CFTTF:. so. decembra 197« — številka S2 — leto xxx — CEVA 3 mNARJT5    j
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Letos se poslednjič oglašam s tega prostora. Vsi v uredništvu z današnjo številko
zaključujemo naš odnos do bralcev v letu 1976, ki mu bomo jutri ob polnoči, kjer
koli ,?e bomo, pripisali   naslednjo številko, v 1977.
To leto pa vam, dragi bralci, želimo zvrhan koš zelja in uspehov. Da bi jih uresni.
čili. Temu zdravja, onemu zadovoljstva v zasebnem življenju, tretjemu pridobitev
stanovanja, četrtemu, stotemu, desettisočemii. Neskončno. Vsakomur vsaj nekaj.
Vsem pa mir,'ki zagotuvlja napredek in razvoj. Ta ne pade z neba, čeprav njegovo
nasprotje udari kot strela z jasnega. In s to željo se lahko naša družba pohvali, da
je nenehno »y borbi za mir.« Ne le zase, za vse ljudi na zemeljski krogli.
Srečno!
VAŠI NOVINARJI IN UREDNIK
Fotografija: Drago Medved
Novo leto se začenja,
vsak načrt že svoj ima.
Sile vsakdo si napenja,
da kaj stri in kaj velja.
Da je žensko leto mimo,
bolnica dokaz nam da;
prva lepi svet zagleda
mala moška glavica.
V februarju vsakdo misli,
da v izvoz čimveč bi dal,
a potrošnik na policah
uvožen si krompir je bral.
Marca praznik žensk
slavimo
m*oški celega sveta,
a za pusta Celje pusto
maskam mesta več ne da.
Varčevanje — glavna skrb
smo aprila si dejali
Dobra šala — rekli so
in se marsikje smejali.
PO ROČILO '76
Maj ljubezensko razganja,
vesele se srca vsa,
tudi ko kegljavki naši
prineseta nam kup zlata.
Vlak smo junija sprejeli,
ki je brate pripeljal,
a na celjskem stadionu
atletski cvet je gostoval.
Filter julija dobimo,
ki ozračje čistil bo.
Vendar skupnost nas ne reši
če vse še vedno v zrak bo
šlo.
Avgusta strašna vest se širi,
upokojencem ježi lase:
kdor upokojen je — pa dela,
v pravi pokoj res naj gre!
September s cestami nas
draži,
vsak naj dinar svoj doda.
Sejem obrtniški v hali
Jice Ponte-rossa ima.
it
Oktober tu je — reci DA,
priporočamo ljudem.
Vsak naj delček svoj
primakne,
da nam bolje šlo bo vsem.
Novembra v našem tedeefu
film domači se predstavi.
Oceno kritično podamo,
kako in kaj, kar kdo ustvari.
ir
V decembru nafti cena skoči,
svet pretresajo skrbi.
Pri nas težav nihče ne čuti,
ribe nafta nam mori.
it
Pustimo ieto, ki umira,
zdravila rabimo drugod.
Vsakdo zase naj začrta,
kam naj vodi nova poi.
it
Mi pa zdravja vam želimo,
cvenka dosti mesec vsak.
Pri delu, uku in pri igri
naj sreča spremlja vaš korak.
2. stran — NOVI TEDNIK
Št. 52 — 30. december 1976
P061EJMO V SVET
PIŠE   IVAN  BENICAR
V PRETEKLEM LETU svet ni padel s tečajev, umi-
ril pa se tudi ni. Stare in nove krize niso bile večje
od naporov držav, mednarodnili organizacij in posame-
znikov, da se poiščejo najsmotrnejše rešitve zanje.
Človeštvo je dozorelo še za eno leto, ne vemo pa, koli-
ko časa je razvoj namenil njegovi puberteti. Bilanca
je za silo pozitivna, simptomi pa naslednji:
— Popuščanje napetosti v svetu se je obdržalo. Za-
vest o medsebojni odvisnosti vseh se je okrepila; strah
pred skupnim uničenjem je sicer večji kot apetiti po
političnih in drugih prednostih, oborožitev pa se ni
zmanjšala in svet postaja vse bolj podoben veliki
kasarni. Najpomembnejši sklep OZN je, da bo do
leta 1978 posebno zasedanje generalne skupščine OZN
o razorožitvi.
— Ekonomski sistem v svetu, narejen za bogate in
močne, vse bolj škriplje in s tem vse bolj moti tudi
najrazvitejše države v uživanju prigrabi jenih bogastev
z vsega sveta. Gospodarske razlike med razvitimi in
nerazvitimi so se poglobile: v ZDA cvete industrija, ki
proizvaja hrano za pse, na svetu pa umre od lakote
še veliko število ljudi.
— Najpomembnejši dogodek leta je bila peta kon-
ferenca neuvrščenUi dežel v Oolombu, kjer se je sredi
avgusta zbralo 86 članic. Sprejeli so zaključke o tem,
kako se naj svet razvaja, da bosta strah pred vojno
in reščina postopoma izginjala. Neuvrščene dežele zahte-
vajo no\'i ekonomski sistem v svetu, svetovno razoro-
žitev, enakopravne p>ogoje za Sever in Jug, Vzhod in
Zahod, za bele, črne, rumene in mešane, za ženske in
moške, za otroke in odrasle.
— Na 31. zasedanju generalne skupščine OZN so
prevladovale neuvrščene države z idejami iz Colomba.
OZN šteje že 146 članic. Za generalnega sekretarja je
bil ponovno izvoljen Kurt Waldheim.
— Konec junija je bila v Berlinu konferenca 29
komunističnih in delavskih partij Evrope, kjer so
potrdili načelo enakopravnosti vseh partij. S tem pa
naj bi se tudi poslovili od nekdanjih ozkosti, pritiskov
in izključevanj posameznih partij, kar je škodovalo
socializmu. Torej mu berlinska konferenca lahko kori-
sti.
— Mnoga lokalna žarišča v svetu so grozeče tlela
skozi vse leto, nel:atera pa so tudi gorela, posebno še
Bližnji vzhod s svojim podaljškom v Libanonu. Na
jugu Afrike morajo črni prebivalci še vedno dokazo-
vati, da so ljudje, čeprav prav njihovi beli gospodarji
ne kažejo prav nobenih človeških lastnosti. Obletnica
osvoboditve Angole in razkrivanje kart na ženevski
konferenci o Rodeziji sta zapečatila oblast belih reži-
mov v tem delu sveta.
— V Portugalski in v Španiji so bile volitve po
več desetletjih.
— Nekateri veliki narodi in dežele so dobili nove
voditelje. Umrlega Mao Ce-tunga je zamenjal Hua
Kuo-feng, v ZDA pa republikanec G. Forda demokrat
Jimmy Carter.
— Prizadevanja za mir in prijatelsko sodelovanje v
svetu sta porasla, terorizem pa je bil še naprej prisoten
v mednarodnem življenju. 7. februarja so fašistični
storilci ubili našega konzula Edvina Zdovca, 10. sep-
tembra pa so ustaši ugrabili ameriško letalo.
JUGOSLAVIJA je v preteklem letu utrdila svoj polo-
žaj v svetu, izboljšala je odnose s sosednimi deželami,
kjer je bilo mogoče; z Avstrijo in Bolgarijo nam to ni
uspelo. Bistveno smo prispevali k opredeljevanju poli-
tike in konkretnih predlogov neuvrščenih dežel. Sode-
lovali smo z vsemi deželami, ki se prav tako kot mi
prizadevajo za hitrejše dozorevanje človeštva. Jugosla-
vija je potrdila svojo neodvisnost in odločnost na eni
strani — ter svojo gostoljubnost in solidarnost na
drugi. Pri nas so bili na obisku številni tuji državniki,
gospodarstveniki, znanstveniki, pisci, umetniki in na
stotine tisoče tujih turistov. Predsednik Tito je obiskal
marca Mehiko, Panamo, Venezuelo, Portugalsko in
Švedsko, maja Grčijo, junija Turčijo in Nemško ne-
mokratično republiko (na berlinski konferenci), avgu-
sta pa Sri Lanko (na konferenci neuvrščenih). V Ljub-
ljani je bil osnovan Mednarodni center za podjetja v
javni lastnini v deželah v razvoju.
REORGANIZACIJA ZDRAVSTVA

USPEL REFERENDUM
»še nikoli doslej niso bili
zdravstveni delavci tako poli-
tično in samoupravno razgiba-
ni, kot prav zdaj v pripravah
na referendum za popolnejšo
samoupravno organiziranost«,
je ondan dejal BERNI STRM-
CNIK, generalni direktor
SOZD zdravstveni zavodi Ce-
lje, ko je v koordinaciji med-
občinskih organov družbeno
političnih organizacij govoril
o pripravah na novo organi?:a-
cijo zdravstva na širšem
celjskem območju.
Zdravstveni delavci so z
referendumom prejšnji teden
odločali o združitvi celjske
bolnišnice, regionalnega
zdravstvenega doma in Zavo-
da za socialno medicino in
higieno. Skupaj se je glaso-
vanja udeležilo 2040 delavcev
ali zdravstvenih delavcev, od
teh se jih je v splošni bolni-
šnici 80,35n/() iiireklo za zdru-
žitev, v regionalnem zdrav-
stvenem domu 75,80^,0 in v
Zavodu za socialno medicino
in higieno 87,27'\'o
Najprej bodo morali izobliko-
vati najprimernejše samou-
pravne organizacijske oblike
in delo organizirati v te-
meljnih organizacijah združe-
nega dela in to v najtesnejši
povezanosti celovitega zdravs-
tvenega dela, tako preventiv-
nega kot kurativnega. Pri tem
bodo morali upoštevati tudi
njihovo učinkovito povezanost
z občinskimi zdravstvenimi
skupnostmi, saj znotraj njih
zagotavljajo razvoj zdravstve-
nega varstva, v tej smeri že
razmišljajo in so si v obliko-
vanju stališč in predlogov že
precej na jasnem, kako delo
organizirati.
A. N.
Letošnja praznovanje 35-letnice ustanovitve JLA je tudi na celjskem območju minilo na vso moč slovesno. Višek števil-
nih prireditev jo bil prejšnji petek v hali Golovec, kjer so med resnično dobro pripravljenim kulturnim programom,
razvitjem prapora Zveze rezervnih vojaških starešin in branjem napredovcnj rezervnih vojaških starešin sprejeli med
prostovoljce teritorialne obrambe tudi nove člane. Zadnja prireditev jo biia dejansko dokaz skupnega nastopanja naše
vojske in vseh občanov Jugoslavije, kar pomeni dejansko moč za ohf-anttev tistega, kar je bilo težko priborjeno pred
več kot tridesetimi leti. Ob vsem tem pa je jasno samo nekaj: to sodelovanje, ki je že doslej bilo vzorno, je treba samo
še poglabljati in plemenititi, kajti to je In bo v korist nas vseh. Foto: DRAGO MEDVED
CELJE

REFERENDUM V CELJSKI OBČINI BO 16. JANUARJA
v torek, 28. t. m. je bila
najprej skupna, zatem pa lo-
čene seje delegatov vseh treh
zborov celjske občinske skup-
ščine. Na skupni seji so po-
trdili pKjročila delegatov ozi-
roma vodij skupin delegatov
za zvezni zbor skupščine
SFRJ, za zbor združenega de-
la ter za zbor občin skupšči-
ne SR,S. Iz vseh treh poro-
čil se je slej ko prej uvelja-
vila zahteva po tesnejšem so-
delovanju teh skupin delega-
tov z bazo, se pravi z občin
sko skupščino, samoupravni-
mi interesnimi skupnostma
ter temeljnimi oziroma orga
nizacijami   združenega   dela.
čeprav izvršni svet ni pred-
ložil skupščini amandmaja na
predlog resolucije o družoe-
noekonomskem razvoju Slo-
venije v prihodnjem letu, j?
razprava vendarle opozorila
na nekatere probleme, ki za-
aevajo tudi celjsko občni o.
Tako se je pojavilo vpraša-
nje, zakaj v resoluciji ni
gradnje novega hotela na Do-
brni in nadalje, zakaj je upo-
števana graditev nove tovar-
ne za proizvodnjo žveplene
kisline, četudi so v tej zvezi
znana stališča občinske skup-
ščine.
Z dvema vzdržanima glaso-
voma ter z vsemi drugimi —
— za so delegati sprejeli
sklep o razpisu referenduma
za uvedbo drugega samopri-
spevka v celjski občini. Kot
je znano, bo referendum v
nedeljo, 16. januarja 1977.
leta.
Delegati so nadalje sprejeli
valorizacijo programov samo-
upravnih interesnih skupno-
sti, potrdili pa so tudi pred-
log odloka o spremembi za-
zidalnega načrta za predel
starega mestnega jedra okoU
Turške mačke in tako odprli
možnost za gradnjo novega
gostišča, čeprav v teh možno-
stih niso vse zahteve kolek-
tiva celjskega gostinskega
podjetja. M. B.
PODČETRTEK:
NOV ZDRAVST-
VENI DOM
Pred dnevi je bila v Podr
četrtku slavnostna otvoritev'
prvega po potresu zgrajene,
ga zdravstvenega doma. Kot
je znano, so po potresu za-
čeli z gradnjo zdravstvenih
domov na Planini pri Sev-
nici, v Podčetrtku m Koz-
jem. Načrte za omenjene do-
move je izdelal Medico in.
žinering iz Ljubljane.
O pomenu tega zdravstve-
nega doma ne bi govorih,
saj se vsi zavedamo, kaj po.
meni za raTArijajoči se zdra-
viliški kraj kot je Podčetr.
tek, ki je doslej imel zdrav-
stveno službo v stavbi, stari
več kot- sto let.
M. STRAŠEK
MOZIRJE: H. HERČEK ODSTOPIL
v pojiedeljek in torek so zasedali delegati vseh treh
zborov občinske skupščine v Mozirju. Tako so med drugim
sprejeli poslovnik občinske skupščine, zatem odlok o začas-
nem financiranju potreb občine v prvem trimesečju prihod-
njega leta itd. Zelo razgibana je bila razprava o poslo\'a-
nju gospodarskih delovnih organizacij v devetih mesecih,
v tej zvezi so delegati še priporočali, da naj bi bile takšne
ocene bolj na tekočem, da bi lahko tudi z dogovorjenimi
ukrepi hitreje reševali najnujnejše probleme
V tem okviru je imel zbor krajevnih skupnosti tudi
ločeno sejo z enim samim vprašanjem — sprejem izhodišč
za ustanovitev samoupravne komimalne interesne skupnosti.
Kot je znano, so delegati tega zbora ta izhodišča na prejš-
nji seji zavrnili. Zdaj so jih sprejeli in tako prižgali zeleno
luč za ustanovitev komunalne interesne skupnosti.
Na sejah so delegati sprejeli tudi odstop predsednika
izvršnega sveta Huberta Herčka, ki odhaja na novo delovno
mesto. Do izvolitve novega predsednika bo delo izvršnega
sveta v Mozirju vodil njegov podpredsednik Hinko čop.
010 ŽAGAR
Pogovarjala sva se v pro-
storih občinske konferen-
ce Zveze socialistične mla-
dine v Žalcu. Nič čudne-,
ga, saj Oto 2agar mjnogo
svojih »prostih« ur preži-
vi prav tukaj. Mladinca,
kot je on, je pravzaprav
težko predstavljati. Resen
je rn predan delu z mladi-
mi, ki mu pomenijo veli-
ko. Letos so ga zaradi nje-
gove izjemne aktivnosti iz-
volili za sekretarja občin-
ske konference ZSMS. Pa
to še zdaleč ni njegova
edina fimkcija.
»Oh, teh se ne manjka.
Sem še sekretar osnovne
organizacije ZK v žalski
Nami,   član   pododbora
krajevne konference SZDL
Žalec v Vrbju, član ko-
misije za SLO in družbeno
samozaščito pri občinski
kc-nferenci SZDL, član ko-
misije za idejnopolitično
delo pri občinski konfe-
renci ZSMS, član konfe-
rence mladih delavcev, ak-
tiven pa sem še v krajev,
nih organizacijah in druš-
tvih, pa jih bi lahko naš-
te^^al.«
Oto Žagar je eden tistih
mladincev, ki točno vedo,
kje je mesto mladih v
naši družbi in s katerim
delom ter na katerih pod-
ročjih se lahko mladi naj-
bolj uveljavijo in največ
prispevajo k hitremu raz-
voju naše družbe.
Končal je srednjo aran-
žersko šolo v Ljubljani in
takcHJ po povratku v ob-
čino začel aktivno delo-
vati kot mladinec v' Vr-
bju in v svoji delovni or-
ganizaciji, ki je bila tak-
rat Savinjski magazin. V
Vrbiju pred njegovim pri-
hodom ni bilo osnovne or-
ganizacije mladih. Že po
dveh mesecih pa je aktiv
v Vrbju zaživel in pričel
s svojim delom, ki ga da-
nes ocenjujejo za izredno
plodno. Kaj kmalu je pos-
tal še predsednik v or-
ganizaciji mladih v Savinj-
skem magazinu, pa tudi
v vojski je vodil aktiv
mladih v svoji bateriji.
»Brez družbenopohtič-
nega dela pač ne morem.
Naredil sem veliko in to
mi je v zadovoljstvo. Sre-
čen sem bil, ko je klub
mladih v Vrbju v repub-
liškem tekmovanju »Naš
klub 76« v skupini C za-
sedel prvo mesto. Pono-
sen; ko je aktiv v Savinj-
skem magazinu dosegel
tretje mesto v tekmova-
nju za najboljšo osnovno
organizacijo mladih v de-
lovnih organizacijah. Vse.
lej sem bil pobudnik or-
ganizator dela mladih.
Delam z entuziazmom,
kljub preeejšnji obreme-
nitvi, saj temu svojemu
delu posvečam večino ča-
sa. Žal pa mladi še nis-
mo dosegli tistega mesja
v družbi, ki bi ga mo-
rali. Ponekod je še šib-
ka naša aktivnost, drug-
je nas porabijo le za tis-
te akcije, ki jih nihče
drug ni spK>soben izpeljati.
Jezi pa me, ko si naše
zasluge pogostoma pripi-
šejo drugi. Mladina si
mora izboriti večji vpliv,
to pa bo mogoče le z več-
jo aktivnostjo v vseh ak-
tivih in organizacijah. Iz
takšne masovnosti lahko
dobimo napredne kadre,
ki bodo znali kovati na-
šo družbo tako, kot je tre-
ba. Mladina je kadrovska
baza, mladina je akcija.
Zato mora naša dejav-
nost predvsem v smeri še
večjega števila organizira-
nih, družbeno koristnih
akcij, ki morajo dokaza-
ti našo voljo, znanje in
željo, da kar najbolj pris-
pevamo k razvoju naše
samoupravne socialistič-
ne družbe.«
Takšen je Oto Žagar,
pravi mladinec, Id svoje
dek) posveča mladim in
želi, da bi bila mladina
res takšna, kot bi v naši
družbi morala  biti.
BRANKO STAMEJČIC
OBRAZI
St. 52 — 30. december 1976
NOVI TEDNIK — stran 3

19 milijonov črk
z današnjo, 52. številko,
bomo jutri sklenili leto
1976. Leto, v katerem
smo na 1150 časopisnih
straneh, povprečno na 22
straneh v vsaki številki,
objavili kar se je po-
membnega — širše ali
ožje gledano — dogajalo
na območju, pa tudi oko-
li nas. Za vse številke
Novega tednika so morali
novinarji napisati 10.350
tipkanih strani gradiva,
ali preko 3 milijone be-
sed, ali dobre tri kilo-
metre dolgo pismo, ali še
drugače, stavci so morali
postaviti 19 milijonov črk.
Slikovno gradivo je bilo
za nam.eček. Vsak četrtek
je poštar Novi tednik
11.500 naročnikom ■ prina-
šal na dom., preko 4000
bralcev ga je kupovalo na '
prodajnih mestih. Zvesti
bralci so vse to prebrali.
Pisem še premalo
Kakih 40.000 bralcev
Novega tednika imamo.
Najbrž se niti niste spra-
ševali zakaj ga prebirate.
Postal je del vašega vsak-
dana, navad in potreb.
Segali ste po njem, ker
ste na njegovih straneh
brali novice iz naših kra-
jev, od Rinke do Sotle.
Oglašali ste se v pi.smih,
ki smo jih objavili. Vča-
sih pa smo vam kar mal-
ce zamerili, če se pod vse
kar ste tehtnega navrgli
na papir, niste podpisali.
Marsikdaj je tako pismo
romalo v koš, ker si z
njim nismo mogli kdove-
kaj pomagati. Pa tudi na-
čelo »iz oči v oči« smo
morali spoštovati.
Radi ste prebrali zani-
mivosti doma in na tu-
jem. Všeč so vam bili ži-
vi zapisi s poti po naši
domovini. Teh bi vam radi
prihodnje leto pripravili
še več. Vse premalo še
poznamo življenje in delo
v nekaterih krajih, čeprav
so zelo blizu. Kaj se tam
v življenju spreminja, kaj
dogaja, slabo poznamo
obilico značilnih navad in
bogastvo kulturnih zani-
mivosti, za nas včasih tu-
di nevsakdanjega življenj-
skega utripa. To bi vam
radi prihodnje leto pribli-
žali. Tudi zato, ker med
nami živi in dela precej
delavcev tudi iz teh kra-
jev.
Akcije so
odmevne
Nekatere naše akcije,
ste, dragi bralci po vašem
zatrdilu, zelo ugodno spre-
jeli. Tisto o mesu, skla-
diščenju in prodaji, na
primer. Pozneje je sicer
krožila zbadljivka, češ,
zdaj je mesa še manj. To-
da, saj naš namen ni mo-
gel biti, da bo na mah,
čez noč oskrba z mesom
boljša.
Take akcije moramo v
prihodnje še bolj negova-
ti. Osveščajo potrošnike,
da ne bodo kupovali vse-
ga kar je v prodaji pa tu-
di prodajalci naj vedo, da
vsako blago ne bo šlo v
denar. Iz tega odnosa se
pletejo tudi vprašanja, ki
jih moramo urejati v po-
trošniških svetih, ki jim
prav zdaj iščemo vsebino
delovanja.
Solidarnosti ne
manjka
Letos smo del prostora
namenili prizadevanjem
ljudi in družbenih dejavni-
kov, da bi z združenimi
sredstvi in solidarno
urejali skupna vprašanja.
Ko je v soseščini in na
Slovenskem prizadejal po-
tres ljudem občutno škodo
smo se vključili v obve-
ščanje o velikih solidar-
nostnih akcijah, da bi od-
pravili posledice. Enako
solidarnost so izkazali ob-
čani v večini občin našega
območja, ko so se odlo-
čali s samoprispevkom
pospešiti gradnjo objektov
družbenega standarda,
cest in si tako zagotovili
primerne pogoje lastnega
razvoja. V prihodnje nas
čaka . njihovo uresničeva-
nje. Zato nam bo infor-
macija dobrodošla, da bo-
mo vsi tvorno prispevali
tudi k uresničevanju pro-
grama za katerega sm.o
skupaj zagotovili sredstva.
In prav je tako, saj bomo
napredovali le toliko hi-
tro, kolikor bomo sami
voljni.
Preobrazba
življenja
Družbeno politične in
ekonomske aktivnosti pri-
hodnjega leta dogovarja-
mo prav le dni v občins-
kih skupščinah z resolu-
cijami o politiki izvaja-
nja družbenega plana za
prihodnje leto. Uresniče-
vanje nalog iz načrtovane-
ga razvoja že samo po se-
bi terja, da v širši javno-
sti obravnavamo vpraša-
nja, ki najposredneje za-
devajo interes delovnih
ljudi in občanov. Naloga
Novega tednika pa bo v
ospredje postaviti člove-
ka, njegov interes in sa-
moupravni položaj, spod-
buditi delovanje mehani-
zmov dogovarjanja in spo-
razumevanja, ali kot bi
preprosteje dejali, odpre-
ti strani Novega tednika,
da bo bralec hkrati na
njih izražal svoje intere-
se ih jih soočal ter us-
klajeval z interesi drugih.
Več sobesednikov bomo
morali imeti. Premalo se
o načrtih kritično in od-
krito pogovarjamo, po-
zaieje pa, ko nnm kaj ne
uspe tako kot smo načr-
tov.-^.li v razvoju gospo-
darstva, .se obnašamo ta-
ko, kot bi bili že vsi prej
preroki.
Trenutki
sprostitve
Na straneh Novega
tednika nameravamo v
prihodnje zanesljiveje pri-
»meren del prostora odme-
rjati bra:nju, ki naj vas
sprosti, zabava in odte-
gne za hip vašo pozornost
od vsakodnevnih skrbi.
Ob reševanju križanke
kontrolirate obseg vašega
znanja na vseh področjih,
zaupni pomenki o kon-
kretnih vprašanjih in člo-
veških stiskah utegnejo
zanimati širši krog. Mor-
da, če se že ne boste ra- .
vnali po njej, vas bo
vsaj seznanila z modnimi
muhami doma in po sve-
tu. Praktičnih nasvetov bi
vam radi posredovali kaj
več. če boste spraševali
smo pripravljeni odpreti
rubriko v kateri vam bo-
mo preskrbeli odgovore
na vsa taka vprašanja pa
najsi bodo zadevala ohra-
nitev zdravja, uveljavlja-
nje posameznih pravic iz
dela in po delu, ali pa z
drugih področij človeko-
vega interesa, zanimanja
in delovanja.
Le z bralci
še vse kaj več bi radi
za bralce zanimivega vne-
sli v časnik. Koliko tega,
pa ni odvisno le od po-
klicnih novinarjev, ki Jih
mimogrede povedano v
redakciji niti ni dovolj,
pač pa tudi od sodelova-
nja bralcev in naših do-
pisnikov. Skupaj z vsemi
moramo oblikovati časnik,
ki bo vse bolj naš, zani-
miv, ki bo posegal v ži-
vljenje in delo v teme-
ljno samoupravno raven,
fja pač, kjer se venomer
nekaj dogaja.
ODGOVORNI UREDNIK
Rešitev iz prejšnje števil-
ke
LAŠKO OB KONCU LETA

ZAČEtEK GRADNJE ZDRAVSTVENEGA DOMA ŽE NA POMLAD
V ponedeljek, štiri dni
pred koncem leta, je bil v
Laškem pomemben dogodek.
V prostorih zdravilišča so
delegirani zastopnik delovnih
Skupnosti, interesnih in kra-
jevnih skupnosti, političnih
Organizacij, podpisovali spo-
razuma za zbiranje sredstev,
Polrebnih za izgradnjo nove-
ga zdravstvenega doma. Spo-
razum so podpisali predstav
ftik; tistih delovnh skupno-
sti, katerih sedež je na ob.
i^inčju krajevnih skupnosi.i
Laško, Rečica, Marija.^iadec,
^^rh in Breze, predstavniki
'iašietih krajevnih skupnost:
■n političnih organizacij ' s
^ga območja. Na svečan na-
^in   so   udeleženci   podpiso-
vali dva sporazuma. Vsi so
podpisali sporazum, po ka-
terem bodo vsako leto iz
dohodka izdvojili 450 novih
dinarjev na zaposlenega za
zdravstven; dom, devet od
desetih organizacij pa je pod-
pisalo še dodaten sporazum,
da bJdo zbrali iz os'anka
do-hccika v dveh leih pri-
spevke v skupni višini za
milijon  dinarjev.
Predvidoma bodo z doflat-
nim prispevkom na vsa.ker.:n
zaposlenega zbranih v dveh
leth 2 milijona in 500.(K)0
dinarjev, organzacije združe-
nega dela, ki bodo prispe-
vale še iz ostanka dohodka
bodo zbrale en milijon, kra-
jevne skupnosti bodo zdni-
žile iz samoprispevka en nv- \
lijon in 500.()1K) dinarjev. AleLi-
tem ko je regionalna zdrav,
stvena skupnost podpisala
sporazum z obveznostjo, da
bo prispevala 4 milijone in
oOO.OlKJ dinarjev, kolikor
manjka do predračunske vso-
te devet in pol milijona no-
vih dinarjev.
Z aktom podpisovanja spo-
razuma, ki so ga v vseh de-
lovnih skupnostih, intei-esnih
in krajevnih skupnostih iz.
glasovali z vso resnostjo in
zavestjo o nujnosti te inve-
sticije, ' so delovni ljudje z
območja Laškega, tako kot
v preteklosti tudi občani dru.
gih delov občine, dokazali
svojo visoko zavest, stopnjo
solidarnosti in ocenitve, kaj
je od mnoštva potreb naj-
bolj  nujno uresničevati.
Ker ni dvoma, da bodo
delovni ljudje v sporazumu
določene obveznosti tudi iz.
polnili, lahko pričakujemo
na porhlad začetek priprav-
ljalnih in gradbenih del za
izgradnjo zdravstvenega do-
ma, za katerega nihče ne ve,
kdaj mu bo potreben. Ve
vsak, ki je zdravstvene uslu-
ge že potreboval, kdor pa se
temu izogne, je tako in tako
še najbolj na dobičku, kajti
zdravje je od vrednot med
prvimi.
J,  KRASOVEC
POSVET O INFORMIRANJU
KOMAJ KAPLJA
PRI VODILNIH MALO ZANIMANJA
V nekaterih celjskih organi-
zacijah združenega dela je še
vse premalo razumevanja vo-
diinili delavcev in premalo nji-
hove podpore informativni de-
javnosti, še več. Nekaterim je
celo ljubše, da se čim manj
obvešča, ali pa obveščajo de-
lavce le o uspešnosti, mnoge
informacije pa nosijo pečat
Pri vodilnih premalo zanima-
nja za obveščenost
»poslovne skrivnosti« pred
lastnimi samoupravljalci. To
ugotovitev smo slišali na po-
svetu prejšnji teden v Celju,
ko so vabljeni razpravLjali o
povezovanju informacijsiio
dokumentacijskih centrov v
delegatskem sistemu v občini
s sredstvi javnega obveščanja,
posvet je sklical medobčinski
svet SZDL, udeležil se ga je
tudi Darko Marin, sekretar za
informacije Skupščine SR
Slovenije.
Posvet je »odkril« vrsto za-
nimivih ugotovitev. V Slove-
niji je že preko 600 sredstev
javnega obveščanja, od tega je
glasil organizacij združenega
gdela 487. Slednji pa se borijo
z najivečjnimi težavami. Mate-
rialnih težav sicer nimajo —
tu in tam že kar potratno ra-
vnajo — zato pa drugje ue
manjka. Osrednje vprašanje
je, da uredniki tovarj-iiških
glasil le stežka pridejo do
vseh informacij, ker se mno-
ga gradiva, stališča in sklepi
organov  v  združenem  delu
proglasijo, svojevolno seveda,
za poslovno skrivnost. To pa
so največkrat prav informaci-
je, ki so potrebne za dobro
samoupravno odločitev, in za
odločanje politike v de-
lovni organizaciji, če iz virov
informiranja obveščanja le
kaplja in so delavci le po ka-
pljicah obveščeni kaj se po-
slovnega dogaja v kolektivu,
tudi poslovnih uspehov ne
more biti najboljših. K sreči,
da so v nekaterih sredinah
to že spoznali.
V razp.ravi so se dotaknili
tudi obremenjenosti delegatov
z gradivi, ki jih prejemajo.
Kljub obsežnosti gradiv pa
mnogi delegati ugotavljajo, da
je sicer informativnega gradi-\
va preveč, premalo pa upi.>
rabnih informacij za delegats-
ko delo. Informacijsko infor-
mativni centri v občinah se
niso zaživeli, razen v Celju,
kjer so še največ storili, tudi
zato so težave delegatskega
dela še velike in delegatska
razmerja neraz/vita. V občinah
se tega zavedajo, borijo pa se
s prostorskim, kadrovskimi
in materialnimi težavami. In
vendar prihodnji čas utegne
prinesti nekaj rešitev, naj-
prej, najbrže v laški občini,
kjer bo INDOK center pričel
delovati že v prvi polovici
prihodnjega leta. V drugih
občinah Pa verjetno nekoliko
kasneje.
B. V.
ZRVS OBČINE CELJE RAZVILA
SVOJ PRAPOR
Fredi;ecin:k občinske zveze rezervnih vojaških starešin
občine Celje rezervni polkovnik VID JERIČ med razvi-
janjem prapora Zveze rezervnih vojaških starešin. To
je hil na osrednji proslavi dneva JLA v ha:i Golovec
ni\iojnitmbnsjši dogodek ob prisegi in vstopu mladih
v enote teritorialne obrambe. Dve dejanji, ki mnogo
sii!ibo:i;rirata. Foto: D. MEDVED
4. stran — NOVI TEDNIK
Št. 52 — 30. december 1976
MOZIRJE
DOHITETI
ZAMUJENO
PIŠE MILAN  BOŽIČ
Četudi je osnutek srednjeročnega programa razvoja
mozirske občine do 1980. leta naletel na ostro kritiko,
je vendarle res, ne glede na končno besedilo dokumen-
ta, da prinaša naslednje obdobje do 1980. leta pred de-
lovne ljudi in občane ob gornjem toku Savinje in ob
Dreti zahtevne naloge. Sicer pa, kdaj jih ni bilo? Toda,
zdaj gre za tisto, da bi v tem času ujeli zamujeno, da
bi stopili v korak z gospodarsko bolj razvitimi občina-
mi v Sloveniji, da bi, skratka, napravili večji korak
naprej. V tem je načrt vsekakor ambiciozen, čeprav
je v osnutku pomanjkljiv, nedorečen. Toda hotenja so
drugačna in v zavesti, kaj je treba napraviti, prav tako
ni dilem.
Osnovna zahteva je vsekakor v postavki, da naj bi
v tem času v občini odprli na novo najmanj 800 delov-
nih mest. To pa je približno toliko, kolikor ljudi iz te
občine se vozi vsak dan na delo v druge občine, celo
v Ljubljano in Kamnik. In če bi zdaj na kratko sku-
šali odgovoriti, kje dobiti ta nova delovna mesta, je
odgovor več ali manj na dlani. Predvsem v domači les-
ni industriji, čeprav v Mozirju ne pozabljajo hkrati
opozarjati na odpiranje dislociranih obratov drugih
delovnih organizacij, na krepkejši korak v gostinstvu
in turizmu, zatem na ljubenski Gradbenik oziroma na
njegovo temeljrio organizacijo združenega dela Kovi-
narstvo in podobno.
V tem, občinskem razvojnem programu, čaka slasti
lesno industrijo odgovorna naloga. Vidiki so več ali
manj jasni — razširitev in modernizacija proizvodnje
ivernih plošč, večja finalizacija in prav tako razširitev
programa v stavbnem pohištvu. Morda še kaj. Toda tu
je težišče. Zato so tudi v te panoge predvidene največje
naložbe.
Pomembno mesto v teh vidikih ima tudi Elkroj, ki
naj bi v tem obdobju dosegel približno desetino občin-
skega družbenega proizvoda. Zato tudi večje investicije
in druga prizadevanja, ki jih v tem kolektivu nikoli ne
manjka.
Kmetijci napovedujejo v tem obdobju preusmeritev
oziroma specializacijo proizvodnje na nadaljnjih 260
kmetijah. Zato bodo samo v kooperacijsko kmetijstvo
vložili okoli 95 milijonov dinarjev!
Trgovini napovedujejo nov vzpon. In tudi nekatere
nove objekte, zlasti v okviru Dobrine. Obrt boluje za
starimi ranami. Zlasti primanjkuje številnih delavnic
uslužnostnega značaja. Bodo napovedane davčne olaj.
Save primerna spodbuda za odpiranje teh delavnic?
Kaj pa lokacije?
Turizem z gostinstvom naj bi v tem obdobju doživel
svoj težko pričakovani in napovedani preporod. Tudi
v organizacijskem smislu. Razdrobljenosti naj bo ko-
nec. Enotni koraki in skupni nastopi na domačem in
tujem trgu lahko samo prispevajo k temu razvoju.
Seveda pa bo treba urbanistično rešiti še Logarsko do-
lino oziroma Solčavsko in v resnici izvajati program,
ki naj zagotovi večji dotok turistov, zlasti pa podalj-
šanje sezone.
Nalog torej na pretek, pripravljenosti za njihovo
izpolnitev je tudi dovolj!
ŠENTJUR
ZAVZETEJE V GOSPODARSTVU
PREDVIDEVANJA ZA LETO 1977 ŠE VEDNO PREVEČ PREVIDNA
Leto se neizbežtio izteka in
to je navadno tudi čas, ko
se ozremo nazaj na prehoje-
no pot in na večje ali manj-
še uspehe dela ob tej poti.
Kakšno je bilo leto 1976 za
občane šen-Jurske občine?
Takole ga je ocenil predsed-
nik skupščine občine Šent-
jur, Vinko Jagodic:
»Za nami je prvo leto ures-
ničevanja srednjeročLiega pro-
grama razvoja občine, ki smo
ga sklenili z delovnimi
ljudmi in občani na začetku
leta 1976. če se ozremo po
prvih rezultatih, moramo ob
njih izpostaviti ustvarjalnost
naših delovnih ljudi. Bili smo
uspešni pri vsebinskih preos-
novah in pri samoupravnem
sodelovanju občanov zlasti po
krajevnih skupnos-.ih. Najbrž
nas je k temu peljal tudi či-
sto materialni interes obča-
nov z oizrom na lanskolet-
ne sprejete programe, v ka-
terih so se ljudje tudi odlo-
čili za krajevne samoprispev-
ke, ki jih že izvajamo za ob-
dobje tega srednjeročnega
programa. Menim, da ne gre
zanikati uspešnosM delovanja
samoupravnih interesnih
skupnosti, čeprav se tu in
tam le še zatika, zlasti pri
delu posameznih delegacij.
Lahko rečem, da je celovito
delovanje samoupravnih inte-
resnih skupnosti, ki jih ima-
mo kar lepo število, bilo ven-
darle dosledno in da so spre-
jeli programi v pretežLii me-
ri izvedeni.
Morda je bilo leto 1976 eno
najtežjih za delovnega člove-
ka, vključenega v gospodar-
sko dejavnost v šentjurski
občini, z ozirom na to, da
je bilo to leto, v katerem
smo šli v spremembo obra-
čuna po plačani realizaciji.
Ob tako spoznanem stanju in
sprejetih s-abilizacijskih uk-
repih se bomo v naslednjem
letu srečevali z manj dilema-
mi, vendar moram povedati,
da smo v vseh proizvodnih
zvrsteh le napredovali in do-
segli zlasti v nekaterih TOZD
izjemne uspehe.
Predvidevanja za leto 1977
in nadaljna širitev gospodar-
ske dejavnosti so še vedno
preveč previdna, če bomoho-
teU doseči hitrejši razvoj, bo
-,ako gospodarstvo občine kot
tudi regionalno gospodarstvo
moralo pokazati večje ambi-
cije, kajti le tako bomo pre-
segli  status  manj  razvitega
področja Slovenije, oziroma
regije.
V letošnjem letu je precej
naraslo tudi š-evilo zaposle-
nih v občini, s čemer smo
lahko zadovoljni. V t^m le.
tu smo se močno ukvarjali
tudi z odpravo posledic po
potresu. Končno so se uredi-
li vidiki financiranja s po-
trošniškimi krediti, tako da
zdaj obstajajo vse možnosti,
da bi bile v letu 1977 v glav-
nem odpravljene. Težka, vča.
sih polemična je bila v pre-
teklem letu modernizacija
cestne mreže v občini, kar
je še vedno osnovno vpraša-
nje. Vložili bomo vse napo-
re, da bomo vsaj z osnovni-
mi prometnicami bolj odprli
kozjanski predel.
Prepričan sem, da bomo
vrsto nalog, ki jih sklepamo
prav v teh dneh. v na-
slednjem letu dobro in us-
pešno opravili in zato ni raz-
loga, da ne bi zadovoljni star-
tali v leto 1977. Naj b: re
dobre želje veljale vsem de-
lovnim ljudem in občanom
šentjurske občine.«
MATEJA PODJED
STEKLARNA ROGAŠKA SLATINA

SE ODREKAJO SKRB! ZA KADRE
v intenzivni politični dejav-
nosti v šmarski občini je vsaj
v zadnjem času večkrat pri-
šlo do izraza vprašanje Ste-
klarske šole, torej vprašanje
TOZD-a. V sami steklarski
šoli so ".emeljito proučili raz-
mere rn v ta namen pripra-
vili tudi posebno analizo. Kot
menijo, kažejo vsi argumen-
ti na to, da naj bi delovna
organizacija zaenki'at ostala
takšna kot je, seveda tako,
da bi razčistili in dolc-čneje
zastavili    nekatere    odnose
med proizvodnim delom  in
šolo samo.
Omeniti je namreč  treba,
da Steklarska šola nima ure-
jenega statusa v odnosu do
steklarn, za katere izobražu-
je in pripravlja kader (z ne-
kaj besedami: to je edina to-
vrs-.na ustanova v Jugoslavi-
ji). Glede na to bi bile osta,
le   steklarne  dolžne  gledati
na šolo kot na delovno orga- i
nizacijo, ki so ji dolžne po- |
magati in ne le Steklarna Ro- ■
gaška Slatina.
Le na tak način bi bili j
ustvarjeni pogoji ne le za
uspešnejše in kvalite-Jiejše de-
lo, pač pa bi Steklarska šo-
la lahko delovala kot samo-
stojen TOZD, kar bi brez
dvoma pomenilo novo kvali-
teto.
Stvar se je v zadnjem času
le premaknila in kaže, da
bodo o tem razmislile tudi
druge steklarne pri nas. Le
tako je mogoče reševa-.i pro-
blem Steklarske šole.     MST
HOTEL ODPRT
V Preboldu bodo danes ob
15.30 svečano odprli nov ho-
tel, ki bo velika pridobitev
za ta kraj z velikimi turi.
stičnimi ambicijami. Nov ho-
tel bo imel poleg sob in
apartma.nov tudi družabne
prostore, teraso, restavracijo
z bistrojem, jedilnico ter
štiristezno avtomatsko ke-
gljišče.

PIŠE BRANKOSTAMEJČIC
Kljub izrednim težavam v gospodarstvu letos ven-
darle vse kaže, da poslovnega leta ne bomo zaključili
tako slabo. V vseh gospodarskih organizacijah po vrsti
namreč ugotavljajo, da je z novo zakonodajo v naše
gospodarstvo zavel svež veter in da so se končno
odločneje in predvsem bolj pošteno pričela urejevati
vsa tista vprašanja, ki so bila vrsto let cokla hitrejše-
mu razvoju.
Tudi v Celju ni nič drugače, pa čeprav se gospo-
darstvo v občini ubada z resnimi težavami zaradi svoje
neugodne strukture, težavami, ki so jih povzročili stari
odnosi in podobno. Rezultat vseh teh težav v celjski
občini bodo precejšnje izgube po zaključnih računih.
Po prvih ocenah na] bi te samo v največjih delovnih
organizacijah občine dosegle približno 160 milijonov.
To je številka, ki vzbuja strah. Pa vendar vzroka zanj
praktično ni. Direktorji teh gospodarskih organizacij so
namreč ob ocenah izgube, s katero se bodo morali
soočiti, pokazali tudi poti, po katerih bo izguba pokri-
ta in hkrati poudarili, da so že pripravljeni tudi vsi
sanacijski načrti. Izvajanje teh bo po trdnih zagoto-
vilih že v prihodnjem letu omogočilo bolj zdravo in
solidno gospodarjenje.
O vzrokih visokih izgub v gospodarstvu tokrat nima
smisla govoriti. Ti vzroki so znani, pa čeprav v bistvu
le težko govorimo o vzrokih. Bolj primeren izraz bi
bil posledice, saj so v gospodarstvu enotno ugotavljali,
da nova zakonodaja, ki ureja področje dolzniško-upni-
ških razmerij in področje ugotavljanja dohodka po
plačani realizaciji, ni zakrivila težavnega položaja. Nje-
na zasluga je le v tem, da smo si dokončno nalili
čistega vina in da je ob zaključku poslovnega leta polo-
žaj kristalno jasen. V prejšnjih letih tega nismo mogli
trditi.
že samo dejstvo, da se v gospodarskih organizaci-
jah, tudi tistih, ki so letos slabše poslovale, zavedajo
pozitivnih premikov v gospodarstvu, vzbuja v nas trdne
prepričanje, da je to osnova, na kateri bomo že pri
hodnje leto lahko zgradili čvrstejše poslovanje. Kajti
dejstvo, da v celjski občini praktično ni delovne orga-
nizacije, ki bi skušala svoj slabši uspeh opravičiti s
subjektivnimi razlogi, ki večinoma izhajajo iz nove
zakonodaje, priča, da se v delovnih organizacijah zave-
dajo resničnih vzrokov težavnega stanja. O tem, da na
meravajo te vzroke, v kolikor tega že niso storili, v
najkrajšem času opraviti, priča dejstvo, da v svojih
letnih načrtih nobena delovna organizacija ne planira
izgub. To pa je takšen položaj, ki smo ga kljub gren-
kemu priokusu zaradi visokih izgub letos vseeno lahke
veseli.
V delovnih organizacijah bodo morali sedaj vse
napore usmeriti v akcijo za pokrivanje izgub. Vzpo-
redno s tem pa morajo skladno s svojimi načrti sred
njeročnega razvoja storiti vse, da si zagotovijo dobre
sanacijske načrte, ki morajo ruakazati in izdelati vse
perspektive za boljše poslovanje v prihodnjih letih.
Cilj vseh teh sanacijskih načrtov pa mora biti usmer-
jen tudi v to, da s postopnim spreminjanjem neugodne
strukture celjskega gospodarstva zagotovimo resnično
ugodnejši položaj in boljšo startno osnovo za razvoj
v prihodnjih letih.
SPET ZASTRUPITEV RIB V SAVINJI

MED POGINULIMI RIBAMI VEČ STO SULCEV — 5 MILIJONOV ŠKODE
člani Ribiške družine Šem-
peter 30 v ponedeljek dopold-
ne v Savinji tn S--rugi na Pol-
zeli zasledili večje število po-
ginulih rib, kar je bil dovolj
velik vzrok za alarm; še po-
sebno ker je bilo med riba-
mi več takih, ki so sicer ze-
lo odporne. Ribiči so takoj
stopili v akcijo. Odšli so ob
Savinji navzgor do izliva Pa-
ke in še više, da bd ugotovi,
li vzrok pogina. Ker nad iz-
livom Pake ni bilo večjega
pogina, smatrajo, da so po
vsej verjetnosti krive odpla-
ke v Paki. Nato so se napo-
tili ob Paki ter videli, da so
-/Udi tu vse ribe mrtve. Dru-
ga skupina pa je odšla po
Savinji navzdol do griškega
mosta, pri tem pa spoznali,
da je tokratna zastrupitev
ena največjih, saj je skoraj
ves vodni živelj uničen. Po-
brali so veliko mrtvih rib
vseh vrst, med njimi kar 102
sulca večja kot 1 m. Kot vse
kaže je Savinja v revirju Ri-
biške družine Šempeter v
dolžini 22 km mr-.va. Seveda
so ribiči, ki za bogastvo svo-
jih vod vlagajo ogromno ča-
sa in denarja, ogorčeni. Ena-
ko So ogorčeni tudi ostali
obč-ani. Ne morejo razumeti,
da se danes, ko toliko govo-
rimo o 2saščiti voda in dru-
gega naravnega okolja, naj.
de nekdo, ki s svojo malo-
marnostjo, neodgovornostjo
ali tudi nevednostjo povzro-
či tak pomor. VedeM je nam-
reč treba, da reke ni mogo-
če oživiti v tednu, mesecu
ah letu, temveč da je to več-
letno delo. Končno pa je
vprašanje, kdo ribičem jamči,
da sadu njihovega dela ne
bo uničil spet nekdo s svojo
nepazljivostjo, saj je znano,
da je bila na Savinji, BolskJ
in drugih rekah že več za-
strupitev, tako v letu 1969
kar 3. Pri tokratni katastrofi
je seveda vprašanje kolikšna
je škoda. Na to vprašanje
nam je Boris Debič, discip-
linski tožilec družine pove-
dal: če upoštevamo, da so to-
variši iz Mozirja ocenjevali
škodo, ki je nastala zaradi
zastrupi'-.ve z odplakami iz
Glina na milijon dinarjev ter
današnje cene, lahko govori-
mo o več milijonski škodi,
da ne bo pomote so to no-
vi milijoni.
Tekst in foto: T. TAVČAR
član RD Šempeter Drago Vrečar, ki je pomagal pri akciji,
je pri tovarni Garant našel sulca^ dolgega 95 cm in težkega
nekaj manj kot 10 kg.
St. 52 — 30. december 1976
NOVI TEDNIK — stran 5
OBMOČJE

ARmČNA RAZMIŠLJANJA O LETOŠNJI SEZONI
Poslavljamo 'se od leta in
turistične sezone, ki tli pri-
nesla ".istega, kar smo pri-
čakovali. Bila je slabša od
napovedane. Bila je slabša
kot v 1975. letu.
Razlogov za to je vsekakor
več. Zanimivo pa je to, da
je na stanje in probleme naj-
prej oipozorila Celjska turi-
stična zveza, čeprav zaradi
novega položaja In delokro-
ga nima neposrednega vpliva
na tiste, ki so s komercial-
nega vidika odgovorni za raz.
voj turističnega gospodarstva
pri nas. Razumljivo, saj tu-
ristične poslovne skupnosti
na tem območju še tii ozi-
roma njena ustanovitev kas-
ni za naijmanj pol leta.
To je na koncu koncev za-
skrbljujoče, saj naj bi ta
skupnost povezovala svoje
člane predvsem zaradi in-.e
resa. Kot kaže, pa tega še
ni čutiti in najbrž je mno-
gim kar prav, če korakajo
po svoje, ločeni in razdroblje-
ni tako kot doslej. Vprašanje
je le, kako dolgo še in komu
to koristi?
Vprašanje je aktualno toli
ko bolj, ker poznamo širše
celjsko območje kot ©no-Jio
turistično in vendar v pred-
videni ustanovitvi turističnih
poslovnih skupnosti te enot-
nosti ni zazna-i. Poleg celjske
bomo imeli še velenjsko.
Ko je Celjska turistična
zveza ocenjevala letošnjo se-
zono, je med razlogi pouda-
rila objektivne pa tudi sub-
jektivne. Res je, da je tudi
le-x>s, in to v času tako ime-
novane glavne sezoLie, znova
ponagajalo vreme. To pa
hkrati tudi kaže, da je turi-
zem na širšem celjskem ob-
močju v preveliki meri odvi-
sen od vremena in da zato-
rej še nimamo pogojev, ki bi
lahko zagotavljali daljšo se-
zono, ne pa samo v juliju in
avgustu kot na primer, razen
redkih izjem, v Gornji Savinj.
ski dolini. To spoznanje na-
vaja k razmišljanju, zlasti
pa k ukrepanju. Seveda pa
je ukrepanje odvisno od ma-
terialnih sredstev in vlaganj
v nove gos-inske, turistične
in rekreacijske objekte.
Med vzroke za slabšo sezo-
no lahko prištevamo tudi sla-
bo propagando. Če kdaj, se
je zlasti letos na tem področ-
ju poznala odsotnost Celjske
turistične zveze. Zveza je si-
cer nameravala reševati po-
ložaj z izdajo območnega pro
spek-.a. Pa ji žal ni uspelo
zbrati potrebnega denarja!
Tudi v tem zrcalo razdrob-
ljenosti!
In cene! če so bdle cene
penzionskih storitev več ali
manj na ravni drugih obmo-
čij, so od,skakovale druge.
Na sploh pa so cene poglav-
je zase in najbrž ni brez raz-
loga opozorilo, da postajamo
na tem pvodročju predragi,
še zlasti, ker je ponudba pre-
več skromna. Toda, kdo nUj
oceni položaj in kdo naj ure-
pa? Na vsak način bo to
prvenstvena naloga najprej
kolektivov, ki se ukvarjajo s
turistično in gostinsko dejav-
nostjo, zatem pa vsekakor
turistične poslovne skupno-
sti. Toda, ker je ni, zamuja-
mo tudi !na tem področju.
Ponudba je bila in je še
preskromna. Razen redkih iz.
jem. Tudi nezahtevni gostje
iščejo nekaj več kot samo do-
ber zrak in primemo hrano.
Objektov za razvedrilo je pre-
malo. Premalo je kegljišč,
pokritih bazenov, drugih ig-
rišč in podobno. Premalo
družabnih prostorov in še
česa.
In če k vsemu temu do-
damo še subjektivne okolno-
sti, ki se kažejo tu in tam
v slabem odnosu do gostov,
v slabi postrežbi in še v
marsičem, smo vsaj v glav-
nem povedali vse. V glav-
nem, kaj"i v tem analizi nis-
mo omenili tistega, kar za-
deva gostinskega oziroma tu-
rističnega delavca neposred-
no. Gre za njegove delovne
in življenjske pogoje, na na-
grajevanje po delu, za stano-
vanja in še za kaj. Torej,
tudi za tiste okohios^i, ki
močno vplivajo ne samo na
razpoloženje v kolektivu, mar-
več tudi na goste, njihovo za.
dovoljstvo   ali  slabo   voljo.
Seveda ne gre vse metati
v en koš. Daleč od tega. Prav
tako ne kaže pozabiM, da na
Savinja v svojem gornjem toku ...
našem območju prevladuje
zdraviliški turizem, ki ima
seveda drugačne pogoje za
delo in uveljavitev kot na
primer izletniški.
Vse močnejši pa je kmeč-
ki turizem,   še   posebej   v
Gornji Savinjski dolini, kjer
postaja ob specializirani kme-
tijski proizvodnji pomemben
dodatni vir dohodka. Ta ve-
ja se zlasti v Gornji Savinj-
ski dolini močno uveljavlja
po zaslugi domače kmetijske
zadruge in celjske podružni-
ce Ljubljanske banke, ki od-
merjala precejšnja sredstva
za kreditiranje kmetov, ki
se odločajo tudi za oddajanje
sob in nudenje drugih uslug
gostom. MILAN BOŽIČ
6. stran — NOVI TEDNIK
Št. 52 — 30. december 1976
BLIŽA SE REFERENDUM V CELJU
KAKO BOLJE, HITREJE
VPRAŠANJE NI. JE PA VEČ VPRAŠANJ
Kcilikor bolj se v Celju pri-
bližuje 16. ja.nuar, ko se bo.
do detovini Ijuiilije in občaoi
izreikild na referendumu za
program »refereniduniskega
razvoja družbenih potreib«, to-
Ijiko bolj poglobljeno -in pri.
zadeto se občani vključujejo
v razprave o problemih seda-
njega časa. Zbori občanov in
druge obl/ke dogovarjanja o
referendumskih pripravah ne
obravnavajo le program re-
ferenduma za II. samopri-
spevek, lotevajo se tudi dru-
gih perečih vprašanj. Tu in
tam v združenem delu je ču.
titi tudi rahlo zaskrbljenost
nad materialnim položajem,
za perspektivo, prisotna so
tudi razmišljanja o ukrepih
za zboljšanje stanja. Zdrav-
stveni delavci so se vsi kot
eden odločili zakoračiti na
pot temeljitih sprememb or-
ganiziranosti zdravstvenega
dela.
čutiti je na splošno, veli-
ko razgibanost za boljši ju-
tri. Pa saj tega menda ni
treba pripisati v dobro »jas-
nim začrtanim ciljem«. Kre-
pi se spoznanje, da zaostaja-
nje družbenega standarda ne
bo prenehalo samo po sebi,
brez zavestne družbene akci-
je in skupnih naporov. Če
starše skrbi, kam dati v var-
stvo otroka med delom, kam
bo hodil v šolo, ali pa kje
in kako bodo ljudje uveljav-
ljali zdravstveno varstvo, da
drugih potreb ne navajamo
— se zdi odveč, dvomiti v
uspeh akcije, ki se lahko
imenuje samoprispevek ali
združevanje sredstev ali ka-
ko drugače. Kajti, ljudi pri-
teguje rešitev težav, perspek-
tiva. Brez materialnih vla-
ganj pa rešitve ni. In, če je
ni, ne more biti dileme ali so
ljudje za boljši jutri (ta jut-
ri bi potrebovali že danes).
Nespametno bi ravnal sle-
hernik, ki bi se upiral last-
nemu razvoju, skrbi za last-
ne in skupne pogoje življe-
nja.
Ob tem pa ljudje razmi-
šljajo, tehtajo in iščejo čim
hitrejše rešitve. Tudi najbolj-
še, vsaj za sredino, iz kate-
re predlogi izhajajo. Franko-
lovčani se, na primer, zav-
zemajo da bi telovadnico pri
šoli zgradili že prej in ne
šele leta 1981. Upokojenci
menijo, da bi morali trajne-
je zagottoviiitd oiprostiitve plače-
vanja samoprispevka za kate-
gorije oseb, katerih osebni
prejemki v družini so rela-
tivno nizki. V šmartnem v
Rožni dolini menijo, da gra-
dijo šolo Veljka Vlahoviča
preblizu mesta in predaleč
od šmartnega. Iz Štor je de-
legat na seji skupščine skla-
da za gradnjo objektov I.
samoprispevka povedal, da je
slišati mnenje, da bi morali
objekti za vzgojo in izobra-
ževanje imeti časovno pred-
nost pred drugimi referen-
dumskimi objekti itd.
Takih vprašanj je še več.
Kar je skupnega vsem je,
da terjajo razreševanje. Mno-
ga med njimi so z dobro vo-
ljo in veliko zavzetostjo reš-
ljiva. Denimo tista, o čim-
prejšnji gradnji telovadnice
na Prankolovem. 2e zdaj
imamo dokaze, da je taka
vprašanja mogoče reševati.
Dokaz za to so objekti iz pr-
vega samoprispevka. Ker v
konkretnem primeru ne gre
za več deset milijonska sred-
stva, ki se bodo le počasi do-
tekala, ampak za 3 milijone,
se zdi, da premaknitev de-
janske gradnje za leto, dve
naprej ni nepremagljivo vpra-
šanje. Podobno je z rrmenji
glede posebne zaščite oseb
z relativno nizkimi prejem-
ki. Teh ni veliko, vendar ko-
likor jih je med delavci in
upokojenci velja zavarovati
njihov osebni standard. Kaj-
ti, gre za vzajemno solidar-
nostno akcijo, te pa ni mo-
goče popolnoma uveljaviti, če
ne sloni na elementih pra-
vičnosti in solidarnosti.
Temu ali onemu se zdijo
takšna razmišljanja bogoklet-
na. Češ, razprava o njih, zdaj,
pred referedumom je občut-
ljiva, celo nevarna za uspeh
refereduma.
Glejte prav to je tisto s
čemer se ne morem strinja-
ti. Mar moramo uspehe, ki
so doseženi s prvim samo-
prispevkom skrivati? Mar
ljudje niso spoznali, da so
z 1 odst. osebnih dohodkov
že rešeni številni problemi?
In o čem se zdaj pogovar-
jamo? Da nadaljujemo zdru-
žno urejati prav ta vpraša-
nja. Niti ne z novimi odre-
kanji, saj so samoprispevek
že zdaj plačevali! Nihče pa
ne more ljudem odreči, da
v urejanju lastnega in skup-
nega življenja ne bi delovali
tako, da si ga čimbolje ure-
dijo. Vsak tak poskus, bi bil
jalov v vsaki družbi — v na-
ši, nesprejemljiv od začetka
do konca. Posamezni »nade-
budneži« gredo celo tako da-
leč, da priporočajo tudi jav-
nim sredstvom obveščanja,
da pred referedumorn »ne pi-
šejo kritično o razmerah v
občini in o vsem kar bi ka-
korkoli škodovalo uspehu re-
fereduma.« Sredstva obvešča-
nja bi storila neodpustljivo
napako, če bi družbeno us-
merjeno informacijo spreme-
nila v »reklamno-propagandni
oglas« za prodajo izdelka, ki
ga proizvajalec ponuja na tr-
gu in pri tem želi obvestiti
potrošnika o kvaliteti svoje-
ga izdelka.
Pri tem pač ne gre za pro-
dajo čevljev. Problemi nas
kajpada žulijo, toda rešiti jih
ne moremo tako, da čevelj
sezujemo, ali pa ga sploh ne
obujemo. Obuti se moramo
in čemu ne bi obuli čevlja
po meri. V akciji za samo-
prispevek gredo delovni ljud-
je in občani zato, ker se mo-
ramo »obuti« z objekti, ki so
nam potrebni (že včeraj in
ne šele jutri). Pri tem ljud-
je iščejo optimalne rešitve
(kar je kvaliteta dogovarja-
nja). Obraraavanje teh vpra-
šanj v širši javnosti pa lah-
ko le pripomore politiki na-
daljnjega družbeno-ekonom-
skega razvoja. Kajti, nosilci
politike razvoja so delovni
ljudje in kolikor bolj bo ta
rezultat odgovorov in spo-
razumevanja, na temelju »či-
stih resnic« in ne doziranih
informacij, nobena družbena
politična akcija ne more do-
živeti neuspeha.      L. VOLK
Oš Frankolovo
Poto: M. Rožič
ŠENTJUR

ZA VEČJE SODELOVANJE
Na zadnji seji predsedst-
va občinske koiiference ZSMS
Šentjur, so mladi ugotovili,
da v nekaterih krajevnih
skupno,stih še vedno ni pri-
šlo do skupnega sodelovanja
vseh družbenopolitičnih in sa-
moupravnih faktorjev v kra-
jevnih skupnostih. Mladi so
menili, da nekateri predsed-
niki krajevnih skupnosti in
sekretarji družbeno političnih
organizacij v kraju ne vabi-
jo na svoje seje mladih lju-
di. Zato se mladi dostikrat
čutijo prikrajšane in celo za-
postavljene do v^eh ostalih
subjektov v kraju. Kajti mla-
di se prav dobro zavedajo, da
so tudi oni sestavni del in-
teresov in potreb določenega
kraja ter da imajo pravico
sooblikovati skupen družbe-
no političen in ekonomski
razvoj krajevnih skupnosti,
kar je navsezadnje tudi dolž-
nost mladih ljudi. Istočasno
so odgovorne funkcionarje za-
prosili, da bi v večji meri po-
stali iniciatorji aktivnosti in
dela mladih.
Brez dvoma se bo ta že-
lja mladim v letu, ki je pred
nami uresničila. M. P.
ŽALEC:
O FINANCIRA-
NJU KS •
Predsedstvo občin.skega .sve-
ta Zveze sindikatov v Žalcu
je na svoji nedavni seji v
osi-ednji točki dnevnega reda
razpravljalo o izvajanju sred-
njeročnega programa občine
za leto 1!I7T. Člani predsed-
stva so resolucijo v celoti
podprli, saj so menili, da so
začrtane naloge kljub zahtev-
nemu položaju in določenemu
optimizmu smotrno začrtane.
V nadaljevanju pa so člani
razpravljali Se o dogovoru o
vi.šini prispevka delavcev za
zadovoljevanje skupnih potreb
krajevnih skupnosti. V žalski
občini letos predlagajo mno-
go višji prispevek kot prejš-
nja leta. Tako naj bi delov-
ne organizacije prispevale na
slehernega stalno zaposlenega
delavca po oM) dinarjev na
račun krajevne skupnosti, v
kateri   določeni   delavec   -živi.
S. B.
ČEMU
TRMA?
Na zapis, ki smo ga ob-
javili pod gornjim naslo-
vom 25. 11. in 9. 12. t.
1. v Novem tedniku nam
je AVTO CELJE poslalo
novo pojasnilo v katerem
navaja, da se ne strinja-
jo z navajanjem podjetja
AVTO CELJE, ki da ni pod-
pisalo sporazuma o finan-
ciranju programa krajev-
ne skupnosti. V dopisu
navajajo:
Najprej je potrebno
ugotoviti za katero po-
djetje dejansko gre, ali
ne gre mogoče za podjetje
Slovenija avto TOZD Av-
tomotor.
Naš pripis: škoda, da
nas AVTO CEL.TE že v
prvem dopisu ni opozori-
lo na to, da novinarju
Milenku Slrašku v kraje-
vni skupnosti Rogaška
Slatina niso postregli s
pravim naslovom podjet-
ja na katerega se kritika
nanaša. Uradno posredo-
van,je podatkov no\inarja
sicer ne opraviču,je, da
opusti pre\crjan,|e pa če-
prav se ti zdijo še tako
verjetni. V tem smislu
smo dolžni opravičilo AV-
TO CELJE. Ker pa so ne-
kateri bralci, tako menijo
v AVTO CELJE, komentar
ob splošnem pojavu, v is-
tem sestavku razumeli kot
izključno nanaša,joč se na
to podjetje pa bi rad še
tole pripomnil.
Ob primeru, ki smo ga
obravnavali sem se v dru-
gem delu dotaknil še ve-
dno nerazumljene ustavne
vloge krajevne skupnosti
in odnosov z združenim
delom. Pri tom sem izha-
jal iz primerov, ki .jih v
praksi pogosto srečujemo.
Zato ne bi bilo prav. če
vem Slovenija avto TOZD
bi komentar na to temo
pripisali — zdaj, po no-
Avtomotor Celje, ker pač
temelji na več primerih,
celo na pojavu in s ka-
terim smo želeli opozori-
ti na težave s katerimi se
novo le stežka uveljavita.
ODGOVORNI   UREDNIK
VESELO
VZDUŠJE
Brez dvoma je bil v Celju
te dni najbolj težko priča-
kovani gost še posebno med
našimi najmlajšimi, dedek
Mraz. Otroci so ga že lep
čas pred novim letom ne-
strpno pričakovali po vzgoj.
no-varstvenih ustanovah, šo-
lah in krajevnih skupnostih,
kjer pa se mudi prav v teh
zadnjih dneh. Naše mesto
ga je letos še posebej lepo
sprejelo, saj se je odelo v
pisano mavrico luči, sredi
Tomšičevega trga pa ga je
dočakalo pravo majhno prav-
ljično mestece. Tega so otro-
ci še kako veseli, saj pri-
haja na zanj pripravljen
oder že vse od 23. decem-
bra, poslovil E>a se bo šele
30. decembra, že pred pre-
hodom ljubljenega dedka je
na tem prostoi-u zelo živah-
no, med najmlajšimi je ču-
titi nestrpno pričakovanje,
ki se stopnjuje vse do nje-
govega prihoda na oder. Le-
tošnji obisk dedka Mraza v
Celju bo med malimi nado-
budneži prav gotovo ostal
kar v najlepšem .spominu in
upravičeno lahko upajo, da
se jim drugo leto ne bo iz-
neveril, saj bi bili bridko
razočarani, kajti za otroke
je to brez dvoma osrednja
dogodek leta.
M. P.
Dedek Mraz vabi mlade in stare s strehe hale (»oiovec.
Estetsko in funkcionalno ga je oblikoval in s sodelavci izde-
lal likovnik Vinko Pevcin. Dedek Mraz je visok 5,60 m in
težak okoli 2 toni. Foto: B. STAMEJČIC
KOMENTAR

PIŠE BRANKO STAMEJČIC
Verjetno ni najbolj prav, da ob koncu leta, ko smo
navadno veseli in ko mislimo pretežno le na lepe stvari,
ki jih želimo v novem letu, pišemo o stvareh, ki zaskrb-
ljujejo. Pa vendar sodim, da je treba po obeh nedavnih
nesrečah cistern, ki sta prevažali strupene snovi, zapisati
nekaj dejstev. Morda meni kdo nasprotno, saj sta obe iiesre-
či po srečnem spletu okoliščin minili brez hujših posledic,
pa vendar ni tako. Opozorilo obeh nesreč je bilo premoč-
no, da bi mogli kar tako mimo njega.
Prva nesreča, po kateri se je iz cisterne izlilo nad S ton
nafte in večja količina bencina v Eolsko in od tam v Savi-
njo, s tem pa je bila v nevarnosti celjska pitna voda, je
bilo prvo opozorilo. Na to nesrečo smo bili povsem nepri-
pravljeni in le nemočno smo opazovali kako teče nafta
mimo najbogatejših nahajališč talne vode v Savinjski dolini.
Druga nesreča, v kateri je iz razbite cisterne le zaradi
naravnost neverjetne sreče steklo samo nekaj litrov strupe-
nega lepia na zemljišče, pod katerim so zaloge talne vode,
je prvo opozorilo le še podkrepila.
Obe nesreči sta dokazali, da smo nadvse neprevidni, da
nahajališča talne vode sploh niso zaščitena in da se lahko
zanašamo le na srečo, da ne bo prišlo do tragičnega one-
snaženja vode. Ukrepi za zaščito le-te pa so bili v obeh
primerih skrajno nerodni, če lahko uporabim ta izraz. V
opravičilo, ki pa to ne more biti, ponavljam, da pristojni
niso imeli na voljo potrebne opreme, s katero bi lahko
hitro in učinkovito odstranili nevarnost. Tako smo lahko le
s strahom čakali, ali bo iz pip namesto pitne vode pritekla
onesiiažena brozga.
Tako pa ne more iti naprej. Skrajni čas je že, da ob
vse hujšem prometu na naših cestah storimo vse. da do
podobnih nesreč ne bi prihajalo.
Izvršni odbor območne vodne skupnosti je to že spo-
znal. Nameravajo namreč sklicati razgovor s predstavniki
proizvajalcev nevarnih tekočin, transportmmi podjetji, gasil-
ci, vodnogospodarskimi organizacijami in drugimi zaintere-
siranimi. Predmet dogovora naj bi bilo vprašanje, kako in
s kakšnimi (čigavimi) sredstvi nakupiti vso potrebno pre-
ventivno in intervencijsko opremo, ki bi omogočila učin-
kovite akcije ob podobnih nesrečah. Vsekakor je tak dogo-
vor potreben, toda upravičeno se bojimo, da sadovi dogovora
le ne bodo takšni, kot bi morali biti. Zakonodaja sicer
področje varstva narave dobro ureja, žal pa smo proti
kršiteljem še preveč popustljivi in to je osnova za strah,
da dogovor le ne bo tako radikalen, kot bi moral biti.
Na drugi starni še predobro vemo, kako so ta vprašanja
rešili v nekaterih tujih državah in sprašujemo se, zakaj jim
v tem ne sledimo. Kajti zgolj nakup opreme za preventivo
in intervencijo ob takih nesrečah ni dovolj. Več bi bilo
treba narediti predvsem v promet. Tu mislim na postavitev
opozorilnih znakov, da je vozilo nd območju vodnih zajetij,
postavitev znakov z radikalnimi omejitvami hitrosti za vozi-
la, ki prevažajo nevarne tovore in predvsem na strogo ome-
jitev dovoljene tonaže prevozov. Ne le po osnem pritisku,
tudi in predvsem po količini oziroma volumnu tovora.
Poleg tega bi bilo potrebno zagotoviti, da bi prepovedali
kamionske prevoze nevarnih snovi na večje razdalje. Te bi
lahko vršila železnica. In končno — z zakonom bi bilo
potrebno zagotoviti sjvemstvo za vsa vozila z nevarnimi
tovori.
Zavedam se, da so vsi ti ukrepi dragi. Vendar denar ne
bi smeli biti problem, če sicer tvegamo nepopravljivo škodo
za obstoj in razvoj človeka v določenem okolju.
St. 52 — 30. december 1976
NOVI TEDNIK — stran 7
ŠMARSKO
VINSKE ZDRAHE
PRAVILNO VREDNOTITI VINSKO TRTO
šmarsko je bilo že od
nekdaj znano po pridelo-
vanju dobrih vin, zlasti
še območje Sladke gore
in Virštanja. Tudi sedaj
je vinogradništvo gospo-
darska veja, na katero je
treba resno računati, saj
se z njim preživlja še
precejšnje število prebi-
valstva.
Na območju šmarske
občine je trenutno okoli
800 ha vinogradov. Po
predvidevanjih, ki teme-
ljijo na že opravljenih za-
četkih raziskavah, je na
tem območju še okoli 6.50
ha površin, ki so priprav-
ne za vzgojo kvalite^tne
vinske trte.
Na šmarskem so želeli,
da bi se njihov vinograd-
niški okoliš združil z bi-
zeljskim, kar pa so na
Bizeljskem odločno zavr-
nili. Direktor TOZD Kme-
tijstvo Šmarje Zvonko
Strašek, upravičuje bo
združitev takole: »2e od
nekdaj gravitiramo z na-
šo predelavo na SLOVIN
TOZD Bizeljsko-Brežice
to pa bi kazalo tudi za-
radi enotne predelave na
enem mestu in pa zaradi
tega, ker je strokovno do-
kazano, da je kvaliteta vin
na obeh področjih enaka,
čeprav odločitev Bizeljča-
nov še ni dokončna, bodo
morali kmalu povedati, ah
se bodo združiU z nami
ali ne. Mi, kombinat, smo
pristaši združenega okoli-
ša.«
TOZD Kmetijstvo Šmar-
je je že od vsega začet-
ka videla upravičenost
vlaganja v vinograde, saj
je vinogradništvo eden od
osnovnih dohodkov kme-
ta na tem območju, že od
leta 1970 naprej so zače-
li z načrtnim obnavlja-
njem vinogradov, tako da
je bilo do danes obnov-
ljenih okoli 170 ha vinog-
radov v kooperacijski pro-
izvodnji. V te nasade je
vključen tudi nov sorti-
ment tn sicer tako, da je
65 do 70 odstotkov modre
frankinje in nekaterih dru.
gih rdečih sort, 35 odstot-
kov pa belih sort (laški
rizling in drugih). Že tak-
šna izbira jamči dobro
vino. Kombinat je poskr-
bel tudi za preko milijar-
de kreditov za obnovo. V
kooperacijski pogodbi je
tudi člen, ki zagot-avlja
kooperantom prodajo
grozdja v višini 70 odstot-
kov pridelka, ki jih je
dolžan prodati kmetijski
organizaciji, oziroma ga je
ta dolžna odkupiti. S SLO-
VINOM imajo sklenjeno
tudi 10 letno dolgoročno
pogodbo za predelavo, od.
kup in plasman vina s
tega območja. Pogodba je
bila sklenjena predlan-
skim.
Kaj meni o tej pogod-
šek?
»Moram reči, da dalj
od te pogodbe ni prišlo,
v tem pa je tudi osnov-
ni problem našega sodelo-
vanja s SLOVINOM TOZD
Bizeljsko - Brežice. Odkup
grozdja namreč ne pote-
ka tako, kot bi po pogod-
bi moral.
Zavedamo se, da mora-
mo območju organizirati
trajno prodajo tn da mo-
ramora priti proizvod or-
ganizirano na tržišče. Za-
radi neurejenih odnosov
z Bizeljčani, predvsem za-
radi cen in delitve do-
hodka pa odhaja grozdje
neorganizirano mimo nas,
preko prekupčevalcev —
drugam.«
V čem torej je bistvo
problema, s katerim se
že dolgo časa, od sklenitve
pogodbe s SLOVINOM,
ubada TOZD Kmetijstvo
Šmarje?
Predvsem v pravilnem
ovrednotenju grozdja, od-
nosno vin s tega območ-
ja. Cene odkupa so mno-
go premajhne, izven kme..
tijske organizacije so zanj
kmetje dobivali precej več.
Glede na nekdanji sloves
teh vin je to docela ne-
upravičeno, še vedno nam.
reč ni mogoče organizirati
takšno prodajo \'ina, da bi
le to prišlo na trg kot
kvalitetno vino z geograi-
skim poreklom. To pa po-
meni tudi cca 400—500 di-
narjev (starih) p>o litru
več.
ING. Strašek: Naša
predvidevanja se niso ure-
sničila. V zadnjih dveh le-
tih smo predvideli, da bo
odkup rastel. Kot že re-
čeno, ker to vino ni bilo
pravilno ovrednoteno (bi-
zeljski kmetje so zanj do-
bivali več kot naši), je
grozdje šlo mimo nas.
Vse leto smo se pogovar-
jali z Bizeljčani v kate-
ro kvalitetno vrsto bomo
uvrščeni. Končnih razprav
s kmeti ni bilo moč opra-
viti pravočasno. Nismo jih
torej mogli prepričati, da
je prodaja grozdja pre.
ko naše kmetijske organi-
zacije najprimernejša. Tu-
di z odplačili po prodaji
vina za kilogram grozdja
ni bilo vse v redu. Leta
1975 smo kmetom na pod-
lagi sporazuma s TOZD
Bizeljsko - Brežice obljubi-
li doplačilo v letu 1976.
Izkazalo se je, da je omen-
jeni TOZD to odplačilo bi-
zeljskim kmetom nakazal,
za naše kmete pa do sep-
tembra ni izdal ustrezne-
ga sklepa o doplačilu 70
starih dinarjev za kilo-
gram- prodanega grozdja,
še to: kot smo bili infor-
mirani, bodo na Bizelj-
skem izplačali od 13—170
dinarjev doplačila.«
Razumljivo je, da so v
Šmarju takšen postopek
ocenili kot diskriminator-
ski, kajti ravnanje ni bilo
v skladu z dogovori in po-
godbo. Sestavili so pritož-
bo in po dolgem času so
jim vendarle priznah 134
dinarjev (starih) doplači-
la. Kljub vsemu je to ne-
razumljiv postopek, saj je
šlo le za borih 28 ton
grozdja.
Akcija-odkupa grozdja v
letošnjem letu je zaradi
nezaupanja domačih kme-
tov propadla. Res je tu-
di, da so bili razgovori o
odkupu grozdja zadnji tre-
nutek, tik pred odkupom
in zato tudi prepozni. Ta-
krat so se tudi dogovori-
li, da se cene absolutno
izenačijo z bizeljskim tn
da se tudi vino ovrednoti
po prodajnih cenah, ki
bodo veljale za bizeljsko
vino. Ta sestanek je bil
štirinajst dni pred odku-
pom, postavljene pa so
bile takšne cene, ki so
zadovoljile. Kljub pozitiv-
nim razgovorom pa so
prav v času teh razgovo-
rov dobili sklep o dopla-
čilu 70 starih dinarjev za
kilogram grozdja.
Za konec našega razmiš-
ljanja o spornih cenah
navedimo še enkrat bese-
de ing. Zvonka Straška.
»Že res, da so bile za
letos dogovorjene takore-
koč ene najvišjih odkup-
nih cen za grozdje v Slo-
veniji, a kaj, ko smo si
po zaslugi Bizeljčanov za-
pravili zaupanje kmetov.
Na solidno poslovanje na-
ših ljudi res niso mogli
računati, saj praktično ni-
so vedeli ali bodo dopla-
čilo dobili in če ga bodo,
kolikšno bo.
Vztrajali bomo, da vi-
nu s tega območja prido-
bimo nazaj renome, ki ga
je že imel. še vedno že-
limo sodelovati s SLOVI-
NOM TOZD Bizeljsko Bre-
žice, vendar pod drugač-
nimi, fair pogoji. Ker smo
to poizkušali dve leti pa
nam ni uspelo, navezuje-
mo stike z drugimi par-
tnerji. Ne moremo si več
privoščiti izigravanja, saj
predvidevamo,   da  bomo
v letih 1979, 1980 pride-
lali cca 2000 ton grozdja.
Obnovljenih bo še okoli
250 ha vinogradov z na
šo strokO'\mo službo, brez
nje pa še kakšnih 150 ha,
vsega skupaj torej okoli
400 ha.«
Vinske zdr«he na šmar-
skem škodujejo le kme-
tom. Mar se SLOVIN
TOZD Bizeljsko-Brežice
ne zaveda tega?
MILENKO STRAŠEK
8. stran — NOVI TEDNIK
Št. 52 — 30. december 1976
CELJANI ŽE DOKAZUJEJO
Foto Drago Medved
Prav je imel Ludvik Gorenak iz
celjske zlaitame, ko je v nedavrd mali
anketi našega t-ednika o novi soHdar.
nostni akciji v celjski občini dejal, da
je samoprispevek lepo vkomponiran
v naš samoupravni sistem. Saj gre
tudi v tem primeru za samoupravno
odločitev delovnega človeka, kam bo
namenil del svojih lastnih sredstev.
Za katere objekte, v katerem obdobju,
v kolikšni vLšini.
V razmišljanje o drugeim samopri-
spevku v celjski občin: pa najdejo
svoje mesto tudi besede, da solidar-
nost plemeniti človeka.
Ne gre zdaj zia solidarnost v ne-
sreči, marveč sa skupno reševanje
skupnih vprašanj. Seveda ob spozna-
nju, da so družbena sredstva iz žepa
skupne ali splošne porabe prekratika,
da bi lahko ustregla vsem zahtevam
in potrebam.
Solidarnostne akcije v celjs^ki ob.
čini niso nič novega. Rodile so se ta-
koj po vojni, rasle in dobivale najraz-
ličnejše obsežnosti. Kdo ve, koliko
takšnih ali drugačnih cest, vodovodov
in drugih objektov smo dobili s po-
močjo združevanja sredstev, materiala
in dela. Te akcije niso nikoli zamrle.
Nasprotno. V zadnjem obdobju so
pravzaprav edina pot za hitrejše reše.
vanje nekaterih problemov, predvsem
na družbenem področju. Ljud^ie jih
sprejemajo kot svoje. Zato do njih
ni pomislekov, čeprav je treba prizna-
ti, da vprašanj, zlasti okoli programov,
časovne razporeditve gradnje posamez-
nih objektov in podobno, ne manjka.
Sicer pa tudi različna mnenja na tem
področju potrjujejo zavzetost delovnih
ljudi in občanov, potrjujejo njihovo
privrženost tej in podobnim akcijam.
Dobro je, kadar ljudje razpravljajo,
kadar posredujejo svoja mnenja kot
predloge za boljše izoblikovanje konč-
nih stališč. Takšna razprava je del na-
še samoupravne prakse in demokratič-
nosti. Je del našega življenja, hotenja.
Solidarnostne, akcije v celjski občini
potekajo v različnih okoljih. Dosti je
tistih, ki so jih sprožili ljudje v kra-
jevnih skupnostih^ veliko pa je tudi
onih, ki zajemajo celotno občinsko
območje. Z vsemi se lahko postavimo.
Saj so rezultat zrelosti, odgovornosti
do reševanja aktualnih vprašanj.
V teh pobudah zavzema prvi samo-
prispevek vidno mesto. Zdaj se izteka.
Oz-roma februarja prihodnje leto. Po-
stal je značilna celjska legitimacija.
Odprl je pot, ki se je prej v občini
nismo oklepali. Toda, zdaj so bili
otroci tisti," ki jim je bila namenjena
prva skrb. Prvi samoprispevek je nam.
reč posegel le na področje otroškega
varstva ter osnovnega šolstva. Z njim
smo dobili nekaj prepotrebnih objek-
tov, vrtcev in šol, dobili pa tudi večje
možnosti za razširitev organiziranega
varstva otrok, za boljše delo v osnov-
nih šolah in podobno.
Po zaslugi prvega samoprispevka je
bilo v organizirano varstvo zajetih 30.
odstotkov predšolskih otrok. Zgrajeni
so bili štirje novi vrtci.
Očitno so se izboljšali tudi pogoji
učnovzgojnega procesa v osnovnih šo-
lah. Povečalo se je število otrok v po-
daljšanem bivanju, občutno zmanjšal
osip od prejšnjih 43,6 na 22,2 "o in še
in še.
Dobili smo oziroma bomo dobili še
dve novi osnovni šoli (osnoraa šola
Veljko Vlahovič je še v gradnji), dva
prizidka, telovadnico pri osnovni šoli
na Dobrni itd.
Prvi samoprispevek je uspel. In še
več. Dal je novih pobud za reše\'anje
problemov še na dragih področjih
družbenih dejavnosti. Utrdil je zaupa-
nje v last-na. hotenja. Dal je novih
moči   za  nadaljevanje   takšnih  aJccij.
In ne samo prvi samoprispevek.
Tudi razprave o sprejemanju srednje-
ročnih programov razvoja temeljnih
organizacij združenega dela, krajevnih
skupnosti in občine kot celote so opo.
zorile, da bo treba s takšno prakso
nadaljevati. Nadaljevati zato, če ho-
čemo naprej, če hočemo hitreje naprej.
Zato je misel o drugem samopri.
spevku v celjski občini dobila svojo
materialno podla.go že v tem času, že
tedaj, ko še ni stekla beseda o novi
akciji, njenem obsegu, času in dru-
gem.
Celje je zdaj pred uveljavitvijo dru-
gega samoprispevka. Formalna p>otrdi-
tev tega hotenja bo v nedeljo, 16. ja-
nuarja, na referendumu.
Po programu in vsebini je drugi
samoprispevek širši, saj je otroškemu
varstvu in osnovnemu šolstvu dodal
še zdravstvo, kulturo, socialno skrb.
stvo. Zdaj gre za človeka od njegove
najnežnejše dobe do jesenskih dni živ-
ljenja. Program je torej privlačnejši.
Razumljivo je, da ne rešuje vseh vpra-
šanj. To ni mogoče, ali pa bi se mo-
rali odločiti za višji prispevek. Zato
je tudi drugi samoprispevek le ena
izmed stopenj na poti reševanja dniž-
benih vprašanj. Zlasti hitrejšega reše-
vanj;a nekaterih odprtih problemov.
Ob uresničevanju programa prvega
samoprispevka pa smo v celjski ob-
čini dobili še nekaj drugih prepotreb-
nih objektov. Z zgraditvijo osnovne
šole »Slavko Slander« je pedagoški
šolski center dobil nove prostore, kjer
se je znašlo tudi višje šolstvo. V tem
obdobju smo dobili šolski center za
blagovni promet, bivše poslopje tega
centra je zasedla gostinska šola. Po-
leg tega so bili dograjeni prostori pri
ŠKIMC v štorah. Kmetijski šolski cen.
ter je dobil dve učilnici, ekonomski
šolski center pa telovadnico. In konč-
no, zgrajena je bila prva faza tehni-
škega šolskega centra.
Podoben, razširjen program sreču-
jemo tudi ob drugem samoprispevku.
Tako bo  skupnost otroškega varstva
PIŠE MILAN BOŽIČ
namenila za vrtec v Frankolovem, na-
dalje za dva oddelka v Šmartnem v
Rožni dolini, za prizidek na Lipi v
štorah, zatem za vrtec v soseski Ga-
berje-Hudinja, za malo šolo na Lavi-
Ostrožnem ter za dograditev doma
celjske mladine v,Baski, vsega skupaj
za 16 milijonov cUnarjev.
Izobraževalna skupnost bo v tem
času namenila nekaj nad 9 milijonov
dinarjev za dokončanje del pri osnov-
ni šoli Veljko Vlahovič. Občinska skup.
nost socialnega skrbstva bo za grad-
njo pri domu upokojencev ter za de-
lavnice za delo pod posebnimi pogoji
za težje razvojno prizadeto mladino
odštela 22 milijonov dinarjev, občin-
ska zdravstvena skupnost pa bo za
modernizacijo celjske bolnišnice na.
menila okoli 40 milijonov lastnih in
več kot 100 milijonov združenih sred-
stev. Skupaj torej, poleg samoprispev-
ka, ki naj bi zbral okoli 128 milijonov
dinarjev, še 187 milijonov za razširjeni
program. Ni malo. Priznajmo!
V solidarnosti je naša moč. Brez
solidarnostnega združevanja sredstCT
ni napredka!
Foto Milan Božič
št. 52 — 30. december 1976
NOVI TEDNIK — stran S
RESNIČNA PRAVLJICA O TOVARNI
TIMOVE TESNE HEAČE
V štirih letih za enkrat več zaposlenih
in devetkrat večji doliedek
PIŠE JURE KRASOVEC
Pred dnevi je bil v Rečici pri La-
škem razgovor vodilnih Timovih delav-
cev z občinskim družb eno-političnim
vrhom. Tam se je porodila slikovita
primerjava, češ da je TIM zelo obeta-
joč, da pa se tako naglo razvija in
raste, da na njem hlače neprestano
pokajo in da jih ni mogoče sproti za-
krpati, da o novih v teh dokaj težkih
časih ne govorimo:
In TIM je po letih res še otrok in
vendar po številu zaposlenih in najbrž
tudi po dohodku največji v občini.
Za razmere, na kakršne so navajeni
v občini Laško, raste v zelo velikega,
če je velikan pretirana beseda.
Komaj štiri leta je od takrat, ko je
TIM začel poizkusno proizvajati. Že
pred rojstvom so bile velike težave. Na
ukinitev obsojeni rudnik naj bi dobil
nadomestilo. Najprej naj bf to bila
tovarna kartonske embalaže. Danes
nihče ne joka, da so jo rojenice odne-
sle drugam. Bilo je veliko težav ob
nastajanju TIMA. Botri so se kujali,
pa stiskaški so postali in nenehna hlad-
na klima za investicijski pogum je
mrazila manj odločne.
Oče KOLEKTIV pa je bifvstrajen.
Skupina mlajših pripadnikov laške kna-
povščine je imela dovolj srčnosti, kljub
zagretosti dovolj razsodnosti, kljub od-
poru dovolj trdovratnosti, da so iz ta-
bora »končervativnih« začeli prihajati
prebežniki in sčasoma — sčasoma je
prišel čas, ko so se ljudje spraševali:
— Da ni bil kdo za to. Kdo pa?! —
Kot  z  vsemi   otroci,   so   tudi   s
TIMOM  težave,  pa  ne  samo zaradi
pretesnih hlač, ki pokajo . . .
IZ TIMOVE OSEBNE
IZKAZNICE
# Ideja o preusmeritvi je bila spo-
četa m dozorela v letih od 1970 do
1972. Rojstni dan TIMA je bil 1. jan>
arja 197.3, uradni »krst« ob Dnevu
rudarjev istega leta. V samem začet-
ku je imel poleg skupnih služb tudi
TOZD, proizvodno in samoupravno do-
volj jasno naravnanih. Danes je v
TIM šest TOZD in delovna skupnost
skupnih služb.
# Leta 1973 je organizacija zdru-
ženega dela zaposlovala 500 ljudi, le-
ta 1975 že 701, letos ob koncu leta pa
šteje 1.023 zaposlenih, kar je ena če-
trtina zaposlenih v občini. TIM nima
za cilj ekstenzivnost, postati želi ko-
lektiv z visoko vrednostjo vloženega
dela, toda vseeno je že po številu za-
poslenih najmočnejši v laški občini.
# Od leta 1975 na 1976 je v TIM
zaznan:!ovan »kvalifikacijski« boom. Ko
je bil TIM še rudnik, je imel enega
edinega inženirja, edinega človeka z
visoko izobrazbo. Danes je v TIMU:
276 kvalificiranih, 204 polkvalificira-
nih in okoli 390 kvalificiranih, visoko-
kvalificiranih delavcev Srednjo šolo
imajo 104, višjo šolo 30 in visoko 15
članov delovnega kolektiva.
# Ta kadrovski »boom« je imel
ustrezni odraz v razvojnem trendu in
rasti celotnega dohodka. Le-ta je bil
od leta 1973 dalje, naštevamo za vsa-
ko leto, račimajoč v starih dinarjih
naslednji: 4 milijarde 126.000 , 9 mili-
jard 254.000, 20 milijard lani, predvi-
doma 35 milijard letos in 55 milijard
v načrtu za drugo leto.
# In kar je tudi važno. Kolektiv
je mlad. V povprečju mu je 31 let in
osem mesecev. Mlajših od 26 let je
377. Tudi to je »perspektiven podatek«.
POGLED ZA LETO, DVE
NAZAJ
Nekoč sem že zapisal, da je TIM,
potem ko je leta 1973 izbruhnil požar
in upepelil del proizvodnega obrata
ter skladišče .v novi tovarni, kot ptič
feniks vzletel iz pepela. A ker nesreča
nikoli ne pride sama, so se težave
še kar vrstile. Novi ekonomski ukre-
pi so priškrnili vrata trezorjev bank,
energetska kriza je sprožila nov pro-
blem, ob katerem so nekateri TIMU
^prerokovali hitro hiranje in polom.
Ves čas se trudim, da bi se izognil
»kultu osebnosti«, pa ne gre. Ne mo-
rem namreč izbrisati iz spomina takš-
nih trenutkov:
# Ko je gorela tovarna in so bili
poleg vsi Timovci v skrbeh, kako bo
to prizadelo direktorja Srečka šent-
jurca, da ga lahko tudi kar kap, se
je po vrnitvi s poti ustavil pred ožga-
nim ogrodjem tovarniške hale potrt,
ves bled in rekel: »čez leto bo tovar-
na spet stala.« Tako je tudi bilo.
9 Ko je počilo na Bližnjem vzhodu,
ko je ves svet zadrževal dih ob priča-
kovanju posledic velikega skoka cen
nafte. Srečko šentjurc se je znašel: bo-
mo že našli izhod. In v TIMU so ga
res našli. Našli so več izhodov, med
temi tudi takega, da so nujnost po
varčevanju z energijo napeljali na svoj
mlin.
9 In ko je pred tedni prišlo do
spopada v organizaciji združenega dela
med zago\'orniki nadaljnjega razvoja in
med propagatorji »oddahnitve« ter
ozkosrčnostjo tozda. In spet je bil
Srečko šentjurc tisti, ki mu dialektika
ni le politično-filozofski pojem, marveč .
način dela in mišljenja, kljub razoča-
ranju realist: To je -treba razumeti, to
je posledica hitrega razvoja, ki mu
vsak ne more slediti.
KJE POKAJO ŠIVI?
Saj to je tisto. Nekateri se hitro
utrudijo, prehitro hočejo žeti, ko se
klasje še debeli. Skupina najbolj od-
ločnih v kolektivu, ki pod napredkom
razumejo istočasen in složen korak
vseh TOZD, takole razmišlja:
AVGUST PINTAR, direktor TOZD
tovarne stiropora in embalaže: »Mili-
jarde obračamo, toda hkrati moramo
pomesti drobiž po kotih. Skokovit raz-
voj terja vsak dinar za investicije, zato
so nenehne težave z obratnimi sred-
stvi. V to pa nismo šli brez glave.
Vsaka možnost, ki smo jo zaznali, je
bila predmet za.nimanja. Poglejte! Os-
tah bi lahko na ravni leta 1974, ko smo
dvignili tovarno iz pogorišča in prešli
na redno proizfvodnjo. Ostali bi pri
istem številu zaposlenih, nič " drugega
ne bi razvijali in voz bi se ustavil,
najbrž bi celo začel lesti nazaj ...«
JOŽE RAJH, sekretar komiteja ZK:
»Treba je bilo izkoristiti večji posluh
za varčevanje z energijo. Toplotne in
hidroizolacijske naprave so dobile svo-
jo težo. Seveda ne čez noč. Treba je
bilo raziskati trg, prepričevati stro-
kovnjake in praktike v gradbeništvoi.
Zeleni načrt, program proizvodnje hra-
ne, je TIM potegnil v proizvodnjo hla-
dilnic, večje in resnejše zanimanje za
varstvo okolja pa je odprlo vrata pro-
izvodnji hladilnih stolpov.«
FRANC SEME, direktor TOZD rud-
nik, proizvodja lepil in malt, proiz-
vodnja peska in gline: »Pred leti se je
družba odrekla rudniku, zato smo is-
kaU preusmeritev, če je bil takšen
kurs pristojnih prehiter? Seveda je
bil. Energetska kriza je obrnila jadra,
vsak kilogram premoga je pomemben,
še vedno je rudnik, po številu zaposle-
nih naj močne j šli med TOZD. Toda, ali
naj Zidaj ves TIM nosi breane na-
pačne odločitve gospodarske politike.
Danes je rudniška proizvodnja v iz-
gubi zato, ker leta na bilo v rud-
nik nič investirano, če gospodarstvo
potrebuje energijo, potem bremena ne
morejo biti samo stvar organizacije
združenega dela TIM. Rudnik je tudi
pod planom proizvodnje ...
Tako je to. Tudi letošnja priključi-
tev TIG (Tovarne lesne galanterije
Rimske Toplice) ni prehitra politična
politična odločitev. Res je, da je TIM
z razumevaj očim čutom solidarnosti
glasoval za priključitev in s tem po-
večal breme, ki tišči uspeh celotnega
p>odjetja navzdol. Toda TIM ve, kaj je
solidarnost, občutil jo je, ko jo je po-
treboval. No, brez račima tudi ta ko-
rak ni bil storjen. TOZD »Gračnica«
ima perspektivo, njegova trenutna vred-
nost pa so industrijo naravnani delov-
ni ljudje in stavbe za proizvodnjo, ki
jo bodo tam razvili.
TOZD v Mionici Je tudi solidar-
nost, vendar z računom. TIM zares
postaja jugoslovanska tovarna.«
»POČIJMO,
POSLADKAJMO SE!«
Nekaterim  se je  tudi  zavrtelo  v
glavah in ustrašili so se nadaljnjih na-
prezanj. Zahotelo se jim je malce
posedeti na lovorikah, posrebati tanko
smetano, ki se je začela nabirati.
JOŽE RAJH pra\'i o tem: »če bi
sedaj odnehlaH, bi stragnirali. Ali bi
bilo prav, če bi sedaj, ko je trg obde-
lan, ko je težko dohitevati povpraševa-
nje in zanim-anje, povzročeno »lakoto«
začeli zasičevati drugi, brez velikih
predhodnih stroškov?!«
Iz podatkov na začetku smo mogli
spoznati, kako se je TIM naglo širil,
kako je raslo število zaposlenih. Brez
dvoma v okolju, ki s kadri ni bogato.
TIMOVCEAI ni vselej uspelo dobiti -
najboljših ljudi. Nekateri so se vklju-
čili, držijo tempo z naraščajočim jed-
rom, ki poganja naprej, drugi bi pa
kar takoj radi medico. Toda tudi za
to so zdravila. Na primer:
TIM ima na seznamu 80 i j udi, ki
študirajo ob deki na vseh izobraže-
valnih stopnjah, okoli trideset ima šti-
pendistov na srednjih, višjih in viso-
kih šolah. Okoli trideset pa je učen-
cev, ki obiskujejo tudi strokovno šolo.
Ti ljudje, vsaj večina, so blago, ki bo
ob naraščajočem skupnem dohodku po-
lagoma le omogočilo ukrojitev dovolj
velikih »hlač«.
ZAVEST IN MATERIALNA
OSNOVA
Hiter razvoj TIMA, angažiranost naj-
bolj zavestnega dela kolektiva za raz-
voj in proizvodne naloge, je puščal za-
daj razvoj samoupravnih odnosov, več-
jo duhovno zraščenost kolektiva. Na-
stajale so razpoke tudi v kulturi med-
sebojnih odnosov. V medsebojnih ^ od-
nosili je potrebna predvsem kultura
v najširšem pomenu te besede. Izo-
braženost in strokovnost sta mnogo-
krat prekratki lastnosti za uspešnost
v kolektivu.
Tako nekako je na nedavni konfe-
renci občinske organizacije ZK razprav-
ljal direktor OZD Srečko šentjurc.
Dolgoletni politični delavec, družbeno-
politično aktiven tudi danes, to je vraž-
je dobrodošla osnova za profil koordi-
natorja v kolektivu, ki _ se tako zelo
razvija. Idejna osnova je bila v začet-
ku pogonska sila za materialno rast
TIMA, zdaj je treba tej materialni os-
novi zgraditi dovolj veliko idejnopoli-
tično nadstavbo.
Komunisti so na skupni konferenci
T torek za to izdelali načrt.
10 stran — NOVI TEDNIK
St. 52 — 30. december 1976
iiSA umu RAJA, BEBEI MRAZ PRIHAJA
Prosimo te, če nam pnneseš žoge, sladkarije in balončke. Prosijo te tvoje
veverice.
To prisrčno pisemce Dediiu Mrazu
fio napisali otroca v šentjiirskem vrt-
cu, ga zataknili v veliko rjavo kuver-
to, na njo pa z velikimi rdečimi črka-
mi zapisali DEDEK MRAZ. In nič dru-
gega, kajti poštarji, ki v -^h dneh še
vedno prenašajo na kupe takih pi-
semc natanko vedo, kje jih morajo
oddati, zato tudi ni treba nanj prile-
piti znamke. To naj povem v tolažbo
zlasti tistima dvema deklicama iz šenv
jui-škega vrtca, ki sta pismo prinesli
v pisarno tovarišice ravnateljice in jo
poprosili, da ga naj odda v najbliž-
ji nabiralnik. »Samo, ali bo pismo do-
bil, ko 'nismo nalepiU znamk?« sta v
strahu in v upanju, da Dedek Mraz
le ni tako strog, spraševali. Drage ve-
verice, pismo je že zdavnaj v pravih
rokah, kar brez skrbi in med tem
va3 je dobri sivi mož prav gotovo že
obiskal in vam prinesel vse, kar s^e
si želeli. Skozi vse leto ste bili prid-
ni in poslušni, še posebno pa v zad-
njih dneh nestrpnega pričakovanja. S
pomočjo vzgojiteljic ste tako lepo ok-
rasile vaše igralnice, da jih skoraj ne
bi bilo razpoznati. Igrače so v teh
dneh bolj ali manj počivale, kajti ime-
li ste kup drugih, v teh dneh bolj po-
membnih opravil. Seveda, treba se je
bilo temeljijo pripraviti na prihod Ded-
ka Mraza, ne da bi odšel razočaran
od vas. Snežinke, gozdne živali in sne-
žaki so oživeli na stenah igralnic, tre-
ba se je bilo naučiti novih pesmic,
plesov in igric. Skratka, imeli ste res
ix>lne roke dela in Dedek Mraz prav
tako, saj je moral obiskati vse šole
in vrtce po celi šentjurski občini. Trd-
no je namreč sklenil, da* ne sme no-
ben otrok ostati praznih rok, pa naj
živi v še ".ako oddaljeni vasi. Sleher-
nemu kuštravčku je letos odpo,slal pi-
smo in ga jKJvabil na novoletno pri-
reditev. 2674 otrok je naštel letos De-
dek Mraz v vaši občini in vsem je
namenil darila v enakem znesku.
Pokukajmo še za hip v eno izmed
lepih igralnic šentjurskega vrtca. Kaj-
ti v vsaki izmed njih se je v dneh
pred Novim letom dogajalo kaj po-
sebnega, zanimivega, povsod pa je bi-
lo čuditi napeto, veselo pričakovanje.
Psst! V eni izmed igralnic teče vaja
za novoletno igrico Mojca in živaU.
Glej, glej, tu je zajček, snežak, dekli-
ca Mojca . .. Kaj neki se tako skriv-
nostno pogovarjajo? In tam zadaj so
še druge gozdne živali. Gozd pa je za-
snežen, teman in ves skrivnosten. Ne
bomo jih motili zdaj, sredi dela, kaj-
ti tu in tam se še kaj za-.akne in do
prihoda Dedka Mraza mora vse glad,
ko steči.
Prisluhnimo! V sosednji igralnici
prepevajo pesmice o Dedku Mrazu, o
zimi. O tej šmentani zimi, ki noče in
noče nasuti snega, da bi se ga en-
krat do sitega naužili na snežnUi po-
ljanah. Joj, kako lepo plešejo sinežin-
ke! In kako lepo pojejo!
Otroci, kaj pa ko bi zdajle sedh
skupaj in se naučili pesmico o zaskrb-
ljenem oblaku, še je čas, da se jo na-
učimo v dneh pred iztekom starega
leta, kaj-j kaj lahko se zgodi, da nas
na lepem sreča Dedek Mraz in potem
bomo v zadregi, kaj bi mu povedali.
NA OBZORJU JE OBLAK,
MAJHEN IN VES SIV
OD SKRBI, KJE REVEŽ BI
KOŠ SNE2INK DOBIL.
VSA DREVESA BREZ OBLEK SO,
MLADA 2ITA BREZ ODEJ
■ IN NA GRIČKU KISLA LICA
BREZ S.A.NI - OJOJ, OJEJ!
NA OBZORJU JE OBLAČEK,
OD SKRBI VES SIV:
KJE BI NA TEM JASNEM NEBU
KOŠ SNEŽINK DOBIL?
Vam je pesmica všeč? Kar hitro
se jo naučite, Dedek Mraz se še mu-
di v naših krajih. Ste že vsi, dragi
otroci, videh Dedka Mraza? Tisti, ki
hodite v šole in vrtce prav gotovo,
nekateri pa ste bili lani še premajhni,
da bi vedeli za dobrega moža, ki ima
najraje otroke. In če še ".udi to leto
ni dospel do vas (prišel bo zagotovo,
kar brez skrbi), vam g"a bodo zdajle
opisali nekateri otroci iz šentjurskega
vrtca.
Darko se takole spK>minja njegove,
ga lanskega obiska: »Prišel je, ker
smo mu pisali tn ga prosili, da naj
nas obišče. Joj, kako smo ga bili ve-
seli, ker je držal svojo obljubo. BiH
smo čisto čisto tiho, ko je vstopil.
Imel je dolgo sivo brado in sive lase,
bele škorenjce in bele rokavice, na
glavi pa kučmo. In kako lep moder
plašč je imel! In za vsakega od nas
darilo. Dedka Mraza imam zelo rad,
PIŠE MATEJA PODJED
ker je dober, ker je star in ker nas
vsako leto obišče.«
Vidine, tak je Dedek Mraz v Dar-
kovih očeh. Tončd se ga takole spo-
minja: »Dedek Mraz ima dolgo sivo
brado, ker je že zelo star. Tudi utru-
jen je, saj vsako leto pride k nam
prav iz vrha Triglava. Tam je zmeraj
sneg, samo s seboj ga ne more pri.
nesti in povedal je tudi, da ga zadnje
čase snežinke nič ne ubogajo. To pa
ni lepo. Morale bi ga ubogati, saj ve-
do, da imamo otroci radi sneg.«
Vidite, tak je Dedek Mraz. Dober,
star in zmeraj vesel. Nikoli mu ne
zmanjka prijaznih besed in daril v
košu. Zna veliko pravljic in lepih pes-
mic in zelo mu je včeš, če jih zna-
te tudi vi. Ste v zadregi? Nič zato,
brž se naučimo še pesmico o snežcu,
ki postilja posteljico.
SNEŽEC POSTELJO POSTILJA,
NAJBRŽ SEL BO AJAT.
BELE RJUHE SI POGRINJA,
NE MU, NE NAGAJAT!
REVEŽ JE GOTOVO TRUDEN,
KDO VE? KOD JE HODIL . ..
PRAV LAHKO, DA JE OD LANI
POL SVETA OBRODIL.
SNEŽEC POSTELJO POSTILJA,
ZDAJ ZDAJ SEL BO AJAT.
BELO PERNICO RAZGRINJA,
NE MU, NE NAGAJAT.
Vam je taidi ta pesmica všeč? Prav!
Kar hitro se jo naučite rn ko se spet
srečamo, jo boste znali prav vsi, kaj.
ne?
~ Tako, dragi moji, zdaj pa se bomo
od prijetnih otrok in njihovih tovari
šic v šenjurskem vrtcu poslovili, se
veda z obljubo, da se kmalu spet vi
dimo. Saj res, skoraj bi bila pozabi
la! Otroci tega vrtca toplo pozdravlja
Jo vse svoje vrstnike v vzgojno varst
venih ustanovah in tudi nekoliko več-
je otroke, ki si polnijo glavice že v
šolskih klopeh in jim od srca voščijo
srečno Novo leto. Želijo jim prijetno
rajanje okoli novoletne jelke in ska
. paj z Dedkom Mrazom, ki se bo čez
dan ali dva že poslovil kar za celo
le-o dni.
Ringa ringa raja. Dedek Mraz od-
haja ... Ne bodite žalostni, otroci
Diiigo leto bo spet prišel in vas raz
veselil tako, kot vsako leto. Samo trd-
no držite obljube, ki ste mu jih dali,
pa bo vse lepo in prav. In zdaj ga
pospremimo kos poti, pomahajmo mu
in skupaj, v en glas zakUčimo: SREČ-
NO, SREČNO POT, DOBRI NAŠ DE
DEK MRAZ.
Tvoji otroci iz šentjurskega vrtca,
ki sem vas pred dnevi obiskala.
št. 52 — 30. december 1976
NOVI TEDNIK — stran 11
PiŠE MILAN SENIČAR
Marsikdo med iiami se je letos od-
ločil za Silvestrovanje v domačem
okolju. Nekateri zapadi visokih cen »no-
voletnih menijev«, drugi, ker so prepo-
zno opravili rezervacijo^ mnogi pa za-
to, ker menijo, da se lahko še najbolj
sproščeno zabavajo doma.
K takšni nabavi sodita dobra kaplji-
ca in dober grižljaj. Ker je prvega do-
volj (predvsem kapljice] manj pa do-
brin), smo namenili v riredništvu tole
stran — grižljaju.
kuharica težko pripravi dobro ko-
silo brez mesa^ aato lahko ugotavljamo,
da to leto, hi je razen enega dne že za
nami, ni bilo za kuharice preveč prijet-
no. Mesa je pri7nanjkovalo stalno in
občasno. V prvem sta tu teletina (kaj
je to?) in svinjina, v drugem — občasno
— pa govedina in celo perutnina. Za
druge vrste mesa — morda Celjani ne
boste verjeli, da sploh obstojajo — pa
moraš imeti prijatelje na d^eželi, v ve-
čjih mestih ipd.
fo pomanjkanje mesa je povzročilo
prave »premike« v medsebojnem spo-
štovanju. Ni več gospod samo doktor,
tako pravimo tudi mesarju (čui na la-
stna ušesa nič kolikokrat J,
Sicer l^o. šalo na stran, obiskal sem
celjske ~Mesnine (na la'stno^eijo~in va-
bilo odgovorni delavcev Mesnin), da bi
se na »licu mesta« pogovarjali o po-
manjkanju mesa!
V razgovoru sta sodelovala direMor
Tone GRM in račiinovodja Drago vTŽO-
VIŠEK. ~
GRM: »Nismo takšna tovarna kot
so druge, sproti kupujemo živino od
rejcev in kooperanitov ter se stalno
prilagajamo stanju in potrebam trži-
šča. Pri nas je aktualen problem ču-
vanja, saj je meso hitro pokvarljivo,
naša naloga pa je, da potrošniki dobe
sveže meso. Naša dejavnost je pre-
vzem in naikup živine, predelava, pro.
daja mesa in mesnih izdelkov. Im^amo
klavnico s kapaciteto 8(KkJ ton letno,
hladilnice kamor gre 120 do 130 ton
mesa, hleve za 1.50 glav goveje živine,
prostor za 350 prašičev, obrat prede-
lave z zmogljivostjo 12 do 15 ton dne-
v^no in pakirnico. Letos predvidevamo
raz^ritev hladilnice.«
VPR.^ŠANJli;: »Kaj je vzrok lomu,
da celjski potrošniki niso imeli na
voljo dovolj mesa med letom?«
GRM: »To je razkora.k med nabav-
nimi in maloprodajnim: cenami svinj-
skega mesa. Govedine je zmanjkalo
nekajkrat zaradi težav z vremenom in
ker so jo ljudje pokupili v pričakova-
nju višjih cen. Od januarja so nabav-
ne cene svinjine poirasle za 25 odstot-
kov, prodajne pa ostale mnogo dalj
nespremenjene. Tako smo MI dajali
potrošniku pri kilogramu svinjskega
približno 7 dinarjev. Jasno, pa je, d<a
izgube ne moremo in ne smemo
ustvarjati. Zato smo zmanjšali nakup,
prodajali pa le kare. Naše količine
mesa na celjskem trgu niso bistveno
manjše od lanskih — 14 odstotkov —
mnogo mianjši pa je bil dotok iz dru-
gih klavnic ali pa ga sploh ni bilo.«
VPRAŠ.\NJE: »Koliko svinjskega
mesa ste dali na razpolago potrošni-
kom?«
VIZOVIŠEK: »V deseitih mesecih te-
ga leta 406 ton, od tega 192 ton v lasit-
no maloprodajno mrežo, 214 ton pa t
vel ep roda jo trgovskih podjetij. V Ce-
lju prodajajo  meso na 24 prodajnih
mestih, tako da se po^trošnik resnično
laliko hitro c-iskrbi.«
GRM: »Bili smo v težkem položaju.
Kupovali siho po prostih, predajali pa
po dogovorjenih cenah. Hkrati je po-
rasla poraba svinjskega mesa, kea- je
potrošnik hitro ug-otovil da, je poceni
glede na mnogo druge srtikle (sodata).
VPRAŠANJE: »Dovolita nekaj »spe-
cialnih mesnih« vprašanj, ki zanimajo
naše bralce. »Ali bo Celje dobilo spe-
cializirano dejikateso, kot so jih na-
vajeni drugje?«
GRM: »Leta 1977. bo dokončno pre-
urejena mesnica Gnjat v Prešernovi
ulici. V njej bo v bodoče delikatesa.
Prodajali bomo vse, kar je mogoče
dobiti v Jugoslaviji.«
VPRAŠANJE: »Ljudje se že sprašu-
jejo ,Kaj je to teletina?' Kaj menite
vi?«
GRM: »Teletine, takšne, kot smo je
bili navajeni — ni! Potrošnik ima na
razpolago junjetino. Ce hočemo imeti
govedino, si teletine ne moremo pri-
voščiti.«
VPRAŠANJE: »Kam gredo teleta, ki
jih dobivate, iz vaše klavnice?
GRM: »Mesečno imamo 250—270 te-
let. Zdravilišča in bolnice so prvi od-
jemalci. Sicer pa načelno damo teden-
sko v vsako trgovino oziroma našo
prodajalno po eno tele.«
VPRAŠANJE: »Kontrola nad tem,
kdo dobi to tele je seveda nemogo-
ča?« To zato, ker ga potrošniki ne
vidimol«
GRM: »Tako je! Lahko si ga raz-
delijo tudi uslužbenci, ne vem. Nad
tom ni pregleda. Veste pa kaj pKimeni
eno tele za toliko potrošr/ikov. Mislim
pa da je precej telet v kmečkih
zmrzovalnikih.«
VPRAŠANJE: »če je, je v prodaji
edino kare. Kani gre ostalo?«
GRM: »Vse gre v predelavo. Mesni
izdelki. Suhomesnati izdelki. Salame.
Trenutno bo svinjskega mesa več za-
radi intervencijskega uvoza iz Romu-
nije in Vzhodne Nemčije. Kontingent
za celjsko regijo je 170 ton.«
VPRAŠANJE: »Ali ne izvažate bolj-
še meso, mi pa dobimo kar ostane?«
GRM: »Ne! Izva.žamo sa.mo gove-
dino. Grčija in Italija, višja cecia, s»aj
razumete.«
VPR.\Š.VNJK: »Potrošnik pri nakupu
kareja dobi tudi za prst debelo slanine!
Mesarji se izucnarjajo na vas. Predpis
zahteva 5 milnnetrov slanine, ki je
mnogo cenejša. Ali ni to goljufanje
potrošnika?«
GRM: »To je rutinsko delo v k.irrT-
nici, čeprav ne drži, da je tako de-
belo slanine na kareju! (Sledi majlino
prepričevanje, ki ga pozneje dokažem
v Maivnici — op., pisca). Mi ne damo
naloga, da naj bo na kareju več sla-
nine, sicer pa je kriv tudi mesar
v trgovini!«
VPRAŠANJE: »Takšen nalog bi bil
res preveč očiten. \'endar, ali daste
nalog, da naj režejo na 5 milimetrov?«
GRM: »Mesar ve, da ne sme zare-
zati v mišico, v meso. Delo teče hiilro,
rutinsko. (Med ogledom klavnice sem
videl, da delamo rutinsko samo ml.
Namreč, z debelo slanino! Romuni so
pač za nami in si ne znajo privoščiti
še rutinskega dela. Njihovi karetji so
natančno obrezani! — Cip. pisca). Ni
res, da me&ai'ju,v trgovini, ki bi za-
vrnil takšen kare, ne bi drugič pripe-
ljali. To je nesmisel.«
VPRAŠ.VNJE: »Kako ste priprav-
ljeni na Novo leto?«
GRM: »Govedine je dovolj, več je
tudi svinjskega mesa in seveda mes-
nih izdelkov.«
VPRAŠANJE: »Razmišljate kdaj, da
ni nujno, da bi človek užival samo
svinjsko, goveje meso in perutnino?«
GPvM: »Velikih zalog ne moremo
ustvarjati zaradi specifičnosti našega
artikla. Za puranje meso smo v dogo-
voru s Pazinom. Konjev v celjski oko-
lici ni, sicer pa tudi predaja ni šla,
smo morali voaiti v Ljubljano. Jagne-
tino smo imeli, ljudje so jo nosili na-
zaj, češ, da je ovčetina — zaradi vo-
nja. V 10 mesecih smo v naši ribar-
nici prodala 63 ton. Da se vrnem na
25aloge. Nekoč je bilo takšno mišljenje
— boljše je, da je mesa malo manj,
kot pa da mora v predelavo. Zave-
damo se naših dolžnosti do pc4.rošni-
ka in si takšnih stvari ne privoščimo,
vendar ne more vse v naše breme.«
VPRAŠANJE: »Ljudje pravijo, da
tisti, ki delajo hrenovke, navadne klo-
base in podobno, le-teh ne uživajo.
Kaj menite, zakaj?«
GRM: »So nekateri, ki se hrenoi-k
naveličajo. Delamo jih preko dve toni
na dan, kai' dokazuje, da je povpra-
ševanje veliko. Včasih so kot topel
obrok tudi v našem obratu dmžbene
prehrane. V te izdelke gre pusta go-
vedina, ker je za prodajo pretemno
meso m preveliko odstotek kosti. Tu
je še bela slanina. Trenutno dajemo v
brenovke junetino iz državnih rezerv.
Kvalitetno meso skratka, sicer pa bo-
ste sami vdideli v predelavi. (In sem
res, lepo, čisto meso, ki ga, meljejo
za v hrenovke). V navadne klobase
gre meso, predvsem obreznine, ki ga
ne moremo poraiditi potrošniku kio
samostojen prodajni artikel. Beljako-
vinsko pa je enakovredno vsem dru-
gim izdelkom.«
Mesnine niso v rožnatem položajiu.
Ne samo zaradi nezadovoljstva po-
trošnika, temveč tudi za to, keir ntjit-
hofv finančni položaj nikakor ni ugtx-
den. Kot stabilizacijske uka^epe našte-
vajo zmanjšanje nakupa svinjskega
m_esa, zmanjšanje rabata trgovini ixi
ukinit-ev super rabata, v okvim ■ IX>-
brine in več notrai>jih ukrepov. Odpi-
rajo se tudi navzven, ker je ponudba
mesa večja kot pa pota-ebe celjske re-
gije. (Tg^ko pravijo, pa naj avenil še
tako nelogičiK) ob sedanjem pomantj-
ka-nju mesa — vendar je res.
Da zmanjšajo izpad dohodka, kd je
velik, so zainteresirani asa prodajo
v obmejnem pasu (višje cene), skraitdca
iščejo najrazličnejše izhode.
*
VPRAŠANJE:   »Kaj  lahko  povesi«
potrošnikom za leto 1977?«
VIZOVIŠEK: »Bistvenega iaholjša.
nja v prvi polovioi leta 1977 ne bo,
morda bo bolje pozneje.«
GRM: »Ne bi bil rad optimist, meso
bo! Govedina je zagotovljena, problem
pa bo s svinjskim mesom, če bomo
morali omejevati nakup in s tem se-
veda prodajo. Kolektiv ne more nositd
in kriti izgubo. Imamo dolgoa'očne po-
godbe, ki nam zagotavljajo dovolj me-
sa, le če bo cena primerna. Preskrba
Celja ni majhna stvar, ljudje delajo v
vsakern vremenu, žitvino nakladajo in
vozijo iz oddaljenih krajec'. Ni lahko!«
To je res! Ni lahko! Delavci Mesnan
delajo v klavnici v vodi, zadušljivem
ozračju, v vročini, v hladu, v smradu,
osebm dohodki pa predvsem sedaj
— ko ni dovolj mesa in s tem tuda
dela ne — niso ra\"no veliki.
Vodstvo d©lo\Tie organizacije išče
izhode, vztrajno, morda jih pa le pi-e-
malo vidijo v večji povezanosti na-
vzven, organizirani prodajni mreži,
večjem sodelovanjiu s kmeti, investi-
cijski dejavnosti, notranji organizaciji
in predvsem v jasno začrtanem razvo-
ju. Ugotavljanja, da je bilo nekda^i
drugače, da je kmet sam pripeljal ži-
vino v klavnico in prosil za odkup,
ne morejo biti samo ugotavljanja, iz
njih je potrebno povleči tudi poduk.
V klavnici smo med ogledom videli
ogromne količine mesa. Goveda, pra-
šiče, odojke. Salame, klobase, hrenov-
ke. Slanino, šunko,       ,
Neverjetno, kolikšne količine. In
vse to je namenjeno našim želodcem.
Pravzaprav neverjetno. Ali lahko zdaj
ugotavljamo, da meso je, vendar je
cena — kljub zadnjemu povišanju —
še vedno prenizka. Kolikokrat bo še
potrebno povišanje cene, da bo na
kavi jih zopet dovolj mesa, svinjskega
in morda nekoč nekoč. .. celo tele-
tine za otroke in ostarele? Je edinole
resnična težava samo v večji ceni?
Za zaključek:
V klavnici sem tisto dopoldne vi-
del dolge, lepe komade svinjskih ka-
rejev. Naših in romunskih. Pripravlje-
ni so bili, da zatpustijo klavnico. Na-
slednji dan popoldne sem jih ii?kal
v mesnicah naših samopostrežnih trgo-
vin, žal, se nismo več videdi!
Vidite, kako je v teh trenutkih na-
še sedanjosti z mesom: zdaj ga vidiš,
zdaj ga ne vidiš. Morda bi tudi mi
potrebovali kakšnega čarovnika, ki bi
namesto zajcev iz klobukov vlekel —
teleta!
Fotografija: Drago Medved
12 stran — NOVI TEDNIK
Št. 52 — 30. december 1976
Za.čelo se je že pred leti, ko smo
imeli prvo leteče uredništvo na Heni-
ni, v osnovni šoli — v prvi parti^mški
i<Ai m okupiranem štajerskem. Dve
leti je od tega. Ljudje pa ostanejo s
svojim delom, skrbmi in radostmi na
Ustih klancih, ki strmo padajo pod son-
čnimi žarki, se stapljajo v grapah in
86 spet dvigujejo pod nebo, pod fcro5-
nje jablan, pod okrilje vetrov, ki se
podijo čez poljane. To je pokrajina,
to so ljudje s svojo besedo, s svojimi
obrazi. Izoblikovali so svet posebnega
občutja, ohranili so izročilo predni-
kov, postavili so se v bran za ohrani-
tev tega in svojega izročila. Zato sva
Tič š kolegom glasbenim urednikom
Vojkom Bizmalom oni dan napotila
v Paneče, na dom Marije Kozmusove,
ki sem jo spoznal pred dvema letoma.
Takrat je tekla beseda o njej kot ~o
tajnici krajevnega odbora.
Z Vojkom sva tokrat prišla po dru-
gih opravkih. Čeprav je prejšnji dan
Biežiilo kot za stavo in so v Panečah
že izgubili upanje za snidenje z na-
ma, sva le uspela skozi sneg priti do
dobro saiane hiše. Tisto sobotno do-
poldne sem tudi dobil zaupanje v sto-
enko, M se je na zasneženih cestah
dobro znašla. Klanec pri heninski šoli,
ki meri 30% je prevozila brez verig
na debeli snežni podlagi. Snega nam-
reč v Celju sploh nismo čutili, od Jur-
kloštra proti Lisci pa se je kar kopičil
ob cesti, da Je bila sled vztrajnega plu-
ga ponekod ob straneh visoka tudi do
ped metra.
V veliki sobi sicer ni tiktakala velika
ura, je pa zato prijetno grela domača
peč v kotu. Zunaj je sijalo sonce in
prenekatera kapljica je oznanila krat-
kotrajno odjugo na belo pokritih ve-
j€ih. Beseda je stekla o stari ljudski
pesmi, o starih iziročilih, ki vse redke-
je prihajajo v svoji neposredni obliki
med nas.
Toda zaradi visokega snega niso mo-
gli iz oddaljenih krajev ostali. Stare
kmečke korenine vedo marsikaj. Zato
smo se raje domeniU za naslednji te-
den kar v šoli. Popoldne, ko ni več
pouka. In tako je osulo. Ne zaman.
Prišli so vsi, kakor zvesta četa so se
zbrali ob peči v razredu. Dva s har-
moniko, eden s kitaro, vsi pa z veU-
ko mero dobre volje in poguma. Vsak
je nosil v svojem srcu skrito željo,
pritajen upa, da bi kaj spregovoril, za-
pel ali zaigral.
Starost je modrost
Najbolj pogumna, pa tudi najbolj
skromna je bila J02EFA PALCNIK.
Kljub svojim letom, ki jih je dobro
skrivala, je bila pred mikrofonom po-
vsem zbrana in mirna. Pričela je s
staro pesmijo, ki govori o kmečkem
življenju:
Ptička na veji sedi,
ko se spomlad veseli.
Sij, sij sonce rumen, da bi blo bolj
toplo men
jaz pa zapojem v njem.
Trta v mrazu leži
to mene močno žalosti
pojdimo jo odkopat h količku.
jo privezal
hoče nam vinčeka dat
Lan ga je malo blo
ker je pozeblo močno
trta se zeleni grozdja gor videt ni
sodček pa prazen stoji
Kmetic pa prav joj joj joj
kaj pa za mene zdaj bo
kam se čem zdaj podat
k nimam kaj več prodat
štib7-o pa moram plačat
Besedilo pesmi je veren prepis ro-
kopisa, ki ga je napisala km.ečka ro-
ka. Zato nismo popravljali ločil in na-
glasov. Toda pesem o vincu, čeprav je
po svoje žalostna, ni prinesla v šolsko
izbo slabe volje, ampak dobro. Nič
čudnega. V tistih krajih vina ni, trta ne
rase in je pogostejši gost na mizah ja-
bolčni k in takšnega, zlatorumenega so
nam tudi ponudili. Tu6i smeha ni
manjkalo, iiodkrepil pa ga je IVAH
KLBNOVSEK, ko je zapel tisto o ženi:
Taka kot je moja žena ■
dobro vem, da ni nobena.
Druzga jo ne veseli
kot da lepa bila bi.
Kakor zgodaj zjutraj vstane,
ogledalo v roko vzame
in pogleda če je še
kot sinoči bila je.
solne take si obuje,
da jih sam,a ne sezuje,
kurje oko jo boli,
pa za lepoto potrpi.
Škatle si po vrst' nastavi,
vsaki se drugače pravi,
pa obraz namaže si,
da človeka groza je.
Jaz pa sem pogruntal eno,
jutri bom posvaril ženo.
Ljuba žena bod' drugač,'
če ne zapel bo korobač . . .
Oj ta ljudska nečimrnost. Te pa res
nikjer ne manjka. Da je to res, govori
pesem, ki jo je zapela Panika Volav-
šek. Pa poglejmo, kako so včasih lju-
dje sprejemali »družbene spremembe«:
Eno pesem čem zapet očeV in vsem
na glas.
Vam hočem razodet, kak' je sedanji
čas.
Kako ljudje se nosijo, po svetu grehe
trosijo,
da skoro za povedat 7ii, kaj tak'ga od
ljudi.
Cigan si kupuje zlate_ prstane,
da lažje zapeljuje nedolžne deklice,
na glavo da pa tak klobuk, da je
izsukan iz zajčjih dlak.
Bi rad da bi častili ga kot sina
kraljev'ga.
Po dve po tri skup zbrane
al' če jih je še več
pa take kvante imajo, da skoro ni za
rečt.
Ta fejst je, pa on še bolj,
pa ta je meni bolj po volj,
ta mi dostikrat piti da, da ne bom
pozabla ga .. .
Koline so še kmečki
praznik
Beseda je nanesla tudi na koline.
Ob stari ljudski pesmi bi jih skoraj
ne smeli zamolčali. Se so ostale kmeč-
ki praznik. Snega je vsako leto manj,
zime so mile, koline pa ostajajo. Vse
več jih je. še poleti, kraj julija. Pa
hajd v skrinjo z mesom. A prave so le
tiste zimske. Ko se več mesarjev zbe-
re, pa še kaj kačje sline dajo na zob
za korajžo. Nerodno je le to, ko se
potem drugi na drugega zanašajo, pra-
šič pa to izkoristi in hajd skozi vas ...
Zvečer nastajajo klobase, lica so že
rdeča, ogreta od dela in pijače. Bese-
de prihajajo kar same od sebe, zve-
dave otroške glave poslušajo s peči...
Marija Kozmus se še spomni, ko
je, dokler še niso imeh doma motor-
ne kosilnice, tudi pri košnji šla kdaj pa
kdaj z mošldmi v vrsto. Prva res ni
bila, zadnja pa tudi ne ...
Zelo dobro se spominja, kako so
trli lan. To je bilo mučno opravilo,
dokaj težko, ki ga ne moremo pri-
merjati s kožuhanjem. Delali so se-
veda le za lastne potrebe. Danes je to
povsem pozabljeno, le kakšno trlico
še kje najdeš.
Heninsko popoldne se je kmalu
prevesilo v noč. Prvi mrak je legel na
poljane. Prvi se je poslovil Lojz. Har-
moniko je zavihtel na pleča in vzel
pot pod noge. Ne zaman. Uro in pol
bo hodil do Orlice pri Razborju. A
lica mu žare od veselja. Pel in igral
PIŠE DRAQ.O MEDVED
je. To je veliko. Drugi so še osiah. Da
bi še nadrobili kakšno besedo, zdaj
je priložnost, zimaj je zima, polje
spi, živina je nahranjena.
Takrat se je utrnila misel. Dobro
bi bilo zbrati čimveč ljudi v najraz-
ličnejših krajih in jih povabiti pred
mikrofon. Naj povedo, naj zapojejo
o svojem življenju in delu. Tudi he-
ninsko popoldne, ki smo ga posneli
boste slišali takoj po novem letu na
celjskem radiu. Težko je prenesti na
papir tisto vznemirjenje, ki se je na-
bralo v ljudeh. Glasovi bolj zgovorno
pripovedujejo o vzdušju. Čeprav so ne-
kateri malce obotavljajoče zatrese. A
kaj kmalu je zadrega premagana in
glas opogumljen krepkeje izpoveduje.
Vse težje je bilo najti še kakšno
pesem. Pesmarica ni smela biti v po-
moč. Ljudsko izročilo hitro kroži, hi-
tro potruje, a ko preneha, tudi hitro
utone v pozabo, če ni zapisano se spre-
meni. Ta doda ali odvzame besedico,
oni spremeni naglas, ponekod po svo-
je ukrojijo melodijo in nastane zani-
miva inačica. Najslabše je, če je pe-
sem povsem pozabljena ali pa tako
»sodobno« opremljena, da je zaradi
tega spačen ponaredek in ne more biti
več niti približna podoba prvotne vse-
bine.
Na Henini so se potrudili na moč.
Vsak. po svoje. A čas, ta neusmiljeni
priganjalec in spremljevalec našega de-
la, tudi tokrat ni ostal ob strani. Trda
tema je že zlezla v grape, ko smo se
pred šolskim poslopjem poslovili. V
dobri veri seveda, da se še kdaj sre-
čamo.
Heninsko popoldne je bil samo po-
skus. Prava ljudska pesem, lirska ali
epska je navadno vzdignjena nad ljud-
ski jezik. V našem primeru bi težko
rekli kaj takega. Vsekakor je to stvar
slovstvenega strokovnjaka. Poskus pa
je lahko dragocen v tem, da spozna-
mo moč in vpliv ljudskega izročila
še danes, saj je povsem jasno, da bo
z leti povsem opešalo.
Sodelovali so: Jožefa Palčnik, Miha
Borin, Lojze Vrečko, Tončka Smagur,
Ana Jelene, Fanika Volavšek in z or-
ganizacijo Marija Kozmus, osnovna šo-
la Henina s kavo in keksi, učilnico in
dobro voljo.
št. 52 — 30. december 1976
NOVI TEDNIK — stran 13
PIŠE BRANKO STAMEJČIC
Po strmi stezi hodim^ vzpenjam se
v breg, utrujen in samoten, razmiš-
ljam o minulih dneh.
Ko bil v objemu sem mladosti,
igral, smehljal s smehom se, solza ni
bila v očesu, rož polno bilo je polje.
Venejo rožice prekrasne^ zelena tra-
va se suši, vzpenjam dalje v breg se,
v duši, v srcu se solzim.
In ko tako potujem dalje^ mladost,
ni smeh me prebudi^ oziram se, po-
stanem, mladost ne oživi.
Mladost — norost, saj ne umevaš,
kaj v smehu lepem vse živi^ a kaj za
smehom se prikriva, to pravljica za
nas je mladih dni.
Srečanje s Stankom Osetom mi bo
še dolgo ostalo v spominu kot eno
naj prijetnejših srečanj ob pogosto na-
pornem in nehvaležnem delu. Mladi
osemedsetletnik, kot sem mu sam pri
sebi nadel vzdevek, je resnično mlad;
po duši, po mislih, po velikem življenj-
skem humorju, ki ga trga od dolgčasa
in bremen vsakdana. V svojem svetu
živi; med knjigami, svojimi pesmimi
in bogatimi spomini, ki ne dovolijo,
da jih zamegli starost, vzame skleroza.
Stanko Oset je bil vse življenje
svetovljan, študiran in pameten mo-
žak, katerega uk se ni končal tisteg<a
dne, ko je zapustil klopi visoke šole
za svetovno trgovino na Dunaju. Prej
bi dejal, da se je šele takrat prav pri-
čel. Kajti svojo šolo je maturiral in
diplomiral v vihravem, živahnem, pest-
rem življenju, ■ polnem nenadnih spre-
memb in ob-^-atov.
Mladost je nepjoinost, ki
jo more ozdraviti le sta-
rost (arabski pregovor)
Rodil se je kot sin veletrgovca na
Vranskem.
»Da, že ob rojstvu sem bil obso-
jen na smrt«, diohovito pripomni. Mla-
dost je preživel srečno tn v obilju bo-
gate domače mize. Kot osemnajstlet-
ni mladenič je dočakal Prvo vojno.
Bil je poročnik avstrijske vojske in s
svojim vodom dobro leto dni branil
Sv. goro na Soči pred napadi Italija-
nov.
»Težko je bilo, a hkrati lepo. Imeli
smo odlična zaklonišča in medtem ko
so nas Italijani cele dneve obstreljevali
z artilerijo, smo sedeli v bunkerjih
■ globoko pod zemljo, pili kavo in kvar.
tali.« Med kratkim dopustom doma se
je srečal z več narodnimi poslanci in
dr. Korošec mu je povedal o skoraj-
šnjem propadu monarhije in rojstvu
nove, »naše« države. Te se je veselil
kot otrok. Misel nanjo mu ni dala
miru in ko je bil premeščen v Romu-
nijo je s skupino somišljenikov de:zer--
tiral ter se zatekel na rodno Vransko
in tu s SVOJO »narodno stražo« čakal
na prevrat. Po razpadu monarhije je
njegova straža odigrala svojo vlogo pri
razoroževanju čet, ki so se umikale
z italijanske fronte.
»Ne bom pozabil svojega srečanja
z Malgajem«, pripoveduje. »Srečala sva
se v celjski garniziji, ko smo prevzeli
poveljstvo in nagnali nemške oficirje.
Malgaj je kmalu odšel na Koroško
in od tam sem dobil njegov poziv,
naj se mu priključim. Šel sem v Pre-
val je in bil tu med Majstrovimi boroi
vse do konca leta 1918. Tik pred ne-
srečnim plebiscitom pa sem pričel svoj
študij na Dunaju. Na Koroškem je
bilo takrat prav kot danes. Kljub na-
šim četam so se mnogi baJi govoriti
slovensko. Odpirali smo naše šole, usta-
novili odbore oblasti in stanje se je
počasi popravljalo, A prišel je čas
krivičnega plebiscita ...
Ce vprašate mene, bi bil kar za to,
da še enkrat udarimo tja gor, a kaj,
ko smo miroljubna država. To, kar da-
nes počenjajo na Koroškem ...«
Edino bogastvo je življe-
nje (Thoreau)
Kmalu po koncu svojega študija se
je vrnil domov in od očeta prevzel
trgovino z jajoi. »Bil pa sem uspešen
le tri mesece, še danes me hudo jezi,
da nisem bolje poznal kur in njiho-
vih sposobnosti, za nošnjo jajc. V pič-
lih dv-anajstih dneh sem namreč izgu-
bil tri milijone kron. To je bila grenka
izktišnja, ki je pripeljala do spora z
očetom in do tega, da sem zapustil
dom.«
Odšel je v Slavonijo, se zaposlil v
lesnem podjetju v Belišču, tu našel
drugi dom, ženo in čisto svoj salaš.
Deset let je trajalo, da je izgladil svoj
spor z očetom. Po tean času pa se je
vrnil domov, dobil svoje mesto pri
domačem ognjišču in pričel uspešno
voditi trgovino s hmeljem. Trgoval je
s celim svetom, celo na Japonsko je
romal in iz tistih časov mu je ostala
množica svetovljanskih izkušenj in iz-
piljeno poznavanje treh tujih jezikov.
Toda tudi to pot je bila sreča opo-
teča. Prišlo je leto 1941 in z njim
nov okupator. Nemci so mu zaplenili
vse premoženje in ga z družino vred
izselih v Slavonijo, šele po koncu voj-
ne se je spet vrnil v domače loge in
tu izvedel, da mu je od vsega premo-
ženja ostala le hišica z vrtom
»Pa kaj bi«, modruje. »Premoženje
je bilo tako ali tako ves čas na kocki.
Z njim sem imel samo skrbi. Danes
mi ne manjka nič, le tole še mislim
— kar so mi vzeli, moram vrniti« (pri
tem hudomušno misli le na breme
skrbi).
Delo vliva olje v svetilko
življenja, mišljenje vžiga
njen plamen (Bellers)
Stanko Oset lepo preživlja svojo
sitarost. 2ivi skupaj s posvojeno hčer-
ko, ki mu pomeni vse na svetu.
»Moj edini življenjski cilj je,« pra-
vi, »da lepo preskrbim svojo varovan-
ko. Po ženini smrti je ena vse, kar
mi je ostalo, ona je edina, ki mi lep-
ša starčevske dni... Poskrbel bom za-
njo, zato tudi še danes delam ...«
Začudeno ostrmim! Je res mogoče,
da tudi pri svojih osemdesetih ne mo-
re mirovati?
»Da, še vedno delam! Veste, brez
dela nikoli nisem mogel«, pripoveduje
svojo zgodbo naprej, hudomušne oči
pa mu iznad košatih brkov bliskovito
švigajo po mizi pred nama. »Po vojni
sem se moral zaposliti, saj so mi priz-
nali le malo službenih let. Tako jih še
danes nimam dovolj za polno pokoj-
nino. Vendar so v Hmezadu, kjer
sem delal, lepo poskrbeli aame. Leta
1970 me je poklical sekretar in mi
povedal, da sem že star in da je čas,
da se upokojim. Povedal sem, da si
želim delati, da tudi let službe nimam
več kot 34. Pa mi je dejal, d«a bo za
to že Hroezad poskrbei in da mi bodo
oni plačali raziliko do polnih let služ-
bovanja, šel sem v pokoj in Hmezad
je res stalno skrbel za plačilo razlike.
Ga lomijo, kaj! Pa sem jih lepo oo-
vedal, da bo z menoj sama zgiiba.
živel bom sto dvajset let, sem iim de-
jal. No, če sem bil leta 1970 prestar
Za delo, so me pa leta 1974 spoznali
za dovolj mladega in me honorarno
zaposlili. Sedaj sem tu, v svojem ar-
hivu, ki sem ga res z ljubeznijo in
lepo uredil. Sicer pa stari ljudje spa-
damo sem, v arhiv, kajne ... No, pa
tudi za kaj drugega me še uporabijo.
Za prevode kakšne korespondence s
tujci in podobno.
Skratka, še vedno delam in srečen
sem, da je tako. Imam lepo pokoj-
nino in ne delam zaradi denarja. Te-
ga ne rabim, kaj bi z njim, le skrbi
prinaša. Delam zato, ker mirovanja ne
prenašam. Celo življenje sem delal.
Zdaj trdo, zdaj spet bolj počasi in
mirno. Človek ne sme okameneti. Ne-
nehno si moraš bistriti duha, ne smeš
se zapustiti. To je vselej bilo moje
načelo in srečen sem, da se ga še
danes lahko držim.«
V smehu leži ključ, s ka-
terim spoznamo človeka
(Carlyle)
Bistrost m elastičnost svojega du-
ha Stanko Oset nenehno dokazuje.
Domislice in Šale, ki jih z velikim
življenjskim humorjem stresa na svoj
račun in na račun družbe, v kateri
živi, kar dežujejo. Prav zbrano ga je
treba poslušati, in gledati v oči, dru.
gače te potegne. Tik preden se znebd
kakšne okrogle, mu oči prešine svetla
iskra in brki na gornji ustnici rahlo
in hudomušno ssaplešejo. Veliko ostrih
in veliko rahlih okroglih mi je pove-
dal, medtem ko sva govoi-ila v nje-
govem arhivu. Tisto o nacionalizirani
skrbi že veste, ne veste pa, kako ga
je obiskala »Matilda«.
»Da, zadnjič me je obiskala Matil-
da s koso. K sreči sem imel na hrb-
tu poleno in ko je zam^ahnila. sem ji
koso izbil.
»Ti si pa od vraga,« mi je dejala.
»Drugič pridem z dvema kosama«.
»Le pridi, jaz bom imel pa dve
poleni,« ji je zabrusil.
Pa je prišla še enkrat, tokrat brez
kose. »Vzemii me,« sem ji dejal.
»O, ne,« je odvrnila, »tebe pa ne.
Boš delal pokoro za vse grehe kar
tu, med ljudmi...«
Da, takšen je Stanko Oset. Rahlo-
čuten, čeprav se ta lastnost skriva
globoko pod plaščem hudomušnosti.
Občutljiv in nežen je, kar pričalo nie-
gove pesmi. Te piše že iz svojih štu-
dentskih let in šele v zadnjem času
je odložil pero in se zarekel, da je
bilo dovolj. In četudi nikoli ni ob-
javil nobene pesmi, občasno rad
kakšno pove. Rad jih ima. saj skri-
vajo v sebi njega, njegova najbolj in-
timna čustva in občutja in strah pred
dnevi, ki pridejo.
»Bil sem idealist, bil sem veseljak.
Doživel sem mnogo lepih stvari in še
več težkega. Ljubil sem soprogo in
bil sem ji zve^t. Rad s°m imel ljudi
in tudi v dneh najhujšega razočara-
nja in najtežjih dni sem našel v se-
bi moč, da sem se nasmehnil in vse
obrnil na lepšo, humoristično plat.
Tudi, ko sem izgubil vse. Tudi, ko so
mi vzeli moj vinograd. R^d sem ga
imel. dobro vino je dajal. Sedaj ni
več Oisetov. je bolj osatov . .., tako
zapuščen in neobdelan.«
Mislim, da bom Stanka Oseta še
obiskal. Povabil me je, naj pridem in
pokazal mi bo vse svoje pesmi...
Ko v jasni noči zreš v nebo,
misliti ne smeš. 1
Zdi sp ti. da zvezdic sjaj
vzdiguje v višave te.
Zvezdice male, male, meglice,
Kako blizu in kako daleč ste.   >
Obleti zvezd ne moreš, J
prijeti tudi ne. i
Želeti, hrepeneti nehalo je staro,^
okamenelo srce. j
Že steguješ roke svoje, objel bi,
zvezdico mlado, i
Spodrkneš se in padeš, poljubil]
si zemljo^
14. stran — NOVI TEDNIK
Št. 52 — 30. december 1976
PO SLEDI NEKEGA Pm
Kako zelo beiežna je lahko starost,
kako silno uboga in izmučena v svoji-
nebogljenosti in otroškostJ^ Kakor ot-
rok je starček, pravimo in že smo
pripravljeni v imenu tega spoznanja
trgati nekakšne pravice in jih tlači-
ti v žepe, natanko tja, kamor nam
paše. Kako zelo radi se znamo izgo-
varjati, da je treba urejevati stvari na-
mesto starčkov pa nam tako kaže ra-
čun. Da bi le pomislili na dan, ko^bo-
do zgrmela leta kot težka klada ria
upognjeni hrbet, nevajen zaradi utru-
jenosti nositi    težo.
Na svojih popotovanjih sem se nič.
kolikokrat srečal s starostjo, njej po-
sv<7Čam tele vrstice, ki bodo bolele,
obtoževale in klicale v nebo. Srečaval
sem jih, starčke ti starke sredi ko-
lovozov, na drobnih poteh, s koši in
culami, sklonjene in zgrbljene ko-, da
bi nosili svet. Pogovarjal sem se z
njimi in lovil besede in nasmeške in
vselej mi je bilo prijetno. Poslušal
sem njih tožbe in jok. Razgrnili so
mi nemalokrat vso bedo starih let,
nadležnosti in odvečnosti. In potem
so se izgubili na svojih poteh in le tu
fci tam sem slišal, da je umrl ta, ki
sem se z njim v spomladanskem son-
cu med njivami še pogovarjal in je
govoril, da bo pač nekako šlo ...
Popo'',ovanja pa ,so prinesla tudi
spoznanje, da je starost lahko tudi le-
pa, da ni barantanja z njo, ni odri-
njenosti in trpke užaljenosti. človek
se uči na primerih, a teh je bilo ta-
ko malo.
Pismo
»Pišem vam zaradi neke uboge
osemdesetletne ženičke, slepe Micke,
ki za to ne ve.
Micka je bila štirideset let za dek-
lo pri družini, pri kateri je še sedaj.
Vsa ta leta je opravljala 'najtežja de-
la, skratka, garala je od jutra do ve-
čera. To garanje pa ni ostalo brez
posledic. Počasi ji je začel pešati vid',
dokler ni popolnoma oslepela.
če dane,s obiščeš Micko, jo najdeš
v zatohli, večkrat mrzli sobici . . .«
Tele vrstice sem nekega dne pre-
biral v pisarni, vmes pa sem, kot že
"olikokrat, premišljeval, čemu tako ze-
lo odrivamo starost, zakaj ji vendarle
ne damo tistega, kar ji po vseh po-
stavah gre. Bolj ko so plesale črke
pred mano, bolj mi je bilo jasno, da
bom obiskal Micko v njeni večni te-
mi, spregovoril z njo nekaj besed in
pobaral ljudi, čemu vendarle poza-
bljajo na starost.
Pismo ni bilo podpisano ...
Kot da bi se tisti, ki ga je napi-
sal, bal narediti dobro delo. Pomislil
sem: pač sosedske razpr-ije.
S pismom brez ime-ia v žepu sem
obiskal Micko. Ni je bilo težko najti.
V Gaju pri Šmarju.
Zgrbljena nad košem je slepa ženi-
ca luščila fižol. V kotu pri topli peči
je stal gospodar Franc Gajšek. V iz-
bici je bilo prijetno toplo, tiho in
mirno in od časa do časa je padel v
košaro kakšen fižol. Micka je luščila
enakomerno, strok za strokom, natanko
isto ves čas. Niti fižolček ji ni ušel.
Gibi, neš^tetokrat preizkušeni, roka ve
svojo pot.
»Na Dvoru pri Šmarju sem bila
rojena, 19. novembra 1897. Pet otrok
so imeli naša mati pa so že vsi po.
mrli razen mene. Ko smo bili še
majhni, so atek umrli, živeli smo na
štantu in hodili z materjo po taberhu.
Delali smo vse, kar se dela na kme-
tih.
Do vojne sem živela pri bratu
Francu Krhljanku, po vojni pa sem
prišla sem, v Gaj, h Gajškovim. De-
lala pa sem, delala, celo življenje sa-
mo ljubo delo.«
Za svoje delo dobi Micka Krhljan-
ko 65 starih tisočakov. Ni dosti, po
svoje pa le.
Gospodar Franc ni vedel natanko,
koliko dobi Micka.
»Ne vem, veste, to ureja moja že-
na, ona hodi v Šmarje po denar. Zdi
pa se mi, da okoli 25 starih jurjev.«
Kje si, resnica?
Micka je prikimala in rekla: »ja,
tako bo. Petindvajset jih dobim.«
»Ves dan sedi Micka 'na postelji,
ki ne zasluži tega imena in »žuli<< kru-
hek po rokah, ka-erega bi rada s svo-
jimi okornimi rokami omehčala, kajti
velikokrat dobi samo drobtine z nji-
hove m,ize, kaj šele da bi vedela,
kakšen je okus po juhi.
Micka dobi na mesec 60 starih ti-
sočakov. Mlada gospodinja Micki na
roko odšteje denar in pravi: »Deset,
dvajset. . . šestdeset tisoč!« Ko bi ubo-
ga Micka videla, da v roki drži samo
šes': starih tisočakov. Mlada se s tem
samo hvali okoli, češ kako Micko sle-
pari: »Saj ona ne rabi denarja!«
Mlade gospodinje ni bilo dma, do-
ma pa je bil gospodar Gajšek. »Mic-
ka ima zelo rada juho pa še tu in
tam kakšno jed, sicer pa je vse, kar
jemo tudi mi. Saj veste, na kmetih'
smo pa ne delamo razlike pri jedi.
Rada spije tu pa tam kakšen kozar-
ček vina, je zelo čista in se silno ra-
da umiva. Ja, pa mačke ima rada.
Hudega ji pri nas ni. Delati ne more,
razen kaj malega kot je luščenje fižo-
la pa tako.«
Ničkaj se začetek tega poglavja ne
sklada s :cm, kar sem videl. Ko sem
vprašal Micko, kako ji gre, je poki-
mala, da dobro. Vprašal sem jo, ko
smo bili sami. Tudi postelja ni bila
tako strašna uboga. Postelja pač,
kakršne so še dandanašnji na l-:me-
tih. Re,s pa je, da kmetica tik pod
Gajškovimi ni hotela na naše vpraša-
nje, če je to, kar piše v pismu res,
odgovoriti. Le dvoumno je zmajala z
glavo in dejala: »Ničesar nočem po-
vedati .. .«
Micka zdaj že štiri leta ne vidi či-
sto nič. Bila je že v bolnišnici, pa iii
pomoči. Obsojena je na večno temo.
Kaj dosti več pri Gajškovih nismo
zvedeli. Gajšek je resno pogledoval
izza očal in odgovarjal le na vpraša-
nja.
Iztrgajmo še en citat iz nepodpisa-
nega pisma.
»Pišem pravzaprav zato, da bi mor-
PIŠE MILENKO STRAŠEK
da z vašo pomočjo spravili Micko v
lepi novi dom počitka v Šmarju še
pred zimo, kajti socialna služba ima
gluha ušesa za Micko. Ko sem jo obi-
skala, sem jo vprašala: »Ali bi šli v
dom?«
Navedla bom dobesedno tako kot
mi je odgovorila: »Oh, kako rada bi
šla pa se bojim, da bom tam tepena
in lačna!« Ko sem jo vprašala, od kod
to ve, mi je rekla, da ji :o pravi go-
spodinja. Razložila sem ji, kakšno jc
življenje v domu pa mi uboga reva
skorajda ni verjela. Seveda, gospodi-
nja se trudi, da bi Micki čimbolj
očrnila dom, ker ve, da bo le tako
še vnaprej obdržala njen denar.
Dobronamernost
ali nagajanje?
Ko smo zapustili Micko, ki nam
je dejala, da bi šla v dom, smo o
vsej zadevi povprašali še soseda Stra-
ška.
»Veste kaj, vse tole ne bo držalo.
Micka je pri Gajškovih kot doma.
Nič 'ne vem. da bi jo zapostavljali in
če bi vedel, bi vedeli tudi drugi so-
sedje. Da je garala? Garamo tukaj vsi.
Sprašujete, če je res o denarju? Ta
mlada je včasih naglih besed, zato ne
verjamem. Da ji da 250 -.akoj, ostalo
pa ima za hrano, je mogoče. Je pa
pridna in vestna. Ne, to ne bo drža-
lo.«
Koliko denarja pravzaprav dobi
uboga ženica? Izrvedeli smo tri va-
riante: 250, 600 in na socialnem v
Šmarju zadnjo. 650 dinarjev.
Odločili smo se, da gremo na so-
cialno v Šmarje.
Da nam odgovori, se je ponudila
Mara Kos, referent za socialno skrb-
stvo.
»Ko je še videla, je prihajala sama
po denar in nikoli ni niti z besedo
omenila, da ji gre slabo. Celo nasprot-
no, dejala je, da se dobro razumejo
in da je rada tam. Pismo ste dobili?
Poznam to zadevo. Njena nečakinja
nas bogve zakaj vedno nadleguje, naj
damo Micko v dom. Toda čemu? Po-
glejte. Sama Micka je bila še pred le-
ti jezna, ker so jo silili v dom. Tam,
kjer je, se počuM najbolje, v domu
pa še za najnujenejše primere nima-
mo prostora. Pismo je pisala neča-
kinja, v to sem trdno prepričana.«
Nič ni kazalo na to, da bi z Mic-
ko bilo tako hudo.
Zakaj torej pismo?
Strnimo misli in recimo, da tukaj
nekaj ni v redu. Res, zakaj bi jemaU
Micko iz njenega okolja, če ji je
tam prijetno in če sama ne čuti po-
trebe, da bi odšla od Gajškovih. Po-
vemo naj še, da se je Gajškova po-
zanimala, če bi Micka lahko šla v
dom . . .!)
Nepodpisana pisma so slaba usluga
tistemu, ki piše, nemalokrat pa tudi
tistemu, o katerem pišejo. Pa tudi si-
cer je nepodpisano pismo nekam kla-
vrna poteza: spregovori o stvari, za
katero si prepričan na glas in zatuli
krivico med ljudi s celim im.enom.
Nihče te ne bo kamenjal.
In: zakaj po nepotrebnem blatiti
ljudi, ki morda niso ničesar krivi pa
jim bo -;a pečat ostal dolgo, dolgo,
največkrat kar predolgo.
Micka res ni povedala veliko, t\i-
di Gajšek ne, so pa zato povedali
sosedje in na socialnem v Šmarju.
Dejali so sicer, da je še niso obi-
skali, da pa ima vedno obiske sose-
dov in da se stalno zanimajo, kako je
z njo.
Zanesimo se torej na izjave sose-
dov. Morda pa le še pride kakšno
anonimno pismo ...
Fotografija: Drago Medved
št. 52 — 30. december 1976
NOVI TEDNIK — stran 15
mmni mmhmi mm
PIŠE TONE VRABL
DEKLICA ZA VSE alt: kako luštno je
poročati o prometu, vojski, kriminalu,
nesrečah, športu, splošni ljudski ob-
rambi, posojilu za ceste, porokah, smr-
ti in rojstvih, pomoči Posočju, stano-
vanjskih problemih, diplomatskih spre-
jemih, tržnici, dveh občinah (Velenje
in Slovenske Konjice) in vsej šari, ki
sodi v en sam poklic — imenovan s
čarobno' besedo novinar. Vse to moraš
spraviti v delovnik, ki ponavadi traja
24 ur in se tako vrtiš od dogodka do
dogodka večinoma brez pravega počit-
ka in spanca.
Ko se drugi u-rujerd mački potepe,
jo iz svojih brlogov, kjer so uspešno
prcživeh noč na takšen ali drugačen
način in se zamajejo z lovljenjem sve-
žega zraka v nov dan (deževen ali
sončen), takrat se ponavadi v novi-
narjevi sobi »mašinca« — pisalna —
ustavi ali začne še z večjim tempom ro-
potati, da pritisne na papir vse tisto,
kar potem zdrvi preko raznih ured-
niških rok do tiskarskih .strojev in ka-
sneje v obliki časnika do bralcev.
Najprijetnejši mir je v redakciji ta-
kole zjutraj tam do sedme ure, ko
so ponavadi tudi telefoni še tiho, saj
na nasprotnih straneh žic še nikogar
ni v službo. Tista dobra ura in pol je
ko", nalašč za pisanje, ki je po sedmi
uri več ali manj onemogočeno ali vsaj
otežkočeno.- Začenjajo se telefoniade,
obiski, sestanki, razgovori... Tako no-
vinar dopoldne več ali manj samo zbi-
ra podatke, ki jih potem v popoldan-
skem času, ko drugi počivajo ali se
na prijeten način zabavajo, spravi na
papir.
Dolgo sem razmišljal, kaj naj pri-
pravim za novoletno številko in konč-
no prišel na idejo, da bom po tele-
fonu poklical večino tistih, s katerimi
sem sodeloval skozi vse le--o oz. da mi
bodo oni povedali, kaj je pri njih no-
vega. S tem pa bom tudi verjetno na
najboljši možni način uspel pokazati,
kako smo novinarji v naši redakciji
resnično »deklice za vse«, ki se mora-
jo spoznati na zapleteno ekonomiko
pa najrazličnejše operacije, kdaj raste-
jo posamezne vrste rož, katere pasme
krav so najboljše, kako je s celjskim
ozračjem itd. Sicer pa . ..
HALO 22222
Porodnišnica?
— Da.
Tovariša doktorja Slavka Peterlina
pro.sim.
— Trenu-ek . . . Tukaj doktor Pe-
terlin, želite?
Lep dober, kakšno je bilo letošnje
leto v porodnišnici? Koliko otrok se je
rodilo?
— Do 23. decembra se je v naši po-
rodnišnici rodilo 2906 otrok, kar je ne-
kaj več kot lani, Ico se jih je v vsem
letu rodilo 2898. Prevladovali so enojč-
ki in dvojčki, ena mamica pa je povi-
la tudi trojčke.
Tovariš doktor, na novoletni dan
vas bova obiskala s kolegom Dragom
Medvedom, da bi slikala in se pogo-
vorila z mamico, ki bo pr/a rodila v
letu 77. Velja?
— Velja. Z veseljem vas pričaku-
jemo.
HALO 22761
Direk-orja pogrebnega zavoda, to-
variša Janeza Ognerja prosim.
— Pri telefonu.
Koliko pogrebov ste imeli letos in
kakšne bodo cene pogrebov prihodnje
leto?
— Lani smo v vsem letu imeli 313
pogrebov, leto,s pa do 23. decembra
319. Torej smo nekoliko nad planom,
če to sploh lahko tako imenujemo.
Za prihodnje leto smo pripravili pred-
log, da bi naše storitve povišali za pri-
bližno 13 odstotkov ^er tako pokrili
stroške, saj zdaj delamo z izgubo. Re-
žijska ura je zdaj 41 din, dejanska pa
52.
Najdražji pogreb letos?
— Najdražji pogreb letos je bil za
8196 din brez godbe, najcenejši pa
3600 din. To je samo pri nas, zraven
niso všteti še drugi izdatki.
Hvala in nasvidenje.
HALO 23941
Sogovornik Ludvik aJm.nik z Upra-
ve javne varnosti Celje.
— Letos ,smo imeli 5170 kaznivih
dejanj, od tega smo jih že raziskah
3725 ali 72 odstotkov. V primerjavi z
lanskim le-om je to zelo ugodno, saj
je raziskanost letos večja za 2,7 od-
stotka. Lani smo imeli 5155 kaznivih
dejanj, letos pa 13 več. Torej nam je
uspelo zaustaviti porast kaznivih de-
janj, istočasno pa izboljšati raziska-
nost, oboje pa smatramo za poziti-vno.
Morda še nekaj najbolj zanimivih
številk ...
— Med-,em ko smo lani imeli 12 gra-
bežev, sm.o jih letos kar 27. Lani smo
imeli osem ubojev, letos samo štiri.
Vsi uboji so uspešno raziskani. Posku-
sov uboja je bilo letos 18 primerov ali
dva več kot lani. Letos smo imeli 15
posilstev (lani 9), poskusov posilstev
pa 18 (lani kar 29). Požigov in požarov
je bilo letos 56 (lani 28), od tega so
jih kar 32 povzročili otroci. Enajst
primerov je bilo ogrožanja železniške-
ga prometa (lani 18), hudih dejanj zo-
per splošno varnost pa smo zabeležih
21 (lani 14). Samomorov je bilo letos
107 ali dva več kot lani.
Kakšen posebno zanimiv dogodek
iz vaše .službe?
— Lani smo našli ob cesti pri Kr-
škem umorjenega človeka, za katerega
smo kasneje ugotovili, da je turški dr-
žavljan. Potem smo ta primer razisko-
vali dobro l?to in p'-:š]i tako daleč, da
je uboj zdaj pojasnjen. Storila sta ga
dva sudanska državljana, ki sta zdaj
v zaporu v svoji domovini. Pri ^em
smo odkrili tudi širšo skupino trgov-
cev z mamili v Italiji in pri nas. Ta
stvar je ša v fazi nadaljnje raziskave.
HALO 23941
Oglasita se inšpektorja za promet
Prane štiherl in Franc Lavrič.
— Do 23. decembra so na cestah
širšega celjskega območja v 88 pro-
metnih nesrečah izgubile življenje 103
osebe, lani do konca leta je bilo mrt-
vih 107 oseb.
Se je letos močno povečalo število
csebnih vozil?
— število registriranih vozil na šir-
šem celjskem območju, ki zajema
enajst občin, se je letos povečalo kar
za 9,5 odstotka, ':ako da je zdaj regi-
striranih že 65 tisoč vozil.
Kako je s tovornim prometom?
— 'Samo na cesti Celje—Ljubljana
je od vsega prometa kar 18 odstotkov
tovornega, kar močno v-pliva na var-
nost. Prav tovorni promet je na tret-
jem mestu med povzročitelji nesreč.
Alkohol?
— Lani je bil na četrtem me,s',u, le-
tos pa že na tretjem. Letos je zaradi
vožnje pod vplivom alkohola bilo ob-
ravnavanih kar 1988 voznikov.
Kako ocenjujete vozniško etiko?
— Ne najbolje, za kar govorijo tu-
di podatki, da 72 do 75 odstotkov ne-
sreč povzročijo vozniki z domačo regi-
stracijo, celjsko in da je kar 96 voz-
nikov po nesreči pobegnilo. Pobege
imamo v glsTOem vse raziskane.
Želje?
— Narobe je, če občan misli, ko je
dobil vozniško dovoljenje, da je vse
dobil. V prometu se stalno nekaj spre-
minja in voznik mora tem spremem-
bam slediti.
HALO 24906
Sekretarja TKS Celje, Mirka Kol-
nika, prosim.
— Pri telefonu.
Vaše trenutno delo?
— Obdelujemo programe zborov in
komi,sij ter jih vsklajujemo. Gre pred-
vsem za vsklajevanjc vsebinskih stvari.
HALO 21001
Kolega FranČek Kramer, kako pre-
življaš prednovoletne dneve?
— Prednovoletno.
???
— čakam na novoletne praznike, ko
bom lahko razmišljal o enem samem
problemu, ta pa je v tem, da vsi lju-
dje mislijo, da moraš biti na vseh se-
stankih. Zaradi obilice sej, katerim
smo priča zadoiji čas, je -.o praktično
nemogoče, hkrati pa' vsega tega sploh
ne moremo objaviti. Zanimivo je tudi
to, da nam mnogi tisti, ki nas rabijo
na seje i-n ki želijo, da o njih tudi
pišemo, na dragi strani očitajo, da v
časniku vse preveč pišemo o sejah,
kar gotovo ni najbolj brano.
Si pred Novim le-om črnogled?
— Nisem, kajti optimizem dela tu-
di temne dneve svetlejše. Sicer pa, za-
kaj bi bil črnogled?
Hvala, pa srečno pero v prihod-
njem letu!
— Enako.
HALO 710531
žalska blagovnica NAMA?
— Da.
Tovariša direktorja Dohija Naraksa
prosim!
— Ja, Naraks. želite?
Pripravlja:e prvo  silvestrovanje ..,
— Da in upamo, da bo vse v redu.
Razprodano imamo   že zdavnaj   vse
Kako pa kaj pna meseci obratova-
nja trgovine?
— Lahko smo zadovoljni. Trudimo
se, da bi zadovoljili kupca, istočasno
pa odpravljamo težavice, ki se pojav-
Ijajo ob vsakem rojstvu.
Lahko izvemo Silvestrov menu?
— Povedal vam ga bo vodja restav-
racije Samo Premik.
Samo Premik:
— Silvestrov menu je takole sestav-
ljen: vsak dobi za uvod campari —
badcl, potem pa nadevano jajce po
vrtnarsko, kanelone s ".atarsko omako,
file strcganov z oblogo in sestavljeno
solato, silvestrovo rezino, kavo in za
novoletni zajtrk — kolikor bo kdo ho-
tel ki.sle juhe. Pripravljamo tudi pre-
senečenje.
HALO 23911
Soviča na prometu prosim!
— Sovič pri telefonu.
Kako je s svetem za preventivo in
vzgojo v Cestnem prometu?
— Program dela za prihodnje leto
smo sprejeli, težišče dela pa bo .še
vnaprej ostalo na posameznih komisi-
jah, ki skrbijo za čimbcljšo pouče-
nost udeležencev v prometu.
Polde, imaš kalvšne težave?
— Na sejo ".e ,spet ni bilo.
Delam pa, delam.
— Pa vsaj enkrat se pridi poka-
zati.
Bom.
— Bomo videli.
Takšnili in podobnih »halo.jev« bf
lahko napisal še mnogo več in to z
najrazličnejših področij. Povsod mo
raš biti doma! Včasih nam to vs\ie,
včasih ne. Sicer pa, šlovilčno smo v
redakciji okrnjeni in dniat-^pa nam ne
preostaro. Želja pa jc samo ena; da
nas bi ljutij;* rn.7.uraf'!i in ne Iv raz-
jarjeni tarnali, če nas kam ni (ka,iti
potem smo gotovo n;i dru.rri akciji,
povsod pa ne moreš biti) in da bi se
število novinarjev povečalo ter bi se
tako lažje posvetili poslobljenemn de-
lu na nekaj področjih. Delali bi luhko
kvalitetnejše, to pa .je naš cilj. Ver-
jetno pa bo ta novoletna želja ponov-
no ostala spet samo žel,ja, kot je to
že nekaj zadnjih k't. Bomo pač še
kar naprej deklice 7.a vse!
Fotografija: Drago Medved
OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINI
OB 15-LETNICI ARD CELJE
POLETEL BO SIRIJ-5
RAZVEJANA DEJAVNOST CELJSKEGA AR DRUŠTVA
Razvoj in napredek raket-
ne tehnike — posebno za
uporabne miroljubne name-
ne — v . našem obdobju ni
več domena svetovnih vele-
sil. Vse več manjših in tu-
di manj razvitih držav se
, namreč uspešno vključuje v
sodelovanje, kar je tudi edi-
na in prava pot po kameri
bo človek dosegel neslutena
prostranstva. Skromen ven-
dar opazen prispevek k te-
mu prizadevanju dajejo tu-
di amaterska raketna dru-
štva in organizacije po vsem
sve-u.
V Sloveniji je več raket-
nih klubov in društev, ki se
uspešno vključujejo v ta pro-
ces. Nekakšno prvenstveno
vlogo ima Astronavtično
in raketno * društvo • Ce-
lje (ARD-C), ki ob tej pri-
liki predstavlja presek svo-
jega petnajstletnega delcr.^a-
nja.
ARD Celje je pričelo z ak-
tivnim in organiziranim de-
lom že leta 1%1 kot sekcija
Aero kluba Celje. Leta 1964
je raketna sekcija prerasla
v samostojen klub kot osnov-
na organizacija Jugoslovan-
skega astronav-.ičnega in ra-
ketnega društva (JARD). De-
cembra 1975 so s sprejetjem
novega statuta preimenovali
klub v društvo, ki se bo s
svojim programskim koncep-
tom lažje vključilo v naš sa-
moupravni družbeni sistem.
Že od vsega začetka so
mladi entuziasti težili pred-
vsem za raziskovalnim delom
na področju raketne tehnike,
kolikor je bilo to v danih
pogojih sploh mogoče. Lah-
ko govorimo tudi o inventiv-
ni dejavnosti članov dništva, *
kot bistvenem elementu os-
novnega koncepta dela. V
pn^ih letih so dajali pouda-
rek predvsem na poizkuse z
raketami na trdo gorivo. Ra-
zvili so tri generacije raket
na trdo gorivo. V prvo ge-
neracijo spadajo večstopenj-
ske poštne rakete, ki s ko-
ristnim tovorom dosežejo do-
met do 15 km. Rakete tega
tipa, z dolžino 3,5 m in start-
no težo 168 kg, so bile ra-
zvite v letih 1964 do 1967. V
tretjo generacijo spadajo ra-
kete tipa VEGA, ki so bile
razvite v več variantah
do trostopenjske raket«
VEGA-lll-C. Le-ta je bila
dolga 7,5 m in je imela start
no težo 568 kg. Ob zaključku
Mendarodnega astronavtične.
ga kongresa v Beogradu so
jo 30. 8. 1967 uspešno izstre-
lili s Fruške gore. Dosegla
je višino 32,5 km.
Po supešno zaklučenem
programu VEGA so v ARD
Celje pričeli z delom na pro-
gramu SIRU, ki predvideva
uporabo visokoenergetskih
tekočih goriv in elektronske
opreme za telemetrijo. Prva
raketa iz tega programa je'
bila izstreljena 24 . 2. 1968. v
bližini Slunja. To je bila ra-
kete SIRIJ-l-INA z motor-
jem na tekoče gorivo v tret-
ji stopnji. Po krajšem navi-
deznem zatišju .so 30. 9. 1970
v Libojah pri Celju izstrelili
raketo SIRIJ-2-ZMAJ z elek-
tronsko opremo in s tem
postavili temelje za telemet-
rično sondo. Zaključek tega
programa bo,raketa SIRIj-E
s karakteristikami sondažne
rakete za višine od 50 do
200 km.
V naslednjem obdobju so
v društvu nekoliko prekinili
z delom na osnovnem dol-
goročnem programu, da bi
izdelali in izstrelili več eno
i'n dvostopenjskih raket tipa
PR-100 za sitematsko kontro-
lo računalniških rezultatov.
V tem času je prišlo tudi
do aktivnega sodelovanja
ARD-C z nekaterimi profesio-
nalnimi ustanovami pri ra-
zvijanju uporabne rakete pro-
ti toči. Vzporedno s tem so
razvili tudi posebno večcev-
no rampo za efektnejšo ob-
rambo pred točo z obstoje-
čimi raketami. Lastno rake-
to proti toči so do konca
razvili v letu 1975 in je v
fazi preizkušanja. Na osnovi
obstoječih rezultatov in izku-
šenj so konstruirali in izde-
lali nov tip preiskusnih ra-
ket PR-122 z dvofaznim, mo-
torjem in dometom do 10 km
pri koristnem tovoru 5 kg.
Več raket tega tipa je pri-
pravljenih za testiranje. Ve-
čino "eh novitet imajo pri-
javljenih pri Zveznem patent-
nem uradu v Beogradu.
Ne glede na v,se te al£tiv-
nosti so vodilni člani dru-
štva konstruirali naslednjo
raketo SIRIJ-5 iz prekinje-
nega programa. Ima startno
težo 1100 kg ter začetno po-
tisno silo 16000 kp. Drugo in
tretjo stopnjo poganjata mo-
torja z visokoenergetskim te-
kočim gorivom.
Vsi ti uspehi so plod orga-
niziranega teamskega in znan-
stvenega raziskovalnega dela
članov dru.štva. Večino izra-
čunov so računalniško obde-
lali in optimizirali ter tako
zbrali več milijonov podat-
kov v računalniških izpiskih.
Nekateri rezultati so že prak-
tično preverjeni npr. za ra-
kete VEGA, SIRU 2, PR-100,
RPT-C4. Primerjave so osup-
ljive za amaterske razmere
\n vredne vse pozornosti na-
še družbe, ki je društvu si-
cer že podelila nekatera pri-
znanja in plakete. Udeležba
društva na mednarodnih
znanstvenih simpozijih v Ju-
goslaviji z lastnimi strokov-
nimi referati potrjuje to za-
ui>anje. Prav tako ne pozab-
ljajo na vzgojo mladega kad-
ra, ki si že z raketnim mo-
delarstvom pridobiva osnov-
no znanje in izkušnje iz ra-
ketne tehnike. Nesebična je
tudi x>omoč ARD-C pri usta-
navljanju novih raketih dru-
štev po Sloveniji.
Na razstavi tehniške ustvar-
jalnosti in inovacijske dejav-
nosti v Celju je ARD Celje
predstavilo svoj celoten pro-
gram. Le-ta namreč obsega
znanstveno raziskovalno de-
lo,    gospodarsko   kmetijsko
dejavnost ter vključevanje v
koncept splošnega ljudskega
odpora in podružbljanja
družbene samozaščite.
Tako je prvo dejavnost
predstavljala trostopenjska
raketa SIRIJ-5, ki je še si-
cer v fazi izgradnje, vendar
jo bodo skušali izgotoviti in
preizkusiti do leta 1978, ko
bo v Jugoslaviji kongres med-
narodne astronavtične fede-
racije (lAF).
Drugo dejavnost je pred-
stavljala dvostopenjska rake-
ta proti toči z višinskim do-
metom okli 10 km s poseb-
no vrsto drsne strelne ram-
pe, katere šest mestno inači-
co že množično uporablja
Kmetijski zavod Maribor za
svoj raketni sistem obrambe
pred točo. Prototip so skon-
struirali in izdelali člani ARD
Celje.
Tretjo dejavnost sta pred-
stavljali dve izpopolnjeni ra-
keti PR 122A1 in PR 122A2
s posebnim motorjem, ki
zagotavlja dovolj velik do-
met.
Iz slikovnega gradiva je
bilo razvidno, da so vse na-
štete dejavnosti logično na-
daljevanje jasno opredeljene-
ga in trdno zastavljenega dol-
goročnega programa dela, ki
zagotavlja nek razvoj in na-
predek raketne tehnike do-
ma in v svetu. Rezultati in
us.pehi v 15 letih so zaneslji-
vi dokaz; da društvo ni v
slepi ulici. Ob minuli razsta-
vi so mlajši člani društva iz-
vedli tekmovanje z raketni-
mi modeli, ki je kljub dežju
bilo prijetna poživitev same
razstave. Bilo je preko 50
startov modelarskih raket in
najmljaši člani društva so
osvojili tudi tri pokale.
Na posvetovanju predstav-
nikov vseh astronavtično ra-
ketnih društev v Sloveniji, je
dalo ARD Celje pobudo za
ustanovitev Zveze astronav-
tičnih in raketnih organiza-
cij Slovenije.
Dosegli so popolno soglas-
je za takšno zvezo in že do-
ločili mesec februar 1977 za
ustanovitveno skupščino. Se-
dež zveze bo v Celju ali v
Ljubljani, kar zavisi od mož-
nosti dodelitve ustreznih pro-
storov. Prav bi bilo, da bi
se vsi družbeno politični de-
javniki v Celju zavzeli za to,
da bi bila ta zveza v Celju,
kjer je ta dejavnost najsta-
rejša v Sloveniji in med naj-
uspešnejšimi v Jugoslaviji in
v svetu.
NAŠ KRi
GOTOVLJ
KVIZ ZA VRA
Letošnjemu praznovan,
so se pridružili tudi m
občini. Tako je občinsk
Zveze socialistične mladi
vanju z osnovno mladin:
cijo v Gotovljah pripravi:
mo »Dogodki v letu 194:
Na tekmovanju so se
iz trinajstih osnovnih m
ganizacij v krajevni sku;
na to, da je v finalu lali
le pet ekip, so svoje znan
h že v predtekmovanju.i
kot finalisti pojavile ek
mladinskih organizacij
Podloga, Drešinje vasi, A
Gotovelj.
Po uvodnem govoru D
so v kulturnem program
izvajali tudi med posan
tekmovanja, nastopili recit
bolda in Gotovelj ter And
ki je igrala na harmoniko.
Na kvizu je zmagala ek
ga, ki so jo sestavljale Br
Vera Pristalič in Ana Jag(
bile tekmovalke iz Podlcc
iz Drešinje vasi, medterr
ekipi iz Gotovelj in Preb
li 'Z enakim številom točk
to.
DARKC^
I
PLANINA
TEŽKO PRIČAKC
Danes so na Planini otv
veno postajo, katere prid
Planino in del Kozjanskegi
likega pomena ter kaže
tost širših slovenskih s
prizadevanj za manj razv
Izgraditev drugega sodo
stvenega  objekta  na  Ko
omogočila solidarnostna p(
vene skupnosti Slovenije
ne zdravstvene skupnosti
CELJE: PLOI
DELAMC
Kot na vsaki osnovni
di na naši, na Prvi osnov
lju, osmošolci člani mlad
zacije. Vpeljujemo se v d«
mo lahko uspešno nadalj
ki srednji šoli. Na zače
leta smo imeli prvo konfe
teri smo sprejeli prograri
volili predsedstvo.
Za delo smo krepko p
veseljem opravljamo. S(
raznih delovnih akcijah, v
litično življenje smo vklj
ske ure, ki jih sami ori
pomočjo tovarišice — m(
nje povabimo predavatelje
vorijo o temah, ki smo jih
Naša prva skrb pa je
nizirali smo pomoč slabš
da bi tudi ti '-lapredovali
gram pa nismo pozabili
ture. Sodelujemo v šolsli
»Mladi rasti« in pošiljamc
v druge časopise. Poleg
radi  razvedrilo, predvsen
šport. I
CELJE: ZOPET
MED SVOJIMI
Pred dnevi je postaja' mi-
lice v Celju za nekaj ur spre-
menila ,svoj notranji videz in
vsakodnevni življenjski utrip.
Udarjanje tipk pisalnih stro-
jev in brnenje telefonov je
zamrlo v veselem kulturnem
programu, ki so ga upokoje-
nim delavcem^ milice za ko
nec leta pripravili njihovi še
aktivni, stanovski tovariši.
Po kulturnem programu sta
se v živahnem pogovoru in
izmenjavi mnenj srečali dve
generaciji, ki jima je oziro-
ma je bila poverjena naloga,
da na vseh področjih skrbi-
ta za varnost občanov in nji-
hovega imetja.
Veselo razpoloženje je po-
trjevalcr, da so takšna sreča-
nja zaželena in koristna. Iz-
kušnje starejših so kljub
spremenjenim pogojem dela
na področju javne varnosti
še v marsičem .koristne in
uporabne.
Nekaj ur prijetnega sreča-
nja je hitro minilo. Nasme-
janih obrazov ter ob stiska-
nju rok in lepih željah so
upokojeni tovariši zapuščali
prostore gostoljubne postaje
milice pa tudi z občutkom,
da niso pozabljeni.
FERDO SIREC
ZDOMČEVE
TEŽAVE
MARJAN HACE na de-
lu v tujini se oglaša iz
Frankfurta s pismom, v
katerem piše, da je imel
pred tremi leti hudo ne-
srečo pri delu, zato »mis-
lim ostati tukaj do pokoj-
nine, v kolikor bom zdr-
žal toliko časa. Stanujem
v Celju,« pravi, »v zelo
slabem stanovanju, imam
pa tudi parcelo, sposobno
za gradnjo in občina mi
ne do dovoljenja. Pritožil
sem se na Ljubljano ...«
V pismu se še zanima,
če bo .^mel kakšne težave
s prihodom, v novem letu
pa nam želi veliko sreče
in polno uspehov.
Najprej hvala lepa za
čestitko in dobre želje, ki
jih enako želimo vam. Na-
šim željam dodajamo še
upanje, da boste okrevali
in se vrnili v domovino
čimprej, saj imate tu dru-
žino.
Iz pisma razbiramo, da
boste letošnji novoletni
obisk morali izrabiti tudi
za to, da se pozanimate
kako stvari stojijo z grad-
njo hiše, kje .se zapleta,
kako urediti to vprašanje
itd. V teh dneh potekajo
v v.seh občinah srečanja z
zdomci, kjer zdomci lah-
ko urejajo prav taka in
podobna vprašanja. Ko-
ristnost takih srečanj je
najbrž potrjena. Kar pa
zadeva »težave« pri priho-
du v domovino pa tole:
potrebujete veljaven potni
list (pazite na veljavnost)
In irekaj čakanja bo na
meji, ker so pač ogromne
kolone. Zato pristojni or-
gani 7. opozorili že na Av-
.strijskem priporočajo raz-
lične prehode čez državno
mejo. To so vse težave.
Naši organi se trudijo, da
tudi te težave omilijo. Kaj
pa boste delali v domovini
v času novoletnih prazni-
kov, bo vaša stvar. Želi-
mo vam, da te dni preži-
vite kar najbolj zadovolj-
no, pa tudi povratek na
delo vam želimo, dokler
pač nameravate ostati na
delu v Nemčiji.
ODGOVORNI UREDNIK
KDAJ VRTEC?
Zbrali smo se na zboru
občanov. Udeležba je bila
lepa. To pa zato, ker nas
je vse zanimalo nekaj
vprašanj o razvoju našega
kraja na gospodarsko za-
ostalem predelu Kozjan-
skega. Bili smo tudi pre-
pričani, da bomo po dveh
letih obljub zaradi otroš-
kega vrtca le prišli na vr-
sto. Na žalost so vsi naši
upi spet splavali po vodi.
Za nas so bile nespre-
jemljive besede podpred-
sednice , izvršnega sveta
občinske skupščine Šent-
jur, Francke Vidovič, češ
da je v Šentjurju večja
potreba po otroškem var-
stvu, čeprav so že lani do-
bili svoj vrtec, zdaj pa bi
ga naj dogradiU. Predlaga-
la je, da naj bi na Pla-
nini našli primerno zgrad-
bo, ki bi jo preuredili za
potrebe vrtca.
Vse kaže, da nekateri
pozabljajo, da nas z ena-
kimi obljubami tolažijo že
dve leti, da je na Planini
40 otrok prijavljenih za
otroško varstvo, da si tu
utira pot mlada industri-
ja, ki pa ne more dobiti
kvalificiranih delavcev, ker
v kraju ni stanovanj in
ni zagotovljenega otroške-
ga varstva.
Na Planini menimo, da
bi v šetjurju laže našli
stavbo, ki bi jo lahko pre-
uredili v otroški vrtec kot
na Planini.
Zato se sprašujemo,
kdaj bo rešen naš prob-
lem?       STANE JAZBEC
KO
leva JLA
V žals-ki
jjferenca
sodel*-
>rganiza-
iz na te-
li jnladi
skih or-
i. Glede
la s topilo
reizkusi-
0 so se
osnovnih
Jrebolda,
slcega in
ržlendra
1 so ga
mi koU
ji iz Pre-
Krajnc,
(fran-ske-
i Novak,
)ruge so
retje pa
) sta si
razdeli-
rto mes-
RAGLAV
ANA
, zdravst-
ev je za
:edno ve-
učinkovi-
arnostnih
ipodročja.
Iga zdrav-
iskem je
I Zdravst-
iRegional-
Blje.
M. P.
10
i, smo tu-
šoli v Ce-
Se organi-
iki ga bo-
li na vsa-
i šolskega
Ico, na ka-
iela in iz-
ili in ga z
ilujemo v
ružbenopo-
li mladin-
liziramo s
orice. Na-
d nam go-
brali.
»je. Orga-
učencem,
^ naš pro-
ljučiti kul-
1 časopisu
lanke tudi
ga imamo
ple,s     in
Program je obširen, vendar si pri-
zadevamo in želimo, da bi ga uspeš-
no izpeljali. Prav gotovo nam bo to
uspelo!
DAMIJANA POCKAJ
BISTRICA OB SOTLI:
PLAKETA ZA ŠOLO
Pionirji osnovne šole in člani os-
novne organizacije zveze socialistične
mladine smo pripravili proslavo v po-
časitev dneva JLA. Ob tej priložnosti
so rezervni vojaški starešine dobili pri-
znanja in plakete. Srebrno plaketo
Zveze rezervnih vojaških starešin Slo-
venije je dobila tudi naša šola.
SANDI ŠPOlJAR
ŽALEC: ENOTEN KLUB
ŠTUDENTOV
Pred kratkim je bila v 2alcu usta-
novna skupščina enotnega kluba štu-
dnetov žalske občine.. Doslej s-.a nam-
reč delovala ločena kluba študentov, ki
študirajo v Ljubljani in Mariboru.
Na skupščini so izvolili enotno vod-
stvo in predsednike posameznih ko-
misij.
V razpravi so posvetili največjo po-
zornost štipendiranju. Predstavnik iz-
vršnega odbora podpisnikov samou-
pravnega sporazuma o štipendiranju.
Drago Žlender, je povedal, da se sred-
stva v občini redno zbirajo, da pa so-
lidamo,s:na sredstva iz republike ne
pritekajo. Kot vzrok za zamudo pri iz-
plačevanju štipendij je navedel tudi
spremembe v štipendijski politiki.
KRISTIJAN MARKOVIC
KONJICE: PRIJETNO
SREČANJE OSTARELIH
Prejšnjo nedeljo so se v jedihiici
delovne organizacije Konusa v Sloven-
skih Konjicah zbrali na prijetnem sre-
čanju občani, stari nad 70 let. Srečanje
in pogostitev je organizirala krajevna
organizacija Rdečega križa ob finančni
in organizacijski pomoči krajevnih .sku-
pnosti, krajevnih organizacij SZDL in
mladine.
Od 270 povabljenih se je srečanja
udeležilo 164 ostarelih članov. Vablje-
ni niso bili le tisti, ki jim podobna
srečanja prirejajo vsako leto v delov-
nih organizacijah, kjer so bili zapo-
sleni.
Za pester kulturni spored so po-
skrbeli: pevski zbor LIP SI. Konjice,
učenci osnovne šole Dušana Jereba in
ir. osnovne šole ter malčki iz otroške-
ga vrtca. Za ples in razvedrilo pa je
poskrbel ansambel Jureta Zdovca.
Udeleženci srečanja so bili zado-
voljni. Izkazana pozornost in vesela
družba sta na zgubane obraze pričara-
la mladostno svežino, v srca pa nepo-
zaben spomin na dogodek.
Ostarele občane, ki se zaradi bolez-
ni srečanja niso mogli udeležiti, bodo
s skromnimi darili obiskali na domu
mladi člani Rdečega križa.
Podobna srečanja so bila v dneh
pred novim letom še v nekaterih kra-
jevnih skupnostih. Tako udeleženci kot
organizatorji si želijo, da bi postala
tradicionalna.
MARTA ŠMALC
NAŠE PLANINSKE POTI
SEDEM JIH JE
NA ŠIRŠEM CELJSKEM OBMOČJU,
Na širšem Celjskem območ-
ju je speljanih kar sedem
planinskih poti, med kate-
rimi so štiri vezane le na to
območje; tri pa so širšega
značaja.
Najstarejša od štirih poti,
ki so speljane izključno na
našem območju, je stajersko-
zagorska krožna pot ali ma-
la bratsika transverzala. To
je v osmih letih njenega ob-
stoja prehodilo 581 planincev.
Poteka na področju Rogaške
Slatine, Olimja in sega na
Hrvaško in Kum goro. Na
njej spoznamo več zgodovin-
skih spomenikov (npr. v
Olimju), z Boča in Donač-
ke gore pa je čudovit raz-
gled.
Savinjska planinsika pot ob-
stoja pet let in jo je doslej
opravilo 315 planincev. Vodi
FK) obronkih Savinjske doU-
ne in Rese\Tie. Na njej spoz-
namo partizanske Dobrov-
Ije, Gozdnik in druge lepe
planine. Planinsko diiištvo
Velenje je pred dvema leto-
ma odprlo šaleško planinsko
pot, ki želi približati pohod-
nikom zgodovinske kraje,
kjer se je borila XIV. divi-
zija. TTidi ta pot je zelo pri-
ljubljena, sa.j jo je doslej
prehodilo že blizu 300 pla-
nincev. Na njej spoznamo
'slavno Graško goro, čudovit
je razgled na Savinjsko do-
lino z Gore Oljke, kjer si
Savinjska in Šaleška pot po-
dajata roko.
Najmlajša, pa tudi najzah-
te\'nejša, je Solčavska pot, ki
vodi po gorah okoli Solčava.
Na njej se je potrebno pov-
zpeli tudi nad 2000 metrov vi-
soko. V letu dni je to pot
prehodilo samo 16 planincev.
Na tej poti se srečamo z os-
rednjo slovensko transverza-
lo. čez področje pa poteka
še Zasavska planinska pot in
Transverzala kurirjev in ve-
zistov Slovenije.
Torej res pestra izbira pri-
jetnih pla.ninskih poti za vsa-
kega planinca.
FRANC JEŽOVNIK
GRIŽE
SKUPAJ Z JLA
TUDI PROSLAVA DNEVA ŠOLE
Osnovna šola v Grižah praz.
njuje dan šole — obletnico
dneva, ko je padla skojev-
ka Nada Cilenšek, po kateri
nosi šola ime, skupaj z Dne-
vom JLA. Letošnja proslava
je bila še posebej slovesna,
saj so na njej sodelovali tu-
di vojaki iz celjske garni-
zije. Nasploh je treba pove-
dati, da so v letu praznovanj
35. obletnice JLA griški mla-
dinci navezali izredno tesne
stike z vojaki, ki služijo svoj
rok v Celju. Tako so vojaiki
sodelovali že ob proslavi Dne-
va republike v Grižah, ko so
pripravili izredno kakovosten
nastop.
Prosla,va Dneva JLA in dne-
va šole v Grižah, ki je iz-
zvenela v trdni obljubi, da
bomo vsi, tako vojska kot oi-
vih, če bo potrebno, do zad-
nje kaplje krvi branili domo-
vino, se je udeležilo ve-
liko število krajanov, ki so
dio zadnjega kotička napolni-
M dvorano.
V kulturnem sporedu so
brali pesmi Nade Cilenšek,
uprizorili skeč, največ priz-
nanja pa so poželi vojaki za
svoj res kakovos.*:en nastop.
Proslavi je sledil odprti ses-
tanek delovne skupnosti šo-
le, na katerem so vse prisot-
ne seznanili z uspehi in teža-
vami pri svojem delu. Tako
so povedali, da je letos us-
peh izjemen, saj je učni us-
peh 98 odstoten, vse so sez.
nanili z obnovitvenimi deli
na šoli, pa tudi s težavami, ki
jih je največ zaradi velike
m.igracLJe učiteljskega kadra.
Med uspehi šole pa nikakor
ne gre prezreti izredno raz-
vejanih prostih dejavnosti,
vse močnejšega samouprav-
ljanja učencev ter nadvse us-
pešne    pionirske    zadruge.
FRANC JEŽOVNIK
GORICA PRI SLIVNICI
TELOVADNICA!
POMEMBEN OBJEKT ZA KRAJ
Nedvomno je premestitev
šole iz vrha Slivnice v niži-
no ob Voglajni v Gorico pri
Slivnici napravila svoje, saj
se je kraj začel-naglo širiti
posebno še potem, ko je bi-
la asfaltirana cesta. Po urba-
nizaciji se je zelo razmahni
la individualna stanovanjska
izgradnja, pred nedavnim pa
so se vseUli stanovalci tudi
v prvi 20 stanovanjski blok.
šola, ki je sedaj stara že
IC let, ima izredno lepo lo-
kacijo na gozdnatem hribč-
ku, dvignjenem nad Voglaj-
no, stran od prometa. Leto.s
poleti so zraven šole zgradi-
li še otroški vrtec, ki med
gozdnim drevjem izgleda kot
lectova hišica iz pravljice
Janko in Mc':ka. V aprilu so
pričeli z gradnjo montažne
telovadnice, ki so jo včeraj,
29. dec. izročili svojemu na-
menu. V osnovno šolo na Go-
rici pri Slivnici se vozijo
učenci višjih razredov iz Lo-
ke pri Žusmu, Preverja in v
zadnjem času tudi iz Vinske-
ga vrha iz manj razvitega
Kozjanskega. Montažno telo-
vadnico v izmeri 24 krat 16
metrov je gradilo gradbeno
podjetje Ingrad, TOZD Šent-
jur, montažna dela pa je op-
ravilo podje-.je Pristan iz
Ljubljane, financirala v pa
TTKS občine Šentjur. Telo-
vadnica, ki bo služila teles-
ni vzgoji šolske in pošolske
mladine je izredna pridobi-
tev za kraj, saj se bo teles-
na vzgoja lahko uspešneje
razvijala,   kot   se   je doslej.
Gradnja telovadnice v šent-
jurski občini je bila v ne-
kaj zadnjih le^.ih res pospeše-
na. Leta 1971. je s šolo do-
bila telovadnico Planina — to
je bila ' prva telovadnica v
občini. Leta 1973. je sledil
Šentjur, 1975. Ponikva no, in
sedaj še Gorica pri Slivnici.
Od popolnih osnovnih šol so
brez telovadnice ostale le
Dramlje,. kjer pa je itak na
vidiku nova šola s telovad-
nico. Tudi telesnovzgojnega
kadra, za ka-erega je pred
nekaj leti bilo še sila tesno,
je že mnogo več, saj ima-
jo že na treh šolah popol-
no strokovno zasedbo.
MALA^NKET^
mVOLETIVE ŽELJE
staro leto odhaja, novo je pred durmi. To so tudi
dnevi, ko obračunavamo s starim letom in si s priho-
dom novega trdno obljubljamo to in ono. Pred oblju-
bami pa stoje še novoletne želje; majhne in velike.
Polno želja imajo tudi naši najmlajši, zakaj bi bili prav
oni izjema, ki v teh dneh pričakujejo prihod ljublje-
nega dedka Mraza. Razlika je samo v tem, da so te
njihove želje resnično majhne, kot so majhni oni sami,
zato pa so toliko bolj prisrčne in laže uresničljive.
Tako smo zapisali želje otrok iz šentjurs.kega vrtca:
Urška Janežič: »čaka-
mo dedka Mraza, joj, ka-
ko se ga veselimo! Dedek
Mraz je dober in nik.',li
ne pozabi prinesti s seboj
daril, čeprav ima veliko
dela in skrbi. Obdaril bo
vse otroke. Samo<,da bi
čimprej prišel. Tudi mi
mu pripravljamo presene-
čenje. Učimo se ignce,
pesmice, zaplesali bomo.
Ne vem, kaj bo p inesel,
ampak jaz bom vesela
vsakega darila. Dsdek
Mraz ima rad otr ke, zato
si želim, da bi vsakr leto
prišel med nas.'.<
Miran Giobelšeh.. .)Za
prihod dedka Mraza se
učimo igrico, ki mu jo
bomo zaigrali. Jaz bom
zajček. Dedek Mr^z ima
zelo rad nas otvSm in tu-
di gozdne živali, ž^lim si,
da bi dedek dolgo ostal
med nami, da naai bi po-
vedal veliko pravljic in
da bi skupaj z njim lah-
ko plesal. Gotovo mu je
v košu ostalo še nekaj da-
ril za nas, ki ga tako tež
ko čakamo. Obljubili mu
bomo, da bomo pridni.«
Darko Vrečko: »Jaz sern
že pisal dedku Mrazu m
upam, da se mi bo želja
izpolnila. Dedek Mraz je
tako lep. Ima dolgo sivo
brado in kučmo na glavi.
Da ga ne zebe, je odet v
topel plašč. Prihaja od da-
leč in na nobenega otroka
ne pozabi. Najbolj lepo
je, ko pride v vrtec in
nam razdeli darila. Imam
skrivnost, ki jo bom' za-
upal samo dedku. Samo
naj že hitro pride!
Le.jla Lonca rič: »V vrtcu
se kar naprej pogovarja-
mo o dedku Mrazu. Jaz
sem mu pisala, da bi mi
prinesel lego kocke, punč-
ko in voziček. Prav goto-
vo se mi bo .želja izpol-
nila, saj dedek IV raz ve,
da ga imam zelo z3lo ra-
da. Tudi on v.wd najraje
nas otroke. Samo pridni
moramo biu, pa se nam
bo izpolnila i-.therna že-
l-n. Vesela bi bi.a tudi, če
bi s seboj p^"'-iif'-Pl sneg.
Toliko snega, da bi lahko
postavili sneženega moža.
Tonči Svetina: »Do na-
šega vrtca ima dedek
Mraz dolgo pot, zato se
bojim, da ne bi prišel k
nam preveč utrujen in da
nam zato ne bi mogel po-
sedati kakšne pravljice ali
pesmice Pa nič zato, mu
bomo pa mi povedali, kaj
vso znamo. Dedek je do-
nia tam, kjer je veliko
snega, zato je toplo oble-
čen Na rami ima koš, v
njem pa darila. Dedek
Mraz je dober, ker niko-
li ne pozabi na nas. Že-
lim si, da bi prišel vsako
leto.
Takšne so torej želje otrok, varovancev šentjurskega
vrtca. Lepe, skromne, otroške. Prav gotovo so se jim
v teh dneh že izpolnile, ali pa se jim bodo v dneh,
ki so še zapisani na letošnjem koledarju.
MATEJA PODJED
18 stran — NOVI TEONIK
St. 52 ~ 30. december 1976
Dvaindvajset ur in pol tedenskega
programa za lokalno radijsko postajo
ni malo, saj je potrebno za vsako
oddajo pripraviti kar zajeten kupček
gradiva. Dopoldne od 8.10 do 9.00 in
popoldne od 15.45 do IH.OfTter ob ne-
deljah od lO.OŠ'do 14.00 je z vami Radio
Celje.
Z vami je v tednu dni deset napo-
vedovalk in napovedovalcev, trije ra-
dijski tehniki, novinarji Novega tedni-
ka in Radia Celje ter številni »zuna-
njiH sodelavci — vsi sicrbe za to, da
bi bile -celjske oddaje čimbolj aktualne
in pestre. Mnogokrat se nam to posre-
či, včasih pa tudi ne. Neskromno pa
lahko trdimo, da ima naš radio veliko
poslušalcev.
Marsikoga zanima kaiko
radijska oddaja nastane.
Mnogokrait sem že slišal:
pa kako en napovedova-
lec zibere toliko informa-
cij. Treba je povedati, da
napovedovalec ne zbira
informaciij, temveč jih
samo prebere — pripravi
pa jih mnogo večja eki-
pa: uredništvo Novega
tednika in Radia Celje.
Smo enotna redakcija,
ki skrbi za dva medija:
naš časnik, ki ga dobiva-
te ob četrtkih in program
radia. Dela tako nikoli ne
zmanjka, temu pa je
vzrok tudi celjsko območ-
je, ki gotovo sodi med
najživahnejša po družbe-
nih doga.janjih v Sloveniji.
Čeprav se za novinarje
čuje čudno, vendar v mno-
gih naših pisarnah zagori
luč že ob 5.30 zjutraj. Pri-
čne se priprava jutranje
odjdaje.
Nekatere novice so bile
na>pisane že popoldne prej-
šnjega dne, druge — ak-
tualnejiše — je' potrebno
napisati zjutraj. To so
predvsem poročila s po-
poldanskih sej, raznih do-
godkov iz kulturnega živ-
Ijt^nja in tudi dogajanje
na naših cestah. Propa-
gandni teksti so priprav-
ljeni, prav tako območna
oddaja is: ene od občin
celjskega območja. Sledi
pregled materialov, izbor
glasbe in pisanje »vozne-
ga reda« oddaje, kot ga
delofvno imenujemo.
Ob 7. uri je v uredniš-
tvu že tehnik, ki se z ma-
teriali odpravi v studio
iz Gregoričeve v Narodni
dom. žal, studio in redak-
cija nista v eni zgradbi,
kar seveda jemlje drago-
ceni čas in otežkoča hit-
ro informiranje. V Stu-
diu je napovedovalec, ki
običajno vnaprej posname
poročila in ob 8.10 tehnik
s,rnisiti trak s stalnim avi-
zom »Od Celja do Žalca«.
Za »mešalno mizo« se
menjujeta naša stalna ra-
dijska tehnika M-\RJAN
STRNAD in JANEZ
KLANŠEK. enkrat teden-
sko pa ju zamenjuje še
tehnik TONE JERNEJ-
CIC z ljubljanskega od-
dajnika Golovec. Po kon-
čani oddaji ob 9. uri se
kaj hitro prično snemanja
m popoldanski program.
Dopoldne je potrebno
posneti vrsto oddaj, ki
zahtevajo pazljivo sodelo-
vanje tehnika in napove-
dovalca ter glasbenega
urednika VOJKA RIZMA-
LA.
Ker pač ničesar ni traj-
no, se večkrat pokvarijo
tudi radijski magnetofoni
in gramofoni — k sreči
zelo redko med oddajo. V
takem primeru mora
pač tehnik »krepko plju-
niti v roke««, razgrniti
načrte in v čimkrajšem
času odpraviti okvaro.
Med dopoldanskim sne-
manjem teče delo v ured-
ništvu naprej. Zvonijo te-
lefoni, kupček informacij
za popoldansko oddajo
raste. Mnogi prispevki se
zberejo zaradi aktualnos-
ti tik pred zaključkom re-
dakcije, večkrat pa tudi
pred oddajo, da ne govori-
mo o tistih svežih novicah
— predvsem šport — ki
gredo direktno v oddajo.
Dopoldansko delo ob 13.
uri nadaljuje »popoldan-
ski tehnik«. Potrebno je
pripraviti množico trakov
in gramofonskih plošč,
preskusiti aparature.
Napovedovalec zasede
svoj prostor v »kabini«
in oddaja se prične. Toč-
no, brez zamude in tehnič-
nih okvar. Večinoma — le
tu in tam nam jo zagode
ljubljanski oddajnik na
Golovcu — je tako! -Po
končani popoldanski ve-
černi oddaji je potrebno.
posneti še to in ono za
prihodnji dan, opraviti
snemanje za zunanjega na-
ročnika itd. In jutri zjut-
raj zopet. Tako iz dneva
v dan. Reka informacij
priteka v uredništvo in se
v obliki radijskih vesti
širi med vas — poslušal-
ce.
Kot vidite oddaje ne bi
bile mogoče, če puri njiho-
vem ustanavljanju ne bi
sodelovalo močno število
ljudi. Na tej strani, v
zadnji letošnji številki No-
vega tednika, smo vam ho-
teli predstaviti predvsem
naše napovedovalce, tiste,
ki jih poslušate vsak dan.
Marsikatero pismo, ki
smo ga dobili v uredniš-
tvu, se zanima za tega ah
onega napovedovalca, tok-
rat ustrežemo vsem. V
prihodnjem letu bo ekipa
napovedovalcev osvežena
s tremi novimi glasovi,
ki smo jih izbrali na av-
diciji.
Večkrat pa bomo k so-
delovanju povabili tudi
gledališke igralce in druge
goste, vse z eno željo, da
bi bile naše -oddaje čim-
bolj pestre in zanimive
za vas. To pa bo mogoče
le s še boljšim sodelovan-
jem poslušalcev, ki nas
sicer tudi zdaj mnogokrat
opozarjajo na različne ne-
pravilnosti in tudi prijet-
ne dogodke iz vsakdanje-
ga življenja. Posebno pri-
ljubljen je postal naš ne-
deljski  feljtcn,  mešanica
dobre zabavne glasbe m
kratkih novinarskih pris-
pevkov iz vsakdanjega živ-
Ijenskega utripa, drobnih
dogodkov, ki pa prizade-
nejo človeka tako ali dru-
gače.
Radijska informacija je
hitra in se jo sliši samo en-
krat, vest v časniku lahko
prebereš večkrat, zato pri
radijskih vesteh prihaja
večkrat tudi do neljubih
dogodkov. Predvsem pri
prometnih nesrečah se og-
lašajo prizadeti: Znanec je
poslušal in povedal, da ste
objavili tako in tako. To
ne drži. Ko mu postreže-
mo z vestjo, se izkaže,
da ustni prenos informaci-
je lahko marsikaj spre-
meni.
Čas oddajanja se pred-
vidoma tudi prihodnje le-
to ne bo spremenil, do-
segli pa bi radi predvsem
to, da bi nas bolje slišaU,
v vseh krajih celjskega
območja, saj naše infor-
macije v oddajah zajema-
jo dogaijanje od Rinke do
Sotle.
Nekatero programske
spremebe, ki bodo »nasto-
pile« pomladi pa bodo
pripravljene predvsem za-
to, da bo ogromna večina
poslušalcev rada prisluh-
nila našim oddajam in v
njih tudi sodelovaga. Z
idejo, predlogom, kritično
besedo itd.
Tako bo resnično naš
glas — za vas!
MILAN SENIČ-AR
BOGDANA GilOBELNl
KOVA je »začetnica ted-
na«, saj jo lahko poslu-
šate predvsem v pcme-
deljkovih oddajah. Odliku-
je jo izredna resnost, če
prav je še ni nihče videl
v studiu slabe volje. Ži-
vahna in izredno dinamič-
na, [n kar je za napove-
dovalko velikega pomena
— točnost, izostren odnos
do de a in dob^r spomin.
NADA BOZIČEVA je kot
igralka Slovenskega ljud-
skega gledališča Celje za-
radi službenih obveznosti
v popoldanskem času
»razporejena« kot napove-
dovalka dopoldanskih od-
daj — torek in sreda. Gto
boke življenjske izkušnje
in seveda poklic igralke
dajejo odraz tudi n,)ene-
mu napovedovanju.
SILVA ŽELEZNIKOVA —
»Lep pozdrav \sem, ki
poslušate našo jutranjo
oddajo ,. « nato sledi živ-
ljenjski rek ali kakšna
druga misei, namreč na-
ša Silva se redno izredno
dobro pripravi na »špico«
in zaključek oddaje. V
te napovedi vnaša čimveč
osebne note in 'na ta na-
čin išče čimbol.iši stik s
poslušali.
DOiVlINIK-^ PO.ŠEVA se
poleg napovedovanja uk-
varja tudi s pisan.jem, saj
je urednica lista ITC »Naš
glas«. »Nastopa« ob četrt-
kih v duetu z Mitjo, red-
no pa jo lahko poslušate
v Nedeljskih glasbenih
razglednicah. Sicer pa več-
krat vodi tudi nedeljske
odda.ie.
\LilEJA POliJED je prav
l:iko novinarka in sicer
v našem uredništvu, tako
da mnogokrat bere lastne
člajjke in vesti. Redno od-
dajo ima ob petkih do-
poldne, po njej pa snema
še Kekčeve prijatelje, kme-
tijsko oddajo in še marsi-
katero drugo. Kol »doma-
ča« večkrat tudi vskoči,
kadar koga napade kakš-
na ang-lnica.
IIILDA KAVČIČ ,je »radij-
ski mlatioletnik«, saj nam
poslušalci pišejo, kot da
,ie Hilda deklica, tako než-
na, prisrčna. Sicer ne ve-
mo, kakšna je na delov-
nem mestu v tovarni E!V10,
toda v studiu .je vedno
nasmejana in pripravljena
za prijateljski klepet.
TONE ŠKERSEC je pro-
pagandist, zato ga je vča-
sih mogoče čuti tudi v
reklamnih oddajah poleg
njegovega rednega torka.
Pravzaprav je zamenjal
Janeza Vedenika (tudi v
vojaški- suknji), zato ga
niste poslušali skoraj dve
leti. Ima zelo bogat, glo-
bok glas ter smisel za re-
žijo.
ALFONZ KUMER je kot
propagandist CP Delo
prav tako »domač človek«.
Njegove so srede, večkrat
nedelje in razne literarne
ter druge oddaje. Organl-
zatorska žilica, samoinici-
ativnost in lep glas ga
večkrat popel.jeta na oder
kot napovedovalca javnih
radi,j.skih oddaj, modnih
revij itd.
MITJA UMNIK je star
znanec poslušalcev, pred-
vsem pa poslušalk. Začel
je na našem radiu, »staži-
ral« na ljubljanskem —
ko je bil v službi v Ljub-
ljani — in se znova vrnil
k nam. Njegovi so četrtki,
nedel.|e in tudi marsikate-
ra javna oddaja.
MIHA MACUR se k petko-
vim oddajani vozi v stu-
dio iz Velenja. Vedno ve-
sel in pripravljen za do-
bro šalo poživlja radijsko
ekipo nai>ovedovaIcev. k
nedeljskim oddajam red-
no prinaša liter deita in
ogromen sendvič.
št. 52 — 30. december 1976
NOVI TEDNIK
stran 19
v delavskem klubu v Velenju so predstavniki
rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, to-
krat že šestnajstih zapored, ob novem letu obdarili
otroke svojih delavcev, ki so se na delu smrtno pone-
srečili. Ob letošnji obdaritvi so obdarili 47 otrok, ki
so prejeli darilo v vrednosti okoli 1500 dinarjev. Na
svečanosti je ženam in otrokom spregovoril v imenu
kolektiva predsednik sindikata Rudarsko elektroener-
getskega kombinata Velenje tov. Ivo Kadliček, ki je
tudi podelil darila. Ob koncu pa .je prišel tudi dedek
Mraz in vsi skupaj so zapeli nekaj pesmi.
L. O.
Republiški sekretariat za
notranje zadeve Slovenije
razpisuje
SPREJEM UČENCEV j
v šolo za miličnike kadete-i
POGOJI ZA SPREJEM:
Razpisa se lahko udeleže mladinci, državljani SFRJ,
ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da so uspešno končali osnovno šolo
— da niso siarejši kot 17 let
— da so telesno in duše\Tio zdravi
— da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da
niso v kazenskem postopku
— da obvladajo slovenski jezik
_ da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrb-
nikov
ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA
Začetek šolanja bo 1. septembra 1977 in bo trajalo
štiri leta.
Pravice in dolžnosti učencev:
Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brez-
plačno stanovanje in hrano, uniformo, oburev, pe-
rilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko
zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za
osebne potrebe.
Kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja
vojaškega roka m mora po končanem šolanju de-
lati v organih za notranje zadeve najmanj osem let.
O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu
v šolo sklene pogodba.
Tisti, ki uspešno konča šolanje, ima srednjo stro-
kovno izobrazbo i
KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELE2E RAZPISA
Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj poš-
ljejo najbližji postaji milice najpozneje db 1. junija
1977, naslednje dokumente:
1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkova-
no z 2,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati star-
ši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem
privoljenju za vpis,
2. spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; tisti,
ki še obiskujejo 8. razred, naj prilože spričevalo za
prvo polletje 8. razreda, spričevalo o končani os-
novni šoli pa naj priložijo takoj, ko ga dobijo,
3. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se
je zadnje leto .šolal.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje v raz-
pisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in spre-
jemni izpit. Sprejemni izpit obsega preizkus znanja
iz slovenskega jezika, psihološko testiranje in pre-
izkus telesnih zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo
v šolskem centru za strokovno izobraževanje de-
lavcev v organih za notranje zadeve v jubljani,
maja m junija. O datumu bodo kandidati pismeno
obveščeni.
Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim
učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnih
izpitih dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil kandi-
dat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija
1977.
VSA POJASNILA DAJEJO:
1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR
Slovenije, telefon št. 23-801, int. št. 4310
2. Šola ja miličnike kadete, jubljana, Tacen 48 —
telefon ,št. 51-737 in
3. vse postaje milice.
REPUBLIŠKI  SEKRETARIAT ZA  NOTRANJE
ZADEVE SR SLOVENIJE
PREŽIVELI IZPRIČUJEJO
Danes po več kot treh in pol de-
setletjih skupnega delovanja z Ludvi-
kom Mastnakom, pravi Tone Mersla-
vič — pred vojno kmečki sin iz Sv.
Primoža, še čvrst upokojenec 75 let iz
Goričice pri Blagovni — sledeče: »Ko
sva bila pred 40 leti v zadružni šoli za
kmetsko mladino v Ljubljani, je vse-
kdar jasno in glasno razpravljal o go-
spodarstvu in politiki s konzervativci.
V to šolo so nas poslale bodisi kleri-
kalna ali liberalna stranka, kateri sva
po legitimaciji in ne več po srcu pri-
padala tudi midva. Prav takšen je bil
Ludvik pri svojem delovanju v druš-
tvu kmetskih fantov in deklet. Bil
je sposoben organizator, zato smo ga
1940. leta izvolili za predsednika odbo-
ra DKFID za celjsko-savinjsko okrožje.
Vem tudi, da je po prihodu okupatorja
začel delovati za OF in da je preveč
korajžno in odkrito razlagal v svoji
okolici »da bo Hitlerja vzel hudič še
to zimo«. Neprevidnost se mu je maš-
čevala. Po prehodu partizanov koncem
oktobra 1941 preko našega področja,
so Nemci po svojih zaupnikih zvedeli
kdo je tedaj v dramljah sodeloval s
partizani. Današnji mladini bi naj bil
Ludvik nepozaben vzor. Takšni ljudje,
posebno aktivisti in borci iz prve.ga
leta, upora ene smejo biti nikoli po-
zabljeni!«
štajerski bataljon, ki se je podal
29. oktobra 1941 iz Savinjske doline na
pohod v območje Obsotelja, da bi zavrl
izseljevanje tamkajšnjega slovenskega
prebivalstva in onem-Ogočil naselitev
Nemcev iz Kočevskega, Bukovice in
Besarabije. je vodil iz okolice Bovš
do Vidnega Martin Dobrotinšek, aktivni
predvojni član DKFID v Vojniku. Od
Vidnega naprej do škerljevih v Razdob-
ju jih je vodil Stanko Jakopin. Po nje-
govem pripovedovanju izhaja, da je
Ludvik Mastnak povezoval imenovane
vodiče. Na sam dan, ko so bili parti-
zani v Razborju, je prejel Ludvik na-
logo, da se napoti v Šentjur in od tam
pripelje na zvezo Petra Stanteja-Skalo
in še partizana Ivana Novaka (Podplaš-
kega) in Karla Novaka. Na določeni
javki pa se je nahajal le Stane, ki je
odšel z Ludvikom, dočim sta prišla
Novak in Vovk čez dva dni sama do
Mastnakovih. Jakonin pravi, da so se
v poletnih niesech 1941 leta pariizaui
pogosto oglašali pri njih in pri Kopin-
šekih (domače ime za Mastnakove v
šedini). Prihajali so po dva ali trije
skupno. To ni ostalo prikrito okupa-
torjevim sodelavcem. Eden takšnih je
bil Ludvik Lenič iz Razborij. Lenič,
vulgo »Vedričar« — pri tej hiši so nek-
daj izdelovali vedra — je šel pred voj-
no po sili razmer na delo v Nemčijo.
Po svoji vrnitvi je propagiral za Hit-
lerja. Leničeva stara mati je bila Nem-
ka iz Avstrije, zato je znala »Vedričai«
tudi nekoliko nemško govoriti. Ko so
Nemci prišli, se jim je vdinjal in od-
igral v letih okupacije v Dramljah grdo
vlogo. Po osvoboditvi mu je uspelo ne-
kaznovano pobegniti.
Tudi Ivan Novak, borec Celjske če-
te, je pred vojno sodeloval v DKFID in
imel ziveze s člani komunistične stranke
v Šentjurju, potrjuje, da so bili na po-
deželju bivši člani DKFID domala brez
izjem vsi tudi prvi sodelavci osvobodi:
nega gibanja. Kakor so v mestih in in-
dustrijskih naseljih začeli delovati pro-
ti okupatorju organizirani komunisti in
njihovi simpatizerji, tako so na deželi
med prvimi podjjirali partizane čla-
ni DKFID. Bili so njihovi najbolj za-
nesljivi kurirji, skrbeli so za njihovo
prehrano in prenočišča. Na domačije
Kopinškovih, Jesenekovih in Jakopino-
vih so se 1941 leta zatekali poleg Novaka
še drugi borci Celjske čete (Peter Sta-
nta, Karel Vovk, Jože Turk, Janko
Skvarča, Rudi in Jožica Hribar, Hermi-
na Seničar). Toda na dežeU je bilo pri-
hajanje ilegalcev in partizanov še tež-
je prikriti kot v m.esttli. Zato tudi vo-
hljačem in sodelavcem okupatorja ni
ostalo prikrito, kaj se dogaja v Dra-
mljah. Tako je bil Ludvik Mastnak žr-
tev izdaje in ustreljen v m.ariborskih za-
porih 27. decembra 1941, istočasno, ko
je pod okupatorjevimi streh padlo šti-
ridesed rodoljubov in med njimi tudi
profesor Jože Kerenčič iz Slovenskih
goric in Martin Kores iz Maribora, ude-
leženec ustano\Tiega sestanka OF za
štajersko v Kozjici nad Rimskimi To-
plicami 22. maja 1941.
Delovanje OF je v Dramljah po
Mestnakovi ustrelitvi povsem zamrlo in
oživelo šele proti koncu 1943 leta.
Preobširno bi bilo opisovati nada-
ljnje odvijanje dogotkov v Dramljali.
Povedati je treba, da so v sredi poletja
1942 sledile obsežne aretacije članov
tistih družin, katerih sinovi so pobe-
gnili od doma in tak.šnih, za katere .so
Nemci po podatkih svojih sodelavcev
sumili, da so sodelovali s partizani. Od-
por proti okupatorju je docela prestal
vse do jeseni 1943 leta, ko se v teh kra-
jih občasno ustavijo manjše skupine
partizanov, predvsem kurirjev raznih
enot na svojem prihodu iz savinjskega
ali kozjanskega področja v smeri prtAi
Pohorju.
DRAMLJE V 1944 LETu
Povsem spremenjen položaj je^ na-
stal v teh krajih po prihodu brigad
XIV. divizije na štajersko. Takrat —
to je bilo sredi februarja 19i4 — so
Drameljčani spet, po dolgih dveh letih,
videli partizansko vojsko, že tisto po-
mlad so tudi videli, kako znajo vermani
in nemški policisti bežati pred partiza-
ni. Vse od tedaj in do konca vojne so
se' čete in tudi batalijoni, cesto ce:n
brigada partizanov, zadrževali po neka.j
dni na področju Dramelj. Najbolj »oo-
ma« je bila pri njih Bračičeva briga.da
s priljubljeni komandantom MUenkom
Kneževičem.
Tisto pomlad je zaživelo politično de-
lovanje frontine ilegale, ki je imeio
svoj vpliv in organizacijsko mrežo na
obširnem področju in tudi v Celju. Pri
tem so sodelovali mnogi Drameljčani.
Toda vse to že spada v obdobje »Dia-
meijske republike«. Od tod so aktivisti
širili idejo OF in KP. PripravljaU so
načrte za delovanje ljudske oblasti po
osvoboditvi. Tu je bila v sredini de-
cembra 1944 konferenca okrajnih akti-
vistov OF, katero je vodila Milica Gra-
bovec-Lenka, tedaj sekretarka komitaja
KP za celjski okraj. Posvetovanju je
prisostvoval sekretar komiteja KP za
celjsko-savinjsko okrožje Sergej Krai-
gher.
Kmetski ljudje, možje in žene, .go-
spodarji in delavci, posebno še mladi-
na iz naselij Grušče, Jarmovec, Jazbine,
Laze, Marija Dobje, Pletovarje, Razbor,
Sp. in Zg. Slemene, Straža na Gori,
Svetelka, šedina. Zalog pod Uršolo ka-
kor tudi iz samih Dramelj, so dali mno-
go borcev v brigade slavne XIV. divi-
zije in požrtvovalne kativiste osvobo-
hovo prispevanje v uspelem boju proti
okupatorju. O njihovem delu bomo še
pisali v prihodnjem letu.
SVETELKA — DRAMLJE DANES
Drameljčani živijo danes dosti boljše
tn lepše kot njihovi očetje in mate'e.
Prišlo je do velikih sprememb v številu
zaposlenih in dvigu strokovnosti pn
ročnih in umskih delavcih. Iz Dramelj
se je med obema vojnama prebilo v
svet in zaposlilo na takoimenovanih la-
žjih mestih le 6 absolventov gimnazije,
1 abs. učiteljišča, 4 trgovsko in 1 z me-
ščansko šoio ter 2 teologa. Po osvobo-
ditvi se je število inteligenčnih pokli-
cev močno povečalo. Izšolalo se je 8
učiteljev oz. predmetnih učiteljev. Od
teh so se trije zaposlili v domačem kra
ju. Drugi umski delavci — 4 profesor-
ji, 2 agronoma, 4 živinozdravniki, 1
zobozdravnik, 5 ekonomistov in 3 teo-
logi — so zaposleni v domači, torej
šent.;urski občini tn dr-ugod po Sloveni
ji. Skupno je bilo pred vojno zaposlenih
izven kraja 40 oseb, a danes se jih vozi
vsakodnevno na delo v Celje, šentiur
in štore 307.
Sedaj delajo v Dramljah na razši-
ritvi asfaltnega cestišča še v nekatera
naselja m gradijo velik stanovanjski
blok. V načrtu imajo graditev nove
šole, ker je bila stara ob potresu mo
čno prizadeta. Šolo bi poimenovali po
heroju Milošu Zidanšku, drameljskemu
rojaku. Tako bi se najprimerneje od-
dolžili spominu Miloša Zidenška. Lud\ i-
ka Mastnaka in vsem tistim 32 žrtvam
vojne, katerih imena s^, vklesana n-i
spomeniku, postavljenem pred leti ob
šoli v središču naselja.
Ko so se po končani proslavi pred
sta\Tiiki krajevne skupnosti dobro uro
razgovarjali s predsednikom predseds-
tva skupščine SRS, Sergejem Kraigher-
jem o svojih sedanjih in jutrišnjih na-
črtih, o svojih blagovnih in tržnih od-
nosih s kmetijskim kabinetom v Šentju-
rju in Celjso mlekarno, je Sergej Krai-
gher poudaril, da so vse te in podobne
gospodarske organizacije dolžne upo-
števati njihove predloge. Seveda bi bilo
napak, če bi se kmetje-kooperanti zapi-
rali vase in ne upoštevali navodil kom-
binatovih strokovnjakov. Kmetje-proiz-
vajalci se morajo posluževati najsodo
bnejše tehnologije. Le tako bodo lahlco
vzporedno z delavci. ki odhajajo na
vsakodnevno delo v industrijske obrate,
dosegali boljšo življenjsko raven. Nagla
sil je, da bi* bilo primerno najbrž tudi
pri njih poiskati in urediti zadružno
obliko pridelovanja in vnovčevanja pri-
delkov.
Tako se je izteklo praznovanje pra-
znika Svfetelke-Dramelj v zavesti, da lah-
hko Dremeljčani, kmetje in delavci, še
veliko priporacjrejo k napredku družbe
in svojih koristi in da ima njihova mla-
dina zelo dobre pogoje za ustvarjanje
še lepše prihodnjosti.
KONEC
20. stran — NOVI TEDNIK
Št. 52 — 30. december 1976
STARI P« LETIH
»Bilo bi čudovito, če bi mladost znala vse, kar lahko
in starost mogla vse, kar zna,« pravi stari pregovor.
Ko sem tistega dne gledal sivolase
starke in starce, ki so dostojanstveno,
kot samo starost zna, vstopali v dvo-
rano kulturnega doma v Šempetru,
sem si dejal: O kako zna biti starost
lepa! Ozarjeni obrazi starcev so izža-
revali srečo, njihove oči, ki so jih časi
trplenja in obupa skorajda skalili, pa
so še hudomušno in veselo smejale.
iiilo jih je kakih petdeset in vsi
- ) bili starejši od sedemdeset let.
Zbrali so se na »novoletni zakuski«,
kot so jo sami poimcnovaU, ki jo je
zanje pripravil že tretje leto zapored
krajevni odbor Rdečega križa iz Šem-
petra. Očaki so se na začetku malce
nerodno ogledovali okoli sebe, a zadre-
ga je trajala le trenutek. Ko so našli
prijatelja ali znanca, so jeli kar ta^
koj prijetno klepetati med seboj. Pri-
sluhnili so tudi zabavnemu programu,
ki so ga zanje pripravili učenci šem-
petrske osnovne šole, potem pa se je
izza ene od miz zaslišal zvonek žen.
ski glas: »KoFkor kapljic, torko let,
bog nam daj na svet^' živet'! živio,
oj živio, oj živio na svet'!« Večina
zbranih je glasu pritegnila, kozarci so
zažvenketali in se zlih v zdravico
pesmi.
živahno razpoloženje se je razlilo
po dvorani. Prisedla sem k prvemu,
drugemu in tretjemu, ter prisluhnila
njihovim kratkim zgodbam.
Najstarejša krajanka
Petinosemdeset leti si je letos že
nadela na pleča najstarejša krajanka
Šempetra Viktorija Parfant. Doma je
iz Zaloga, kjer živi pri svoji hčerki
Barbari.
»Že devetnajst let sem vdova,« mi
je povedala mama Viktorija. »Ostala
s:^m sama s tremi otroci. Bilo je hu-
dokler sem jih morala hraniti, pa ven-
dar sem vse tri spravila h kruhu. Da-
nes so vsi trije poročeni, tudi sami
imajo že otroke in dobro jim gre. Za-
to sem tudi jaz vesela!«
»Kaj pa počnete, ko ste sami do-
ma?« sem jo vprašala.
»Nič kaj dosti ne morem delati,.<
mi je odgovorila starka. »Zato pa ra-
je poslušam radio, ali pa preberem
kak ča,sopis.«
»Kaj pa prijateljico, imate kak-
šno?«
»O, ja. Prijateljico pa imam. V Lo-
čici živi in že oseminosemdeset let
im.a. :^o, je lepo vreme, grem veliko-
krat k njej. Tam spijem kakšno kavo
in s svojo znanko dolgo, dolgo kle-
petam.«
»Kako pa boste preživeh silvestrski
večer?«
»Veste, verje-no bom šla kar spat.
Stara sem in ne morem kaj dosti
praznovati.«
»Kaj pa si ob novem letu želite?«
»Ja, kaj bi si pa drugega želela,
kot zdravja, zdravja,« mi je dejala
Viktorija Parfantova in počasi odšla
proti odru, kjer so ji kot najstarejši
krajanki podarili velik šopek rdečih
nageljnov.
Rajmund je za hece
že ko sem se približevala njegove-
mu omizju, se je širokih ust nasme-
jal. Kot da bi vedel, da grem ravno
k njemu. Pa ni bil presenečen, rad je
pripovedoval o sebi. Seveda je bil to
Rajmund Hrovat, veseljak in humo-
rist iz Spodnjih Roj.
»Slišala sem, da šale kar stresate
iz rokava. Je to res?«
»Ko sem bil mlad, sem res vsake-
mu zabrusil kako pikro. Toda sedaj so
že redke priložnosti, da se malce po-
hecam z ljudmi.«
»Ali tako malo zahajate v družbo?«
»Veste, družba ni več ta prava.
Včasih smo se možje zbrali v gostilni
in rekli kako krepko, pa še zapeli smo
velikokrat. Jaz sem veliko hodil okrog
po farah, saj sem dolga leta igral tro-
bento in bobne pri naši muziki. Zdaj
pa ne špilam več, tudi v gostilno ne
zahajam pogosto. Raje se držim bolj
doma.«
»Kaj pa počnete doma?«
»Vehko dela imam. Posebno v hle-
vu, saj je krmljenje živine moje opra-
vilo. Sicer sem kmetijo že prepustil
sinu, a tudi za ta starega pri hiši dela
ne zmanjka.«
čeprav stari po letih, so se povabljenci
kot v cvetočih mladih letih veselo za-
vrteli ob zvokih poskočne polke.
»In kako boste pričakali novo leto?«
»Doma bom in s svojimi vnučki gle-
dal televizijo. Zelo radi me imajo in
jaz njih še bolj.«
Za slovo mi je Rajmund seveda po.
vedal še nekaj vicov, ki pa, žal, niso
za tisk. Seveda je pristavil tudi to, da
se je rodil pod Francem Jožefom, da
mu je vladal še Fredinand, pa cesar
Karel, kralj Peter, nato Aleksander,
spet Peter, med vojno jc bil pod Hit-
lerjem, v svobodo pa ga je srečnega
pripeljal tovariš Tito. In pristavil je,
da mu še nikoli ni šlo tako dobro,
kot sedaj.
Celo noč bo lumpala
Kozm-elova Cilka je že dolga leta
aktivistka Rdečega križa v Šempetru.
Ljudje jo sirom okrog dobro pozna-
jo, saj kot odbomica te humane orga-
nizacije zbira nove podporne člane.
Povedala mi je, da ljudje vedno radi
plačajo članarino Rdečemu križu in
da zato na svojem terenu nima pro-
blemov. Sicer pa je Cilka stara enain-
sedemdeset let, dva sina ima, oba že
poročena. Leta 1944 so ji Nemci mo-
ža ustrelili v Kamnici pri Mariboru in
odtlej se je Cilka sama prebijala sko-
zi življenje.
»Ko sta se sinova poročila in odse-
lila s svojima dnižinama, sem ostala
sama. živim pri kmetu Rojniku v Gru-
šovljah, imam majhno pokojnino, vča-
sih pa zaslužim še kak dinar po
strani.«
»Ali vam je kdaj dolgčas, ko ste ta-
ko sami?N(
»O, ne, dolgčas pa mi ni nikoli. Ve-
liko berem, poslušam radio, najraje
pa sem med ljudmi. Brez njih in nji-
hove družbe re,s ne bi mogla živeti.
Takrat namreč pozabim vse skrbi in
vse hudo, kar sem v življenju pre-
stala. Se to naj vam povem, da za
prepir z ljudmi res ne vem.«
»Boste silvestrovali doma?«
»Ne, celo noč bom lumpala! Moj
sin namreč igra pri Veselih Libojča-
nih in verjetno bom z njim preživela
silvestrski večer na veselici.«
»Kaj pa si želite ob novem letu?«
»Saj veste, da si stari ljudje želi-
mo najbolj zdravja. Ljudem pa želim,
da bi jim bilo vsako leto bolje in da
ne bi bilo na svetu nikoli več nobene
vojne.«
Zapustila sem jih, ko je veselo raz-
položenje objelo že vse. Nekateri so
se prijeli pod roke in ob zvokih po-
skočne polke nabrusili pete. Pozabili
so na vse tegobe, ki jih prinašajo sta-
ri dnevi in znova so dokazali, da so
po letih sicer re.s stari, da pa je nji-
hova duša še vedno mlada.
DAMJANA STAMEJČIC
tKAH ROS
18
»Ob Soči je stal do marca, v sosednji kampaniji. Tu in
tam sva se sešla. Pred veliko nočjo je trikrat prosil za do-
pust, pa so ga zavrnili, ker se je napovedovala nova laška
ofenziva. Nato je hotel ponoči pobegniti iz jarka k naspot-
niku in na jug. Toda pazili so nanj, čudaški se jim je zdd
že nekaj časa. Motal se je med žičnimi ovirami, ko so ga
prijeli. Kot ubežnika so ga obsodili na tri krogle. Tako je
bilo.«
Marina si je brisala oči, stokala je iz kota v kot:
»Mašo bojn plačala zanj, za siromaka. Ustrelili so ga,
grdobc neusmiljene!«
V bridkih mislih so krenili v mesto in v gostilno. V so-
bo, kjer je visela Jeretinova podoba.
Okrog Malgaja so posedli Milan, Tine^ Ivan in Polde.
Spominjali so se mrtvih. Otožno so zapeli, sprva po sili,
Potez so dospeli še drugi naborniki. Malgaj je naročil vina,
potem pa so se razmajale misli in glasovi:
»Kdo bo listje grabil,
kdo bo praprot žel.. .«
In vmes je kljuvala misel na ubogega Jožeta.
Toda bolj in bolj je plahnelo, kar je bilo težavnega v
fantih. Jasnilo se je okrog njih, smehljali so se' jim prižgali
na licih. Ivanu in Milanu se je zdelo, da gledata skozi ci-
garetni dim v Aničin in Verin obraz. Prav danes sta bila
od njiju prejela šopek k naboru.
Štirje zelenci niso šli k počitku. Tako so   sklenili, da
pojdejo neprespani k naboru. V skriti krčmi v mestni
okolici so spet pili. Vmes so kadili cigare in cigarete. Na-
zadnje so črno kavo zalivali z rumom.
»Poizkusiti je treba vse,« je dejal Polde, ki je komaj
še odpiral oči. »Morda se komu posreči, da jutri odleti. Le
žrimo strup, saj je vseeno! Kako strašna mladina! In ta
cinizem! Sam cesar bi se razjokal!«
Natakarico, bledo, izžeto dekle, si je posadil na kolena.
Božal jo je po nogah in prsih, potem ji je izUl čašo vina za
bluzo. Kričala je nanj, on pa je vrgel za njo še čašo, da se
je razletela ob zidu.
Vstali so in om^ahovali, vsem se je meglilo pred očmi.
Zunaj- je bila mlačrM, oblačna noč. še bela cesta je bila
vsa v temi. Objeti so odkorakali.
Bila je polnoč. Že je bil tu prvi dan v majniku, dan, ki
odloča o bodočnosti, črni dan.
Dohiteli so voz, bolniški voz. Težak in poln je moral
biti. Par konj ga je vleklo, kočijaž je vojak.
»Mrtvaški voz je, poln krst z mrliči vojaki. Ponoči jih
skrivaj pokopavajo, skoraj vsako noč, saj 'neprestano umi-
rajo,« je rekel Tine.
»Nesrečno srečanje!«
Zavili so po stezi v hrib. Tam so molče posedli na
razvaljen zid sklonili glave, težke, boleče. Z juga je
grmelo, tja je klicalo mlade funte. Na nočnem nebu so hiteli
oblaki v skrite daljave. Spodaj v mestu so se lučke svetli-
kale iz megle.
Potem so se napotili navzdol in mimo mesta na veliko
cesto, mimo vasi. Ko se je pričelo rahlo daniti so se
vrnili. Pred mestom so namerili trudjie korake spet v breg.
Hoteli so, da bodo dodobra izmučeni in oslabljeni.
2e je bil dan, prvi v majniku. Oblačen, vlažen, težak.
Druga leta je bil ta dan vse drugačen. V hribu se je buko-
vo popje zdaj komaj šele odpiralo. In sonca ni bilo, vese-
lega sonca.
Polagoma je pričel rositi dež. Vrnili so se v park.
Tam v paviljonu so si pripravili stole in legli nanje. Za-
palili so si cigarete. Grenkoba jim je bila v ustih, glavah,
mislih.
V matu so stopili v kavarno. Stara ženica je pometala
ood in zračila zasmrajene prostore. Prvi gostje so bili.
Pili so čaj in črno kavo, pušili tobak.
Ivan je odšel domov k materi, trojica pa v stanova-
nje, kjer je Marjana baš vstala. Tožila je o slabem spa-
nju. O Jožetu je sanjala, kako leži v mlaki krvi in kliče
njo na pomoč. Iz prsi in čela mu lije kri.
Spet so pili črno kavo, potem si je Milan pripel na
prsi šopek belih in rdečih nageljnov, Verin šopek. Tine
si je privezal pod vrat črno kravato, Polde rdečo, krvavo-
rdečo. In trakove v slovenskih barvah so si pripeli preko
telovnikov.
»še vrag bo vesel takih fantov, ko nas bo jemal!« se
je spet režal Polde. »Tudi jaz bi lahko imel šopek, ponu-
jala mi ga je Micika, toda so lepše stvari na svetu od
zelenjave, tudi Micika ve, da ne lažem.«
Potem se je vrnil Ivan z Ančinim šopkom. In poleg
njega na suknji sta bili dve modri lisi, materini solzi.
Tudi sam je gledal rosno.
Pred šolo so se zbrali. V prvi vrsti so korakali Slo-
venci, ki jih je bilo nad trideset, še ne osemnajstletni,
z mehkimi obrazi, vsi s slovenskimi trakovi. Za njimi
Nemci s svojimi znaki. Skozi mesto, kjer so obstajali
ljudje in zrli za njimi. Tudi deklice, ki so zardevale:
»Študenti so!«
Milan je nosil Verin šopek, Ivan Aničine cvetice. Mor-
da je bila težka prihodnost pred njima, ali zdaj sredi
množice tovarišev in ob pesmi, ki je vriskala in jokala
iz tolikih mladih grl, je bila najbridkejša misel opojno
sladka. In mladi so bili vsi in se prebijejo skozi vse dni.
Kraj mesta ob blatni cesti je stala hiša z gostilno.
V gostilniških prostorih so se gnetli fantje, največ štu-
denti, trgovinski in obrtni pomočniki. Zakaj v prvem nad-
stropju je uradovala naborna komisija v blestečih se uni-
formah.
V samih srajcah so vstopali. Imenovali so vsak svoje
ime in nato potegnili s sebe še srajce.
»Nisem zdrav,« je dejal Ivan, ki mu je bil obraz ble-
skav po prečuti noči. »Slaboten sem, mnogokdaj omo-
tičen.«
»Redno vojaško življenje vas okrepi,« je menil debeli
vojaški zdravnik, ko mu je bil potolkel po hrbtu in pri-
sluškoval ob njem. »Lep, visok dečko. Sposoben!«
»Imam veliko srčno hibo, sem nesposoben za telesne
napore,« je izjavil Tine, ki mu je srce po vsem burno
utripalo.
»Krasen dečko!«
»Kratkoviden sem nekoliko,« je rekel Milan. Zdravnik
mu je pogledal v oči. »Sposoben!«
»Sem zelo zdrav,« se je nasmejal Polde. »Bojim se le,
da sem za frontnega vojaka premajhen. Vendar bi rad
služil domovini, vsaj kje v pisarni.«
»Sposoben!«
»Hvala!« je dejal Polde in pokazal gospodi zadnjo plat.
Zdaj je bil na vrsti pritlikavi šestošolec Kargl, slabo-
ten Nemec, ki ga ni bilo nad štirideset kilogramov.
št. 52 — 30. december 1976
NOVI TEDNIK — stran 21

PIŠE VOJKO RIZMAL
Povsod zabave, veselje, stiski rok,
iskrene čestitke, poljubi. V trenutku,
ko nastajajo tele vrstice, še ne vemo,
kaj nam je za Novo leto pripravilo
vreme, aU bodo snežinke razveselile
otroke in tudi nas, da bo novoletni
večer, oziroma silvestrovo, čim prije^
nejši. Vemo pa, da povsod že teko šte-
vilne priprave, da bi ta edinstveni
dan in večer v letu bil čim prijetnejši.
Nekdo bo silvestroval doma, drugi v
hotelu, planinskem domu, zdravili-
šču, v tujini, itd. Veliko pa bo tistih,
ki si bodo srečno in veselo voščili
na delovnih mestih. Tudi v tako slav-
nostnih življenjskih trenutkih, kot je
prehod starega v novo leto, ne gre
brez žele2n,ičarjev, poštnih delavcev, vo-
jakov, mihčnikov, pilotov, zdravnikov
in drugih. O nmogih izmed teh smo
v naših novoletnih številkah že pisali.
V letošnji pa namenjamo nekaj več
besed tistim, ki bodo sicer sodelovaU
na novoletnih zabavah, vendar prav
tako delavno. To so »muzikanti«, brez
katerih si novoletnega veselja na za-
bavi v hotelu ali dvorani ni mogoče za-
misliti.
•  *  •
Kdo so fantje, ki nas zabavajo na
takih večerih? Kdo so ljudje, katerih
prsti izvabijo nežne melodije, da' nas
z valčkom in v objemu drage osebe
zazibajo v novo leto? Kdo so tisti,
zaradi katerih se odločamo, kje bomo
preživeli silvestrski večer, saj pozna-
te tisto vprašanje: »Kdo bo pa igral?«
Brez števila je članov ansamblov, ki
bodo na ta večer raztegniU harmoni-
ke, udarih po bobnih. Kako se vse
to začne?
m   m   4
Najprej je tu glasbena šola, ki jo
obiskuje mlad fantič, ali pa kot sa-
mouk prične vežbati na priljubljenem
insi-rumentu. Vedno bolj spoznava ta
instrument in bogastvo z\'okov, ki jih
iz\'ablja iz njega, vedno bolj se nave-
zuje nanj, z njim živi, ker ga ima vsak
dan raje. Nasttme tesna, trda in neraz-
družljiva vez. In v kraju tem in tem
je več takšnih fantičev, ki jih kaj hi-
tro poveže ena sama misel — muzika.
Prične se iskanje prostora, kjer lahko
nemoteno združujejo zvoke svojih in-
strumentov.
Tako nastaja ansambel.
Tako nastanejo »muzikantje«.
Vsak trenutek, ki ga fantje preživi-
jo skupaj, njihov prvi nastop in vsa
nadaljnja pota, ter ves proti čas, ki
ga žrtvujejo glasbi, ustvari neuničljivo,
vez med temi'fanti in njihovo ljubezen
—glasbo. Vidite, tako je rojen naš mu-
zikant, kateremu so namenjene te vr-
stice.
Prav tako kot v kateremkoU šport-
nem moštvu, se tudi v instrumentalnih
ansamblih člani nenehno menjajo. Vse
je v gibanju in najrazličnejšem »me-
šanju« in to pod pritiskom različnih in-
teresov, hotenj in ambicij vsakega po-
sameznika. Čedalje bolj se ansambel
vzpenja, se pojavljajo vsaj na začetku
poti tudi materialni problemi. Potreb-
ni so dobri inštrumenti, kvalitetno oz-
vočenje, itd. Vsa ta tehnika pa je da-
nes izredno draga. Zato je osnovno
vprašanje, kako do denarja.
Začetek je še opravičljiv s slabimi
instrumenti, večkrat pa zaradi tega pri-
naša tudi slabo glasbo. Vsak pridoblje-
ni dinar je kaj hitro vložen v nakup
instrumentov. Zato za mlade glasbeni-
ke daljše obdobje ni nikakršnega za-
služka, ker prežijo za boljšim, kvalitet-
nejšim sporedom svojih večerov, to pa
bo mogoče le s kvalitetno tehniko.
Kot se človek razhkuje od človeka,
se tudi ansambli razlikujejo med seboj.
Razlikujejo se predvsem po tem, kak-
šna so hotenja in cilji njihovih članov.
Na to imamo odločilen vphv mi, ki jih
poslušamo. Marsikdaj smo za to in ono
tudi edini krivci. Naš izostren čut za
dobro glasbo je večkrat kriv, da lahko
vzdržijo kot ansambh tudi takšni, ki
imajo zelo malo skupnega z glasbo,
dobro glasbo. To so ansambh, ki ne
vlagajo ne v lastno in ne v kvaliteto
instrumentov, temveč samo žanjejo na
poljih drugih.
Sicer pa pustimo takšne. Imamo
tudi ansamble in pevce, ki se jim v tre-
nutku utrne zvezida in postanejo slav-
ni, znani. S tem so postavljeni pred
vehko odločitev — kaj zdaj? AM naj
postanejo profesionalci in se odpovedo
vsemu tistemu, neznanemu in privlač-
nemu, amaterskemu. Tisti, ki ostanejo
amaterji, si vedno želijo, da bd nekoč
postali profesionalca, da bd se lahko
ukvarjali samo in predvsem z glasbo.
Mnogi od tistih, ki pa so že zvezdni-
štvo in ves lesk slave občutili in pre-
živeli, pa se z nostalgijo spominjajo
nekdanjih amaterskih dni. Mnogi med
njimi si žele tudi drugega poklica, dru-
gačne življenjske poti, poti, kjer bi bilo
manj kuhinj, manj neprespanOi noči,
in še marsičesa drugega.
*   *' •
Vehk del raznih amaterskih ansam-
blov, ki nas zabavajo na veseUcah in
prireditvah, ne obstaja samo zaradi za-
služka, skupaj so predvsem zaradi ti-
ste, že omenjene vezi, m.ed »muzikan-
tom« in glasbo. To je vez, ki jo je
krepil kot mlad fantič in si želel vi-
soko, visoko. Težko tisti ženi, ki se je
poročila z muzikantom in postavi za-
htevo pred moža, da pusti glasbo, da
pusti ansambel, muzikante. Takšnemu
amaterju — muzikrintu je glasba živ-
ljenjski konjiček. Kot sem zapisal ni
zaslužek vse. To je treba povedati gla-
sno, saj ko ljudje čujejo, koliko pov-
prečen amaterski ansambel zasluži za
večerno igranje, postanejo kar malce
nevoščljivi. Vendar pa le redki vedo,.
kolikšno je vloženo delo, čas in denar
v tak ansambel. Dobra oprema za pov-
prečen zabavni ansambel — teh je na
našem območju veliko — stane mimo-
grede 20 starih mihjonov dinarjev.
Potrebm so še poseben prevoz, vzdr-
ževanje instrimientov in pospravljanje.
Včasih tudi ob 5. uri zjutraj, ko vsi
veseli odhajajo z zabave. Muzikantov
honorar je zato trdo zaslužen.
Nekoliko drugače je v profesional-
nem svetu zabavne glasbe, čeprav ra-
zen redkih izjem tudi ne veliko boljše.
V slovenskem zabavnoglasbenem pro-
storu je veliko problemov, nekoliko
manj morda v jugoslovanskem. Očitne
so neurejene in slabe razmere, ki ne-
dvomno \TJlivajo in dajejo pečat naši
zabavni glasbi. Težko je to stanje
primerjati s stanjem v tistih deželah,
ki na področju zabavne glasbe veliko
pomenijo.
'Zadnji fenomen naše zabavne glas-
be, oziroma natančneje pop glasbe, je
nam Celjanom dobro znana skuphia
»Bijelo dugme«. Tudi njihov začetek je
bil prav tak.šen, kot večine naših an-
samblov. Morda le s to razliko, da so
— izredno uspeh.
Zakaj? V tistih letih, ko so se kot
mladi fantje odločali, kaj bodo posta-
li, ko bd morali zaključevati svoj študij,
pripravljati diplome, so dali vse na
kocko. VedeU so, da je ,za, uspeh po-
trebno žrtvovati vse. Ce je njUiova od-
ločitev pravilna ali ne — to bodo vede-
h najbolje sami. Veliko je takšnih,
le majhen del pa je tistih, ki jim to
uspe. Mnogi v takih tremitkih pomi-
slimo, srečni smo. Postali po profe-
.sionalci, zvezdiriki — idoh publike.
Toda kako relativno je vse. Mate-
rialnih problemov res nimajo več, za-
služek ni več vprašanje, tu so plošče,
veliki koncerti! Toda ta sprememba
vleče za seboj tudi drugo. Spremeni se
tudi njihovo življenje, rijihove obvez-
nosti, skratka vse, kar delajo.
Blišč, ki ga vidimo na svetlečem
odru je eno, tisto, ko pa ta blišč mi-
ne v oblačilnici, mi, kot poislušalci, ne
vidimo. V njej so tudi največji zvezd
niki siimo veliki garači z velikimi skrb-
mi. Trdno sem prepričan, da bd s:
marsikdo, ki živi mirno, ustaljeno živ
Ijene, in si želi takšnega cvezdništva,
kaj kmalu, po nekaj dneh zvezdniškega
življenja, zopet zaželel svojo staro pol.
Res je vsak pokhc težak in zahteven,
toda tudi veseli muzikant, tisti, ki
mora zabavati, pa naj bo vesel ali
žalosten, ni lahko biti. Glasbi moraš
biti predan z dušo in tel^om, sicer
propadeš tako navzven, kot tudi sam
pri sebi, se izgubiš.
* *   *
Vrzimo še pogled nazaj — nekaj
stoletij. Kako je bilo. Tako kot danes?
Glasbenikom, dobrim ali slabim, sta
bila na razpolago blišč in beda. Naj-
boljši med njimi so bili »kralji«, naj-
slabši pa siromaki. Veselim trenutkom
življenja, ki jih ima vsak glasbenik,
so rmiogokrat sledili žalostni, pretres-
ljivi. Obup in radost sta se menjavala
dan za dnem. To je bilo njihovo živ
Ijenje, to je bil njihov svet.
Svet muzikantov je svet zase. Kot
svet slikarjev, pesnikov, igralcev. Raz
likujejo se od »običajrmh« ljudi. In
to s čusbvi, delom in hotenji, ko so z
vsakim vlakencem svojega telesa vezani
na svoj prečudoviti svet — svet glas-
be. Glasba ima veliko moč. In kogar
zagrabi, je predan, le njen. Postaneš
njen miljenec, poslanec ali suženj. De-
la te srečnega ali nesrečnega. Njen
vpliv na človeka je neizmeren, veli-
časten in ganljiv. Saj veste tisto, da
. glasba ne pozna meja. Zato je tudi
»muzikant« človek veselja, žalosti,
vzhičenosti, razočaranj.
:!c    *    *
Lepo je biti muzikant.
Pripovedoval mi je svoje doživljaje
vaški godec s Henine: »Ja, ja, to so
biii časi. Poroke, zabave, kožuhanja,
koline. Redko, redko se je zgodilo, da
sem odšel od doma s harmoniko na
rami in se vrnil domov prej kot v
štirih dneh. Veselo je bilo. Ljudje so
se znali veseliti. Rajali smo ves teden
in to je nekaj. Danes še ena noč n:
cela.« Vprašal sem ga po zaslužku za
takšno celotedensko igranje. Godec s
Henine se je prešerno namuznil? »Kaj
zaslužek, veselo je bilo!« Pa tudi elek
trika«, brez katere ansambli danes ne
morejo več, mu ne gre v račim. Ne mo-
re razumeti, kako so vč^ih shajali
brez nje. Pa vendar je bilo tako ve
sel o.
* *
Spreminjajo se časi in z njimi na-
vade. Tudi veselje in zabava imata da-
nes drugačne okvire. Biti danes muzi-
kant je drugače kot je bilo. Razlika
je v času, delno glasbi, pubhki, zasluž-
ku, veselju, muzikant pa je kljub temu
le ostal muzikant v svojem notranjem,
globokem, čustvenem in prizadetem
svetu.
Ostal je srečen sin glasbe, s katero
razveseljuje in zabava druge, tudi v
trenutkih, ko mu srce joče, srečen je,
ko vidi, okoli sebe vesele, zadovolijne ob-
raze, srečen je, ko je za svoj nastop
nagrajen z iskrenim ploskanjem.
št. 52 — 30. december 1976
NOVI TEDNIK — stran tS
ALPINIZEMi

v četrtkovem Delu, 23. de-
cembra, je bila vendar en-
krat objavljena napačna vest
v sicer odlično vodenih Alpi-
niis-ičnih novicah. Urednik
Franci Savenc, predsednik ko-
ordinacijskega odbora Komi-
sije za alpinizem je zapisal,
da za razliko od preteklih
let letos na prvi zimski dan,
21. december, ni bila izpelja-
na nobena nova smer.
Za celjske alpiniste smo
zapisali že v zadnjem pri-
spevku, da čakajo pod stena-
mi, pripravljeni na otvoritev
zimske sezone. Razmere v
stenah so zelo različne. Juž-
ne in deloma vzhodne stene
so precej kopne, severne pa
ledene s sipkim in mestoma
Skorjastim snegom
2e 21. 12 Sta Franček Knez
in Jože Zupan drugič pozimi
ponovila vzhodno steno Kri-
ža po smeri Skozi okno. Za
vzpon sta potrebovala skoraj
enak čas, kot v letnih raz-
merah — 6 ur, kar potrjuje
sijajno kondicijsko priprav-
ljenost mlade naveze.
22. 12. sta ista plezalca »od-
prla sezono« in napovedala
že s 1. novim zimskim, vzpo-'
nom, da bo šlo -z) zimo zo-
pet enkrat zares. Prvič pozi-
mi sta preplezala v 9 urah
izredno težavno in visoko se-
verno steno Planjave po Ce-
ljski smeri. Letni vzpon so
opravili 1. 1963 Debeljak, Gra.
dišnik in Kodre, na zimsko
ponovitev pa je smer čakala
do danes. V spodnjih, vstop-
nih dolžinah, sta plezalca na-
šla povsem zaledenelo skalo,
na gredini in v poklinah
zgornjega dela pa sipek in
tanek pršič, ki je za zimske-
ga plezalca največje razoča.
ranje. Razpoke so pokrite,
varovanje v snegu pa nemo-
goče.
Torej resen in lep začetek.
Za delo ostalih navez do za-
ključka redakcije še ne ve-
mo. Z različnimi načrti kori-
stijo prihranjene dneve svo-
jega dopusta. Jasno pa nam
je že od nedelje ponoči: kdor
ni izplezal predvidene smeri
do 26. 12., v steni ne bo »več
pravega uživanja«. Tempera-
tura se je to noč prvič spu-
stila na skoraj 20 stopinj pod
ničlo.
Pri muhastih in spremen-
ljivih zimah, kjer se ra2ime-
re menjujejo v nekaj urah,
je napoved vnaprej tvegana.
Plezalci morajo biti zato op-
remi j eni z vsem za najslab-
še pogoje. Zaradi tega pride
včasih do tveganja: plezalci
gredo v steno, ker to hočejo
in so težavam kos, za kom-
pletno opremo pa so »finanč-
no prekratki«.
In prav zato smo pozimi
že reševali in žal še bomo;
plezalci sledijo svojim željam
in potrebi po doživetjih v
steni in vodno upajo, da jim
bo narava prijatelj.
Na sliki: severna stena Fla.
njave. ; — prvi zimski vzpon
v tej steni marca 1952 (De-
beljak, Mirnik — 34 ur), 2
— Celjska smer z zahodnim
grebenom (21. 12. 1976).
CIO
Staša Gorenšek
AKTUALNOST V
ZADNJEM HIPU
Prav v zadnjem hipu starega leta lahko pri svoji
silvestrski obleki dopolnimo le še nekaj drobnih malen-
kosti, ki 7iam pomagajo ustvarili lepši in modnejši
videz
*
V prvi vrsti so to modni dociatki, za katere se
bomo prav gotovo odločili Pa naj bodo to veliki
umetni cvetovi vseh pisanih živahnih barv; naj bodo
dolgi nizi biserov, nekaj kovinskih ogrlic ali kakšen
drug nakit (bodisi pravi ali samo modni); naj bodo
drobne zlate ali srebrne torbice na verižicah, ki so
zadnji modni hit; ali pa naj bodo dodatki, ki jih bomo
same izbrale za najprimernejše k svoji večerni obleki.
Le nekaj velja pri tem pomisliti: da bo povsem
dovolj en sam modni dodatek in da bosta že dva,
morda trije čisto preveč.
Pri urejanju svojega izgleda za najdaljšo in najlep-
šo noč vam želim veliko uspeha, v Novem letu pa
veilko sreče in veselja
PRIMER V VELENJSKI NAMI

ZLATNINA SPET V PRAVIH ROKAH
Samo dober mesec dni je
bil potreben delavcem Upra-
ve javne varnosti Celje, da
so odkrili storilce, ki so v
noči od 21. na 22. november
odnesli brez plačila zlatega
nakita v vrednosti približno
40 starih milijonov din iz bla.
govnice NAMA v Velenju. Vsa
stvar ni bila pojasnjena na
domači »njivi« ampak na
avtocesti v bližini Svetozare
va, kjer so delavci UJV Sve-
tozarevo prijeli moškega, ki
je pešačil z zavitkom ...
To je bil Bariša Bilohrk,
37, brez stalne zaposlitve, sta.
nujoč v Šoštanju. Pri njem
so našli veliko zlatega naki.
ta, za katerega je povedal,
da ga misli prodati v Make
doni ji, dobil pa ga je od Ml.
lana Kukiča, 25, tudi brez
stalne zaposlitve, sicer pa iz
okolice Velenja. Bilobrka so
tUKu pripeijaU na::!;aj, kjer .se
je klopčič za ukradeni nakit
še nadalje razpletel, in to do
Mija Bogdana, 22, tudi brez
stahje zaposlitve, sicer pa iz
Družmirja pri Velenju. Sled.
nji je v zgoraj omenjeni no.
či ostal v NAMI in ko je si-
tuacija postala »čista« je za-
čel z operacijo. Vdrl je v
blagajno in pobral iz nje zla.
ti nakit v vrednosti okoli JO
starih milijonov. Tega je na-
to izročil Kukiču, on pa Bi-
lobrku. V času iskanja naln-
ta so le tega nekaj časa ime-
li zakopanega. Njihova akcija,
ki je bila sicer »lepo« za-
mišljena, pa je vseeno (tako
kot skoraj vse doslej) posta-
la kmalu odkrita!
Vsi trije sodelujoči v do-
slej največjem vlomu na ce.
Ijskem območju so se zna.
šli za zapahi
24. stran — NOVI TEDNIK
St. 52 — 30. december 1976
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI CELJA 76
MARINČEVA, URHOVA, BGJEVIČ
LETOS DOBILO GLASOVE 25 ŠPORTNI KOV IN 21 ŠPORTNIC
Znam so končni rezultati
najboljših športnikov in
športnic v našem mestu za
letošnje leto. Anketo je tudi
letos izvedlo uredništvo No-
vega tednika in Radia Celje
skupaj s Telesno kulturno
skupnostjo Celje ter ob so-
delovanju športnih poroče-
calcev, športnih delavcev in
vseh tistih, ki kakorkoli spre-
mljajo šport.
Letos smo poskušali naš
iTibor pripraviti čim bolje,
vendar nam žal zaradi neod-
ziva mnogih to ni kompletno
uspelo. Lahko pa kljub te-
mu povemo, da je izbor le
uspel in da so na vidnih me-
stih tisti športniki, ki so to
resnično zaslužili    po vsem
tistem, kar so letos in v
prejšnjih letih dali celjske-
mu, slovenskemu in jugoslo-
vanskemu športu doma in na
tujem.
Za letošnij izbor je značil-
no, da niso več prevladovah
lakoimenovani »individualni«
tekmovalci, ampak tekmoval-
ci v ekipah, zato je odločitev
,bila tudi toliko težja. Upo-
števali pa smo naslednja me-
rila: olimpijske igre, nastopi
v državni In republiški repre-
zentanci, rekordi, razširje-
nost panoge in ne nazadnje
kultura posameznega šport-
nika, njegov odnos do športa
v današnjem času.
Ze drugo leto nimamo na
vrhu atleta ali atletinje, kar
pa ne pomeni, da ta panoga,
nosilka    v Celju,    stagnira,
Sledijo: Metka Lesjak, Vio-
leta Ernestl, Tanja Poteke,
Marjana Borovšak, Jazbinšek,
Tatjana Džukič, Daša Jug,
Sonja Vukovič, Nika Blago-
tinšek, Barbka Jagrič in Lju-
bica Tanko.
Vsem športnikom tudi na-
obratno — raste! Letos nima-
mo dveh najboljših športni-
kov, ampak prvič tri, kajti
nelogično bi bilo deliti velik
uspeh Janje Marine in Ma-
gde Urh »s polovičko«, če
pa sta obe prinesli Celju pr-
vi naslov svetovnih prvakinj.
Vse bolj prihajajo v ospre-
dje kolektivni športi, manj
posamezni oz. tisti, kjer na-
stopajo posamezniki. Razve-
seljivo je tudi to, da je v le-
tošnjih najboljših desetericah
veliko mladih športnikov, kar
daje upanje na še večji raz-
cvet celjskega športa.
še čestitke za letošnje dosež-
ke, seveda pa dodamo (kot
hrani sol, da je okusnejša!)
še željo: naj bi bilo v pri-
hodnjem letu še bolje. Pode-
litev priznanj najboljšim bo
v ja.nuarju.
TONE VRABL
ŠPORTNIK CELJA 76:
1. VLADO BOJEVIC (2RK Celje) 169 točk
2. DUŠAN PREZELJ (AD Kladivar) 118 točk
3. BRANKO LESKOVŠEK (LT EMO Celje) 102 točk
4. PETER SVET (AD Kladivar) 57 točk
5. — 6. ALEŠ PIPAN (KK Celje) 55 točk
MIHA BOJEVIC (ŽRK Celje) 55 točk
7. FRANC PEPERKO (AERO klub Celje) 52 točk
8. FRANC PEŠEC (ŠK Celje) 49 točk
9. SLAVKO IVEZIČ (ŽRK Celje) 48 točk
10. BORIS COP (AD Kladivar) 40 točk
Sledijo:  Stanko Lisec, Er-   Gole (košarka), Branko Ma-
nest Marguč,   Vojko Bratec,   lec, Stane Anderluh, Viki Va-
Rok Kopitar, Darko Orožim,   novšek, Dušan Božič in Ma-
Zdravko Pečar,   Tone Jager,   rjan Dobrajc.
Jože Jerman, Jože    Teržan,
ŠPORTNICA CELJA 76:
1. MAGDA URH in JANJA MARINC (KK Celje)   160 točk
2. ZVONKA BLATNIK (AD Kladivar) 131 točk
3. ANDREJA JEZERNIK (SKI klub Celje) 121 točk
4. ALENKA JAGER (SD Celje) 88 točk
5. MARJANA KOPITAR (AD Kladivar) 86 točk
6. EVA LUDVIG (KK Celje) 32 točk
7. ALI JAN A KOVAČ (AD Kladivar) 28 točk
8. VESNA JAVORŠEK 22 točk
9. ALENKA ERJAVEC (AD Kladivar) 19 točk
10. MOJCA JAGER (AD Kladivar) 16 točk
KOŠARKA:
KATASTROFA
uiUlji uei ijrveiislva v 11. Z.KL
/.anuU. V lem uelu injajo »Je-
i.jam ueugoaen lazporea sre-
čali.), »vai- šestkrat bo IrcDa
iia.siopiti na tujih in le štin-
ivfai na aomacin tleli. Ura-
sjocen;- lOCiie j)a niso tanko
uosegijive na gostovanjin. V
to so se cei.iani lanku pre-
liricaii zadnjo soboto, ko so
>,ostovaji v Mariboru in se
iruili aomov s težkim pora-
zom s Sb:119 (lU:o4). Kar 'ii
točk razliKe je le preliuao
/a ino^itvo, ki je v prvem
uelu tekmo v.anja presenetilo
»se strokovnjake in zbralo
kar 11 d išOcenili toek. ,Vla-
liooreaiii so napovedovali re-
vanž za boiec poraz v Celju,
ki ga v uvodni tekmi te lige
niso pritakovali. iSedaj so
stresli vso jezo na dokaj ne-
ryzpo!ožene Celjane, ki so
.•■i;!!-ti r obrambni igri za-
israli dokaj neorganizirano,
Oa so domačini Kaj lahko
piiliajaii do zadetkov. Naj-
noljši Celjan Aleš Pipan je
o srečanju dejal: »Dobro smo
začeli, uržali smo ravnotežje
v prvem delu prvega polčasa.
Potem so nam domačini ušli
do polčasa za 15 točk. V
ciiugem delu smo sicer dobro
zaigrali v napadu kot tudi
v prvem, saj smo dosegli 86
košev, vendar smo bili v ob-
rambi tokrat zelo slabi in
iiemočni, kar so rlomaciiii do-
dobra izkoristili. Poznam >la-
riiMirčane in lahko trdim, da
jim je tokrat uspevalo sko-
rajda vse. Bili so odliCni v
skokih in metih. Uspevalo
jim ,jc domala vse, kar se
redko primeri v nrvenstveuili
tekmah.
Pri Celjanih so bili naj-
uspešnejši — Pipan ;;,>, Sa-
bolčkl 18, Gole 16. Pongrac
11, IVobiš 8, Kuljad 1, po
2 koša pa sta dosegla še .Sii-
botič iu iStefanec. S tom jio-
razom so Celjani zdrsnili na
sredino lestvice, kjer imajo
11 točk kot 4. in 5. Oriolik
in Maribor, vendar s precej
negativno razliko v koših. Po
Novem letu čaka Celjane tež-
ko gostovanje v DiiI;rovniku
proti Jugu, perspektivni ekipi
mladih in visokih igralcev, ki
so jo Celjani na domačih tUh
premagali z največjo težavo.
Zato si tudi od tega gosto-
vanja ne moremo obetati Kaj
prida. Kljub temu pa ne \e-
Ija puške vreči v k.)ruzo že
kar vnaprej. Nekoliko več bo
treba tudi v »rihodnje pola-
gati na glavp" orožje celjskih
igralcev — mladost, borbe-
nost in agresivnost. To so
odlike, na katerih je trener
Zmago Sagadin ob nizki ra-
sti celj.skih igralcev, gradil
taktiko in sistem košarkar-
ske Igre. Vsako pre/.j;odn:e
malodtišje .ie zato v prven-
stvenih   tekmah   povsem   od-
K. JUG
IZ MOJE BELEŽKE
ZLATI GLEDALCI GOLOVCA
Olimpijsko leto je bilo za vsa-
kega ljubitelja športa zanimivo
in razburljivo. Preko leta smo
spremljali celjske športnike, ki
so dosegali lepe uspehe. Sprem-
ljali smo pot najboljših atletov
in bili priča smoli in nesreči
olimpijskega kandidata Petra Sve-
ta. Uživali smo ob uspehu naših
kegljavk, ki so osvojile naslov
državnega prvaka In naslov sve-
tovnih prvakinj v dvojicah, ko
sta   zlati   Magda   Urh   in   Janja
Marino ponesli ime Celja v svet.
Se in še bi lahko navajali uspe-
he celjskih jadralcev, modelar-
jev, ' košarkarjev   in   ostalih.
Toda vse od tiste nepozabne
kvalifikacijske tekme 1. julija v
Celju, ko so si rokometaši Ce-
lja priborili prvoligaški naziv, se
vsako drugo soboto srečamo s
posebnim fenomenom. Srečamo
se s čudovito publiko v dvorani
Golovec. Srečamo se z osmim
igralcem domače ekipe, ki vedno
ponese domačine. Ne glede na
trenutno formo imajo Celjani ob
sebi vedno svoje zveste gledalce.
In kaj menijo o njih nekateri
znani jugoslovanski športni stro-
kovnjaki:
Ivan Snoj. zvezni kapetan ro-
kometne reprezentance Jugoslavije
in član mednarodne trenerske
organizacije: »Takšnega občinstva
trenutno nimamo nikjer v Jugo-
slaviji. Svojčas smo ga imeli v
Banja Luki in Bjelovaru. To je
občinstvo, katerega si želi vsnka
rokometna ekipa. Čudovito je tu
v  Golovcu.«
Zdeno Vahter, novinar Večera:
»To .je enkratno. Kot v Fragi na
hokejskih tekmah. Morda v za-
četku domači igralci še ne iz-
4toristijo to pomoč. To občin-
stvo namreč mnogo koristi tudi
gostom. V dvorani Golovec so
trenutki, ko je težko poročati.
To je prava torcida. ki jo pri
nas nismo več vajeni.«
Rcno   VInek.  novinar Sportskih
novosti:   »Čudovito,   enkratno   in
presenetljivo.   Da   bi   le   publika
ostala vedno tako ob strani do-
mačinom.«
Zoran živkovič, olimpijec In
vratar Željezničarja NI.Š: »Celj-
sko občinstvo me je 'poneslo in
zato sem v Celju tudi stopil med
vratnice. Srečanje in navijanje
me je spominjalo na lepe tekme
v državni reprezentanci. Ti gle-
dalci te poneso, da dosežeš več,
kot si sposoben.«
In ravno v teh skromnih izja-
vah vodilnih rokometnih strokov-
njakov lahko razberemo, da imajo
vse ekipe v Celju čudovite po-
goje za igro. Pravo športno na-
vijanje gledalcev pri.speva. da tu-
di gostje pokažejo v Celju več,
kot so sposobni. Domačini pa so
v zadnji tekmi proti Crvenki da-
li eno svojih najboljših iger. Igro,
ki navdušuje in privablja v pri-
reditveno dvorano Golovec vedno
več  pristašev rokometa.
Toda vsi tisti, ki gostujejo v
Celju, imajo na sicer čudovito
celjsko občinstvo tudi nekaj pri-
pomb. Ne na navijanje. To je
čudovito, strokovno in svojsko.
Imajo pripombe na začetni »po-
zdrav« gostujoče ekipe. Dragi
gledalci, ljubitelji rokometa! Mar
si Hrvoje Horvat, Popovič, Pavl-
čevid, Pokrajac in drugi, ki so
častno zastopali naš rokomet v
reprezentanci, ne zaslužijo name-
sto žvižga, vsaj ob po--!dravu, ob
predstavitvi, naš zaslužen aplavz.
Aplavz za njihovo dobro igro,
s katero plemenitijo tudi vse na-
stope v celjski dvorani Golovec!
Premislimo in pozdravimo v bo-
doče naše goste, pa čeravno so
nekaj minut kasneje težki na-
sprotniki!
JOŽE KUZMA
NOVOLETNI
POKAL GABERJU
Turistično rekreacijski center
Golovec je priredil prvo novolet-
no tekmovanje v malem nogo-
metu. Tekmovanja .se .je udeležilo
kar 44 ekip. Te ekipe so sestav-
ljali igralci krajevnih skupnosti,
športniii društev, sindikalnih ekip,
dalje so nastopile vrste posamez-
nih naselij in ulic Celja ter oko-
lice. Pravi pisani splet najbol.jših
nogomelašev  Celjal
Končni zmagovalec .je poslala
ekipa Gaberja, ki že dalj časa
prednjači v malem nogometu pri
nas. V finalu je premagala ekipo
Kladivarja z rezultatom 2:1. Ta-
borniki C:elja so bili tretji, ekipa
Šentjurja četrta. Partizan Gaheije
peto. Aškerčeva ulica šesta. Fino-
mehanika sedma in .IL.V osma.
V dvodnevnih tekmah smo vi-
deli šte\ilne lepe tekme. Ker ,je
sam sistem tekmo\anja bil na
izpadanje, je marsikatera ekipa
/aradi trenutne slabosti izpadla.
Tako smo pocreSali v zaključnem
delu tekmn\anja dobre ekipe kot
so Grofija, Finomchanika, Galebi
In   Pigal.
RICZLI/IATI: finale - Gaber je
: Kladivar 2:1, polfinale: Kladi-
var : .'Šentjur 3:1, Gaberje : Ta-
borniki   1:6.
Najboljši strelci turnirja: Jova-
novič (Kladivar) 7, Mijatovič (Ga-
berje) 6, PlauStajner (Šentjur)
n zadetkitv. Za najboljšega vratar-
ja je bil proglašen \Tatar Cin-
karne   Civeto  Uliljevič.
^_____________________J.  KLZMA
NOGOMET: OLIMP JESENSKI PRVAK
Pred dnevi so za zeleno mizo rešili nekaj protestov klubov v A
skupini Celjske nogometne podzveze. Premiki .so zaradi tega bili na
vrhu in na »repu« lestvice. Tako .je Ljubno v srečanju -za naslov
.jesenskega prvaka pri rezultatu 1:0 za Olimp v 84. min. zapustilo
igrišče. Opekar pa je bil zaradi nereda in prekrškov kaznovan z odvze-
mom šestih točk. S pritožbo LjuUenci niso uspeli, zato so srečanje
izgubili z Q:'A.
Končna lestvica:
Olimp 9 6 3 0 28:7 1.5
Ljubno 9 7 0 2 22:7 14
.Straža 9 4 3 2 16:16 H
»ravinja 9 4 2 3 23:11 10
Steklar 9 4 2 3 23:16 10
Klkroj 9 3 4 3 U.IO 10
Osankarica 9 3 3 3 13:16 9
Soštan.j 9 2 1 G 13:14 5
Kovinar 9 0 1 8 7:32 1
Opekar (—3) 9 2 i « 14:20 O
T. TAVČAR
VSEM TELESNOKULTURNIM
ORGANIZACIJAM, ŠPORTNIKOM,
ŠPORTNIM DELAVCEM
IN LJUBITELJEM ŠPORTA
ZELI SREČNO 1977
TELESNOKULTURNA SKUPNOST
CELJE
stalnim sodelavcem na športni strani v Novem tedni-
ku in v športnem pregledu v Radiu Celje (Jožetu Kuz-
mi, Karlu Jugu, Tonetu Jagru, Jožetu Grobelniku, Loj-
zetu Ojsteršku, Tonetu Tavčarju in Vikiju Dornu), vsem
športnikom, športnim delavcem, ljubiteljem športa in
športnim organizacijam SREČNO 77 z željo po še več-
jem prispevku k nadaljnjemu razvoju telesne kulture!
ROKO^
IVI fi i    ^^fj^^
SRCE EKIPE ZMOGLO NAPOR
Stanko Anderluh
Miha Bojevič
Slavko Ivezič
Rokometaši Celja so pose-
kali prvi pravi skalp v le-
tošnjem nastopanju v I. zvez-
ni ligi. ko so premagali vo-
deče Crvenko s 30 : 28. Tre-
ner Tone Goršič se je ves
teden ubadal s tem, kako
bo sestavil ekipo za dvoboj
z vodečo ekipo v prvi zvez-
ni ligi, kajti večina njegovih
igralcev je bila nesposobnih
za igro (poškodbe, bolezen,
študij). Drugega ni kazalo
kot to, da mtsto prevzame-
jo dosedanje rezerve, ki so
se izkazale za zlate v naj-
boljšem pomenu besede.
Stanko Anderluh-Andi je kot
šeslfnajstletni mladenič neus-
miljeno polnil mrežo naspro"%
nika, ki jo je kar enajstkrSt
prerešetal in to sedemkrat iz
igre ter štirikrat iz kazenske-
ga strela. Tudi doslej večna
rezerva Petrovič je dosegel
nekaj takšnega, kar sodi v
spomin. Ivezič je bil neza-
držen s krila. Zorko je de-
loval, ko-, da za seboj nima
gola. Vlado Bojevič se je iz-
kazal, da ni zastonj državni
reprezentant. Vsem pa je da-
jal osnovni, glavni ton dob-
ro zvenečega klavirja Miha
Bojfcvič!
Zdaj je za dober mesec
prvenstvo prekinjeno, ker bo
študentska reprezentanca Ju-
goslavije gostovala na Polj-
skem. Celjani pa so v zvez
ni ligi trenutno osmi z 10.
-.očkami, v nadaljevanju pa
bodo prvo tekmo odigrali v
Beogradu proti Crveni zvezdi.
Rajko Petrovič
Do takrat pa se bodo verjet-
no pozdravili tako Vukoje
kot Božič in tudi na Luskar-
ja, ki je zdaj študijsko za-
držan, lahko računamo. Kom-
pletna ekipa bo sposob'na za
še večje podvige, ko" je bil
zadnji, kjer je zmagalo pred-
vsem srce, katerega pogon je
bil v žilah preko tri tisoč
članskega ebčinstva.
Uspešno rokometno leto je
za nami, naj bo takšno ali
pa še boljše prihodnje!
Test: TONE VRABL
Foto: TONE TAVČAR
HOKEJ NA LEDU:
NASTOP MLADIH
Ker članska ekipa HDK Celje
le dni počiva, so nastopili samo
pionirji in mladinci. Oba nastojia
sta zelo vzpodbudna. Načrtno de-
lo z mladimi pri HDP Celje že
kaže napredek. Kvalitativna razli-
ka med najboljšimi moštvi Slove-
nije in Celjani ni več tako velika
kot je bila. Mladinci Celja so nam-
reč proti Jesenicam zaigrali zelo
dobro in prvi dve tretjini še
držali korak, šele pozneje pa so
popustili in prijateljsko srečanje
izgubili 7, rezultatom 4:14. Strelci:
Lukanc 2,  Dimec in Perčič.
Pionirji so nastopili v prvem
kolu republiške pionirske Ijge. V
srečanju proti Olimpiji so'mladi
igralci pokazali velik napredek.
Samo neizkušenosti se imajo za-
hvaliti, da so v zadnjih treh mi-
nutah izgubili srečanje z rezul-
tatom 3:4, čeravno so vodili z
1:0, 2:1 in 3:2. Celjska ekipa, ki
je še lansko leto izgubljala z
dvoštevilčnim rezultatom, se tre-
nutno -že enakovredno bori z mla-
dimi hokejisti Olimpije. ki so
lili lansko leto celo državni pio-
nirski prvaki. Vse zadetke tm
celjsko moštvo pa je tokrat do-
segel VVeisenbach.
J.  KUZMA
§t. 52 — 30. december 1976
NOVI TEDNIK — stran 2f
gradbeno industrijsko podjetje gradiš celje
zagomKpeha
__Gradbeno industrijsko^ podjetje Gradiš so ustanovili jeseni leta 1945. Prva naloga pod-
jetja je bila obnova porušene domovine in izgradnja temeljnih objektov težke industrije v
Sloveniji in drugih republikah. Tedaj je Gradiš med svoje uspehe zapisal Litostroj, Tovarno
gllinice in aluminija v Kidričevem, TAM, Železarni na Ravnah in Jesenicah, k&ksarne v Zenici
in več hidroelektrarn.
V drugem obdobju svojega razvoja je Gradiš postavljal predvsem objekte srednje m lalv
ke Industrije, kmetijske objekte, veiik razmah pa je^doživela stanovanjska^gradnja ter gradnja
objektov družbenega standarda. V ta čas^odi tudi izpopolnjevanje notranje organizacije Gra-
disa in nastanek enot v večjih republiških centrih. Mednje sodi tudi enota Gradisa Celje, ki
ima tu sedež že od leta 1955. V tej reportaži bomo spregovorili ojijihovih uspehih.
Gradbeno industrijsko
podjetje Gradiš Celje je
v dobrih dvajsetih letih
svojega delovanja v Ce-
lju zabeležilo vrsto izjem-
nih uspehov. S svojimi
gradnjami je dalo mestu
Celju, pa tudi številnim
krajem širšega celjskega
območja, svoj pečat. Us-
tvarilo si je sloves izred-
no solidnega, zanesljive-
ga in točnega gradbenega
podjetja na vseh področ-
jih nizkih in visokih gra-
denj. 2al prostor ne do-
pušča, da bi opisali vse
gradbene podvige, treba
pa je povedati več pred-
vsem o industrijskih in
stanovanjskih objektih.
Gradiš se je speciali-
ziral predvsem za grad-
njo z zahtevnimi betonski-
mi elementi različnih di-
menzij in oblik ter različ--
nih zahtevanih kakovosti.
Tu nedvomno še dolgo ne
bo imel prave konkuren-
ce. Med največjimi pod-
vigi Gradisa na širšem
celjskem območju je -tre-
ba omeniti na prvem me-
stu vse štiri faze izgrad-
nje termoelektrarne v Šo-
štanju. Za temi deli pa
ne zaostajajo niti objekti
kot so: silosi Veiežitarja
v Celju, skladišče hmelja
v Žalcu. Zlatarne v Celju,
skladišča v Čretu, dimnik
v trboveljski Cementarni
in mnogi drugi. Gradisu
pa bi delali krivico, če ne
bi vsaj nekaj besed na-
menili tudi izrednim us-
pehom, ki jih je dosegel
pri družbeni gradnji sta-
novanj in objektov druž-
benega standarda. Med
največje podvige na na-
šem področju sodijo stolp-
nice v Celju, predvsem
na dveh lokacijah: z iz-
gradnjo proizvodno po-
slovne stavbe Zlatarn, ki
je veljala pet milijonov
dinarjev in z dograjeva-
njem soseske Hudinja,
kjer nastajajo trije stano-
vanjski objekti in poslov-
no nakupovalni center.
O teh Gradisovih podvi-
gih Celjani še ne vemo
dovolj. Zato ne bo napak,
da jih predstavimo.
Gradnja proizvodno po-
slovne stavbe Zlatarn se
je pričela sredi minulega
leta. Ob pričetku gradnje,
ki je obvezovala Gradiš,
da mora projekt zaključi-
ti do letošnjega dneva
republike, je bil marsikdo
v dvomih, da mu bo tudi
uspelo. Gradnja deset
etažnega objekta z zahtev-
no notranjo razporeditvijo
prostorov, v kateri je pet
etaž namenjenih proizvod-
nji, pet pa upravnim služ-
bam, je bila namreč vse
prej kot preprosta. Gradiš
pa je vnovič dokazal, da
je podpisana pogodba zanj
prvi in osnovni zakon. Iz
dneva v dan više je ras-
la armiranobetonska kon-
strukcija, tudi z deli pri
obešanju fasade ni bilo
zamud. Tako so bili po-
leg delavcev Zlatarn ob
dnevu republike gotovo
najbolj zadovoljni in po-
nosni delavci Gradisa, ki
so gradnjo zaključili v ro-
ku, solidno kot to znajo
le oni in povsem v okviru
dogovorjenih cen. Kajti v
predračunu predvidene ce-
ne izgradnje objekta ni-
so prekoračili niti za di-
nar. Seveda pa, kot pri
vsaki gradnji, tudi pri tej
ni šlo tako preprosto, kot
bi po končnem uspehu
marsikdo sodil. Največ te-
žav je bilo zaradi spre-
memb in dopolnitev pro-
jekta med gradnjo samo.
Druga velika težava pa je
bil resnično kratek in za-
hteven rok izgradnje. Kot
poseben uspeh pri tej
gradnji omenjajo Gradiso-
vi delavci svoja betonska
dela. Uporabili so zelo
različne in zanimive znam-
ke betonov, ki so vsi plod
lastnih prizadevanj in
lastnega dela. Vsakdo pa
se brž laliko prepriča o
zahtevnosti teh del. če
ve, da so s posebnimi
betoni zgradili velike in
varne trezorje, s katerimi
so v Zlatarnah povsem za-
dovoljni.
Objekt, kakršnega ob-
čudujemo danes, ima v
desetih etažah kar 6000
kvadratnih metrov upo-
rabnih površin. In čeprav
na zunaj razen lepote in
precizne izdelavis ne kaže
kakšne posebne zahtev-
nosti, kaže notranjost vse
bogastvo umetnosti Gra-
disovih gradbenikov.
V soseski Hudinja, ki
je trenutno največje Gra-
disovo gradbišče v Celju,
bodo postavili tri velike
stanovanjske objekte in
poslovno nakupovalni cen-
ter. S tem bo ta soseska,
ki se izredno hitro razvi-
ja, končno dobila vrsto
spremljajočih objektov, ki
so jih stanovalci tako dol-
go pogrešali. Najbolj ži-
vahno je trenutno grad-
bišče, kjer nastaja 98-sta-
novanjski blok. Tega so
pričeli graditi v mesecu
marcu, končan pa bo že
aprila prihodnjega leta.
To, kar ta objekt v celot-
nem sistemu Gradisovih
gradbenih del postavlja
na posebno mesto, so ne-
dvomno težave s tere-
nom, na katerem raste in
ki so jih Gradisovi delav-
ci nadvse uspešno prema-
gali. Teren, kjer blok ra-
ste, je namreč precej
močvirant, pri gradnji pa
so naleteli tudi'na izred-
no visoko talno vodo. Ce-
loten blok stoji zato na
betonskih pilotih, ki so
naravnost ogromni, saj so
jih postavili skoraj deset
metrov v zemljo. Ta pod-
vig štejejo Gradisovi be-
tonerji med največje do-
sežke pri stanovanjski
gradnji. Tudi sicer težav
ni manjkalo. Roki priga-
njajo, zato je treba v pol-
ni meri izkoristiti sleher-
ni dan. Pri tem pa so po-
gosto povsem odvisni od
vremena. Kljub temu ce-
lih štirideset deževnih dni,
kolikor so jih našteli do
konca meseca oktobra,
gradnje ni zavrlo. Pri iz-
gradnji tega stanovanj-
skega bloka so prvič upo-
rabili nov sistem opaže-
nja NOE, ki se je izredno
dobro obnesel, saj se od-
lično prilagaja vsakemu
objektu, ki ga gradijo.
Stanovanja v tem bloku
bodo nekaj posebnega.
Gradisovi projektanti so
namreč v polni meri upo-
števali potrebe Celja, ki
so specifične. Tako nasta-
jajo v glavnem eno in pol
sobna, dvosobna in dve
in pol sobna stanovanja
po projektih, ki resnično
v največji možni meri upo-
števajo tako zahteve in-
vestitorja, kot tudi želje
in potrebe bodočih sta-
novalcev. Blok gradijo po
sistemu litobetonske grad-
nje. Iz litega betona so
vse zunanje stene in
stropne plošče, stanovalci
pa bodo še posebej ve-
seli ' kakovostne izolacije
predelnih sten, ki bo- za-
gotovila zasebnost in do-
bro toploto. Notranja raz-
poreditev v stanovanjih
samih pa je povsem pri-
lagojena stanovalcem, saj
je nastala na osnovi dol-
goletnih dobrih izkušenj
Gradisovih    projektantov.
Kmalu se bo pričela tu-
di gradnja drugega stano-
vanjskega bloka, ki bo
manjši, saj bo imel le šti-
rideset stanovanj, kot
zadnji objekt na tem grad-
bišču pa bo zrasel blok
malih stanovanj, v kate-
rem bodo predvsem sam-
ska stanovanja.
Več je nedvomno tre-
ba povedati o poslovno-
nakupovalnem centru Hu-
dinja, ki ga bodo gradili
vzporedno z drugim h\v-
kom. Gre za poslovno-tr-
govsko središče, v kate-
rem bodo odprli vrsto
uslužiiostnih dejavnosti, ki
so v novi soseski, kot je
Hudinja, še kako potreb-
ne. .Vled drugim bo v tem
središču razširjena seda-
nja samopostrežna trgo-
vina, restavracija, banka,
pošta, lekarna, cvetličar-
na, pa tudi sedež krajev
ne skupnosti.
Gradisovi delavci tudi
tokrat zagotavljajo, da bo
do vsa dela opravljena v
roku in po željah bodo-
čih uporabnikov. Stanoval-
ci sami pa že težko ča-
kajo na nove objekte, ki
bodo s svojo arhitekton-
sko izvedbo in notranjo
funkcionalnostjo dali nji-
hovi soseski pečat ene
najlepše urejenih in naj-
sodobnejših sosesk v Ce-
lju.
Ob novem letu želi Gra-
diš vsem svojim poslov-
nim sodelavcem in
vsem uporabnikom njiho-
vih zgradb veliko uspehov
in zadovoljstva, kolektiv
pa tudi v bodoče obljub-
lja vse tisto, kar mu je
ustvarilo sloves dobrega
in solidnega gradbenega
podjetja. —ep
26. stran — NOVI TEDNIK
St. 52 — 30. december 1976
TRETJA PREDSTAVA SLG CELJE
^^^^^^ ^^^^
ZGODBA O TOVARIŠU TITU
Za mlade gledalce je celj-
sko gledališče pripravilo up-
rizoritev pričevanj o življe-
nju našega predsednika, ka
kor sta jih zbrala v knjigi
Zvonko štaubringer in Mi-
loje Popovič ter adaptiral
Svetozar Rapajič. Kronolo-
ško razporejen niz anekdot
o Titu kot zgodovinski oseb-
nosti prerašča v dokumen-
tarno pričevanje o boju na-
ših ljudi za socialno in na-
cdonalno osvoboditev. Sploš-
no znana zgodovinska dimen-
zija besedila pa sproža tu-
di temeljni problem: ah lah-
ko besedilo, ki govori o ta-
ko znam osebnosti m dogod-
kih IZ njenega življenjepisa,
preseže dokumentarno vred-
nost v smeri celovite umet-
niške izpovedi?
Upodabljanje splošno zna-
nih zgodovinsikih dogodkov
in osebnosti je iz logične tež-
nje po zgodovinski verodo-
stojnosti »posnetka« pravilo-
ma neestetsko, neumetniško.
Avtorji takih del so preveč
vezani na posnemanje sploš-
no znanega, zunanjega, zato
do zgodovinske stvarnosti ne
zavzemajo izrazito osebnega,
umetniško svobodnega odno-
sa. Edinole svoboden umet-
niški odnos do snovi pa omo-
goča odkrivanje še neznane-
ga, bistvenega v splošno zna-
nih predmetih in pojavih, kar
je edini smisel umetnosti.
K dokumentarni verodostoj-
nosti pa sili ustvarjalca še
posebej občinstvo, ki se ve-
de do del z zgodovinsko snov-
jo izrazito neestetsko, saj je
pozorno skoraj izključno na
skladnost med označevalcem
in označenim. Tudi morebit-
na večplastnost sporočila
ostaja ob taki usmeritvi gle-
dalca brez vrednosti. Vse to
nam v praksi lepo potrjujejo
naJi filmi s tematiko NOB,
ki prav zaradi zvestobe ob-
jektivno preverljivi zgodovini
ne dosegajo lunetniške popol-
nosti. Tudi gledališka upodo-
bitev biografije našega pred-
sednika je tako že po svojem
temelju lahko le didaktične
naravp.
Poleg težnje po zvestobi
zgodovini omejuje kreativnost
ustvarjalcev tudi izrazito ne-
dramatično besedilo, ki je
brez notranje dinamike. Re-
šitev sta režiser Božo šprajc
in dramaturg Janez 2mavc
iskala v osnovah Brechtove-
ga pripovednega gledahšča in
zdi se, da je ob vsem po-
vedanem ta pristop najbolj-
ši. Predstava »zraste« iz av-
tentične fotografije našega
predsednika kot niz anekdo-
tičnih asociacij, ki se spro-
žajo ob njej, ih se z isto
projekcijo tudi sklene. Vmes
teče dinamično zaporedje ane-
kdot in pesmi (glasba: Urban
Koder), pj-ogekcij in svetlob-
nih efektov (lučna oprema:
Chns Jolmson). Režiser si
z vsemi razpoložljivimi sred-
stvi prizadeva vdilmiti pred-
učinkovitost, da bi prekril
nedramatičnost predloge.Sce-
na Mete Hočevarjeve — ■ ve-
lik bel zaslon, ki je hkrati
projekcijsko platno in več-
namenski rekvizit, ter sklop-
Ijiv sistem manjših zaslonov,
prav tako V'ičnamenskih —
omogoča hitro spreminjanje
okolja in učinkovite likovno-
scenske rešitve. Kostumi Mi-
lene Kumarjeve ustrezno ka-
rakterizirajo okolje m čas
posameznih prizorov, čeprav
zaradi stiUziranosti ne delu-
jejo avtentično. Večji del li-
kovne opreme predstavljajo
otroške risbe, ki kljub svoji
prisrč-iosti v tej predstavi ne
morajo primerno zaživeti. Za
prepričljivost predstave bi bi-
lo bolje, če bi namesto teh
risb projicirali samo avten-
tične fotografije in filme.
Igralci — Ljerka Belak-ova,
Milada Kalezičeva, Matjaž Ar-
senjuk, Bnmo Baranovič, Kri-
stijan Muck in Janez Stari-
na — imajo približno enako
omejene možnosti, zato govo-
rimo lahko le o izenačenem
Igranju, petju in plesu. Stal-
no spreminjanje prizorišč in
»papir.Tato« besedilo jih po-
gosto za-peljeta v kom^aj pn-
krito deklamatoričnost in
hrupno patetiko. Tudi nji-
hovo premikanje po odru je
pogosto le samo .sebi namen,
zgolj zato, da ne bi pristah
na ravni deklamacije.
Predstava kljub vehki sno-
ni osnovi in razmeroma spret-
ni uporabi gledahških izpo-
vednih sredstev ne učinkuje
niti približno tako učinkovito,
kot lahko učinkuje en sam
dokumentarni film o Titu,
en sam njegov govor. Na
ravm dokumentarnosti imajo
izrazito prednost pred gle-
dališčem sodobnejši mediji
(film, televizija), subjektiv-
ne interpretacije pa to be-
sedilo načeloma ne dopušča,
torej tudi ne gledahške pred-
stave v estetskem smislu.
SLAVKO PEZDIR
KOMORNI MOŠKI ZBOR

JE ZGORfSlJi POSNETEK ZBORA RES ZADNJ!?
Pi-ejšnji teden, točneje v
sredo 22. decembra so se v
dvorani Narodnega doma
zbrali številni ljubitelji dobre-
ga petja, torej ljubitelji Ko-
mornega moškega zbora in do
zadnjf^ga kotička nai>olnili
prostor. Do zadnje minute po-
slušali pesmi Jakoba Gallusa,
Stevana Mokranjca, Marka
Tajčeviča, .Antona Foersterja,
Karola Pahorja, Josipa Paft'či-
ča, Matija Tomca, Blaža Anii-
ča, pa priredbe Oskarja Deva,
Franceta Marolta, Danila šva-
re, Borivoja Simiča, Rada Si-
monittija tn Marijana Rijavca.
Nastopili so solisti Ivan Gro-
bler, Franci Satler,   Leopold
Pere, Stane Bizjak tn Milan
Lorenčak. Zboru je dirigiral
profesor Egon Kunej.
Petindvajseto leto je že mi-
nilo, odltar »Kunejevci« pre-
pevajo doma in iziven naših
meja domačo pesem — če
začnemo z Gallusom in kon-
čamo z Ježem. Petindvajset -et
kakovostne rasti amaterskega
pevskega zbora, ki nas je uve-
ljavi] v svetu. Zbor, katerega
pevci nosijo na prsih pripete
Gallusove značke, zbor pa Ga-
lltisovo plaketo, ki jo je dobil
za svojo dvajsetletnico. In ko
sem zadnjič odhajal s kon-
certa, mi je znanec dejal:
»Menda ne bodo nikoli več
peli skupaj...?«
Najbrž ta dvom nI bil izra-
žen povsem neosnovano, \
zgolj senzacionalistično. Ja-
vnost je že bila seznanjena, da
ima zbor težave ker nima di-
rigenta, saj je profesor Kimej
zdaj že drugič, po odhodu
profesorja Cirila Vertačnika v
Velenje, poprijel za vajeti.
Spet stojimo pred proble-
mom: kaj storiti, da bi ohra-
nili težko pridobljeno in ali
smo že včeraj storili dovolj,
da bi jutri lahko mislili na
napredek, ne pa na obstoj?!
Celju vsekakor ne more in ne
Sme biti vseeno, kaj bo z
zborom, kakršnega še nismo
imeU. Ne zaradi blišča odličij j
in priznanj, ki jih je bil dele-
žen na domačih in tujih kon-
certih. Zaradi    dragocenosti
sporočila, ki ga trud številnih
prizadevnih amaterskih pev-
cev nosi v srcih in ga razdaja
med nas nesebično, ne da bi
se kdo ka,j vprašal, koliko je
vredno delo. že zaradi tega ne
bi smeli biti do zbora mlačni.
Naj aplavz preide zidove Na-
rodnega doma in naj se pre-
seli v prostore, Kjer odločamo
in delimo usodo (beri denar
za strokovno delo v amateri-
zmu), nadaljujmo navdušenje
nad zborom. Naj se ne neha
z njegovim odhodom z odi-a v
garderobo.
Toda to naj ne bo patetično
tarnanje. Naj bo tudi opozo-
rilo, da ohranimo ljudi, ki s
stokovnostjo lahko mnogo
pom.enijo v delu na kultur-
nem področju, še več — na
umetniškem. Kajti tu je suša
največja. In zaradi varčevanja
s kapljicami, nam bodo po-
časi usahnili tudi izviri, če
seveda ne bomo pravočasno
(a se bojim, da že zamujamo)
spoznali, da je delo vredno
več, kot povedo številke.
DRAGO MEDVED
RIBNIKAR
V ROGAŠKI
v torek zvečer so v piv-
nici Zdravilišča v Rogaš-
ki Slatini odprli zadnjo le-
tošnjo razstavo. Tokrat se
je predstavil akademski ki-
par Cene Ribnikar, rojen
1930 v Tržiču. Na ljub-
ljanski akademiji je 1956
leta diplomiral pri profe-
sorju Karlu Putrihu. Dela
kQt profesor likovne vzgo-
je, doslej pa je razstav-
ljal v Ljubljani, M. Soboti,
Kranju in Tržiču. Letos
je dobil Prešernovo nag-
rado gorenjskih občin. Na
otvoritvi je uvodno bese-
do podala prof. Marija
Faganeli — Greifova, kul-
turni spored pa je izve-
del moški pevski zbor
Zdravilišča, D. M.
KLUB V LETU
1977
v letošnjem letu so celj-
ski kulturni delavci skle-
nih oživeti delo v pros-
torih kluba. Ker ustrez-
nih prostorov ni bilo, ure-
jajo prostore na Tomši-
čevem trgu, kjer bosta
našli streho tudi Turis-
tično društvo in DIT. De-
la niso zastala, so pa zah-
tevna po tehnični plati in
dalj trajajo, kot je bilo
prvotno načrtovano. Zato
lahko pričakujem.o zakljti-
ček adaptacije v sredini
priliodnjega  leta.
NOVA KNJIGA

TRETJA KNJIGA PISATELJICE PAVLE ROVANOVE
Ni naključje, da tretja knji-
ga pisateljice Pavle Rovanove
govori o nekakš-iem nadalje-
vanju proznega opusa njene
druge, pred dvema letoma iz-
dane knjige Sonce in Sence.
Obrazi življenja tokrat govo-
rijo o ljudeh in dohodkih
med Savo m Savinjo ko~, to
v predgovoru knjige ugotav-
lja Božidar Borko.
Ni tudi naključje, da nam
tretja knjiga (ob številnih
drugili črticah, objavljenih v
revijah in časopisih in v ra-
diu) govori o stiskah m veU-
čim življenja Ijuai, ki so svo-
jo dobo izpolnjevali s trd-
nim delom, z žuljavo dlanjo
in bOjem neizprosnega duha
za obstanek. Da je Pavla Ko-
van ziistavila svoje pero v pna
m spcmm večnim pomnikom
kmeta, proletarca in partiza-
na je bilo odločeno že v mla-
dosti, saj je njeno življenje
že desetletja tekio f>o števil-
nih tirih fizičnega m umske-
ga dela. S tem aeiom je ras-
la, s prepriCaiijeni v sociah-
zem, s sprirojemm intelek-
-.om, ki je značilen za delav-
ski rod njene generacije, vse
to ji je pomagalo dvigovati
se po strmih siupnicah živ-
ljenja.
Kaj pravi sama o svojem
delu: »Pišem z;uo, da bi pre-
prost človek našel tudi se-
De in svoje okoi.,e v ten knji-
gah in vzpodbudno je, da
mi je nekoč na ne.ki šoli de
ček tiho rekel: Tisti aeklici
IZ povesti Grenak sadež bi
rad poklonil deset pomaranč.
Toplo mi je bilo pri srcu. Tu-
cl; IZ NOB pišem le resnične
dogodke in hranim številne
zahvale od preprostih ljudi,
Pavla Rovan
tci so tolikokrat pozabljeni in
vidijo v vsebini mojih del
sebe. V literaturi NOB je tre-
ba strogo ločiti dokume^itar-
no gradivo, ki ga široko ob-
vlada Inšti-.ut za zgodovino
NOB in literarno prozo NOB,
ob kateri naj bi se utrjevale
spoznanje, smisel in pomen m
veličina tistega časa . . .« Ta-
ko pisateljica. i
Nedvomno je njeno hterar-
no de;o dragoceno, ne samo
za tisto okolje, ki ga v svo-
jih knjigah opisuje, ampak
je dragoceno zaradi svojega
avtcričnega sporočila vsake-
mu bralcu, saj misel in ust-
varjalno dci.stvo ne moremo
omejevati na določen prostor,
ampak je ta izjnerjen v člo-
veku samem. !
Knjigo, ki jo je izdala Za-
ložba Obzorja v Mariboru, je
domiselno  in  zelo  estetsko
opremila znana slikarka Da-
rinka Pavletič-Lorenčakova,
ki je z likovno rešitvijo ovit-
ka in notranjih ilustracij sa-
mo potrdila širino svojega
čustvenega pristopa do likov-
nega izražanja »socialnega
sveta«.
Tako.smo v slovenski lite-
rarni beri ubraU nov sadež.
Preproste besede, a dragoce-
ne misii so njegova vsebina.
Za obuditev spomina *istim,
ki 50 opisano samo doživlja-
h in opomin nam, ki nam je
dano živeti v času, da lahko
krivice in stiske nas samih
in sočloveka tudi popravlja^
mo. V prihodnji številki No-
vega tednika objavili črti-
co iz knjige Obrazi življenja
in sicer črtico z naslovom Kje
so tiste s-ezice, da se ponov-
no vrnemo na Koroško on-
kraj Drave. Tudi zdaj, ko je
preštevanje mimo.
DRA(X) MEDVED
DELAVSKA
UNIVFR2A ŽALEC
Cankarjeva 1 a
vpisuje v
1. tečaj šivanja in
kro]3rria
2. tečaj nemškega je-
zika I. in H. stopnje
Prijave za tečaje zbi-
ramo do 10. 1. 1977.
»JUNIJ« V MUZEJU REVOLUCIJE

RAZVOJ SKUPINE, KI JE ZAČELA POT V CELJU
Mednarodna skupina likov-
nikov Junij, ki jo je pred
petimi leti ustanovil akadem-
ski .slikar Stane Jagodic se
nam je po prej omenjenem
časovnem razdobju spet pred-
stavila v celjskem Muzeju re-
volucije, kjer je svojo po--
tudi začela. Takratnim trem
slikarjem Jagodiču. Kaljancu
in Draušbaherju in kiparju
Gojkoviču. so se v poznej-
ših letih še priključili slikar
ji Peter Vernik, Jure Cihlar,
Božidar Grabnar. Vla.sta
Zbransky, Alan Sundberg,in
kiparji Milomir JeCtič, Bošt-
jan Putrih in Kazuo Kitajima,
Nekatera imena danes v sku-
pini ne najdemo več: to so
Jevtič, Cihlar in Grabnar.
Ostali nadaljujejo delo v tej
izraz; ro avantgardi m anga-
žirani likovni skupini.
Njeni likovniki so pravza-
prav Konglomerat različnih
pristopov, a več ali manj
enakih misli. Asketsko preči-
ščeni m elegantni v kamnu
prevladujoči Japonec Kazuo
Kitajima se razlikuje od Bošt-
jana Putriha in njegovih pla-
stik statike in poetičnega kon.
s-,ruktivizma. Toda oba opo-
zarjata na prostor, kakršne-
ga človek doživlja v stoletju
ko tehtnica nevarno nih^
med pogubo in preporodom.
O angažirani Jagodičevi fo-
tografiji, o fotodokumentu.
kolažu je bilo že mnogo na-
pisanega. Ugotovimo lahko le
to, da v svojem delu zožuje
srž izpovedi v np.jn;!jnej;;e ele
men-e. v pogoj ekstistence.
Nedvomno je likovnemu sve-
tu vrnil in obudil izrazno moč
fotografske doktrine. Tako
vsak po svoje prispevajo k
značilnemu skupnemu imeno-
valcu skupine — to je k
vzdušju raziskovalne nemir-
nosti, ki nas navdaja z upa-
njem in pričakovanjem. Če-
prav je prenekateri nosilec
vsebinske težnje nakaza-n v
subtilnem pristopu likovne
obdelave, ne najdemo med
njihovimi deli zasanjanih m
mirujočih pejsažev naše no%
ranje zadovoljnosti. Prej se
srečamo s provokacijo, z dra-
milom, ki nas vodi v raz-
mišljanje. V tem je tudi vred-
nost mednarodne likovne
skupine Junij, da skozi anga-
žirano vsebino tudi v likov-
nem svetu gradi svoje pod-
ročje.
DRAGO MEDVED
PRESENEČENJE
v mestu, kjer se sicer na gospodar-
skem, področju ne zgodi nič kaj novega,
saj se vodilni najraje zadovoljujejo s
tistim, kar imajo, nočejo pa tvegati, da
bi se spuščali v kake novotarije, se je
nenadoma razširila dokaj senzacional-
na vest: v podjetju Pisker načrtujejo
pomemben nov proizvod. Toda razbu-
rjenje nad tem se še ni povsem poleg-
lo, ko so z enako vestjo presenetili
obdane tudi v podjetju Lonec. Toda, so
rekli ljudje, kar je preveč je pa pre-
več. Kajti le dan za tem so tudi iz po-
djetja Skodela sporočili, da načrtujejo
nov pomemben proizvod.
Si lahko mislite, kako je ob teh
vesteh zavrelo v lokalnem uredništvu!
Na izredni redakcijski seji so sestavili
vprašanja ter določili najboljše novi-
narje s področja gospodarstva, da se
napote v vse tri delovne organizacije in
z vseh strani osvetle te senzacionalne
vesti o novih proizvodih. Trije novina-
rji, od katenih sta bila dva urednika, so
se napotili v delovne organizacije. Ko
so se zgodaj popoldne spet vsi trije do-
bili s svojimi kolegi v uredništvu, so
lahko vsi povedali enake ugotovitve. V
vseh treh delovnih organizacijah so na-
mreč povedali, da načrtujejo izredno
pomemben izdelek, ki ga doslej na na-
šem tržišču še ni, ki pa je izredno po-
memben in ga doslej uvaža no. S pro-
izvodnjo, ki jo načrtujejo, bodo lahko
pokrili celotno državno območje, nekaj
pa bodo lahko tudi izvozili. Vendar pa:
zaenkrat ni več. To je poslovna skri-
vnost in kaj več ne morejo povedati.
Bilo bi namreč izredno neugodno, če bi
za njihove načrte zvedela kakšna kon-
Icnrenčna tovarna in bi začela delati te
proizvode.
Tudi na seji gospodarske komisije
pri občini novinarji niso zvedeli nič več.
Vse je bilo namreč zavito v skrivnost.io
meglico in javno je bilo povedano, da
na seji zaradi interesu delovnih organi-
zacij ne bodo govorili konkretno o no-
vih izdelkih delovnih organizacij Pisker,
Lonec in Skodela. da jim zaradi tega
ne bi škodovali. Vsi pa so si bili na se-
ji edini, da pomenijo ti novi. izdelki
končno le pomembno spremembo v
njihovem gospočtarstfvu. In nekdo je že
celo namignil, da bi si vodilni gotovo
zaslužili kakšno nagrado.
Bolj ko se je bližal dan, ko naj bi
prvi izdelek iz Piskra zagledal beli dan,
bolj je rasla napetost. Vsi so nestrpno
pričakovali, kaj je tisto, kar bo tako
pomembno izboljšalo gospodarski po-
ložaj. Potem pa je bilo nekega dne
vse negotovosti konec, v podjetju Pi-
sker so sklicali tislcovno konferenco in
novinarje seznanili z novim proizvodom
Vsi so resnično menili, da pomeni novi
izdelek pomembno pridobitev in da je
resnično na našem trgu pomanjkanje
tega proizvoda.
Ko so drugi dan časniki in radio
objavili poročilo s tiskovne konference
v Piskru, so pri Loncu in Skodeii sJiO-
čili pokonci. Kaj, so zavpiti vodilni v
teh dveh podjetjih, kjer so tudi prav
tiste dni pričakovali s tekočega traku
prve nove izdelke. Kaj se to pravi! Kdo
vam je dal to stvar. Ta izdelek smo za-
čeli izdelovati tzidi pri nas. Prav ta iz-
delek. In tudi naša proiz^vodnju bo lah-
ko pokrivala celotno državno območje,
so dejali tako v Loncu kot Skodeii,
člani gospodarske komisije so si pu-
lili lase. Niso si mogli odpustiti, da so
v interesu poslovne skrivnosti dopusti-
li slmvati načrte novih proizvodov. Saj
imajo tako vse tri tovarne na razpola-
go toliko izdelkov, da bi lahko pokrili
skoraj celo Evropo. Tako se je vse sku-
paj spremenilo resnično v presenečenje,
toda vse drugačno, kot so si mislili.
In v vsej tej zmedi si je le en človek
mel roke. Bil je to aastopnik tuje fir-
me Tone Znajdovič, ki je vsem trem to-
varnam prodal licenco za izdelek in
vsem naročil, da morajo stvar delati v
največji skrivnosti. Toda roke si je mcl
daleč stran, kjer je z denarjem Piskra,
Lovxa in Skodele užival zasluženi poči-
tek.
SLO IN Ml
Jugoslovani se že leta in leta
krepko pripravljamo in urimo kako
nasprotovati, kako sabotirati od-
redbe morebitnega napadalca na
zasedenem ozemlju. Dokaz za to
je, da že svojih samoupravnih od-
ločitev ne spoštujemo, kaj bi po-
tem tuje ukaze.
VEČLETNE
MISLI
— Pri nas bi mnogi tudi zakone radi izda-
jali v samozaložbi.
— Tudi zaradi množice besed je včasih
tako gosta megla, da se nič ne vidi in lahko
pride do karambola.
— Marsikje mečejo državo skozi vrata ven
in jo skozi okno vlečejo nazaj noter.
— V delegatskem sistemu ne bi smelo
biti enosmernih cest.
— Naš denar bi morali kovati iz lažje ko-
vine, da ne bi tako hitro padal.
— Človeške besede so marsikdaj najteže
prebavljiva hrana.
— Bil je res sila človek: imel je več funk-
cij, ki vsaka zahteva celega človeka.
— Za mnoge vsaka nova USTANOVA
predstavlja le — USTA NOVA.
O
NADURAH
Imeli sm« hud šesta
nek. Kako tudi ne, ko pa
smo ugotovili, da število
nadur strašno raste. Be-
seda ,je dala besedo, go-
voril je ta, govoril je oni,
čas ,|e pa tekel. Sedeli
smo tako dolgo, dolgo ča-
sa. In končno smo v za-
pisnik zapisali sila po-
memben sklep: število
nadur je treba znianj.šati.
Ko smo se vrnili v pi-
sarno, smo se še enkrat
sestali. Ker smo tako dol-
go sedeli na se,ji, je delo
stalo. In ker ga je treba
končati, smo se odločili,
da bomo to popoldne vsi
delali — nadure.
SI BIL NA
SEJI?
— Si bil na seji delav-
skega sveta?
— Ne, sem bil na seji
sindikalne organizacije. Pa
ti, si bil na seji delavske
kontrole?
— Ne sem moral na se-
jo komisije za dobro go-
spodarjenje.
USPEH
— Pri nas smo že dosegli
pomemben uspeh pri sa-
moupravnem odločanju de-
lavcev.
— Res?
— Lkt. Prej smo trobili vsi
svojega.
NOVOLETNE
VOŠČILNICE
Tistim, ki urejajo promet:
Da pioir.st tako bi uredili.
c'a še sami ne bi se zgubili.
Javnim napravam:
Da jame na parkiriščih vsaj toliko bi zasuli,
da čuvaji iz njih bi vsaj se malo culi.
T"cjovcem:
Da tudi, če polica je bolj pusta,
bi vsaj v nasmeh razširili kdaj usta.
Sestankfujem:
Da iz tega, zaradi česar jih boli sedalo,
bi cd kdaj do kdaj tudi kaj pognalo.
Delavci":
Da zadeve, ki naj bile bi tvoje, >
resnično vzameš v roke svoje.
SI SLIŠAL...
— Si slišal, da bodo v Celju že
prihodnje leto rešili problem one-
snaževanja ozračja?
— Ne, nisem.
— Jaz tudi ne!
DEDEK Mll.VZ: »Da le ne bo pa to celo leto tudi ostalo na drevesu ..
NOVI TEDNIK - Glasno občmskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slov Konjice
Šentjur Šmarje pri Jelšah \n Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, Naročnina tn oglasi: Trg
V kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo
žič, .Jure Krašovec, Mateja Podjed MUan Semčar Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič Zdenka Stopar Milenko Stra
šek. Tone VrabJ - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«. LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa
mezne številke 3 din - Celoletna naročnina 120 din, pollema 65 din, četrtletna s5 din Za inozemstvo Je cena dvojna
•'eltoči račun 50102-601-20012 CKJP »Delo« L.iubliana  - Telefo n   22-:m  2:mo.=)  oglasi m naročnina 22-h(K)