeniče i Žertvo slohode, Prognaniče za čast od tiranah. Slo uradi istok sa zupadom, Kak ve strašne učini promjene, lCakve sile satrije vrijeme, 1'lijeuiše narodi lUmjune, 1'topi se Grčka u busnnma, Kukve inišce Osinan isprclama, Zjevtijuči da svijet proguta, Itolla JCuran utrije Slavcne, Bratske krvi prosipju rijtke. Ko bi ikad moga* vjerovali, " Da naroduc jedan bez priprave, Mož oslali i protivu stali Divljoj sili svih zalali stati Stambolskijch grubijeh hakanah, I otrovnoj sili vjerovanja Pozdravljam tc svetinjo Slavensku
(celiva zcailju pred soboju) U tube je mojo spasenije, A u meuo tvoja sreča sjajna Svo ču ono ispiinit oh/ele, Ivoje ti je moj veliki preduk*), Toržestveno zo trud obrekao, Ncčo nigda bhigorodna žertva Bez obiluog ploda oslanuli Pozdravljam to junučki utoče
•) Petnr Veliki.
Neka budel i Carskim utokom, Ah nesrečna Cara raskrunjena,
(plačo t lav Muro d ptiče).
Por Aroma.
Gospodare, cio narod želi, Ako milost tvoja Izvoljava, Da mu kažeš tvoja stranslvovanja, 1 rad šta te a prestola digoše.
Sčmut.
Hodfihu me oženit lalinkom Da s njom mrsini petke i srijede, A ja nekdeh nikad ni do vijek Svoj« čistu vjeru pokazili; Voljeh carstvo zemnn izgubili. No nebesno da izgubim Carstvo, ' Tada meni krunu oduzeše, Hočahu mi i glav« uzeti, Ja pobjezi noču bez obzira. Znam za mene utočišta nije; Ko bi smio primiti me neče, Ko bi htio primi t' me ne smije, Hajde, smisli, baš n Crnu Goru, . Koja mi je srcu ponajbliže, Primiče me, a primiti smiju, Te ja dogji sredno u Carigrad U jednoga dobra rišdanina, Sve mu kaži, što je i kako je; On me krovom u kuču namjesli Dok telali na svakoju stranu Zaurlaše po klelu Stambolu: Car je ruski negdje u sakrovu, U našemu gradu velikome, Ko ga Caru na poklon dovede, Dava Sultan blago nebrojeno Nek ga nosi, doklc se nadosti, Ko P ga skrije, ali kud proluri, No vede mu muke odariti, Kojih nema u kanon Osmanov. Prepada se moj kukavi ga zda, Drktcči mi počne govorili: Da se možeš mišom prometnuti, Sakrio te ne bih nikojako Od vražijega nosa i prelresa; Da se možeš ticom prometnuti Ne bi tebe krilo unijela, Kolike su kuke i okuke, Dok bi na put pravi izh-lio. Prepadoh se da ču poginuti, Jer su jezni Turci na Moskove, No kad mrče gazda me pozove Tc mi skupa dučanu njegovom*, Te on samnom u vreču pamuka Zamota me i naredi krasno, Pa sjutra dan pet stotinah, vrečah Iz Slambola spretni put 3Ilctaka, Te na brodu camnom u paiuuku Iz Stambola u vreču pobjegob, A iz vreče u BUjcIke izljegoh, To ja morem dokle u Spljct dogjem, Sve za Goru Crnu propitujem. Kad vidješe žbiri i uvode, Što želj kujem i kud mi je srce, Iščcraj me u Hercegovinu, To ja skilaj turno i o\himu Doklo :!ogji u Arslaiioviča. No pilaju, šlo sam ni od kud sum, No pilaju koga sam minuta, J:«1;uč dobnr, drugo nezunm nišla Dobro njeniče, sjutra čemo vidjeti, Ako slažeš glavunr-čeS platiti! Sjutra dan mi konj« izvedoše,
Silim Iinln k6 gorskogn dim, Nc kovana i no olijnhnna Tc Iinlala AnHanovič—Age, Skupilo so pcdcsct turakaii Da glcdaju ko* ču poginuli. Ja pojaši hala ko' sokola, Ponoso m o knko vihor ludi Kud sam ščcde i kud prvom skoči; Dan i noč sam na konju Iclio Dok od silo i umorn prste." Ja otolcn pješko u bczpuče, Dan čctvrli u Novomu sagjem Iz Novoga dogjcm u Maine, I evo mc, bračo, mcgju vama; Sa najviše sicče na svijelu, Sa gordoga Carskoga prestola U nesreču najljuču upadoh — U skilanjc, sramotno stradanje, Prezrcla me jošte sreča nije Kad sam doša' u svome narodu, Za kojim mi srce s ushičenjem U Carskome domu tucijaše, Ab sudbe se po vjetru okredul
sav KARod.
Blago nama, naše sunce sjajnol Kad to sreča k nama donijela; ' Jošt nijesmo sreču izgubili, Kad megju se Cara vidijesmo Naše krvi, našega jezika, Za tvoj život naše polažemo, Tvoja riječ naš če zakon biti, Na naša češ djela vidijeti, Našu ljubav Rusiji poseslrimi, Našu ljubav k tvojoj Carskoj glavi, Naša ljubav k tvojoj Carskoj kuči.
Sriemske Glasinke *)
Ilie Gromoviča Sriehca.
V. S BOGOM SRffiku god. 1847.
Zriem kak Iaste pred jesen se veče Kupe, da tam gdicno zime nije Odlete, gdio jarko sunce grije, Pak če opet dojil u proletje.
Mene dužnost ah iz Sriema kretje, Š njih odlazkom i moj sat več bije, Grud mi moja težkost njeku krije, — Taj razstanak a žalost me metje.
Al da tužne i vele razliko Lasle če se opet povraliti Kad prolielno zasja sunce—simo,—
Al ja S njima srietan rieču biti Tvojo uživat Sriemu slavo diko „S Bogom dakle dok se novidimol"
VUI. POYRATAK U SRIEM 1848.
Triput srietan jer so brzo vrati' Za lastami ja u Domovinu Gdie mi prva luč života sina Gdie nauči Majku svojom zvali.
•> lavadak i* mojih pleinittih pokusenjah.
Gdio najlinpši viok moj nli protrati', Mladost slailku, novimi, jedinu, I uživali rajsku slast milinu Koju ništ na sviclu ncizplalil
Nu da večje sada za me sricljel Najdoh bo što prio jest mrtvo bilo . " Za dom i rod, da jo iz mrlvila
Uzkrsnulo, i živo so kretjo. Meni motreč to se učinilo: Da me majka na novo rodila 1 •
XL ZLOBA.
Vele naši: „nikad vrag nespava" Več nemiran uvick obilazi, Sve zavidnim zlobnim okom pazi, Yieku slici urlajuceg lava.
-Trn mu u oku ladja diko, slava, Želi da svo pred njim puzi, plazi, Što se diže gleda da porazi Ncpazeči krivca niti prava.
Oj Karlovci moje rodno miesto Još nevidih tvoje pravo sricče — Osim što to Bog posicli česlo
S bujicom i jakom lučom veue— Evo tek što za dom, rod se dignu. Pa dušmanska več te zloba stignu.
XIL DUHOVI 12. LIPNJA 1848.
Svanu drugi blagi dan duhovah, Ali miesto duha božjeg dara '„Na oružje svi evo MagjaraM" Zovo tutanj bubnjevali, zvonovah.
I za mala grmi glas topovah I dušmanskih karlačah, kumbara' Dušman pali, sicče, robi, bara Rad raztierat jato sokolovah.
I u Pragu zlatnom u dan isti — . Gdie, dn s sloga ačvrsli posveti Od svuda se skupiše Slavjani,—
Drugi dušman zlobom i zavisti Planu, to jim s bombam, bajoneti*' Više Sabor držati zabrani.
XDL MAJCI SLAVU.
Oj Slavio od tvoga počela, Svih narodah ti si Iopta bila! Kod sveg nije ti nikakva sila Mogla sbacit Slave lovor s čela.
Pri pokretu toga svieta cicla I ti sbaci lanco s tvojih krila'. Na slobodni život iz mrlvila Uskrsnu kao fcnic' iz pepela.
Pak i sad naš dušmanin nakani Tu pravednu želju prepriečiti, Al trop tardl sad il nikad Slavjani
Uskrsnuvši moraju živili! — Naši kažu: Sto sc gnjeto jačo Svo to višje višje gore skače!
XVIII. KARLOVCI SKIE.MSKL
Oj Knrlovci varošice nuilal Al znatniom posla novo u dobu, Kada Slnvjan sbaci lance roba,— Nemoguč več snosit brieme zala;
Koja davno njem bjaše zadala Dušmanina kletug pizma, zloba, Hticč ga u ponor viečnog srušit groba, Ne bi i' i njim i Slava mu propala.
Ti si prva s tvojih sincih bila
Kojn skoči na noge junačke,
Da obraniš dom, rod, stara prava,
Tvoj su primier bratja tad sliedila Slavna Sriema, Banatai Bačke! Ali prva teb pripada Slava I -
XIX.
Vid te r vinske te brdine plave Što'Karlovce grle s jedno slrane A nn njima one izkopane Svud obkope kanoti tvrdjave?
Tu su vile našo se zastave I Oni bjahu sigurno obrane Na Karlovco Dušman kad nabane To sviedoci jesu naše slave!
U sried ovih ponosnih bedema* Ob dan ob noč i u vrieme svako Sokolovi naši jesu bdili;
Ti bedemi bjah štit sveg Snemal Doltgod budu Slavjani Živili Od njih če sc pripoviedat tako.
XX. VEZIRAC *).
&to Vczirac tako diže glavu? Sto oružun po ujem narod vrvi? Kao da jc oprt žedan krvi .Te ponovit želi staru slavu?
Gledjder silnu onu bojnu spravu I junake kako svaki prvi Biti želi da dušinana smrvi — SliČno biesnom razdrnženom lavu.
Ne moj mislit to su Janičari Opct, i njin biesni Mehmed Aga I Turakah velik Vezir Ali,
Več su naši bijuč so s Magjari Kojih mnogi ovdie jesu pali A šlo osla pubieže brez Iraga.—
XXI. TE IONSKO J GOSPI **).
Hajko božja t Gospo od Tekijel Koj u 'spomen slavne. te pobiede Evgcnie koju tu izvede liram taj mali u zrak vrh svoj vije;
«) Vczirac tnalo jedno brdopd snln od Karlovacah Iduč kVa-radinu, lako nnzvano, šlo jo nn njem turški Vezir svoj šator inuio pri obsiednutju Varadina.
**) Mala kapelo ne dnleko od Yezircn posvetjena B. D. M. od sniega u spomen pobiede 5. Kolovoza I. 1716. Kažu
Evo slabi piesnik suze lije Dočim oči plačučo mu glede Bezzakonja, pogrde, uvriedo Koje opisat kadro pero nije.
Da neviernik sve ovo učini Svetom hramu tvom i Hajko tebi Ni najmanje čudo bilo ne bi;
Al Magjari s vi krstjanstva sini! Zato i oholost ti njinu porazi; Jer jao svakom koji sveto gazit
Satira 5. knjige D.
PREMA OMEM, KOJI LOVU TESTAMENTE. ULISE I TIBESIA. (Preveo Luka Mihd Bona.) -
Nu mndri proroče, tih Slo me do sad« Nauči, kaži mi, k« stiro imanje Mezgodam rasuto, mog' ojet skupiti?
Sto, mnnme rugaš se Ulise dubolti? Mnii male, nič rodna opct« Itako, I opet demtče viditi Bogove?
Ulise.
Tako je, mi misli, moj čijko, što sluli Uboga doč doma, sasviem od&rtu, I cilu ne nači ni stoku ni maku?*) Bez bitja pri ljudi«, i krepos i pleme®) Manje sn cEnjene neg voga pri ir-Cru.3}
Kad zbilja toliko straši te ubožtvo, Čuj način, kiem lasno mož' nači bogastva Potom ti al ptica at gdč pade drugi Parvoljak u roke, nek Ičli nsjbarže<) Gde bitje svetli se, a gospar ječi: Iz varta čim »oče pride ti, nek prie Tvoj starac okusi, Bog neg li domači, Prid oviem častiti ti nastoj onega, On krive zlokletve nek zlotvor nadjo se, I kurvim izmazan al' tlca, al brata PotiStea i ružan svakomu, no zato Ako iStc tvoje družlvo, skloni se ti pirri Piali ga, i ruku podaj mu starju.9)
Joi gnasniem i s Damam imam se družiti? Prosti mi, ja tako ne živieh pod Trojom, Gdč svedj se i najboljim inadik od vojske.
Tiacsii.
Komoj se ikrditi, tol volil ubog bit. Ulise.
Da i to podniot ču brabreno, misleči Da negda naučih poždirat i gore. Ti samo kai! mi, kako ču ja srebra To zlata moč vJrpe saslavit iz nova.
da so Tekinska zato zove Sto jo onde »IraSno krv tekla, u tom boju.
Tiresia.
Rekoli ti, ter velim opet: svod starieh Stavi so lovili najzadnje nnrcdlio; Ni konnc, ako ti prfgrize il jedan • 11 drugi, ter bčgnč odnese udicu, Zalo no izgubi, al zanat os lavi. Da ti so nameni, videti dvojicu HUit se na pravdi za vele za malo, . Ti pazi, koj je bez dčee, bogati. Prem da je zločinRc, i prema očitu Razlogu drugoga dotčra na pravdu, Ti uzmi udilje braniti onega: Onega, nek bnde gradjaniu izvnrstan I svfilla imena, nu zdraviem detetom, Al' s* ženom ka radjn, ostavi na zada. »Rodjaku, susčdu, poznanu (svedj prije Reč stavi krt blagu, ka inu.ulio raztopa) Tva krfpos taka jc, dR Čillit inako Ncmogu, nego te ljubiti ko brata: Naučili mešati zakone, prid drugiem Dobar sam razloge skazali na pravdi, Kogod je, men1 prie oči iina izvadit, Neg krivo tebi če porodit od dlake. . Ne misli, to moja miso je, da ni rog Ti budeš, ni dn ti pogine i slama. Ti dragi pojd' doma, ukri se, počini, Za život tvoj radi, lepo se pokrepi." Ti radit ostavi, što s* ima gledati,*) Nikad se nekreni, kamenit ostani, R leto goručo uzbude piirlili, R zima sardiliem patili severom.7) Ko vidi to, laktom tegnut če susčda,. I reče: pazišli k<5 krepak i žestok Ko vuran priatclju! Videt češ od svuda Naplivat varnute, i rastiet muljače.8) U otca bogata no redko nadjo sc Sin slaba života Cza sumnju dignuti, Da slediš svedji, ki su bez žene, bez dčce) Hitro se pritisni k ovemu, i radi, Za da te upišo Hercda dnigoga. Da zgoda ka dčto zanese, mož1 U mčsto li priči — i riclko ova Čcs vara. Kogod li naredbu svu slane kazati, Kaži je ko smutjen odmečat, i moli ' Do prije s tve oči bude je dignuti: Nu bislar ubiti, što parvim u listu Red drugi bilježi; ali sam, al mnozieh U družbi sazvan si, broj okom prolčti. Ne jednom sgodi se, da s usti zinuliem Lorca zabušena ki starac ostavi, Ko vrana, kom otd sir kuna iz usti. I smeli če dat mnogi Nisika Komnu. •
UlilSB.
Malmilaš ali se umom išteš nugati Čim tako potajnu sboriS.mi besfidu?
Tiresia.
Uliso, što godi ja velim ima bit I nečo bit, što godi ja velim inako Men' stavna udeli proročit Apollo.
Ulise.	•
Nu ako siniein rit, kaži mi očito Ka tvoja pričica skrovena uzdiirži?
Tiresia.
U vrčmo, kad Mladič Istoka strah svega, Od slavna Encc ki pleme sve dovodi, Gospodit uzbude i inore i suho, Nasika virlomu zn ženu kčer dat če Koranu, misleči plfin tako činiti.
Tastu čo zet svoju kazali naredbu: I molit sArdnčiio, da jo hudo prošllli. S piirva sc Nasik« nevnt če, nu mnogo Jznioljcn, uzet čc, prošlit če, i nat čo Zn sebe, zn svojih da nije ni milice, Neg samo stavljeno, da ima plakati. Rcčeniein naučim još ovo pvstnvi: Obari na gdc žena, al slugn himbena Zaludo vladaju gospara, njima se Zadruži, njih hvali, da hvaljen budeš ti.") U staros moju sc sgodilo šlo ču riet: U Thcbi dubohn slaricn naredi, Da tčlo svo mastim ima so naulit Obilno, a pako na golu ramenu; -Da Hercd daržan jc do groba doneti; Tako so mislila miirlva mu izpuznut,— Ja cicnim jer živom dosadi tožjak.— Pristupaj s načinom, ni posla oslavi, Ni Čini opeta, da reče: dodiovn, Komu god mArzit čo, ki mnogo govori. Nu zato nije dobro ni svedje mučati. Bud Davo, i glavom stoječi prignutom .* Ko da to sram darži, svedj kaži predati. Ne prestoj slušali: da vihar najmnnji - - Uslano, spomeni, da glavu ometa, - Dn čuva svd zdravijo; uho mu prikloni Pomnjivo, čiui zine; ramena oprčči, .. - Iz puka da može slobodan izili. • .	Ki žudi bit hv*Ijen, Iivali ga, doklc god
, Dišuči put Neba ruke obe zavit čo
On isti: ne ve čel d os ta je!* sve tiskoj; I u ničli, ki rasle, sviciu duhom ti puhaj. • . Kad službe i misli na svarhu smarl mila Bude te slobodit, i budeš začuo No kroz san, neg bdeči očim raztvorenim: »Vas dio Čelvarti zapada Ulisn" Ivo munjoin prestrašen zaupi: »tot veče Nije Dnina, nije moga dragogn priateljn! Gde nnči drug«Ygdč tu kropos, tu včrul" To islo rec' opet prid veče čeljadi, I ako suzicu mož' koju naželi, «' Ncmoj te sram biti, varli svega čuva' so Licem očitovati skroveno veselje. Ako ti naredi greb novi gradili, Ko teb' je ugodno, ncmoj u Icm sledili, Nek ukop hvalili sve bude suscslvo. Ako ti u islom drug bude naredbi, Ki slari zlo kašlje, ter ište kupiti . •	II doma, il zemlje tvoj dio, ne krati
Vesele voljo ga pusti mu za malo. Nu incnc več zove ma tmasta Božiča Nauči živeti i ostal na zdravlje.
Pazke. ') flApotheca ant ppcus" stoka = merces, copia armentorum et pecudum; Vuk. Apolhcka ono je mčsto starim bilo, gdč bilo jo bolje vino u dimu, za da ostaje čislo i nc-mulno. *) „Bcz bilja" nisi cum re. *) Vogn = nIga. ') Ovdč pokvarcn je rukopis, u ko jem kažo so: „al copado f.!) drugi privoljak." ®) Daleko od originala I Možda moglo bi sc pre-vcsli: »No mari to prali* nk voli, ga u daljcin okrugu." B) Tako stoji u rukopisu, njn mislim, da jo izoslavljcna reč: ne, dakle: »Ti radit ne ostavi" ili pako »ti radit nastavi". ')Pre-vodilelj ovdč nijo zapazio, kako pesnik nemilo šiba nnduto-ga rimara Furia Bibnkuln, iz knjega pusmotvornh nadutih navede ovdč reči: scu robra Conicula findet Infantcs statuas, seu Jupiter hibernas cana nivo conspuet AIpcs. ") Ovdčnemože se dobro Čitati u rukopisu, dd li jo varnute ili varnuste, n takvo reči no nadjem u koj cm rečniku. •) Ovdč u prevodu falo jednajst stihi, u kojih govori so o izdanju svoje žene.
Ivam Macus.
Življenje učenih Slavjanov.
Šimon Milutinovič.
Simon Blilutinovič, imeniten serbski pesnik iN eden porokov slavjanikiga pismenstva, je bil 3. Koznperska 1791 u Sarajevi u Boznii rojen. Ode njegov je bit tergovec. Le % velikim trudam in med mnogoterimi nadlogami si je n Belim-gradu, kamor so njegovi slariši zavolj kuge pobegnili, in pozneje na višji učionici u Karlovcu nekoliko vednost in omike perdubil.
V letu 1806 je postal pisšr pri deržavni pisarnici uBe-lirn gradu. Tukaj je do leta 1813 prebival Ker je pa Serbska vstaja pričela, je večidel u begu po svetu potoval Zdaj je bil pisur serbskiga Škofa, zdaj med beguni, zdaj clo vertnar pri nckimu Turčinu u Viddinu. Nekoliko časa je bil pri bratu kneza Bliloša; potlej se je u Besarabijo vernil, svoje stariše obiskat Hazperlije serbsko-romanske, ki so takrat začele, so ga zuderžale u Serbijo se verniti. Pa sreča mu je hotela, da ga jo ruski car spoznal; ta mu je pomagal. Milost in blago-duSnost možkovitnrskiga samovladarja ste pesniku pomoček in čas podelile, pesništvu se s celim sercam udatL Takrat je zložil Milutinovič svoje imenitno delo »Serbianka", nabera lepih pesem, u kterih je ustaja Serbljianov x veliko goreči-jostjo in zgodovinsko zvestobo popisana.
U letu 1825 se je M. u Lipnico na Saksonskim podal, kjer jo ta pesmotvor (u 4 knjigah, 1826) in tudi dve drugi pesniški zbirki, pod naslovam: „Nekolike pjesnice stare* ino „Zoricau natisniti dal. Goreča ljubezin do domovine, toplin n počuikov, izvirnost u podobah in izrazih vladujejo' u tem krasnim pesmolvoru.
Lr Lipnici si je M. prizadeval, kar mu je n svojih vednostih pomnnjkalo, še si pridobiti. Zavolj tega je pridno hodil u lamkajšno staroslavno vsdučiliše učenike poslušat U Lipnici jc tudi nabero černogorskih narodnih pesem na svitlo dat
Nar novejši delo Milutinovičevo je ^Zgodovina serbskiga naroda o letih 1813—15", katera je tudi na Nemškim beli dan zagledala.
Pravijo, de se Milutinovič ni več u Serbijo vernul, ampak u Černogoro podal, na skalovje svobdde I	J. Š.
Stepaa Pervovenčani.
(ts zgodovino serbske.)
Stcpan Pervovenčani je bil sin Stepana Nemanj«, kralja serbskega. IComaj stopi na prestol serbski Cl 195), vdari Andreja, vojvodo horvaški i dalmatinski, brat kralja madžarskega Emerika, na njega, in ga prisili, svojemu srednjemu bratu Vuku Holm in Hercegovino dali. Zdaj naumi ludi Vuk bratu vojsko napovedovati in išče pomoči pri papežu. Stcpan, bojd se sile znpadne, piše papežu, in ga prosi, da bi ga branil Vuka, in mu dal kraljevski naslov. Papež zapovd albanskemu vladiku (škofu), Stepana za kralja venčati; ali čuvši, da bi bilo to madžarskemu kralju jako ne po volji, od-jeuja od tega. Kralj madžarski pa, ki se je tudi kralja serbskega imenoval, sozna, da se je Stepan pod papeževo varstvo spravil, iu da ga je hotel papež že za kralja postaviti, gro z vojsko nad njega in ga odtira, namesto njoga pa postavi (1204) za kralja serbskega Vuka (Volkana) Neinaniča II., Stcpanovega brata, in prosi papeža, tega venčati. Papež neče tega storiti. To soznavši Sava, Stcpanov in Vukov brnt, sedaj nrhiinandrit, pride s Svete gore in pomirii Vuka s Slepanom. Vuk spozna svoju pregreho, se kesd, prosi Stepana za odpuščenje, in mu obeta, da bode s Holmom in Hercegovino zadovoljen.
*) Da si jo Milutinovič na Nemškim vuliko spoštovanja pridobil, priča tudi, kar slavni nemški pesnik \V. Gerhnrd od njega pravi: Im Soinmer 1826 mudilo ich in Leipzig die Bekauntschftft dieses rcdliclien, kcnntnissrcichen und talentvollcu Mannes. Ihm ist seines edlen und wnhrhaft kindlichen Charakters \vrgcn das hcitcrste Loos zu uunschcu".
Tako pride dragi pot na prestol Slopan Pervovenčani lela 1205. Od njega so bero, da jo bil še pred končanim raz-porom z bratom, svoju ženo, kraljico Evdoksijo, ker mu jo očilala, da pije, od sebe spodil. Dolii jo, da se z drugimi peč*, in jo spoka vsamej srajci. Nalo se oženi z Ano, hčerjo Mlelaškega dožela Dandola. Ker je bila zapadnega verozakona, ga neprenehoma spodbuja, da bi kakor je bil že papežu obc-čal, od vstočnega k zapadnemu verozakonu prestopil. Zares pošlje 1216 svoje poslance k papežu Honorju, kteri Joana Kreseencja odpravi, da ga venča na prestol serbski. To so tudi zgodi 1217. In ravno zato, ker je bil on izmed vsih šerbskih vladarjev pervi tako na prestol venčan, sc mu veli Stepan Pervovenčani. Papež Honori zabrani še kralju madžarskemu, da sc ne imenuje več kralja serbskega, kakor doslej. Stepana je venčal papežev poslanec, ako je tudi ondaj v Serbii njegov brat Sava bil, in se zlo trudil, vstočni zakon razprostriti.
Pod starost pa te poverne Stepan spet k vstočnikom in oženi svojega najstarjega sina Radoslava s hčerjo Teodora Laskara, gerškega čara v Malej AziL Leta 1221 odide Sava vNikcjo in svetuje, da bi Nikejci ztrad vterjenja vstočne vi-re v Serbii nadvladika v Serbijo poslali; Nikejci pa prc^..;... njega samega, se tje podati Tako je bil zdaj Sava vladiku m nadvladika v Nikejl Nato se verne v Serbijo, in venča brata Stepana drugi pot po vstočnej šegi, ter mu položi na glavo krono kraljevsko, prinešeno od cara Laskara, vstanoVi 12 epar-hij serbskih in vladikovo stolico. Vse to ni bilo z voljo Emerika, kralju madžarskemu- Sava pa gre k njemu, ga potolaži, in sklene med njim in bratom Stepanom Pervovcnča-nim večni mir.
Kmalo potem zboli Stepan nasmert. Že vmira in vzdah-ne; ali Sava ga pripravi spet k zavestjo, ga nagloma poka-Iudžeri*), in mu da ime „Simeon". Stepan vzdahne drugi pot — in vmre leta 1224. Še pred smertjo je predal**) vladanje serbsko sinu Radoslavu ali Stepanu Hrapavemu. N.
Poziv n družtvo za jngoslavensku povjestnlcn.
Narod jugoslavenski, slanujuči n« velikom prostora od Mure do Cdrnoga mora, pa od dolinah jugo-ruskih do visokih gorah tirolskih, imi mnogo zanimiviju i poučljiviju povjestnicu nego mnogi narod europejskl —
Od najstarijih do najnovijih vremenah rieši se čestokra-tih ovdje sudbina velike strane svieta. Ako i mukom mimo-idjemo sgode slavne na toliko pukah i pokrajinah razdjelene Hirie, pa si samo pred oči stavimo sgode idogadjaje Bugarah, Serbah, Hervatah i gorutanskih Slovenacah, osvjedočit čemo se o .istini gore napomenutih riečib.
Pa šta je ipak nzrok, da je povjeslnica baš ove strane Europe, a kojoj stanuju rečeni puci, (ako zamžršena, raztepe-na i lamna kako skoro nijedna druga strana?
Uzrok je tomu jedino to, što su se dosada pisanjem ove povjestnice večom slranom bavili ili tudjinci ili onakovi uro-djenici, koji narodnog duha pojmili niesu, ili pako onakovi, kojim je više do svojih strastih i do slnvc ili omraze pojedinih osobah stalo bilo, nego do prosto istino.
Uvidivši to podpisani i znajuči, da bez dobre povjcslni-cc, koja treba da svakom narodu za ogledalo služi, jugoslavenski narod nikad sebe poznati niti do zaslužene cieue kod inih narodah doči neče, naumili su, u koliko jim (o moguče bude, duševne svoje sile na to upotriebiti, kako da narodnu povjestnicu razsvietlo i lako domači kao i iuoslrani sviet š njome bolje upoznadu.	,
Da taj svoj cilj čim prie dokuče, odlučišo onim islim putem udariti, kojim su udarili mnogi ini narodi; naimc u jedno kolo ili družtvo svo one sazvati, koji su priotelji po-
*) Kaludžor ali kaludjer, menih (MOncfc, monacu).
**) Loči »predali" (flbergeben,.ccdcre) od „prodat»tt (verknu-fen, vendere). Na Krajnskim 'jo ti razloček v neklerih krajih šo.	Pw.
vjcslnico jugoslavcnskc. Kakovim načinom i pod kojimi uvjeli • žele podpisani druŽlvov ovo snslaviti, uvidit čo svaki iz saob-čcnili ovdjo pravilah.	•
Pozivajuč so daklo na ova pravila, molimo svo one, ko-jim jo do toga slalo, da dogadjaje naroda jugoslavenskoga saznodu, kao takodjer i one, koji želo znanost hislorio u obče pronicati i s razvitkom i dielovanjVm pokoljonjnh čovfičjih upoznati sc, da k tomu drnžtvu, pod uvjeti u pravilih stavljenimi, pristanu.
Moluno pako najuljudnije svakog onog, koji Članom rc-čcuog druživa postali želi, da so do zadnjega sčrpnja o.g. javi ili kod jednoga od podpisanih od one gospode, kojih čo so irnenn na skoro pulem novinah priobčili. Ako bi pako več sada tkogod budi kakovo prineske za promicanjo historičko znanosti poslali htjco, može lakovo na trošok druživa pod naslovom g. Dragulina Rakovca u narodni muzeum odinah poslati, gdje če so i svi ostali prinesci ovoga druživa čuvati. Napokon so pozivlju svi vriedni domorodci, osobito pako knji-žovnici naši, da čim višo članovah ovomn družtvu pribave i tirne svoju ljubav k narodu novim djelom polvčrde.
Pravila družtva
za povjestnicu (historiu) jugoslavensku.
I. Svrlia i poslovanje družtva.
§. i. Svrlia je druživa iztraživanje, odkrivanje, sakuplja-njo i čuvanje starinah i stvarih, kojo se na život i historiu našega naroda protežu. Zato če družtvo iz sve snage nastojati, da izvede na vidjelo i da sačuva od propasti sve izvore po-vjcstnice jugoslavcnskc, te da onako položi temelj kritičkomu obradjivanju historie našega naroda.
§.•2. Da se ova svrha pusligne, obratit če družtvo osobito pozornost na sljedeče predmete: na
a)	Kronike pojedinih zemaljah, gradovah, občinah, samo-stanah, obiteljih itd.
b)	Starinske zakone i statuta pojedinih miestah; uredbe sudbene, političke i vjerozakonske.
c)	Darovna pisma i svake vrsti listine (diplome). '
d)	Stare urbare, račune, mjere, trgovačka pisma.
e)	Rodoslovje pojedinih obiteljih.
f)	Rukopise umrših domačih spisateljah svake grane znanostih.
g)	Dopise slavnih muževah i ženah našega naroda. (Sve ovo bilo ono u kojem god jeziku ili pismu pisano).
h)	Živolopise ljudih, koji su stekli zaslugah za. naš narod, za crkvu, znano.-1 i ili umjelnosli.
i)	Opise pojedinih pokrajinah, predjelah, župah, gospo-štinah, mjeslah i njihovih medjah (slatuloriae et reambulatoriao litcrac). znlim spiljah, pečinah itd.
k) Sve plastičke umotvore nalazečo se unašoj domovini, naime na starinsko grčke, rimske i slavensko napise, spomenike, orudje, novcc, oružjo, posude, kipove, stupove, slike, pečate.
I) Na proizvode srednjega vicka, po imenu na proizvode umjelne Iievane i rezano, kao što se nalaze u starinskih crkvah i gradovih, zalim oružje, barjake, pokučtvo, grbove, različilo . ureso iId.
m) Obraze slavnih ljudih, slike gradovah, mjeslah, razvalinah, SBmostanah, crkvah, sgradnh, starinske nošnjo.
n) Pučko pripovjesli, poslovice i pjesmo zajedno s napjevi. o) Opise starinskih svečanostih, običajab, zabavah, p) Jugoslavensko bajoslovje (mylhus) L j. gatanje, vračanje, vile, vjcšticc, vukodlaci, imena starinskih boguvah.
r) Osobito postupanje naroda našega kod poljodjelstva, rukolvorstva, ribarenja, lova, gospodarstva; jednom riečju na narodni život.
s) Knjige, koje so protežu na gori izbrojene predmete. §. 2. Družtvo če okd svrhe nastojati: a) Iztraživanjem i opisivanjom goro izbrojenih stvarih. Zalo gledat čo da u svakom kraju bude Članovah, koji če na to paziti. Ako pako dozna za koju starinu, koja se nalazi u
mjestu, gdje neima člana, to čo zaprositi koga drugega vje-štaka, da mu stvar opiše.
h) Nabavljanjem i čuvanjem islih stvarih.
c)	Slupit čo u dogovor sa sličnimi družlvi.
d)	Izradjivat če saslavke proležuče se na jugoslavensku historiu. Za tu svrhu izdavati če posebni časopis, koji čo biti njegov organ, le do priobčivati osim historičkih članakah i iz— vjeslja o napredovanju druživa, račune i imen k članovah.
§. 4. Havnateljstvo če imenovali urednika ovog časopisa i izraditi program, po kojem če ga imali uredjivnti. Časopis ovaj zvat če so „HistoriČki archiv* ili ^Spomenici jugoslavenske povjestnice", a izdavat čo se troškom druživa. Na izdavanje ovog časopisa obratit če so i ono 500 for. srebra, kojo je visoko Bansko »ječe za tu svrhu velikodušno odredilo.
§. 5. Buduč da jo područjo druživa ogromno, zato če se u pojedinih krajevifi ustrojili podružnico, kojo čo s glavnim ravnateljstvom družtva dopisivati. Područjo podružnicah opre-djelit čo se kasnije.
II. Priva 1 dužnostl članovah.
§. 6. Tko želi da postane članom družtva ovoga, Irclm da to izjavi pismeno ravnateljstvu (a za sad« jednomu od podpisanih, obvezujuč se da čeizvršavati sve dužnosli njemu naložene i svesrdno naslojati, da družtvo svoj cilj posligne.
§. 7. Svaiko če se smatrati dollo članom druživa, dok opet ncizjavi pismeno, da iz njega izstupljujc.
§. 8. Za namirenje troskovali družtva davat če svaki član u ime godišnjega prineska počeikom svake godiuo 2 for. sr.; a u ime upisne platja svaki novi član 1 for. srebra.
§. 9. Na pitanja od ravniteljstva dobivena odgovoril če svaki Član družtva pismeno i točno.
S- 10. Članovi su:
a)	Poslujuči, koji če osim godišnjega prineska i drugih dužnoslih, za družlveni časopis članke pisati.
b)	Ostali članovi-jesu pomagajoči.
Svaki član treba da izjBvi, stuprjuč u družtvo, u koju vrst hoče da ga upišu.	,
§. II. Osobe, koje su znamenitih zaslugah stekle za družtvo, mogu se po predlogu ravnateljstva izabrali započastne članove.
S- 12. Svaki član ima pravo dolazenja, govorenjn i glasovanja u glavnih skupšlinah.
§. 13. Ako šta želi skupštini predložiti, treba da svoj predlog 8 dannh prije skupštine ravnateljstva priobči.
§. 14. Svaki član ima pravo na sbirku družtva, te se njome more poslužiti na literarne svrhe, pod stanovitnimi uvjeti, koji če se kasnije poimence obznaniti.
15. Hoče li se časopis družtva članovom badava da-vati ili za pol ciene, to visi od broja članovah.
IIV. Ravnateljstvo.
§.16. Družtvo čo umoliti sv. bana, da ga primi pod svoje okrilje i da mu budo zašlitnik.
S- 17. Ravnateljstvo sasloji iz načelnika, šest snvjctiiikah, od kojih jedan bit čo blagajnik. Od ovoga ravnateljstva iz-slupljuju svake godine dvojica, ali mogu opet iznbrani biti.
Za svaku odluku njegovu treba da budu u sjednici osim načelnika barem četiri savjetnik«.
Ravnatelji podružnicah smalrat če so kao članovi glav-noga ravnateljstva, le mogu polaziti njegovo sjedmeo i ondje glasovali
Ravnateljstvo odgovara za sve svoje čine glavnoj skupštini i stanuje u Zagrebu.
§. 18. Ravnateljstvo izabira perovodju, pngleda na lmc-tak druživa, na uredno izdavanje časopisa, odgovora nn pisma upravljcna na družtvo, dopisujo s drugimi družlvi, sastavlja pilanjn, na koja imaju članovi odgovoriti, pregleda račune druživa i pregledane priobčuje glavnoj skupštini, 'obci s podružnicami.
S- 19. Načelnik saziva ravnateljstvo u sjednicu, kadgod ima poslovali za riešenje. Ako *u glasovi razpolovljcni, njegov glas odlučnje.
s. 20. Svake pol godine u s godno vrieme miva glavnu
»kupStinu, kojoj če podnjeti točno izvjestje o poslovanju ravnateljstva i račune.
Ako uztrcba, moči če iizvanrednu skupštinu sazvati; nu svaknko putcm novinah i za takov rok, da budu mogli i iz-vanjski članovi na nju doči.
S. 21. Ako načelnik poslove družtva nemože obavljati, ili ako premine, njegova prdva i dužnosti prelaze na najsta-rijega savjetnika, doklc glavna skupšlina drugčije neodluči.
S. 22. Imetak druživa čine: a) Svakoljetni prinesci članovah i upisna; b) dobrovoljni darovi; novci za razprodani časopis.
Imetkom ovim upravlja blagajnik družtva pod nadzornič-tvom ravnateljstva. On prima i daje novce, vodi račune, skrbi za prodaju i razpošiljanje časopisa. Svake četvrt godine pod-nosi ravnateljstvu izvjestje o stanju imetka družlvenoga.
§. 23. Perovodja vodi zapisnik ravnateljstva i glavnih skupštinah, odgovara na pisma po nalngu ravnateljstva i poma-že urednika kod uredjivanja časopisa. Družtvo če mu opre-djcliti primjernu godiš nju nagradu.
S. 24.. Ako se nngomila mnogo posla, načelnik če pozvati pojedine članove, da mu budu u pomoč, a ovi če morati* zadovoljit pozivu.
IV. Podružnice.
S. 25. G-ljegod se sabere više Članovah, moči če se u-slrojiti podružnica.
§. 26. Svaka podružnica izabrat če si svoga ravnatelja, koji če njezine poslove obavljati, prineske primati, časopis djelili i s glavnim ravnateljstvom dopisivati.
V,	Obcenitfe naredbe.
§. 27. Jezik poslovni družtva jeste naš narodni jezik, nu dopisi i Članci mogu biti pisani kojimgod jezikom.
§. 2S. Družtvo če poklanjati svojo sbirke ovdašnjemu museu, zadržavši si prfivo Iiterarnog upnlrebljenja ne samo ovih nego i ostalih historičkih sbirkah narodnogu musea.
§. 29. Prinesci novčani upotrebljivat če se osim izdava-nja časopisa na pribavljanje gore spomenulih historičkih pred-metah.
VI.	Minuce naredbe.
§. 30. Čim se sakupi prilični broj članovah, nreči če se glavna skupština, u kojoj če se ova pravila konačno primiti ili promieniti navadnom večinom glasovab.
U buduče pakotrebati če za promjenu pravilah, da barem dvije tretjine nazočnih u skupštini članovah na nju pristanu. *)
U Zagrebu dne i. svibnja 1850.
Ivan Kukuljevič, s. r. Viekoslav Babohč, s. r.
Min. Sabuar, s.r. Mirko Booovič, s.r.
Ni ko ca Vaka.no vič, s.r. Dragotis Rakovec, s.r.
Ferdo Žerjavič, s.r.
Dopisi.
IZ ZLATNOGA PRAGA. S. Z. Nit če štagod bili odSIa-venstva niti od slavcnskog života, oko Slaveni ne uzimamo slovenski književni život. Ja sam več više pula pisao da nam o slavenskoj prosvjeti dotle pisali valja, dok jo nns i dok je nnšijeh slavenskijeh silah. Sov život bit če nam čadna sanjarija nko nam plemenilu volju ne urese plemenita djela. Grijeh bi do neba bio, kud bi u sadašnjem dob« a svitanju pravog slavcnskog života okanuli so svega rada i samo ugagjali sva-« koj besposlici. Grijeh bi bio, kud bi i u sadašnjem zlamenitnm dobu ustavili sve zlamenitosli zlamcnilog slavcnskog naroda i predali ih ili tugjincu ili propasti. — U Slaveno se uzdam, da
*) Kako prineske dobrovoljne, bili oni u novcu, knjigama iliti drugim stvarmi), tako i upisniko poradi stupljanja u vo-prosno družtvo prima Trsljanski slavenski zbor. Uč. J
ovake grijehe počiniti neče. Nama valja poznati ive koristi plemenitosti narodne. Na Ujema valja nam so učili šla in. treba i kako pomoči valja. Onda nam valja latiti se ozbiljka rada, ako smo sami sebi dobru radii
I do sada il ovnka il onaka al bilo je njekog rada u Slavenah? Ali bija 1 zemješila gdje so širila samo tugjinska ruka. Ta ista i dosta se koristila a nije pomogla ni sreča ua-šeg naroda a kamo li njegovoj vječiCoj slovi. Rogjcnijetn sinovima valja se postarali za rogjeni narod. Tako četno doči do sreče velike i do vječite slave I
Slavenski zbor Trstanski može za Slavene i može za prjvičnu Austriju bili od največe koristi. Može biti, jer bada-va sva volja ako nema rada bez kojeg svi smo ništa i nako. Za Slavene bit če korisno, jer tu je i zemlja i more slavonsko, i ta zemlja i to more največma koristi če ruci i duši slavenskoj jer njojzi najboljma razumije. Stranci u zalud če se jagmiti za pljačku u našijem zemljama, ni zemlja, ni narod njih ne poznaje i neče im rastvorili njedra, i neče im pokazali blago i vebčinu svoju. Tugjinca ne razumije ni naša zemlja ni naš narod, i neče im reči kakva blaga u sebi ima. To je sve vječila istina, jer samo tako možemo svati« za što tolika bngašlina našijeh zemaljah i našeg naroda još je skrivena tugjinskom svijetu.—I pravičnoj Austriji Slavenski zbor Trsta jest od velike koristi. Jer jadna je ona vlada, koja bi prezirala rngjenu pomoč a izgledala pomoči od tudjinske ruke. I to sve vrijedi o Austriji prema slavenskom zboru. Slavenski zbor može najboljma znali šla treba i zemlji i narodu ukojem živi, i za to vlada treba da ga pomaže a nikako da mu škodi.
Narod jest nam duša, kojoj koristiti valja. Zemlja i voda jesu tijela, koja nam korist donijeti mogu. Ovo troje h. ". stvo mora nam pred očima biti i tek tako možemo ».: . . nadati i boljoj sreči. Slav. zbr. za narod se poštar.«!., to mi svjedočiti mogu novine Jadranski Slavjan. U t..j . valja nam pisati sve što nam treba, a sve samo za kui. i . rodnu. Zemlja i voda jesu tijela, koja nas kruže, i nu to iiam valja motriti. Zemlja je sjedište sveg prirodijislva i svega zemaljskoga rada. Naš rad jest nauka i nauka jesl i ra I a rs Ivo i vješlarstvo i zsnatlijstvo. Narav nam uz ove dare još dado jedno Ijepo podarije, a to je ono široko i duboko more. Po tom moru možemo mi izvesti u tugjinstvo sve šlo nama ne treba. I po toni istom moru možemo mi uvesti sve što nama treba.
Jeste to dar preveliki kakvo nema svako živo, a i lo svjedoči našu narodnu velikost i zlamenitosL Nauke i nova ca, toga nam treba! Zar il Angleži ilAmerikanci ne znam sčega, i neznam kako se proslaviše? zar ne? što imadoše i zem-Ijišta i vodiš ta, i koristiše so svojijem darom i tako usrečiše svoju sreču i osnovaše svoju slavo. Zar Nijemci u svojem „rajhslvu* ne znam s čega onako jako sanjaju o Dunavu adejčem HromiB, o moru jadranskom,, kao njemačkom moru, o brodarstvu, kao njemačkom blaženslvu, o ukinuču colliuije med Austrijom i Njemačkom? Zar sloga šlo hoče da pomog-nu slavenskom „tihom Dunavuc, da brže brodi, slavenskom sinjem moru, da zlatnobudc, brodarstvu kao slavenskom znnn-stvu, mitu kao slavenskom trgovačkoin cvijetu? I njih na lo ništa ne goni do jagmenje za tugjim blagom od tudje sreče! Dakle sve živo stara se za se. I nijma i Austriji valja se starati za nas same, jer bog me tugjinac neče nam blago dono-sili! Nego odnosili naše.
Zbor slavenski Trsla učinilo jc prvi korak, da usreči svoj narod i svoju vladu. Izdaje novine. U novinaiun — koje nek bude novine slavenke rndirtosti i slavenske trgovine — volja nam pisati o svemu, što če koristiti ratarslvu, trgovini! i vješlarslvu slavenskome. Ynlja nam slarati se i za narodnu prosvjetu.
Isto valja nama kao narodu to isto valja i vlado da pomaže. Vloda treba da po svoj zendjini slavenskoj digne školo ratarsko. To treba da čini što prije, jer to če najbuljnm od- ' moči ovom hudom novčan m slanju po svoj carcvini! Vlada treba da izradi škole mornarske. I vlada to jo kanda učiuila samo s tom razlikom, šlo-jo učinila na Iraške, i što tako ni-kad neče sebe usrečiti. Slavenske moradu biti mornarske škole, pak tek onda nek se vlado nadg ozbiljskom radu. Zar nije dosta vladi kad spenje imena bnš i samijeh kopetanah mornar-
skijcli, a još vcčmn.svega imena mornarskog,— zar to nije Slaven? zar to sve ozbiljski rtečo služiti samo onda, kad so zn njega ozbiljski postaramo? To trojo Sto navedoh, to troje može koristi i nama i vladi. Hi radimo, kao što nam priliči Slavcnima. I vlada čo poznati, da jo u Slavena sva srečal I ona čo morati starati se za svoju pravu pomoči
Zn trgovinu u slnvcnskoj zemlji jest čudno ono glašanje „Kotora sa zalivom dajo Austrija Rusiji." Ova stvar može i za Europu zlamenita bili. I ovo več kan da se Angleži spre-inaju jadrnnskome moru.' Rusija od Kotora imnla bi u rukama i jadransko i sredizemljo more, i arhipelag, i črno more. Tako bi po moru imala Europu i Aziju. Imala bi i Rim i Carigrad a i Pariz. Sve ovo za Europu no more biti svejedno. Rusija bi tirno pridobila Ijubav naroda slavenskog po svom istoku. Ona bi podigla svojo brndarstvo i za svoje brodarstvo u Ko-, toru morala bi diči slavonske mornarske škole.— Sve ovo jesu čudnovate stvari. Nama valja starati se za nas i tako če i ca-rcvini dobra biti. Narod, zemlja i voda, jesu naše sadašnje trojstvo za našu radnju. Sve što se k tomu kloni hoču pri zgodi i vremenu i reči. Kad Slaveni trgovinu i radinost i vje-šlarnost dignemo onda nam neče teško blago zakopano ležati — i za nas i za sav svijet. Onda če nam i Biograd i Trst i Zlatni Prag a i Carigrad mnogo bliže biti. Naše vile bit če veselije, naše njive bit če zelenije.
Naprava milodame Mre za vboge Istri-janske kmete.
V seji 12. L m. smo sledeče pismo dobili: Slavno družtvo 1
Plemenita vaša Ijubav prama rodu našemu nndahnujc me radostnim zaupanjem, da čete dobrohotno prijeli ovaj blagi predlog, s kojega predavanjem u sledečim se počasljujem. Bratja naša u nčkojih stranah susčdne Islrie nahadjaju se utako žalostnim stanju, kakovoga od godine 1817 nije nikad bilo. Na prcdlanjsku malo da ne zlu Ičlinu slčdila je lani nečuvena suša; od 15. Aprila do 23. Augusta nije u nčkojih mestih nijedan ukrepfvi daš napojio suho zemlje lice. Njive i vinogradi, senokoše i šume, sve je žarko sunce pretvorilo u pro-. stranu izgorenu i golu pustošu. Od beloga žita se je komoč seme dobilo, a turkinji, krompiru, kuhinji izvan ripe, sena i ostalemu nije. ni Iraga bilo. Grozdje so je posušilo i opalo, ali je ostalo drobno, kosljeno i žuhko, dokle ga ni grad malo pred tergatbom potukao. Nije moguče opisati Yam krulu lugu i zdvojenje nesrečnoga puka, koji je prisiljen bio jur meseca Septembra hranu si kupovali Najpervo su ljudi malo da nc sve blago, koje radi pomankanja kerme i tako ne bi bili mogli prezimiti, zaništa prodali, buduč du je od glada i žedje jedva živo bilo; sekla se jo volovina po četiri krajcare; Iko je Inni u ovo doba imao četiri vola, ima sad dva, n tko dva, imn jednoga ali nijednoga. A šlo če kmet bez blaga?— Kad je potreba svo veča postala, posčkli su zadnje ostanke nčkadašnjih lepih šumnh—plodne hraste i orihe; u Rovinju i Porcču su jih kupovali za malo -riše nego je vožnja valjala; u lih mestih su sežanj (klafter) po 5—6 šalih daleko dove-ženih hrastovih dčrvah po 3 ali 4cvancike plaljali. — Potle su prodali ono, česa nije još ni bilo — dojduče vino; a najposle bili su prisiljeni okrutnim kamalnikom prodali za 40 do 50 forintah njive i vinograde, koje 150 do 200 f. valjaju. Ali što je još žaloslnije, sad ju i kamalnikom i tčrgovcem zmanjkalo žitu i nnvncah, i puk mora sada, kad je delo najpotrebuije i radi vručine najtežje, još najmanjo mčsec danah s zeljem' bez soli i zabili so hranili, ali od glada poginuli. Ja mislim, da jc mojn dužnost, buduči da sam u Islrii rodjen, Vam, mnogo-pošlovani članovi slavnogn druživa slavenskoga, na znanjo dali, ncsrččni stan našo brnijo u Istrii, i sveserčno Vas molili, da sel smilite barom Yi nesrččnikah, koji su ako premda zanema-rchi i gnjeteni, ništanemanje iskreni Slavjani i vgrni podlož-nici, koji su se u vrčme francuzkoga rata u Terslu hrabro vojcvali za ccsora i slavu; koji su u prošaslih dvih godinah vornost i slavil slavonski snčnvali i hiljadu svojih milih sino-vflh u Petrovoriitjinu izgubili. Nu dakle, neka se složi nekoli-
ko volečasnih Gospodinah za skupljati u našim gradu milostivo darove dobrolvornih dušah; ja sam uvčrcn, da če slavno družlvo slavensko mnogo nevoljnih ulišiti i ukropili, i sebi najlfipju uspoinenu utemeljili—uspomenu rodoljubja ii sercih naše- tužno bratje. Buduči da nije moguče cčloj Provincii mi-loslinjom dovoljno priskočiti, Vam priporučujem Pazinski ka-pitanat i osobito Tinjansku občinu, koja najviše terpi. Dozvo-lite izrazenje mojega iskrenega poslovanja, s kojim sam ponižan sluga
U Tčrslu 12. Junja 1850.	Jrno Dobrila.
V oziru na predstoječi poziv jo odbor, ludi po drugih • potih žalostne zdihlejo vbogeh islrijanskch Slavjanov zaslišavši jednoglasno sklenil, naj se revežem kar in kolikor mogočo priskoči. Vsi odborniki, ki so jih jo šo dosli nesrečnega leta 1817 spomnulo, ko jo tudi po Koroškem šo mcsca Maja, in Junja mnogo sirot, ki niso druge jedi, knkor travo in zcliša imeli, glada pomerlo, drugih pa, ki so posojeno žito štirilc-selerno povernuti morali, so do beraško palico zadolžilo—so potrebo nagle pripomoči tako živo občutili, da so vsako drugo misel, vsak drugi ozir spred oči zgubili, in ccld pozabili: kako zlo bi se pač mogli komu zameriti. Šest družlvinih člnnov, so je v ožji odbor zjedinilo, ki naj kar je treba, preskerhi, do-brovoljne darove prejema, in nabira, ter, kolikor bo mogoče, žita nakupi, in tako silno nadlogo zlnjša. Vdajali smo so sladkemu upanju, da bo visoko vladarslvo, ki sc sada po nnfccm dozdevanju v mnogih dunarstvinih tesnotah znajde, sčasoma žalostni stan istrijanskih Slavjanov spoznalo, in mu s krepko roko, zlasti s ukam in pametnim odgojenjenvv okom priti blagovolilo; ker se je siccr bati, da bo ves narod nekterim velikašain v sužnost padel, in lako tam oprostenjc kmetištva nikdar se ne vresničilo.
Gospodje, ki so se v imenovani odbor zbrali, so:,J.Do-brila, Fr- S. Foytzik, And. Zorman, 3Iih. švab, Fcrdo Sporcr, in S. Rudmaš, pristopila sla Še poznej gg.Kamus in JI. Pomik.
Nevedni v takih zadevah smo se obernuli k našej sploh znani, in visoko spoštovani mamki, pri kteri vsaka sirota mi-lostljivo serce najde, h gospej C. Reyer, in smo dobili prijetni sovet, da naj nekoliko pol s pozivam naredimo, in jedno nji poslamo. Tir je bil predert. Pogumno so se jeli posebno gg. Dobrila, Kamus, Foytzik, Dornik truditi, in znano blagodušnost in miloserčnost verlih Terstjanov nagovarjali. Prcderznili smo se clo Njih c k. Veličestvo g. nadvojvoda Janeza, ki so se ravno za Njihovo zdravje morskih kopelj o tem času posluževali, nadlegovali. Ni in ne ho nas ta stopnja nikdar grenilo. Priljudnosti, s ktero so nas sprejeli, no bomo nikoli pozabili! Ko smo Njim nadlogo vbogih Islrijanov razlagali, in popisovali; ko smo Njim odkrili, da se je taka revščina *Iadi zatajevala; da se laška stranka našim — austrijanski vladi vedno zvestim istrijanskim Slavjannm sada posmehuje, in jim pravi: „saj smo vam povedali, da Ncmci za vos nič no bodo storili, zakaj se nisle raji na našo slran obernuli, itd. itd." so blago-in miloserčni g. nadvojvodn večkrat zdahnuli: „Vbnge sirote! zvesto, verlo so se zmiraj obnašali; se jim mora pak pomn-gali.a Podpisali so niso hotli, misld: „da naj ne zve levica, kar desnica stori", pa obljubili so nam svoj milodar poslali, in mi smo se Jim zadovoljni in gmelni priporočili.—Slavjani! zaupajte, in bodite Austriji zvesti, kakor do sada! Dokler šo le kapljica tako žlahtne kervi v žilah našo visoko carove rodovine teče, ne najdemo nikjer terdm-jši podpore, in go-tovši pomoči v svojih mnogoterih potrebah in nadlogah, kakor v nji. Bog živi ljubeznjivo, in vsem Slavjanam serčnodrago Lorensko-Habsbursko rodovino, in našega cara Franja Jozepal Vam, ljubi istr. bratje pa jih perporočimo v serčno in pobožno molitev I —	....
Njih k. Veličestvo so nam poslali po svojem tajniku 100 f. V imeniku dobrotnikov, ki ga vam podamo, bole marveč Nemce in Slavjana našli, desiravno nekteri terdijo. da naše mesto je: cilla italienissima! »Na njih sadju jih bole spoznali.*
Nate imena milodariteljev in jih doneske:
Gg. K. Royer f. i 00, gospa Cr. Reycr f. 25, Bart. Legat biskup 30, M. Ershcn faj. f. 20, J. Schncider kan. f. 5, F. EttcI f. 1, K. Globočnik f. 1, Jur. Dobrila f. 10, A. Ilrovnliii fnj. f. • 3. V. Pušavic f. 5, F. Oblasscr f. 30, Dr. Platlner f. 10. Fr.
S. Fnvtzik prof. f. S, F. rroinilsch Pelronia f.J, 3. Tonello f. 5, .11. Domin f. S, Troit f. i, K. M. f. J, C. Cofrailint f, 1, J. Faidign f. 1, D. L. Sloni f. i, Botempclii f. 5, F. Scjrpa r. 1, Fr. Braidich f. 1, bril. Mcllet f. 5, L. Peltarin r. a, uče-nici privatne šolo II. Vekovara f. 10, F. Jcllouslicpr f. S, G. G. f. 2, C. L. M. r. 5, G. JI. f. 1, F. G. f. I, A. Zorman f. 7, JIois4 liirichel f. 30, Morpurgo Parente f. 30, Baraux e C. f. 30, r. Revoltella f. 30, S. di N. « V. di A. L. t 50, G. B. Ilovis f. 80, Gcchter in Kempter f. SO, G. A. Uhlich f. 10, Flnnchcr f. 20, Heiss e C. f. 20, J. Buscliek f. 20, F. E. Rill-meycr c C. r. 20, L. Steinkakt o C. f. 20, H. Escher f. JC, G. Slctlnrr f. 20, J. Koslcr f. 25, C. L. Chiozza e Fig. I 10, Jur. Dorni^ f. 5, I. C. Rilter e C. f. 30, F. Stecher f. 10, A. Munziurlv f. 20, J. Dragoviua f. 25, L. IL Brucker e C. 110, S. Rusenkart f. 5, Gerzabech in Stohr f. 5, brat. Martin f. 50, Belir e C. f. 5, Reya e C. f. 5, Scaramanga f. 5, Roeder in Hfltlerolk r. IU, N. N. f. 2, G. B. di F. Cozzi f. 20, Abrtm Aliro f. 10, A. Thomann f. 20, J. Fehr f. 10, Werlhmtiller in Hafner f. 5, A. di S. Ralli f. 10, J. Coen f. 15, Slacuvich in Maebiig f. 101:25, F. Sporer t 5, L. Caroli t 3, J. Bahler t 5, K. Rogensdortr f. 10, E. Bauer f. 5, A. Herrmann f. 10,L. Scodellari r. 5, lliller e C. f. 15, Bnchter e C. f. 20, A. Thomann f 5, R Currč f. 5, Galelti A. di S. f.2, M. D. Aposto-I lignitu T. 20, Larig Fr. eland e C. f. 10, G. H. Calojanni C15, Unaki C. Schvvachhofer for. 20, Hagenauer for. 10, vitez Call f. 6, grof Gteisbah t 10, B—k svet. pogt. f. 15, llarco Vogel f. 20, K. Boltacin e C. f.20, G. Birli f. 5, F. in C. f.5, Gaa-zoni in Livesey f. 10, K. K. f. 2, A. V. in C. f.50, M. Vuce-ticti f. 10, C. Cambiagio c C. £ 30, Gwinner f.' 10, N. Moro-sini T. 10, E. V. f. 1, A. Parisini f. 10, Sartorio f. 5, K. M. f. 1, B. A. Orr. f. 5, G. G. f. 1, F. G. f. A D. Moro f. 2, G. A. Adami Sucng e C. f. 5, Bidoli e Cocal t 4, G. Potočnig f. 3, O. padale, f. 5, Giorgio di Nicnld Micich 13, SI. Dubro-vieb fajin. 4, T. Malalan kan. f.2, V. B. f. 1, »jih Veličanstvo nadvojvoda Janez f. 102:54, P. P. f. 15, A. D. f. 5, F. Rustia f. 3, brat. Baumgartner f. 5, A. Forcnta F. 5, Sc&iffmann 110, Enrico Gunstalla f. 10, Moisi Alnicda f. 10, G. Petlinello f.3, A. Vcrdier r. iO, A. Bolta f. 3, A. Paulctieh f. 1, Hartmaan Pelz e G. f. 5, E. Konow f. 15, Slistrovnchi f. 10, A.Dussizza f. 15, G. I. Eckhct f. 5, F. Morgante e C. t 5, S. Gopcevich f. 5, F. Gossleth f. 15, X. K. Havasini f. r, A. Carrina t 5, Caliuian Uineriri F. 20, Levi Jlassimo f. 10, E. IL Castagna f. 5, bratje Buideehesnc f. 10, Azienda Assicuratrice f. 25, G. L Lazzarich f. 10, G. D. Tcodorovkh f. 20, L Btjer f. 15, H. Rieter f. 15, A. 31erli f 10, G. C. ScMOpfer f.20, AnL di De-metrio f. li E. A. T. Bardeau f. 20, G. Straulino f. 20, Var-dacca in Giaiussi 11, Wessely in Fesch f. 10, V. Pazze f.10, F. Koznek f. 1, V. Bachich f. 2:30, pogiavna šola noviga mesta f. 28:27, K. Camus iz Pazna f. 25, S. Matoz e Com. t 2,S= in IL f. 2, G. A. W. f. 2, A. M. f. 5, G. B. Sirdotscti r. 10, F. S. f. 2, S. N. f. 2, Fabrici f. 4, Knobl f. 1, F. Pleše f. 1, F. Glubuunik L 1, L. Jugovitz f. 1, E. Rukavina f. 1, RudmaS f. b, G. Burit f. 1, A. A. Goriup, f. 2, svet. Onanc. Vesel f.8, Srak L 4, L. Sclimnlliner f. 20, G. Marini e C. f. 5, M. Kve-kvieh L 10, J. Budau f. 4, A. Seiller e C. f. 15, F. Ifeubold f. 5, Senger f. 10, G. N. Craigiier f. 5, J. Genel f. 25, Mart. Slalilz f. 4, F. Saiz kuup. f. 3, M. Skal«, idem f. 2, V. Vela-sti L 10, Aron Is. Parente f. 2, D. P. Dalilh iz Henimert e C. I. 20, Lulterotk o C. f. 15, F. Braid« e C. L 20, A. in C. H. Scliruder f. 20, H. Cnths 2, f. A. Gentilomo t 2, bratje Pre-inuda f. 10, G. G. di Pietro Sartorio f. 45, družtvo tergavaško iz llcke 2000 stotin moke, dmilvo borso L 400, pogiavna gole evaagcliiiko, uienci: JJolla L 1, »ordia f.2, Wansch f.l, Foaios kr. 11, Canradi kr. 30, Zuanni f. 1, Bosichi f.l, The-odciruvich f. 1, Bcrge f. 1, BOlilcr f. 2, Dora r. 1, Riedcl f. 1, FalkniT f. 2, Belaz L 1; upnice: Lange f. 2, ZOndi f. 1, Canradi kr. 30, Bernoulli f. 1, Falkner f. 2, Seaarenaud f. 5, a.-.iliaci- r. I, Griol r. 2, Bazzel kr. 20j odbor v Pirana f. 254. Kjiti Vuliuanslvu e. k. namestnik grof lVimpffen f. 100, M. F. Alimoiula f. 5, N. N. f. 3, N. Slofano f. 20, Marnseliig f. 2, K N. f. 5, Diavoletlo f. 10, Mans f. 3, L Bzllslof f. 1, G. S. r. 1, F. S. r. 1, A. Z. fur. 1, G. \V. for. 1, I. Albor for. 2, 11. Fluischer rajni. for. 5, B. Krlncti for. 2, Grezier in Atberlini for. 0, G. Tol for. 2, jedun neimenovani foi. 50, A. Cavallieri
f. 5, Snlrch f. 2, profeaorl In Metlici c. It. gimnaiiai Aleiaio Eduardo f. 1 kr. 5, Goracucchl E. f. 2, Forli A. f. 2, Carneri-no Jak. f. 1, Camerino H. f. 1, Puglisi F. kr. 30, G. Cohcn kr. 40, R. Lozii t 3, H. Tardalsch f. 4, J, Masner f. 1, F. Consolo f. I, A. Hrovatin kr. 10, G. Ruiconi kr. 30, J. Dot-nitacher r. 1, A. Giaai kr.30, F. Zotf kr.22, Jak. Simcieh kr. 33, L Waackai( f. 1, J. Kulti kr. 26, R. Aarbach kr. 15, V. Svoboda kr. 15, E. Tanovitz kr. 30, V. Candotti kr. 10, J. Auguslincich kr. 15, prof. A. Stimpel f. 2, F. Timeus kr. 20, L. llitlanich f. 3, K. Millanich r. 2, F. Eozzo f. 1 kr. 30, ». Pachor kr.30, T. Lerchenthal kr.40, G. Manzutto f. 1, J.lliu-senkamp t 1, R. Steyikal f. 1, l. Descovich f. 2, uprav. S. Vidilz f. 2, Wieselt L 1, Ruckb kr. 30, Me)! kr. 30, Forup-aky kr. 30, Tommasini f. 1, Valdon r. 1, Corelich kr. 10, »rak f. 1, Sifhela f. 1, WaIton kr. 30, Dragovina f. 2, Castro f. 1, D. D. kr. 30, prof. J. Loser f. 2, K. Vidite f. 1, F. Merit L 1, C. Morack kr. 15, J. Benco f. 1, C. Bozza f. 1, E. llasini f. 1, JC. Buttazzoni f. 1, A. Fontini f. 1, prof. 3. Fende L I, S. Cu-mano f. 2, Bar. P. Burlo f. 1, T. Valdoni f. 1, Jak. Bemporath r. 1, J. Brada kr. 30, Jak. Micori kr. 30, A. Lovriha kr. 10, F. Steidle kr. 10, J. Kosmazh kr. 10, prot L Slacan f. 1 kr. 30, Gvozdanovif t 1, Ostrogavid f. 1, Francescbi L 1, Carn-bon kr. 30, Zampari kr. 30, Hernegger kr. 30, Schulsner kr. 2 ; jedna vdova M. V. f. 5.
V treh dneh se je že toliko nabralo, da smo 22. t. m. 370 Itajor, ali ietverakov žila L j. 216 st. toršice po 3 f.
znese...........615 f.
odterg * '/. */. . 16 , 12 kr._
631 t 48 kr. rt at. raii po 3 t 15 kr. . . . . 250 f. 15 kr.
odterg 3 ■/, % ■ 8 , 45 ,
241 t. 30 kr.
in 77 at. hoba po 2 £ 40 kr. . ■ 205 L 20 kr._
1078 , 38 ,
vožnja in izroCenje do Rovinja . . 41 , 50 ,_
■••i ■	skop . 1130 f. 28 kr.
po častitemu in -Devtradljivemu g. članu Ferdo Sporerju nakupiti, in- t Rovinj poslali mogli, proshrii v posebnih pismih gg. fajmoitre in župaae Tinjanske, s. Petarske, Krinjske, Zmin-ske in Pazenske srenje, da bi tam milodar sprejeti, in med nar potrebnejsi arenjCane po svojej vesti razdelili blagovolili.
Ker so blagovoljni doneski kakor se zgoraj vidi, tiko obilno niraSevali, smo opet 26. L m. drago pasititev napravili, in za PiCan, Gradišče, S. Ivan, Križovbreg, Lindaro, Gologo-rico in Kerbune 150 sL turšiče, in 50'st. boba čez Rovinj zminskemu g. županu AnL Rovis izročili, in toliko tudi dne 28. L n. za Stari Pazea, Vermo, Šareč, Bran, Tarviž, Ger-doselo in Kaitergo poslali. Da bi si soli kupiti mogli, se je vsaki srenji nekoliko v denarjih dalo.—Ker mora list v tiskar-nico iti, bomo natanjčniji račun v prihodnim rasglasilL Le toliko tedaj povemo: da do sada nabrana mitostnjina snese t
denarjih............. 3,383 F. 5 kr.
in lu stotin moke v ceni...... 140 , — ,
skop . 3.523 f. 5 kr. in da zun 433 L, ki ao. v Bnzetu in njegovej okolšini namenjeni, Se 463 F. 5 kr. imamo, s katerimi bomo nar revniše srenjo in zlasti vdove, ki so nožje v slednji vojski zgubili, omislili.
Velika veselje je nam taka neprecenljiva miloserčnost ljubili Terstjanov storila, in nikdar nc bomo zamogti dosli pe-hvalili njih blagodušni značaj; zaupamo pa tudi, da vbogi Islri-anei, ki so v aili pomofi našli, niknti nc bodo pozabiti, v pobožni molitvi Boga za mile darijetje prositi, pa tudi v djanju, in vsem svojem obnaSanju-skazati, da so milosti vredni. Dasli. je naa zabolelo, o tej priložnosti sem ter tje slišali, da so iitrijaaski Slavjani leni in nemarni, zapravljivi in nespomemi v srečneii dneh; pa kako' aino tako opnndso sada radi pogoltnili, ker jo lo vsmilonje našo scrca vladalo, tako so tudi gotovo nadjamo, da bodo prejelo dobrolo v svoj prid porabili; zauaprcj delavnosti in treznosti so primili, in s božjo pomočjo ai po tem takim pot k. lepši in srečnejši prihodnosti poravnali. Tudi Njih prevzvišenašt, viru3 serčno ljubljeni e. k. namestnik so s 100 f. med miloserčnimi dobrotniki; akeravno
našega početja niso, mogli hvalili, prepričani, da visoka vlada, ki blagor dežele vedno pred Očmi ima, no more dovoljili, da bi ljudje, na miloslnjino so opiraje, roko križoma deržali, in pervo dolžnost svojega stanii — delavnost v nemar puščali.— Lo posebni previdnosti božjej so gre prilastiti, da, ko so je bira začela, ki po naših mislih odloge ni terpela, Visokočcjtoni Gospod niso domti bili, in da smo ustnega dovoljenja preča-stilega go>poda c. k. dvornega svctovavca, in redarstvenega vodja zagotovljeni pri naši blagi liameri Njih poterjenja so bezskerbno nadjali. Težko je nam djalo, da Njim je nekdo sum podlaknul, kakor da bi mi pri tem pričetju le slavjnnske nnmembe doganjali, in s njim Yas, dragi braljol Slavenščini nagnuti in prikupili holli, kar—Bog vč, ni bila nikoli naša misei, in tudi nikdar ne bo. Bratje ste nam — vašo nadloge so nas ganile, in ne želimo druge zahvale, kqkor da bi vi svesli, k"t doslej, naii visoki vladi, ia našemu svitlemu junaškemu Cesarju, svojo srečo v svojej omiki, in v svoji-m obra-Ževanju jiskali, in k spoznanju prišli, da si morate sami pomagati, od Vsegamogočnega vam dane moči po njegovej volji rabili, ako v resnici hočete, da bi Bog vam pomagal, in kar iz serca želimo, i vami bil, ter vam svoje mile blagoslove delil.
Ne moremo se vbraniti, da bi pri tej priložnosti visoko častito gospode duhovne, c. k. vradnike, in tudi učitelje ne poprosili, in jih pri vsem, kar jim je drago, pri zveličanju njihoveh duš ne zarotili, da naj si prizadevajo naše istrijanske brate iz niske stopnje, na kteri še neki so, po nauku in lepih' zgledih višeje vzdignuti, tako da ker za večno zveličanjo skor-beti ved d, tudi časnega blagostanja ne bodo več zanemarovalL
N a v § s t
od občene skupštine c. k. kmetijskoga družtva v Gorici 9. d. Travuja ili Aprila 1850.
Skupština se je počela v jutro ob 40. uri. Načelnik je bil g. Venceslav grof od Gleisbach, c. k. savžtnik vlade i po-glavica goriškog okoliša, oblasljuNjih preuzvišenosli c.k. na-mčstnog vojvode, grofa od Wimpfien, mčstjanskog i vojnič-kog vladalca, cesarskog Namestnika ▼ Frimoiju i podporca družtva.,
Nazočnih bilo je još 27 istinom članovah družtvenih; ir-medju ovih bili su prikazalci:
Kampolongo-Ajelskog razdčla gosp. grof Vincenc Micheli; Karminskog	» »»	» Tarnaj;
Kanalskog	„ „	Josip Kluser;
Tolminskog	„ n	Anton Achstein;
Sežanskog	„ velečaslni g.pleban Ant. Ukmar;
a od ostalih razdčlovah nije nijedan imal svoga namestnika v skupšlini.
Najstariji srfidišlni odbornik i predsednikov namestnik, g. Anton Olivo, je najprije opomenul, da ova skupština je napredovanje skupšiine 20. Prosinca ili Decembra 1849; i na-slonivši se na ona, koja je v poslednim začetnim nagovor., napovedal, je ovdfi samo još pred oči postavil, da buduč, da ova skupština ima družlvo prinačiniti, to jest, kako njegovo bistvo urediti; valja, da pridslavljena vodila družtvena se raz-borno i mirno razmisle i razizkuju, kakono što družtvu udčliti možo največi, koji je moguči naprčdak, kojega so praredora nadaju svi članovi. .
Srčdišlni odbornik, zajodno napovčdni Član odbora pri-nnčinjenih vodilah, g.Dragutin n.tclDoliak, je napovedal odluku, koju je srčdišlni odbor 14. d. Ožujka ili Marca 1850 učinil, da neka stara vodila privrčmenito valjaju, i da neka samo ona, koja vrčmenite okolovštine iziskuju, se prinačine i priluče. Odluka ova bila jo jedinodušno potverdjena, iu napovSdnik je počel čilati ono ista, koja je družtveni odbor 14. d. Ožujka 1850, prinačinil i prilučil. (Pogl. družtvene opomene razglašeno v Marcu 1850.)
Prikazal je, da §. 3. neka bi se rčči: oblast pristavile rčči: »sabori pokrajinski, i odbori pokrajinskih saborah"; i pritoka ova so je jedinodušno primila.
S. 6. da neka bi se priložilo: Vistinu članovi su člano-
vi, koji platč, ili Članovi, koji se družtvu bez plačo pridruže. Nimaju se kako članovi, sve plačo prosti, pridružiti, nego vtsti poljodčlci, koji nemngu platili; takovi imadu, kno ostali pravo glasovali v svih poslih izvan danarnih. Ulazina so za-verže, svaki novi član čo povralili morati stroške pooblastiv-nog lista ili povelje.
Kad se je ovo prikazalo, da bi se razizkalo, jc zapilal nčk"ji,'ako če so uzderžati odluka, učinjena u istuin družtvu, gledo broja članovah družtvenih omejenim, v svojoj valjanosli i kako vodilo. A buduč da vodila nišla no izrekli, koliko članovah družtvenih jo treba, da odlukc občenih skupStinah imadu valjanost, se je odlučilo, da neka znnupred valjaju i razsudd odluke. koje čo so učinili.
Yiše njih jo sada pitalo, šlo su i doslignuli, da neka se one čeleri izreke, svaka za so razgledaju.
Pcrva je bila jedinodušno primljcna.
Druga je našla suprotivnost, osobito, jer bi se školskih učiteljah. koji povzdiguju poljodčlstvo, a islinom poljodelci nisu, v družlvo bez plače uzeli ne moglo, ako bi so na glas slovah gledalo.
Družtvo je izustilo, da kako no možo dopustili, da bi svi učitelji bez razlike u družtvo bez plače so uzeli; tako no misli sasvima se slova deržati; dapače družlvo noče pozabili učiteljah znamenitih, koji če se nastojanjem iljubnvju do kme-tijskog gospodarenja osobito zaslugo u poljodčlstvo skupiti. Kad seje ovo izgovorilo, je bila i ova izreka bez promeno primljcna.
Tretja izreka so je obartno protrcsnla.
Tverdili so nekoji, da članovi, koji no plato, bi ne imali bili udeljeni pravom glasa odlučivnog u skupšlinah občenih; a njih suprolivniki su tverdili, da glas odlučivn: Članovah bez plačo bi u skupšlinah občenih veliko več ugouan bi!i moral, jer odlukom prinačinjenom morali su bili kmclovavcf vestji; a članovi, ki platč nisu vazda takovi. Ovoj opazki ni bilo nista suprolivno; dapače opomenula se jo neprimernost, koja bi bila nastupiti mogla, kad bi u občenih skupšlinah broj članovah bez plače, koji u obče tako razumni nisu, bi veči bil, neg broj onih, koji plalč, i bi odlukc pridobil. Na ovo razmišlanje se je prikazalo, da neka bi se broj članovah, koji bi se bez plače u družlvo uzeli, postavil na tretji del Članovah, koji plato u svakom razdčlu; što je Tolminski razdel još prie zahteval.
Gospodin namSstnik predsednikov je kazal, da neka se odluči glasovima, ako se ima omejiti broj članovah bez plače, iliti ne. Samo četiri glasovi su bili, da se ima; a 24, da ne-ima se omejiti. Pouzelo se je dakle protresanje izreke tretje, itverdila misel nasprotna, koja hoče, da članovi, koji ne plate, neka imadu odlučivni glas samo v skupšlinah razdelovah, a v občenih skupštinah samo savčtni.
Ova nasprotna misal je bila večinom glasovali potverdjena, i postaviti se ima na mčslo tretje izreke.
Jednako obarlno se je prolresala 4.' i poslčdna izreka. Više Članovah je govorilo, da družtvene dohodke bi več Ireba iskati pomnožiti, nego skraliti. A s drugo strane se jo prikazalo, da dohodki ulazine bi se svako Ičlo stavili mogli na okolo 50—60 f.; a skorana ili nedavna uprašanja su kazala, da je 160 takovih, koji bi družtvu so pridružili, ako bi jim ulazine platiti treba ne bilo; asvakoietno plačo po 2f. bi ovi radi platili; ako se dakle ulazina uzderžala bude, bili če družtvu 300 f. škode. Ovomu se jih je več suprolivilo dvoumivših, da bi za družlveno imanje koristnije bilo, ako bi se ulazina overgla, i da više njih neče pridružiti se družtvu zarad stro-škR povelje ilili pooblastivnog lista. Na ovi ugovor se je fca- • zalo, da neka bi se ulazina skralila na 1 f. ili da neka bi se najviše na 2 f. letni plači prilična stavila. Opct ovomu suprot je neki kazal, da nko se ima ulazina uzderžati, bilo bi ju trčba uzvišiti, da bi se štela, koja bi se mogla steči, poravnala.
G. predsednikov namestnik jc rekal, da neka se glasovima razsudi, ako so ima ulazina odvarči ili ne. Glasovi su bili 4, da neka se odvarže, a 24, da neka se uzderži. Nekoliko plače se ima daklo uzderžati.
Glasovalo soje polom, nko ima ulazina, so uzderžati, kakono jo do sada bila po 4 f. 30 kr. Glasovali jc bilo 24, da neka so uzderži, a 4, da ne.
S. 10. Opomnni imadn ko pervu izreku priltiku: Oni. koi
hoče družlvu pridružen bili, ima svoju molbu .»lo laitnom r.ikem podpirali. Novi članovi se prikažu nnj prije onim raz-ii-lovsun, v kojih slnnuju, a ovl jih čo prikazali srčdnišlnim odboru. Takovo pridražcnje se icpotvordilo; samo ovo sc je još odlučilo, da rččima: koče družlvu pridružen biti, ima se pridjnli: „kako član is lino m".
«5. 13. Prinarcdba, koju su Opomenl od Marca 1850 prikazali. je bila odveržena, i pravilo je obstalo, kako }e bilo v ;sl.irih vodilali, a prilučcno jc. bilo, da srčdižtni odbor ima oblast znnnpred razglasiva« v kratkim predmet svojih občenih skupšlin liskornicamn namCsto maticama.
Na prikazanjc, da med $$. 13. i 14. starih vodilah bi bilo stavili novi $. kojim bi se tajniku družtvenim Ičlna plača dolučila, se jc odlučilo, da neka se ovi predlog do druge občene skupštine v Studnju ili Novembru .odstavi. Radostju se jc čulo, kad je sred šini odbornik, g. Radizza izrekal, da če on do onda posal družtvenog tajnika priuzeti, k«ko ga je njegov zaslužni prednjik svojim nastojanjem izveršival.
§. 16. Kad su se pročitale prinaredbo prikazane v Opomenih. su se tri ponaprave napovedale: Perva, da neka se srčdišiniin odboru pridruži pčneznik družtvcni, kojega ima skupšlina občeim izabrati, se je primila bez šviga protresanja; jednako se je primila i druga, koju je bil Tolminski razdčl več prikazal, da Goriški razdčl ima izmedju sebe izabrati, tri srčdištne odbornike; ostali razdčlovi svaki jednoga, a mimo .irčdištnog odbornika bi svakom razdeiu izabrati bilo još 2 pri-kazalnika ili nnmčslnika, zato da bi središtni odbor svagda spodobni broj članovah imal, ako bi i ovi ili oni odstupil, ilili zaderžan bil. A treljoj ponapravi se je obarlno suprot šlo: I?n u občenih skupšlinah neka bi odlučivno glasovali samo pDručniki ili namestniki razdelovab, a ostali članovi sami sa-v'*ovno. I potverdili ovo prikazanje se je kazalo, da občene ^ojpštir.e u obče obstoje članovaraa goriškog razdčla, kojim je znrod bliznosti lasno se pogostama skupiti; a s druge strane l.anovi ostalih razdelah redki doiduzarad dalnosli; da odluke -• občenih skupšlinah, dakle sasvim stoje v goriškim razdeiu; J- takove odliike nemogu se imati za odluke, koje su primerne mislima svega druživa; dnlje se je opomenulo, da ako i?1 s<* nonaprcvn, koia je toliku suprolivnost našla, i primila;
svakomu člnnu prosto ostalo, udčlili se savčlovno svakoga protresanja: (in ovo bi zadosta veliko poručanslvo bilo, da šval« uosal 1»! s? primi-mo razgledali razsudil, i poslednje da Vd se nnmesJni prikaza inc izaberc, svaki član, koji mu oblast glasovati izruči v svojim razdeiu se zajedno unapred pravu <atn glasovati odverže. S druge strane jc veliko članovah I kazalo, da v občenih skupšlinah kako v skupštinah učenih cružtvah, nc broj dapače razumnost doveršuje odluke; da svaki razde! neka nas'ojn, da si nnjrazumnijega namestnika izaberc, da ro.cMovi imaju nnmerovati, da bi najbislrijc glave sajedi-ntii i skupili; n'suprotno prikazanje v sebi ima početak ne-složuosti; da ako bi se pravilo, koje se prolresiva, primilo, bi obSene skupštinc bile, kao da bi jih ne bilo; jerbo bi onim, koji bi došli u serce težko bilo porudi ljubavi do samih sebe; ca bezumno jc. hoteti, da članovi neka v skupštinu doidu, a jim ne dopustiti.' da svoju misal izreknu; občene skupštinc bi dakle bilo puste; da ako bi se v kakovim razdeiu više razumnih članovah nnšlo, i nko bi on jednoga samoga nameslni-r ka poslati mogal; bi nespodobno bilo reči, da ostali nisu zato, ca bi gn numčslovnli, jerbo očitoj istini suprot bi se reči moralo, da niinuju izveršonosti, koje su primerne opravičiti njih dohod.
Kod so jo o treljoj ponapravi glasovalo, se je 26 glaso-vima pri 2 odvergla; §. 16. so dakle uzderži kako se najde prinačiujcu v Opomenih i priluknma perve i druge ponaprave.
§§. 20. i 28. prilukc prikazane su sc bez protresanja priložile.
§. 29. Ponaprave evoga §. su sc pročitale, razizkalc i
svnkn po se glnsovalc, koko sledi:
n) prilučnk peneznika družlvcnogK se je primil bez protresanja.
c) Se je odlučilo, da so ima sasvima odvarči, buduč da' ?e u §. 15. vodiluh več uzderži.
e) Sbudilo so jo protresanjc zarnd ogledo svakoletnog -nfiuna." Kazalo sc je, da, nko sc ima ogleda izabrati, srčdišt-
ni odbor, koji račun prikaže, oglede izabrati nema, ni računa sam razgledali irazsuditi; da ova stvar se pristojl tako-vimu, koji nema pri tomu nikakvnga posla, i koji jepravedan; da ogledima izabrati je treba. družtvcne članove, a lakove, koji nisu u odboru, do bi razgledali, ako nije on penezah no potrčMto strošil. A s druge strane so jo kazalo, da ako bi so oglede i protreinici računah izabrali, bi ovo ljubavi članovah, koji su u srčdištnim odboru, do sebe istih suprotno i studno bilo; da buduč da ovi su več zaupniki druživa, lakova oštra suprotnost so potrčbita ne vidi, dapače—dosteči primerni razsud, bi spudobniji i ugodniji bilo, ako bi so svakolčtni račun tiskarnicama razglasil i napovčdom občene skupštino čla-novama razposlal, da bi svaki prikazati mogel, šlo bi zapazil. Ovo po*lčdno prikazanje se je podpunom ugodnoslju primilo.
f) Odlučilo seje, da so rčči: uzmnoženje druž-tvene dčdšine nepremakne, odvarči imadu; jerbo seje razmislilo, da ako bi skupšlina občena ista oblast imnla, tako-vu slvar razsudili, bi si više putah umislili mogla priličnost, takovo uzmnoženje naklučiti.
Ostale stvari $. 29. napisane u Opomenih pod b, d, f, g, h, i, k, su se primile bez raziskovanja.
Buduč da je bilo med tom odšlo več mnogo g. članovah, je g. namestnik predsednikov opomenul, da je bilo treba još predsednika izabrati; prikazal je dakle, da neka se pristane vodila prolresivati; i da neka se predsednik izaberc. Kad se je s druge strane prikazalo, da nrka bi se čekalo, predsednika izabrati; dokle bi se nova polilička uravnava uvela, se je večinom glasovah ovo prikazanje odbilo; počelo se je dakle predsednika izabirati.
Pervo i drugo glasovanje ni dalo pose večine glasovah; pervo je dalo:
G. Ant. Olivo 7j g. Jos. od Persa 7; g. Drag. Katinelli 5 glasovah, dva su se zgubila, jer su se razkinula;
drugo je dalo:
G. Jos. od Persa 10; g. Ant. Olivo 6; a 5 glasovah je bilo posamib.
Kad se je glasovanje zaludu vidilo, su gg. Ant. Olivo i Jos. od Persa isti prikazali, da neka se odstavi predsednika izabrati; a skupšlina ovoga ni dopustila, dapače bez obzira na g Ant. Olivo, koji je pri tomu izrekal, da kad bi i njega za predsednika izabrali, bi on predsednikovih poštah priuzeti ne mogal, odlučilo, da neka se još jedan put glasuje, a to nad članovi, ki su v pervim dvojim glasovanju večina glasovah imali.
V tretjim glasovanju je bilo glasovah 17 za gosp. Jos. od Persa, i 4 za g. An!. Olivo; proglasil se je dakle g. Jos. Persa plcmenilnik od Liebcmvald, kao predsednik druživa, i odlučilo, da neka nadom potverdjenja cesarskog valje se prime posla mu izručenog. Gosp. Persa se je toliko usilni molbi podvcrgel, i izustil, da velikem radostju prime slavu, koja mu se udeli a družtvo mu je jedinodušno iskrenu radost prikazalo zaradi, da je uzvišan bi!. Takovi uzajemni radosti je priložil neki odbornik nekoga razdela priporočenje, da neka vaz-da v sercu nosi. česa se ministarska odluka 9. Studnja ili Novembra 1849 od družtva nada.
Potom se je napredovalo protresivanjem ponaprnvak i prilukah prikazanih v Opomenih; priluka prikazana §. 37. se je primila bez protresanja; ponaprava prikazana §. 40. se je uništila, buduč da je odlučenohilo, da seulazina ima uzderžati.
Poglavje VII. Opomenah govoreči od razdelah §§.53—64. se je Sve bez protresanja primilo; opomenuto je samo bilo, da sela Kopriva i Auber bi se mogla prilučili razdeiu Sežanskim a občinn Sograda razdeiu GradiŠČnnskim; a pustilo se jo jima na volju, da neka čine, kao jim drago.
Kad so jo ovim doveršilo protresanjc vodilnih ponaprn-vah, izvolili su se novi članovi, i izabrali su se kao islinom članovi plativni:
p. n. gosp. Tomasič Andrija, vlastelac v Ivopru; „ „ „ Pcrtout, učitelj jezika i slovstva ilaljanskog i ra-
rotni prinoiitclj v Liu*ijani; _ „ „ Bianchetli učitelj v Cividalu; „ „ „ Wink!cr Andrija poslušalac kot. o. k. privrfimeni-
toga prestolja v Gorici; n « » Guljclm grof od Puppi, vlastelac v Solkanu;
vclcčcstui g. fiulj. Jordan, vodja c. k. djačkih učilnicah v Gor.
„ » Ivan Abrom redni namestnik v ccrkvi pervostol-noj v Gorici.
Jednako je skupština potvardila izabrane članove plativ-no i ncplntivne, koje je prikazal razdčl Karminski, i prilučiln, da članovam ncplntivnim nema so podati povelje, dapačo prosti list, da su izabrani.
V obziru na tako ve, koji su se v Ajdovšinskim, Bolči-škim, Kanalskim i Tolminskim radčlu objavili; da bi se jim prislupiti dopustilo bez plačo ulazine, je bilo odlučeno, da neka bi primčrni razdčli liaverstili njih odluku, buduč da se je za sad ulazina uzderžala.
Kad jo skupština na svcrliu opomcnula, da bi trčba razglasili odluke, se je upitalo, ako bi družtvo gledd nove uravnave političkc nc imalo gledali i na Istru. Predsčdničstvo je na ovo uprašanje odgovorilo, da u Istroj seje prostovoljno več saborah kmetijskih uredilo, a da nisu si još nijednoga kraja izabrali, koji bi jim srčdina bil; da malo ovih saborah se je objavilo, da bi našimu družtvu pridruženi bili, da s druge strnnc mnogo jih hoče, da neka bi Istra svoje vlastno družtvo uredila; da družlvo v Gorici je od c. k. vlade v Pazinu doznalo, da se je više saborah semo tamo ustanovilo, jerbo je pitalo, da neka bi jim po istoj vladi naznanilo sve važne na-redbe, Što je do sada činilo; a da ne misli, dalje poči, dokle Istra ista željah svojih ne prikaže.
Ka to razjasnjenjose je kazalo, da neka se prozovu odgovorni članovi v Istroj na dokaz, hoče li istinom biti druž-tva našeg. Primil se je jedinodušno ovi predlog.
Izreknulo se je dalje, da neka bi se gosp. Ivan Kerst. Juretič molil, da bi peneznik blagovolil biti najmanje do sledne srsdištneskupštineobdene a bilo je občenomradoslju primljeno toliko več, jer je gosp. učitelj uljudno privolil.
Skupština je sverhom dokazala snrčr.u livalu predsednikovim namSstniku i do sada tajniku n.tln	za njih zla-menite zasluge, i skoro izabrani gosp. predsednik-kratkim nagovorom izrekavši svoju hvalu za pouzdanost mu prikazann," je molil, da neka družtvo blagovoli podupirati svima svojima močima njegovu dobrovolju, što je prebudilo veliko veselog pleskanja.
Kovičar slav j. tirnžtva.
3. Julja. Snoči so naš prečastiti član g. Ant žl. Ru-snov od nas slovo vzeli, in se danas v Zagreb podali, oglasit, in priklonit se Njih preuzvišenosti p. n. gospodu Banu, kakor izvoljeni veliki župan v Reki. S solzencmi očmi smo se za dragem, visoko spoštovanem, in serčno ljubljenem gospodam ozirali, ko so nas zapustili; vendar pa so nam serca od veselja se vnemalc, ker smo pomislili in prevdarili, da ta poziv jc gotovo znamnje, da naša jednakopravnost se bo vresničila. Srečne deželo, ki so iskrenem domorodeom v oskerbništvo izročene! Kar sta milo sonce in vlažni dež zelišem in cvetlicam, to so dobri, za domovino vneti vradniki svojemu narodu I Kakor so torej s vso duše veselimo, da jo našem ilirskem bratom jelo svilati, in da njim zarja lepo prihodnost naznanuje, tako tudi iz dnu svojega serca želimo, in želeli moramo: da bi naše visoko vladarstvo, tudi drugih Slavjanov, tudi nas vbo-gih Slovencov ne pozabilo, in domačemu jeziku tako veljavnost, kakoršna mu je po ustavi zagotovljena, vjistiniti blagovolilo.— S pogledom, polnim serčnega hlepenja se bodo naše oči k našem bratom na vstočno obračale, dokler ne bo ljubo sonce v vsej svojej mili svetlobi tudi nam prisijalo.
Nocoj smo imoli razveselivni zbor. Več kaj od tega
drugi pot.
Smemo povedati, da bo novo družtveno stanišče najelo. Najdemo za to počelo zvesto poroštvo v podpisih ča-stilih g. Članov, kterih se je okolj 90 za tako premembo izreklo. —
Cvetje i Terajo.
U Hamburku živi neki Dr. Wollhci:r.. ?a mož je pra\; čudež -jezikoslovnign znanja. Ivakor pravijo, govori in razumi on dvajset jezikov, evropejskih in aziatiškili. To potveruijn tudi njegovi znani prevodi iz Švedskiga, I:;l::nuiškiga, Danskiga, Angleškiga, Porlugalskiga/Španskign, hl:»Jr.oindijškiga, Por-zanskiga ino iz Sanskrita. Zraven legn je zložil tudi en por-tugolsko-nemški in ncmško-portugalsfc; besednjak, kloridi zL hvalijo; ravno tako tudi portugalsko in dansko slovnico. Vcrh tega so u ravno tisti zalogi, kakor imenovane knjige, še n-.. svillo prišld ena španska, laška, švediška, novogrečia in — turška gramatika! — Eno zlo učeno delo za Sanskrituo pis-menstvo, pod naslovom: Do nonnullis Padma-Purani capitibus. jo u letu 1831 na svitlo dol. Važno delo, nad kteri:.: od is let že dela, namreč velik slovar Sanskritskiga jezika, jo u letu 1842 stranoma skozi strašen pogor pokončano bilo; pa zopet se Dr. \V. že trudi popravili in dostavili, kar jo poškodovano bilo. —
*V* U neki veseli tovaršiji jo bilo prnšnnn: kolikokrat se smd vina piti? Eden pričijočih hitro takdlo odgovori: -Ako prav spoznam, je za pitje uzrokov pet: Pcrvič prihod gčstn drugič žeja, tretjič vesel dan, četertič dobro vinco in petič vsak drugi uzrok, al pa kolikorkrat sc komu piti poljubi.« —
*** U stari komediji so bero: Oče Adam so je nad svojimi mlajšimi silno pregrešil. Ko bi bil Jako pameten bil, du si bil žlahtnijsko pismo (Adelsbrief) kupil, bi bili mi zdaj vsi žlahtni gospodje. —
■%,* Zadnji dan pusta so bila na ne": i m nensškia u ples in pustne veselice. Vse se jc lerlo žlehtnikov in oblečenih gostov; vsd je blisketalo od sl..:a in srebra. 21.^ je tudi priprost kmetič prikoračil, ki bi 'S.\ rad noter u pr-d gledat šel. Pa ošaben dvornik mu pot žanri, ga kislo pejle-da, ter nad njim zareži: »Kaj pa i..»;;e vi lakaj opraviti*?-— „Aj, je kmetič prijazno odgovoril, \-si bi tudi rad vidi!, kake se naši denarji zapravljajo I*4 "	J. .->.
3?oziv na prečpi&tn.'
Slavni komponista V. Lisinski, svojimi guubcnimi pre:^-vedenjami osobito Zagrebu poznati Slavjan, namerava na j>v— dati svoje kompozicic. Uvčren pako, da ima iuTarstu isk..:.. Slavjane, poslao je ovih danah taj
OGLAS.
Koncem meseca Surpnja (Julija) o. g. izlazit če i. svi> zak od 6 izvornih čeških napevah sa izvor, češkim testom : ilirskim prevodom uz Pianoforte od V. Lisinskoga — Cen. prcdplate, koja kod izlazka istih napevah povečat če ss. jest: 40 kr. sr. — Predbrojiti se može u Tarstu u dvorani slavjuu-skoga druživa i kod Ivana Jlocuna.
Molo se dakle gg. domorodci, da podupirati stana ta; predmet, pošto osobito nam Jugoslavjnnom toli težko biva, napojiti so istom slavjunsko gudbo ili muzikc.
Hinena g. VteiaeJjiteJjov Jafirasis!:^ ga §layja;:a.
Čeme Anton..............for.
Dornig Matevž..............»20
Opovič Krištof.............S"
PoIay Dragutin.............. ~
Randič Ivan............... 5
Švab Miha...............» S
Šmuc Dr...............» 5
Verne Miha..............„15
Vladisavljcvič Demcter............ 10
Zeic Frane. ............ ♦ .	->2
znese
prenes. iz 3. iisla f. 3T5 štnplT«i
Vrcdil S. Rudinaš.
Tidamiic-j Aaslr. Llovos^