NOVI TEDNIK direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC; Jože Cerovšek, jgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik 24. lunU 1990 • številka 24 • leto xuy • cena 8 ainarlev Ne gremo na morje Pravijo, da je poletje čas kislih kumaric. Prepričani smo, da se tudi v teh mesecih da izbrskati cel kup zanimivih stvari. O tem, kje se ohladiti v vročih dneh, kam kreniti na izlet, kako se pravilno sončiti, k^ početi v dopustniških dneh. O vsem tem in še marsičem boste lahko prebirali v treh poletnih prilogah. Prvo poiščite v Novem ted- niku že prihodnji teden, v današnji številki pa boste med drugim na^ 14. strani našli tudi prvi kupon za našo akcijo. Za 5 din dobre volje, j Preštejmo naše otroke v celjskih vrtcih je iz leta v leto manj otrok, pa tega ne gre pripisati visoki oskrbnini, ampak dejstvu, da se Celje stara. V desetih letih je bilo v Celju kar 900 manj novorojenih otrok, odraz tega pa je tudi osip vpisa v vrtce. Tistim otrokom, ki obisku- jejo vrtce, pa zdaj njihove vzgojiteljice ponujajo pe- strejše delo in vzgojno-var- stven pristop. Za to - seve- da ob pristanku staršev, ki bodo morali iz svojega že- pa doplačati nekcO denarja - vrtci ponujajo tudi nižje pedagoške normative - kot smo že navajeni pa so dru- gi (takoj za vzgojiteljicami) na potezi starši. Republika Slovenija pa s svojo dru- žinsko oziroma prebival- stveno politiko še kar čaka. Stran 3. »Gorenje ni ogroženo« To so na tiskovni konferenci zatrdili vodilni velenjskega koncema. Sicer pa bodo ta mesec izdali za 50 milijonov zahodnonemških mark obveznic, v kratkem pa naj bi podpisali tudi pogodbo o skupnem vlaganju z ameriškim General Electricom. Pogovarjajo se tudi o sodelovanju z Elektroluxom, Boschem, Siemensom in IKEO. Stran 4. Previdno s herbicidi Zavod za socialno medicino in higieno Celje nas je obvestil, da so morali prvi te- den v juniju izključiti ^ uporabe dva manj- ša vodna vira. Do te- ga je prišlo zaradi škropljenja pred- vsem koruznih njiv s herbicidi, obilne padavine pa so pov- zročil© prodiranje iz- cednih voda k njiv ' vodna zajetja. Ne- varnosi je vetja pri i^anjšil zajetjih, ki 1° slaHše va-ovana. ^ato ZA-nud Jpozarja vse lastniiCT-Tpbdelo- valnih povrs in, naj P'"ed škrof [jenjem preveriffi, fte ogro- ^Jo bližnjih vodnih zajetij. PeJi!:^! in panterji Idej Slovencem nikoli ne zmanjka. Ker so pač časi takšni, da je moderno spreminjati vse razen nujnega, lahko zdaj razmišljamo o rdeči ali črno beli slovenski zastavi ter o črnem panterju v državnem grbu. Kakšen grb ali drug državni simbol naj bi torej Slovenija imela v prihodnje, kakšne barve naj bi sijale z njene zastave? Stran 2. Pakistanske avanture Iz Pakistana, kjer se celjska alpinistična od- prava vzpenja na osemtisočak Nanga Parbat, se nam je oglasil Srečko Šrot. Na strani 12 preberite, kakšne zgode in nezgode so dolete- le odpravo že na začetku poti. 2. STRAN - 14. JUNIJ 1990 -9S5S5I Priznanja delavcem v žalski sindikalni orga- nizaciji so minuli teden podelili srebrne znake sin- dikata ter priznanja za delo. Srebrne znake so prejeli: Hilda Dornik, Gradnja, Ma- rija Čulk, VVZ Janko Her- man, Rozalija Hrovatič, Li- ko Liboje, Vera Kobal, OŠ Ljuba Mikuš Žalec, Saša Kr^šek, mlekarna Celeia, Kari Seibert, Grames, in Dragica Štr^jher, sindikat delavcev pri obrtnikih. Priznanja za delo so to- krat dobili: Viktor Jus, Slo- vin-polnilnica Coca cola, Angela Kreže, TT Prebold, Ivan Kuder, obratovalnica Blaj, Franjo Kumer, Sip Šempeter, Stanko Markuš, Sadjarstvo Mirosan, Mirko Privšek, Grames, Angela Vedenik, Gradnja, .Alojz Žlavs, Ingrad, in Štefan Koren, Kmetijstvo Pe- trovče. Podelitev je bila v skupš- činski dvorani v Žalcu, udeležencem pa je govoril samostojni svetovalec predsedstva zveze svobod- nih sindikatov Slovenije Gregor Miklič. IB Peteiini in panterji Večina Demosovih strank je že pred časom nekajkrat uporabila slovensko trobojnico brez rdeče zvezde, prenovite- lji so predlagali, da bi zvezdo obarvali v rumeno, socialisti pa menijo, da bi bil najboljši grb v obliki ščita z belim, mo- drim in rdečim poljem. Prejšnji teden so pripadniki Mlade iniciative slovenskih demokratov skup^ s heraldisti predsta- vili slovenski javnosti svoj predlog za no- vo zastavo in grb. Seda^ii trobojnici očitajo predvsem, da so jo sredi prejšnjega stoletja za svoj narodni razpoznavni znak privzeli slo- venski narodnjaki, v resnici pa kombina- cija bele, modre in rdeče barve izvira iz grba kranjskih grofov Andeških, ki so bili bavarskega rodu. Zato, so predlagali Mlinovci, je treba poiskati prave sloven- ske simbole. Sami so ponudili »karantan- skega panterja« na rdeči ali kakšni drugi podlagi. Ob tem žal niso povedali, tega pa se na predstavitvi ali kasneje tudi nihče drug ni javno spomnil, da ima Karantani- ja s Slovenstvom opraviti toliko kot ben- galski tigri z Afriko. Ob vsem, kar imata že kar dva od treh Slovencev očitati »boljševiški oblasti«, je očitno, da v na- rodnjaške mite, ki jih je taista oblast ve- selo gojila, ne gre drezati in da jih bo negovala tudi nova oligarhija. Vse skup^ prežalostno spominja na monolog iz Šo- vinistične farse, ki seji znamo tako slad- ko nasmejati: »Najprej so bili Srbi, po- tem so nastale amebe, dolgo za tem pa še Hrvati...» Ha! Izkrivljene narodnozavedne zgodbice iz še veljavnih osnovnošolskih učbeni- kov in tudi resnih zgodovinskih kr)jig (seveda le slovenskih avtorjev) namreč že stoletje in več nav^ic^io Slovence k zmot- nemu prepričanju, da se je naša držav- nost pričela motati po plenicah že v ka- rantanskih časih. No, motati se je takrat pričelo marsikaj. Recimo razslojevanje vzhodnoalpskih Slovanov na premožne in revne, na koseze in sužnje, kmalu pa se je vse skupaj zamotalo tudi v knežje na- silno pokristjanjevanje in kasneje klanja- nje bavarskim vladarjem. Ustoličevanje na knežjem kamnu (ne, to ni tisti zname- niti stol na Gosposvetskem polju, pravi kamen je v Celovcu) je že takrat postala le farsa za podložno ljudstvo, ki naj hi verjelo, da^so bogovi bliže, ne pa na Ba- varskem. Če torej že moramo menjati dr- žavniške simbole, ali si moramo ponovno izbrati takšne, ki bodo obujali lažno zgo- dovino in »utrjevali narodno zavest«. Ko- mu je to še potrebno? Ali nam mladi demokrati ob zavzema- nju za demilitarizacijo Slovenije, huma- nost in nenasilje, res morajo v grb in zastavo siliti panterja (še črnega povrhu), ki ima na glavi zobrove rogove kot sim- bol vztrajnosti in divjosti in ki bruha pla- men, ki naj bi bil plamen resnice? Pa tudi panter ni bil nikoli slovanski simbol. Prej bi ga našli med orli Bavarcev ali celo na grbu goriških veljakov tujega rodu. Če že kdo verjame v legende s polja Gospe Svete: lisasta krava in konj sta imela tam- kaj pomembni stranski vlogi, o panterjih ni bilo ne duha ne sluha. Mlinovci bodo predloge poslali tudi slovenski skupščini, nam pa se je le bati, da bo republiški parlament spet izgubljal čas in denar davkoplačevalcev z brez- plodnimi prerekanji. Zaks^, recimo, kdo ne predlaga lakoonske rešitve, morda be- le zastave z velikim, zelenim lipovim li- stom? Ali oranžne s petelinovim grebe- nom vznak, da imamo vedno dovolj zale- tavih pecev? Ali moramo Slovenci prav zares svoje zgodovinske komplekse kle- rikalnega hlapčevstva in kasnejše rdeče vznesenosti zdraviti s skrajnostmi, kot so črni panterji ali kakšni marogasti zmaji na zastavah? Sicer pa, kdor ni zraven, ga glava ne boli. To se namreč obeta vsaj Celjanom, ki gotovo ne bodo ovrgli svojega mestne- ga grba, rumenih zvezd na modrem po- lju. Pravzaprav, bi spet rekli petelini, je Celje v Evropi že od grofov Celjskih sem. BRANE PIANO Majlina in oicretna viada Todor Dmitrovič, mandatar za sestavo izvršnega sveta ob- čine Velenje, je sestavil pred- log članov in postavil nekate- re zahteve. Predvsem je zanimivo, da je Dmitrovič predlagal, da naj bi imel nov velenjski izvršni svet le pet članov, ob predsedniku torej še štiri. Todor Dmitrovič n^ bi bil tako predsednik, obe- nem pa zadolžen za občinski komite za družbene dejavno- sti, Ivan Gaber za prostorsko in urbanistično urejanje in ge- odetsko upravo, Miran GrnsO- ner za javne gospodarske de- javnosti, Igor Meh za gospo- Laščani dobili novo vlado darstvo in Ervin Prislan za no- tranje zadeve in ljudsko obrambo. Zaenkrat še ni pred- loga za podpredsednika izvrš- nega sveta, ki naj bi se ukvarjal tudi z občinsko upravo in fi- nancami. Dmitrovič je tudi na- povedal, da bo za člane izvrš- nega sveta zahteval najmanj petncust tisoč dinarjev plače, na skupščini pa pričakuje vsaj osemdesetodstotno podporo delegatov. Ker je namreč se- stavo izvršnega sveta uskladil tudi z velenjskimi strankami, bo ob manjšem številu glasov za njegov predlog odstopil. BP Nova šmarska vlada Od 5. junija dalje ima obči- na Šmarje pri Jelšah novo vlado. Predlog za sestavo iz- vršnega sveta, ki ga je izobli- koval mandatar Marjan Ara- lica, novi predsednik izvršne- ga sveta, so na zasedanju ob- činske skupščine podprli z ve- čino glasov. Poleg predsednika Aralice so v izvršnem svetu še Marta Vahčič, podpredsednica in predsednica komiteja za druž- benoekonomski razvoj, Darko Boršič in Jože Planine sta za- dolžena za področje industrije, Jože Lavrič za .zdraviliški turi- zem, Stanko Šramel za obrt, Franc Namurš se bo v izvrš- nem svetu ukvarjal s kmetij- sko problematiko, Jože Čakš z zdravstvom, socialnim in otroškim varstvom, Jože Uršič s šolstvom, kulturo in telesno kulturo, za področje splošne ljudske obrambe pa je zadol- žen Vlado Amič. Vinko Habjan je odgovoren za varstvo okolja ter za stanovanjsko in komu- nalno gospodarstvo. Šmarski izvršni svet ima po novem engjst članov, kar je šti- ri manj kot doslej in samo štir- je bodo funkcijo opravljali pro-' fesionalno. Kot je povedal Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na seji 5. junija 1990 razpravljala o problema- tiki nekontroliranega preha- janja družbene lastnine v za- sebno last in slabem gospo- darjenju z njo. Zato naslavlja na javnost nasle.dnji apel: Skupščina ob- čine Šmarje pri Jelšah poziva vse upravljalce družbene lastnine, delavce in občane, da skrbijo za varovanje druž- bene lastnine in preprečujejo njeno nekontrolirano odtuje- vanje ter o morebitnih zlora- bah obvestijo Skupščino ob- čine ali njen Izvršni svet. predsednik MarJEin Aralica, je bil pri sestavi nove vlade odlo- čilen strokovni vidik in ne strankarska pripadnost. M. A. Poslanci laške občinske skupščine so prejšnjo sredo izvolili nov, enajstčlanski iz- vršni svet, ki ga je predlagal mandatar Roman Matek. No- va vlada je takoj pričela z de- lom na področju racionaliza- cije upravnih organov in raz- bremenjevanja laškega go- spodarstva. Poslanci pa so sprejeli tudi stališča predsed- stva skupščine o predaji orož- ja in streliva Teritorialne obrambe. Mandatar je na listo uvrstil deset kandidatov, pri čemer je, kot je poudaril v razlagi, upo- števal predloge strank, pred- vsem pa učinkovitost in profe- sionalnost izvršnega sveta. Predstavnik Zelenih je manda- tarju očital, da na listo ni uvr- stil nobenega kandidata iz nji- hove stranke in zahteval, da za njihovega predstavnika v iz- vršnem svetu odprejo nov re- sor. Predstavnik Demosa pa je predlagal, da n^ bi kandidate volili posamezno. Romcin Ma- tek je očitke zavrnil, rekoč, da se po poslovniku lista voli v ce- loti, sestava vlade pa tudi od- govarja strokovnemu reševa- nju ekoloških problemov. V novi Izvršni svet so tako izbrali Boška Šrota kot pod- predsednika, Pavla Ajdnika, ki bo skrbel za planiranje, Bojana Ceraija (management), Petra Hrastelja (obrt), Jureta Križni- ka (urbanizem in naložbene dejavnosti), Pavlo Lapornik (družbene dejavnosti), Rudija Rumbaka (planiranje in druž- beno ekonomski odnosi), Aleksandra Sabločkega (davč- na politika), Alojza Starino (kmetijska politika) in Antona Turnška (management). Izmed članov Izvršnega sveta bodo štirje neprofesionalni, ostali pa bodo svojo funkcijo opravljali profesionalno. Poslanci so na seji sprejeli tudi osnutek spre- membe odloka o občinskih upravnih organih, ki predstav- na že tretjo reorganizacijo upravnih organov s ciljem, da se zmanjša njihovo število, s tem pa zagotovi njihova raci- onalizacija in učinkovitejše de- lovanje. Odslej n^ bi v občini imeli samo dva upravna orga- na in sicer Sekretariat za upravne in gospodarske zade- ve in Upravo za družbene pri- hodke oziroma davčno upravo, oba pa bosta imela še notranje strokovne službe, ki jih bodo vodili višji upravni delavci. Izvršni svet je predlagal tudi sprejem odloka, ki zagotavlja razbremenjevanje gospodar- stva z nižanjem prispevnih sto- penj. V predlogu so med dru- gim zajeta znižanja prispevkov za osnovno izobraževanje, otroško varstvo, zdravstveno varstvo, popolnoma pa je uki- njen prispevek za osnovno preskrbo, ki po mnenju vlade zaradi ukinjanja monopolov ni več potreben. Malo več hude krvi pa je povzročilo sprejemanje odloka o prenehanju lastninske pravi- ce na nekaterih območjih pro- storskega urejarga. Odlok na- mreč predvideva razlastitev, oziroma odkup nekaterih zem- ljišč, ki se nahajajo znotraj ob- močja zazidalnega načrta. De- legati so sprejeli tudi osnutek odloka, o katerem bo zda^ ste- kla javna razprava. Predsedstvo laške občinske skupščine je poslance seznani- lo s stališči ob predaji orožja TO v roke JLA. Laški teritori- alci so orožje predali še preden je predsedstvo Republike Slo- venije objavilo sklep, da naj ostane v skladiščih TO. Zaradi tega so tudi postali tarča kritik s strani občanov. Predsedstvo skupščine občine Laško pa je v svojih stališčih zapisalo, da med akcijo predaje orožja v varstvo JLA ni bilo koordi- nacije med Republiškim šta- bom TO, Predsedstvom repu- blike in Republiškim sekreta- riatom za ljudsko obrambo. Prav tako so mnenja, da je Predsedstvo republike prepo- časi reagiralo. Laščani zato zahtevajo, da predsedstvo Re- publike Slovenije oceni odgo- vornost vodstva Republiškega štaba TO in takoj prekliče ukaz o predaji orožja in streliva, že predano orožje pa n^ se takoj vrne v skladišča občinske TO. S svojimi stališči bo laška skupščina seznanila republi- ško, preko delegatov pa bodo o tem postavili tudi delegatska vprašanja. KAMILO LORENCI TRACI niče S Bojan Kolenc, novi c ski gasilec v vladi, s« prejšriji teden silno r^d selil objave svojega jJi v NT. Obljubimo, dani ruič. Njegov predbodi Uroš Goričan, zdaj človek lokalnega odi za znanstveno fantih, (SDK), je Kolencu n, v mandat podaril privoščljivih nasmei^ Gornji tračnici potr^ jeta še poduk iz basru: bo šlo vse kot po maslu šans!), bo to zasluga o skega bančno-upokojci škega lobija, ko bo vse nj robe, bo kriv podpreds^ nik občinske vlade. Velenjskemu mandaJ ju Todorju Dmitroviiu končno uspeli pojasnit kaj naj bi bilo delo pred sednika izvršnega sveti »Organizira in vod/ del IS, sodeluje z republiš^ IS«. Vse in nič torej. Da so zadeve natanbi takšne, je že zdavnaj dojf bivši žalski podpredsedni vlade in zdajšriji direJcto Mika, Andrej Sepec. Zat s pomočjo svoje soprog vsak mesec sklicuje žalsk butikarice in med poz kom in grižljajem navezuj poslovne stike. Napotek detektivom?[ opazite, da so v vašem p* djetju poostrili nadzori vstopu poslovnih partg jev in drugih obiska cev, odklopili polovici rektnih telefonov in li varčevati s toah papirjem, bo firma na kabli. Franci Horvat, direkb celjskega Kino podjetja,, pripravljen v večernih um čuvati deco vsem, ki bi v kino. Marlen Premšak je boto na kegljanju novinx jev severovzhodne Sion nije v Žalcu izjavila: »I ni tisto, kar vsi mislitt Kaj so novinarji mislilU mislila ona,nibilomog» ugotoviti. Medtem pa so se njen s prog Janez Sever in mladek ukvarjali s pria bitništvom. Pokupili sop lovico listkov za srečolov. si izlicitirali tudi torto. Čeprav je srečolov voi la Nada Kumer, bo d? Sreč Šrot še nekaj i» v Himalaji. Ko pride, \ naj se pazi. Za priključek tisočaki, za Impulze drobi Sindikati o sebi in krajah Jutri bo v Titovem Velenju posvet, ki ga pripravlja tamk^šnji; svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, nanj pa so povabili i sindikaliste, gospodarsko zbornico in velenjski izvršni svet. i Govorili bodo o včlanjevanju in financiranju sindikatov ter o sindikalni hranilnici in posojilnici, v drugem delu pa še o mož- nostih in pogojih, da bi zaposleni kot nadomestilo dela plač \ lahko kupovali kapital. O slednjem bo govoril dr. Miran Mihel- ^ čič s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo. Verjetno pa i bo pogovor ob tej temi načel tudi nekatera stališča sindikatov' o razprodaji družbenih podjetij in krgjah družbene lastnine. ] ep' Neprofesionalni seiiretar S prvim julijem bodo v žalski stranki demokratične prenove; ukinili profesionalno mesto sekretarja. Božo Andoljšek bo to| funkcijo opravljal neprofesionalno, redno zaposlena ostaja v tej ■ stranki samo ena delavka. Minuli teden so v stranki demokra- ■ tične prenove ustanovili tudi klub poslancev, ki bo povezoval ^ poslance v družbenopolitičnem zboru, k sodelovanju pa so^ povabili tudi vse tiste, ki so kandidirali na listi stranke. Kdo bo \ vodil klub poslancev, se bodo Žalčani odločili na eni prihodnjih I sej. ■ ib; Dolga čakalna doba, astronomske ce- ne telefonskih priključkov in izgublja- nje živcev ob vzpostavljanju telefon- skih zvez - takšna je podoba slovenske telefonije na pragu informacijske dobe. Poštarji nemočno zmajujejo z glavo: do- kler bodo telekomunikacije združene s pošto in dokler bo cene storitev nare- kovala zvezna vlada, ne more biti bi- stveno drugače. Cena telefonskega impulza je danes resnično skromna: 16 par. Od tega pred- stavljajo štiri pare takoimenovani razvoj- ni dinar. V prvem tromesečju letos je celjska PTT zbrala blizu štiri milijone razvojnih dinarjev, kar je manj kot stane- ta dve goli digitalni telefonski centrali (brez zvez in stavbe) za po približno 500 priključkov. Večji del stroškov za izgrad- njo telefonskega omrežja morajo tako no- siti naročniki sami. Možnost, da bi vzpo- stavitev zvez morebiti pocenili z uvozom kablov, je zgolj teoretična: za uvoz na- mreč potrebujejo soglasje vseh štirih do- mačih proizvajalcev te opreme (med nji- mi ni nobenega slovenskega), ki pa im^o polna skladišča. Sistem dragih priključkov in poceni impulzov telefoniji vendarle omogoča udobno preživetje, a k^ ko presežki ko- mada pokrijejo izgube poštnih storitev. V vseh razvitih deželah sta sistema lo- čena. Da bi kmalu prišli do tako cenenih priključkov kot jih imajo na zahodu, je nemogoče tudi zaradi dolgoletnega zao- stanka v razvoju infrastrukture. Premalo zvez, premalo central in preskromno omrežje povzročajo, da nekateri čakajo na telefon že dvajset let in celo več. V Ce- lju im^o trenutno 5 tisoč vlog, interesen- tov pa je po ocenah vsaj še pol toliko. PTT se bo verjetno že septembra odlo- čila za razpis obveznic. Del tako zbranega denarja bi pospešil tudi razvoj telefonije in ostalih telekomunikacij. Evropa se na- Prejšnji teden je na Gomilskem priče- la delati nova, sodobna, digitalna tele- fonska centrala s 528 priključki. Izdela- li so jo v Iskri, stala pa je dobra dva milijona dinarjev. To je tretja digitalna centrala v naši omrežni skupini, njene prednosti pa so predvsem v tem, da so telefonski signali nemoteni. Do leta 2 ti- soč naj bi vse analogne sisteme zame- njali z digitalnimi. mreč na tem področju nezadržno razvija, medtem ko se mi le sramežljivo spogle- dujemo z nekaterimi novimi sistemi. Trenutno je že mogoče naročiti tako- imenovani Mobitel priključek za tel* v avtomobilu. Sistem bo začel del^ marca prihodnje leto, v celjski or^^ Še ta mesec bo telefonska zveza "J Celjem in Vojnikom stekla po n"' optičnem kablu. V Sloveniji so zaeDJ trije takšni kabli, v svetu pa jih 1*^. ko uporabljajo predvsem zaradi i^J. zmogljivosti. Po pol milimeterskeP' tičnem kablu lahko teče 1200 P<5 rov. Njihova šibka stran pa je star skupini pa bo zaenkrat na voljo nih priključkov ali desetina vseh V niji. Polovica jih je že prodanih- PTT je tudi že podpisala pogovo, da so Vitanjčani, ki se ' dlje časa čutijo opeharje- ne in odrinjene, le dobili za- gotovilo, da bo cesta Vitanje- -Dolič dokončno nared do leta 1992. Po njej dnevno prevozi 10 do 12 avtobusov in veliko osebnih avtomobi- lov, saj se delavci iz Vitanja vozijo tudi na delo v Titovo Velenje in Slovenj Gradec. Lani je Cestno podjetje asfal- tiralo 1200 metrov te ceste, namesto predvidenih 2500. Nekaj več kot 6 kilometrov je še vedno makadamskih. Vitanjčani so se tudi glasno spraševali, kam je šel denar za vitanjsko cesto in bili pre- pričani, da v konjiško obvoz- nico. Cesta Vitanje-Dolič je regionalna, za Vitanjčane pa pomembna za razvoj turizma in kraja in je hkrati najbližja povezava z Dravogradom, oziroma Avstrijo. Za to jim je šlo, ko so opozarjali na pro- blem slabe ceste in z njo odrinjenost te največje kra- jevne skupnosti v občini, na katere zemljevidu je vrisana tudi Rogla. Da'bi zamujeno nadoknadili, bodo letos na- mesto predvidenih 500 me- trov asfaltirali približno tisoč metrov, potem pa bodo po- skusili povleči afalt še do podklanca. Denar bosta pri- spevala Cestno podjetje in republiška skupnost za ceste. Kolesarski maraton, dolg 150 kilometrov, v organizaci- ji kolesarskega kluba Branik Maribor, bo 4. julija, kot vsa- ko leto doslej. MATEJA PODJED Čas le za Miš-Maš v griškem letnem gledališču je vse nared za letošnji Miš-Maš, ki ga četrto leto zapored pripravljajo člani DPD Svoboda Griže in tamkajšnja osnovna šola. Letos organizatorji ponujajo in obljubljajo nekaj novosti, med drugim vrtiljak ter rekreativni poligon. Sicer pa bo Miš-Maš spet pisan splet dogajanj, kjer ne bo manjkalo glasbe, plesa, lutk, slikanja in kiparjenja, pa ča- rovnij in še česa. Letno gledališče v Gri- žah bo zaživelo že v soboto, ko se bo ob devetneu stih začel koncert Parnega valj a- ka in skupine Šank ročk. Program bo povezovala Saša Einsiedler. V nedeljo se bo dogajanje začelo ob devetih dopoldne. Na začetku poti v let- no gledališče se bodo najmlajši lahko ustavili ob vrtiljaku ali pa na rekreativ- nem poligonu, icjer se bodo odvijale šte- vilne igre in tekmovanja. Pred letnim gledališčem bo tudi letos oder sramežlji- vih, kjer bo poleg malih nadobudnežev nastopilo sedem lutkarskih skupin, svo- je umetnije pa bodo razkazovali čarode- ji. V samem gledališču bodo na svoj ra- čun prišli mladi slikarji in kipaiji, ljubi- telji plesa in seveda glasbe. Svoj prihod v Griže obljubljajo skupine: Šank ročk. Avtomobili, Čudežna polja, Big ben. Dvanajsto nasprotje. Panda, Rdeči ba- ron, Don Mentoni Blues Band, Pop de- sign. Veter, Šato, Boogie, Obvezna smer, Pink panter, Snoopy, pa Helena Blagne in Aleksander Jež. Nedeljska do- gajanja bodo s komentarji pospremili Mateja Koležnik, Bojan Rakovec, Pavle Rakovec, Saša Einsiedler in Živko Be- škovnik. Za lačne želodčke bodo na vo- ljo palačinke, sladoledi, dobrot pa ne bo manjkalo tudi za njihove starejše sprem- ljevalce. IB Ha Ponikvi odaljšall samoprispevek Krajani Ponikve v žalski jbfini so v nedeljo izglasova- li samoprispevek, z zbranim jenarjem pa naj bi zgradili večnamenski dom in mrliško režo, asfaltirali ceste ter ure- ilili športno igrišče. Za namensko zbiranje de- :jrja so se na Ponikvi odločih ie pred petimi leti, vendar je 3ilo denarja premalo za uresni- .^evanje vseh želja in potreb i krajevni skupnosti. V petih ietih so med drugim uspeli ku- piti zemljišče za večnamenski dom, uredili so potrebno do- jnimentacijo in kupili 5 tisoč adakov. 10 odstotkov denarja »namenih za obnovo in vzdr- ievanje cestišč. Za podaljšanje samoprispevka je zdaj glasova- lo54,25 odstotkov kraganov, ki bodo plačevali dva odstotka td svojih osebnih dohodkov. fqosti kdo bo prvak in kdo "•izpadel, pa je izredno veli- I^.V obeh kombinacijah so ekipe s celjskega ob- »otja. J predzadnjem kolu je pre- velenjski Rudar, ki je <"fia s 3:2 premagal vodečo •"'o in se ji tako približal na J« točki razlike. V derbiju je ^ ^ 1:0 doma premagal Foj, izredno pa so presene- l nogometaši Partizana f zad Žalec, ki so v Trbov- "1^0:1 dobiU srečanje z Ru- Ta zmaga je za žalske "Sometaše lahko izrednega f^ia v boju za obstanek jSi'sja je vse odprto do zad- f^^kola, kajti razlike so med ^Pami minimalne. Zadnje kolo bo na sporedu 17. junija. Verjetno n^zanimivejše sreča- nje bo v Žalcu, kjer se bosta srečala Partizan Hmezad in ve- lenjski Rudar. Prvi potrebuje točki za obstanek v ligi, drugi za morebitno osvojitev prvega mesta, če bi IzoU spodrsnilo v srečanju z Medvodami, kar pa je malo verjetno. Zmagati mora tudi mozirski Elkroj, če hoče ostati v družbi najboljših. Igral bo doma s poprečno eki- po Elana. Povsem brez skrbi so nogometaši Steklarja, ki imajo obstanek zagotovljen, gostujejo pa v Novi Gorici pri VoziUh. Vsa srečanja so po- membna tudi zato, ker bo jese- ni reorganizacija tekmovanja in se lahko zgodi, da bo iz hge izpadlo več ekip kot običajno. T. VRABL '^Peli karatelstov Šoštanja Milanu v Italiji je bil J^Pski pokal v karateju, C Je nastopilo 12 reprezen- h ; zmagala ie reprezentan- Jugoslavije pred CSFR, w 7, ? je bronasto meda- slov! . '»esto osvojila ekipa Hf;;!>»3e, ki so jo z nekaj *lanil,^^^"^i predstavljali »ih, garate sekcije pri Parti- q Šoštanj. llni^J^likem uspehu pripove- .'"^^ner karateistov Šoštanj '''najlovič: »S tega po- '^ga tekmovanja smo se ^vema medaljama. Pr- ' "Osvojili kot ekipa, dru- Prav tako bronasto za ■^esto v kategoriji od član Mladen Todo- 1. isti kategoriji je bil } ZdaV^^^Perman iz Žalca, ki ijpejTJ nastopa za nas peti. Nih.-^ Milanu so dopolnili ' "nS^ši. ki so se udeleži- ^'iarodnega prvenstva v karateju v Črnučah. Nastopi- li so predstavniki dvaindvajse- tih klubov iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Ljubiša Petrovič je zmagal v kategoriji od 15 let, v isti kategoriji med pionirka- mi pa je bila Marsad^ Tabako- vič (oba karate sekcija pri Par- tizanu Šoštanj) tretja. Tega uspeha je posebej vesel trener Safet, saj so letos februarja ustanovljeno sekcijo »kronali« z dvajsetimi medaljami na de- vetih tekmovanjih. »Z delom bomo nada^evali, saj smo v nekaj mesecih obstoja prika- zali, da smo boljši od tistih, ki delajo že več let in v boljših vadbenih pogojih. Zdaj bo do septembra mir, ko se bomo za- čeli pripravljati na novo tek- movalno sezono, saj smo se la- ni uvrstili v višji republiški razred - vzhod. Prepričan sem, da bomo useli, sai imamo do- bro zaledje.« T. VRABL NA KRATKO Upokojenci SO šahirali društvo upokojencev v žalcu je pripravilo turnir za posamez- nike v hitropoteznem šahu, kjer je nastopilo 35 šahistov iz trbo- velj, t. velenja in žalske občine. šahisti so odigrali u kol, zmagal pa je milan goršek iz t. velenja pred urošem zalokarjem iz tr- bovelj, milanom maticom iz t. velenja ter žalčanoma karlijem turkom in francijem bri- novcem. šahovski klub savinjčan iz šempetra je pripravil redni me- sečni turnir, kjer je zmagal bran- ko setnikar pred stanetom sko- kom in jožetom petemelom. turnir bodo pripravili tudi v pe- tek, 15. junija ob 16. uri in sicer v počastitev krajevnega praznika šempetra. jože grobelnik Judolstl zaključujejo sezono člani judo kluba I. reya poča- si zaključujejo dolgo, vendar uspešno tekmovalno sezono, kjer je najbolj razveseljivo to, da se je uveljavila cela vrsta mladih tekmovalcev. v_ petek so imeli v telovadnici coš f. roš tekmovanje za osva- janje judo pasov, v petek, 15. ju- nija pa bodo v isti telovadnici ob 17. uri pripravili še turnir za naj- mlajše kategorije za pokal ko- hako. v soboto pa se bo skupina pi- oniijev in ml. mladincev udeleži- la zadnjega tekmovanja v tej se- zoni pred zasluženim odmorom in sicer mednarodnega turnirja bežigrad v ljubljani. V Rečici je zmagal Štuhec sd d. poženel je v rečici pri laškem pripravila drugo repu- bliško kontrolno tekmovanje z mk pištolami. med člani je zmagal štuhec iz t. velenja, med članicami je bila druga do- mačinka lavrinčeva, med mla- dinkami pa sta bili tudi doma- činki kufner in maček, 3. oz. 5. vinko lavrinc: »v soboto bo- mo z člansko ekipo nastopili na tekmovanju v mariboru, kjer se bomo pomerili z vojaško puško. v nedeljo s pričetkom ob 9. uri pripravljamo tekmovanje s pišto- lo na našem strelišču, z eno ekipo pa se bomo udeležili še tekmova- nja v šempetru, kamor nas je po- vabila domača strelska družina, ki pripravlja tekmovanje ob kra- jevnem prazniku.« tv Mladi kegljači ElVlO odlični v zadnjem letu skrbijo v slove- niji za pionirski naraščaj, za igral- ce starosti od deset do šestn^st let. tako imajo več pozivnih tur- nirjev in na zadnjem v celju je nastopilo celo 108 tekmovajcev. v štirih ženskih in moških kate- gorijah imajo celjani, člani kk emo nekaj izvrstnih uvrstitev v borbi za republiške pionirske naslove. pri pionirjih je v najmlajšem razredu prvi gobec s 492 keglji, pri starejših pionirjih pa je zni- daršič in na tretjem mestu s 794 keglji. andreja razlag je pri pionirkah do 12. let druga (965), medtem ko sta starejši pionirki sonja grivič (747) in marija kr- neta (689) na prvem in drugem mestu. j. kuzma Blagovni center najboljši na letošnjih jubilejnih 10. športnih igrah sestavljenega po- djetja merx celje je nastopilo 213 tekmovalcev iz 13 podjetij merxa iz širšega območja severovzhod- ne slovenije. tokrat so tekmova- li v plavanju, streljanju, namiz- nem tenisu, kegljanju, odbojki, malem nogometu in šahu. najboljši uspeh so v skupnem vrstnem redu dosegli športniki in športnice blagovnega centra iz celja, ki so zbrali 335 točk. sle- dijo: avto celje 266, dravinja slovenske konjice 237, mlinsko predelovalno podjetje celje 208. točk. pri moških je vrstni red: blagovni center 182, avto celje 147, mpp celje 144, dravinjski dom 127, žila (slovenj gradec) 111, mers 52; ženske: blagovni center 153, avto celje 119, dra- vinjski dom 110, mpp celje 64, turist nazarje 59, mers 53, moda 38. j. k. Cestnikov memorial na strelišču v braslovčah je bilo včeraj strelsko tekmovanje za cestnikov memorial, z voja- ško puško. nastopilo je več kot 70 strelcev iz vse slovenije. ekipno so bili najuspešnejši celjani, ekipa ju- teksa iz žalca je bila četrta, bra- slovče pa devete. med posamez- niki je zmagal tone jager iz celja pred klubskim kolegom jera- mom, melanšek iz žalca je bil šesti. kralj iz braslovč pa deseti. pokrovitelj tekmovanja je bila zveza rezervnih vojakih starešin slovenije, tekmovanje pa je kljub dežju dobro pripravila strelska družina braslovče. tt Sedmo srečanje partizanskih društev v rakovici je bilo 7. srečanje treh partizanskih društev gaberja iz] celja, vukovarja in rakovi ce..53 udeležencev nagradne igre partizan 1 je pravilno odgovorilo, da gre za sedmo tradicionalno srečanje orne-] njenih društev, nagrade pa je izžrebala stanka tilinger, trenutnoi predsednica partizana gaberje. nagrade je prispevalo zidarstvo in \ fasaderstvo tepež, dobili pa so jih: gojko kamenik, ljubljanska ss,, celje; norbert drugovič, na otoku 13, celje in vera grabner, trubar-, jeva 6, celje. nagradi videoteke panda, mariborska 42, lastnika; stanka kasesnika, pa prejmeta jožica vuk, trubarjeva 53/a, celje ini norbert drugovič, na otoku 13, celje. vsi nagrajenci bodo obvestila; o dvigu nagrad dobili po pošti. Nagradna igra Partizan 21 Po (jvajsetih letih smo ponovno osvoji- li medaljo na evropskem prvenstvu v gimnastiki. Kdo jo je osvojil? Tine Šrot Lojze Kolman Ivan Čaklec Odgovore pričakujemo do petka, 24. junija, nagrajuje pa Marija Hlastec, bi- fe in trgovina z mešanim blagom v Stranicah Preberite... Tretji del srečanj celjskih dru- štev Partizan bo organiziralo društvo Partizan Vojnih v pe- tek, 15. junija ob 16. uri v od- bojki za moške in ženske, teni- su za moške, ženske in meša- ne pare ter malem nogometu. Vsa tekmovanja sodijo v okvir številnih prireditev ob 110 let- nici gasilskega društva Vojnik, 100 letnice športa v Celju in krajevnega praznika Vojnik - Skofja vas. Zavod ŠRC Golovec - BAZEN zaprt! - SAVNA od 10. junija naprej zaprta - KEGLJIŠČE od 17. junija naprej zaprto zaradi letnega remonta - TENIS v dvoranah vsak dan od 7. do 23. ure - TENIS - peščena igrišča vsak dan od 7. do 21. ure - AVTO SEJEM vsak torek od 13. do 19. ure, sobota od 6. do 14. ure Rezervacije teniških igrišč na tel. 33-233, int. 32. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI OGP »REMONT« CELJE, Oblakova 32 RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE tehničnega vodje ~ vodje gradbene operative Pogoj: VII. stopnja strokovne izobrazbe - gradbene smeri - visoke gradnje - 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov- nim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. S stanovanji ne razpolagamo! Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepi- som in opisom delovnih izkušenj pošljite na naslov: OGP »Remont« Celje, kadrovska služba, 63000 Ce- lje, Oblakova 32, v osmih dneh po objavi. 10. STRAN - 14. JUNIJ 1990 ŠPORT-PISMA BRa^j Ali je konec kariere Matjaža Debelaka? Matjaž Debelak, visok fant iz Braslovč, je prvič zablestel pred leti na velikanki vPlani- ci, kjer se je pogumno spustil v dolino in pristal pri 185 me- trih, kar je še danes jugoslo- vanski rekord in ena najdalj- ših daljav na svetu, drugič pa na zadnji zimski olimpiadi v kanadskem Calgaryju, kjer je presenetljivo osvojil bro- nasto medaljo med posamez- niki in srebrno z ekipo. Vsi smo pričakovah nadalje- vanje takšnih ah vs^ podob- nih uspehov, žal pa je zadnja zima pravzaprav minila brez Matjaža. Začel je na turneji po ZDA in Kanadi, vendar so bih rezultati izredno slabi, v nada- Ijevanu sezone pa ga ni bilo več v ekipi. Nekohko uspešne- je je končal sezono njegov brat Janez, ki pa je tudi več priča- koval kot je dosegel. O Matjažu takole razmišlja: »Gre za staro poškodbo me- niskusa. Že lani je bil operiran inkasnejese je zdravil v zdravi- hšču na Dobrni. Žal pa se je poškodba kmalu ponovila in tako je začel avgusta izpuščati treninge, ker jih enostavno ni zmogel. Ko je nastopila tekmo- valna sezona, gaje koleno zno- va začelo izredno boleti. Sam mi je pripovedoval, da je imel občutek, kot da ima koleno na- pihnjeno. Vsi v reprezentanci smo ga občudovali, koliko vo- lje je imel kljub pošodbi. Pro- blem pa je bil v tem, da ni bil zanesljiv. Garal je, vendar ni in ni šlo. Bilje tudi pri speciahstu na Češkem, kjer so ugotovili, da je poškodba zastarela. Zdaj je v Ljubljani, malo sicer treni- ta, vendar ne gre. Rekel je, da bo nekaj časa počival, znova pa n^ bi začel jeseni. Zal brez stalnega treninga ni zaloge za sezono. Nisem prevelik opti- mist, kako se bo vse skupaj končalo.« Tako Janez Debelak, ki je iz- učen vrtnar in zaposlen v de- lovni organizaciji Hmezad. Skakati je začel leta 1974, na- slednje leto pa je že osvojil prvi okal v Kranju. V poletni sezoni opravi po 500, pozimi pa do 400 skokov, njegov osebni rekord pa j iz lea 1987, ko je v Planici poletel 167 metrov. O svoji tek- movlani karieri piše dnevnik, vse kar je o njem objavljeno, mu zdaj izrezuje in shranjuje njegovo dekle, prej pa je to de- lal oče. Janez ima v teh dneh izred- no veliko dela, saj se poleg tre- ningov tudi pridno uči, da bi opravil diferencialne izpite in se jeseni vpisal na fakulteto za telesno kulturo.Tako kot Mat- Janez in Matjaž Debelak. jaž tudi Janez z zadnjo tekmo- valo sezono ni zadovoljen. »Imel sem mnogo večje cilje pa žal ni šlo.« Vzroki? »Predvsem premalo zaupa- nja v trenerja, ki je napravil prenasičen program trenin- gov. Vse je bilo monotono. Po- leti smo se imeli v redu, pozimi pa ni šlo. Bolj smo trenirah, bolj so nam mladi »skcikali« v hrbet in nas premagovali. To še posebej velja za Francija Petka. Škoda, ker lani ni šel z nami na turnejo po Ameriki.« Kako pa sicer treniraš? »Po programu, veliko pa doda- jam tudi svojih idej, ker mi- slim, da je to dobro.« Težave? »Tehtam 74 kg, kar je za oko- h štiri kilograme preveč. Mo- ram shujšati, k^ti tudi od tega je vehko odvisno na skakal- nici.« Zdaj delaš pod novim vod- stvom. »To sta preizkušena strokov- njaka Jelko Gros in Bogdan Norčič in prepričan sem, da se mor^o pojaviti uspehi.« Novosti v treningih? »Dvakrat na teden treniramo v Ljubljani akrobatiko, kar mi je izredno všeč. Za to obhko treninga smo skakalci že dolgo prosili, zdgj so nam omogočili, da tudi na ta način dopolnimo sposobnosti. Ob akrobatiki je zelo pomembno kako se znaj- deš v prostoru.« Kdaj bodo prve tekme? »Zadnji vikend smo od pet- ka do nedelje vadih na plastiki v T. Velenju, kjer bo konec me- seca ob dnevu rudarjev tudi tradicionalna mednarodna tekma za rudarsko svetilko.« Kaj je najpomembnejše za smučarskega skakalca? »Pri skokih je izredno po- membno, da si lahek kot ptič. Najbolje je, če ti je to priroje- no. Meni žal ni, zato moram hujšati.« TONE VRABL Kolesarski maraton priliodnjo nedeljo Tradicionalni kolesarski mara- ton, ki ga običajno pripravlja celjski kolesarski klub Merx, so morali prireditelji že dvakrat pre- staviti. Sed^ so se odločili, da bo 24. junija, start pa bo, tako kot je bilo že napovedano, ob 9. uri iz- pred dvorane Golovec. ODMEVI Smrt v Preboldu Ob poročanju o tragičnem dogodku v Preboldu ste se, spoštovani novinar Janez VEDENIK, v prispevkih, ko ste pisali o delu naše delovne organizacije, dvakrat zatekli k polresnicam. V prvem se- stavku o smrti v Preboldu, objavljenem dne 31.5.1990 je sicer zapisano samo mne- nje gos. v. d. sekretarke Met- ke VOČKO, Hmezad Strojna Žalec, ki kljub našim po- drobnim pojasnilom ni hote- la razumeti da čiščenje in de- zinfekcija (razkuževanje) ni- sta eno in isto ter daje dezin- fekcijo možno opraviti šele po temeljitem čiščenju. Naša delovna organizacija pa kot zdravstvena organizacija ne zagotavlja uslug čiščenja. Glede na to, da je bilo iz se- stavka možno razbrati, da je gos. v. d. sekretarka nezado- voljna z vsemi, razen sama s seboj, se nam ni zdelo po- trebno pojasnjevati situacije. Vam pa se je naš delež pri tem, da je dogodek v Prebol- du še bolj tragičen, zdel tako zelo pomemben, da ste po- jasnjevanju kronološkega poteka čiščenja in dezinfek- cije (razkuževanja) posvetili kar polovico sestavka z na- slovom Smrt v Preboldu z dne 7.6.1990, zato kot pred- stojnik službe za higieno in epidemiologjo, v okviru ka- tere naš Zavod opravlja tudi razkuževanje zaradi prepre- čevanja širjenja nalezljivih bolezni, protestiram, saj je iz sestavka čutiti namig, da je naše delo počasno, togo predvsem pa da smo do ko- ristnikov uslug in tistih, ki potrebujejo pomoč, neprijaz- ni. S tem ste blatili ime naše delovne organizacije in žalili moje sodelavce. Ob tem naj Vas mimogrede opozorim, da je ime naše delovne orga- nizacije Zavod za socialno medicino in higieno in ne Center socialne medicine in higiene dela, kot jo Vi ime- nujete. Ne bom Vam podrobno razlagal kaj pomeni razkuže- vanje zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, kaj je za to potrebno in kako jo izvajamo. Povem Vam le to, da so moji sodelavci rav- nali pravilno in skladno s strokovnimi navodili. V smislu objektivnega poro- čanja pa želim bralcem No- vega tednika pojasniti, zakaj je bilo razkuževanje oprav- ljeno 29.5. in ne 28.5., kot je bilo dogovorjeno. Dne 28.5., ko nas je gos. v. d sekretarka Metka Vočko obvestila, da je stanovanje očiščeno, so moji sodelavci po tem, ko so prišli v stano- vanje, ugotovili, da je čišče- nje še v teku, poleg tega ni bilo električne energije, ki jo potrebujemo za aparat, s ka- terim izvajamo razkuževa- nje. Zato smo se dogovorili, da bo dezinfekcija opravlje- na naslednji dan. Vsa nami- govanja, ki želijo situacijo prikazati v drugačni luči, so nesramna in v bodoče nanje ne bomo ugovarjali samo v rubriki Odmevi. Mag. IVAN ERŽEN, predstojnik službe za higieno in epidemiologijo Avto cesta Celje-Liubljana v 23. številki »Novega ted- nika« z dne 7. junija je bil objavljen članek z naslovom: »Kopja okoh Babje riti« s podnaslovom - »se bomo v regiji spet sprli zaradi avto- ceste.« Dajemo takoj repli- ko: »zaradi potrebe izgrad- nje odeka avto ceste Celje- -Ljubljana se v celjski regiji do sedaj nismo nikoli sprli.« V okviru navedenega članka je bil tudi objavljen dopis Cestnega podjetja Celje (si- cer z nekaj napakami), ki smo ga cestarji naslovili na občine celjske regije, druž- benoplitične organizaicje re- gije. Ljubljansko banko in Republiško upravo za ceste Ljubljana. Avtor je objavo problema- tike v članku, ki naj bi bral- ca-občana informirala o do- gajanjih izgradnje avto ceste Celje-Ljubljana opremil še z dodatnimi podnaslovi: »PROTI« (sledi dopis Cest- nega podjetja Celje) »ZA« (odgovor Roberta Polnarja) »ZA« (zaključki občine Ce- lje). Izgleda, da pisma Cest- nega podjetja Celje novinar ni razumel ali pa ga je površ- no prebral, sicer ne bi moglo priti do tako očitnega lapsu- sa v podnaslovih. Iz pisma Cestnega podjetja Celje in sklepov občine Celje je jasno razvidno, da se vsi zavzemamo za izgradno avto ceste Celje-Ljubljana. Tudi v celjski regiji je bila že v preteklem obdobju pogo- sto postavljena zahteva po izgradnji avto ceste posebej še na regijskih posvetih o cestni problematiki v letu 1989, in letos 14. 2., ko je bil regijski posvet na navedeno temo v prostorih občine Ce- lje. Tu so poleg strokovnih delavcev sodelovali še pred- stavniki regij Celja, Pomur- ja, Maribora, Koroška b bliske uprave za ceste Ijana, Izvršnega sveta c;? nije in Cestnega podipK Ije. Vse stranke občin?^^ so odločno enotno pol^ zahtevo po prioriteti b ' nje avto ceste Ljublja^^ opredelitev v planih Slo ^ je, kar je razvidno ^ in sklepov. Tako se z^j^ je »Repubhško upravo ^ ste« za pripravo pro^fj; dokumentacije in i^Aj' programa dinamike i/ij nje avto ceste Celje-Lifi na za srednjeročno ohn 91-95, kar seveda bo C potrditi skupščina SRs { na polemika na tem po.: se je nanašala v glavnerj' rekonstruirati odsek strlane ceste »Baba« ixi,l jane«. Ko so razčistili (ki je bila sporna), da rek strukcija magistralne ce v nobenem primeru ne vpUvala na program izg^ nje avto ceste, smo se sL' zumeli, da se k moderniza, »Babe« lahko pristopi j, Zimšek je bil drugačn, mnenja, kar je končno pra ca vsakega od nas. Cestarji Cestnega podje Celje smo smatrali, (jj s tem zadeva rešena, vem so se stvari začele zaplei zaradi aktivnosti naveds neformalne skupine, ki s strokovnjaki Republii uprave za ceste začela p( miko ali rekonstrukcija r gistralne ceste (MIG) odi »Baba« ali NE, kar seveda bilo v imenu občine Celje Celjske regije. Izbrani izvajalec del S Gradiš tako že dlje časač; z mehanizacijo, ima post jeno gradbiščno infrastr turo za delavce in vodst Dobil je avans za izvaja del, posla pa se resno šf mogel lotiti. V Sloveniji gradimo a ceste zaprtega tipa, zato njih lahko pobiramo ces no. Taka avto cesta pa in imeti tudi vzporedno m; stralno cesto, ki povez iste kraje, tako da ima \" možnost izbire, da pl cestnino in se vozi po a cesti - ali ne plača in se z vozi po manj kvalitetni \i redni cesti, konkretno nas po magistrali cesti preko Babe in Trojan, obveznosti se držijo pov v Evropi, to pogojuje t mednarodna banka, kil ditira izgradnjo avto ce Zato smo zainteresirani imamo tudi vzporedne m stralne ceste prometno i rabne in varne. V tem cilju program R' bliske uprave za ceste videva izboljšavo magis nih cest na kritičnih kih, kar je nedvomno pn »Baba«. Če k temu dedi še dejstva, da za to c< Celje-Ljubljana ni izdei projektov, daje še na doli nih odsekih trasa nedefic na, da odkup zemljišč ^. va svoj čas, da je potr^ pridobiti vsa soglasja gradbeno dovoljenje ^ potem lahko gre na na' za mednarodni kredi' predpostavki, da lastni delež v planu » gradnjo avto ceste, po|^,; pomeni 4 leta trdega de'J Sama izgradnja 50 km avto ceste pa traja naJ, 3 leta po sedanjih izkusj ob predpostavki, da se kaj sočasno gradilo v ^ niji. Gotovo je naš ciiJ | čimprej po čimbolj ši Ljubljane, pa ne samo P to cesti ampak tudi P«! metno varnejšim r^i^^^jc cesti, katero pa lahko ze tro rekonstruiramo r\H meznih kritičnih odsei^^^^ še enkrat povzemajo . ča in sklepe, da magistrali cesti v ^^"-^^^i vpUvaj na program i2g avto ceste Celje-LjiJ^'J', potem ni razloga, da n ^ bi« ne začnemo z dei ^ Izboljšav na magistri'^ sti (MIO) iz Ljubljane/t Celja do Maribora i' UČI tuje smučarle Vili Koražija (na sliki) je že vrsto desetletij znano celjsko športno ime. Bil je odličen at- let, bolj znan pa kasneje kot dober smučar in zdaj učitelj smučanja. Žal ne na domačih snežnih poljanah, ampak v smučarski meki Švici. Tre- nutno je premor in Vili se je z opojnih snežnih poljan vrnil v Celje. Ves zagorel od višin- skega sonca, dobre volje, raz- položen in vedno pripravljen povedati kaj prijetnega o tem, kako je tam zunaj, in tisto primerjati z nami., Tudi mi bi lahko bili Švica, s^ imamo vse pogoje, žal pa jih ne znamo izkoristiti in pro- dati. KcO sploh delaš v Švici? Sem trener mlade švicarske državne reprezentance. Profesionalec? Jasno. Kako je to urejeno v Švici, tej domovini odhčnih alpskih smučarjev, ki strašijo po belih poljanah? Im^o samo štiri profesional- ne trenerje, ostali so v rednih službah. Smučarje učijo po- poldne po službi honorarno. Kako je s trenerjem A repre- zentance? Z ekipo je redno 8 do 9 mese- cev, ostalo porabi za sebe. Letos že tretjo zimo doma ni- smo imeU snega. Kohko dni si bil ti letos na snegu? 225. Kakšno je delo v švicarskih sm^učarskih klubih? Žal slabo, zato breme pade na profesionalne trenerje. V klubih jih namreč ni. Še kakšen problem? Planirane imajo štiri trenin- ge ah skupgj 20 dni, čeprav bi bilo potrebno 70 dni. V rokah imaš Elanovke, Elan pa je v krizi... Vedno sem smučal z elanov- kami in mislim jim ostati zvest kljub krizi. Ali ni to pošteno? N^lažje je nekoga zapustiti v krizi. Do kdaj boš doma? Do 1. julija so moje počitni- ce, potem pa adijo Celje in zno- va na sneg. Je naporno? Je, vendar me veseli. Sicer pa si drugače takšnih lepot in prijetnih srečanj ne bi mogel privoščiti. Negveč delaš z mladimi smu- kači? Ja, izhaj^o pa iz istega po- dročja kot Vreni Schneider, Maria Wahsser, Kari Alpiger... Ne pove to dovolj, da imam za seboj ali ob sebi dober, obeta- joč kapital? Široko se zasmeji in oči mu veselo zamežikajo v temnorja- vem obrazu, polnem švicar- skega sonca. Jugoslovansko smučanje? Vozim z elankami, to je vse. Sicer pa, kaj bi komentiral, s^ sami vidite! TONE VRABL KONTRAKOZERIJA Globokosralno razodetje sv. Flicka Alo, alo! To prebravši s tretjo roko sem primoran si zatisnem nos. Fuj! Se bom takoj izka- šljal zakaj. Z levo roko je že tako, da držim z roko vašo sralnino, z desno pa je tako, da si bele- žim z njo bistvo vaše unter- sralne pisar ije. Di Dike Berta. Svetovljan. Avion. Helikopter. Velikan. Prilegalka razen nalepke. Občevalna krpa. Zasvinjana straniščna tla. Sem rekel rit? Sralist. Mureck. Ometnine. Izmetnine. Sekret. Školjka. Nizek vrtinec. Večni vrtinec. Spoprijaznim z dejstvom lastnega duha. Kljob. Par- don. Klob. Kako duhovito! Še moja stara mama bi vse razumela. Takole: sem si zapisal, sem prebral. In sem takoj pobaral Cmokavzarja in Ušperno, kdo ste mar. Koseški, slovenske domo- vine oratar? Ah pa - komu le to mar- le avtorit, Herr Flick? V obliki zemlja. Se pravi najprej želje in nato zelje. Pa še kljubasa zraven. Frdama- ni kunstler. Lavamuijnd. Šmrc. Brrr! Itd. Itn. Ipd. To spisavši vam, Herr Flick, zapuščam vaš sekret, vaše imetnine, izmetnine in sralnine, vaše slaviste in sra- liste, vašo ometnost in umet- nost, vašo avtoritizacijo, vaš fuj, šklok in klob in rijem proti izhodu. Humor je eno, primitivi- zem drugo. Vi ste pa dokaz, da obstaja tudi primitiven humor. Ta zares smrdi. Bla- gohotno vam ga prepuščam. Odkidajte^ga v svoje najljub- še kraje: Špilfeld, Lajbnic ali Fildon. Pa tisto Di Dike Ber- to pozdravite. Očitno jo zelo dobro poznate. Prilegalka? Nato potegnem vodo. In že sledi dolg, zamolkel in pred- vserp odrešujoč: »Žžžžžžžžžžžž... ž ž ž ž ... z z z z!« Ves vaš in še naprej vaš Neoboževalec P. S. »Lejga, a si že? Si pa hiter. Ponavadi porabijo ka- ke pol strani.« I^^A BRALCEV - ROMAN 14. JUNIJ 1990-STRAN 11 ajnjem srednjeročnem v f-biu veliko in tudi v bo- ""Irnor^ ^^^^ ^ P^^"^^ '^"hliške uprave za ceste pri- ma posamezni odseki so niodernizirali, rekonstru- obnavljali, odpravljajo "■^i-ne točke, urejujejo kri- ška itd. in to tudi na relaciji iistralne ceste (MIO), kjer '"ooredno poteka avto cesta fl vas-Hoče. iJa Štajerskem kraku cest- pga križa živi 42% Sloven- ke populacije z adekvatno Idustrijo- Projekt avto ceste člentilJ-Koper« imenovan SlOVENIKA« je naša glav- j 'a arterija, ki še ni v celoti j grajena in je imela ob spre- ] Sju programa izgradnje av-" I cest v Sloveniji prvo pri-; griteto z rokom dokončanja !letu 1985. Ostale avto ceste y gradnji im^o več kot 50% redvidenega tranzitnega Jrometa. Slednje je treba pv-rednotiti koliko sredstev prinaša, vemo pa nesporno, Sa tranzit kot externi promet onesnažuje okolje z izpušni- jii plini. »Slovenika« je da- \it naj man tranzitna avto ce- sta in najbolj pomembna za slovensko industrijo, turi- zem (slovenska obalal) in ne- nazadnje tudi za luko Koper. yse to in še mnogo več smo cestarji Cestnega podjetja Celje iznašali kot svoja sta- lišča in poglede, želimo pa Ja sedaj nehamo z nepro- duktivno polemiko, ki jo ho- temo strankarsko obarvati Bčeje »PROTI« nastal kot japsus oproščamo, sicer pa lahko vsak normalen človek, Id prebere naš dopis (v NT z dne 7. 6.) ugotovi sam, da slednje ne spada v podna- slov. Še vedno je Cestno podjet- jeCelje formalno nosilec raz- voja cestne infrastrukure v občini Celje in regiji. Ima- mo zato ustrezne kadre. Projektant ima reference ah pa jih nima oz. jih ima premalo, naš ing. Kovačič jih ima po našem mnenju do- volj. Cestno podjetje Celje ima svojo projektivo že do- brih 30 let. V sestavu projek- tive je sedaj 12 strokovnja- kov od tega 4 dipl. ing., ostah pa so tehniki projektanti in geodeti. V Celjku in regiji projektive za ceste ni, tudi projektantov za ceste je na splošno malo. Zato se nam zdi tudi umestno, da smo opozorili na to in da to zna- nje nam v našem prostoru lahko samo koristi tako, da ga je vredno uporabiti oz. iz- koristiti. Glavni direktor Cestnega podjetja Celje: ANDREJ KAMENŠEK, ing. Gostinstvo Golovca Strinjam se s pismom in kritiko na račun slabega go- stinstva Golovca. Tudi sam sem že bil prizadet ob nepri- mernem obnašanju in odno- su do gostov s strani osebja. Nikakor ne morem metati vseh v en koš, ker bi bilo to krivično. Za eno ali dve pa velja, da bi bilo res bolje, da stressuo nejevoljo in jezo do- ma in ne na delovnem me- stu. Predvsem je takšnega obnašanja tovarišica moč- nejše postave, ki jo omenja tov. Strašek. Upam si trditi, da takšne osebe ne bi trpel in zaposloval noben zasebnik niti en dan. Ne vem, ali imate na Golovcu res tako slabe OD ali morda slabe medse- bojne odnose, toda že na da- leč je nekaterim videti, kako težko jim je biti v službi. Upam, da boste zadevo ure- dili v korist gostov in v vašo korist, saj se s prijaznostjo in ustrežljivostjo da veliko več iztržiti in s tem tudi bolje plačati vsaj tiste, ki se zato trudijo. Boli pa me še ena stvar pri vas (z ostaUmi uslugami sem zelo zadovoljen). Pri vsaki prireditvi pri vratih zaposlu- jete redarja neslovenca, ki že s pojavo in pogledom vzbuja strah, s psovanjem pa daje vedeti, kdo je tam gospodar. Za vsak primer ima običajno v roki tudi palico in če člo- vek ni dovolj poskočen in hi- ter, ti kaj hitro pomaga z ra- hlim udarcem po zadnji pla- ti. O Golovčevi maskoti s parkirnega prostora z belo kapo in pohcijskim loparč- kom v roki pa raje ne bi pi- sal, Sey menim, da je prej sra- mota kot maskota. ZVONE TKALEC, Celje Ni moj namen polemizirati z gospodom direktorjem Li- lijo o slabem stanju v gostin- stvu na sploh, saj vem, da v večini gostišč tega slabega stanja ni opaziti na zapo- slenih. Ne razumem slabe samo- zavesti vaših natakaric, ki se ob moji kritiki, ki je, mimo- grede, prva v taki obliki v mojem življenju, čutijo pri- zadete zaradi pripombe na gospo »močnejše postave«. Kolikor jih poznam, je le ena res močnejše postave zapo- slena pri vas. Morda pa je tale vaša nevednost le izmi- kanje pred potrebnimi ukrepi? Tudi jaz hodim v lokale, in to je verjetno vsakomur jas- no, zaradi hrane in pijače in tam običajno ne kupjem mo- ke in olja. Zelo rada pa grem v lokal, kjer so prijazni in uslužni ljudje. Prepričana sem, da se s tem strinja 99 odstotkov ljudi. Pa še tole: tudi moje podjetje zelo slabo stoji, vendar mi kljub temu ne pride na misel preklinjati ga, saj imam vseskozi pred očmi to, da mi je leta dajalo lep kos kruha in da sem lah- ko srečna, da sem sploh lah- ko v službi. Da pa je odnos do gostov te gospe takšen že več let, bi lahko potrdili nešteti obisko- valci vašega gostinstva, ki vas obiskujejo zaradi hrane in pijače in obenem pričaku- jejo morda tudi ustrežljivost in prijaznost. Mimogrede: sprejmem va- še opravičilo in upam, da bo- ste zadevo ustrezno rešili. ALBINA STRAŠEK, Celje PREJELI smo Celjska pitna voda Društvo za varstvo okolja Celje je na svoji seji upravne- ga odbora zavzelo in ugoto- vilo do problema onesnaže- ne pitne vode sledeča dej- stva in stališča: 1. Sekundni izvor neopo- rečne pitne vode iz Vitanja in Frankolovega je cca 210 litrov. 2. To vodo v glavnem po- rabijo Cinkarna Celje, Emo Celje, Etol, Klima, Libela, Kovinotehna in Železarna Štore. 3. Civilno prebivalstvo Celja in vse družbene usta- nove (šole, vrtci, bolnica itd.) vključno s živilskimi obrati pa porabijo cca 140 Usek. 4. Cevni preklop vode bi bil uspešno rešen z dva do tri km dolgim novim cevovo- dom od Medloškega izvira do industrijskih porabnikov vključno z nekaj zapornimi ventili in delilci. To delo bi lahko bilo opravljeno prej kot v enem letu. Finančno bi bilo enakovredno nabavni ceni zelo problematične fil- trirne naprave za nitrate, ita- lijanskih proizvajalcev. Ta tehnična izvedba ne bi po- dražila pitne vode, saj bi bilo to delo enkratno. 5. Pozivamo IS Občine Celje, da od Komunale Celje takoj zahteva predlog takšne rešitve. 6. IS naj preveri odgovor- nost vodilnih v Komunali Celje, strokovnjakov v Zdravstvenem centru Ce- lje ter svojega OKUPVO (ob- činski komite za urejanje prostora in varstvo okolja), ki so toliko let zav^ali Celja- ne, da so morah in še pijejo kemično zastrupljeno in z pokopališkimi predsodki obremenjeno vodo. Za DVOC JANEZ ČRNEJ ZAHVALE - - POHVALE Polivala NT Rada berem NT, saj prina- ša novice iz širše celjske re- gije. V uredništvu vas mo- ram pohvaliti, da se ob 8. marcu spomnite kmečkih žensk z vsakoletnim izletom na morje. Kmečke ženske si zaslužijo, da se jih nekdo spomni vs^j enkrat v letu, saj je žal kmečki stan še vedno zapostavljen. Vesela sem tu- di, da ste namenili več pro- stora pismom bralcev. Zad- nje čase pa pogrešam novice s celjske tržnice in matična dejstva. Radia Celje ne po- slušam vedno, pa tudi bolj slabo se včasih sliši. Predlagam, da bi se še kdaj v uredništvu srečali zvesti, dolgoletni naročniki in izmenjali pohvale in kriti- ke o NT. Tudi Marija SeUč iz Dobja pri Planini je bila z na- mi na srečanju v uredništvu leta 1974. Je zvesta naročni- ca in je letos praznovala 90- letnico. Lahko bi jo obiskah, gotovo bi imela veliko zani- mivega povedati. HILDA LOKOVŠEK, Šentjur UREDNIŠTVO: Hvala za pohvale in tudi za kritike. O srečanju dolgoletnih na- ročnikov že dalj časa razmi- šljamo in obljubljamo ga naj- pozneje prihodnje leto, ko NT praznuje 45-letnico izha- janja. Marijo SeUč pa bomo obiskah v naslednjih dneh - hvala, da ste nas spomnili na njen jubilej, za katerega že v tej številki iskreno česti- tamo. Lep izlet Prvi četrtek v mesecu juni- ju so bili na izletu upokojen- ci Pivovarne Laško. Pivovar- na jim vsako leto organizira enodnevni izlet. Letos so bili kar z 2 avtobusoma na Go- renjskem. Pivovarniški upo- kojenci se srečajo večkrat na Leto, spominJEgo pa se jih tu- di ob različnih praznikih. Izleta se je udeležil tudi drugi po starosti Ivan Hren, ki je maja dopolnil 88 let. Si- cer pa je od 76 upokojenk in upokojencev večina takih, ki se srečanj radi udeležujejo in tako še ostaja stik s kolek- tivom. Udeleženci so bili na izletu izredno razpoloženi in zado- voljni. Pravijo, da so ponosni na Pivovarno, ker tako uspešno napreduje in skrbi zanje kot za svoje člane ko- lektiva. Celotnemu kolekti- vu želijo, da bi še naprej uspešno stopal razvoju in uspehom naproti. Iskreno se zahvaljujejo za vso pozor- nost in skrb zanje. FANIKA WIEGELE ANTON KOMAR ZA SIVIMI ZIDOVI Dež je vse močneje bil ob šipo ukradenega avtomo- Wa. Franc je brskal po ukradeni torbi in živčno iskal mar. Našel ga je v drugem predalu, še nedotaknje- ^^Sa;celo plačo z nadurami. Dober plen. 'Koliko je vsega?« sta vprašujoče gledala Tone in fojKo. Hudiča, izgleda, da je ta danes dobil nek dobi- '^^k, ker sicer ne bi zaslužil kar sto deset tisoč dinarjev,« l^iigibal Franc. Cesta je bila polzka in Tone je moral voziti previdno. 'Jmiževali so se glavnemu križišču, ki ga je redno "^azoroval miličnik. Ni si želel imeti opravka z njim. f^čno so pripeljali do Glazije in Tone je pognal proti ^mljani. "Kam hudiča pa me bosta danes peljala?« je presene- '^n vprašal Vojko, ko je videl, da drvijo proti Žalcu. "^e bodi hud! Imeli bomo dober vikend. Med potjo se l^^skrbimo še s hrano in pijačo in jutri se boš lahko ^'P^ v Jadranu.« J^o/^u je kar odleglo; lahko se bo spočil in za nekaj dni ^^kniliz Celja. ^vtomobili so prihajali naproti. Tone je spretno uga- °^Se luči in pazil, da ne bi po nepotrebnem prehite- lo n postal žrtev policijske čistke. Pripeljali so se (.jJ^^n^žal in za krmilo je sedel Franc. Pred bencinsko P^iko je zavil levo. bp/^^^aj časa si bomo ogledovah markete, nato pa se Pra ^^^^^^^^ s hrano in pregledali tudi blagajne, če so se/^^'* pristavil Tone, kije sedaj sedel na sprednjem '^'■em'^ Po-Zeg- voznika. Vojko je na zadnjem sedežu P.a h' ^''^^ rnuje vseeno, kako se bo to končalo, sicer o tem premišljeval takrat, ko bo za to tudi čas. jtg -^^A/e se vendar ne sestoji iz samih grehov in kesov, sij^^j .^^ neslad. Kolikokrat je bral v časopisih in tudi li r, ■ ^ svojih znancev, da jih zaradi pregreh še nihče ^"Tp^^"^" nekaterim res stopili na prste, ^ f^akimi njega gotovo ne bo. To^^^j'France! Tamle se lahko ustavimo,« je ugotovil lico ' nmed počasno vožnjo skrbno opazoval oko- 'Je/fg^.^- -^vto bom postavil v senco, da ne bo izpostav- ljudi, ki bodo prišli mimo.« ^Opr H rnalo počakamo, da se tudi ljudje, ki gostilno, spravijo stran,« je pristavil Tone. _ obro. Ti Tone pa pripravi rekvizite.« %i J-^ to ne skrbi; imam jih kar pod sedežem in pri bodo, ko jih bom potreboval,« je odvrnil Tone. Franc je opazoval zadnja vrata trgovine. To ni slabo, je pomislil sam pri sebi. Izhod tudi v sili. »Pripravita se in del^jta hitro. Ne pozabita na pijačo in šunko, potrebovali ju bomo za dva dneva. Stvari mečita v vrečo. V skladišču jo bosta že našla. Kar se tiče zna- kov, pa tole: počasno žvižganje pomeni: zapustita mesto in se skrijta tja, kjer ni luči; žvižg na prste - prihajajo ljudje, bežita, avtotroblja - v avto in na pot - ljudje so nam na sledi, policija. Tukaj imata še rokavice in glejta, da ne bo preveč ropotanja in razbijanja.« Franc je obrnil vozilo in izstopil. Prijel je nož, ki gaje imel ob pasu, počasi je rezljal palico in opazoval okolico. Tone je vzel pribor, se približal vratom in pritisnil kljuko. Bila so odprta. Vojko mu je sledil, medtem, ko si, je natikal rokavice. »Hudiča, to je klozet,« je presenečen dejal Vojko in v temi iskal po žepu baterijo. j »Glej, tam je okno in še ena vrata. Ta vodijo do skla-\ dišča. Poskušal bom s silo.« ] Tone je stopil dva koraka nazaj, nato pa seje z vso silo] zaletel v vrata. A niso popustila. \ Vojko je posvetil z baterijo. Na vratih je visela ključav- nica, ki jo je pričel odbijati s kladivom. Tone je vzel odvijač in snelzaščitno okovje. Vrata so sicer malo zazi- jala, vendar niso popustila. Nazadnje sta se oba z vso silo zaletela v vrata, ključavnica je s hrupom popustila in vrata so udarila ob steno. Zaslišala sta Francov rahel žvižg, prišla ven in se napotila proti avtomobilu. »Prižgala seje luč v tistem stanovanju čez cesto,« je šepetaje dodal Franc in tako pojasnil, zakaj je dal znak. Počakali so nekaj časa in ker ni bilo drugih spre- memb, sta se Tone in Vojko vrnila na delo. Franc je ostal zunaj. Prišla sta v skladišče. Na desni ob steni so bile prazne kartonske škatle, ob drugih stenah pa police s pijačo in zavoji prehrambenih artiklov. Po dolgem iskanju sta v hladilniku odkrila zaloge mesa, mleka in sladoledov. Na policah so bili kruh, keksi, napolitanke. V škatle sta naložila konzerve kompotov in pijačo. Zaslišala sta trob- ijo avtomobila, onemela, pograbila kartonke in zbežala. Franc je odprl prtljažnik avtomobila in v naglici so zmetali vanj ukradeno blago. Avtomobil je bil že vžgan. Franc je sedel za volanom, tudi Tone se je pognal na sedež in zaloputnil vrata. Tedaj sta izza vogala prišla dva moška. Vojko je od groze obstal, nato slepo iskal vrata avtomobila, a jih je zgrešil, ker je med tem časom Franc že potegnil. Pognal se je za avtomobilom, ki je nekaj deset metrov naprej ustavil, in za sabo slišal: »Pomagajte, ulovite lopove, držite jih, pomagajte, po- magajte...« Skočil je na zadnji sedež in pognali so v noč. Peto poglavje Sonce je prijazno svetilo na borov gozdiček, bilo je že bhzu poldneva. Z morja je pihal lahen poletni vetrič, na obali so že ves dopoldan ljudje hodili sem in tja, neka- teri v kopalnih oblekah, drugi oblečeni. Vsi pa so prišli za vikend pogledat, če morje ni preveč hladno. Vojko seje prvi zbudil. Naglo je pogledal okrog sebe, kot da bi ga kdo preganjal, nato pa je odprl zadnja vrata in stopil iz avtomobila. Poiskal je svoje kopalne hlače in se napotil proti obali. Prvi kopalci so se že sončili. Vojko je odložil obleko, pogledal okrog sebe in odšel na pomol. Začel je ogledovati ljudi, ki so skakali v morje in otroke, ki so plavali na zračnih blazinah. Pri tem je] ugotovil neko neskladje. ljudje so se sproščeno pomen- • kovali, pljuskali eden drugega, se smejali in vreščali, on '\ sam pa je moral stalno oprezati, kdaj se bo pojavil ki felc, \ da se mu bo lahko pravočasno izmuznil. Prekleto prega- \ njanje. \ Na gladini morja so sem ter tja plavali papirčki, kijih i je veter zanašal vedno globje na doprto morje. Kako so \ se znali izogibati ljudem in obali, kot jaz, ki sed^j tavam po svetu in me ljudje preganja o, je razmišljal Vojko. Pa kdo je temu kriv? Hudič si ga vedi! Tega imam dovolj in o tem bom lahko še vedno razmišljal! Odšel je po stopnicah k morju in pomolil nogo v vodo. Po telesu je začutil neprijeten hlad, ki mu je šel prav do živega. Hotel je po stopnicah navzgor, a je nekaj kora- kov stran zagledal policaja, zato je spremenil smer in se pognal v morje ter plaval proč od obale. Dobrih sto metrov je že preplaval, ko seje prvič ozrl in videl, da na pomol prihaja še drugi miličnik, si ogleduje ljudi, pri tem pa nosi v levi roki neke fotografije in jih primerja s kopalci. »Hudiča«, je Vojko zaklel sam pri sebi, »mar ti že iščejo mene!« Miličnik je prišel do konca pomola in se obrnil, nato pa je obstal in dvignil obleko. Bila je Vojkova... Obrnil seje k ležečim kopalcem in jih nekaj spraševal, nato pa segel v žepe. »Ha, ha,« seje Vojko zarezal sam pri sebi. »Dobro, da sem včeraj vrgel denarnico in osebno proč. Ljudje na obali so se pričeli ozirati in nekaj odkimavati z glavo, miličnik pa je očivdno nezadovoljen zamahnil z roko in stopil proti obali. »Če so prišli preiskovat obalo, so torej Tona in Franca že aretirali. Madona, dobro, da sem sam pobegnil v pra- vem času. Hudičevo hitra je danes ta policija. Včeraj smo bili še v Celju, danes smo že na morju. Sum je verjetno prišel zaradi ukradenega avtomobila, ampak slik pa gotovo še nimajo. Torej iščejo mene? Pa to je nemogoče. Sta me Marta in Jasna izdali, da so mi že danes na sledi z vso kramo, prstnimi odtisi in celo sUko? Ne, to ni mogoče!« 12. STRAN - 14. JUNIJ 1990 REPORTAj. Pakistan neznosno daleč od raja ŽIvUeniska avantura In druge nrlgode celiske himalajske odprave Mr. Variš ni Mr. Dabadi (zvezni oficir na moji prejšnji odpravi). Kakor tudi prijazno zelenih ne- palskih džungel ni mogoče zame- njati za zoprn pesek karakorum- skih golih hribov. Največ, kar obe deželi veže, so himalajski očaki, drugače pa sta to povsem različna svetova. Pakistanski je skoraj v vsem slabši. Himalajska odprava je (vsaj za- me) nekakšen čuden način muče- nja človeka. Že same priprave zah- tevajo ogromno dela, živcev in de- narja. Vseskozi se tolažiš: samo da odrinemo, pa bo bolje. Presedanje po letaUh res ni zah- tevalo prevelike energije, zato pa je v nas toliko bolj butnila vročina pakistanske pomladi. Prispeli smo ob petih zjutraj, a že takrat je bila vročina za nas, Evropejce nevzdržna. Slutih smo lahko, kaj nas čaka podnevi. Brez kUma naprav je skoraj ne- mogoče preživeti, še manj zvečer zaspati. Tudi manj ugledni hoteli, kot je bil naš Gatmels motel, ima- jo klimatske naprave. Sicer pa se življenje čez dan skorajda ustavi, zato pa uhce oživijo zgodaj zjutraj in zvečer. Ravalpindi Ravlapindi je značilno staro vzhodnjaško mesto s številnimi tr- govinicami v ozkih ulicah. Vsemo- goče ponujajo ti mah trgovci, raz- en alkohola, ki ga islam strogo prepoveduje. Ne manjka, seveda, za vzhod značilne umazanije, ki je tem hujša, bolj ko greš proti rev- nejšim četrtem. Promet je, neka čudno urejena zmešnjava. Čeprav sem se precej vozil s taksiji, nisem videl nobene nesreče. Vozijo po levi in kar na- prej hupajo. Avto brez hupe sploh ne sme na cesto. Baje policaj ob nezgodi najprej vpraša, če sta oba voznika hupala. Vključevanje v promet zahteva precej živcev in poguma. Med na- mi to veščino najbolj obvlada Smiljan, ki se je hladnokrvno vključil v kolono vozil, ko je izgle- dalo, da ni med njimi niti meter prostora. Največ težav povzroča poleg vročine - prehrana. Umazanija je takšna, da smo nenehno živeli v strahu pred drisko. Razen neka- terih najbolj zagrizenih, ki so v vo- do kar naprej mešali klor, jod in podobno kemijo, jedli pa samo kekse in drugo zapakirano hrano. Prebavne težave so se potem na- daljevale tudi v bazi in postale glavna tema pogovorov. Eni so se hvaUli, drugi tarnali. Vloge so se stalno menjavale. Po petih dnevih natezanja s pa- kistanskimi oblastmi, nakupova- nja hrane in pakiranja tovorov, smo se zbasah v naš kombi in na- jeti avtobus, v katerem nikakor ne moreš stegniti nog. Vožnja je bila sprva dolgočasna, da bi se kasneje razvila v eno mojih največjih avantur. Po kakšnih treh urah je na kom- biju počila vzmet. Štirje so zato skupaj z zveznim oficirjem ostali, da bi okvaro popraviU, ostali pa smo oddirjah naprej. Slik road - svilnata cesta Silk road je cesta po kateri so iz Kitajske tihotapih svilo. Vožnjo po njej si Evropejec zapomni do konca življenja. V pakistanskem turističnem vodiču piše: »drivers very good - cars so-so.« (šoferji dobri, avtomobili tako-tako). Res so avtomobili bolj borni, šoferji pa čisto divji. Silk road teče po soteski Inda. Na eni strani je skoraj vseskozi vsaj 100 metrov prepada, na drugi pa strme skale. Na to cesto smo zapeljaU ponoči, tako da smo lah- ko prepade le slutili. Prava mora se je začela zjutraj, ko smo te pre- pade zagledali. Eni so z grozo opa- zovali vožnjo, ko se je kar naprej zdelo, da zmanjkuje ceste pred av- tobusom, drugi so se delali, da dremajo. Toda spal ni nihče. To se je videlo, ko smo okrog 12. ure prispeU na cilj. Posebno grozljiva so se nam zdela srečanja na ozki cesti in pri precejšnji hitrosti. Šofer je v vož- nji očitno užival in še bolj pritiskal na plin, ko je videl, kako nas je strah. Mislim, daje bil eden srečnejših trenutkov, ko smo prispeU v Čilas vsi živi in zdravi, le precej prestra- šeni. Pakistan je v tem delu precej žalosten: sama peščena puščava oziroma kamnita pustinja tik pod hribi. Skozi takšno otožno pokra- jino smo pešačih ves prvi dan. Tu- di drugi dan smo v glavnem vide- vah le manjše oaze v hribih, kjer so kmetje urediU terase, ki jim omogočajo borno preživetje. Šele tretji dan, ko smo prišli malo više, je bilo zelenja nekaj več. Tako smo se zadnji, četrti dan marša počutili prav čudovito, ko smo korakah skozi gozdiček, ki pa zaradi nad- morske višine še ni ozelenel. Nosači Kaže, da imajo vse ekspedicije težave z nosači. Mi smo jih imeli v Nepalu in tudi tukaj. Začelo seje že takoj ob glavni cesti, v vasi Bu- nar. Iz Čilasa do tja smo se odpe- ljali s traktorjem in hoteli še na- prej vse do vasi Nola, do kamor naj bi vodila cesta (kasneje se je izkazalo, da cesta ne pelje tako da- leč). V Bunarju so nas zaustavili domačini in nas niso pustili na- prej. Na vsak način so hoteli, da ostanemo tam. Tako bi večino no- sačev morali vzeti iz njihove vasi. Bila so kar maratonska pogajanja v pasji vročini, nekaj mahanja s puškami (ki jih imajo tukaj obi- lo), da smo se končno le lahko od- peljah naprej. UstaviU smo se na precej nepri- jetnem mestu ob rečici, kjer ni bi- lo nobene prave sence. Tako smo bih zvečer vsi opečeni kot mladi odojki. Prispela je tudi četvorka, ki kombija ni uspela popraviti. Za- to so fantje najeli avto. Direndaj z nosači se je začel zgo- daj zjutraj, saj tu vst^ajo ob svitu, zmolijo in gredo na delo. Ker je tu malo trekingov, skušajo pač čim- bolj zmolsti vsako odpravo. Raču- nali smo, da bomo morali do baze plačati 600 rupij (menjava je pri- bližno dve rupij i za en dinar) pa smo nazadnje morali odšteti 900 rupij. Tudi med samim maršem so bili nekateri nosači precej nesramni, še posebej, če niso dobili cigaret, za katere so prosjačili. Tovore so si razdelih po nekakš- nem družinskem ključu, tako da so nekateri nesli po dva tovora (kar v takšni vročini niso mačje solze), nekateri, bogatejši pa so to- vor naložih na osle. Tudi med no- sači so, kot je izgledalo, precejšnje razlike. Eni so razcapani reveži, ki jim je takšen zaslužek pomemben vir preživetja, drugi, predvsem ti- sti z osh, so za tukcOšnje razmere bogataši, poglavje zase pa so zvez- ni oficirji in kuharji, ki so malo bolj izobraženi (znajo tudi pisati) in precej zviti. V glavnem so nosači zelo vzdrž- ljivi in hitri. Sam sem jih z nekoli- ko manj kondicije, a tudi z manj tovora kar težko dohajal. Ker zelo zgodaj vstajajo, smo se morah tudi mi ravnati po njihovi sončni uri. Tako kot smo izgubili prvi spor z nosači in gladko plačali 900 rupij za nošnjo do baze, tako smo glad- ko izgubili tudi drugi spor. Ker nas čaka še pot v dolino, to verjet- no še ni bilo zadnje pogajanje. Zadnji dan marša smo mislili, da bomo nosače prelisičili. Pod Nanga Parbatom je namreč več baznih taborov. Že v vasi, kjer smo taborili, so nas opozorili, da nas bodo nosači pustili v spodnji bazi, ki je kakšno uro hoda od zgornje. Mi smo zato poslali prej predhodnico z denarjem č da bi nosači lahko dobili pl^ šele v zgornjem taboru. ^ Toda nosači so šli kljub temni do spodnje baze, do kamor so namenih že zjutraj. Pogajanja! zgornjo bazo so se začela ij rupijah dodatka in se tam u ustavila. Do poldneva so bila t! še kar znosna, potem pa so ! nosači vedno bolj grozeče oba pali, začeli metati tovore, tako j smo na vrat na nos zbrali denar! jih izplačaU. Nekaj tovorov potem sami znosili gor, da sn lahko postavili šotore in si prjpf vih nekaj za pod zob. En nosač ostal in sam tovoril za po 30 nif za tovor. Bil je res priden in nosil tudi po dva tovora. Res ču ni so ti pakistanski gorjani: kj šen trenutek jih občuduješ, da jih že naslednji trenutek zas vražil. Nemška ekspedicija, ki tab^ v soseščini, je prišla dan za nan Čeprav so že vedeli za naše izku nje, se je vnel prepir, tako da zvezrii oficir hotel poklicati poli( jo v Čilasu. Nazadnje pa se jim le uspelo pogoditi za ceno 50 n.\ za tovor. Zanimivo, da so pot« tudi nekateri nemški nosači nos naše tovore, a za 30 rupij. Tako je vse skupaj vendarle srečno ko čalo, toda z enodnevno zamudo Kuharja Kuharji so poglavje zase. imamo kuharja in pomočnika, o skupaj pa ne veljata za ene; Z nostalgijo se spominjamo nep skega Pasanga, ki je pred sednu leti pod Gaurishankarjem de čarovnije v kuhinji pod goro. Naš Serholon zna peči samo patije (nekakšen kruh) pa še te mo, če se mu ljubi. Njegov poni' nik Abdulmanan pa kar nap gleda, kam bi legel. Lena sta, kar smrdi. Fantje (predvsem zdravnica) so ju le stežka pripra U, da vzdržujeta vsaj minimai red v kuhinji. Če bi bili odvisni^ njune kuhe, bi kmalu shir< K sreči imamo v ekspediciji ne) dobrih kuharjev, ki so nas rešili zagate (Batistič, Aleš, Brane, Ev So pa kuharji prav posebne ste tiči, predvsem nekoliko^ izobraženi in presneto preme^r Naša dva sta polna denarja naprej bi rada za nas opra^'^ kakšne posebne usluge. Takoj je kuhar pomagal kupiti bik pobral provizijo, a tako spr^.^ da ni nihče opazil. Smo pa ^' da ima precejšen kup denarji, je izplačal nosača. Po praviP ra namreč kuhar sam nositi tovor za kuhinjo, naš kuhar P. je raje najel nosača in ga sam pa se lahkotno sprehoo^ baze. Da ni ravno revež, po^^^ podatek, da ima v dolini ra^ trgovino. j Čeprav je za nami šele tede^jj baze (ostah pa naj bi še k*^< mesec) imamo kuharja in ni^^. ga pomočnika že vrh glave' vemo, kako bomo z njima zdržah do konca. No, ja, doS'.^,ji se navadila vsaj to, da vsakoJ^ vprašata: »Kdo bo pa % kuhal?« SREČKO Žalostna, gola in pusta pokrajina, ki jo žge neznosna vročina. Večina Pakistanskega sveta, ki smo ga spoznali, je takšnega. Pakistanski nosači so trmasti in vztrajni pri delu, a žal tudi pri pogajanjih. Dokler ne dosežejo svojega, se ne premakneh) nikamor. Vzpon Ponedeljek, 28. maja 1990 Delo na gori se je začelo 24. maja, kakšeri dan kasneje, kot smo načrtovali. Začelo pa se je zelo obetavno. Čeprav si nekaj fantov še zdaj ni opomoglo od prebavnih motenj ali pa jih daje višina (baza je na približno 4 tisoč metrih) jih je v tako veliki odpravi dovolj za plezanje. Tako smo v dveh dneh postavih prvi tabor na nekaj manj kot 5 tisoč metrih, peti dan pa že tudi dvojko na 6 tisoč metrih. Do vrha n^ bi postavih še dva tabora, najtežji, skalni del pa nas čaka nad drugim taborom. Doslej nas je dvakrat presenetil sneg. Zadnjikrat je bilo to danes. Vendar pade le kakšen centimeter snega, potem pa s« zvedri. Tudi danes se je. Torek, 29. maja 1990 Spet sneži. Vsi smo slabe volje. Začelo se je tako dobro, zdaj pa... kdo ve? 14. JUNIJ 1990-STRAN 13 jpiagajmo .gjc s človekom z dlanjo 0itarni akciji Novega tednika in Radia Celje smo od oprila ^^agali slušno prizadetim celjskega območja in 21-letni Anici f. ^ace vasi pri Kostrivnici, ki potrebuje denar za zahtevno jjgracijo na Kubi, drugače bo oslepela. V akciji Za Aničine oči Zovali z radijsko postajo Šmarje pri Jelšah, na žiro računu, ki ga co Ogriric odprl šmarski občinski odbor Rdečega križa pa seje ^^senetljivo veliko denarja. ^ lO. junija smo v našem uredništvu zaključili humanitarno ogrnagajmo in na krajši slovesnosti v galeriji in prodajalni '^lidanškovi ulici 3 slušno prizadetim celjskega območja pre- ,0Ška dela, ki niso bila prodana na avkciji. Ob tem je predsed- ;0nskega društva slušno prizadetih celjskega območja Anton še ček v znesku 52.647,30 dinarjev, ki smo jih zbrali v naši jiuinanitarni akciji. dneh junija so na žiro račun v pomoč slušno prizadetim |a območja in Anici Ogrinc nakazah denar še: Osnovne šole Vere Šlander s Polzele - 7.245,00 din jnska banka - Splošna banka Celje - 600,00 din laTopovšek, Tabor - 100,00 din podlesnik, Radeče - 600,00 din ižohar, Teharje - 100,00 din Na slovesnosti v Mozaiku je predsedniku Medobčinskega društva slušno prizadetih celjskega območja Antonu Španu nekaj besed o poteku akcije Pomagajmo - Človek s človekom z dlanjo v dlaneh spregovoril odgovorni urednik Novega tednika Brane Stamejčič, v govorico gluhih pa je njegove besede prevajal Adem Jahjefendič. Umetniška dela, ki niso bila prodana na avkciji v galeriji in prodajalni Mozaik, si lahko ogledate in kupite v prostorih Medobčinskega društva slušno prizadetih celjskega območja, Gregorčičeva uhca 6, Celje - za ogled pa se lahko dogovorite s tajnikom Ademom Jahjefendičem, tel. 21-139. iko noč!« liiaratonce mjska vzporednica ij) švicarsko ok potnike iliko registra- t' smo bili Ktji nemško- 'Ne<< je bilo 'V je celjsko- »mce čakal on- mj mukotrpni ici so želeli feki maraton, "jf vsi pa so preizkušnji f^t^em marato- ne bo uspela "iskega mara- '^fval v kom- ' prijazni Švi- "«•11 preverja- "'^i^ih listin, 1'^elel srečno >--- /tzično me- ;-Kem jezeru : -^esto v švi- tisoč pre- ^pogledih , Celjem, je maratona 'JJ; z velikimi "",5^1 Tribu- ■, Met star .^^ isočizvo- ""elvetica, ki "^'^o najbo- .r^^ej pred <[lf^,sila po- 53? ni mestni il^ tisoč izvo- ..''Sa dne kar ■ ""^ustota- mara- ici ze na ia;e^°udarjali ^ h^tevi- \h /fhoda«: ^Si^^^^ežen- e.l2'CSFR in Slavi^^^^l^vi- ^5 iz fCelja- 'taka stalna ScfL^ovjet- ^^^"^ maratonih v Baslu, Odesi, na progi Moskva - Varšava - Ber- lin, pa v Madridu. Čehom in Slovakom je šlo za uvrstitve med 20. in 30. mestom, na naj- starejši evropski maraton pa so pripeljali zmagovalca pra- škega Stotaka. Prišli so tudi najvišji zahodni kot vzhodni diplomatski in drugi predstav- niki, na sprejem seveda. Med startom in ciljem Pa na start! Natančni Švicarji so izračunali, da je med 3372 letošnjimi udeleženci marato- na dobra polovica Švicarjev, četrtina Zahodnih Nemcev, nato po 3 odstotke Poljakov in Vzhodnih Nemcev, Jugoslo- vanov pa je bilo pol odstotka, toliko kot Avstrijcev. Med ma- ratonci iz 24 držav smo bili udeležbi na 9. mestu. Najsta- rejša maratonca sta bila 89-let- nik in 65-letnica, oba iz Zahod- ne Nemčije. Na maratonu so v vojaškem delu sodelovali tu- di maratonci iz 9 zahodno- evropskih vojsk. Na 100 kilometrov dolgi pro- gi, večinoma po ravnini, je imelo veliko dela več sto zdravstvenih delavcev, posta- vili so 17 okrepčevalnic, masi- rali, pomagali onemoglim na cilj s prevoznimi sredstvi. Vsi maratonci so se največ oziraU v nebo, saj so vremenarji ob- ljubljali le padavine in 8 noč- nih stopinj. Proga je bila raz- močena še od zadnjih neviht. Na startu ob 22. uri je ne- strpno čakalo nad 3 tisoč ma- ratoncev, pred 32 leti jih je za- čelo 35. Zadnja leta je vse več podobnih prireditev tudi dru- god in število udeležencev ne- koliko upada. Prvi zmagova- lec je začetnega leta 1959 pri- šel na cilj v 13 urah in 45 minu- tah, prva zmagovalka v začet- nem letu 1962 pa v 20 urah in 13 minutah. V najtežji bielski noči leta spremljajo maratonce od star- ta ob vsej poti številni meščani in vaščani, ki jih vso noč in potem še dan bodrijo s ploska- njem. Na cilj je treba priti n^- pozneje v 24 urah. Mnogi ob- nemorejo, obupajo, obležijo v blatu. Vsi so zmagovalci, tr- dijo prireditelji. Letos so Sto- taka prvič doslej razdelili na tri etape. Kdor zmore vsaj 36 kilometrov do vasice Oberam- sern, v trikotniku med Bi- elom, Bernom in Solothur- nom, do šeste zjutraj, si za vztrajnost prisluži vsaj brona- sto medaljo z modrim trakom. Kdo vse je najbolj premagal samega sebe? Letos je pritekel na cilj v 6. urah in 52 minutah švicarski 38-letnik, nato so se zvrstili še en Švicar, Nemec, Poljak in peti spet Švicar. Med »damami« je zmagala v 7. urah in 51 minutah Zahodna Nem- ka, za njo pa so se zvrstile Švi- carka, Nemka, Poljakinja in spet Nemka. Iz favorizirane sovjetske skupine je bila edina tekmovalka sedmouvrščena. Celjska (ne)pričakovanja Pa Jugoslovani, pravzaprav Slovenci, Celjani? Stanislav Novak, ki je prišel na cilj kot prvi Jugoslovan v času 11 ur in 35 minut in je bil po vrsti 873. maratonec je povedal, da je to doslej njegov najtežji ma- raton: »Nepričakovano teža- ven. Sicer bi pripravil posvetil več pozornosti. Nagajalo je vreme, teren je neznan. Z Odo- nom Simoničem sva tekla skupaj do 80. kilometra, nato je bil on počasnejši«. Še bolj kot maraton ima Novak rad mali nogomet. »Lani sem šel na Celjsko-Logarski maraton v družbi in nismo tekli, letos pa po vsej verjetnosti bom«. Najstarejši celjski marato- nec, 64-letni Ivan Kregar je prišel na cilj v 19. urah. Pred nekaj leti je prvi bral o biel- skem maratonu in rodila se je želja. »Pripravljali smo se z ne- deljskimi pohodi v celjski okohci, tudi ponoči od Ponik- ve čez Boč do Podplata, na Ka- lobje. Najstarejši je bil po Sto- taku tudi med najmanj utruje- nimi in je ocenil, da bi lahko prehodil še, recimo, 20 kilome- trov. Ves čas sta s prijateljem Sretenom Popovičem le hitro hodila in nista tekla. ^ Sreten Popovič: »Človek je junak ko premaga samega se- be, ne progo. Ko sva s Kregar- jem prih£yala v cilj, sem rekel: »Glavo pokonci, ljudje ploska- jo. Po zvočniku so povedah imena in od kod sva, tako da sva imela solzne oči. Veliko smo se tudi naučili«, je pove- dal ta odbornik celjskega ma- ratona. »Prve tri ure sem tekel do 25. kilometra. Proga je izredno zahtevna, napor velik. Največ- ja ovira so blatne poljske in gozdne poti. Vsake pol ure je deževalo. Zadnjih 40 kilome- trov sem prehodil z bolečina- mi v nogah. Organizacija je bi- la izredna«, je povedal 57-letni Franc Smodiš, odbornik, ki je prišel v cilj v 17. urah, za Nova- kom, Odonom Simoničem, Dušanom Pešcem in Higinom Kukovičem. V okrepčevalni- cah ob maratonski poti so po- nujaU najbolj cenjeno stu- denčnico, sokove, čaje, juhe, kavne napitke, čokolado v ko- sih, narezane bananejabolka v kosih in narezan kruh. Mesto In maraton potrebujeta drug drugega švicarski, bielski maraton je že doživel svoj evropski vrh. Celjski maraton iz začetkov v krogu prijateljske druščine prerašča okvir lokalne priredi- tve. »Vsi hočejo v Evropo in tudi mi želimo privabiti druge, postati mednarodni«, ne skri- va želje predsednik Celjsko- Logarskega maratona Jože Zorko. »Na povabilo predsed- nika bielskega maratona, go- spoda Franca Reista smo nad pričakovanjem vzpostavili do- bre stike ne le s švicarskimi prireditelji. Maratonci iz mno- gih dežel so nas spraševali za podrobejše informacije in pro- spekti celjskega maratona so hitro pošli«. Jože Zorko in Ivo Potočnik sta seznanjala s celj- skim maratonom tudi omenje- ne sovjetske elitne maratonce, ki bi se ga radi udeležili. Veli- ko zanimanja je bilo tudi zlasti med maratonci iz NDR, Polj- ske in Češko-Slovaške. Barviti, slikoviti prospekt s fotografijo Celja in Logarske doline ter barvno panoramsko karto Savinjske doline so Ce- ljani s privolitvijo prirediteljev obesili na večih opaznih me- stih. V dvorani Eishalle so se po našem prospektu, ki pa je premalo predstavil progo in področje, kje v »YU« sploh je (kaže, da bodo zainteresirani poiskan naše kraje v svojih at- lasih, doma), pojavila tudi re- klama obvestila o maratonih v Švici, Zahodni Nemčiji, Av- striji, Belgiji, Franciji in ZDA. Na tej skromni, a bogati »borzi maratonov« so obujali tudi seznam s koledarjem 30 naj- bolj znanih maratonov na sve- tu od Honoluluja do Pekinga ter od Reykyavika do Sao Pa- ola in Buenos Airesa. Prodaja- U pa so knjigo s podatki o 800 maratonih na vseh celinah, tu- ristična agencija iz Švice je po- nujala potovanja za udeležen- ce maratonov... Kaže, da bi lepa savinjska krajina in mesto Celje s premi- šljenim in postopnim medna- rodnim uveljavljanjem svoje- ga maratona lahko pridobili v mnogih ozirih. Če se bodo prireditelji potrudili bo lahko letošnji Celjsko-Logarski ma- raton že mednarodni. Ta pa bi bil preizkušnja in prva stopni- ca do »evropskega« maratona, ki bi poživil mesto in vso doh- no do Rinke. Splošno poživi- tev pa potrebujemo. V Bielu, ki je primerljiv s Celjem, ugotavljajo da ima Stotak za mesto tudi izreden turistični pomen. Le nekaj maratoncev sicer prihaja zara- di (večinoma ravninske, suho- parne) pokrajine, gastronomi- je in jezera, so v nagovoru po- vedali turistični delavci. Me- sto Biel išče in potrebuje iden- titeto tudi s Stotakom. Biel in njegov Stotak ter Stotak in njegov Biel, ugotavljajo iden- tifikacijo. Tako kot kakšen be- neški Carnevale je »podjetje« tudi bielski Stotak. Mogoče se bomo v tem smi- slu prisiljeni pogovarjati tudi na sončni strani Alp. BRANE JERANKO Foto: JOŽE ZORKO Bielski/Biennski, švicarski maraton in Celjsko-Logarski maraton: predsednika Franz Reist in Jože Zorko. Celjani v Bielu/Biennu. 14. STRAN - U. JUNIJ 1990 OTROŠKI VRn^ Atkina zanka Še malo pa bo tudi Atka šla na morje. Vas zanima kam? V kraj,ki je najbolj poznan po areni in filmskem festivalu. Kje na naši obali je to? Odgovor napiši na dopisnico in jo do torka, 19. junija 1990, pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE. Pa še rešitev iz prejšnje številke: Laško, Dobrna, Rogaška Slatina. Nagrado pa je žreb tokrat dodelil: Boštjan Zupane, Teharje 33, 63221 Teharje. Nekaj grenkega diši iz današnjega Jutra Prebudila sem se vsa prepo- tena. »Grozne sarye,« sem pomislila in skočila iz postelje. Toda prišla sem le do vrat, ko sem obstala kot kip: »Danes pišemo matema- tično kontrolno, sprašujejo pri vseh predmetih...« Počasi je začela ta napetost po- puščati, toda znebiti se je nisem mogla. Povsod me je spremljala. Ko sem si začela umivati zobe, je pes tako zalcgal, da sem od strahu spustila krtačko v umivalnik. Ko sem si opomogla, sem hitro sko- čila k oknu in zagledala sivo, mračno nebo, kot bi se noč šele poslavljala od njega. »Čudno,« sem pomislila. Vče- raj je bil sončen dan, danes bo pa že dež. Potem sem se umila in oblekla ter odšla v kuhinjo. Do začetka pouka je bilo še dovolj časa zato sem vključila radio, da bi poslušala poročila. Toda do- godkom nisem mogla slediti. Ne- nehno sem morala misliti, kako bo v šoli. Od vsepovsod so priha- jale težke misli. Komaj sem se lahko zbrala, da sem mogla po- gledati na uro in zgrožena spoz- nala, daje že kar pozno. Pograbi- la sem torbo in z nelagodnim od- čutkom odšla v šolo. LEA STUPAR, 8. r OŠ Bratov Letenje ŠMARTNO OB PAKI Skrbi me za okolje Da, zelo me srkbi. Toda, kaj lahko stori enajstleten deček in še peščica ljudi proti celemu sve- tu. Onesnažujemo jo na vsakem koraku, to zemljo, ki je edini pla- net (za zdaj), na katerem je mož- no življenje. Kam bomo šli, če ga uničimo, kje se bomo potem na- selili? Sicer znanstveniki trdijo, da bi moral biti v osončju še kak- šen podoben planet, ampak to je jalova tolažba. Življenjsko okolje Celjanov je onesnaženo do najvišje možne meje. Onesnažena je zemlja, zrak in voda. Celjani sicer skrbno ob- delujejo vrtove, toda zelergava je polna strupenih snovi, ki se po- časi kopičijo v naših telesih. Emo in cinkarna sta največja onesnaževalca. Ni denarja za po- trebne čistilne naprave in mi se dušimo v SO2 in dimu. Le kako jih ne peče vest? Vendar najhuje šele prihaja. Sodobni svet se kar duši v pla- stičnih odpadkih. Ker smo brez- obzirni in jih odlagamo povsod. onesnažujemo okolje še bolj kot s papirčki. Zakaj? Ker plastika ne razpade v naravnem pro- cesu!!! Pomagamo rešiti naravo. Ne odložimo odpadkov kjerkoli. Moramo se zavedati, da smo tudi mi del narave in sicer njen naj- žahtnejši sad. DALIBOR MILIC, 5.c OŠ Veljko Vlahovič CELJE Katera Izidora? En Alf gre tokrat na Polzelo. Dobila ga bo Ines Ribar, ki je na svojem kuponu obkrožila številko 815. Izžrebana številka je bila 817, izžrebala pa jo je Izidora, ki je tudi pravilno odgovorila na Alfovo nagrado vprašanje. Žal pa smo Izidoro pozabih vprašati za popoln naslov, zato jo tudi po tej poti prosimo, da se nam znova oglasi. Knjižnični svet pri Občinski matični knjižnici Žal J razpisuje dela in naloge ravnatelja knjižnice Pogoji: - visoka izobrazba družboslovne smeri - vsaj štiri leta delovnih izkušenj s področja knjji čarstva, ^ - kandidati so dolžni predložiti program razvn, knjižnične dejavnosti Občinske matične kr\]\i^ Žalec. ° Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev šljite na naslov: Občinska matična knjižnica Žalec Aškerčeva 9 a 63310 Žalec s pripisom Za razpisno komisijo. Rok prijave je 15 dni. Kandidati bodo o izbiri ob« čeni v roku 15 dni po odločitvi razpisne komisije FINOMEHANIKA CELJE, p. o. Vodnikova ul. 9, 63000 CELJE ODDAJA po sklepu poslovnega odbora v imenu zbora delovnih ljudi V najem poslovne prostore v li. nadstropju stanovanjsko poslovnega obje v Celju, Vodnikova 9, površine 101,88m . Pisne prijave pošljite na naslov: FinomehanikaC« Vodnikova 9, 63000 Celje, v 15 dneh po ob oglasa. Morebitne informacije dobite na sedežu pod - Vodnikova 9, ali po telefonu (063) 27-911. Svet Osnovne šole Vera Šlander Polzela razpisuje dela in naloge ravnatelja (Relekcija) Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjeva še pogoje 89. in 137. člena Zakona o osnovni šoli imeti: - najmanj 5 let delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit za učitelja - organizacijske in strokovne sposobnosti za ur« ničevanje smotrov in nalog osnovne šole. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevan pogojev pošljite v 8. dneh po objavi na gornji našlo O izidu razpisa vas bomo obvestili v 15 dneh p opravljeni izbiri. ZA PET DIN DOBRE VOUi Boste tudi vi med tistimi, ki bi vas počitnice na morju preveč udarile pd Nič hudega, tudi brez letovanja na Jadranu lahko preživite prijeten d< Prijeten in predvsem cenejši. Če ste pripravljeni odšteti pet (ja, prav ste prebrah, pet dinarjev), in če ste povrhu radi še dobre volje, vas v soboto, sedmega julija, vabimo na naš izlet v Logarsko dolino. V Novem tedniku objavljamo prvi kupon, dru- gega bomo objavili v posebni prilogi Novega tednika prihodnji teden. Vaša naloga je preprosta: izrežite oba kupo- na in ju skupaj pošljite na dopisnicah na naš naslov do 30. junija. Zraven pripišite svoje osebne podatke in še telefonsko številko, če imate pri roki telefon. Ali boste med srečnimi izžre- banci, boste izvedeli 2. julija, ko bomo potnike žrebali na valovih radia Celja, seznam pa objavili v Novem tedniku 5. julija. In zakaj Logarska dolina? Pre- prosto: dovolj blizu je in dovolj lepa, da jo velja ponovno odkriti, za dobro voljo pa bomo skupaj z vami in gosti ter pokrovitelji poskrbeli v naši hiši. 14. JUNIJ 1990 - STRAN 15 fiaj živi iVIarjanca Dobrega pol leta se je vrtela -nekaterih lokalnih radij- Ijjipostajah, dokler ni prejš- i teden v Mariboru že dru- 5 padla - Marjanca. Veseli- 4 da ji ni para v slovenskem -tudi ne v evropskem pro- 00. Zabavna prireditev, ki eni pripisujejo, da je za liper« kulturne ljudi. Peščice organizatorjev obre- dja ne motijo in vrač^o 1, za drago. Lojtrci, ki se je inda prelomila nekje na Tro- nahočitajo, da so od nje osta- ifcše »planke«. Narodno za- bavni glasbi, da so vdahnili ne- kco svežega, drugačnega, po- slušljivega za ves svet. Dodali so ji jazz, operete, tisto, kar se- že poslušalcem v srce. Verja- memo, da im^o prav, sicer ne bi dveh predstav sredi belega delovnega dne, razprodali v nekaj urah. Mi smo sicer stali ob strani in prisluhniU zakulis- nim razgovorom. Nekatere smo tudi k^ vprašali, ali pa smo samo samo opazovah in videh; • da je v dvorani Tabor na- stopilo preko 250 sodelujočih na odru, preko tisoč pred odrom in peščica ljudi za odrom, • daje bil glavni pri vsej za- devi Vinko Šimek, ki se ga je ta trenutke ne samo preveč sli- šalo, ampak tudi preveč vi- delo. • še bolj glavna nag bi bila Šimekova žena Sonja, ki je menda pripravila scenarij, ve- liko besede pa naj bi imela pri zelo pomembni zadevi; razde- ljevanju vstopnic. • Ko se je Cita Galič kot or- ganizatorka skupine poslušal- cev oglasila pri zakoncih Ši- mek po vstopnice, je beseda nanesla tudi na delo v ansam- blu Slovenija, kije menda pos- nel nekaj materiala za novo ploščo. Ker beseda da besedo, je tudi ansambel Slovenija do- bil svojo vstopnico za nastop. • Še bolj presenečeni so bili člani mariborskega okteta, ki so dobih vabilo za sodelovanje le nek^ ur pred nastopom. • Nekatere nenadne spre- membe so tako zapolnile pro- gram, daje kupna dolžina Mar- jance s Šimekovimi vložki pre- segla tri ure trganja. • To je precej utrudilo naše TV delavce, ki so normo dose- gli že v prvi polovici snemanja generalke, potem pa so se po- dali na počitek. • Alpski kvintet se je na Marjanci predstavil v drugačni podobi, s kravatami v nežno rjavih oblekah so igrah zimze- lene melodije Roberta Stolza. • Na prireditvi sta skup^ z ansamblom Steirischen berg- vagabunden nastopila tudi M^da Petan iz Celja in Jože Škorjanc iz Prebolda (na sliki). Skup^ so zaigrali aktualno av- strijsko himno za SP v Italiji, ki je trenutno zelo popularna na oni strani meje. Upamo, da njihova popularnost ne bo splahnela po porazu avstrijske reprezentance. • Svoj kos kruha si z igra- njem v Avstriji reže tudi Celjan Sandi Škoflek (Savinjskih 7). Z ansamblom Die Mooskirch- ner je pravkar posnel novo ka- seto v milijonski nakladi. San- dija in njegove fante je prišlo s posebnimi avtobusi iz Grad- ca bodrit preko 400 njihovih privržencev. EDI MASNEC Lovci sanj Kaos, ki vlada v naši deželi je nepopisen. Na mitingih se zbirajo več tisoč glave mno- žice, ki poslušno politične veljake in jim sledijo v mno- žično neumnost. Na drugi strani pa domače ročk zvez- de odpovedujejo načrtovane turneje zaradi premalega od- ziva publike. Tako se je od- povedal svoji turneji tudi Parni valjak, ki se že celih petnajst let trudi na domači ročk sceni. Izdali so prav to- likšno število LP-jev. Zadnji Lovci snove, pa je po mne- nju kritikov višek ustvarjal- nosti v njihovi karieri. Minulo soboto jih je KLjUB pripeljal v Celje, na- tančneje - pred Spodnji grad, toda na žalost jim je zagodlo vreme. Ob osmi uri, ko naj bi se koncert začel, je dež uničil pričakovanja na- rašč^oče množicePoiskalasi je zavetišče za najbližnjim šankom. Organizator je vztrajal na nemogočem, se prepuščal višji sili, ki naj bi mu bila naklonjena, in tako seje koncert le pričel, čeprav z dveurno zamudo. Najbolj zagrizene oboževalce je Par- ni valjak komco zagrel, ko so se ponovno vmešale naravne sile in v obhki dežja posegle v dogajanje. Prizorišče je množica za- pustila z vrtoglavo hitrostjo. Upajmo, da bo drugič prilož- nost bo že v soboto v Grižah - vreme bolj razumevajoče. EDO EINSPIELER Program vozil: - IMV - RENAULT - CIMOS - CITROEN - IDA OPEL - VW AUDI - WARTBURG - ŠKODA Lestvici Radia Celje zabavne melodije: 1 lillv was here - david stevvart and candy ^ dulfer (5) 2- nothing compares 2 u - sinead 0'connor (9) 3- insieme 1992 - toto cotugno (4) how can we be lovers - michael bolton (3) 5- id rather go blind - sydney vungblood (6) 5- kingstone town - ub 40 (3) I hajde da ludujemo - tajci (9) ° teško je biti andžeo - atomsko sklonište (2) ,1 jaz nimam noč za spanje - šank ročk (8) i " b'la je sreda - don mentoni blues band (7) , ^»tvica zabavnih melodij je na sporedu radia celje vsako I •^'»oto ob 17.30. i ^onnače melodije: 1 J^ati čaka vas - boris kovačič (6) ^ glažekjenalit-mihelič (5) J ^atvoj najlepši dan - dobri znanci (4) C godec-nagelj * (5) naj pesem zveni - štajerskih 7 (10) j babica, želimo ti vse najbouše - alpski kvintet (4) jasmin-spomin (8) 9 t^^lotniškega mosta-bratje iz oplotnice (2) ^orajžno bom zapel - rogaški instrumentalni 10 S^'ntet (3) '^emir-šaleški fantje (7) ponl^!^° domačih melodij je na sporedu radia celje vsak '^''eljek ob 17.30. V CLUBU CASABLANKA bo nocoj gostovala TAJCI Predlogi za lestvico zabavnih melodij; i still havent found l'm looking for - the chimes hear the drummer - chad jackson hold on - vvilson phillips Predlogi za lestvico domačih melodij: te moje orglice - slovenija nedeuski izlet-novi prijatelji nocoj si povejmo - veseli zasavci objavlja natečaj za oddajo v zakup poslovno prodajnih prostorov v I. etaži Prodajnega centra Nama Leveč. s tem natečajem so na razpolago trije lokali v veliko- sti 47, 45 in 30 m^ Natečaj velja do 30. 6. 1990 oz. do oddaje vseh prostorov. Vse zainteresirane družbene in privatne podjetnike vabimOj da dvignejo natečajne pogoje na naslovu NAMA Žalec, Titov trg 2 ali po telefonu 711-440. NATEČAJNI POGOJI za oddajo poslovnih prostorov v Prodajnem centru NAMA Leveč v prodajnem centru nama leveč smo v letu 1989 preuredili del i. etaže v individualne lokale in jih oddali v zakup. s tem natečajem objavljenem v listu novi tednik dne 14. 6. 1990 ponujamo dodatne prostore pod naslednjimi pogoji: 1. v i. etaži so na razpolago trije lokali v velikosti 47, 45 in 30 m^ 2. predvideni vložek za zakup lokalov bo znašal cca 600 dem po ml 3. uporabnik si z vložkom pridobi pravico uporabe lokala za dobo 15 let, za kar se sklene posebna pogodba. 4. uporabnik plača mesečno 35 dem po m^ za pokrivanje skupnih stroškov poslovanja, razen telefona, ki si ga lahko uporabnik na svoje stroške uredi sam. 5. prodajni program ni določen, uporabnik ima možnost prodajati vse vrste blaga, ki še niso zastopane v obstoječem prodajnem programu name oz. obstoječih koristnikov pro- storov. 6. vse podrobnosti se uredijo s posebno pogodbo, ki se sklene med uporabnikom in namo. 7. prednost pri natečaju imajo interesenti, ki bodo na podla- gi sklenjene pogodt>e takoj zagotovili 100% udeležbo sred- stev in nudili interesantne prodajne programe. 8. nama si pridržuje pravico spremeniti natečajne pogoje do sklenitve ustreznih pogodb o zakupu in uporabi pro- storov. 9. plačilo zakupa lokala je možno tudi na kredit do 6 mese- cev po dogovorjeni obrestni meri in ustrezni garanciji. podrobnejše informacije so možne po telefonu 711-440. ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD Zdravstveni dom Celje objavlja po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 76. čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem izobraževanju in štipendiranju ZC Celje eno specializacijo iz medicine dela, prometa in športa Pogoji: - končana medicinska fakulteta - splošna smer - opravljen strokovni izpit. Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8 dneh po objavi na delavski svet TOZD Zdravstveni dom Celje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odlo- čitvi delavskega sveta TOZD. Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: Vodenje in organiziranje poslovne enote - poslovodja Pogoji: - V. stopnja strokovne zahtevnosti trgovske smeri - trgovski poslovodja ali ekonomsko komercialni tehnik, - 24 mesecev delovnih izkušenj na področju vodenja samostojne enote, v tekstilni stroki, - 3 mesece poskusnega dela, - zaradi specifike delovnega področja zaželena moška oseba z lastnim osebnim vozilom in šoferskim izpitom B kategorije. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v dnevnem časopisju na naslov: TP Center Celje, komisija za medsebojna delovna razmerja, Ulica 29. novembra 27 a, Celje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključenem postopku. 16. STRAN - 14. JUNIJ 1990 Praznik Slišimo, da v Celju še nihče ne ve, če bomo letos praznovali občin- ski praznik ali ne. Pa ne, da so vodilni le spoznali, da ni kaj praznovati! ^ Najnovejši »politični menu^ - pedvolilni golaž, finančna mine- štra, zarečeni knib in ideološki koktajl. Nagradni razpis 1. nagrada 100 din 2. nagrada 50 din 3 nagrade po 30 din Pri žrebanju bomo upoštevali le ^ ne rešitve, ki bodo v naše uredništv spele do torka, 19. junija 1990 do o*^ dopoldan. Rešene križanke lahkot' sete tudi osebno v poštni nabiralni].'? na vhodnih vratih naše hiše NT&pp^ kuverto napišite NAGRADNA KRif, KA in svoj točen naslov. Rešitev Icrižanlce Vodoravno: ABI, SPLAV, dram?, KRAPI, IGRALEC, LORAN, Ro^A,' KOTARI, LENE, DALEN, T.č., aar? LIONEL, LEHA, BRAJDA, ll i KOTER, BALZAMOVEC, VOJNiK , E.J., KADI, ARKADA. ' Izid žrebanja 1. nagrado 100 din prejme: Antoni nar. Na zelenici 14, Celje. 2. nagrado 50 din prejme: SaškaDm vič. Na zelenici 9, Celje. 3 nagrado po 30 dinaijev pa prejm Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, Ana Zupane, Šempeter 263, Šempi v Savinjski dolini in Gregor Petrovih klošičeva 3, Celje. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti! SERVIS ŠPORTNE IN KAMP OPREME ANDREJ SVETEK, : KERSNIKOVA 11, CELJE Telefon (063)21-156 Popravilo in vzdrževanje: - čolnov (pleskanje, barvanje, premazi proti algam) - motorjev za čolne (iconzenviranje in dekonzerviranje, montaža komand) - prikolic (pregledi, popravila, nastavitev) - svetovanje za vzdrževanje in pred nakupom. MNOŽICI PRIVILIGERANCEV BREZ DELA SE ZDAJ PRIDRUŽUJE ŠE VSE VEČ TAKIH BREZ SLUŽB. , Tolažba upokojencem upokojenci so vendarle lahko zadovoljni, saj vse kaže, da so nekateri prisluhnili njihovemu utripu. Oni imajo stranko sivih panter- jev, črni panter pa naj bi spet postal naš simbol. (jdarnost Kot vse kaže, so novinarji No- vega tednika in Radia Celje vse bolj udarni. V soboto so na tekmovanju v kegljanju podrli največ kegljev. Stiska žalskim obrtnikom je očitno že res hudo. Želijo v hosto! Riše Samo Kralj Razpisna komisija VIO ŽALEC TOZD OŠ IVAN FARČNIK BUČ VRANSKO razpisuje prosta dela in naloge ravnatelja in pomočnika ravnatelja (z dopolnjeanjem učne obveznosti). Pogoji: Kandjdati morajo izpolnjevati pogoje določene z ZOŠ in imeti 5 let delov, izkušenj pri vzgojnoizobra- ževalnem delu. Mandat traja 4 leta. Pričetek dela je 1. 9. 1990. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VIO Žalec, TOZD OŠ Ivan Farčnik Buč - Vransko s pripisom »za razpisno komisijo.« Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po konča- nem razpisu. HOROSKOP • OVEN Ona: Morala se boš sprijazniti z dejstvom, da ne moreš spremeniti navad svojega partnerja. Toda verjetno je ravno to tisto, kar te na njem najbolj privlači. Še vedno pa boš razmišljala tudi o nekom drugem. On: Z lepo besedo ti bo uspelo precej več, kot pa z grobostjo in nasiljem. Na koncu so važni samo rezultati, kar pa seveda ne pomeni, da cilj opravi- čuje sredstva. Nekdo ti bo poskušal nagnati, kar pa mu ne bo ravno n^bolje uspelo. v • BIK Ona: Dolgo si bila prepričana, da si neobčutljiva za ljubezenske težave, sedaj pa se bo izkazalo po- polnoma nasprotno. V trenutku, ko bo tvoje hrepe- nenje n^vcčje, se ti bo vse skupaj kar naenkrat porušilo. On: V prepiru boš hotel imeti tako prvo, kot tudi zadnjo besedo, kar pa marsikomu ne bo čisto po godu. Nikar ne razglablja toliko o načelih, ampak stori tudi nek^, da se le ta začnejo vs^ počasi realizirati. DVOJČEK Ona: V zapleteni osebni zadevi se boš ravnala predvsem po svojem občutku, čas pa bo povedal, ali je bila ta odločitev tudi prava. Toda nikar se preveč ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, raje si srečo prisluži. On: Čeprav ti gre v tem trenutku kar najbolje, pa bi bilo koristno, da bi poskrbel tudi za prihodnost. Prav nobena stvar ni tako stabilna, da bi se ne uspela pokvariti! Toda predvsem brez kakršnekoli panike. RAK Ona: Nekdo te zelo pogreša, vendar pa ti tega na noben način ne bo hotel priznati. Konec tedna boš »pristala« na divji zabavi. V prijetnem razpolože- nju boš izdala nek^j, za kar bi bilo bolje, da bi ostalo skrito. On: Brezglavo se boš odločil za nekaj, kar pošte- no presega tvoje zmožnosti. Toda ko boš enkrat začel, bi bilo povsem nesmiselno ustaviti se na polovici poti. Mogoče pa ti bo vseeno uspelo. ; • LEV Ona: Tvoja reakcija na nepričakovano novico bo vse preveč impulzivna, da bi lahko dosegla kakrš- nokoli razumno rešitev. Poskusi se zbrati in trezno razmisliti, pa se bo rešitev pokazala kar sama od sebe. On: Pomisli tudi na svoje prijatelje, s^ boš v na- sprotnem primeru knj hitro ostal sam. Prijetna stran uspeha je predvsem v tem, da ga znamo deliti in tako osrečiti tudi ostale. Premisli in ukrepaj, če ne bo prepozno! -i • DEVICA Ona: Prijatelj, ki si mu sicer izredno naklonjena, niti ne sluti o tvojih čustvih, zato je najbolje, da mu poskusiš odpreti oči. In nikar se preveč ne obotav- ljaj, s^ se ti izgubljena priložnost zlepa ne bo pono- vila. On: Poslovni partner te bo sicer pošteno razoča- ral, vendar pa se boš kc^j hitro uspel izkopati iz neprijetnega položaja. Pa še nekoga prav očarljive- ga boš spoznal in na koncu mu boš na nek način celo hvaležen. TEHTNICA^ Ona: Dolgo si varovala svojo skrivnost, sed^ pa je prišlo na dan tudi tisto, na kar si že zdavnaj pozabila. Le stežka ti bo uspelo prikriti tvoja ču- stva, kar pa se lahko izkaže kot izredno riskantna zadeva. On: Pred teboj je uspešen teden, ki ga boš kronal s precejšnjim poslovnim uspehom. Pa še prijeten večer v dvoje, ki si ga že tako dolgo želel. Izkoristi ugodno priložnost in jo kronaj z uspehom. • ŠKORPIJON Ona: Neka zadeva ti bo najprej sicer spodletela, ko pa boš poskusila znova, boš dosegla prav never- jeten uspeh. Presenetljiv uspeh te bo spravil v od- lično razpoloženje, neuspeh iz preteklosti pa bo v hipu pozabljen. On: Dosegel boš tudi tisto, kar si že dolgo želiš. Prav tako pa ti bo poslovni uspeh prinesel ugoden razplet tudi na ljubezenskem področju, ki si ga zadrge čase vse preveč zanemarjal. Bo pa sedaj zato lepše. • STRELEC Ona: Potovanje ti bo prineslo obilo prijetnih do- živetij, prav tako pa si boš pridobila moči za nove naloge, ki te čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od tebe same in prav lahko se ti bo zgodilo, da se boš resnično zaljubila. On: V prihodnjem tednu se ti obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahuj, temveč zgrabi ponujeno priložnost. Znanec ti bo sicer poskušal nagnati, vendar pa se bo na koncu ujel prav on sam. ^ • KOZOROG__ Ona: Če ne boš naredila ničesar za svoje' tudi ne moreš pričakovati karkoli prijetnei trudi se in bodi predvsem odkritosrčna,^ sprenevedanje doslej ni kdo ve kako obr^ In nikar ne čakaj! On: Zaradi tvoje nerodnosti boš izg^^^l nost, ki se ti zlepa ne bo več ponovila. Predv» bo veliko bolje, če se za nekaj časa potuhn^n nabereš novih moči. Opozorilo bo prišlo z^"^ kost prepozno. ___^ • VODNAR___^ Ona: Dosegla boš skor^ vse, kar si boi^^ ostalo pa bo vprašaiye, ali boš nato sploh na. V neki stvari se boš morala odločiti p/*j^. hitro, pa četudi si boš želela karseda \ On: Še vedno si nisi na jasnem, kaj si^f ^ želiš: ali staro ustaljeno ljubezensko ^g°°^M vročo avanturo. Jasno ti je le eno: na dveh sv. pač ne da sedeti. Pohiti, saj bo kmalup^^P^ • RIBI ^ -----^6"' Ona: Predvsem strah pred posledicami "m nil, da bi se zapletla v neko nespametno u Prijateljica te bo sicer vneto nagovarjala, ^ le zato, ker so njeni interesi prav tam, kjefS no ti sama. j On: Vse predolgo si bil prepričan, da si f^,gif ma neobčutljiv na ljubezenske namige ^ "j^ osebe, sed^j pa se je izkazalo ravno n^J^^;^ Toda vseeno ^c^je malo počakaj, saj si bos še premislil. 14. JUNIJ 1990 - STRAN 17 LJUBITELJE MALIH ŽIVALI (iarjavost mačk --riavost je zsuedalska 2 bolezen, ki jo povzro- ^aijevci prilagojeni mač- ^ Tipično mesto pojav- f". je predel glave med f^^^ ušesoma, ki se nato ^Iri po čelu, obeh licih in V začetku je bolezen t kot male krastice, ki se množijo tako, da koža ode- postane nagubana, oči priprte. Dlaka se redči jpdar popolnoma ne od- ^^ga vrsta garjevcev pri ,m pa je prilagojena slu- v-odom. Lastnik mačke to L kot temno rjavkast iz- oziroma kraste, pravi- Jj,3 v obeh ušesih, jpremembe na koži in slu- ,vodu so zelo srbeče. Mač- ,se kar naprej praska ali pa fesa z glavo. niagnoza je enostavna, na podlagi vidnih tipičnih spre- memb podprtih z mikro- skopsko preiskavo kožnih ali sluhovodnih krast. Kožna garjavost je zelo tr- doživa, povzroča hiranje mačke (predvsem zaradi strupenih izločkov garjev- cev) in velikokrat tudi pogin. Oba pojava garjavosti zdra- vimo uspešno, v kolikor ni bolezen zelo zastarela in ni zavzela prevelik obseg ter če so na razpolago prava zdravi- la. Zdravimo s praški, raz- topljenimi v vodi in z injek- cijami. Opozarjam pa na pripo- močke narejene v različnih apotekah, brez recepta vete- rinarja, s vsebnostjo žvepla, ki so marsikatero mačko že ugonobila. JANEZ ČRNEJ, dipl. vet. Razvojni center Planiranje, Ulica XIV. divizije 14, Celje, d. o. o. ■ ipravni odbor Razvojnega centra Planiranje, d. o. o. objavlja prosta dela in naloge Samostojno projektiranje Pogoji: - dipl. ing. gradbeništva (nizke gradnje) - opravljen strokovni izpit Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandK j dati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Razvojni center, Planiranje, d. o. o. 63000 Celje, Ulica XIV. i divizije 14. Razvojni center, podjetje za strateško usmerjanje. Ulica XIV. divizije 14, Celje, d. o. o. Upravni odbor Razvojnega centra Celje, d. o. o. objavlja prosta dela in naloge Finančnega knjigovodje Pogoji:- srednješolska izobrazba ekonomske smeri (V. stopnja) - 3 leta delovnih izkušenj na področju objavljenih del in nalog Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi- dati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Razvojni center, d. o. o., 63000 Celje, Ulica XIV. divizije 14. Vzgojno-izobraževalna organizacija Šmarje pri Jelšah, TOZD Vzgojno-varstvena organizacija Rogaška Slatina objavlja razpis za imenovanje ^ Pedagoškega vodje (reelekcija). 2a pedagoškega vodjo je lahko imenovan kandidat, •^i izpolnjuje pogoje, določene z Zakonom o združe- •^em delu in pogoje, določene v Družbenem dogovo- ru o oblikovanju kadrovske politike v občini Šmarje pri Jelšah, in da izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima najmanj višješolsko izobrazbo " da ima izobrazbo v skladu z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok - da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok 1". da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ^' zagotavljajo, da bo s svojim delom pripomogel •^.uresničevanju smotrov in nalog v vzgojno-varstve- organizaciji. 'kandidate prosimo, da prijavi in dokazilom priložijo program, v katerem naj opredelijo svoje dejavno- in naloge v štiriletnem mandatnem obdobju. '^^'a in naloge se razpisujejo za 4 leta. prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov ^'0 Šmarje pri Jelšah, TOZD VVO Rogaška Slatina. I^rididati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po ^IH^anju. steklarsko fodjktjb p.o. esom celje 30 let ponujamo kakovostne steklarske sto- ritve (okvirjanje slik, zasteklevanje bal- konov, zamenjava različniti stekel, pe- skanje) prodajamo ekskluzivne izdelke iz ste- kla, tudi na kredit (vitraže-talne in stenske, ure, lestence, kozarce-pobarvane, itn.) Izpolnjene želje, Steklar Celje MODNI KOTIČEK Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK Zadnji pomladanski dnevi tako hitro bežijo, da človek kar verjeti ne more. Še na- tančno en teden je pred nami in že bomo v poletju. Pa ima- mo skupaj z našo modno svetovalko Vlasto Cah-Že- rovnik kar precej težav, kako izbirati modne nasvete. Čas po letnem koledarju nam narekuje, da bi vam svetovali o izbiri kopalk, vro- čih hlačk, poletnih modnih oblačil iz čim manj blaga - vreme pa je takšno, da bi vam najrajši predstavili ne- k£0 lepih, letos modernih dežnih plaščev in vetrovk. Pa ne gre, da bi obupali! Da- nes smo izbrali srednjo pot in iz priložene skice je raz- vidno, da je kostim lahko prav elegantna rešitev, kako iz fantovske postave narediti tipično žensko. Sicer pa se je v našem uredništvu spet nabralo pri- bližno 20 nagradnih kupo- nov z vprašanji in Vlasta Cah-Žerovnik bo na nekate- re med njimi odgovarjala v Opoldanski mavrici Radia Celje v soboto, 30. junija. Ta- krat bomo spet žrebali nove- ga nagrsuenca, Simoni Br- glez, nagrajenki meseca ma- ja pa bo Vlasta Cah-Žerov- nik unikaten modni ročno pleten pulover predala v so- boto, 16. junija. Uredništvo Kako do oblin? Vprašanje: študentka Moj- ca, je sicer visoke in vitke postave, vendar obline niso ravno njena »moč- na stran«. Svojo preveč fantovsko postavo bi rada s primerno obleko, ki bi jo no- sila tudi za boljše priložnosti, nekako preoblikovala v bolj žensko. Odgovor: Mojca, ali si lah- ko zamisliš kaj bolj tipično ženskega, kot je takšenle Chanel kostim? Ja- kna je v pasu pre- rezana, navzdol pa se širi v bogatih gu- bah ter s tem d^e slutiti ravno pravš- njo zaoblenost bo- kov. Ker mi nisi napisala, ka- ko je kaj s tvojimi nogami, ti ne morem svetovati kroja krila, ki bi ti najbolj ustrezal. Poiskusi z ozkim, do kolen ali krajšim, če ti pristoji. Mi- ni se namreč še vedno noče predati! Vlasta KMETIJSKI NASVETI Različni načini zatiranja ščavja Pri intenzivnejšem pridelovanju krme in na novo zaseja- nih travnatih površinah se vse pogosteje javlj^o nezaže- leni pleveli, ki jim ustrezajo takšne intenzivne razmere (večkratna raba in močnejše gnojerye z dušikom). Med n^bolj nezaželene plevele spadajo ščavje, regrat, zlatica in drugi škodljivi in strupeni pleveli. Demonstracijske poskuse o zatiranju ščavja so opravili kolegi iz Inštituta za hmeljarstvo in pivo varstvo Žalec občine Žalec. Ščavje je večletni širokolistni plevel z močno in globko korenino. S svojimi velikimi listi senči prostor okoli sebe ter tako spodriva trave, detelje in nekatere koristne zeli (rman, timijan, melisa, kadulja ter druge). Ščavje ima poleg globokih korenin in velikih listov tudi sposobnost velike proizvodnje semena (več tisoč semen vsaka rast- lina), ki lahko kali tudi, če ga odtrgamo še zelenega in ga pustimo ležati v jarku (dozori in se razmnoži). Seme pa ohrani sposobnost kalitve v zemlji tudi do 80 let, če niso dobri pogoji za kalitev. Posledica vseh teh lastnosti ščavja je, da se izredno težko zatira samo z načinom rabe travinja in gnojenja. Glede na sestavo travne ruše in pojav ščavja imamo več načinov zatiranja ščavja. Ti načini so: 1. Uničenje travne ruše in ščavja - obnova travne ruše Za ta način se odločimo, če imamo v travni ruši slabe vrste trav in detelj, poleg tega pa je ruša še močno zaplev- Ijena z ščavjem. V tem primeru uporabimo herbicide na podlagi glifosata (Roundup, Boom Efekt, Cidokor), ki uni- čijo celotno rastlino (zelene dele in korenino). Pri odmerku herbicida se ravnamo glede na plevelne vrste (Roundup-a &-10 1 pripravka v 500 1 vode na 1 ha). Količine herbicida na osnovi glifosata (Roundup, ...) lahko zmanjšamo do 40% (3,6-61 pripravka/200-3001 vode), če uporabimo Hyspray ali Armoblen T-25 v 0,5% raztopini. Škropimo v času, ko im^o rastline dovolj listne mase - n^boljše je jeseni, ko ima ščavje razvito rozeto (20 cm). Tri tedne po škropljer^ju že lahko sejemo nove travno deteljne mešanice oziroma druge poljščine. 2. Zatiranje ščavja v travni ruši Če imamo dobro travno rušo (dobre trave in detelje) v kateri pa se pojavlja ščavje posamezno ali v otokih, uporabimo selektivni herbicide, ki nam ne poškoduje dobre travne ruše. Za škropljenje te travne ruše imamo na voljo samo herbicid ASOLUX. Je sistemičen herbicid, ki deluje preko korenin in listja. Deluje zelo počasi, saj se znaki delovarxja pokažejo čez tri tedne v odvisnosti od temperature zrsika. Odmerek je odvisen od temperature: pri 8 °C 6,0 l/ha pri 12 °C ->■ 5,0 ]/ha 14-16 °C 4,5 l/ha l&-20° C ^ 4,0 l/ha Pri temperatureih višjih od 25 °C škropljenje odsvetu- jemo, ker lahko poškodujemo travo. Asulox uporabljamo v času, ko ima ščavje dobro razvite Uste, vendar pa še nima cvetnega stebla. Uporabljamo ga lahko po vsakem odkosu, ko se rastline ponovno obra- stejo, dokler ne pade temperatura pod 5 °C. V travni ruši, ki nima skoreo nič detelj, lahko uporab- ljamo herbicide, ki so namenjeni zatiranju plevela v žitih. Ti herbicidi so: STARANE 250 EC -* v 0,15% koncentraciji ali 1,0 l/ha DEHERBAN FLUID -h- 0,5% koncentracija ali 4 l/ha Dobra lastnost herbicida starane je, da hitro deluje, saj se prvi znaki pokažejo že po nekžg urah (povešeno, uvelo listje). Uporabljamo ga lahko v vseh fazah razvoja ščavja in tudi pri nizkih temperaturah 5 °C. M^hno število ščavja (posamezne rastline) lahko tretiramo lokalno. Pri lokal- nem tretiranju pa botanični sestav travne ruše ni bistve- nega pomena. Za vse pripravke je karenca (doba, ko pripravek ni več strupen) 28 dni. 2ŽV Celje: TATJANA PEVEC, dipl. ing. agr'. 18. STRAN - 14. JUNIJ 1990 RADIJSKI IN TELEVIZIJSKIsdq KUMARICE piše nada kumer Najmanj štirje obrazi Radio je za vse nas, ki živimo z njim, kot majhen otrok. Nenehno nas potrebuje in pri- klepa nase, da si navsezadnje vro- če zažehmo vsaj za hip oddahniti si od njega. A ko nam končno le uspe pobegniti v svoj svet, ga že nezadržno pogrešamo. se pravzaprav nikoli po- vsem ne iztegamo iz objema radij- skega dela. Če drugače ne, nas nekje v podzavesti nenehno klju- va kakšna misel, kakšna iskrica, kakšna ideja. In kdo med nami se še ni znašel v položaju, ko je iskreno obžalo- val, da nima pri sebi mikrofona. Zgodi se, da na čisto zasebnih po- tepanjih, daleč stran od radia na- letiš na zanimivega sogovornika, na zanimivosti in dogodke, ki ti kar samodejno poženejo do mož- ganskih centrov misel: »Kakšna imenitna oddaja bi lahko bila to- le!« Najboljše stvari, pravi mali programski »cukerčki« veliko- krat nastajajo spontano, iz vsak- danjega življenja. Nič čudnega, da je za večino radijskih novinarjev (tudi drugih, a radijskih še predvsem) norma- len delavnik popolnoma nenor- malen. K^ti na radiu, ki zmore biti najbolj elastičen in najbolj hi- ter medij vseh medijev, se mora kar naprej nekaj dogajati, dogod- ki prehitevajo načrte in rušijo ur- nike. Tudi to je čar radia, ki nas je že zdavnaj omrežil ali pa premete- no ujel, da ne moremo več stran od njega. Takšen je radio za nas, njegove ustvarjalce. Za poslušalce je radio marsikaj. Za večino je najbrž nepogrešlji- vi, vsakdanji spremljevalec,ki deU usodo vseh vsakodnevnih sprem- ljevalcev: ko je z nami, ga posebej ne opazimo, pogrešamo ga šele takrat, ko umolkne. Je preprosto tisti zvok, ki vnaša nekaj živahne- ga nemira v naše okolje. Saj - spomnite se, da ste se že kdaj spraševali: »Kju neki mi danes manjka?« pa ste navsezadnje ugo- tovih le, da ste pozabili vklopiti radio. Radio je za nekatere spet prija- telj v osamljenosti, pogosto edini glas zunanjega sveta. Tudi tega se skušamo zavedati tisti, ki delamo za mikrofonom in se potrudimo do vsakega od teh ušes spraviti kakšno toplo besedo, kakor da bi bila izbrana posebej za vsakega našega prijatelja. Radijske vezi s poslušalci so tudi mnogo tiste- ga, česar v centru sploh ni mogo- če slišati. Kolikokrat nas pokliče kakšen tolažbe željan glas, osam- ljeno dete pa tudi vesela družba, ki želi poklepetati. In navsezadnje je radio včasih tudi bljuvalnik, kanta za smeti, kamor lahko zmečeš vse, kar ti v tem življenju hodi na poti. Koli- kor več ljudi shši za tvoje tegobe, toliko bolj si olajšaš dušo. Ko se takšen izbruh slabe volje najde v etru, ti pa za mikrofonom, se presneto slabo počutiš. Ne zato, ker bi očitki leteh nate, ampak zato, ker moraš čimbolj domisel- no končati samogovor, ki je naj- večkrat nepretrgan plaz besed, a tako, da ne bi vse skupaj izpadlo kot osovražena cenzura, ker te v demokraciji menda ni. Ker pa se še nismo naučili razlikovati med demokracijo in anarhijo, ne- kateri pač mislijo, daje demokra- cija to, da lahko počneš in govo- riš, kar hočeš. No pa recite, če ste vedeli, kaj vse je radio? RADIO CELJE četrtek, 14. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obve- stila, 8.45 horoskop, 9.00 dopoldne z vami, 10.00 poročila, 11.00 opoldanska mavrica, 13.00 danes do 13-tih (prenos ru), 13.30 za najmlajše, 14.30 kam danes?, 15.00 poroči- la, 15.30 dogodki in odmevi (prenos rlj), 16.00 čestitke in pozdravi, 17.00 kronika, osmrtnice, 17.30 odprto z violin- skim ključem - disco glasba, 19.00 zaključek sporeda. petek, 15. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obvesti- la, 8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop, 9.00 petkov mozaik, 10.00 poročila, 11.00 opoldanska mavrica, 12.30 kuharski kotiček, 13.00 danes do 13-tih (prenos rlj), 13.30 za najmlajše, 14.30 kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 do- godki in odmevi (prenos rlj), 16.00 čestitke in pozdravi, 17.00 kronika, osmrtnice, 17.30 studio ce, 19.00 zaključek sporeda. sobota, 16. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obve- stila, 8.30 pogled v delo, 9.00 dopoldne z vami, 10.00 poročila, 10.30 filmski sprehodi, 11.00 opoldanska mavri- ca, 13.00 danes do 13-tih (prenos rlj), 13.30 za najmlajše, 14.30 kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 dogodki in odme- vi (prenos rlj), 16.00 čestitke in pozdravi, 17.00 kronika, osmrtnice, 17.30 odprto z violinskim ključem - lestvica zabavnih melodij - lzm, 19.00 radijski dnevnik (prenos rlj), 19.30 nočni program - prenos koncerta ansamblov šank ročk in parni valjak iz griž, s komentarji, razgovori in javljanjem. nedelja, 17. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila e it stila, 8.45 horoskop, 9.00 čaj za dva, 10.00 poroč, biseri kulturne dediščine, 11.00 kmetijska oddaja i" domačih logov (jure krašovec), 13.00 novice, 13 ke in pozdravi. ponedeljek, 18. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poroti, obvestila, 8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop, 9 oo| dopoldne, 10.00 poročila, 11.00 opoldanska ^ 13.00 danes do 13-tih (prenos rlj), 13.30 2a na- 14.30 kam danes?, 15.00 poročila. 15.30 dogodkih vi (prenos rlj), 17.00 kronika, osmrtnice, i7.30. z violinskim ključem - lestvica domačih melodij zaključek sporeda. torek, 19. 6.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 q la, 8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop, 9.00 (v z vami, 10.00 poročila, 10.15 glasbene novosti, iiq! danska mavrica, 13.00 danes do 13-tih (prenos ru za najmlajše, 14.30 kam danes?, 15.00 poročila dogodki in odmevi (prenos rlj), 17.00 kronika,^ ce, 17.30 odprto z violinskim ključem, 19.00 2a|, sporeda. sreda, 20. 6.; 8.00 napoved, 8.05 poročila. 8.15(v la, 8.30 pogled v delo. 8.45 horoskop, 9.00 pokij, vprašajte, 10.00 poročila, 11.00 opoldanska mavrica danes do 13-tih (prenos ru), 13.30 za najmlajje kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 dogodki in q (prenos rlj), 17.00 kronika, osmrtnice, 17.30 odpn olinskim ključem - ročk gverila, 19.00 zaključek sp RADIO SMARJE^^H četrtek, 14.6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp, 13.00 danes do 13-tih (prenos rlj), 14.00 novice, iz našega arhiva - narodnozabavna glasba, epp, 15.30 dogodki in odmevi (prenos rlj), 16.00 naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. pogovor v živo (stari običaji), 17.00 poročila, obvestila. lestvica šopka domačih, 18.30 novice, obvesti- la, 19.00 zaključek sporeda. petek, 15. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp, 13.00 danes do 13-tih (prenos rlj), nove in stare glasbene uspešnice, 14.00 novice, instrumenti in glasbila, epp, mla- di za mlade, 15.30 dogodki in odmevi (prenos rlj), moč glasbe, 17.00 poročila, obvestila, 18.00 nagradna uganka, 18.30 novice, obvestila, 19.00 zaključek sporeda. sobota, 16. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp, 13.00 danes do 13-tih (prenos rlj), obvestila, epp, 15.30 do- godki in odmevi (prenos rlj), 16.00 naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo, nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 poročila, obvestila, 17.30 marjanca, 18.30 novice, obvestila. 19.00 zaključek sporeda. nedelja, 17. 6.: 8.00 napoved sporeda, vreme, obvestila. 9.00 minute za najmlajše, 10.00 poročila, 11,00 kmet oddaja, 11.30 rubrika iz zdravstva, 12.00 naši posi,, čestitajo in pozdravljajo. ponedeljek, 18. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.301 13.00 danes do 13-tih (prenos rlj), 14.00 novice, obv la, šport, 15.30 dogodki in odmevi (prenos rlj), i600 poslušalci čestitajo in pozdravljajo. šport, 18,00 dane vam predstavlja..., 18.30 novice, obvestila, 19,00za ček sporeda. torek, 19. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 EPP.i danes do 13-tih (prenos rlj), 14.00 novice, obv kultura. 15.30 dogodki in odmevi (prenos rlj). 16.( poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura poročila, obvestila, turizem, kultura, 18.00 danes i predstavlja..., 18.30 novice, obvestila, 19.00 zal sporeda. sreda, 20. 6.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp danes do 13-tih (prenos rlj), 14.00 novice, ob epp, 15.30 dogodki in odmevi (prenos ru), 16.0 poslušalci čestitajo in pozdravljajo. osrednja teden tualna oddaja, 17.00 poročila, obvestila, 18.00 da( vam predstavlja..., 18.30 novice, obvestila, 19.00 ček sporeda. i RADIO VELENJE petek, 15. 6.: 15.00 začetek sporeda; 15.15 od hude luknje do rinke; 15.30 dogodki in odmevi (prenos osred- nje informativne oddaje radia ljubljana); 16.10 ekologi imajo besedo; 16.20 za konec tedna; 17.00 vaše čestitke in pozdravi; 17.30 v imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 vi izbirate, mi vrtimo. nedelja 17. 6.: 11.00 začetek sporeda; 11.15 od hude luknje do rinke; 11.25 kdaj, kje, kaj; 11.30 z mikrofonom med vami; 12.00 od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa po telefonu 855-963 sprejemali takšna vašavpi nja. na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov); 1 konec opoldanskega javljanja; 14.45 vaše čestitke ir zdravi. ponedeljek, 18. 6.: 15.00 začetek sporeda; 15.1! hude luknje do rinke; 15.30 dogodki in odmevi; 1 kdaj. kje. kaj; 16.15 minute z domačimi ansambli;! ponedeljkov šport na radiu velenje; 18.00 lestvica f velenje. sreda, 20. 6.: 15.00 začetek sporeda; 15.15 odi luknje do rinke; 15.30 dogodki in odmevi; 16.20 kdaj kaj; 17.00 vi in mi (oddaja v živo, ki jo bomo nam turizmu v občini velenje); 18.30 nasveti vrtnarjem. sobota, 16. imtl LJUBLJANA 1: 8.35-0.45 ELETEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRA- NI; 9.00 RADOVEDNI TAČEK: KOZA; 9.10 LONČEK, KUHAJ: JANŽEVI UPOGNJENCI; 9.20 ZBIS; B, Žužek, O FANTU, KI JE PO SUHEM JADRAL; 9.35 CICIBAN, DOBER DAN: UU- BEZENSKO PISMO; 9.55 ALICA V DEŽELI RISB, oddaja TV Sarajevo, 7/8; 10.10 ŽREBANJE NAGRAD IZ ODDAJ PERI- SKOP; 10.30 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 24. oddaja; 11.00 ŽA- RIŠČE; 11.30 NAŠA PESEM '90, 3. oddaja; 12.00 TEDNIK; 13.30 VIDEO STRANI; 13.40 AVSTRIJA - ČSFR, posnetek; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank: MURPHV BROWN, ameriška nanizanka, 11/22; FANTOM IZ OPERE, ameriška nadalj., 3/4; ČERNI GAD, angleška nanizanka, 11/ 18; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 IZ TUJIH KUHINJ: JAPONSKA, 1. del izobraževalne serije, 1/9, ponovitev; 18.25 METABOLIZEM IN NEZAVED- NO V PLASTIKI TONETA DEMŠARJA, dokumentarna odda- ja; 18.45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; CVETLIČNE ZGODBE; POTOVANJA; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30 KOLO SREČE; 22.05 TV DNEVNIK 3; 22.30 POLETNA NOČ: MURPHV BROVVN, ameriška nani- zanka, 12/22; FANTOM IZ OPERE, 4, - zadnji del amer. nad.; ČERNI GAD, angleška nanizanka, 12/18; 0.35 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 16.10 DANES SKUPAJ, oddaja TV Zagreb; 16.40 ITALIA '90:; BRAZILIJA - KOSTARIKA, prenos; 18.55 FINALE DP V R0-; KOMETU (M), vključitev v prenos; 20.00 JUGOTONOV KLUB, zabavnoglasbena oddaja TV zagreb; 20.40 ITALIA •90: ANGLIJA - NIZOZEMSKA, prenos; ŠVEDSKA - ŠKOT- SKA, posnetek; 0.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 1.30) ZAGREB I: 9.30 TV KOLEDAR; 9.40 ČEBELICA MAJA, risanka; 10.50 BARVA NOČI, ponovitev nočnega programa; 12.05 SAGA O FORSVTHIH, angleška nadaljevanka, 23/26; 13.00 STE ŽE BILI V ZAGREBU, GOSPOD LUMIERE? 14.30 Ciklus filmov Walta Disneya: NA MESEČINI, ameriški film, 16.25 POROČI- LA; 16.30 TV DRAŽBA, 1, del; 17.00 HRVAŠKI PISCI NA TV EKRANU - M. Krleža; BALADE PETRICE KEREMPUHA, tv film; 18.30 TV DRAŽBA, 2, del; 19.10 SEDMI ČUT, oddja o prometu; 19.20 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 KA- PETAN GROM IN VOJSKA PRIHODNOSTI, serija; 20.50 SE- BASTIAN, angleški film; 22.20 TV DNEVNIK; 22.35 PO BREZKONČNOSTI SVETA: AZIJA, potopis; 23.05 POROČI- LA ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.10 BARVA NOČI, nočni pro- gram: ŽE SPET TI, humoristična serija, NEVUUDNO VEDE- NJE, angleška nadalj,, 2/4; 1.10 POROČILA ZAGREBU 13.45 TEST; 14.05 TV KOLEDAR, 14.15 PRISRČNO VAŠI; 15.00 DANES SKUPAJ; 15.30 MALI POJOČI DUBROVNIK; 16.30 ITALIA '90; 16.45 Torino: BRAZILIJA - KOSTARIKA, prenos; 18.45 DP V ROKOMETU (M); 19.30 DNEVNIK; 19.59 UTRIP; 20.15 ZABAVNA ODDAJA; 20.30 POROČILA; 20.35 Cagliari: ANGLIJA - NIZOZEMSKA, prenos; 22.50 DNEVNI PREGLED; 23.00 Genova: ŠVEDSKA - ŠKOTSKA, pos- netek KOPER: 10.00 BASKET NBA, ponovitev; 12.00 TENIS - OUEENS CLUB LONDON TURNIR, ponovitev; 13.45 SOTTOCANE- STRO, oddaja o košarki, ponovitev; 14.30 TENIS - OUE- ENS CLUB LONDON TURNIR, prenos; 18.50 TV NOVICE; 19.00 TENIS - GEENS CLUB LONDON TURNIR, prenos; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE BOX; 20.30 FOOTBALL NCAA: Michingan - Notre Dame, posnetek; 22.00 TV NOVI- CE; 22.15 TENIS - OUEENS CLUB LONDON TURNIR, po- novitev AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in SINHA MNOCA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovitev 168. dela; 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNI- KE; 10.00 FRANCOŠČINA; 10.30 RUŠČINA; 11.00 BELA ŽENSKA V KONGU, ponovitev - (White Witch Doctor - ameriški film, 1953); 12.30 DISPUTATIONES, ponovitev; 13.30 POROČILA; 13.40 Z VETROM OKOLI SVETA, Raji, razbitine in Robinson Crusoe - Moorea, Bora-Bora, Suv»^a- row; 14.25 DVAKRAT DVA JE DVA, komedija - posnetek predstave L6w/ingerjevega gledališča, 1989; 16.000 SKI VVURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 nadi VANJ NI! TV knjižnica polica z Edgarjem bohmom; DEGRASSI JUNIOR HIGH, Stari znanec, zadnji del; POGLEDI S STRANI; 18.25 VPRAŠANJA KRISTJANOM govarja kaplan August Paterno; 18.30 ŠPORT; 19.00 JONSKO KOLO, vodi Peter Rapp; 19.30 ČAS V SU 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 ZAVRTELI B FILM PO VAŠEM IZBORU: 1, URA KOMEDIJANTOV, Comedians - ZDA, 1967), 2, SAVONARA, (ZDA, 195 KRČMA PRI ŠESTIH SREČAH, (The Inn of the the Happiness - ZDA, 1958); 22.40 ZAROTA ZLA, (Whe Bough Breaks - ameriška kriminalka, 1986); 0.20 mc UMOR IN MAČKE, (Ces dames preferent le mambo- coski film. 1957); 2.00 EX LIBRIS AVSTRIJA 11^^^^^ 15.45 REPORTAŽA Z BORZE; 16.00 OZRI SE PO ^ Domovina - kaj je to?; 16.45 KOLEDAR AVSTRIJSKI« ČAJEV; 17.00 VBBSIADA 1990, Drugo srečanje kabaj umetnikov v Vbbsu ob Donavi; 17.45 KDO me n - ŽIVALI IŠČEJO DOM; 18.00 SINHA MOČA - ^f. USTNIKOVA HČI, 169. del, 18.30 SLIKA AVSTRIJE. AVSTRIJA DANES; 19.30 CAS V SLIKI 1; 19.53 V« 20.00 ŠPORT; 20.15 SP V NOGOMETU 1990; - KOSTARIKA, iz Torina, ANGLIJA - NIZOZEMi^ Cagliarija (ob 21.00), ŠVEDSKA - ŠKOTSKA, a ^ 0.20 EX LIBRIS I I I LJUBLJANA I 9.00-0.10 ELETEKST RTV UUBUANA; 9.15 VIDEO STRA- NI; 9.25 ŽIV ŽAV; 10.15 POLTRONA EXPRES, 13.-zadnji del španske nanizanke; 10.20 NORO, NOREJŠE, NORIŠNICA. 13.-zadnji del norveške igrane serije; 10.40 J. Gould: GRE- HI, ponovitev, 7.-zadnjega dela ameriške nadaljevanke; 11.30 1. revija slovenskih cerkvenih zborov; 12.30 KMETIJ- SKA ODDAJA TV Sarajevo; 13.30 ALPSKI VEČER BLED '90. 3. oddaja; 14.00 S. Saada-R. Geoffrione: FORMULA 1.. francoska nadaljevanka, 10/13; 14.45 ITALIA '90: ANGLIJA - NIZOZEMSKA, posnetek; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 POSLOVNE INFORMACIJE: 17.10 KOLO SREČE, ponovi- tev; 18.40 GLASBA ZA CICIBANE; MUCE; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.55 VREME; 20.05 KRIŽ KRAŽ (ŽREBA- NJE); 20.40 ITALIA '90: BELGIJA - URUGVAJ, prenos; 22.45 TV DNEVNIK 3; 23.10 ITALIJA '90: REPUBLIKA KORE- JA - ŠPANIJA, posnetek; 0.00 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 9.45 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in PARTIZANI, jugo- slovanski film; 12.45 DOMAČI ANSAMBLI; ansambel Pre- rod; 13.10 Grobnik: MOTODIRKE - 500 ccm, prenos; 13.50 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi; 14.55 Grob- nik: MOTODIRKE - 250 CCM, prenos; 15.40 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi; 16.40 ITALIA '90; REPU- BLIKA IRSKA - EGIPT, prenos; 18.55 NINA SIMONE Z AN- SAMBLOM, Zabavnoglasbena oddaja TV Beograd; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 TE PRESENETUIVE ŽIVALI: PORTRET JAZBECA, KI ŽIVI V MESTU, angleška poljudnoznanstvena serija, 2/6; 20.30 KOT POTOVANJA - MESTA MOSTOVI; SANSKI MOST, izobraževalna oddaja TV Novi Sad; 21.00 DISKO FOLK, zabavnoglasbena oddaja TV Beograd.; 21.45 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 0.00) ZAGREB I 9.30 POROČILA, 9.35 ŠPORT BILLV, risana serija; 10.00 NEDEUSKO POPOLDNE ZA OTROKE: v dobri družbi; 11.00 KMETIJSKA ODDAJA; 12.00 ZAGREBŠKI KLAVIRSKI TRIO, resna glasba; 13.00 NEVARNI ZALIV, KANADSKA NADALJEVANKA, 3/10; 14.00 POROČILA; 14.05 NEDELJ- SKO POPOLDNE; 16.25 BITJE, IMENOVANO ČLOVEK, ameriška poljudnoznanstvena serija, 4/5; 17.20 PASJE ŽIV- UENJE. ameriški film; 18.45 ŠPORT BILLV, risana serija; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 VRNITEV ARSE- NA LUPINA, francoska nanizanka, 5/12; 21.05 ROČK TEA- TRON, zabavna glasba; 21.35 TV DNEVNIK; 21.55 DOBRO DELO, angleška dokumentarna serija, 5/8^ 22.35 POROČILA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.40 BARVA NOCI, nočni program, ŽE SPET TI, humoristična serija, BUTCH IN SUNDANCE, ameriški film; 0.40 POROČILA ZAGREBU 7.10 TEST; 7.30 TV KOLEDAR; 7.40 POROČILA; 7.45 BAR- VA NOČI, ponovitev; 9.45 DANES ZA JUTRI in PARTIZANI, jugoslovanski film; 12.45 ŠPORTNO POPOLDNE: Grobnik: SP V MOTOCIKLIZMU; KOLESARSTVO (etapa Beograd - Osijek); 16.30 ITALIA '90; 16.45 Palermo: IRSKA - EGIPT, prenos; 18.45 ITALIA '90; 19.30 DNEVNIK; 20.00 GLASBENA ODDAJA; 20.30 POROČILA; 20.35 ITALIA '90; 20.50 Verona: BELGIJA - URUGVAJ, prenos; 22.50 DNEVNI PREGLED; 23.00 Udine; KOREJA - ŠPANIJA, posnetek; 0.40 KRONIKA DNEVOV SATIRE KOPER: 10.00 JUKE BOX; 10.30 RAZISKOVALNA BAZA, posebna oddaja, ponovitev; 12.00 MOTOCILIZEM, V. N. Jugoslavije. 125 cc, neposr. prenos; 12.45 JUKE BOX, ponovitev; 13.15 MOTOCIKLIZEM, V. N, Jugoslavije 500 cc, prenos; 14.00 SUPERCROSS, ponovitev; 15.00 TENIS + OUEENS CLUB LONDON TURNIR, prenos; 18.50 NOVICE; 19.00 TENIS - OUEENS CLUB LONDON TURNIR, prenos; 20.00 ODBOJ- KA, VVorId League: ZDA - Brazilija, posnetek; 22.30 TV NOVICE, 22.40 TENIS - OUEENS CLUB LONDON TURNIR, ponovitev, MOTOCILIZEM, V. N. Jugoslavije 250 cc in SIDE- CAR, ponovitev AVSTRIJA I 9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRIJA II, dokumentarna serija; 10.40 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 11.00 TISKOVNA KONFERENCA; 12.00 HELLO AUSTRIA, HELLO VIENNA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku; 13.00 MEDIJ, radijske in televizisjske zgodbe; 13.15 1000 MOJSTROVIN, Kurt Schvvitters; 13.25 ČUDOVITE SLI- KE IZ ŽIVALSKEGA SVETA, Dragulj v savani; 13.55 SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HCI, ponovitev 169. dela;. 14.20 SAME TEŽAVE - KUHARJA NJEGOVEGA V STVA. (Nothing but Trouble - ameriški filmJ944% HIŠA V JERUZALEMU, 10, del; 15.35 ČUDEŽNA ff. vse, ki se bi radi naučili čarati; 16.25 MINI CAS * 16.35 NAJBOUŠE ZGODBE JIMA HENSONA; 17'»*, GE, oddaja za mlade; 18.30 HIŠNICA, Vse po stare^ LOTO 6 IZ 45 Z JOKERJEM, 19.30 ČAS V SLlKM.^ PRIMER ZA TOŽILCA; 20.15 VELIKA NAGRADA NA^^ ZABAVNE GLASBE, s tekmovalci iz ZRN, Švice m**, 22.00 VIZIJE; 22.05 GOŠČAVSKI PILOT, (LAfncai" . coski film, 1983); 23.40 SERIE ROSE, Brantome. ženi in vdovi; 0.10 ZAHODNO OD SANTA fej* z brazgotino; 0.35 POROČILA AVSTRIJA 11^^^^^ 9.00 POROČILA; 9.05 KULTURI TEDNIK; 9.25 LiTE^J NA LADJI; 10.00 175 LET BAZELSKEGA MISIJOf.Sl maše; 11.00 INTERVJU, tv drama; 11.55 DOMENI^^^ LATTI, Napolitanec v Španiji; 13.00 DOBER DAjl:^' SKA, oddaja za koroške Slovence; 13.30 spo^[d POLDNE; 17.15 KLUB ZA SENIORJE, sestanek z "]|| so po srcu ostali mladi; 18.00 SINHA MOČA 'jli USTNIKOVA HČI, 170. - zadnji del felenovele, AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU 19.00 AVSif^Jj/ NES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 ŠPORT; 2^-^\i SHOW, šale in skeči z Dietrom Hallervordenonj; V NOGOMETU 1990: BELGIJA - URUGVAJ, jz,fKOl( 21 uri), IRSKA - EGIPT, iz Palerma. m^'^ - ŠPANIJA, iz Udin; 0.30 POROČILA ^^VIZIJSKI SPORED 14. JUNIJ 1990-STRAN 19 LJUBLJANA II 8 35-10.40 in 15.30-1.15 TELETEKST RTV UUBUANA; 8 50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; zboDBE, oddaja TV Zagreb, 5/9; 9.35 UTRIP; 9.50 ZRCALO TEDNA; 10.05 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE '81: TRIJE ZLATI; 10.30 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOC, ponovitev nadaljevank, MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka, 12/22. FANTOM IZ OPERE _ 4.-zadnji del amer. nad., ČERNI GAD, angleška nanizan- ka, 12/18; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFOR- MACIJE; 18.10 UTRIP^ 18.25 ZRCALO TEDNA, 18.40 RADO- VEDNI TACEK; SMRČEK; 18.55 ALICA V DEŽELI RISB, 8.- zadnji del oddaje tv Sarajevo; 19.10 RISANKA, 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 PRIMER PLATFUS, češka tv drama; 21.50 OSMI DAN; 22.40 TV DNEVNIK 3; 23.00 POLETNA NOČ; MURPHV BROVVN, ame- riška nanizanka, 13/22, NEKDO JEZDI MIMO, angleška na- dalj., 1/13, CERNI GAD, angleška nanizanka, 13/18; 1.05 jflBI^O STRANI LJUBLJANA II 17.30 EBU FOLK FESTIVAL, oddaja TV Novi Sad; 18.15 SVETOVNI POKAL V SPUSTU - kajak; 18.55 KULTURNA DEDIŠČINA; arena v Puli, izobraževalna oddaja TV Zagreb; 9.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 AVLLU, ansambel peruanske glasbe; 20.40 ITALIA '90; ARGENTINA - ROMU- NIJA, prenos; KAMERUN - SZ, POSNETEK ZAGREB I 10.50 TV KOLEDAR; 11.00 POLETNI PROGRAM; 12.35 GUSBENA ODDAJA; 13.15 KRIK V NOČI, ameriški film; 14.35 POROČILA; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev nočnega progama; 16.50 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 17.00 TV DNEVNIK 1,17.20 JUŽNO OD RUSIJE, Izobraževalna serija, 2/4; 17.50 ČAROVNIŠKI ČRNILNIK, serija za otroke; 18.05 GORANOVE ZGODBE, serija za otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 TELEDISH; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 NAM LAHKO POSODITE VAŠE- GA MOŽA? angleška tv drama; 21.50 SVET DANES, zunanja politika; 22.20 TV DNEVNIK 3; 22.40 POROČILA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.45 BARVA NOČI, nočni program: ŽE SPET TI. humoristična serija, NEVUUDNO VEDENJE, angleška na- dalj., 3/4; 0.45 POROČILA ZAGREBU 15.00 TEST; 15.05 POROČILA; 15.10 TV KOLEDAR; 15.20 MORJE, dokumentarna oddaja; 15.50 Bovec; SP v VESLA- NJU NA DIVJIH VODAH, reportaža; 16.30 ITALIA '90; 16.45 IGRANI FILM ali NOGOMET; 19.30 DNEVNIK; 20.00 ZABAV- NA ODDAJA; 20.45 POROČILA; 20.50 Neapelj; ARGENTINA - ROMUNIJA, prenos; 22.50 DNEVNI PREGLED; 23.00 Bari: KAMERUN - SZ. posnetek KOPER: 11.45 BASKET NBA, finale, 1. tekma, ponovitev; 13.45 MO- TOCIKLIZEM, V. N. Jugoslavije, ponovitev; 15.45 TENIS - OUEENS CLUB LONDON TURNIR, finale, ponovitev; 18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 KULTURNA RUBRIKA; 20.30 ZLATI JUKE BOX, ponovitev; 22.00 TV NOVICE; 22.15 BOKS; 23.00 BASKET NBA, finale - 6. tek- ma, ponovitev AVSTRIJA I! 9.00 POROČILA in SINHA MOČA - SUŽNJELASTNIKOVA HČI, ponovitev zadnjega dela telenovele; 9.30 SLIKA AV- STRIJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV; 12.30 LOČITEV ZA VEDNO, zgodba siamskifi dvojic Lin in VVin; 13.15 POROČI- LA; 13.50 TEDNIK, ponovitev; 14.10 RISANKE; 14J20 BAT- MAN, Megla nad Londonom, 1. del; 14.45 VESOUSKA LADJA ENTERPRISE, Speči tiger; 15.30 Otroški program; 15.35 FRAČJI DOL, z lutkami Jima Hensona; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 MINI ODER; 16.30 KVIZ IN VIDEO USPEŠ- NICE, 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10 GUSARJI, Strela s tem- nega neba; 17.35 MiNl REPORTAŽA; 17.55 BARBAPAPA; 18.00 Ml; 18.30 HIŠNICA, dediščina; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 HOTEL PARADIŽ, Beg; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJI- HOVE SPECIALITETE; 21.5 HUNTER, Čas strafiu; 22.00 POGLEDI S STRANI; 22.10 SLA V SENČNIH DNEH (In tfie Cool of tfie Day - ameriško-britanski film, 1963); 23.35 POROČIU; 23.40 PISKA V VINSKI OMAKI, (Poulet au vinai- gre - francoski film, 1984); 1.27 ZAHODNO OD SANTA FEJA, Mark Tvvain v Nortfi Forku; 1.50 POROČILA AVSTRIJA II 17.00 VINOGRADNIKI, 3. del; Iz Toskane v Piemont; 17.30 LIPOVA ULICA, Modrost namesto lepote; 18.00 TOM IN JERRV, risanke; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PRO- GRAM,19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDEUEK; SP V NOGOMETU 1990 - ARGENTINA - ROMUNIJA, iz Neapla, KAMERUN - SZ, iz Barija; 23.15 »ODPRL BOM OKNO!!!« - Življenje in delo židovskega filozofa Martina Buberja, utemeljitelja tako ime- novanega hebrejskega humanizma; 0.00 POROČILA LJUBLJANA I M 8.35-10.35 in 13.35-0.25 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 25. oddaja; 9.30 LONČEK, KUHAJ; MRZLA MLEČNA JUHA; 9.40 OSMI DAN, ponovitev J 0.25 VIDEO STRANI; 13.50 VIDEO STRA- NI; 14.00 ŽARIŠČE, ponovitev; 14.30 POLETNA NOČ, pono- vitev nadaljevank; MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka. 13/22, NEKDO JEZDI MIMO, angleška nadalj., 1/13, ČERNI GAD, angleška nanizanka, 13/18; 16.35 TV DNEVNIK 1; 16.40 ITALIA '90; JUGOSLAVIJA - ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI, prenos; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 F. Nicoiini; OČE BOM. italijanska nadaljevanka, 3/6; 20.55 OPERNE ZGODBE; G. Verdi; TRUBADUR, angleška serija, 9/10; 21.45 TV DNEV- NIK 3; 22.10 POLETNA NOČ; MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka, 14/22, NEKDO JEZDI MIMO, angleška nadalj., 2/ 13, ČERNI GAD. angleška nanizanka, 14/18; 0.15 VIDEO STRANI LJUBLJANA M » 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI 18.55 ITALIA '90: ZR NEMČIJA - KOLUMBIJA, posnetek 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽREBANJE LOTA; 20.35 ITALIA '90 ITALIJA - ČSFR, prenos; AVSTRIJA - ZDA, posnetek ZAGREB I _ 10.50 TV KOLEDAR; 11.00 POLETNI PROGRAM; 12.35 RI- SANKA; 12.50 SILNICE; RIM JE RIM, oddaja o kulturi; 13.35 ZGODBE GRAHAMA GREENA, angleška nanizanka, 2/6; 14.35 POROČIU; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev nočnega programa; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 UMETNIŠKI ZAKLA- DI VOJVODINE, izobraževalna oddaja; 17.50 TV ZLOŽEN- KA, oddaja za otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 ZNANOST; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 ELLIS ISLAND, 7. - zadnji del ameriške nadaljevanke; 21.10 V VELIKEM PLANU^ kontaktni magazin; 22.40 TV DNEVNIK 3: 23.00 POROČILA ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.05 BARVA NOČI, noč- ni program; ŽE SPET TI, humoristična serija, NEVUUDNO VEDENJE, 4. - zadnji del angleške nadaljevanke; 1.05 POROČILA ZAGREBU 15.55 TEST; 16.15 POROČILA; 16.20 TV KOLEDAR; 16.30 ITALIA '90; 16.45 Bologna; JUGOSLAVIJA - ZAE, prenos; 18.45 ITALIA '90; 19.30 DNEVNIK; 20.00 ALO, ALO, humori- stična serija; 20.45 POROČILA; 20.50 Rim: ITALIJA - ČSFR, prenos; 22.50 DNEVNI PREGLED; 23.00 Milano; ZRN - KO- LUMBIJA, posnetek KOPER: 11.45 BASKET NBA, finale, 2. tekma, ponovitev; 13.45 OD- BOJKA, VVorId League: ZDA - Brazilija, ponovitev; 16.00 BOKS, ponovitev; 16.45 ZLATI JUKE BOX, ponovitev; 18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPR- TA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE BOX; 20.30 BOKS; 21.30 RAZISKOALNA BAZA, ponovitev; 22.00 ŽRE- BANJE LOTO, TV NOVICE; 22.15 EUROGOLF; 23.15 OD- BOJKA + BEACH VOLLEV, Ravena, posnetek; 0.15 NOGO- MET NCAA: Michingan - Notre Dame, ponovitev AVSTRIJA I: 9.00 POROČILA in DOGODIVŠČINE V VANCOUVERU, Katle in delfin; 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 KAKO UMORIŠ SVOJO ŽENO, ponovitev, (Howr to Murde your Wife - ameriški film, 1965); 12.25 BANGLADEŠ - DEŽELA BENGALCEV, 3. del; Sen o motornem čolnu; 13.10 POROČILA; 13.20 Ml, ponovitev; 13.50 PODVIG NO- ETOVA BARKA, Zatočišče za kite - Madeira, otok cvetja v Atlantiku; 14.20 BATMAN, Megla nad Londonom, 2. del; 14.45 VESOUSKA LADJA ENTERPRISE, Izgubljeni planet; 15.30 Otroški program; 15.35 ALICE V ČUDEŽNI DEŽEU^ risana serija po knjigi Lewisa Carrolla; 16.00 AM, DAM. DES; 16.20 KOTIČEK ZA ŽIVALI, Živali na potovanju; 16.30 TUDI HEC MORA BITI; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10 HENRV IN LEVA NOGA, 3. del angleške nadaljevanke po romanu Ann Pilling; 18.00 TOM IN JERRV; 18.30 HIŠNICA. Rože za Izidorja; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 ŽIVALI X ŠTIRI, zabavno in poučno iz sveta živali; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 GlULIA, 10 del; Grenko razočaranje; 22.00 POGLEDI S STRANI; 22.10 TOM JONES - MED POSTEUO IN VISLICAMI, (Tom Jones - britanski film, 1963); 0.05 POROČILA; 0.10 CESTA V SALINO, (La route de Salina - francosko-italijanski film, 1969); 1.40 ZAHODNO OD SAN- TA FEJA, Nemočen; 2.05 POROČILA AVSTRIJA Mi 15.45 ŠOLSKA TV; 16.15 ORIENTACIJA; 16.45 SP V NOGO- METU 1990; ZRN - KOLUMBIJA, Iz Milana; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 SP V NOGOMETU 1990; JUGOSLAVIJA - ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI, iz Bologne; AVSTRIJA - ZDA, iz Firenc (ob 21.00); ITALIJA - ČSFR, iz Rima; 0.30 POROČILA LJUBLJANA I 8.35-12.00 in 13.15-1.15 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE M. Jezernik; MEDVEDOV GODRNJAVČEK; 9.10 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET; KAMELEON V KOZARCU; 9.15 PRI- MER PLATFUS, češka tv drama; 11.00 F. Nicoiini; OČE BOM italijanska nadaljevanka; 11.50 VIDEO STRANI; 13.30 VIDEO STRANI; 13.40 ITALIA '90, JUGOSLAVIJA - ZDRU- ŽENI ARABSKI EMIRATI, posnetek; 15.55 POLETNA NOČ. PONOVITEV NADALJEVANK: MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka, NEKDO JEZDI MIMO, angleška nadalj., ČERNI GAD, angleška nanizanka; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 ŽA- RIŠČE, ponovitev; 18.35 ZBIS: POVODNI MOŽ; 18.55 CICI- BAN, DOBER DAN; BLABLA; 19.15 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 FILM TEDNA MONTIELOVA VDOVA, mehiško-kubansko-venezu- elska koprodukcija; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.15 ROČK KOMPAS; 23.00 POLETNA NOČ; MURPHV BROVVN, ameri- ška nanizanka, NEKDO JEZDI MIMO, angleška nadalj., CERNI GAD. angleška nanizanka; 1.05 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.30 MOSTOVI; 19.00 IZ TUJIH KUHINJ; JAPONSKA, 3. del izobraževalne serije; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 PLESI IZ MEDJIMURJA; FOLKLORNA SKUPINA EMO- NA IZ UUBLJANE; 20.40 ITALIJA '90; BRAZILIJA - ŠKOT- SKA, prenos ŠVEDSKA - KOSTARIKA. posnetek ZAGREB I -- 10.50 TV KOLEDAR; 11.00 POLETNI PROGRAM; 12.35 DO- BRO JUTRO, glasbena oddaja; 13.10 RISANKA; 13.30 ELLIS ISLAND, ponovitev 7.-zadnjega dela ameriške nadaljevan- ke; 14.35 POROČILA; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev nočne- ga programa; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 OD ZRMANJE DO BIOGRADA, izobraževalna oddaja; 17.50 ČUDOVITA LETA. ameriška nanizanka; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RI- SANKA; 18.45 SEVERNO OD ZELENE ČRTE, POTOPIS; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ZIEGFIELDOVA REVIJA, ameriški film; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.10 POROČI- LA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.15 BARVA NOČI, nočni pro- gram: ŽE SPET TI, humoristična serija, INGVERJEVO DRE- VO, angleška nadalj; 0.15 POROČIU ZAGREBU 8.00 TEST; 8.20 TV KOLEDAR; 8.30 PRENOS ZASEDANJA SABORA; 18.15 DP V ROKOMETU, finale končnice; 19.30 DNEVNIK; 20.00 ALO, ALO, humoristična serija; 20.45 PO- ROČIU; 20.50 Torino; BRAZILIJA - ŠKOTSKA, prenos; 22.50 DNEVNI PREGLED; 23.00 Genova; ŠVEDSKA - KO- STARIKA, posnetek KOPER; 11.45 BASKET NBA, finale, 3. tekma, ponovitev; 13.45 RAZI- SKOVALNA BAZA, ponovitev; 14.15 JUKE BOX, ponovitev; 14.45 BOKS; 15.45 RAZISKOVALNA BAZA, posebna oddaja, ponovitev; 17.15 HOKEJ NHL, ponovitev; 18.15 VVREST- LING SPOTLIGHT,18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE BOX; 20.30 BASKET NBA. finale, 7. tekma, posnetek; 22.30 TV NOVICE; 22.45 BOKS; 23.45 SUPERCROSS; 0.45 FISH EVE . AVSTRIJA 11 9.00 POROČIU in DOGODIVŠČINA V VANCOUVRU, Stekli- na, 9.30 FRANCOŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 KITAJEC IŠČE SVOJEGA MORILCA, (Kitajski film, 1986); 12.15 DIAG- NOZA, Moške bolezni - prostata, impotenca, neplodnost; 13.00 POROČIU; 13.10 TEODORA BIZANTINSKA; 14.10 CORVATSCH, Vsakoletna atrakcija je koncert na vrhu triti- sočaka; 14.20 BATMAN, Megla nad Londonom, 3. del.; 14.45 VESOUSKA UDJA ENTERPRISE, Svetišče Apola; 15.30 OTROŠKI PROGRAM; 15.35 HEATHCLIFF IN RIF- FRAFF, risanke; 16.00 NEUGNANA SUZI, lutkovna igrica; 16.30 KONČNA POSTAJA ZUTA REKA, Odlično, Alec! - zadnji del avstralske mladinske nadaljevanke; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10 HENRV IN LEVA NOGA, 4. del angleške mladinske nadaljevanke; 17.35 MINI KLUB. Puberteta; 17.55 BARBAPAPA; 18.00 Ml; 18.30 HIŠNICA, Enkrat v živ- ljenju na morje; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DROMBUSCHEVI. 3. del: Oporoka; 21.45 POGLEDI S STRANI; 21.55 KLIČI NORTHSIDE 777, (Call Northside 777 - ameriški film. 1948); 23.40 POROČIU; 23.45 UTRIP SRCA, (La souffie au coeur - francosko-nemško-italijanski film, 1970); 1.35 ZA- HODNO OD SANTA FEJA, Fredova prva ljubezen; 2.00 PO- ROČIU AVSTRIJA II ^™ 17.00 OD INFUCIJE DO STABILNOSTI, 5. del; 17.30 ZEM- UA IN UUDJE; 18.00 TOM IN JERRV, risanke; 18.30 VVUR- LITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 DIDIJEV SHOVV, šale in sreči 2 Dietrom Halivervordenom; 20.45 SP V NOGOMETU 1990; BRAZILIJA - ŠKOTSKA, iz Torina (ob 21.00); ŠVED- SKA - KOSTARIKA, iz Genove; 23.15 BENNV HILL, oddaja angleškega komika; 23.40 DISPUTATIONES; 0.40 PORO- ČIU LJUBLJANA II 10.35-10.50 in 13.15-0.40 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MUDE: GRIZLI ADAMS, 10. del ameriške nanizanke; 9.25 ZAKON V LOS ANGELESU, 3. del ameriške nanizanke; 10.10 MO- STOVI, ponovitev; 10.40 VIDEO STRANI; 13.30 VIDEO STRANI; 13.40 ITALIA '90; BRAZILIJA - ŠKOTSKA, posne- tek; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank; MURP- HV BROVVN, ameriška nanizanka, 15/22, NEKDO JEZDI MI- MO, angleška nadalj., 3/13, ČERNI GAD, angleška nanizan- ka, 15/18; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFOR- MACIJE; 18.10 ŽARIŠČE, ponovitev; 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MUDE - ČUDOVITA LETA, ameriška nanizan- ka, 1/18; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEV- NIK 2; 19.55 VREME; 20.05 E. VVaugh; VNOVIČ V BRIDES- HEADU, angleška nadaljevanka, 7/13,21.00 TEDNIK; 22.05 TV DNEVNIK 3; 22.25 POLETNA NOC; MURPHV BROVVN. ameriška nanizanka, 16/22, NEKDO JEZDI MIMO, angleška nadalj., 4/13, ČERNI GAD. angleška nanizanka. 16/18; 0.30 VIDEO STRANI LJUBLJANA II 16.40 ITALIA '90; BELGIJA - ŠPANIJA, prenos; REPUBLIKA KOREJA - URUGVAJ, posnetek; REPUBLIKA IRSKA - NI- ZOZEMSKA, prenos; ANGLIJA - EGIPT, posnetek - ZAGREB I 10.50 TV KOLEDAR; 11.00 POLETNI PROGRAM; 12.35 HE MAN. risanka; 13.00 PISANA KOT MAVRICA - zapis o islamski umetnosti v BiH; 13.00 RISANKA; 13.35 VRNITEV ARSENA LUPINA, ponovitev francoske nanizanke; 14.35 POROČIU; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev nočnega pro- grama; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 DRUŽINSKI MAGAZIN. izobraževalna oddaja; 17.50 PICASSO IZ SARAJEVA, odda- ja za otroke TV Beograd; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 ČRNA SKRINJICA, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 LABIRINT, politični magazin; 21.05 ZABAVNA ODDAJA; 21.40 TV DNEVNIK 3; 22.00 POROČIU ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.05 BARVA NOČI, nočni program; ŽE SPET TI, humoristična serija, INGVERJEVO DREVO, angleška nadalj., 2/4; 0.05 POROČIU ZAGREBU 15.55 TEST; 16.15 POROČIU; 16.20 TV KOLEDAR; 16.30 ITALIA '90; 16.45 Verona; BELGIJA - ŠPANIJA, prenos; 18.50 ITALIA '90; 19.30 DNEVNIK; 20.00 ALO, ALO, humori- stična serija; 20.45 POROČILA; 20.50 Palermo: IRSKA - NI- ZOZEMSKA, prenos; 22.50 DNEVNI PREGLED; 23.00 Udi- ne; KOREJA - URUGVAJ, posnetek KOPERI 11.45 BASKET NBA, finale, ponovitev; 13.45 RAZISKOVAL- NA BAZA, ponovitev; 14.15 NOGOMET; Nemčija - Urugvaj, prijateljska tekma pred svetovnim prvenstvom, ponovitev; 16.00 BASKET NBA, finale, ponovitev; 18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 KULTURNA RUBRIKA; 20.30 RAZISKOVALNA BAZA. posebna oddaja; 22.00 TV NOVICE; 22.15 TENIS, ponovitev; 23.15 HOKEJ NHL; Boston - VVashington, posnetek; 0.15 JUKE BOX, ponovitev; 0.45 FISH EVE, ponovitev AVSTRIJA II 9.00 POROČIU in DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Lov na losose; 9.30 ZEMUA IN LJUDJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 GOŠČAVSKI PILOT, ponovitev, (LAfricain - fran- coski film, 1983); 12.05 CEPITEV IZ ZRAKA; 12.15 KLUB ZA SENIORJE, ponovitev; 13.00 POROČIU; 13.10 Ml, ponovi- tev; 13.40 Z VETROM OKOLI SVETA, V kraljestvu pravljične- ga kralja - otoki Tonga; 14.25 BATMAN, Ubijalska mačka; 14.50 VESOUSKA UDJA ENTERPRISE, Kamen in prah; 15.30 Otroški program; 15.35 PERRINE, Ponovno snidenje s Parikalora; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 ŠPORTNA ABECE- DA; Plavanje; 16.40 GUSBENA DEUVNICA, Harfa; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.10 BLACK BEAUTV, zgodbe o pleme- nitem konju; 17.35 MINI LEKSIKON, Mostovi; 17.55 BARBA- PAPA; 18.00 TOM IN JERRV, risanke; 18.30 HIŠNICA, Nisem turistka; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 GustI Bayrhammer v; BE- LO-MODRIH ZGODBAH, FANT ALI DEKLE, DOPISOVANJE. ŠTEVEC ZA PLIN, VAŠKI VODNJAK; 21.15 KULINARIKA; 21.20 NEKOČ, vodi Teddy Podgorski; 22.05 POGLEDI S STRANI, 22.15 Videoteka; DOGODIVŠČINE POGUMNEGA VOJAKA SVEJKA, 8. del nadaljevanke; 23.15 POROČIU; 23.20 LOV NA ŽIVUENJE, (l'm Dancing As Fast As I Can - ameriški film, 1982); 1.00 POROČIU AVSTRIJA II 16.00 ODKRITJA POD VODO, 4. del: Navzdol do antike; 16.45 SP V NOGOMETU 1990; BELGIJA - ŠPANIJA, iz Verone; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 SP V NOGOMETU 1990: JUŽNA KOREJA - URUGVAJ, iz Udin; IRSKA - NIZOZEM- SKA, iz Palerma (ob 21.00); ANGLIJA - EGIPT, iz Cagliarija; 0.00 ZAHODNO OD SANTA FEJA, Beg Chariieja Gorda; 0.25 POROČIU LJUBLJANA I 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE - PISANI SVET; O KRESI SE DAN OBESI; 9.20 SIJAJ V TE- MI, dokumentarna oddaja; 10.00 E. VVaugh; VNOVIČ V BRI- DESHEADU, angleška nadaljevanka, 5/13; 10.55 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA NOČ, pono- vitev nadaljevank; MURPHV BROVVN, ameriška nanizanka. ■16/22, NEKDO JEZDI MIMO, angleška nadalj., 4/13, ČERNI QAD, angleška nanizanka, 16/18; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 TV MOZAIK; SAPA- mi V MESTU; DIVJE ŽIVALI V LONDONU, angleška poljud- noznanstvena serija, 1/6; 18.35 POLTRONA EXPRES, pono- IJitev 13.-zadnjega dela španske nanizanke; 18.45 NORO. ^OREJŠE, NORIŠNICA, ponovitev 13.-zadnjega dela norve- ške igrane serije; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.20 "GUMENA REKA, japonsko-kitajska dokumentarna nadalje- vanka, 4/10; 21.15 ZAKON V LOS ANGELESU, ameriška "anizanka, 6/42; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.25 OČI KRITIKE; «.05 POLETNA NOČ; MURPHV BROVVN, ameriška nani- zanka, 17/22, NEKDO JEZDI MIMO, angleška nadalj. 5/13. ^ERNI GAD, angleška nanizanka, 17/18; 1.10 VIDEO •-JUBLJANAIII 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.25 RAVNOTEŽJA - VODENJE, izobraževalna oddaja, 2/ 3; 19.00 ALPSKI VEČER BLED '90, ponovitev 3. oddaje; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 VV. A. MOZART: KONCERT ZA FUVTO IN ORKESTER; 21.00 VPRAŠAJTE ZIS; 22.00 REGIONALNI PROGRAMI TV LJUBLJANA: STU- DIO MARIBOR; TELE M; 23.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 1.30) ZAGREB lEIZIZZIZ:- 10.50 TV KOLEDAR; 11.00 POLETNI PROGRAM; 14.05 PES- NIK NA SREBRNI CESTI: ZGODBA O GUSTAVU KRKLECU; 12.35 POKER ALICE, ameriški film; 14.35 POROČIU; 14.45 BARVA NOČI, ponovitev nočnega programa; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 ZNANOST; 17.50 FERDV, risana serija; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 POROČIU ZA SLUŠNO PRIZADETE; 18.45 MUPPET SHOVV; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 V CITVJU, angleška nadaljevanka, 2/9; 20.55 VPRAŠAJTE ZIS; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20 POPO- VANJE, kulturni magazin; 23.05 POROČIU ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.10 BARVA NOČI, NOČNI PROGRAM: ŽE SPET TI, humoristična serija, INGVERJEVO DREVO, angleška na- dalj.. 3/4; 1.10 POROČIU ZAGREBU 15.55 TEST; 16.15 POROČILA; 16.20 TV KOLEDAR; 16.30 ITALIA '90; 16.45 Cagliari: ANGLIJA - EGIPT, posnetek; 18.15 ITALIA '90; 19.30 DNEVNIK; 20.00 ALO, ALO, humori- stična serija; 20.40 POROČIU; 20.45 Rim: IGRE JUNAKOV, balet Bolšoj teatra ob 14. SP; 23.00 POSEBNA ODDAJA O 14. SP V NOGOMETU KOPERI 11.45 BASKET NBA, ponovitev; 13.45 RAZISKOVALNA BA- ZA, ponovitev; 14.15 SPEEDV, ponovitev; 14.45 BOKS; 15.30 TENIS, ponovitev; 16.30 ZUTI JUKE BOX, ponovitev; 18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE BOX; 20.30 ODBOJKA, VVorId League: SZ-Japonska, 1. tekma, posnetek; 22.30 TV NOVICE; 22.45 SOTTOCANESTRO, od- daja o košarki; 23.30 TENIS; 1.00 EUROGOLF, ponovitev AVSTRIJA V--==^^ 9.00 POROČIU in DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Zlato- kopi; 9.30 RUŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 AFERA CAR- TIER, (The cartier Affair - ameriški film, 1984); 12.05 PO- LETJE V PUNINAH, kratki film Luisa Trenkerja, ČB; 12.20 Univerzum; IDEJE IZ NARAVE, ponovitev; 13.05 POROČI- U; 13.15 NOČNI STUDIO, ponovitev portreta Leopolda Kohra; 14.00 NEVARNA LETA ŽENSKE, (Forever Famele - ameriški film, 1953); 15.00 Otroški program: JANOŠEVA URA, risanke; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 5 x JAZ IN TI. pregled programa; 16.35 USPEŠNICE IN NAPOTKI; 16.55 MINI CAS V SLIKI; 17.10 BUCK BEAUTV, Nedolžne ovčke; 17.35 MINI KVIZ; 17.55 BARBAPAPA; 18.00 Ml; 18.30 HIŠNI- CA, serija; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 STARI, Smrt pogreb- nika; 21.20 ZAKON V LOS ANGELESU, Stari norci so naj- hujši; 22.10 POGLEDI S STRANI; 22.20 TRAILER, oddaja za ljubitelje filma; 22.50 SLUŽABNIK LINK. (Link - britanski film, 1985); 0.45 POROČIU AVSTRIJA lli--- ^™ 16.30 POROČIU Z BORZE; 16.45 DEDIČI UUBEZNI, (Mi- strars Daughter - 3. del franc.-amer. nadaljevanke, 1984); 17.30 SREČANJE Z NARAVO, Oddaja o živalih v sodelova- nju z WWF, 18.00 TOM IN JERRV, risanke, 18.30 VVURLIT- ZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 CAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DEŽELA GORA, Matt- herhorn - zgodba 4.477 m visokega vršaka; 21.00 ŠPORT; 21.20 KOMPAS: Kaj je postalo iz »švedskega modela«, ki je bil desetletja vzor socialnim demokratom v Zahodni Evro- pi?; Blišč in beda Barcelone, kjer bodo leta 1992 olimpijske igre.; Temelin - dokument o uničenju; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 BENNV HILL, oddaja angleškega komika; 22.50 OSMA ZAPOVED, film Krzysztofa Kieslovvskega; 23.50 LE- TEČI CIRKUS MONTVJA PVTHONA, humoristična serija; 0.20 PONAREDEK. (Nemško-francoski film. 1981); 2.05 PO- ROČIU 20. STRAN - 14. JUNIJ 1990 PRIREDITVE V cerkvi Sv.Diiha v Novi vasi pri Celju bo v soboto ob 20. uri koncert vokalne skupine Kompolčani. Med odmori bodo sodelovali učenci Glasbene šole iz Celja. V cerkvi Sv. Trojice na Gojki pri Frankolovem bo v soboto, 16. junija ob 19. uri letni koncert moškega pev- skega zbora PD Anton Bezenšek Frankolovo. V času turističnega tedna si lahko v Muzeju revolucije v Celju ogledate razstavo slik iz 9. slikarske kolonije Motivi Celja. Na Aškerčevi domačiji v Senožetah nad Rimskimi Toplicami bo jutri, v petek 15. junija ob 18. uri večer balad in romanc. Nastopili bodo: moški pevski zbor iz Rimskih Tophc, moški pevski zbor TIM Laško in učenci OŠ Rim- ske Toplice. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, v petek 15. junija ob 20.30 uri večer pesmi in plesov iz Sicilije. V Pivnici v Rogaški Slatini bo v torek, 19. junija ob 20.30 uri koncert švedskega tenorista Erlanda Hagegarda. V avli Zdravilišča Laško si lahko ves mesec ogledate prodajno razstavo akvarelnih del akademskega slikarja Janeza Kovačiča iz Brezovice pri Ljubljani. V Laškem dvorcu v Laškem do nedelje razstavlja akva- rele Andrej Košič iz italijanske Gorice. V prostorih Galerije Kulturnega centra Ivan Napotnik iz Titovega Velenja si lahko ogledate razstavo fotografij in predstavitev nove knjige Iluzija besed. Barbare Jakše in Staneta Jeršiča. V občinski dvorani v Šentjurju pri Celju bo jutri, v petek 15. junija ob 19.30 predavanje doktorja Petra Venclja, novega ministra za vzgojo in izobraževanje, na temo: Pre- nova šolskega sistema. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes, v četrtek 14. junija ob 10. uri predstava Hep van Delfta Hura soncu in dežju za abonma čebelica Laško, ob 15. uri pa še za abonma čebelica IV. V petek, 15. junija bo ob 18. uri predstava Alexandra Dumasa očeta Pokvarjenec ali Lepota in moč v režiji Vita Tauferja za abonma Laško in izven, v soboto, 16. junija pa bodo taisto predstavo ob 19.30 uri uprizorih za abonma sobota večerni in izven. V Likovnem salonu v Celju si lahko do srede, 20. junija ogledate razstavo shk ali risb Iva Prančiča, iz Ljubljane. V Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju vam je do konca meseca junija še vedno na ogled razstava »Iz slavistove delavnice ob 60-letnici Mateja Rodeta.« Borza dela GREMO v KINO KINO UNION do 18. 6.: TURNER IN HOOCH - ameriški film do 15. 6.: MUHA II. del - ameriški film MALI UNION do 16. 6.: POT V INDIJO - ameriški film 18. 6.: DOZOREVANJE - ameriški film KINO METROPOL 14. 6.: VOHUN IZ ULICE BOND - hongkonški film od 15. 6.: POPER IZ MIAMI- JA - ameriški film 14. 6.: KRATKO SREČANJE - ameriški film od 15. 6.: PIRAMIDA STRA- HU - ameriški film od 19. 6.: LAMBADA - ame- riški film Matineja 16. 6.: ČAROVNIK IZ KLO- BUKA - jugoslovanski film KINO DOM 14. 6.: ZMAJEVO LETO - ameriški film od 15. 6.: SILA IZVEN ZA- KONA - ameriški film Mladinski program od 15. do 18. 6.: NEPRE- MAGLJIVI JUNAK - hong- konški film KINO VOJNIK 17. 6.: DOZOREVANJE - ameriški film KINO RTC UNIOR ZREČE 14. 6.: KROKODIL DUN- DEE 2. del - ameriški film 15. 6.: MESEČNICA - ameri- ški film 16. 6.: VONJ GOLEGA TE- LESA - ameriški film KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 14. IN 15. 6.: VOHUNI V ZA- SEDI - ameriški film 16. 6.: WILLOW - ameriški film 17. 6.: IZGANJALCI DU- HOV II. del - ameriški film 18. in 19. 6.: LEGENDA O ZLATI OGRLICI - ameri- ški film Nočni kino 15. in 16. 6.: PORNO DEKLI- CA - ameriški film KINO ŠENTJUR PRI CEUU 16. in 17. 6.: POLICIJSKA AKADEMIJA IV. del - ame- riški film KINO ŠMARJE PRI JELŠAH 14. 6.: SESTANEK Z NEZ- NANKO - ameriški film 15. 6.: SODNIKI MIMO ZA- KONA - ameriški film 16. in 17. 6.: LJUBICA, OTROCI SO SE SKRČILI - ameriški film KINO DOM MOZIRJE 14. 6.: PEKEL V ŠOLI - ame- riški film 16. in 17. 6.: SICILJANEC - ameriški film KINO JELKA NAZARJE 16. in 17. 6.: ŠAKALI - ameri- ški film 20. 6.: HIDDEN - ameriški film KINO LJUBNO 16. in 17. 6.: VRAŽJI POLI- CAJI - ameriški film 19. 6.: DOBRODOŠLE V 18. LETO - ameriški film KINO ŽALEC 14. 6.: NEAPELJSKA MAFI- JA - ameriški film 15. in 17. 6.: DAMA IN DE- TEKTIV - ameriški film 16. 6.: NORA ZABAVA V EVROPI - ameriški film 19. 6.: VOJNA ZAKONCEV ROSE - ameriški film KINO PREBOLD 14. 6.: SEX, LAŽI IN VIDEO- TRAKOVI - ameriški film 15. 6.: CESARSTVO SONCA - ameriški film 17. 6.: NEAPELJSKA MAFI- JA - ameriški film 19. 6.: CIVILNA PATROLA - ameriški film KINO POLZELA 14. 6.: ZAPOSLENO DEKLE - ameriški film 16. 6.: SEX, LAZI IN VIDEO- TRAKOVI - ameriški film 17. 6.: CESARSTVO SONCA - ameriški film 19. 6.: NORA ZABAVA V EVROPI - ameriški film KINO TITOVO VELENJE 15. in 16. 6.: KRISTINA - ameriški film 17. 6.: VOHUN IZ ULICE BOND - hongkonški film 18. in 19. 6.: ŠERIF V AFRI- KI - italijanski film 20. 6.: SUROVA SLAVA - ameriški film Nočni kino 14. 6.: DEKLETA VROČE KRVI - ameriški film 15. in 17. 6.: KRATKO SRE- ČANJE - ameriški film KINO DOM KULTURE 14. 6.: TAJNA OBOŽEVAL- KA - ameriški film KINO ŠOŠTANJ 17. 6.: ŽRELO III. del - ame- riški film 18. 6.: VOHUN IZ ULICE BOND - hongkonški film Nočni kino 16. 6.: KRATKO SREČANJE - ameriški film KINO ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI 15. 6.: ŽRELO III. del - ame- riški film ROJSTVA Celje Rodilo se je 37 dečkov in 28 deklic. Celje Poročilo se je dvan^st pa- rov, od tega: Kari Heinz Hart- mut SCHILORKE in Ida LICHTENWALLNER oba iz Celja, Mitja JAGER in Barbara STRLIČ oba iz Celja, Roman BORINC iz Slatine v Rožni do- hni in Marija PETREJ iz Dola pod Gojko, Emil LIPOVŠEK in Simona KNEZ iz Celja. Laško Poročili so se: Matjaž GA- BERŠEK iz Velenja in Vesna PUPIČ iz Zagreba, Ivan PA- JEK in Alenka SREBOT oba iz Gabrnega, Borut HRASTNIK iz Laškega in Valentina PRE- SEKAR iz Prekorij, Zoran VOJČIČ in Nataša HAFNER oba iz Hrastnika, Silvo PLA- HUTA in Marija OPREŠNIK oba iz Brez ter Andrej RADIČ in Blanka OČKUN oba iz Radeč. Velenje PoročiU so se: Darij KOVAČ iz Velervja in Valentina MAŽ- GON iz Cerkna, Jože PILIH iz Velenja in Štefanija TOPLER iz Mute, Anton JALŠOVEC iz Ljubljane in Irena ČAS iz Kavč, Vinko KOVAČ in Vladi- mira JELEN oba iz Velenja ter Robert LESJAK in Renata LEŠNIK oba iz Velenja. Žalec Poročila sta se Milan RA- KUN iz Matk in Ivanka PU- ČAK iz Polzele. Celje Umrh so: Marinka CEN- CEN, 52 let iz Celja, Franc HORVAT, 77 let iz Grobelne- ga, Milan MAUH, 71 let iz Voj- nika, Ivan ŠOLINC, 49 let iz Trnovca pri Dramljah, Alojz POŽEK, 87 let iz Rakovca, Alojz LOUČAR, 54 let iz Slati- ne, Franc STRMŠEK, 76 let iz Žič, Jože CEGNER, 66 let iz Pesja, Janez KUKOVIČ, 58 let iz Tratne pri Grobelnem, An- ton ŠELIH, 54 let iz PRIKOLICO 305 adria, iliildahinom, prodam. Telefon 12-867. 1*0 AVTO PRIKOLICO in sko- ''Ino os 310 za les, prodam. Won 779-223. Zagata 1 63000 Celje tel. 28-333 budimo vam: •"adna Jedila " kmečka salama ~ pršut - vratovina sladice - Palačinke ~ sadne kupe ~ torte " gibanice omlete - krem rezine •^reme ^^zalkoholne pijače sokovi ; trapeji ; ^adni koktejli "^ineralna voda ^ Sladoled ^°kovi s sladoledom napitki ; [^leko kakav PREMIUS d o. o Stanetova 16 a, CELJE, tel. (063) 21-455 Za vas opravljamo storitve: PRODAJA, NAKUP, MENJAVA IN NAJEM NEPREMIČNIN Sporočite nam vaše želje, posebne zahteve in plačilne pogoje! Izpolnili bomo vaša pričakovanja in vam uredili vso dokumentacijo. Nudimo vam brezplačno oglaševanje nameravane prodaje, nakuoa, menjave ali najema vaše nepremičnine. ETAŽNI LASTNIKI! Uredili bomo. da boste vknjiženi kot lastnik vašega stanovanja v »E« knjigi. GRADITELJI! Za vas bomo pridobili vso dokumentacijo za gradnjo nove ali nadomestne stanovanjske hiše, poslovne stavbe in vseh drugih objektov. PODJETNIKI, vam nudimo: - ustanavljanje podjetij - svetovanje in zastopanje - izdelava aktov podjetij - svetovanje s področja finančnega in računovodskega poslo- vanja - vodenje poslovnih knjig URADNE URE: vsak dan, razen sobote od 8.-15. ure, ob sredah do 17. ure. sodelujte z nami! naše vodilo je vaša korist. VITA vabi vse osamljene in nevezane na DRUŽABNO SREČANJE v Celje vsako 2. in 4. soboto v mesecu ob 20. uri v hotel CELEIA. Informacije daje VITA osebno vsak ponedeljek od 16. do 18. ure v hotelu in na tel. (063) 38- 481 vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 22. ure. OPEL rekord 1,9, letnik 1978, pro- dam za 7.000 DEM din. proti- vrednosti. Telefon (062) 301- 602. NOVO LOVSKO obleko (nenoše- no), poceni prodam, (kamgarn), št. 50-52. Telefon 25-073, po 19. uri. BARVNI TELEVIZOR, varilni apa- rat, brako prikolico, vgradni hla- dilnik, prodam. Peter Klanjšek, Ljubečna 25 a. ŠEST NOVIH oken, 80 x 140, pro- dam. Telefon 776-696. NOVO AVTOPRIKOLICO prodam. Telefon 721-324. SALON ITKE, rjave barve, 150 ko- sov, nove, in motor za čoln to- mos 3,5, nov, prodam. Telefon 39-151, Prekorje 87. ISKOBELNI stroj (lesni), kombinir- ke in mizarsko delovno mizo, prodam. Telefon 28-188, Zidan- škova 24. ELEKTRON i K E 90, reg. do 23. 5. 91, dirkalno kolo Rog - Favorit, 10 prestav in v gradni motor - Peugeot 240, prodam. Cene so ugodne, zato pohitite. Telefon (063) 761-122/455, 474, 464 dop. do 14. ure, (063) 751-829, po- poldan. Z 750, voznega, neregistriranega in ostrešje, prodam. Ivan Grač- ner, Curnovec, Breze. KAMP PRIKOLICO ADRIA 305 s predprostorom, odlično ohra- njeno, prodam. Telefon (063) 31- 652, od 15. ure dalje. BUKOVA DRVA, žagan les, domač jabolčnik in vino, Opel Rekord, dobro ohranjen, prodam. Tele- fon (063) 781-043. GARAŽO ALI barako ugodno pro- dam. Ložnica 10 a, Celje, Pavla Brunšek. 15 mesecev starega bika in eno- vprežni gumi voz, prodam. Bab- nik, Tremarje 1. R 4 GTL, letnik 87, dobro ohranjen, prodam. Celje, Kiajnškova 11, Lava, telefon 32-697. JUGO koral 55, star 5 mesecev, modre barve, prodam ali zame- njam za drug avto z doplačilom. Telefon 726-031. 101 GTL, letnik 1985, 60.000 km, 28.000,00 din, prodam. Telefon 772-035, po 17. uri. SUZUKI 750 EF, letnik 86, cena 10.000 DEM din. protivrednosti, prodam ali menjam. Brane Buzi- na. Na otoku 10. Celje. MERCEDES 220 D, letnik 72, 19.000, po generalki, prodam. Telefon 721-789. FiESTA, LETNIK 80, prodam za 5.500 DEM din. protivrednost. Brane Buzina, Na otoku 10, Celje. R 4 GTL, letnik 85, reg. do decem- bra, prodam. Telefon 32-255 ali Zadobrova 35 b, Škofja vas. NEMŠKO kamp prikolico ugodno prodam. Telefon 31-807. NOVE REZERVNE dele za avto NSU 1000, 1200, prodam. Tele- fon (063) 884-105, po 20. uri. BIZELJSKO rdeče vino prodam. Kupite lahko tudi kvalitetno bu- teljčno vino sovignon - muškat- ni silvanec. Marjan Kelhar, Bi- zeljsko, (0608) 68-181. GARAŽO v Malgajevi ulici v Celju, ugodno prodam. Telefon 27-758. GARAŽO v Dobrteši vasi v bloku prodam. Kličite na telefon 29- 127, od 7. do 15., v soboto in nedeljo pa na telefon 712-720. PtJŠKO trap (Antonija Zofija), zelo dobro ohranjeno, prodam. Jan- ko Mastnak, Bodrež 44, 63231 Grobelno. AVTO PRIKOLICO ugodno pro- dam. Jularič, Trnovlje 178, tel. v petek 33-421/64. STAR pralni stroj, barvni TV, kom- biniran otroški voziček, nov 110 A-co2 varilni aparat, prodam. Telefon 31-790. AVT0126 P, 1800 kosov betonskih zidakov, 130 kosov salonitnih plošč, ugodno prodam. Inf. na telefon 821-423. Z 101, starejši letnik, reg., delno karamboiiran, prodam za 4.000,00 din, prodam tudi žen- sko belo poročno obleko. Tele- fon 723-545. JUGO 45, letnik 83, škropilnico stihi, obračalnik sena BCS, vse v odličnem stanju, prodam. Te- lefon 828-131. AVTOPRIKOLICO, novo, prodam. Telefon 721-324. JABOLČNIK prodam. Prevolnik, Cesta v Laško 12, Celje. HI RABLJENO sadno stiskalnico od 2001 dalje, kupim. Šuster, Za- čret 36, Škofja vas. ENOSOBNO stanovanje ali garso- niero na Zelenici v Celju 1. ali 2. nadstropje, kupim. Šifra: »CEN- TRALNA«. ZAPOSLITEV NUDIM DELO na domu za pomoč in postrežbo, ves dan, za bolno upokojenko. Plačilo po dogovo- ru. Telefon 25-334, Manica Ožir, Miklošičeva 1, Celje. Zaposlimo PRODAJALCA-KO živilske stroke. 1 leto del. izkušenj. Diskont KOMI, Sp. Rečica, Laško, tel. 731046. VARSTVO, za 1 letnega otroka, od sept. dalje, iščemo. Telefon 28- 972. MOŽNOST SOLIDNEGA dodat, za- služka, kot zavaroval, agent av- strijske zavarovalnice, nudim. 748-098. IŠČEM ZANESUlVE šivilje za delo na domu. Pogoj overioch. Tel. 39-266, po 19. uri. HONORARNO delo nudim ose- bam, ki želijo prodajati na tere- nu. Zaslužek odličen. Telefon 857-319. ZA NEGO starejše osebe iz Celja iščem pomoč v dopoldan, času. Tel. 24-638, po 17. uri. SAMOSTOJNEGA orodjarja z več leti del. izkušenj, zaposlim. Te- lefon 741-403. OBČASNO IŠČEM delavca v mi- zarstvu, zidarstvu in čiščenju. Tel. št. (063) 35-637. DELO ZA julij in avgust iščem. Naj- raje v kuhinji ali strežbi ob mor- ju. Šifra POLNOLETNA. DEKLE nujno išČe zaposlitev. Ši- fra DELO. Svet šole Boris Kidrič Rog. Slatina razpisuje dela in naloge: učitelja za določen čas, z manj kot polnim delovnim časom. Pogoji: PA - razredni pouk Začetek dela: 1. 9. 1990. Prijave sprejema svet šole 15 dni po objavi razpisa. STANOVANJA ENOSOBNO stanovanje v Zidan- škovi menjam za večje. Telefon 28-972. V NAJEM vzamem garsoniero ali enosobno stanovanje. Telefon 36-132, po 14. uri. VIŠJA MEDICINSKA SESTRA išče garsoniero ali stanovanje. Kas- neje možnost odkupa. Ponudbe pod šifro: »OSAMOSVOJILA BI SE«. DEKLETU ALI ženski nudim stano- vanje in hrano brez plačila za pomoč pri hiši. Šifra. POŠTENA. ZAKONCA sprejmeta na hrano in stanovanje upokojenko, neka- dilko, z avtom, za pomoč v go- spodinjstvu. Šifra: PREVOZ. mm KITARO poučujem. Inf. na tel. 33- 820. ROLETE IN ŽALUZIJE izdelujemo, montiramo in popravljamo in popravljamo. Telefon 24-296. SOBO ALI PROSTOR, primeren za trgovino, v Preboldu, najamem. Telefon 723-240. DIPL. ING. instruira matematiko, JFiziko, kemijo za srednje šole. Tel. (063) 742-212, dopoldan. LESENE STENSKE in stropne obloge postavljam poceni in kvalitetno. Telefon (063) 33-424. Z101 L, 1976, reg. do februarja 91, zamenjam za videorekorder. Drago Vodušek, Pod kostanji 14, Celje. PREKLICUJEM spričevalo št. 707/ 820. Branko Petrina, Ul. bratov Vošnjakov 6, Celje. ISKRENA HVALA veterinarjem iz Laškega za uspešno zdravlje- nje živine. Hvaležna Marija Gračner, Dramije, Trobni dol. MOŠKI, srednjih let, pomaga osta- relim ljudem pri kmečkih in dru- gih opravilih. Šifra DELAVEN. OBRTNIK, zidar, fasader, s skupi- no prevzame zidarska dela. Te- lefon 842-192. OTROŠKO VARSTVO v dopoldan- skem času za leto in pol staro deklico iščem. Telefon 744-246. NOV NERABLJEN šotor Jarše za 4 osebe zamenjam za gumijasti čoln in motor. Telefon 36-085. GARAŽO v Novi vasi, Škapinova ulica, dam v najem. Telefon 29- 832. NAGROBNE spomenike iz uvože- nega granita izdelujem hitro, kvalitetno in po ugodnih cenah, na dva obroka. MARJAN AMON, Slatina v Rožni dolini 9a, telefon 34-340. V NAJEM oddam cca. 60 m* pro- stora, primernega za poslovne prostore - trgovino. Dogovor - ogled sobota 9. do 12. ure Ce- lje, Vrunčeva 29. INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in angleščino. Prevajam ang'l. strokovno literaturo. Telefon 21- 971. ODDAM mladiče - čivava. Zvečer, telefon 844-068. NUDIM kovinostrugarske usluge ter izdelavo stroj, načrtov. Tele- fon 39-915, popoldan. Taxi sekcija - stalna številka uslug Telefon: 25-800 (noč In dan) Ljubečna Celje telefon (063) 33-421 ROMANA SALOBIR OPTIKA SALOBIR Šlandrov trg 23, Žalec telefon: 713-250 odprto od 9. do 19. ure nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure dalje velika izbira uvoženih in domačih korekcijskih okvir- jev in sončnih očal uvožene dioptrijske plastične leče za očala fotostekla Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Koryice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, in Žalec. Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK Odgovorni urednik Novega tednika; Branko Stamejčič Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Nataša Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka, Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. T^nica redakcije: Mojca Aužner. Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Mesečna naročnina je 30 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V. kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 24. STRAN - 14. JUNIJ 1990 NOČNE CVETKE • Tokrat so se začele raz- cvetati takoj po gospodo- vem dnevu, ko je nesrečna Milka M. z Goriške 2 v po- poldanskem času zaprosila za pomoč miličnike. Vinko P., ki jo je tega dne počastil z obiskom, ni prišel z roža- mi in čokolado, ampak je svoja nagnjenja do nje izra- žal s klofutami in podobni- mi prijemi. Vinkove darež- Ijivosti pa je bila deležna tudi Milkina hčerka, tako da je imel nasilnež kar pre- cej dela. Koliko in kako ga je opravil, bo presodil sod- nik za prekrške in mu temu primerno odmeril kazen. • Emil P. iz Celja gotovo ni prijazen možiček, k^ti prijazni možje ne tepejo svojih družic. V teh časih tudi ni primerno razbijati pohištva, kot je to v inter- mezzu počel Emil, potem ko se je v ponedeljek ob devetih zvečer vrnil med svoje. Da se je vračal iz go- stilne, je bilo slutiti v tem primeru, ki bo našel svoj epilog pred sodnikom za prekrške. Pa še to: Emil se je tisto noč treznil na tujem ležišču, ki je pijanim poz- nano kot dokaj neudobno. • Pri torku smo. Že prvo uro tega dne so dobili mi- ličniki celjske postne mili- ce sporočilo, da se pred bi- strojem As na Ostrožnem neznanci pretepajo. Če se izrazimo v jeziku borilnih športov, so pred prihodom miličnikov tori-ji zbežali, uke-i pa počakali na kr^u dejanja. Tisti, ki so se bra- nili, so napadalce zatožili, zato jih čaka tudi spodobna kazen. • Alko-dopoldanček je v sredo v bifeju samopo- strežnice Center na Kersni- kovi ulici razgr^al in motil ostalo delovno ljudstvo. Ko so za to izvedeli možje po- stave, so v predlog sodniku za prekrške zapisali ime Anton G. iz Celja. Samo dvakrat lahko ugibate, ali je bil trezen, ali pijan. • Tudi četrtek ni nedol- žen, cvetko pa je prigaral možakar, ki si je kar dva dni zapored privoščil go- stilniške izbruhe. Tako so povedali v bifeju na Ada- mičevi v Celju, poklicali policiste, ki so se srečali s Francem R. iz Celja. Pija- ni Franček pa se bo srečal s sodnikom za prekrške, ker je skrunil javni red in mir. • Že otroci vedo, da dva na enega ni noben pravi boj, zato je za odrasle takš- na kombinacija prava sra- mota. Je pa bila precej ne- prijetna. To je miličnikom sporočil Andrej S. iz Celja, ko sta ga dva neznanca te- pla kar pri belem dnevu na Trgu oktobrske revolucije v Celju. Namesto na bari- kade bosta pretepača stopi- la pred obličje sodnika za prekrške. • Matilda M. iz Celja je bila v petek popoldne pre- strašena. Strah v kosti ji je vlival sam gospod mož, ki je najprej pijan skakal in robantil po stanovanju, na- to pa napadalnost stopnje- val v zastraševalnem slogu. Pograbil je kar dve pištoli in, za vsaic primer, ciljal mi- mo Matilde, kar kaže, da Lojz le ni tako ravnodušen do svoje življenjske druži- ce. Alojza M. so miličniki umirili in napotili k sodni- ku za prekrške. • V nedeljo ob treh zju- traj so miličniki ustavili Abdula P. iz Šentjuija, kije za volanom sedel pijan. Ker pa se je v vinjenem stanju to jutro z miličniki srečal že drugič, ni bilo več nobene izbire. Abdul se je treznil na postaji milice, trezen pa se najbrž spraševal, kje ga čaka avto. M.A. Bo kazen nasilneža spreobrnila? Višje sodišče v Celju je potrdilo kazen - deset mesecev zapora dva- indvajsetletnemu Igorju Kajbi iz Rogaške Slatine, ki je lani avgusta razgrajal in fizično obračunaval z gosti oziroma gostinskim oseb- jem v dveh gostinskih objektih v Rogaški Slatini ter v prostorih oddelka Postaje milice v Rogaški Slatini poškodoval mehanizem za zaklepanje vrat. S tem je tudu za- vrnilo pritožbo obtoženega Kajbe in njegovega zagovornika. Ponoči 21. avgusta Lani je Igor Kajba v bistroju Perkovič v Zornji Kostrivnici brez razloga in nepriča- kovano,s pestjo udaril v obraz gosta Jožeta Černenška, ga zbil na tla, ka- mor je padel vznak in nezavesten obležal, z možganskim pretresom. Mesec dni kasneje, 21. 9. dopoldne pa je v restavraciji Sonce v Rogaški Slatini, vinjen in s tem z bistveno zmanjšano presojo ravnanja, vzne- mirjal goste, ko je za mizo bruhal, na opozorilo poslovodkinje, naj pro- stor zapusti, pa jo je dvakrat udaril v glavo. V točilnici je nato pograbil; stol in ga zalučal v zid, pri tem pa je leteči predmet oplazil natakarico in ji poškodoval prst. Gostje v resta- vraciji so se zaradi njegovega počet- ja počutili ogrožene, saj je bil Kajba k nasilniškemu obnašanju nagnjen oziroma že kaznovan zaradi takšne- ga kaznivega dejanja, bil pa je dokaj 1 dober znanec sodnika za prekrške zaradi kaljenja javnega reda in mi- ru. Istega dne, potem ko so ga milič- niki privedli v prostore oddelka Po- staje milice na streznitev, je z roka- mi in nogami tolkel po vratih ter s tem poškodoval mehanizem za za- klepanje vrat in oddelku Postaje milice v Rogaški Slatini povzročil večjo materialno škodo. Na sodišču v Celju je Igor Kajba najprej zatrjeval, da se je v bistroju v Kostrivnici oškodovanec Černen- šek vtikal v njegov pogovor in z ro- kama zamahnil proti njemu, v nada- ljevanju zagovora pa je pojasnil, da z oškodovancem do takrat nista imela nobenega konflikta ter da v bistroju sploh ni razumel oškodo- vanca, kaj je govoril. Priče so potr- dile izpoved oškodovanca, o po- škodbi Černenška pa je bilo razvid- no iz medicinske dokumentacije in izvedeniškega mnenja izvedenca sodnomedicinske stroke. Glede kaznivega dejanja v restavraciji Sonce je obdolženi Kajba v svojem zagovoru pojasnjeval, da se ničesar ne spominja spominja pa se, da je prejšnji dan in ponoči popival in da se je kasneje zbudil v prostoru za iztreznitev. Dogodek v restavraciji Sonce pa sta natančno in prepričlji- vo opisali priči, poslovodkinja loka- la in natakarica. Glede kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari je obdolženi Kajba sam povedal, kako se je lotil vrat, sodišče pa je v zvezi s tem kaznivim dejanjem v celoti sledilo mnenju izvedenca, ki je po- vedal, da je bil obtoženi v stanju vinjenosti, ko je bila presoja ravna- nja bistveno zmanjšana. Zaradi dvakratnega kaznivega de- janja nasilniškega obnašanja in kaz- nivega dejanja poškodovali Stvari je prvostopenjsko sodjiV sodilo Igorja Kajbo na skun^'^ roma enotno kazen deset S zapora. V pritožbi na sodbo^ obtoženec skliceval na zmotno' tovljeno dejansko stanje gl^^ ' ga kaznivega dejanja, nezadoJ pa je bil tudi z izrečenimi i^J Zagovornik je prav tako izp'^ ugotovljeno dejansko stanje, da je bil kršen kazenski grajal odločbo o kazni. Višje scJ je menilo, da pritožbi nista 1 Ijeni. Dejstva, ki jih je ugotovji, dišče prve stopnje tudi po drugostopenjskega sodišča go jo o očitanih kaznivih dejanjih tudi ni našlo osnove za znižanj, sameznih oziroma skupne \ Ker obtoženca, večkratnega po nika, do sedaj prestana kazen j ra ni poboljšala, bo morda sec le dosegla svoj namen, je men nat Višjega-sodišča v Celju. MARJELAAG Mladenič v Porcheju ni mogel skriti začudenja, kazen za sicer manjšo prekoračitev dovoljene hitrosti pa je komen- tiral: To pri nas v Avstriji ni niti za pol skodelice črne kave. Foto: EDO EINSPIELER Mokra akcija Ker je prometnih nesreč na naših cestah vse več, je razumljiv tudi poostreni nadzor nad prometom, ki ga redno izvcUc^o delavci Upra- ve za notranje zadeve - Po- staje prometne milice. Eden takšnih je bil tudi minulo sredo, ko je radar na magi- stralni cesti Celje-Ljubljana, na odsekih v Levcu, v Šem- petru in na Gomilskem »lo- vil« vozila, ki so prekorače- vala dovoljeno hitrost. Gre za mesta, kjer je razmeroma veliko prometnih nesreč. Po- sebnost tokratne akcije je bi- la trikratna kontrola v eni prometni smeri, vendar se ni zgodilo, da bi kateri od voz- nikov dvakrat ali celo trikrat zapored prekoračil dovolje- no hitrost. K temu je »pripo- moglo« slabo vreme in čas, ko je na cesti največ vozil. čas vračanja z dela okoli 14. oziroma 15. ure. Kolone in slabo vreme nista dopuščala večjih hitrosti oziroma pre- koračitev. V glavnem so voz- niki vozili prehitro za 10 do 20 kilometrov na uro, temu primerne pa so bile tudi kazni. Kot nam je že znzmo, je zvezna skupščina minuli če- trtek sprejela nov zakon, po katerem bo za cestnopro- metna prekrške treba kar globoko seči v žep. Po osmih dneh po objavi v Uradnem listu SFRJ se bodo vremena našim cestnoprometnim kr- šiteljem krepko spremenila. V minuli akciji so bili nsobolj presenečeni ustavljeni voz- niki iz tujine, ki so vozili pre- hitro, saj niso mogli verjeti, da je lahko cena za takšno kršitev tako nizka. M. A. PROMETNE NESREČE Nesreča na tirih šestega junija se je pripetila tudi prometna nesreča na želez- niški progi med Pesjem in Tito- vim Velenjem. Martin Kričej iz Titovega Vele- nja je popoldne hodil po železni- škem tiru v smeri proti Pesju. Nasproti mu je pripeljal potniški vlak. Strojevodja je Kričeja opa- zil in ga opozarjal z zvočnim sig- nalom. Pešec se je sicer umaknil, vendar premalo. Vlak ga je zadel in zbil ob progo. Utrpel je hude telesne poškodbe. Smrt na Pašicem Kozjalcu Prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, se je pripetila v ponedeljek, 6. ju- nija ob 21.30 uri na lokalni cesti na Paškem Kozjaku. Voznik traktorja s polpriklop- nikom Jože Bezovšek iz Lopatni- ka je vozil traktor iz smeri pla- ninskega doma na Kozjaku proti Paki. Na ravnem delu ceste je zapeljal na levo, nakar se je trak- tor s priklopnikom prevrnil in zdrsel po strmini. Pri tem se je Bezovšek tako zelo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl, nje- govega petletnega sina kot so- potnika pa so s težkimi telesnimi poškodbami prepeljali v mari- borsko bolnišnico. Trčiia v stanovanjsifo hišo Nesreča, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani se je pripetila 6. junija ob 14.25 uri v kraju Preserje, izven tega naselja. Voznica osebnega avtomobila Romana Markelj iz Rečice ob Sa- vinji je vozila iz Letuša proti Šentrupertu. V ostrem levem ovinku v Preseijih jo je začelo zanašati, potem pa je bočno trčila v stanovanjsko hišo. Voznica in sopotnica Jožica Brancelj iz Lok sta se hudo telesno poškodovali. Kuriino oije onesnažilo potoic V nedeljo, 5. junija popoldne je prišlo do onesnaženja potoka Slatina, ki se izliva v podvinsko-žalski kanal, ta pa v reko Sa- vinjo. Do onesnažeja n^ bi prišlo, ker n^ bi občan Anton Pesjak s Polzele iz neugotovljenega vzroka zlil v travo ob meji s sosedom okoli sto litrov kurilnega olja. To je po manjšem kanalu priteklo v potok Slatino in ga onesnažilo v dol- žini 300 metrov. Vodnogospodarski inšpektor je takoj odredil ustrezne ukrepe, delavci celj- skega Nivoja pa so z improvizirano zaporo pre- prečih nadaljnje onesnaževanje. Zaradi hitrega posredovanja do pogina rib ni prišlo. Porušii lastno hišo in zgorel Do močne eksplozije in ognja je prišlo v po- nedeljek okoli 21. ure v Breljevu, v stano- vanjski hiši in garaži ob njej, lasti 69-letnega Janeza Zupana. Naprej je zagorelo v garaži v neposredni bližini hiše, nato pa je prišlo še do eksplozije v prvem nadstropju stanovanjske hiše Breclje- vo 33 v šmarski občini. Janez Zupan je v več prostorih namestil PVC vrečke, napolnjene z nafto, vrečke pa tudi preluknjal, tako da je nafta počasi iztekala. Poleg vrečk je v prostore položil plinske jeklenke in jih odprl, tako daje plin počasi uhajal. To je povzročilo močno eks- plozijo, v kateri je tudi sam umrl, ter požar. Ogenj so pogasili šmarski gasilci, občani pa so povedali, daje bilo eksplozijo shšati v oddalje- nosti petih kilometrov. Po domnevi n^ bi šlo v tem primeru za samomor - dokjg nenavaden. Škoda znaša okoli 700 tisoč dinarjev. Onesnaženje v zajetju pitne vode v torek, 7. junija je prišlo do onesnaženja v zajetju pitne vode v kraju Lože v laški občini. Vodo iz tega zajetja uporabljajo kraja- ni v zaselkih Globoko in Povčeno oziroma v okoli dvajsetih gospodinjstvih. Vzrok onesnaženja je bil izpiranje herbicida s površine njive, zasejane s koruzo, ki je bila poškropljena z diherbanom. Zaradi močnega deževja je prišlo do onesnaižervja zajetja in zdravstvene oporečnosti vode. Do sanacije sta- nja so krajani uporabljali rezervne vire pitne vode, potrebne ukrepe pa so odredih strokov- ryaki Zavoda za socialno medicino in higieno iz Celja. LISTAMO PORUMENEU STRANI Zbi Miloš Ul Savinjski vestnik, 1950 Žeparka s celjskega pod ključem. v zadnjih mesecih je neznan storilec izmikal, na ti^ in v prodajalnah Mestnega magazina, iz torbic cekrov odjemalcev denar, nakaznice in denarne bon Oškodovani so primere prijavili, vendar storilcu ni prišli na sled, pač pa so v Marijini cerkvi našli večb izpraznjene denarnice. Ni dolgo tega, ko je M. J. i trgu pri nakupovanju zalotila tujo roko v svoji torbh Lastnica roke z dolgimi prsti je bila U. F. iz Zgon Hudinje. M. J. je storilko takoj prijavila. U. F. je sta 40 let. Sčasoma seje izvežbala v spretno žeparko. K lovišče za prisvajanje tuje lastnine si je izbrala trg trgovine. Pri početju je bil sokriv tudi njen mož, ki vedel za dejanja svoje žene in se posluževal ukradea reči. Kupovala sta pijačo, hkerje, žganje in podobs Na sodišču so žeparki dokazali veliko število tati Sodišče je prisodilo ženi visoko kazen. Obteževš okoliščina je bila, ker je za svoje žrtve izbirala prepn ste ljudi in jim s tem jemala osnovna sredstva za ži4 nje. U. F. so vtaknih pod ključ za sedem let, njenei moža pa za leto in pol. Z vozilom v kolesarja V prometni nesreči, ki se je pripetila 7. junija zjutraj v kri- žišču Vodnikove in Gledališke ulice v Celju se je ena oseba hu- do telesno poškodovala. Voznik tovornjaka Senad Čar- kič iz Celja je vozil po Vodnikovi ulici in v omenjenem križišču za- vijal v levo na Gledališko ulico. Pri tem je zaprl pot kolesarju Mi- loradu Milovanu iz Celja, ga zbil po vozišču, kjer je obležal s hudi- mi telesnimi poškodbami. Trčil v varovalno ograjo V soboto, 9. junija ob 00.45 uri se je pripetila prometna nesreča na regionalni cesti Luče-Logar- ska dolina. Iz smeri Logarske doline proti Solčavi je vozil kolo z motorjem Robert JBuijak iz Črne na Koro- škem. V desnem nepreglednem ovinku je trčil v kovinsko varo- valno ograjo in se hudo telesno poškodoval. Vozil je brez var- nostne čelade in brez potrdila o poznavanju cestnoprpmetnih predpisov. Umrl voznik kolesa z motorjem Prometna nesreča, ki je terja- la življenje, se je pripetila tudi v soboto 9. junija ob 21.35 uri na Grevenbrojski ulici v Celju. Iz smeri Skapinove ulice proti Dobrovi je po Grevenbrojski uli- ci vozil osebni avto Mladen Hor- vat iz Celja. V blagem desnem ovinku pri stanovanjskem bloku Škapinova 14 je zapeljal na levi vozni pas v času, ko mu je iz nasprotne smeri, pravilno po svoji desni, pripeljal voznik kole- sa z motorjem Evgen Žohar iz Celja. Prišlo je do čelnega trče- nja, v katerem je na mestu nesre- če umrl Evgen Žohar. PORI Celjski poklicni gasili imeli ta teden spet sitna' čisto nepotrebno pot ^ Tkaninine alarmne napra| se je, čisto po žensko, oi- takrat, ko to sploh ni bil' ba. S pravim ognjem p imeli opravka v sredo, 8-]' v Kovinarski 10, kjer je' bruhnil pralni stroj s tehi napako, n^brž zaradi sf^ ve starosti in visokih