st ud ia universitatis he re d it at i Uvodnik Editorial Irena Lazar UNESCO katedra in Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem, Slovenija irena.lazar@fhs.upr.si 9 Prva številka revije SUH v letu 2022 je pos-večena antičnemu steklu. Nabor člankov ni naključen, saj v letu 2022 praznujemo mednarodno leto stekla, ki ga je 18. maja 2021, na pobudo Mednarodne komisije za steklo (ICG), ICOM-Glass in Community of Glass Associ- ations (CGA), razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Med več kot 1100 podpor- niki iz 74 držav je bila, na pobudo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, tudi Slovenija. Leto poudarja pomembno vlogo stekla v na- šem življenju in posebej izpostavlja tehnološki, znanstveni in gospodarski pomen tega pogos- to spregledanega prosojnega materiala (https:// iyog2022.org/). Steklo je prav tako izjemno po- memben medij v umetnosti in njegov zgodo- vinski razvoj je nedeljiv del tisočletnega razvoja in napredka človeštva. Vizija mednarodnega leta stekla 2022 je pra- znovati preteklost, sedanjost in bodočnost tega izjemnega materiala ter slediti ciljem Agende 2030 Združenih narodov. Posebej so izpostav- ljeni vloga stekla v razvoju človeštva, organizaci- ja mednarodnih znanstvenih in umetniških do- godkov, spodbujanje in širitev védenja o pomenu bogate zgodovine stekla, poudarjanje povezave med steklom, umetnostjo in kulturo, spodbuja- nje raziskav o steklu v izobraževalnih in razisko- valnih institucijah, industriji in širši javnosti ter seveda izgradnja in spodbujanje mednarodnih povezav. Na pobudo slovenskih raziskoval- cev antičnega in novoveškega stekla s Fakul- tete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Narodnega muzeja Slovenije, Po- krajinskega muzeja Maribor in Pokrajinskega muzeja Celje, je v Sloveniji nastal projekt »Po stekleni poti/Upon the Glass Trail«, s kate- rim se je Slovenija vključila v praznovanje med- narodnega leta stekla (https://www.nms.si/si/ razstave/e-razstave/11049-Po-stekleni-poti). Trinajst slovenskih muzejev že od februar- ja dalje pripravlja vitrine meseca, v katerih pred- stavljajo izbrane steklene predmete iz svojih zbirk in depojev. Vitrine in razstave dopolnju- jejo raznolika predavanja strokovnjakov in raz- iskovalcev stekla iz različnih muzejskih in razi- skovalnih ustanov. Fakulteta za humanistične študije se kot iz- obraževalna in raziskovalna institucija v ta pro- gram vključuje s konferenco, potekala bo 5. in 6. oktobra 2022 v Kopru in Ljubljani, ter s te- matsko številko revije Studia Univerzitatis He- reditati, ki je pred nami in prinaša nabor znan- stvenih prispevkov na temo raziskav antičnega stekla. V njej svoje rezultate predstavljajo med- narodno uveljavljeni raziskovalci stekla iz Bolga- rije, Hrvaške, Slovenije, Velike Britanije in Se- verne Makedonije. Sklop znanstvenih prispevkov obsega se- dem člankov, ki prinašajo razprave na temo ma- terialne kulture stekla v arheoloških kontekstih od prazgodovine do srednjega veka, številko pa ht t ps://doi .org /10. 264 93/2350 -54 4 3.10(1)9-11 © aut hor/aut hors st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 1 0 (2 02 2) , š t ev il k a 1 / v o lu m e 10 ( 20 22 ), n u m be r 1 10 zaključuje še recenzija monografije Muzeja an- tičnega stekla iz Zadra. Prvi članek, ki ga je prispeval Boris Kavur, analizira steklene jagode v obliki amforiskov iz različnih arheoloških kontekstov in jih uporabi za interpretacijo širših kulturnih procesov. Od- ražajo namreč kompleksne družbene mreže, ki so povezovale različne svetove – od antične Ma- kedonije do Baltika, od osrednjega Balkana do osrčja Panonske nižine. Odsevajo svojevrsten prestiž v materialni kulturi prazgodovinskih elit in dokazujejo obstoj trgovske mreže na dol- ge razdalje. Naslednji članek, ki so ga pripravili Ana Franjić, Ian Freestone, Borut Križ in Petra Sti- pančić, prinaša pomembne novosti s področ- ja raziskav in arheometričnih analiz prazgodo- vinskega stekla Dolenjske. Analizirano gradivo je obsegalo 48 poznobronastodobnih in žele- znodobnih jagod s prazgodovinskih grobišč Ka- piteljska njiva in Mestne njive. Rezultati analiz kažejo, da je bilo steklo, uporabljeno za izdelavo jagod, uvoženo. Elementi v sledovih kažejo ana- logije z že opredeljenimi tipi stekla, ki izvirajo iz vzhodnega Sredozemlja. Rezultati tako dokazu- jejo obstoj organizirane in dobro vzdrževane tr- govine na dolge razdalje med Dolenjsko in vzho- dnim Sredozemljem v času železne dobe. Tretji prispevek, izpod peresa podpisane, predstavlja izjemno najdbo v kalup pihane ste- klene čaše steklarja Enniona z območja Sloveni- je; gre za izdelek antičnega mojstra, ki je na svoje steklene posode, pretežno izdelane v prvi polovi- ci 1. stoletja, napisal Ennion me je izdelal. Najd- ba izvira iz naselbinskega konteksta rimske na- selbine Romula (Ribnica pri Brežicah), carinske in obcestne postaje, kamor so, sodeč po števil- nih izjemnih najdbah, prihajali tudi po naroči- lu narejeni stekleni izdelki z vseh strani imperija. V svetovnem merilu pomembna najdba širi po- znano mrežo izdelkov sidonskega mojstra z naj- dišč zahodne Evrope na območje JV Alp in rim- ske province Panonije. Naslednji prispevek, ki ga objavlja Zrinka Buljević, predstavlja rimski grob 6 iz Trogirja na Hrvaškem. V poznorimskem grobu, datiranem na konec 4. in v prvo polovico 5. stoletja, pose- bej izstopa skodelica z graviranim geometrij- skim okrasom, tako zaradi okrasa kot majhnih dimenzij. Skodela, ki je okrašena po vsej površi- ni, ima primerjave v izdelkih, ki so nastajali v ste- klarskih centrih Dura-Europos, Intercisa, Tana- is in Köln. Avtorica članka meni, da je skodela iz Trogirja uvožena iz ene od galsko-renskih delav- nic, ki so bile aktivne v 4. stoletju. Kristina Koseva, doktorska študentka iz Bolgarije, objavlja razpravo o sklopu steklenega gradiva, ki je bilo odkrito med raziskavami leta 2012 v opuščenem vodnjaku rimskega mesta Ser- dica (Sofija) v Bolgariji. Opredeliti je bilo mogo- če oblike, kot so konične čaše, svetilke, steklenič- ke in vrči, posode so bile obdelane in okrašene v toplem in ohlajenem stanju. Glede na stratigrafi- jo in odkrito gradivo je bil vodnjak najverjetne- je opuščen in napolnjen z odpadom v teku 5. sto- letja, v 6. stoletju je bil nad njim že pozidan nov objekt. Na osnovi primerjav je stekleno gradivo datirano v čas med 4. in 6. stoletjem. Posebej zanimivo gradivo objavlja Dimitar Nikolovski, ki predstavlja majhne steklene uteži (exagia), katerih posamična teža ne presega 4,5 g, odkrite v antičnem mestu Stobi (današnja Sever- na Makedonija). Najdbe steklenih uteži za zlate kovance (solidi) so tesno povezane s fiskalnimi in administrativnimi reformami cesarja Anastazi- ja, ki jih je nadaljeval Justinijan I. Uteži so bile v uporabi relativno kratek čas, približno 150 let, in sicer v 6. in prvi polovici 7. stoletja na obmo- čju Bizantinskega cesarstva. Najdbe uteži doka- zujejo trgovsko in gospodarsko aktivnost mesta Stobi še na koncu 6. in v prvi polovici 7. stoletja. Zadnji prispevek se posveča slikanemu stek- lu oziroma vitražem. Nikolina Topić predstavlja ostanke slikanega stekla in oken (kosi obarva- nega stekla vseh vrst, svinčeni okvirji, mreža za okna) iz katedrale v Dubrovniku iz obdobja od sredine 14. do prve polovice 15. stoletja. Gradivo predstavlja redkost med steklenimi najdbami na Balkanu. Vitraži iz dubrovniške katedrale so bili morda delno izdelani v Dubrovniku pod zahod- noevropskim vplivom ali pa uvoženi iz zahod- ne Evrope. Nastali so verjetno med sredino 14. st ud ia universitatis he re d it at i u v od n ik • e d it or ia l 11 stoletja in letom 1440 (Philip de Diversis v svo- ji knjigi omenja steklena okna katedrale s podo- bami svetnikov). Okna so bila poškodovana leta 1573, dokončno uničenje pa je povzročil potres leta 1667. Številko zaključuje recenzija Irene Lazar, ki je vzela pod drobnogled katalog stalne postavi- tve Muzeja antičnega stekla v Zadru, objavljen leta 2021 (Antičko staklo. Katalog stalnog posta- va Muzeja antičkog stakla u Zadru), ki sta ga pripravila Anamarija Eterović Borzić in Berislav Štefanac. Želimo vam prijetno branje!